Štev. m U Ljubljani, v M, dne 7. avgusta 1906. Leto XXXII). Velja po pošti: za celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13 — za Jetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5- — za en mesec „ „ 170 Za poSllj. na dom 20 H na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat , . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez - dvoriSČe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ■ Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravnlškega telefona Ste v. 188. Volilno reformo in Juioslo-J voni. Piše dr. Ivan Šusteršič. Izpod Sever n i k a, 4. avg. Celovški intermezzo je končan, torej se povrnem zopet k poslancu Plantanu, od-nosno k njegovi geometriji. Pa ne da bi kdo mislil, da pripisujem umotvorom gosp. Plan-tana posebno važnost. Ravno nasprotno! Toda tukaj se ne gre za kak izdelek zasebne pridnosti dolgobradatega zastopnika dolenjske metropole. To, kar je poslanec Plantan predložil volilnemu odseku, je delo generalnega štaba naše liberalne stranke. Gospod Plantan ie v odseku le to zastopal, kar mu jc naročila liberalna stranka. Gre sc toraj za operat cele kranjske liberalne stranke iu tega si ie treba vendar nekoliko boljše ogledati, kajti v njenem operatu, v Plantanovih predlogih, v Plantanovi geometriji, se zrcali duh naše liberalne stranke, se zrcalijo njeni nameni in njene nakane. In zato je umestno in koristno, da slovensko ljudstvo ogleda ta operat od vseh strani in ga spozna skozi in skozi: kajti v njem vidi in spozna našo liberalno stranko do uazega, ker vidi iu spozna vse sovraštvo liberalne svojati proti ljudstvu in njegovim pravicam, ter ves strah, ki ga ima dekadentna nazadnjaška stranka pred naravnim in svobodnim političnim razvojem našega naroda! Označil sem v zadnjem predmetnem članku vso lažnjivost izgovora, da ima Plan-tanova geometrija namen »varovati meščana pred kmetom.« Pristavim le še, da je liberalna stranka zadnja, ki bi imela pravico prisvajati sebi obrambo meščanstva. V ustih sicer res od nekdaj nosi ljubezen do meščanstva. Znabiti ima to ljubezen tudi v srcu, tega nc vem, ker moje človeško oko nc sega tako daleč. Vse-kako pa se ta ljubezen nikdar v dejanjih ne kaže. Naj vendar naša liberalna stranka enkrat pove, kaj je še storila za meščanstvo! A tega povedati ne more, ker je neovrgljiva resnica, da sc ni nikdar nič, prav nič za meščanstvo brigala. Stranka, ki hoče biti »meščanska«, se mora pred vsem brigati za obrtni stan. To vendar vsakdo sprevidi, ki ima Ic nekoliko pojma o modernih političnih in socialnih problemih. Toda naša »meščanska« liberalna stranka se je vedla baš v tem pogledu vseskozi naravnost sramotno, škandalozno, brezvestno. Obrtnik zanjo kratkomalo ni eksistiral! Skoro šest let že sedi »parlamentarni voditelj« te »meščanske stranke«, dr. Ferjančič, v obrtnem odseku državnega zbora. Toda v celej tej dobi se je komaj trikrat pokazal v tem za obrtni stan najvažnejšem odseku ust pa sploh ni odprl! Besedice ni vedel ziniti v odseku, ki se ima pečati baš le s tistimi zadevami, ki zanimajo obrtni stan, torej stan, ki je jedro in temelj meščanstva, stan, brez ko-jega o »meščanstvu« sploh govoriti ne moremo. V zbornici se jc nedavno razpravljal skozi več tednov novi obrtni red — tedaj uprav živ-ljenska zadeva obrtnega stanu. A v vsej tej dolgi debati nijeden naših liberalnih poslancev ni ust odprl nasprotno, večinoma jih niti v zbornici ni bilo! Še zmenili sc niso za obrtno novelo, za kojo se tako živo zanima že leta in leta vesoljni obrtni stan naše države. Le dva slovenska poslanca sta v tej debati po-prijela besedo: gg. dr. Z i t n i k in dr. K o r o-š e c, kojih nobeden ni liberalec, temveč sta še celo oba duhovnika. Pardon — krivice liberalni stranki ne smem delati ■— nekoliko se je vendarle brigala za obrtno debato. Njeno glasilo «Sloven-ski Narod» omenil je govore dr. Žitnika in dr. Korošca — in je oba govornika po svoji navadi oklestil iu ozmerjal. Neumno sta govorila!« to je bilo njegovo poročilo svojim bravcem. Seve, liberalno glasilo jc prene-umno, da bi razumelo, da je s takim poročanjem tolklo po zobeh liberalnih poslancev. Kajti, če sta gg. dr. Žitnik in dr. Korošec »neumno« govorila, potem je bila tembolj dolžnost liberalnih poslancev, prijeti v zbornici za besedo iu popraviti to »neumnost«. A molčali so vsi trije »meščanski« zastopniki kakor grob in pustili so toraj »neumnost« veljati. Tako je liberalno zastopstvo meščanskih interesov! Kako smešno tedaj, če se ta stranka ponaša kot zastopnica meščanskih interesov in vpije, da bode meščanstvo poginilo, če pride Slovenska Ljudska Stranka do popolne zmage! Resnica je pa ravno nasprotno: da je zastopstvo pravih interesov meščanstva ležalo že doslej izključno v rokah Slovenske Ljudske Stranke. Opozarjam Ic na važno iu uspešno sodelovanje Slovenske Ljudske Stranke pri obrtni noveli, pri koji si je osobito poslanec dr. Žitnik stekel obče priznane velike zasluge v prid celemu obrtnemu stanu. In vendar kričijo liberalci do hripavosti, da smo mi, Slovenska Ljudska Stranka, »sovražniki meščanstva«! Vsak pameten človek pa sprevidi, da je naše »sovraštvo« meščanstvu veliko bolj koristno, nego »ljubezen« liberalcev. Toda oddaljil sem sc od pravega predmeta, od Plantanove geometrije. Ta volilna geometrija jc pravi atentat na zdravo pamet, na interese dežele in naroda, na enakopravnost prebivalstva. Označil sem to zadnjič natančneje glede takozvanih »mestnih« okrajev poslanca Plantana. D.ancs hočem isto dokazati glede »kmet-skili« okrajev, ki jih ic skuhal generalni štab liberalne slovenske stranke. Kmetom privošči liberalna stranka v svojih predlogih osem volilnih okrožij, obstoječih iz sodnih okrajev, izvzemši tiste kraje, iz kojih so zverižni takozvani »mestni okraji-. Plantanova »kmetska« volilna okrožja tvorijo torej sledeči sodni okraji: 1. Ljubljana, Vrhnika. 2. Radovljica, Kranjskagora, Kranj, Tržič. ■i Škofjaloka, Kamnik, Brdo. 4. Logatec, Idrija, Cirknica, Vipava, Senožeče, Postojna. 5. Ilirska Bistrica, Lož, Ribnica, Velike Lašče, Višnjagora. 6. Litija, Rudolfovo, Trebnje. 7. Krško, Kostanjevica, Radeče, Mokronog. 8. Kočevje, Crnomeli, Metlika, Žužemberk. Slehernemu mora biti jasno, da so taka volilna okrožja naravnost nemogoča in da po-menjajo udarec v obraz dežele in kmetskega stanu. Prva dva okraja še gresta za silo. Vendar je vladni nasvet, ki ga je odsek odobril, veliko boljši, ker daje ljubljanski okolici svojega poslanca — brez Vrhnike in je gotovo važno in upravičeno, da ima neposredna okolica glavnega mesta svojega lastnega zastopnika v državnem zboru. Pa tudi drugi okraj je veliko slabši, nego vladni predlog, ki osnavlja lastno okrožje iz sodnih okrajev Radovljica, Kranjskagora in Tržič, medtem ko ie gospod Plantan še pri-klopil ves kranjski okraj ter tako volilno okrožje neprimerno povečal in mu vzel specifični značaj. Pri tretjem Plantanovem okraju pa se začne prava liberalna neumnost, na-mešana s hudobijo. Nc vem, ali boli prevladuje neumnost ali hudobija. V tretjem volilnem okrožju naj sc po Plantanovem predlogu združujejo sodni okraji Škofjaloka, Kamnik in Brdo. Pogled na zemljevid kaže, da sodna okraja Škofjaloka in Kamnik uiti ne mejita eden ua drugega. Vmes je kranjski okraj. Vsak pameten človek na Kranjskem ve, da spadata kranjski in škofjeloški okraj skupaj nikdar pa škofjeloški in kamniški. Preje še kranjski in kamniški. Saj nimata škofjeloški iu kamniški okraj prav nobenega stika med sabo, ljudje enega in druzega okraja sc komaj poznajo. Če hoče Ločan v Kamnik, se mora voziti po dolgem ovinku čez Ljubljano! In ta dva okraja hoče liberalna stranka zverižiti v eno volilno okrožje samo radi tega, ker gospodom drugače »geometrija« nc gre skupaj. To ie udarec v obraz zdrave pameti in brutalen atentat na interese prebivalcev sodnega okraja škofjeloškega in kamniškega. Kako težko bode n. pr. tema okrajema, ki sta jeden od druzega popolnoma ločena, dobiti kandidata, ki bi bil obema všeč! Ločani ne bodo hoteli KamničanaMn Kamilicam Ločana ne. To bode nepotreben prepir in razkol. Scve, to pa samo liberalna stranka hoče: nahujskati ne samo meščana zoper kmeta, temuč tudi kmeta zoper kmeta. Kmetje naj se med seboj mesarijo, potem bode cvetela pšenica liberalne frakarije — tako računa liberalna stranka in zato sc je drznila priti s tako nečuvenim predlogom. Četrti volilni okraj šc gre za silo, zato nočem zgubiti besede radi njega. Toda peti volilni okraj! Tu imate zopet nestvor, kakršnega zamore Ic roditi skve-drana liberalna pamet. Ilirsko bistriški okraj naj voli z ribniškim in velikolaškim! Ali jc kdo čul večjo nc-zmisel? Kaj ima ilirskobistriški okraj skupnega z ribniškim in velikolaškim okrajem? Nobene, prav nobene skupnosti ni med bistriškim okrajem na eni strani ter ribniškim in velikolaškim na drugi strani. In vendar bi morali ti okraji skupaj voliti ker liberalna stranka to želi. In da je nezmisel šc bolj popolna, priklopil jc liberalni generalni štab temu okrožju tudi šc višniegorski okraj! Višnjegorski okraj, ki nima niti z ribniškim in velikolaškim okrajem interesne skupnosti naj bi volil celo z bistriškim okrajem skupnega poslanca! Ali sc gospodom od liberalne stranke sploh še sanja, kaj je Ilirska Bistrica iu kaj jc Višnjagora? Z griča nad Ilirsko Bistrico že gledaš Jadransko morje: tam stojiš na meji hrvatskega in ister-skega Primorja. In s to pokrajino, ki gravitira se svojimi pridelki na Reko — naj voli skupaj Višnjagora, pokrajina ob novomeški progi! Odveč bi bilo, s to budalostjo — vsak drug izraz bi bil predober v tem slučaju — sc šc dalje pečati. Kako pameten je temu nasproti vladni predlog: Ribnica in Velike Lašče volita s Kočevjem in Žužemberkom — Višnjagora z Litijo Ilirska Bistrica pa voli s sosednimi notranjskimi okraji. Prav jc imel odsek, ko je sprejel vladne predloge. Kna neumnost rodi drugo. To jc stara resnica. Ker jc liberalni generalni štab odtrgal Višnjogoro od Litije ni prav vedel, kam z Litijo samo. Zato ic zverižil sedmi volilni okraj in priklopil litijski sodni okraj k novomeškemu in trebanjskemu. Litijski okraj nima niti .najmanjše skupnosti z novomeškim ali trebanjskim. Ce hoče Litijec v Novoniesto, sc pelje najpred po južni železnici v Ljubljano in od tod po dolenjski železnici v Novoniesto. Pa to se prav redko zgodi, kajti Litijec nima sploh nobenih opravkov v Novemmestu. litijska in novomeška pokrajina sta si popolnoma tuji. A po modri glavi liberalca naj volita skupnega poslanca! Idimo dalje! Sedmi volilni okraj za silo ugaja. Toda osmi volilni okraj dela zopet vso čast liberalni konfuznosti. Bela Krajina naj voli s Kočevjem in Žužemberkom! Tako želi in predlaga liberalna stranka. Bela Krajina ne gravitira v Kočevje temuč v Novoniesto. Pravilno je torej, da Bela Krajina voli z Novim mestom nc pa s Kočevjem. Posebno sc je pa čuditi, da poslanec Črnomlja in Metlike prihaja z nezmi-selnim predlogom, da naj se Bela Krajina priklopi kočevskemu okraju, kajti, če bi sc ta nakana uresničila, prizadel bi sc zelo nevaren udarcc belokrajinski železnici, ki naj veže novomeški okraj z Belo Krajino in teče dalje do Ogulina in Karlovca. V to pa treba tesnega združenja novomeškega okraja in Bele Krajine. Trgati Belo Krajino od Novega Mesta je naravnost zločinstvo proti belokrajinski železnici. Menim, da zadostujejo predstoječe opazke o Plantanovi »kmetski« geometriji. Saj si ob roki tc geometrije lahko vsak sam napravi šc nadaljne opazke. Jasno jc kot beli dan, da je taka razdelitev volilnih okrožij, kakor jo hoče liberalna stranka, popolnoma nesprejemljiva. Ravno tako jasno je., da je vladni predlog veliko bolje odgovarjal naravi, potrebam in koristim naše dežele. Po vladni predlogi nc bo nihče v naši deželi prikrajšan: kmet in meščan dobita enako pravico. Po Plantanovih predlogih pa bi sc pravica neenako delila, dežela raztrgala na kose, napravil razdor med stanovi, osobito pa nečiiveno osleparil naš kmet, ki ic steber naše dežele in našega naroda. Po vladni predlogi bode omogočeno in zajamčeno politično sodelovanje in tekmovanje vseh stanov v deželi; po Plantanovih predlogih pa bi bil le zajamčen razpor, prepir, zdražba, boj vseh zoper vse. Zato mora biti ccla dežela hvaležna vol. odseku, da jc zavrgel Plantanove predloge in v glavni stvari sprejel vladne nasvete. Prav pa je, da je liberalna stranka svoje predrzne predloge stavila - kajti zdravo jc za nadaljni razvoj našega političnega življenja, da jc liberalna stranka baš sedaj pred volitvami pokazala svoje prave namene. Sedaj se bode pač sleherni pri volitvah vedel ravnati. Liberalna stranka si je s svojo »geometrijo« sama prizadela smrtni udarec. In za to ii moramo biti hvaležni. Rusko revolucijo pojemo. Poročila o splošni stavki. Peterburg jc kazal 6. t. m. navadno lice. Odprte so biic vse trgovine. V več tovarnah so delali. Zaprli so 5. t. m. približno 200 oseb, ker so agitirale za splošno stavko. Izšli so štirji časniki. Tudi včeraj so agitirali med pe-terburškim delavstvom za splošno stavko, a brezuspešno. Več sto agitatorjev so zaprli tudi včeraj. Zadnji ministrski svet jc sklepal o izrednih korakih, ki iih je predlagal vojni minister. V peterburški guberniji nameravajo imenovati nekega izkušenega generala za načelnika vojaške in civilne uprave; dobil bo izredna pooblastila. Dva mala parnika kri-žarita v Peterburgti po Nevi, oborožena sta z brzostrelnimi topovi. Zapovedano jima je, da preprečita vsako zbiranje ljudstva na obrežju Neve. V nedeljo je gromelo, ljudje so pa mislili, da streljajo iz topov.in ljudstvo je bežalo s cest. Dne 5. t. in. so zborovali v Moskvi tvor-niški in drugi delavci organizirani po delavskih zvezah. Zvečer jc pa zboroval svet delavskih zastopnikov, ki jc sklepal o splošni politični stavki, ki sc naj prične 6. t. m. o polnoči. Za stavko so sc izjavili zastopniki vseh delavskih kategorij, tudi železničarji. Nasprotovali so lc poštni in brzojavni uradniki. Izmed moskovskih javnih obratov naj bi posloval vodovod. V vsakem mestnem delu naj bi bila odprta tudi ena lekarna. Včeraj opoludne se je res pričela moskovska splošna stavka. Le na dveh progah so vozili vlaki. Moskovsko prebivalstvo je hitro kupovalo živila. Kruh bodo prodajali po gotovih krajih, a le za delavce. Stavkujoče delavstvo jc pa pobito, ker nc upa na uspeh stavke, ki naj bi bila le demonstracija proti vladnemu načinu in se zato nc izpremeni v oboroženo vstajo. Helsingforški delavski odbor je sklenil, naj končajo vstajo. Po sveaborškem in kronstadtskeni uporu. V štirih helsingforških vojašnicah so bile vržene včeraj bombe, ki so ubile 9 častnikov, med njimi tudi generala Rostjeskcga. Mornarji ladje »Aleksander II.« niso hoteli zasledovati upornikov, ki so bežali iz utrdbe Konstantin v Kronstadtu. Moštvo na oklopnici so zato razorožili in zaprli. Velika množica sc jc udeležila včeraj pogreba v boju z rdečo gardo padlih gardistov, med katero ic bilo veliko bivših častnikov raz-puščene finske armade. Mir med pogrebom ni bil moten. Upokojili so na lastno prošnjo helsingfor-škega policijskega mojstra Malma. Začasno vodi njegove posle podpolkovnik generalnega štaba Bcrg. Kljub zadušenemu uporu v Sveaborgu in Kronstadtu sodijo berolinski listi, da položaj ni zboljšan in se boje, da nastanejo novi upori. O uporu na oklopnici »Pamjat Azova« poročajo, da sc ic nahajala oklopnica 2. t. m. v Papeniškeni zalivu, -tu milj vzhodno od Rc-vala. Ko so sc polastili uporniki »Pamjati Azova«, so odpluli proti Rcvalu in naznanili ostalim ladjam, naj jim slede. A ker svoji prisegi zvesti častniki in mornarji niso ubogali, so pričeli uporniki streljati nanje,, a streljanje jc bilo brezuspešno. Mala križarica »Abrck«, ki jo je pustilo moštvo, da jc zavozila na obrežje, jc brez tuje pomoči zopet plula na morje; torpedovka št. 106 je pa izginila med malimi otoki. Tudi rušilec torpedovk »Po-spješni«, sc jc obdržal na morju. Ko je izginila ladja »Pamjat Azova«, sc jc povrnila posadka ostalih ladij, ki jc pobegnila na suho pred uporniki, zopet na ladje in je privedla ladje nepoškodovane v Reval. Stolypin in Trepov. Ker Stolypin ni imel sreče, da vstopijo nekateri bivši duniini člani v ministrstvo, namerava zdaj ruski ministrski predsednik pozvati nekaj gubernatorjev v vlado. Stolypin dolži Trepova, da je prečrtal pri carju njegove načrte. Trepov pa trdi, da proti Stoly-pinu ni splctkaril, a ministrski predsednik zbira kljub temu gradivo proti Trepovu, ki ga podpira višje uradništvo. Najvišji načelnik vseh ruskih vojaških čet. Visoki vojaški krogi izjavljajo, da postane general Linjevič najvišji načelnik vseh ruskih čet, ki bo imel izredna poblastila. Popolnoma nameravajo preosnovati tudi artiljerijske iu saperske čete, v katerih sc navadno pojav liaio upori. Razna poročila o položaju v Rusiji. V Bjalostoku ie zasledila policija v hiši nekega Fabsteina zalogo orožja in prepovedanih spisov. Zaprli so deset judov. V Odesi so umorili 19letnega policijskega vohuna Vla-dimirskega. Pri njem so našli seznam nad 20 oseh, ki jih je še nameraval ovaditi. Na shodu »Vseruske zveze« so sklenili, da izdelajo takoj načrt o skupnem postopanju proti anarhističnim nasilstvom. Moskovski gardni polk v Peterburgu ie odrekel pokorščino in se zaprl v vojašnico, kamor uporni vojaki ne puste niti častnikom. Kazaki so obkolili vojašnico. Agrarno vprašanje. V nedeljo so zborovali v Rigi livski poljedelci. Na zborovanju sta bila tudi bivša liv-ška zastopnika dume Ozolni in Bremer. Sklenili so resolucijo, po kateri naj bi parcelirali plemiška, kronska in cerkvena posestva in sicer po svobodnem sporazumljenju med take kmete, ki nimajo posestev. Načelo dedne zasebne lasti so priznali za velike iu male posestnike. Arondirana zemljišča naj postanejo sčasoma last kmetov. Normalne parcele naj bi obsegale 20 desetin. Sklep zadovoljuje vse sloje. SRBSKA. Izredno zasedanje srbske skupščine so zaključili v soboto s kraljevim ukazom. Na interpelacijo bivšega stotnika Rafajloviča je odgovoril vojni minister Putnik. da je belgraj-ski divizionar sam prosil za vpokojitev in ne po vplivu zarotnikov. Rafailovič je nato v jako črnih barvah slikal razmere v armadi. V Carigrad sta došla dva srbska odposlanca, ki iščeta novih trgov za srbski izvoz. Iz Carigrada odpotujeta v Egipt . Avsrijski poverjenik v Belgradu je obiskal srbskega ministrskega predsednika Pa-šiča. kateremu je naznanil, da se Goluchov-ski čudi, ker je postopala pri izdaji plave knjige Srbija proti diplomatičnim običajem. Srbska vlada je obvestila 29. m. m. Avstrijo o vsebini plave knjige in je dobila 30. m. m. odgovor, da avstrijska vlada ne ugovarja ob-javljenju. Pašič pa ni čakal odgovora in je že 30. t. m. objavil v tajni seji skupščine dele iz plave knjige, kar je potrdil srbski finančni minister v javni seji skupščine prihodnji dan. Po sodbi avstrijske vlade bi bila morala srbska vlada počakati odgovor avstrijske vlade, ki je došel že 31. m. m. ODERUŠTVO V SRBIJI. Carinska vojska Srbije z Avstrijo grozno pospešuje oderuštvo. Kapitalisti izrabljajo jako spretno neugodni položaj kmetov. Za malo ceno pokupujejo od kmetov pridelke ali jim pa posojujejo proti oderuškim obrestim. Poljedelski minister je ukazal vsem okraim oblastim, naj nastopijo z vso strogostjo proti oderuštvu. Vlada namerava priznati 50% znižanje tarifa eksporterjem, ki izvažajo transito blago skozi Bolgarijo ali Turčijo v belgrajsko veliko klavnico. Srbski poverjeniki v Carigradu delujejo, da bi dosegli izpremembo tarifa za železniško progo proti Solunu in druge olajšave. FRANCIJA IN TURČIJA. Turška vlada je naročila svojemu pariškemu poslaniku Mimir paši, naj razpravlja o francoski interesni sferi v Tripolisu. Vest, da so zamenjali v Zanetu francosko zastavo s polumesecem, še ni potrjena. Pariška vlada tudi zanikuje, da se pripravlja v Maroku pro-tifrancoska vstaja. ANTIMILITARIZEM NA FRANCOSKEM. Francoski vojni minister Etienne je zapo-vedal povelinikom francoskih armadnih zborov. naj pazijo na protivojaško gibanje v armadi, ki ima lahko nevarne posledice za disciplino armade. Več podčastnikov v Saint-Maixcntti se je bahalo s svojimi protiarmad-nimi načeli. Izjavili so, da služijo, ker tako razširjajo med vojaki svoja načela. Vojni minister zahteva, naj mu naznanijo vse častnike, ki soglašajo z antimilitarizinom. Dnevne novice. + »Razkritja« dr. Brejca. »Slovenski Narod« z govorom dr. Brejca na celovškem shodu poizkuša pokrepiti svoje trditve o »izdajstvu koroških Slovencev«. To hoče dokazovati z dr. Brejcem, ki ni član državnega zbora in ki ima pri vsem »reševanju« samo eno ne baš globoko misel — obstruirati volilno reformo ne glede na to, kak uspeh bi imela taka slepa politika. Mi nismo v teh »razkritjih« našli prav nič novega, razen da smo izvedeli, da je dr. Brejc dvakrat brzojavil na Dunaj, da hočejo Korošci imeti dva mandata. Druga »razkritja« so nam bila že dobro znana, samo da je treba poleg njih čitati tudi razkritja dr. Šusteršiča, ki je jasno povedal, kako so stale stvari v državnem zboru. Edino dejstvo, ki ga ni treba razkrivati, je to, da vsled nacijonalnega pritiska na nemške krščanske socialce niso koroški Slovenci dobili druzega mandata. To je vsakemu znano, kdor noče stvari zavijati in komur jc za stvar nc pa za osebnosti. »Slovanska Zveza« si je razdelila referate in dr. Ploj je celo na željo koroških Slovencev sprejel referat o koroških zadevah. Saj dr. Brejc vendar ne bi privoščil nobenemu kranjskemu poslancu Slovenske Ljudske Stranke, da bi se ponašal z uspehom, da je Korošcem pridobil drugi mandat! Po želji koroških voditeljev je bil toraj dr. Ploj v tej zadevi zastopnik »Slovanske zveze«. Dr. Šusteršič pa tudi ni rok križem držal, ampak je storil vse, kar je bilo storiti mogoče. Zakaj se sedaj zaletavate v prvi vrsti v dr. Šu-steršiča in povrh še v — katoliški shod? Man merkt die Absicht — v uredništvu »Slovenskega Naroda« pa tudi pri nas! Dr. Brejc se je zaletel tudi v shode na Kranjskem, češ, da se na teh shodih ni našlo za zadeve Korošcev prostora. Tu opomnimo, da to ni res in da so se na raznih shodih povdarjale krivice. ki se gode koroškim Slovencem — ope-tovano je na to opozarjal na svojih shodih dr. Šusteršič in drugi govorniki — dasi vodstvo koroških Slovencev pri Slov. Ljudski Stranki prav nič sporočilo, kako taktiko tozadevno želi in je kakor rečeno v prvi vrsti se le zastopnikov Slov. Ljudske Stranke kolikor mogoče izogibalo. Najzanimivejša bi bila dr. Brejčeva »razkritja«, ako bi nam povedal na kak način bi bilo mogoče nemške kršč. socialce obdržati, saj jim je on najbližji! Naši poslanci store vse kar morejo — dr. Brejc naj pa pridobi nemške krščanske socialce, pa bo storil koristnejše delo nego z zahtevo po »obstrukciji«, ki bi bila brezuspešna in bi le škodovala ter podrla našim poslancem še ta ugled, ki so si ga dozdaj s težavo priborili. Ali mislite, da bi bila potem po oktroiranju volilna reforma za Slovence ugodnejša? Ce si dr. Brejc pusti po »Mirovem« uredniku Ekarju delati politiko, imamo pa mi na Kranjskem ljudi, ki sami gledajo nekoliko dalje. In tako pridamo k dr. Brejčevim »razkritjem« tudi svoje razkritje, da bo koroško slovenstvo prav lepo še napredovalo, če bodo gospodje v vodstvu koroških Slovencev tako požrtvovalni in delavni, kakor so mnogi v vodstvu Slovenske Ljudske Stranke, in če se bo dr. Brejc s tako vnemo posvetil političnemu delu, kakor na Kranjskem do skrajnosti delavni in požrtvovalni dr. Šusteršič! Kadar ga bo kdo v tem dosegel — potem ga bo imel pravico kritikovati! Pridenemo pa lahko še eno razkritje: S takim vodstvom, ki jih odganja od katoliškega shoda in od vseslovenske skupnosti, koroški Slovenci tra.ino ne bodo zadovoljni ! + Kako se izvršuje celovške sklepe? Sobotni »Narod« jc ponatisnil celovški »Mir« z njegovimi napadi na dr. Šusteršiča in druge poslance »Slovanske zveze«. Kakor je »Narod« imel že prej v rokah od celovških liberalcev doposlane mu resolucije, nego so bile na shodu sprejete, tako je tudi »Mir« pona-tiskoval že prej, nego jc prišel v Ljubljano. Izvedeli smo, da je bil v petek urednik »Mira« Ekar v Ljubljani, kjer je bil z dr. Trillerjem in drugimi liberalnimi voditelji v gostilni »Pri roži«, koder se liberalci shajajo in kamor je prinesel revizijske odtise zadnje številke »Mira«. Ta Ekar je po nekem nam sumljivem naključju tajnik katoliškega političnega društva za Koroško in urednik lista, ki ga subvencionira družba sv. Mohorja, cerkvena bratovščina! In ta dopisuje v »Narod«, odvrača Korošce od katoliškega shoda in kuje naklepe proti katoliški organizaciji z dr. Trilerjem, sourednikom »Slo/. Nar.«, katerega geslo jc »Proč od Rima«! Ali to ne odpre oči celovškim zaupnikom? Vam katoličanom so prepovedali v L.iubliano na katoliški shod, a od Vas plačani urednik in tajnik pa sme v Ljub-liano z liberalci kovat naklepe, kako bi Vas še boli dobili liberalci pod svojo peto! Ako sme Ekar na liberalne sestanke v Ljubljano, smejo katoliško misleči Korošci tudi na katoliški shod! To bi bilo nečuveno ponižanje, bila bi neznačainost in strahopetnost, ako bi katoliški Korošci tako dali pometati s sabo in si dali diktirati prepričanje in taktiko od ljudi, ki so zato nastavljeni, da služijo njihovim idejam, ki jih razdirajo in se bratijo z najhujšimi nasprotniki. Mi Vas vabimo, da zidamo iu gradimo, in Vi se daste terorizirati, da ne greste k nam; oni, ki bi jih morali Vi soditi in klicati na odgovor, pa svobodno vrše svoje razdiralno delo. Ali se je pa morda sešel Ekar z ljubljanskimi liberalci v smislu sklepa zaupnega shoda? Ali g. Einspieler, ki je lastnik »Mira« ve za to, ali se godi to morda po njegovem naročilu? Zahtevamo odgovora na ta vprašanja! Dvojna mera. Korošci tako zamerijo dr. Šusteršiču, da ni mogel držati krščanskih so-cialcev, da bi glasovali za kompenzacijo na Koroškem, a proti dr. Tavčarju pa molče, dasi je dr. Tavčar zaveznik barona Schvregla. Zakaj pa ni dr. Tavčar niti poizkusil, da bi bil pridobil svoje zaveznike za koroške Slovence ? In vendar sme tajnik katoliškega političnega društva za Korošce neovirano občevati z ljubljanskimi liberalci, katoliški Slovenci koroški pa ne smejo priti niti na katoliški shod. Kaka logika je to ? Ali si bodo pustili Korošci od | takega „vodstva" diktirati, kaj smejo in kaj ne ? Proč z dvojno mero, enake pravice in svobodo za vse! Kakšne koristi pa bodo imeli Korošci od tega, da gredo zdaj na lim liberalni stranki, ki tako žalostno propada, da ne more pomagati niti sebi, kamoli koroškim Slovencem ! Mnogo bolj pametno bi bilo, da osvežijo Korošci svoje ljudi ob krepkem, mladostnem navdušenju katoliških Slovencev v Ljubljani. Kolikega pomena bi bilo to za vse njihove bodoče borbe, a če se bodo držali liberalnih ntanir, jih bo zadela tudi liberalna usoda. To bi bilo najžalostneje, kar se jim more zgoditi! + Ali vladni načrt zagotavlja koroškim Slovencem kak mandat? Dr. Brejc pravi, da ne. Po ljudskem štetju jc pa v onem okraju 37.600 Slovencev in le 7500 Nemcev. Ce si Slovenci tu ne upajo zmagati, potem je dovolj žalostno! Boje se delavstva v Borovljah .dokaz, da so dosedaj zanemarjali socialno delo — tudi za to niso krivi naši katoliški shodi in demokratično propagando. To se maščuje — kakor nad kranjskimi liberalci. Namesto da sedaj tožite, pojdite raje na delo in z delom si pridobite demokratični živclj! Zato je pa treba vztrajne požrtvovalnosti, ne pa samo semter-tjc par »reklamnih raket«. Politika celovških voditeljev bi morala sedaj biti, da organizirajo delavstvo. Tega pa seveda s par frazami in z Ekarjevo plitvo gostilniško politiko ne bodo dosegli. Ce zahtevajo obstrukcijo volilne reforme, pa s tem le slovenske delavce tirajo v soc. demokraški tabor. 4- Udeležencem katoliškega shoda. Pripravljalnemu odboru prihajajo pisma iz vseh stanov glede načrta resolucij, ki se stavijo na katoliškem shodu, in oglašajo se razni nasveti in govorniki. Kdor želi staviti kak nasvet, pride do besede v ponedeljek, 27. t. m., a naj to prej naznani na pripravljalni odbor (naslov: dr. Evgen Lampe v Ljubljani), da sc uvrsti med govornike. Kolikor se more doslej spoznati, bodo poročila in razgovori v odsekih nad vse zanimivi. Dr. Brejc vendarle ve, kje je krivda! V svojem govoru dr. Brejc omenja parlamentarnega položaja z ozirom na stališče Poljakov napram volilni reformi in pravi, „da je vlada bila prisiljena iskati pomoči pri Nemcih". To je res! To pa ravno opravičuje jugoslovanske poslance, ki niso za ta položaj odgovorni! Ker pa je tak položaj v parlamentu, zato koroški Slovenci ne bi smeli na — tretji slovenski katoliški shod. To je pa logika, ki ji ploska vsa liberalna banda! Pozor nabiratelji zglasilnic za tretji slovenski katoliški shod! Naznanila za udeležbo na tretjem slovenskem katoliškem shodu sprejema pripravljalni odbor le še do 16. avgusta, na poznejša oglasila se ne bo mogel ozirati. — One, ki žele 26. avgusta ali poznejše dni ceneno kosilo, ki se bo priredilo po raznih gostilnah, naj se takoj naznani po dopisnici pripravljalnemu odboru. Zadošča naznaniti število oseb, ime župnije in dan, nakar dobi dotična župnija po pošti nakazano gostilno. Z ozirom na red dne 26. avgusta je želeti, da se ta naznanila takoj odpošljejo. Tudi nakazana prenočišča in vstopnice dobe udeleženci pred shodom po pošti. Društvene zastave na tretjem sioven skem katoliškem shodu. Udeležbo zastav na tretjem slovenskem katoliškem shodu posameznim društvom ni treba naznanjati oblasti. Društva naj naznanijo, da pridejo z zastavami samo pripravljalnemu odboru za III. slovenski katoliški shod, poirebna naznanila oblasti potem preskrbi za vsa društva ..Slovenska kršč. soc. zveza". ,,Slovenska dijaška zveza" priredi v nedeljo, dne 12. avgusta v Črnem vrhu nad Idrijo dvoje predavanj. Predavala bodeta phil. Mirko Božič in phil. Jvo Cesnik. Pričetek ob 3. popoldne po vcčernicah v sobi izobraževalnega društva. — Zidje na Hrvaškem. Hrvaška bo kmalu preplavljena od židovske »inteligence«. Dokaz temu je zionistovski shod hrvaških judovskih abiturijentov v Osjeku, ki se vrši dne 14. in 15. t. m. Dva dni se bodo mladi judje posvetovali o zionizmu, o nalogi judostva v j u ž n o s 1 o v a n s k i h d c ž e la h, o judovski kulturi in o dolžnostih judovskega dijaštva. Tako se nam toraj napoveduje prava judovska nevarnost. Vojaške vaje v okolici Trbiža sc bodo vršile od 13. do 20. t. m. Vojaki bodo prekoračili sedlo Mojstraka, visoko 1616 m, v Trenti proti Bovcu. Pri tem težavnem pohodu bosta tudi dve bateriji artilerijskega polka 9. divizije, ki bosta peljali svoje topove čez višino. V vojaških krogih se jako zanimajo za te vaje v visokih planinah in jim pripisujejo veliko važnost. Kakor znano, se na enak način vadi tudi italijanska armada. — Hrvaški arhitekti so v Zagrebu osnovali svoj klub. — Velik vihar je bil v Gorici v soboto popoldne. Vihar je ruval drevesa in več streh odkril. Vlak iz Italije je imel eno uro zamude. — Naš cesar pride v Pulj dne 11. septembra t. I. — Pravoslavni napadli katoličane. V Rebrovcu pri Banjiluki v Bosni sc je zgodil krvav zločin. Na god sv. Ane so imeli katoličani pri tamošnji cerkvi svojo službo božjo. Na ta dan pride vsako leto na stotine ljudstva tje in popoldne se zabavajo na travniku. Vsako leto je bilo vse mirno in v lepem redu. Letos pa je kakih 50 pravoslavnih Srbov, oboroženih z revolverji, koli, sekirami in noži nenadoma napadlo katoličane. Z groznimi kletvami in psovanjem na sv. Ano, škofa in papeža so planili ti divjaki na žene in deco iu začelo se je prelivanje krvi, v katerem je bilo več katoličanov smrtno ranjenih, »Hrvatski Dnevnik po pravici vprašuje, kako je to, da sl. bos. policija zasleduje vsakega mirnega državljana, če ni politično nevaren, a taki grozni zločini proti katoličanom se vrše nemoteno, in če je policija poklicana, neče ničesar storiti. — Opatijske novice. Pretečeni teden v torek na večer izginil je pri kopanju v morju 11 letni šolarček Konstanto Ferlan. Pred štirimi leti stopil mu je konj na vrat in bil je v smrtni nevarnosti, a ostal je pri življenju, samo vrat bil mu je ostal vpognjen; leto dni pozneje so dečka povozili in bil je zopet v smrtni nevarnosti, a zopet je okreval; pred dvemi leti zlomil si je roko in leto dni kasneje bil jc hudo bolan, ležal po vsem životu črn, boril se zopet z življenjem in smrtjo in naposled ozdravel. V torek šel se je kopat v morje. Znal je izvrstno plavati. Skočil je v morje in ni ga bilo več videti. Pač se je posrečilo ga rešiti in borilo se je ubogo dete štiri dni zopet z življenjem in smrtjo, dokler ga ni Bog rešil za vedno grozovitih muk. Pogreb v nedeljo je bil lep in zelo ganljiv, so-sebno ko je dospela šolska mladina na pokopališče in ko je č. g. Ante Ellner, dekan iz Kastve, navzočim učenkam in učencem govoril žalostinko. Ko mu je učenka Gombač vrgla krasni šopek cvetk in učenec Ivo Tavčar venec s trakovi v jamo, ihteli so vsi navzoči. — Tukaj je počela izhajati »lllustrierte Oestcrr. Riviera-Zeitung«. Časopis ima mnogo zdrave vsebine in je dosedaj strogo nevtralen. Kakor se čita iz zadnje številke, ustanoviti hočejo tukaj »Frcmdenverkehr-Verband«, nadalje povzdigniti planinsko društvo; tudi se pričnejo redni izleti — vsaki teden enkrat — na Velo Učko. Do danes ni še nikake slike Vele Učke; a to sredo, oziroma v četrtek bode ista prvi pot fotografirana vrhu gore v navzočnosti mnogo občinstva ter jahačev, kateri pridejo direktno iz Lindare s konji vrh Vele Učke. — Tujcev je do danes bilo 25.000; a tukaj jih je sedaj 2500. Lepo število in vendar je še nad tisoč sob praznih, tako se zida v Opatiji. — Slovenska kolonija v Gradežu, v morskih kopeljih na Primorskem, je letos precej izdatna. Posamezniki kakor cele družine iz raznih krajev kaj častno zastopajo med 4000 do 5000 kopališčniki ravno Slovenci, ki si znajo izkazovati svojo narodno prijaznost in veselost osobito v tujini. Ne le žuborenje, marveč tudi veselo petje kaže sledi uljudnih Slovencev. — To leto je še posebno dobro preskrbljeno v Gradežu za duhovnike, kjer se je zanje osnovala s požrtvovalnostjo goriških duhovnikov prav udobno in stanu primerno zavetišče »Tia Sovegnio« — zdravišče duhovnikov, kjer dobiva proti zmerni plači krog dvajset duhovnikov svoj stan in prav ljubeznivo postrežbo. Te dni je hranilo to zavetišče štiri slovenske duhovnike in štiri Cehe. Osebe se pa vedno spreminjajo. Kolika dobrota in kolika udobnost je to za duhovnika trpina, ve prav oceniti le tisti, ki je to izkušal. Zavetišče se jc odprlo šele letos junija meseca, torej je še malo poznano. A kdor potrebuje duha oživljajočega odmora in poštenega razvedrila med stanovskimi tovariši, lc v Gra-dež, dokler šc čas za to. Umrl jc v Voloskem umirovljeni učitelj gospod Jakob L u s n i k. — Preosnova mornariške oblasti. S cesarjevim ukazom dne 3. t. m. so preosnovali mornariško oblast v Trstu. Dozdaj so bili pri mornariški oblasti poleg predsednika le gu-bernialni svetniki v VI., tajniki v VIII. in kon-cipisti v X. činovnem razredu. Zdaj so pa uvedli tudi IX. in VII. činovni razred in tako izpopolnili status konceptnih uradnikov. — Ameriške novice. V Conemanghm (Pa.) je ponesrečil v rovu Josip Pušlar iz Zgorne Drage pri Višnji gori. V Brock-wayu (Minn.) je umrla Neža Mencinger v starosti okoli 50 let. — Drobne novice iz litijske okolice. Strela je užgala 21. p. m. med hudim nali vom Smrekarjev hlev blizo Kresnic. — Božjast je vrgla 23 - letnega sina posestnika Lahovca v vsled deževja narasli potoček v občini Vače. Fant se je v potoku zadušil — Nova šola na Vačah je dodelana. — Nogo si je zlomila žena posestnika Podkrajška pod Sv. Goro. — Umrl je Jožef Janež, prevžitkar, star 78 let. Zahribom pri Vačah. — Vročina je bila v začetku tega meseca prav neznosna. Toplomer, je kazal v senci zjutraj o pol 5. uri 16 stopinj Opoldne v senci od 25—28 stopinj. — Novo mašo je daroval č. gosp. Fr. Zorko dne 13. julija v svoji rojstni vasi pri vaški podružni cerkvi svete Marjete brez posebne slovesnosti. — Sadja bo malo, v nekaterih krajih pa nič. Bog nas varuj vremenskih nezgod!—Tretjega slovenskega katoliškega shoda se namerava udeležiti lepo število mož in mladeničev. Fantje in možje le korajžu! Pokažimo svoj verski in narodni značaj! — Solnčarica je zadela v Trstu 25-letno šiviljo Lucijo Tremul. — Angležka srednjemorska eskadra. Z Reke poročajo, da dne 20. t. m. pride tjakaj angležka srednjemorska eskadra. En del es-kadre se usidra na Reki, drugi del pa v Bakru. Guverner grof Nako priredi eskadri na čast veliko soarejo, na angležki admiralski iadiji se bo pa vršil velik ples. — Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki zahvaljuje se tem potom naj-prisrčneje vsem bratskim drii^om, deputa-cijam, zastopnikom gasilnih društev, odboru »Z\jeze gasilnih društev« in vsem gostom, kateri so s svojo navzočnostjo omogočili, da je društvena tridesetletnica tako sijajno uspela. Osobito izreka toplo zahvalo mestnemu županu, blagorodnemu gospodu Niko Lenčeku za prijazen vsprejem in pozdrav ter vsemu občinskemu odboru; preč. gosp. mestnemu župniku za blagoslovljenje gasilnega doma in daritev sv. maše, kakor tudi mestnemu kapelami, č. g. K. Oerinu, gosp. zvezinemu tajniku F. Troštu za krasen govor; gosp. tovarnarju Alojziju Krennerju, kot velikemu dobrotniku društva; gosp. Fr. Papa, voditelju deške ljudske šole, ki jc pripustil šolsko sobo v porabo za zborovanje; gosp. lekarnarju E. Burdichu in gosp. Jerici Dolenčevi; gosp. O. Guzelju, za okuso prireditev veseličnih prostorov; gospe Ani Potočnikovi, gostilničarki za izvrstno in točno postrežbo; gospicam Mimi Lavričevi, Mici Potočnikovi, Lojzki Špuntovi, Tončki in Pepci Vlšnerjevi, ki so delile došlim gostom duhteče šopke in tudi sodelovale pri popoludanski veselici. Domačinom pa, ki so nas gmotno podpirali in okrasili svoje hiše z zastavami, ter preskrbeli za dostojen vsprejem, pravimo: lepo ste s tem proslavili sami sebe, saj ste pokazali, da ste vneti za človeštvu koristne naprave. — Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki, 3. avgusta 1906. — Ivan Debelak, načelnik, Friderik Kramer, tajnik. Ljubljanski M u Lurdu. Pogovor z dr. Boissariem. Lurd, 1. avgusta. Včeraj je prevzvi-šeni obiskal preiskovalni bureau, kjer ga je prijazno pozdravil načelnik preiskovalnega zdrav, komiteja, dr. Boissarie Dr. Boissarie je mož, star nad 60 let, eden najbolj slovečih in učenih zdravnikov. Sam je pripovedoval prevzvišenemu, kako jc pred več leti že preiskoval lurška ozdravljenja, bil jc prepričan sam za-sc, da so ta ozdravljenja nadnaravna, a ni si upal takoj na dan s to mislijo, In ko je slednjič imel toliko poguma, ostal je osamljen. »To je bilo pred leti«, pravi, »a danes imam na svoji strani nad 250 učenih zdravnikov, ki vsi odločno zastopajo misel in prepričanje, da se ta ozdravljenja ne morejo vršiti naravnim potom. Prihajajo sem, tudi protestantovski zdravniki in celo hudi nasprotniki vsake pozitivne vere, prihajajo oboroženi s protidokazi o sugestiji itd. — a ko vidijo ta ozdravljenja — molče in nihče si ne upa ugovarjati.« »Pred par leti sem šel v Rim z mnogimi zdravniki in nekaj čudovito ozdravljenimi, da bi se poklonil papežu. Sv. Oče je pač sprejel mene in zdravnike, a čudovito ozdravljenih ni hotel sprejeti. To me je tako užalilo, da sem pred 18 meseci, ko sem bil zopet v Rimu, to sv. Očetu potožil. Sv. Oče pa mi odgovori: »Jaz namenoma ozdravljenih bolnikov kot deputacije nisem sprejel, ker tega zdaj še ne smem storiti, dokler se cerkvena oblast o teh čudežih avtoritativno ne izreče. Posebna kon-gregacija pa bo zdaj takoj začela s preiskovanjem. Kakih 20 do 30 slučajev bo preiskala, tako, da bo leta 1908 sy. Cerkev mogla izreči odločilno besedo o teh čudežih. Tako sv. Oče. Dr. Boissarie pravi, da bodo ti preiskani čudeži za proslavo 50-let-nice (1858—1908) najlepši demant v kroni, s katero bodo tedaj kronali kip M. B. v Rimu. Kakor znano, je dr. Boissarie spisal imenitno knjigo o lurških čudežih. Ljubljanske nouice. lj Seja odbora za zunanje priprave tretjega slovenskega katoliškega shoda je danes ob 8. uri zvečer. Gg. odborniki naj blagovolijo priti k seji polnoštevilno. lj Pevska vaja jc danes ob pol 9. uri zvečer v »Rokodelskem domu«. Ij Na dopust je šel višji nadzornik južne železnice gospod Evgen Guttmann in ga nadomešča nadzornik gospod Josip Mazi. lj Gospod Julij Betetto, član ljubljanske opere, jc gostoval predvčerajšnjim v zagrebški »Streljani« z znatnim uspehom. Odlični član hrvaške aristokracije je pozval gospoda Betetto, da te dni v privatnem krogu priredi koncert. Ij Občinska volilna reforma. Zahtevo krščanskih socialccv po volilni reformi za ljubljanski občinski svet jc zdaj proglasila tudi socialna demokracija, ki piše v svojem glasilu: »Občinske volilne reforme se ne sme več zavlačiti. Gospodje se nc smejo pritoževati, da se zahteva od njih kaj nemogočega. Zadeva je že dosti stara in naravnost sramota jc, da še ni rešena. Potrpežljivosti je bilo med delavci dovolj; ali vsaka stvar mora imeti konec iu končno bi bila sramota za dclavce, ako bi se dali še dalje vlačiti za nos. Sedaj smo slišali že vse izgovore, ki so jih mogi izmisliti izvenredni možgani privilegiranih občinskih svetnikov. Novih variacij ne potrebujemo več, kajti vse, s čemur se hoče opravičiti zavlačevanje, je samo izgovor, prazen, ničev, v vsej navihanosti neumen izgovor. Tiskarna, prevod, odsek, deželni zbor, obstrukcija, to vse jc »za opsjcniti prostotu«. Stvar je. da jc gospod župan pred mnogimi' leti obljubil volilno reformo in da je danes šc ni v občinskem svetu. Gospod župan se blagovoli sedaj loviti za posamezne besede. On ni dal deputaciji delavcev »take« častne besede, ampak »drugačno«. Nam se ne ljubi, cepiti dlak. Kaj je dejal gospod župan pri eni priložnosti, to ni glavno. Volilne reforme ni obljubil enkrat, temveč tolikokrat, da je že težko prešteti vse obljube. S takimi izgovori, kakor smo jih slišali zadnjič v občinskem svetu, bi pa lahko obljuboval še deset let in še dvajset let bi lahko zavlačevali. Besed je dovolj in sedaj zahtevamo z vso odločnostjo dejanja. Držav-nozborska volilna reforma je takorekoč fait accompli in sedaj mora priti obč. na dnevni red. Gospodje naj si nič ne belijo glave, ali bode deželni zbor zboroval ali ne; za to jim nihče ne nalaga odgovornosti. Store naj le svojo dolžnost, pa bode prav!« lj Umrla je v Ljubljani vdova okrajnega predstojnika gospa Josipina Globočnik. lj Dr. Konrad Vodušek je bil včeraj vpisan v odvetniški imenik tržaške odvetniške zbornice v Trstu. lj Umrli so: Elija Kristan, gostač, 81 let, Radeckega cesta 11; Avgust Greisinger, delavec, 28 let. Gregor Dimic, zidar, 27 let. Jožefa Rozman, zasebnica, 73 let. Marija Nacli-tigal, likarica, 67 let. Jožeta Erbežnik, gostija, 54 let. Marija Schleimer, zasebnica, 82 let. Ij Radi sovodstva obsojeni čevljar Nace Zeleznik iz Zabjaka št. 3 je sinoči nastopit svoj šesttedenski »dopust« v zaporih c. kr. deželnega sodišča. Njegova boljša polovica pride na vrsto pozneje. lj Ogenj v hotelu »Ilirija«. Danes zjutraj ob pol 6. uri jc dvakratni strel iz Gradu naznanil ogenj v hotelu »Ilirija«. V podstrešju je najbrže že čez noč tlelo v ropotiji, ki je bila tam shranjena, proti; jutru pa je izbruhnil ogenj. Požarna straža ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, ki jc prišla s priznano hitrostjo in spretnostjo na pogorišče, je ogenj naglo pogasila in preprečila tako vsako večjo nevarnost. Na pogorišče je prišel tudi društveni zdravnik gospod dr. Zaje, ki je tudi stopil v akcijo. Gasilec Ku-melj se jc namreč ranil na nogi ob žrebelj, ki je štrlel iz ogorka. Ogeni je napravil škode nad 2000 kron. Ij V kupeju II. razreda je poiskal prenočišča. Neki brivski pomočnik se je včeraj pripeljal v Ljubljano po svojih opravkih. Tu je pa naletel na svoje prijatelje, s katerimi je toliko časa popival, da je »zabunkal« zadnji vinar. Ker so ga nato prijatelji zapustili, sam pa ni imel denarja za prenočišče, jc šel na kolodvor in se vlegel v kupej 11. razreda. Tam so ga zapazili železničarji in ga izročili policiji1, k ga je po dognani identiteti izpustila. Ij The Royal Vio. Včerajšnji novi program je zopet popolnoma napolnil veliko dvorano »Uniona«. Podjetje ostane v Ljubljani do 17. t. m. Jutri popoldne radi vročine ne bo predstave. Ij O V. K. Nučiču v Ameriki pišejo ameriški listi: Oni Nučič, o katerem je nedavno ljubljansko časopisje poročalo, da je iz Ljubljane pobegnil in ostavil tam 15.000 K dolga, je srečno prišel v New Vork. Seboj je prinesel še nekoliko denarja, toda svotica bode kmalu pošla, ker ima Nučič tudi tukaj „ visoke" ideje. Te dni se je seznanil z nekim newyorškim gentlemanoni, ki mu jc ponudil službo blagajničarja s tedensko plačo 25 dolarjev, ako mu plača kot nagrado 25 dolarjev (125 kron). Nučič mu je svotico z veseljem plačal, toda potem ni videl več „gentlemana", ne službe. Kakor se vidi, Američani Nučiča v marsikaterem oziru se prekašajo. Ij Ustrelil se jc danes popoludne v »Narodni tiskarni« v desna pljuča mašinist Lun-der. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Razne stuari. Cesar na lovu. Včeraj ob dveh popoldne je odpotoval cesar Franc Jožef iz Išla v Eisen-crz, kamor je dospel ob 7. zvečer. Cesar ostane v Eisenerzu tri dni, kjer se udeleži lovov. Med potjo jc obiskal nadvojvodinjo Marijo Terezijo v Hallu in je zato stal dvorni vlak v Admontu od 4. ure 36 minut do 6. popoldne. Grozni prizori ob potopu ladje »Sirio«. O ponesrečeni ladji »Sirio« so došla sledeča podrobna poročila o grozni nesreči. Med rcšcnci je tudi avstro-ogrski konzul, ki je pa izgubil ,30.000 kron. Pogled na obrežje je strašen. Povsod leže kosci ladje in med njimi mrliči. Morje neprestano prinaša na obrežje mrliče in pa ladjine razvaline. Trdi se, da bi bili rešili lahko večino popotnikov, čc bi bili ostali častniki mirni in disciplinirani. Rešen potniki pripovedujejo grozne podrobnosti. Italjanski delavci so potegnili nože in ž njimi slepo suvali na one, ki so hoteli izpustiti rešilne čolne. Hodili so po ženskah in otrocih. Mnogo jih je poskočilo v smrtnem strahu v vodo in so tako otežkočili rešilna dela, ker sc je tako potopil prvi rešilni čoln. Nekateri obupani potniki so streljali tudi z revolverji. Kapitan se je zaman trudil, da naredi red med množico. Rešilnih del se je udeležil poleg avstrijskega parnika »Marija Terezija« tudi neki nemški parnik. Večino rešenih oseb so nevarno ranili padajoči tramovi. Zdravniki se boje, da umre med rcšcnci šc mnogo oseb. Deset rešenih potnikov jc umrlo, ki so jih prepeljali na suho. Kap. se ni ustrelil, kakor so trdila včerajšnja poročila. Lastnici ponesrečene ladje, »Splošni italijanski plovbeni družbi«, je brzojavil, da bo še poročal podrobnosti o nesreči in da je rešena posadka. Vrvi utapljajoče ladje se jc oklenilo šest otrok, katerih matere so bile tako daleč proč, da jim niso mogle pomoči. Po vrsti so izginjali otroci v valovih. Nekaj mater je zblaznelo. Večinoma so ponesrečile žene in otroci I. in II. razreda. Pogrešajo 383 oseb. Veliko ladij se je udeleževalo rešilne akcije. Lastnik ladje »Joven-Nigud« je rešil 300, parnik »Vincenta Iliano« pa 200 oseb. Neki hromi ribič je sam rešil s svojim čolnom 12 oseb. Podčastnike »Siria« so baje zaprli. Oblasti so uvedle proti moštvu preiskavo. Rešen je bil tudi nadškof iz Para v Braziliji, valovi so pa odnesli in potopili brazilskega škofa v San Pabla, ki je blagoslavljal utopljence. Neki menih je še glasno molil, ko se je ladja topila in so ga že dosegali valovi. Na »Siriu« je bilo 695 potnikov in 127 ladjinega moštva. Nesreče v gorah. Pogrešajo učitelja Kir-cha, ki je obiskal tirolske planine. V Budimpešti pogrešajo oba sina učitelja Novaka, ki sta poletela na Visoke Tatre. Na Tillraškem pogorju, Tirolsko, sta ponesrečila dva cesarska lovca šilianske posadke. Oba sta težko ranjena. V Cesarskem gorovju na Tirolskem jc ponesrečil in se težko ranil šlezijski zasebni učitelj Polil. V Anipezzanskih dolomitih je smrtno ponesrečila Lucija Zadelli in domači kmečki fant Deldin. Nagloma je umrl, zadet od kapi, v Badnu pri Dunaju fml. Karol Horsetzky, brat Ivovskega kornega poveljnika. Splošno stavko tekstilnega delavstva pripravljajo na severnem Češkem. Nesreča na vojaški vaji. Pri Brodyju so imeli nedavno lovci in ulani nočno vajo. Neki lovec se je približal po neprevidnosti neki ekrazitni bombi, ki je markirala, da je razrušen bližnji železniški most. Bomba je raz-počila nepričakovano in odtrgala vojaku obe nogi. Vojak je umrl v bolnišnici. Ponesrečena ladja. Ponesrečila jc norveška ladja »Hamlet« pri Hesseloenu. Vozila je sol iz Middlesborougha v Flensburg. Utopili so se kapitan, krmar iu trije mornarji. Trije mornarji so priplavali na kopno. Stavkajo tkalci predilnic v Dunajskem Novem mestu. Zahtevajo 10-urni delavnik iu 20% izboljšanje plač pri akordnem delu, kakor tudi, da vzamejo zopet na delo odpuščene zaupnike. Zaprli so v Milanu tri osebe, o katerih sumijo, da so zažgali razstavna poslopja. Dunajski župan dr. Lueger se nahaja v Karlovih Varili. Stavka budlmpeštanskih mlinarjev šc traja. Delodajalci so sklenili, da odklonijo vse delavske zahteve. Ravnatelj »Peštanske družbe valčnih mlinov« Konig je dobil grozilno pisma, ki ga je podpisalo več delavcev. Nekateri mlini na deželi so zagotovili delavcem nedeljski počitek. Pisatelj morilec in samomorilec. Pisatelj Erih Salbey v Erfurtu ie vstrelil svojo ljubimko, 31-letno prodajalko voznih listkov. Gebliart, nato je pa poizkusil samomor in se nevarno ranil. Italijanska grofica Hercolani toži italijansko ministerstvo kraljevega dvora. Sodišče je dovolilo grofici Hercolani, da sme nastopiti v svoji službi proti ministrstvu z dokazom resnice. Grofica zahteva odškodnino, ker je bila mlada deklica ljubimka kralja Humberta. Avstrijski častniki pri švicarskih vojaških vajah. Letošnjih švicarskih vojaških vaj sc udeležita avstrijska častnika generalni major baron Leithner in major Ludvik Sundermann. Nepotrebni admirali. Na Ruskem imajo 12 admiralov, 14 podadmiralov, 27 kontread-miralov. skupno toraj 53. Brodovje pa šteje brez torpedovk, dve linijski Iadiji v Baltiškem in osem v Črnem morju Nesreča vsled vročine na vojaških vajah. Dne i. t. m. je došel v Ziersdorf ob Severno zahodni železnici 84 pešpolk s 142 bolniki, ki so se zgrudili vsled vročine. Prepeljali so jih z vozovi. Polk jc korakal 35 km, imel med potjo tudi bojno vajo. Vojno ministrstvo je za-povedalo vojaškim poveljništvom, da morajo natančno izpolnjevati predpise veljavne ob veliki vročini. Milijonarjeva krsta. Truplo 83-letuega milijonarja Russela v Ne\v Yorku so položili v silno močno krsto. To obdaja še druga, ki je sestavljena iz debelih železnih plošč. Nadalje so pridejani električni aparati, ki javijo potoni žic takoj čuvarjem, če se je kdo krste dotaknil. Tako varno shranjen počiva v ameriški zemlji milijonar. Vzrok vsemu temu pa so posebne vrste tatovi, ki izkopujejo trupla bogatih pokojnikov in jih vračajo rodbinam le za drag denar. Krotilke levov. V nekem ne\vyorškem listu je stala nedavno sledeča anonca: Išče se posebno lepa dama, da se bo predstavljala z levi; plača 100 dol. na teden. Oglasilo se je 200 dani, izmed katerih je bilo odbranih kot posebno lepili 68. Ko so stale pred kletko levov, jc osemnajstim upadel pogum. Ko je bilo nadalje; treba podpisati pogodbo, da ne bodo zahtevale za poškodbe, ki jih doletc med levi, nobene odškodnine, iih je odstopilo še 10. Ko so nenadoma zarjoveli levi, jih jc odstopilo še 10. 30 jih je nato vstopilo v posebno kletko, kamor so spustili najkrotkejšo levinjo trije krotilci levov. Eno izmed deklet je obšel tak strah, da ic omedlela in so jo morali ven nesti. Zunaj jo jc čakal njen ženin in obljubila niti jc, da bo v bodoče rajše krotila moža kakor leve. Ko so pričeli levinjo poditi okrog, so všle vse dame razen treh. Te imajo pogum in toraj zagotovljeno karijero. Dvema mrtvima, skupaj zvezanima deklicama, ki so iili potegnili nedavno pri Draž-danih iz Labe, so že določili identiteto. Ena jc 181etna Ela Roza Simon in druga jc I71etna Ana Alvina Skorle. Obe sta živeli kot sobarici v popolnoma primernih razmerah. Izvršil se jc brez dvoma samomor, katerega vzrok pa jc neznan. Šesti veliki vsekatoliški shod se bo vršil za Ogre v Budimpešti -od 23. do 26. septembra. Stvarna posvetovanja so razdeljena v tri sekcije: v kulturno, socialno in karita-tivno. Poleg javnih zborvanj prirede posamezne katoliške zveze in društva šc posebne nejavne shode. Vstopnice so dvojne: ene po 5 kron in druge po eno krono. Prve poobla-ščujejo k pohodom nejavnih zborovanj posameznih društev, zagotavljajo sedež in pravico glasovanja, , a druge po eni kroni se bodo razdelile med člane ljudske zveze zastonj. Za znižanje cen vožnje po suhem in po morju skrbi poseben komite. Ogrski katoliki prirede vsekatoliški shod v ta namen, da pokažejo neprijateljem svojo moč iu ukrenejo vse potrebno za krepko napredovanje v svoji smeri. Usoda otoka sv. Helene. Po vesteh „Empire Review" bodo otok sv. Helene docela ostavili. Angleška misli umakniti z njega svojo posadko. Ce bo to res, potem bo ostalo na otoku za čuvanje miru in reda med 4000 domačinov in 200 angleških naseljencev, pet zamorskih stražarjev. Ulice in telefon je imelo dozdaj v rokah vojaštvo. Torej bo po odhodu vojaštva vse ta propadlo. V teh razmerah se bo moralo belo pleme izseliti z otoka. Gospodariti bodo potem pričeli zamorci po svoje. DarouL Poslani našemu upravništvu: Janko lic, kaplan za „Ciril - Metodovo družbo" nabrala na ženitnini g. Karola lic iz Goriče vasi pri Ribnici Ada Pogorelčeva 612 kron. Telefonska In brzojavna poročila. požar v podkloštru. Podklošter, 7. avg. Tu je zgorelo 9 hiš z gospodarskimi poslopji. Živino so rešili. Eno dekle je zgorelo. VELIK POŽAR. S t e t i n, 7. avg. V tukajšnjih skladiščih je velik požar. Deset skladiščnih oddelkov je zgorelo, mnogo jih še gori. Tudi most čez Odro je v nevarnosti. POLOŽAJ V PETERBURGU. Peterburg, 7. avg. Mesto ima navadno lice. Splošne stavke ni. Železnice v redu vozijo in tudi tramvaj razvija redni promet, pač pa stavkajo delavci v tovarnah. Na severnem bregu Neve v bližini smodnišnice je bil včeraj krvav boj med delavci in vojaštvom, ki je večkrat ustrelilo tudi iz strojnih pušk. Mnogo oseb je bilo mrtvih, mnogo ranjenih. BOMBNI ATENTAT. Riga, 7. avg. Na prostore nemškega društva »Selbstschutz« je bil izvršen atentat. Dve osebi sta nevarno ranjeni. ULOM V PROSTORE VOJAŠKEGA SODIŠČA V SEVASTOPOLU. Sevastopol, 7. avgusta. Predvčerajšnjim ponoči je pod poslopjem vojaškega sodišča več mož pozvonilo. Na vprašanje por-tirjevo, kdo je, so neznanci odgovorili, da imajo brzojavko za predsednika sodišča. Ko je portir odpri, napadla sta ca dva moža, mu zvezala oči in roki, nato pa so ostali udrli v pisarno in odnesli 20 zvezkov poročil o uporu mornarice in 17 zvezkov o obsodbi poročnika Schmidta ter vsemi prilogami. BOJI TARTAROV Z RUSKIMI VOJAKI. T i f I i s , 7. avg. Brzojavka okrožnega šefa Langeza javlja, da so se Tartari preteklo noč popolnoma pravilno zbrali in naskočili ruske čete ter da je boj trajal do popoludne. Tartari so zavzeli jako povoljne pozicije. PETROV DVOREC ZASTRAŽEN. Peterburg, 7. avg. Ker je v Petrov dvorec zopet prišlo nekaj grozilnih pisem, so ondotno garnizijo zopet pomnožili za dva gardna polka. Sedaj je ondi 40.000 vojakov. DEMENTIRANA VEST. K r o n s t a d t. 7. avg. Vest, da je v Kronstadtu že izvršena smrtna obsodba nad 300 uporniki ni resnična. Preiskava še ni končana. VOJAŠKE DIKTATURE NA RUSKEM NE BO. Peterburg, 7. avg. Dvorna stranka je zahtevala vojaško diktaturo. Proti tej zahtevi je nastopil ministerski predsednik Stolypin in zagrozil z demisijo. Cuje se da se je car pridružil Stolvpinovemu mnenju. RUSKI FINANČNI MINISTER O POLOŽAJU. Dunaj, 7. avgusta. »VViener Abendbl.« priobčuje razgovor z ruskim finančnim ministrom, ki se je izrazil, da je denarni položaj Rusije jako ugoden. Meseca julija je bilo za osem milijonov rubljev več dohodka, v prvi polovici tega leta za sto milijonov rubljev več dohodka. Novega posojila letos Rusija ne bo potrebovala. Tudi obroki prejšnjih posojil se redno plačujejo in so vse nasprotne govorice neresnične. RUSKI VOJNI MINISTER DEMISIJONIRAL. Peterburg, 7. avg. Vojni minister Roediger je demisijoniral. Za člane »Slovenske dijaške zveze«. Neki poljski duhovnik iz Podolijc (tri postaje od Galicijskc meje) išče za privatni inštitut inštruktorja za nemški jezik. Inštruktor mora znati nemški v pismu in govoru, biti zaveden katolik, okolu 20 let star, (bolje je,če je mlajši) in bi se moral vsaj deloma priučiti poljščini ali ruščini. Poučeval bode učence od prvega razreda gimnazije nadalje. Pouka bi imel samo dvoje ur na dan, popolnoma prost bi bil do .3. ure popoldne. Stalna plača znaša 25 rubljev (t. j. okolu 64 kron) mesečno prosto stanovanje in dobra hrana z vso oskrbo. Vr-hutega ima priliko zaslužiti še več ko toliko s privatnim poučevanjem v nemščini pri posameznih osebah. Priučitev novega jezika, posebno ruskega, bi ne delala Slovencu nikakih težkoč. Kraj sam na sebi je miren in varen. Trikrat ali štirikrat med šolskim letom lahko obišče svoje domače kraje. Službo bi se nastopilo že 15. sept. ali pa vsaj 1. oktobra. Ker so pogoji skrajno ugodni, zato bi svetovali onim, ki se pečajo z modernimi jeziki (eventu-elno tudi iuristom), da sprejmejo to ponudbo. V tej zadevi naj se obrnejo tovariši na društvenega tajnika. Naslov: »Slovenska dijaška zveza, Tržaška cesta, Ljubljana. Zidarji in delavci se takoj sprejmejo Pred škofijo št. 3 1 v Ljubljani. 1673 3-3 •M*M»Mn»m.(.H.MMItMnMMt.M.M...H MMifift>ti:t!tt!M!tt:ittmttt;!!ttt!tHf Ittt Prodaja na debelo in drobno. O Jt C n L e o ■H (I) n N e v o o n 3 N ti 1» H- O 3 T 01 3 JT O Firnež le iz kranjskega lanenega olja 1619 100 —6 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle- ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi (i> hlev za dva konja. Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca". Z Ključavničarska učenca 1753 se sprejmeta takoj 2-1 Jenkove ulice štev. 16, Vodmat-Ljubljana. Lep lokal obstoječ iz 4 sob, ki se da predelati v 2 lokala po 2 sobi, zelo primeren za trgovino ali pisarne, se odda s 1. novembrom v Sodnijskih ulicah štev. 4. 1071 Več pove kamnosek Al. Vodnik. Lokali primerni za pisarno ali prodajalno za vsako trgovino ali obrt, oddajo se takoj v Šelenburgovih ulicah št. 3 Več se izve v trgovini Oragotina Hribarja v isti hiši. 1751 3-1 Mlad mož strojevodja, strojni ključavničar izurjen tudi pri parni žagi, išče primerne službe. Naslov pove upravništvo. 1754 3-1 elegantno stanovanje s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritikli-nami odda se za november-termin t. 1. Naslov izve se pri upravništvu tega lista. 1759 1 j » Postrežba C e n a^^^^t^r^j^T ^VjNaznanilo in priporočilo. ffti f P. n. slavn. občinstvu si usojam najuljudneje naznaniti, da sem otvoril v Židovskih ulicah štev. 4 akcidenčno tiskarno ter bodem izvrševal kakor: posetnice, razglednice, račune, zavitke, raznovrstna naznanila, parte in sploh vsa merkantilna dela. lstotam bodem v kratkem otvoril tudi trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem. Za mnogoštevilna naročila se najtopleje priporoča Lavoslav Pevalek. 1746 3-1 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod Josip Klun trgovec, posestnik, tovarnar, župan, načelnik posojilnice itd. danes ob pol 9. uri dopoldne po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb rajnega pokojnika bo v sredo, dne 8. avgusta ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi. Ljubljenega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ribnici, dne b. avgusta 1906. Marija Klun roj Pele, soproga. Josip,Ivan,Milan, Stanko, sinovi. Marica, Ana, Mira, hčere. Jakob Klun, brat. 1757 Posojilnica v Ribnici naznanja presenetljivo vest, da je danes zjutraj po kratki bolezni umrl njen nepozabni in nena-domestni načelnik in ustanovnik, gospod JOSIP KLUN župan, trgovec, posestnik in tovarnar v Ribnici. Pogreb bo v sredo, 8. t. m. ob desetih dopoldne. V Ribnici, dne 6. avgusta 1906. Priloga 179. itev. f,Slovenca" dni 7. avgusta 1906 MožtirsKo predrznost. Iz Zagreba. Davki. — Državni dolgovi. — Mažarske šole. Pri obravnavi o financijelni nagodbi med Ogrsko in Hrvaško v ogrsko - hrvaškem saboru so se Cule kaj čudne izjave mažarskih poslancev. Večina je bila seveda za to, da se nagodba odobri tako, kakor jo je bila sklenila poprejšnja regnikolarna deputacija in ka-koršno je sprejel hrvaški sabor. Neki govorniki so se ozirali na hrvaške pritožbe ter. so izjavili, da se Hrvati po pravici pritožujejo, toda kar je sklenjeno, mora ostati neizpreme-njeno, ker je hrvaška regnikolarna deputacija sklepe odobrila. Predvsem se je zgodila Hrvatom seveda s privoljenjem niažaronske dc-putacije velika krivica glede pobiranja užit-ninskega davka, ker je po dogovoru določeno, da dobi Hrvaška od tega davka neki pavšal, češ da se ne more na Hrvaškem pobirati ta davek po množini užitih predmetov nego Ic po množini na Hrvaškem produciranih. To je pa seveda silno velik razloček, ker bi Hrvaška po prvem načinu zaračunavanja dobivala na leto najmanje do 8 iniljonov kron, dočim dobiva po drugem komaj nekaj čez tri milijone kron. Zdaj se najbolje vidi, kako je bila hrvaška mažaronska deputacija slabo podkovana o financijelnilt stvareh, da se je dala tako prevariti. Seveda je ta deputacija zahtevala, da se užitninski davek za Hrvaško smatra za davek posebnega teritorija, kar bi bilo na korist Hrvaške, toda Mažari na to niso hoteli na noben način pristati, ker bi bili s tem priznali samostalnost Hrvaške v financijelnih vprašanjih, kar se pa mora prej ali slej storiti, če hoče Hrvaška gmotno napredovati. A mesto da so Mažari krivico popravili, se jim je državni financijalni tajnik še narogal, češ, saj so Hrvati sami tako zahtevali, A minister \Vekerle jc odbil z vso odločnostjo zahtevo, da bi se kedaj izpremenili davki na Hrvaškem v teritorijalne. Nič bolje se ni Hrvatom godilo pri razpravi o državnih dolgovih. Mažari so priznali da so se Hrvatom godile krivice, ko so se jim pripisovali taki dolgovi, ki so bili narejeni le na korist Ogrske. Takih dolgov je toliko, da pplačuje Hrvaška od njih obresti na milijone. Vse to seveda ostane pri starem; ti krivični dolgovi ostanejo zapisani na račun Hrvatske iu le od I. 1906. naprej ne bode plačevala Hrvaška obresti za one svote, ki se rabijo za investicije v sami Ogrski. Tako je izgubila Hrvaška mnogo milijonov na svojo škodo in na korist Ogrske. Ko bi bilo lc malo pravičnega čuta v mažarskem narodu-, do takih sklepov ne bi moglo priti. Tako gospodarstvo je zares v vsakem pogledu roparsko. Zdaj pride pa še nailepše in sicer vse na račun novega prijateljstva (!) med Hrvati in Mažari. Bivši mažarski poslanec Hegedus je uporabil to ugodnost o sklenjeni novi nagodbi ter čestital Hrvatom, da bodo od zdaj dobivali vsled velikodušja mažarskega naroda vsako leto tri in pol milijonov kron. Hrvati bi se morali na ta dar izkazati hvaležne, a to store prav lahko, čc dovolijo, da se v hrv. šolski zakon uvrsti le ena beseda, po kateri bi bile dovoljene maž. prebivalcem na Hrvaškem, katerih je najmanj 90.000, šole z mažarskitn učnim jezikom, seveda na hrvaške stroške. Dosedanje mažarske železniške šole niso po mnenju tega Mažara nič več dostatne? Čudimo se, da temu mažarskemu šovinistu ni poznati, da je hrvaški ban Pejačevič protipostavno dovolil Mažarom v Slavoniji pred nedavnim čez 20 mažarskih šol. Te šole seveda vzdržujejo zasebni ljudje in so po postavi nepo-stavne, o čemur je bilo razgovora tudi v hrvaškem saboru, ali ban Pejačevič še dandanes ni zavrnil te njegove nepostavnosti. In zdaj pride Mažar, ki zahteva, da se spremeni hrvaški šolski zakon v korist mažarski šoli za 90.000 (?) po Hrvaškem raztrešenih Mažarov. Na Ogrskem pa živi v celoti do 400.000 Hrvatov, pa ne smejo imeti nobene hrvaške šole, a ua Reki je 30.000 Hrvatov, pa tudi ne dobe svojih hrvaških šol radi mažarskega šovinizma. Pred nedavnim pa je zagovarjal neki mažarski vseučiliški profesor mažarščino na hrvaških srednjih šolah mesto nemščine, češ, da so zadnji dogodki pokazali, kako potrebna ie tnažarščina za Hrvate. Ta mažarski profesor misli brez dvoma na hrvaške koalirane poslance, od katerih znajo le štirje mažarski; toda to ne bi niti najmanj preprečilo dobrega sporazumljevanja med Hrvati in Mažari, ko bi Mažari zares pošteno mislili o kakšnem sporazumu, kar se pa po dosedanjih pojavih ne more verovati, vsaj trezni Hrvati to ne verujejo. Sicer je pa mažarski jezik na hrvaških srednjih šolah in sicer na realnih gimnazijah uveden kot fakultativno obligaten predmet. Uvel ga je sedanji veliki Hrvat Kršnjavi. Ce pa Mažari zahtevajo učenje mažarskega jezika od Hrvatov, zakaj pa oni ne bi uvedli v svoje srednje šole učenje hrvaščine. Gotovo je, da je nas Jugoslovanov več\ nego Mažarov, iu drugo, da je za splošno kulturo hrvaščina več vredna, nego mažarščina brez obzira na praktično porabo. Hrvati pa ne potrebujejo od Mažarov nobenih svetov, oni znajo sami najbolje, kaj potrebujejo. Štajerske novice. š Javno politično zborovanje, obenem volilni shod v (ilobokcin pri Brežicah dne 5. t. ni. se je izvršil ob mnogobrojni udeležbi. Državni poslanec gospod dr. Voušek je golil o volilni reformi. Državni poslanec gospod dr. \. Korošec jc razpravljal agrarno vprašanje jako obširno iu temeljito in razvijal težnje in zahteve spodnještajerskih Slovencev zlasti glede imenovanja uradništva, deželnega gospodarstva itd. Gospod J. Rozman, vodja zadružne zveze v Ljubljani, je poljudno razpravljal o zadružništvu. — Glede kandidature za dopolnilne volitve v deželni zbor se je po kratkem razgovoru, katerega so se udeležili gg. župnik Potovšek in dr. Benkovič, sklenilo, da se skliče na 16. t. ni., popoldne ob 4. uri v Rajltenburg shod zaupnih mož, ki naj določi kandidata. K shodu se povabijo odbora političnih društev v Kozjem in Brežicah, župani celega političnega okraja iu šolski vodje. Kandidaturo je prijavil gospod dr. A. Korošec, ki je bil že jeseni od političnega društva v Kozjem kandidatom proglašen; tudi gospod dr. Jankovič, okrajni zdravnik v Kozjem, kandidira. Na shod v Globokem je znani item-škutar Cetiu iz Sel, ki zahaja v nemški »Heim«, po izrečnem naročilu hotel na dan spraviti kandidaturo gospoda Benjamina Ku-nej iz Rajhenburga, za katerega se tudi njegova žlahta jako trudi. Sicer to kandidaturo ni treba resno smatrati, vendar gospodu Ku-neju svetujemo, naj ne hodi preveč na solnce, ker bomo sicer primorani odkrito govoriti; zlasti naj se ne da riti v ospredje od znanih Štajercijancev. — Volitev se vrši 21. t.ni., eventuelno 24. t. m. š Dopoluilana deželuozborska volitev v brežiškem okraju. Z ozirom na infamni telegram v »Slov. Narodu« od 6. t. m. dodamo k včerajšnjemu poročilu sledeče. Gola laž je, da je g. Kunej sprejel kandidaturo. On sam je naprosil nemškutarja Cetiu, da je predlagal njegovo kandidaturo; to je tisti Kunej, kateremu je »Vahtarica« pred nedavnim časom očitala sleparstvo izza njegovega poslovanja kot oskrbnik na Hrvaškem; g. Kunej je šele vsled pritiska posojilnice v Brežicah tožil »Vahta-rico«; o uspehu tožbe se bomo poučili. Gosp. Kunej se na Cetinov predlog še oglasil ni, ampak je previdno molčal, ker je videl, da sc nihče zanj ne oglasi, kakor nemškutar Cetiu in njegova žlahta. Gola laž je, da je dr. Benkovič hotel preprečiti govor ali kako rcsolu-cajo o volilni reformi; pač pa je namferaval sam o tem razpravljati, ako bi posl. dr. Voušek tega ne storil. Laž je dalje, da je dr. Benkovič hotel izintrigiratl kandidaturo dr. Korošca, četudi se je ta že odpovedal. Dr. Korošec se ni odpovedal, gotovo pa ne nepogojno; prepustil je odločitev zaupn., če ta po,-stavi Kuneja, pa bo Kunej izvoljen. Skrbeti pa se mora, da rajhenburška liberalna drevesa ne zrastejo do neba. Z liberalnimi intriganti a la Kunej in drugovi bomo pa že obračunali; vsled takih lažij odpade in mora odpasti vsaki ozir. š Kandidat za deželni zbor je g. Kunej iz Rajhenburga, ki je 13. maja 1906 na shodu v Brežicah govoril o deželnem gospodarstvu; zgodovino tistega govora, na katerem ni pi-čice duševna last g. Kuneja, bomo pojasnili. š Liberalni kandidat za deželni zbor je g. Kunej. tajnik posojilnice. Kaj pravi posojilnica k tem intrigam? Pri prihodnjem občnem zboru bo treba jasno govoriti, ne pa od daleč gledati. Nato že danes opozarjamo merodajne kroge. Tako važen zavod nc bo nikdar domena liberalnih kričačev, ki »delajo« le pri litrih, delujočim pa polena pod noge mečejo, (j. ravnatelja posojilnice Levaka imamo za pametnega moža; zakaj ne pomedete? š Peta diecesanska sinoda se vrši v Mariboru. š Umrl je dne 5. t. m. v Gradcu, gosp. Karol Gedliczka, c. in kr. zemljeknjižni vodja iz Rogatca. Mož je bil slovanskega po-kolenja, a nemškega mišlenja. N v m. p.! š Celjska okrajna bolniška blagajna je vzor bolniške blagajne, kakršnih ne bi smelo biti. V njej gospodujejo in tiranizujejo izvestni gospodje po svoji izvršilni oblasti, znanem Ochsu, vse, zlasti slovenske članove. Z največjimi težavami si pribori slovenski član bolnišničino; dela se mu od strani tajnika Ochsa vse mogoče zapreke namesto, da bi se šlo strankam na roko. Slučajev samovoljnega postopanja Ochsovega je toliko, da bi s tem lahko cele knjige napisali. A z vsemi pritožbami se ne opravi ničesar, ker je nadzorna oblast okrajne bolniške blagajne celjski mestni urad, kateremu načelnje Ochsov krokrski prijatelj dr. Ambroschitsch. — Razsodišče bolniške blagajne tudi sestoji iz samih Nemcev, ki so po našem prepričanju vsled Ochsovega terorizma njegovo slepo orodje. — Bavili bi se še z marsikako zanimivostjo tega ,.dobrodelnega" zavoda, a za danes vprašamo samo: pokaj ima okrajna bolniška blagajna dva uradnika? Uraduje se samo dopoldne od 9. do 12. ure, popoldan ne. Namesto da se da Ochsu še enega uradnika, naj se ga prisili, da dela dopoldan in popoldan. Dopoldan naj opusti svojo »inšpekcijo" po celjskem trgu, popoldan pa naj se odvadi svojih nepotrebnih izletov, — pa bo vse posle svojega urada lahko sam opravil! Književnost in umetnost. „Dom in Svet" št. 8 ima to le vsebino Pr. S. Finžgar: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. (Dalje). — Ivan Lah Gospod Ravbar. Pesem. (Dalje). — Silv. Škerbinec: Promet, trgovina in obrt v Iliriji. Trgovsko-zgodovinska črtica. — Oriša: Kaj mi šepečete . . . — Griša: Beli labud se je dvignil ... — Lea Fatur: Vilemir. Romantiška povest izza turških bojev. (Dalje): — Anton Medved: Roži. — Dr. Jan Plečnik: O kačjem strupu. — Roman Romanov: Cvetova dva. — J os. Lavtižar Onstran Baltiškega morja. Popotni zapiski. (Dalje). — Griša: Hej, zalili ste mi rože . . . Griša: Pred sv. Florijanom. — Griša: Tiho plavajo ... — Dr. E. Latnpe: Nedelja v Hyde-Parku. Socialna študija. — J. K.: Rodbinski priimki iz rastlinskih imen. — Književnost. — To in ono. — Slike. Bled z nove železnice. Fot. Fr. Pavlin. — Železniški most v Vintgarju. Fot. Fr. Pavli n. — Tegetthoff, zmagavec pri Visu. — Pristanišče na Visu. - Tegetthoffova rojstna hiša v Mariboru. — Bohinjsko jezero. — Z železnice Jesenice-Gorica-Trst: Most čez Sočo pri Kanalu. — Sv. Lucija ob Soči. — V Štengah. — Most čez Idrijco pri Sv. Luciji. — Severni vhod v bohinjski predor v Bohinjski Bistrici. — Južna stran bohinjskega predora v Pod-brdu. Fotogr. Franc Pavlin. — Z železnice Jesenice-Gorica-Trst: Ob Soči. — Dr. J. Stadler. — Ivan Bile. — Z železnice Jesenice-Gorica-Trst: Mostič pred Opčinskim predorom. — J. Myslbek. — Z železnice Jesenice-Gorica-Trst: Kolodvor Trst-Sv. Andrej. — „Dom in Svet" izhaja prvega dne vsakega meseca. — Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. E. Lampe za zn a n s t v o in ilustracije. Založnik in lastnik: „Marijanišče". — Tiska „KatoIiška Tiskarna" v Ljubljani. Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 2 5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v „ Marija nišču". * »Hrvatska smotra« jc naslov novemu listu, kiga začne izdajati mlajša starčevičauska generacija v Zagrebu. Izhajala bo vsakega I. in 15. dne v mesecu in se bo bavila s politiko, književnostjo, znanostjo, umetnostjo in kritiko. Urednik: Zvonimir pl. Vukelič. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm ■ « 3 Č«i .pa-a*fan|a Stanje bara-motra v mm Temperatur« PO Calaljn VitroTl ii- V s h <• « V*' IU 6 9. zveč. 737 1 2C-0 sr. svzh obl. 2-6 7. zjutr. 738-1 15-0 sl. svzh. jasno 2. pop. 73") 3 24 0 sl jzah. n Srednja včerajšnja temp. 21 8', norm. 19 6*. SSafoliSka Tiskarna priporoča raznovrstne SS9* vi z i t n i c e po nizki ceni. ................................................ • ••.•■•••i«..................................... ItfSttiItfIfSStSSS»»tSJ!SStSSSStfSSSitJSSttl»JI» z gospodarskim poslopjem, oddaljena :'/4 ure od Ljubljane. — Kedi se dvoje goved in pripravno za vsako __obrt. 1688 3-2 Več pove J. Kordež, pošta Št. Vid nad Ljubljano. VtllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllCIlIfllllllllllllllllllllllllllllllfttllllllllllll Proda se q hiša v A® s, vt ** -D0 * ! X Borzna poročila. (Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kuril dun^Bke borze 6 avgusta 1906, laloibeul papirji. Itanar Blago 4*/. majeva renta...... 9965 99-76 4*/, srebrna renta..... 99 40 99-60 4*/. avstrijska kronska renta . 99 60 99-80 4*/. , zlata renta . , . 117 70 117 90 i'/, ogrska kronska , ... 94 80 96— 4'/. , zlata , . . . 112 85 113 06 4*/, posojilo dežele Kranjske . 99 20 100-20 *'/i7. posojila mesta Spljet . . 100'60 101-80 4«/.•/. , , Zader . . 99-70 100-70 4'/,'/, bosn.-hcrc. iel. pos. 1902 . 100-35 101 30 4•/. češka dei. banka k. o. . . 99 60 100-30 i'L . , . i.o. . . 99'tiO ioo-:io 4'/,7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 100 16 10115 4'/,'/. pošt. kom. k. o. z tO'/, pr. 104-76 105 76 4 '/«*/. zast. pisma Innerst. hr. . 100 — 100-10 i'/,'/, , , ogr. cen. dež. hr. 100— 100 15 4'/.'/. » n , hip. banke. 100— 100-45 4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. loo-— 101 — 4 V/, obl. češke ind. banke . . 100-60 101-60 4'/, prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 4•/. prior. dol. žel...... 99 60 —— 3"/. , Juž. žel. kup. '/,'/, • • 320 35 322 35 l1/«*/. avstr. pos. za iel. p. o. 100-40 101 10 Brnika. Srečke od 1.18601/, ... 220 50 226 50 278— 280 — , tizske....... 154 80 166 50 „ tem. kreditne I. emlsjje . 289— 296— » » » II. » • 293 — 301— , ogr. hip. banke . . . , 267 50 267-50 „ srbske & frs. 100— . . 97 - 103-25 161 75 162 75 Basllika srečke . . . 22 tO 24-10 Kreditne , ... 462 — 473-50 Inomoške , ... 78— 84— Krakovske , ... 87 — 92— Ljubljansko , ... 57 -- 64— Avstr. rud. krlia . ... 40-75 60 76 Ogr. , , ... 29-50 31'50 Rudolfove , « . . 68 — 63— Salcburške , ... 73— 80— Dunajske kom. a ... 111 — 621 — Delni... Južne železnice....... 166 60 166-60 Državne železnice...... 671- - 672 - Avstr. ogrsko bančne delnice 1764-- 1775 - Avstr. kreditne banke .... 670 50 671 50 Ogrske , ..... 807 50 808-60 Zivnostenske , .... 242— 243 50 Premogokop v Mostu (Brtlx) . 728 - 73180 Alpinske montan...... 676-50 677-50 Praške žel. indr. družbe . . . 2753— 2763— 67V26 6721?5 Trbovljske premog, družbe . . 275 — 278— Avstr. orožne tovr. druibe . . 678— 684 — Češke sladkorne druib« . . . 129 - 132— Taliti, 11-33 11-38 19 10 19'12 23-46 23-61 Severeigns........ 23-9i; 24-04 Marke.......... 11727E 117-475 96 60 96-70 250 76 4'84 »■— TI I) I ■■■ IM1111111..............1111111 i 111111111111111.....1M111111M1111 ■ i I ■ 11M111 i 1111111 iT a JjČ in o» C3 o> C/3 u. Uad cd "T3 C3 (SI hektolitra, kakor tudi marčno in dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic. Za častita naročila se priporoča Julij Stare, 1701 10 i; posestnik v letu 1818 ustanovljene £11 pivovarne v Mengšu. nn Ul^tfl nDII^DI ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI UElLiNl9l%Jl IJ I* IJ ^ D JI TRG v Ljubljani, tele!, št. 163. = pripor.«. ...j« izborno pivo v sodcih in steklenicah. = —— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ---»—— 990 60-32 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina priporočano opetovano od knezoškof ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi, c« Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne oene, 2523 26 -14 Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. , M' Josip Črnko, župnik v Vuhredu na Štajerskem, spričuje, da je uporabljal z najboljšim uspehom j J železnato vino 2371 II 6 j G. Plccolija, dvornega založnika J Nj. Svetosti In lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja naročila z obratno poŠto izvršujejo. i i i ( i i i i i » & i i r« Odda se takoj pod jako ugodnimi pogoji lokal za 1721 * prodajalno na Jesenicah, v hiši, kjer obstoji ta obrt že nad 25 let. Leži tik kolodvorskega skladišča in železnice. Zraven je tudi stanovanje in akladi&ča. Več se izvč pri lastniku Ivanu Fe p j a n u na Jesenicah, Gorenjsko. 949 29 se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. ■V Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. Odvetnika dr. Kari Triller in dr. Fr. Novak V Ljubljani naznanjata, da sta MT* združila svoji odvetniški pisalni ter jih hkratu premestila iz dosedanjih prostorov v Dalmatinovih ulicah (hotel Štrukelj) U&ET v Dalmatinove ulice št. 5 CDeghenghijeva hifia na vogalu justičnega trga) V Ljubljani, dne 4. avgusta lUOč. 1748 3 -2 Dr. Kari Triller, dr. Fran Novak. Odlikovan z veliko zlato kolajno nn splošni spotnlndni razstavi na Dunaju. Izborno saiojo zalogo raznovrstnih voz in nekritih, lično in trpežno izdelanih m priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu i:ioO ii i Marije Terezije cesta it. G, J. UtlllSai, Ljubljana. Sprejmem tudi izurjene kovaSke pomočnike in krepke vajence poštenih starišev. Naročila izvršujejo se točrio in po nizki ceni. Svojim cenjenim odjemalcem kakor velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici sploh naznanjam vljudno, da je gospod €!»tf*»n WIiitleis pristopil v mojo trgovino kot solastnik in prevzel samostojno vodstvo te trgovine. i;38 •?. Vr> lespošto vanje m u d o n a K. Ti 11 v tvrdki Karol THI, trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Vljudno se oziraje na predstoječe naznanilo si usojamo izraziti tem potom svojim velecenjenim odjemalcem najiskrenejšo zahvalo za vse nam tako obilno izkazano zaupanje in jih prosimo najvljudneje, da nam izkazujejo i nadalje svojo naklonjenost. V bodoče bomo obračali prav posebno pozornost na največjo popolnitev zaloge predmetov naše stroke in skušali si nabaviti vse vrste od najcenejših do najdražjih ter le naj-fboljše kakovosti. — Z najtočnejšo, najcenejšo in najboljšo^ postrežbo si bomo na-, vso moč prizadevali, da ustrežemo željam svojih cenj. odj emalcev, ter proseč najizdatneje podpore našemu stremlje tiju, priporočamo se velespoštovanjem TI LL, WIN D EIS v tvrdki Karol Till, trgo' /ina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Šolske sestre v Trstu, via P. Besenghi 6. Už®inuz$0ieuališče za deklice. 1421 18 Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. l'ouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbis glasovir. gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. Hišo,-*! v kateri je stara postilna, prodam takoj iz proste roke. Zravem hiše je velik hlev, vrt, pod, šupa in polje. Poizve se pri lastniku Antonu Hafnerju, Škofa Loka, Kapucinsko pred-inestje 13. 1729 5_3 Priložnostni nakup za moderne moške klobuke v vseli barvah po 1745 2 8,10 m iz smučat Angeško skladišče oblek Hei*jns«|,ovle« Ljubljana, Mestni trg 5. V Celju se pod ugodnimi pogoji proda iks- i*! ia na zelo lepem prostoru, pripravna za bivališče mali rodbini, posebno za letovišče, ali za kakega obrtnika. Vpraša naj se v trgovini g. J. Gro-belnika v Ljubljani. 1724 2 2 »Jftoro železo,| W baker, cink in me- M j ženino | kupuje po najvišjih cenah ^fj ft Franc Stupica ft trgovina z železnino ^ H ria Marije Terezije cesti H L v Ljubljani. 8!)3 n ft »91 191 »Ljubljanska kredlitna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuj« in prodaj« tn vrat« rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-■unalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devii. Promeia Izda]« k vsakemn žrebanja. Akcijski kapital X 2,10 U00-- Rezervni zaklad K 290.000*-. ZAmeujAVj. Iu ekgkomp tuj s Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebano vrednostne papirje i i v no v č nje Zavaruj« sr«6k« proti kursal rapala kupone. izgubi. Vlnkulujo In do-/Inl