Poštnina platen« t gotovini.
UvBUlfl
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO! '	’	A	'935	Cen«	f	mbmm!	številki	Din	I	M.
TRGOVSKI LIST
Časopis n trgovino, lndustrlfo In obrt.
Nsročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani y Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVIII.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	4.	junija	1935.	štev.	63.
Boshdice pccMaltiU ucadhisUiU fttac
Mnogokrat se je že pri nas poizkušala zatreti korupcija, pa vsi ti poizkusi so se nehali na pesku. Pa ni bila vedno vzrok teh neuspehov le slaba volja, temveč navadno so se ponesrečile te atake proti korupciji, ker so bile zagrabljene na nepravem mestu.
Skoraj vedno se je namreč pozabljalo,' da je vprašanje korupcije upravni problem in da mora ta izginiti kar sama od sebe, kakor hitro bo naš upravni aparat na višku. Naša uprava pa zopet ne bo preje res dobra, dokler ne bodo državni uradniki dobro plačani, da jih ne bodo gmotne skrbi zavajale v izkušnjavo. Problem odprave korupcije je v dobrih plačah državnih nameščencev, zlasti onih, ki imajo opravka s stvarmi, ki spadajo v interesno sfero korupcije.
Da je ta naša trditev pravilna, sta jasno dokazala sarajevski in osješki proces, pa najsi so poročila o teh zanimivih procesih še tako pičla. Tako se je n. pr. na sarajevskem procesu ugotovilo, da je imel uradnik, ki je ocenjeval veleposestva, vredna 1 milijon in več, borih 800 Din mesečne plače. Ko je temu uradniku zbolela hči, je bila njegova osebna katastrofa tu. Ali se Je čuditi, če je s hvaležnostjo sprejel velikodušno pošbjilo par tisoč dinarjev, ki mu ga je ponudil zastopnik veleposestnika, čegar posestvo je ocenjeval uradnik? Ali se je čuditi, če je v dvomu glede vrednosti posestva raje ^ocenil VSkOdo diža\re‘1r0 "veler posestnika. Prenizka plača uradnika je na-ravndst vabila v korupcijo.
Nikjer v poslovnem svetu ne dobite podjetnika, ki bi slabo plačeval svojega nameščenca,’ki ima opraviti z denarjem. Neiizsoc. ozirov so takšni nameščenci povsod dobro plačani, temveč v pravilnem pojmovanju lastnih interesov podjetnika. Kajti preslabo plačan nameščenec je stalna nevarnost za podjetnika, da si sam pri poslih podjetnika nadoknadi to, kar mu podjetnik plačuje premalo. Prenizka plača nameščencem na odgovornih mestih ni varčevanje, temveč zapravljanje, ker odpira vrata raznim zlorabam.
Če velja za poslovno življenje, da treba nameščence na odgovornih mestih dobro plačati, potem mora to pravilo veljati tudi za državo, ker vedno se je še izkazalo, da so pravila poslovnega življenja tudi veljavna za državno gospodarstvo. Zato se mora tudi država z dobrimi plačami svojih nameščencev na odgovornih mestih zavarovati proti morebitnim zlorabam ali pa jo bodo razna korupcijska dejanja njenih nameščencev veljala stokrat več, kakor pa znaša prihranek s prenizkimi plačami.
Vendar je jasno, da ne sme živeti v materialnih skrbeh sodnik, ki mora razsojati v procesu, ko gre za milijonske zneske. Tudi sodnik je le človek in tudi on more podleči izkušnjavi, zlasti če je ta preveč vabljiva. Prav tako se ni čuditi, če država slabo odreže pri dobavah, o katerih odločajo slabo plačani uradniki. Nobene kazenske sankcije ne bodo nikdar imele tega učinka, kakor dobra plača uradnika. 2e zavoljo svojega dobrega mesta ne bo hotel uradnik tvegati koruptno dejanje.
V	zvezi s tem treba reči še eno nepopularno resnico. Dosti se govori pri nas, koliko da stanejo pri nas ministri, poslanci in senatorji in da bi bilo mogoče le tu prihraniti lepe milijone. Toda v tej trditvi je le del resnice. Mi imamo morda preveč poslancev, morda tudi preveč ministrov, toda njih plače so vse prej ko previsoke. Je pač tako, da treba ljudem, ki kakor ministri vsak dan odločajo
o	milijonskih zneskih, že samo zato dati dobre plače.
S korupcijo je pač tako ko z vsemi boleznimi, ker tudi korupcija je svoje vrste
bolezen. Ni zadosti, če se bolezni samo zdravijo, temveč treba je poskrbeti, da do bolezni sploh ne pride, treba je odpraviti pogoje bolezni. Zato ni zadosti, če se korupcija preganja, temveč treba ji je odvzeti pogoje za njen nastanek.
Prvi pogoj za odpravo teh pogojev pa so dobre plače vseh državnih uradnikov na
Na že skoraj tradicionalni način je bil v soboto dopoldne otvorjen ljubljanski velesejem. Pred paviljonom sejmske uprave se je zbrala velika množica naše najodličnejše gospodarske, kulturne, politične in nacionalne družbe. Takoj po prihodu odposlanca Nj. Vel. kralja, divizijskega generala Nedeljkovima, je povzel besedo
predsednik velesejma g. Fran Bonač
ter imel ta govor:
Častita gospoda! Veselo razpoloženje, ki pristoja tako važni gospodarski slavnosti, kakršna je vsakoletna otvoritev Ljubljanskega velesejma, je danes zagrenjeno z bridkim spominom. Zločinska roka n&m je ugrabila ljubljenega vladarja, ki je posvetil sleherni utrip svojega plemenitega srca psocvitu Jugoslavije. Ljubljanski velesejem pa je izgubil svojega Najvišjega pokrovitelja, ki je z naklonjeno pozornostjo spremljal naša prizadevanja ter nam bil pri vsem našem delu v oporo neprecenljive vrednosti; Neutolažljivi nad izgubo ffifla-škega kralja in modrega vodnika hočemo v duhu poslednjega izročila blagopokojne-ga kralja storiti vse, da čim bolj povzdignemo našo ustanovo v čast in blagor Jugoslavije.
Večna slava blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju!'
Častita gospoda l Bodite iskreno pozdravljeni vsi, ki ste se zbrali na tem prostoru, da prisostvujete slovesni otvoritvi-XV. Ljubljanskega velesejma.
Predvsem mi je čast pozdraviti odposlanca Njegovega Veličanstva kralja, gospoda divizijskega generala Petra Nedeljkoviča.
Pokroviteljstvo nad gospodinjsko razstavo je blagovolilo prevzeti Njeno Veličanstvo kraljica Marija, katero zastopa č. ga. dvorna dama Franja Tavčarjeva, ki jo spoštljivo pozdravljam.
Iskreno pozdravljam zastopnika kraljevske vlade, ministra dr. Draga Marušiča.
Iskreno pozdravljam bana Dravske banovine dr. Dinka Puca, ki zastopa tudi g. ministra notranjih zadev, g. generala Jovanoviča, kot zastopnika vojnega ministra, g. načelnika Breznika, ki zastopa g. ministra za prosveto, direktorja Cugmusa, kot zastopnika prometnega ministra, g. župana ljubljanskega dr. Vladimirja Ravniharja, g. mariborskega župana dr. Lipolda, pozdravljam ugledne diplomatske in konzularne zastopnike Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Portugalske, Rumunije, Španije in Danske, gospode senatorje in narodne poslance, zastopnike klera, naše hrabre vojske, držav, in samoupravnih oblasti, trgovskih, obrtnih in industrijskih ter kmetijskih korporacij, gospode zastopnike velesejmov v Zagrebu, Lipskem in Bariju. Posebej še pozdravljam zastopnike našega tiska.
Tradicionalen običaj je, da se ob vsakoletni otvoritvi Ljubljanskega velesejma z nekaj bežnimi pogledi ozremo na naše gospodarsko stanje, ki se vidno odraža v obsegu in uspehu naših prireditev.
Otvoritev XV. Ljubljanskega velesejma praznujemo še vedno ob nenormalnih' gospodarskih prilikah. Naše gospodarstvo se nahaja se vedno v stanju težke depresije. Dočim je porast delavnosti v nekaterih strokah prilil našemu presojanju gospodarskega položaja novega optimizma, se je v drugih strokah zaposlenost, napram prete-
odgovornih mestih, da se bodo tudi najbolj sposobni ljudje potegovali za državne službe, dočim danes beže, če le mogoče v boljše plačane zasebne službe. Dobre plače so prvi pogoj dobre uprave, dobra uprava pa sigurno jamstvo proti korupciji. Naj bi se že začeli tega zavedati ljudje na odgovornih mestih I
klemu letu zopet poslabšala, kar pa ne sme kaliti naših pogledov v bodočnost.
Narodni gospodarji bo si edini v tem, da leži eden glavnik vzrokov sedanjih gospodarskih stisk v prenizki ceni kmetijskih proizvodov. Zbog slabe rentabilnosti kmetijske proizvodnje je opešala kupna moč in plačilna zmožnost kmetijskega prebivalstva. Treba je bilo izrednih zaščitnih ukrepov. Izdani ukrepi imajo značaj provizori-jev, toda treba je pristopiti sedaj po treh letih tudi že definitivni ureditvi teh perečih problemov, a ne enostransko, temveč v skladu z interesi vseh slojev. Ker spričo sedanjega svetov*ega položaja ne smemo 'računati z znatnejšim izboljšanjem našega agrarnega izvoza, nam preostane kot edino sredstvo pojačanje domače potrošnje. Armadi brezposelnih, ki predstavlja danes občutno pasivno postavko v naši gospodarski bilanci, je treba preskrbeti dela in jih zopet uvrstiti v krog polnovrednih potroš-rfikov. V tem pravcu pozdravljamo sklepe kr. vlade za izvršitev velikih javnih del. Nameravane gradnje železnic, cest in regulacije rek bodo poživljajoče vplivale na vso našo obrtno in industrijsko delavnost. Vsi ti ugodni učinki pa bodo nastopili le tedaj, če bomo izvršili javna dela z domačim materialom in domačimi podjetniki. Škoda je le, da se sedaj, ko so sredstva, kot čujemo, že zagotovljena, vrše šele pripravljalna dela, namesto da bi že peli krampi in lopate ter bi se izrabil sedanji ugodni letni čas.
Omeniti mi je eno najbolj perečih vprašanj, t. j. vprašanje našega denarništva. Nemogoče je predstavljati si moderno gospodarstvo brez redno poslujočih denarnih zavodov. Brez temeljite preosnove našega denarništva ni videti izhoda iz sedanjih težkih prilik. Dokler nimamo spet urejenega kreditnega sistema, pa je vsak razvoj in vsak napredek trgovine, obrta in industrije nemogoč. Ureditev našega denarstva je izvedljiva brez valutarnih eksperimentov. Pospešiti je treba le razčiščenje položaja naših denarnih zavodov. Onim zavodom, ki se po temeljitem pregledu njihovega stanja izkažejo kot solidni in gospodarsko važni, naj pomore država potom privilegiranih denarnih zavodov ter naj jim omogoči redno poslovanje, deloma s prevzemom garancije za vloge, deloma z odobritvijo primernih kreditov.
Slika, ki nam jo nudi svetovno gospodarstvo, je slej ko prej nejasna, kaotična in paradoksna. Večina držav nadaljuje še vedno z avtarkično politiko. K temu prihaja še ves komplicirani sistem deviznih, valutnih in uvoznih predpisov in omejitev, ki predstavljajo danes že vedo zase, katere posameznik ne more več obvladati. Naš izvoz zadeva na vedno nove nepričakovane ovire in presenečenja. Spričo takega stanja, ki se od leta do leta še zaostruje, nam nehote ne preostane drugega, kakor da tudi mi začnemo stremiti po čim popolnejši osamosvojitvi. Povzdigniti moramo domačo proizvodnjo vseh potrošnih predmetov, ki jih lahko izdelamo ali pridelamo doma. Dve tretjini našega uvoza so industrijski izdelki. Državna gospodarska politika naj zato skrbi, da se giblje razvoj domače industrijske delavnosti v pravih smereh. Prednost naj se da zlasti onim strokam, ki imajo na razpolago domače siro-vine in ki so za plačilno bilanco izredno važne. Predvsem pa se naj favorizirajo podjetja, ki.se ustanavljajo z domačim ka-
pitalom. Naloga Ljubljanskega velesejma pa je, da nazorno prikaže stanje in napre* dek posameznih produkcijskih panog ter omogoča in pospešuje neposredne zveze med producenti in kupci.
Častita gospoda! Ne bom Vam navajal vseh zanimivosti naše letošnje prireditve. Sami boste videli ter si ustvarili sodbo o našem delu. Na letošnjem velesejmu sta v znatno večji meri kakor prejšnja leta zastopana domači obrt in industrija, kar daje naši letošnji XV. prireditvi posebno obeležje. Kot posebnost naj omenim gasilsko razstavo in gospodinjsko razstavo z modnimi revijami domačih obrtnikov oblačilne stroke. Vsem marljivim sodelujočim, pa tudi oblastim in korporacijam, ki so nam nudile svojo pomoč, izrekam pri tej priliki iskreno zahvalo.	>
Častita gospoda! Po mučeniški smrti našega Najvišjega pokrovitelja, blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedir nitelja, je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad našo ustanovo njegov prvorojeni sin in naslednik na prestolu, Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. Njega se hočemo okleniti z enako udanostjo in neomajno zvestobo, kakršna nas je vedno prešinjala napram Njegovemu nepozabnemu kraljevskemu očetu.
Preden preidemo k aktu slovesne otvoritve, poživljeni vse spoštovane goste, da vzkliknejo z menoj:
»Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.« (Zivio-klici.)
Gospod minister, prosim Vas, da otvori-te XV. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani.
Govor ministra dr. Marušiča
Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja, spoštovana gospoda!
Ko izvršujem prijetno dolžnost, da v imenu kraljevske vlade in posebej še tudi v imenu častnega predsednika, ministra trgovine in industrije, otvarjam pomladanski mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, sem izredno zadovoljen, da lahko ugotavr ljam vedno krepkejši razmah in napredek te naše stalne gospodarske ustanove.
Današnja prireditev je petnajsta po vrsti in je torej tudi neki mali jubilej. Verujem, da so baš zato gospodje od uprave vložili letos poleg svoje običajne velike iznajdljivosti in truda še posebno ljubezen in skrb za to, da bo velesejem ne samo v njihovo zadovoljstvo, temveč tudi v ponos in čast slovenskega gospodarstva.
Pomladanski velesejem v Ljubljani je vsakoletna najpomembnejša gospodarska manifestacija Dravske banovine. Poleg vedno rastočega mednarodnega pomena te prireditve vidimo, da se okoli nje čedalje v večjem številu zgrinjajo zastopniki vseh gospodarskih panog v Sloveniji ter da je tudi interes pri širših narodnih slojih vedno večji. To je tudi povsem pravilno, kajti velesejem nima samo izredno važne naloge, da je gospodarska revija delavnosti posameznih gospodarskih panog — pri katerih naj se vsako leto premeri izvršena pot in napredek, ugotovijo eventualni nedo-statki in skušajo v bodoče popraviti in urediti tako, da bodo izdelki ustrezali okusu in željam konzumentov ter da bodo na mednarodnem in* narodnem tržišču konkurenčni — temveč segajo njegove naloge daleč preko tega ozkega čisto materialnega okvira.
Predvsem je čvrsta afirmacija ustvarjajočega optimizma, ki v času vseobčne svetovne krize, ko vse svetovno gospodarstvo išče nova pota, pogumno sprejema borbo proti krizi v zaupanju, da bodo zdrave sile našega naroda, njegova trdna vera v uspeh, njegova žilavost in delavnost kos tudi tej nevarni pošasti. Zgodovina nas uči, da so uspevali samo narodi, kateri so imeli zaupanje v same sebe in ki niso v težkih časih klonili z duhom, marveč so imeli vedno pred seboj en velik cilj, t. j. napredek in veličino naroda.
Radi tega je ta velesejem dokaz vseh teh
GU/acitev 15. £iuUiaMkc^a veiese^ma
jCgft HOficedcU domačega obeta it* damaZc utduriuie
vrlin, katere dičijo posebno tudi slovenski det našega naroda.
Dalje nam velesejem nazorno dokumentira potrebo sodelovanja vseh gospodarskih 'panog, potrebo harmonije in solidarnosti vseh gospodarskih strok. S tem, da razvijamo industrijo, trgovino in obrt, koristimo kmetu in delavcu, ali ravno tako tudi pospešujemo trgovino, obrt in industrijo, ako podpiramo našega kmeta in de-lavca. ki sta najboljša konzumenta naše industrijske proizvodnje. Ta gospodarska v<a^jemnost in solidarnost, to složno sodelovanje •vseh gospodarskih sil našega naroda je zlasti v teh časih neobhodno potrebno. Zavest te solidarnosti mora tudi poroditi in tičati ;4ut socialne pravičnosti, katera je prvi pogoj za skladen razvoj vseh gospodarskih panog.
Še posebej pa nam dokazuje velesejem organično nerazdružljivo povezanost posa-meznih pokrajin v naši lepi in veliki domovini. Dokazuje nam, kako nam je lastna 'država potrebna zato, da se lahko gospodarsko izživljamo, da si v teh njenih širokih mejah izmenjavamo svoje dobrine, da afe v plemeniti medsebojni tekmi dvigamo •gospodarsko,in kulturno. Zato ima velesejem tudi globok vzgojni pomen. Poleg tegti, da je predvsem smotra tega, kar je ustvaril slovenski um in kar je zgradila slovenska roka, je najboljše sredstvo za poglobitev spoznanja naše nerazdružljive državljanske solidarnosti V delu za napredek Jugoslavije in naše ljubezni do kralja in domovine.
Ž iskreno željo, da bi tudi ta velesejem, kakor vsi ostali, rodil najboljše in najplodnejše uspehe tako za slovenski del našega naroda, kakor za vso Jugoslavijo, čestitam prirediteljem na tem velikem delu za go-
spodarski napredek Dravske banovine, ter proglašam velesejem za otvorjen.
Ogled velesejma
Gostje so si nato pod vodstvom uprave velesejma ter ravnatelja dr. Dularja ogledali posamezne razstavne oddelke. Posebno pozornost je vzbudila lepo in okusn® prirejena gasilska razstava, ki dokazuje, da je gasilstvo v Dravski banovini v vsej državi najbolj razvito ter najbolj usposobljeno za svoj vzvišeni namen.
Posebno ugoden vtis je napravilo na vse goste veliko število domačih razstavljalcev, kar je jasen dokaz, da napreduje naš obrt kljub silno težkim gospodarskim razmeram. Razen v avtomobilski stroki, ki je na letošnjem velesejmu zlasti zaradi znižanja taks na motorna vozila izredno bogato zasedena, prevladujejo povsod domači izdelki. V prvi vrsti treba seveda omeniti našo pohištveno stroko, ki je tudi na sedanjem velesejmu na višku.
Nad Vse dober vtis napravlja tudi razstava ljubljanskega Aerokluba, ki razstavlja razna jadralna letala. Razstavljena so tri letak, ki tože e uspehom prebila preizkušajo in dokažsfta, da so naši fcMdi letalci kos syoji nalogi.
Posebnost letošnjega velesejma pa je, modna revija, ki je vse gledalce vprav navdušila, da vedno prinianjkuje v dvorani prostora.
Pa tudi vse druge letošnje prireditve ljubljanskega velesejma so na višku in nov dokaz, da naš velesejem stalno napreduje, z njim pa tudi vse naše gospodarstvo. In ta ugotovitev je najbolj razveseljiva.
Tudi obisk je na letošnjem velesejmu zelo velik in v nedeljo je bil že skoraj rekorden.
Tudi Vi ga obiščite!
Zagrebški »Jugostovenski Lloyd« objavlja o priliki XV. Ljubljanskega velesejma nadaljnja poročila o stanju slovenskega gospodarstva. Pisefe' prvega članka o pomenu velesejma za vso državo, ki smo ga v našem listu že deloma ponatisnili — Vladimir Angelu* — »e tokrat v članku »Pri-vredni ritam Slovenije« poglablja v težave naše banovine in se zlasti spominja petnajstletnice dveh domačih tvrdk, Glanz-man & Gassjier v Tržiču in Crobath v Kranju, ki 9e morata težko biti z gospodarsko krizo v času, ko se tekstilna stroka prfenapolnjuje š tujimi tvorniciami. Zato je treba samo pozdraviti prečiščenje in deci-miranje, ne da bi bila prizadeta stara domača podjetja.
Enako vidi prenatrpanost v lesni industriji, kjer se neomejeno, pojavljajo vedno novi trgovci in industrialci, neglede na kvalifikacijo in izvozne možnosti, kjer žage delajo v. takem obsegur ko da bi abesinska psihoza morala trajati v nedogled. Saj zadošča, da se izpolnijo formalnosti in plar Čajo takse za to prehodno konjunkturo. Dalekovidnejši trgovci pa se že danes boje posledic te psihoze, ker se opaža brez-glavria sečnja lesa in kopičenje zalog, čeprav brez znižanja dovoznih tarif za Sever-ho Italijo naš les ne more konkurirati pro-težiranemu avstrijskemu lesu.
Vprašsinje železniških blagovnih tarif je najvažnejši problem Slovenije, toda kljub delovanju thrifne konference njeni rezultati niso bili objavljeni in se zdi, da konferenca ni sklenila pomembnih znižanj; s tem pa ostane v gospodarski kalkulaciji še nadalje stara negotovost. .
Majhno zboljšanje se Opaža v živilski industriji, vsa gradbena industrija pa je v Stagnaciji in samo čaka, da se prič no javna dela iz milijardnega kredita.
V trgovini in obrtu se ne kaže niti znak zboljšanja, kar je razumljivo zaradi velikega pomanjkanja gotovine, denarja, ki leži zamrznjen v bankah in zadružništvu. Zato je tembolj nerazumljivo, zakaj se še odlaša sanacija denarnih zavodov, To je druga neznanka v slovenskem gospodarstvu -in ta zadržuje tudi podjetne in dela-voljne ljudi, ki so pripravljeni iniciativne poživiti gospodarstvo. Za primer navaja predlog Ljubljanske kreditne banke, ki zaman čaka formalne odobritve. Sanacijski predlog te v vsej državi ugledne banke določa znižanje delniške glavnice od 50 na 20 milijonov, izdajo 10 milijonov prednostnih delnic, ki je že zagotovljena od glavnih delničarjev, in šestletni odlog plačevanja. Režija se je medtem znižala za 40%, čakanje pa pomeni veliko izgubo. Zagrebška podružnica banke opravlja kljub težavam večino prometa med banovinama.
Splošno je gospodarski ritem Slovenije ;vj zadnjem času zelo neenakomeren, s takimi zastoji, ki povzročajo skrbi vsem krogom, a vzroki so zunaj Slovenije in povsem negospodarski. Razen mest eo se pričele ograjevati kdaj še banovine; Ta pojav se mora udušiti čimprej, sicer utegne nastati splošna zmeda. Zato predlaga pisec pristojnim zbornicam obeh banovin, da ukrenejo vse za likvidacijo te bolne psihologije in naj o tem razpravlja že konferenca podjetnikov iz Savske banovine, ki bo v Zagrebu.
VI takih neveselih razmerah razstavlja agilni Ljubljanski velesejem na svoji d0sle| najuspelejši prireditvi izdelke vseh panog in je njegov obisk iz vse države vprav zadovoljiv. Ne dvomi, da bo vsak gospodarski človek porabil to priliko in si ogledal manifestacijo slovenske delavnosti.
ne vzorcev, ne smejo imeti svojih skladišč in ne pri drugih obratih. Smejo torej- nabirati naročila izključno za tuji račun, a s službodavcem so v pogodbenem razmerju in trpe običajno del režije. Trgovinski agenti so zaradi tega zavezani pridobnini jio oceni davčnega odbora kot zavezanci prve skupine Čl. 42., t. 8., zakona o neposrednih davkih, ako imajo otvorjen obrat, kot zavezanci druge skupine 1. a pa če opravljajo posel brez poslovalnice v kraju svojega stalnega bivališča. Pridobnino po stalni postavki iz' čl. 59. zakona o neposrednih davkih plačajo potujoči agenti, če opravljajo svoj pošel izključno ali pretežno potujoč iz kraja v kraj.
V	smislu obeh zakonov je torej treba razlikovati:
A. Trgovske potnike kot zastopnike več tvrdk:
1. če delajo le za plačo, so zavezani uslužbenskemu davku;
2. če delajo isto za plačo in provizijo, so zavezani uslužbenskemu davku za celotni dohodek (plačo in provizijo), ki jih dpbe od poedi*ih služfeodavcev, Joe* je dogovorjena plača doka* o pogodbenem razmerju in ker se provizija §matra le kot dodatek
\k plači;
3. Če delajo izključno za provizijo in pretežno s potovanjem iz kraja v kraj, plačajo pridobnino po stalni postavki; tisti, ki delajo pretežno in po večini samo v enem kraju, plačajo pridobnino po oceni davčnega odbora, ker se smatrajo kot samostalni pridobitniki.
B. Trgovske potnike kot zastopnike izključno ene tvrdke:
1. Če delajo pogodbeno z eno samo tvrdko in za plačo, plačajo uslužbenski davek;
2. če prejemajo od ene same tvrdke poleg plače tudi provizijo, plačajo kot nameščenci uslužbenski davek za celotni dohodek kot en davčni predmet;
3. če delajo samo za eno tvrdko izključno za provizijo, plačajo uslužbenski davek po zakonu o neposrednih davkih, členih 92. in 95. Ako se provizija ne izplačuje mesečno ali tedensko, temveč za krajši ali daljši čas, je predpisati davek sorazmerno mesečnemu, tedenskemu ali dnevnemu znesku.
Glede inozemskih trgovskih potnikov ali trg. agentov veljajo v vsem «1. 89. in 148.
pravilnika k zakonu o neposrednih davkih, kjer se smatra, da delajo samostalno in so zavezani pridobnini po stalni postavki en tisoč dinarjev, odnosno 500 dinarjev.
Pojasnilo nadomešča vse prejšnje razpise tega predmeta, ne omejuje pa § 5. novele z dne 25. marca 1932.
&bdaUvanie’ pafaioaU	u*
icgwsUiU potnikov
Kakor smo v našem listu že obvestili, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, ki utemeljuje obdačevanje agentov in trgovskih potnikov z uslužben-skim davkom. Pojasnilo ima naslednje važne opredelitve:
Zakon o neposrednih davkih pozna trgovske potnike in potujoče agente, zakon o obrtih pa razlikuje trgovske potnike in trgovske agente in opredeljuje v §§ 143. do 148. izrečno njihov delokrog, pravice in dolžnosti ter odnos do službodavca. Po zakonu o obrtih je trgovski potnik oseba, ki nabira naročila pri trgovcih, tvorničarjih ‘in obrtnikih za svojega gospodarja službe-
no in s posebno legitimacijo pristojne trg. zbornice. — Nabirati smejo ta naročila samo s pomočjo vzorcev ‘(razen glede ur in draguljev). Posle opravljajo torej na račun in odgovornost svojega službodavca, za plačo ali za plačo in fiksno provizijo ali samo za provizijo za eno ali več tvrdk. Plačati morajo po obrtnem zakonu in zakonu o
I	neposrednih davkih uslužbenski davek, ker se smatrajo kot nameščenci.
Trgovinski (potujoči) agenti pa se po obrtnem zakonu smatrajo nasprotno za sa-mostalne imetnike obrta, ki ga morajo kot takega tudi prijaviti upravnemu oblastvu. S seboj ne smejo nositi ne blaga za prodajo
Gospodarska konferenca Savske banovine
Industrijski zagrebški krogi so na ožji konferenci, ki se je sestala 31. maja, predlagali, da se skliče širša konferenca gospodarstvenikov iz vse banovine. Hkratu so stavili svoje posebne predloge zastopniki industrijcev, obrtnikov in trgovcev o sedanjem stanju gospodarstva. V akcijski odbor, ki naj razdeli referate za širšo konferenco, so vstopili predstavniki vseh zagrebških zbornic in gospodarskih organizacij.
Avstrijci ovirajo potovanja v Jugoslavijo
Dočim vabijo baš te dni naši listi jugoslovanske turiste na izlete v Avstrijo, delajo avstrijske oblasti silne ovire avstrijskim državljanom, ki hočejo potovati v Jugoslavijo. Na čelu te gonje proti Avstriji je znani dr. Strafella, ki je bil pred kratkim imenovan za vladnega komisarja za pospeševanje avstrijskega turizma. Ta gospod se je predrznil celo na javnem shodu napadati Jugoslavijo. Nadalje je zagrozil s težkimi represalijami vsem avstrijskim turistom, ki bi potovali v Jugoslavijo. Posledice te njegove gonje proti Jugoslaviji so se že pokazale in je graška policija nekaterim turističnim društvom prepovedala, da bi prirejala avtobusne izlete avstrijskih turistov v Jugoslavijo. Tudi prometnemu uradu v Celovcu je izdal dr. Strafella podobno prepoved. Zaradi teh prepovedi potovanj v Jugoslavijo je nujno potrebno, da se tudi z naše strani odgovori z enakim orožjem in da se prepovedo avtobusni izleti v Avstrijo. Pri tej priliki treba znova omeniti ovire, s katerimi ovirajo avstrijske oblasti obmejni promet. Tudi našim obmejnim trgovcem, ki so zelo prizadeti od teh ovir, bi morale naše oblasti s primernimi protiukrepi priti na pomoč.
Pcliiidne vesti
Prva seja narodno skupščine je bila v ponedeljek dopoldne. Seje so se udeležili skoraj vsi poslanci, izvoljeni na Jevtičevi listi. Sejo je otvoril kot najstarejši poslanec Stevan Jankovič, ki je v krajšem govoru opominjal poslance na njih dolžnosti.
V torek dopoldne je izvolila narodna skupščina 21-članski verifikacijski odbor.
Tajništvo JNS je začelo zopet delovati. Svoje prostore pa nima več v skupščini, temveč v hiši g. Nikole Uzunoviča v Ulici kralja Milana.
Dr. Maček je odločno demantiral vesti, da bi pripravljal za 3. junij proglasitev generalne stavke v Zagrebu.
Gospodarski svet Male antante se sestane dne 17, junija v Bukarešti. Svet bo razpravljal o prometnih vprašanjih in o povečanju trgovine med državami Male antante.
Avstrijski zunanji minister je izjavil, da je sklicanje podonavske konference po njegovem obisku pri dr. Benešu zagotovljeno še pred začetkom velikih počitnic. Sklicanje konference je tem bolj Verjetno, ker se čuti, da je napetost med Nemčijo in Italijo ponehala.
Mesec dni po grških volitvah bo grška vlada razpisala plebiscit o obnovi grške monarhije. Kakor dokazuje sedanji volilni boj, se bo grški narod z ogromno vepino izjavil za obnovo grške monarhije. Vsi kandidati naglašajo v svojih govorih: »Če hočete kralja, potem glasujte za nas in mi ga bomo privedli!«
Nova češkoslovaška vlada je sestavljena.
V bistvu je to stara Malypetrova vlada, le da sodeluje v vladi tudi stranka trgovcev in obrtnikov ter je njen vodja posl. Naj-man prevzel trgovinsko ministrstvo.
Novo francosko vlado je sestavil Bouis-son. V novi vladi je največ radikalov, v vladi pa je zastopana tudi desničarska skupina Louisa Marina. Finančno ministrstvo je prevzel C a i 11 a u x , ki se smatra kot ena najmočnejših osebnosti nove vlade. Caillaux je proti devalvaciji franka. Ministra brez portfelja sta poleg Marina še Her-riot in mfiršal Petain. Nova vlada je bila od francoskega tiska v splošnem ugodno sprejeta.
Liavalov list »Oeuvre« poroča, da so se
pogajanja med Berlinom in Rimom uspešno končala. Rim je baje pristal na to, da pride v Avstriji na krmilo hitlerjevska vlada, Berlin pa bi dal Rimu jamstva glede Brerinerja in Koroške.
Mussolini je odredil mobilizacijo ene divizije vojske in dveh divizij fašistov. Poleg tega je bilo pozv. pod orožje večje število častnikov in strokovnjakov mornarice. Za vrhovnega poveljnika italijanskih pomorskih sil v Rdečem morju je bil imenovan podadmiral Barone.
Italijansko časopisje silno napada Anglijo ter se pri tem poslužuje zelo krepkih izrazov. Listi pišejo, da je zaradi stališča Anglije v abesinskem vprašanju omajano tradicionalno prijateljstvo med Italijo in Anglijo.
O novih incidentih poročajo italijanski listi iz Abesinije. Vedno manjša je verjetnost, da bo mogoče italijansko-abesinski konflikt mirno poravnati.
Italijanskim letalcem je Anglija dovolila, da smejo leteti v Abesinijo preko Egipta.
Italijanska ladja »Urama« je prepeljala iz Afrike 350 vojakov in delavcev, ki so oboleli v kolonijah za tropskimi boleznimi.
Nemški veleposlanik v Rimu je predložil vladi nove predloge glede Avstrije in Podonavja. Po teh predlogih naj bi se doseglo sodelovanje podonavskih držav na črti Varšava, Berlin, Dunaj, Budapešta in Rim ter naj bi se pritegnila še kaka balkanska država.
Nemčija se vrne v Društvo narodov le
s pogojem, da dobi nazaj svoje kolonije, tako še razlaga njen predlog, ki je bil izročen zaporedoma angleški in italijanski vladi po Hitlerjevem zadnjem govoru.
Vojaški strokovnjaki sklepajo zaradi krajevne razdelitve zadnjih manevrov nemške vojske, da ho vojna izbruhnila najprej na litavski in ne na avstrijski meji.
Kmetijski minister v dr. šušnikovi vladi jc demisioniral. Njegova demisija je zelo presenetila javnost, ki si ne zna tolmačiti te delne krize avstrijske vlade.
Poljski vladni blok je soglasno sklenil, da bo v celoti glasoval za novi volilni zakon.
Na predsednika urugvajske republike dr. Ferra je streljal bivši poslanec neodvisne nacionalistične stranke Garcia. Predsednik je le lahko ranjen.
| ‘Denavstvo =
Rentni davek na obresti kmečkih dolgov
Davčni oddelek finančnega ministrstva je r.a vprašanja zbornic in združb o predpisu davka na rento pri kmetskih dolgovih odgovoril l razpisom, ki so ga prejele vse finančne direkcije in davčne uprave. Pred uredbo o zaščiti kmeta se je v smislu zakona o neposrednih davkih za vsak dolg, pri katerem obrestna mera ni bila niti dogovorjena niti drugače ugotovljena, smatralo, da se obrestuje s 6%. Ker se je z uredbo o zaščiti kmeta ta obrestna mera znižala, se morejo pri predpisu davka na obresti vzeti samo tiste obresti, na katere ima kmetov upnik po uredbi pravico. Torej se štejejo za dobo od 23. novembra 1933 do 15. novembra 1934 obresti s 3*5%, od 15. novembra dalje se šteje 121etna amortizacija z obrestno mero 3-5%. Clen
4.	uredbe o dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 2. februarja 1934, ki je bila objavljena šele 5. februarja 1935, pa je znj~ žal obrestno mero za kmečke dolgove »ostalim upnikom« (razen denarnim zavodom) na letno 1%.
Zaradi tega je pri teh upnikih vzeti kot osnovo za predpis rentnega davka za leto 1935. in prirastek za 1934. leto 3'5%-no obrestno mero; za 1936. leto ter ob primerih prirastka za dobo od 5. februarja 1935 pa l%no obrestno mero, kolikor se ne ugotovi, da je kmet dolžnik plačal večje ali pa celo ugodnejše obresti od predpisanih.
Zlata valuta v Švici ostane
Pri glasovanju o iniciativnem zakonu, da se naj namreč švicarsko gospodarstvo poživi z devalvacijo, je 566.000 volilcev glasovalo proti temu zakonu, 426.000,pa za. Zakon je s tem propadel, s tem pa je tudi preprečena devalvacija franka.
Državni papirji v inozemstvu
Kancem zadnjega tedna so notirali:
7%ni Blair v Londonu 2Š3.125—31.5,
7%ai Blair v Njujorku 28.125—31,
8%ni Blair v Njujorku 29.5—32,
Seligman v Njujorku 28.75,
7% no 4aWi4a.cpsk>o. pos. v Parizu 230. ^ ? • . .. ■« Zlati standard veča brezposelnost
Mednarodna konferenca dela v Ženevi je prejšnji teden razpravljala o zvezi de-narstva z brezposelnostjo, o čemer je poročal* sam ravnatelj urada ,Harold Butler, ki je bil lani tudi v Jugoslaviji. Butler je ugotovil, da je brezposelnost največja v deželah z zlato veljavto. Za preskrbo dela je na prvem mestu Japonska, za njo pa Švedska. ..Zboljšanje se vidi tudi v Argentini, Braziliji, Čilu in Mehiki. Države, ki so ob-dežale zlati standard .ali ga šele pred kratkim opustile, so na slabšem. V Holandski, fjJ^lgiji in Švici\se jeklarn brezposelnost še povečala. Splošno pa je v vseh državah sveta brezposelnost večja ko vL 1929, Jn sicer je le sedem držav, ki imajo brezposelnost za manj ko 200°/o večjo od brezposelnosti v 1. 1929. To »o Japonska, Nemčija, Anglija, Avstralija, Danska, Norveška in šye4ska. Višek je dosegla brezposelnost 1. 1932. z 280% one iz 1. 1929. Sredi julija l&ni je bila še 217odstbtna in je polagoma še pojemala.
/Poročilo urada ugotavlja, da so vsi dosedanji ukrepi za pobijanje nezaposlenosti nezadostni, zlasti oStro pa 9e obralSa proti denarnim podporam, ki so posebno mladim ljudem zelo škpdljive.
O&tni 55&oe Ps(*Uaj-MHsUecf& >.zavoda
*
Nizozemska Narodna banka je zaradi posledic frankove krize zvišaila diskontno obrestno mero od 4 na 5 odstotkov. Ne ve-rujejo pa, da bi se mogel goldinar vzdržati na sedanji višini.
Produkcija ruskega zlata v koncesiji družbe Lena-Gokifields se je ^ zadnjih treh letih povečala na petkratno količino. Še večji dvig produkcije-pa so dosegla nekatera druga ruska podjetja.
Občni zbori
Tovarn^ motvoza in vrvarrta d. d. v Grosupljem bo imela XIII. občni zbor dne 19. junija ob 11. uri.v posvStoValnici Ljubljanske kreditne, banke v Ljubljani.
Bilance
Jugoslovenska tvornica za improgniranjc lesa 6uido Riitgers d. d. v Hočah pri Mariboru izkazuje za leto 1934 ob glavnici dveji milijonov dinarjev blagovno postavko 3,56, terjatve 2,1, naprave 4,48 milijona in izgubo Din 49.809,02 ter upnike z 9,29 milijona Din.
V nedeljo dopoldne je bil v Ljubljani XIV. redni občni zbor Pokojninskega zavoda, ki ga je vodil predsednik dr. Baltič. Po pozdravu delegatov in zastopnikov oblasti se je spominjal z iskrenimi besedami tragične smrti blagopokojnega kralja. Z odobravanjem je bil sprejet njegov predlog, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke ministru dr. Marušiču ter banom Dravske, Primorske in Zetske banovine. Nato je počastil predsednik spomin obeh umrlih bivših predsednikov Vedrnjaka in Vrtovca.
Nato je dr. Baltič podal predsedstveno poročilo ter zlasti naglasil potrebo, da se prizna socialnim ustanovam v zaščiti kmetov enak položaj kakor privilegiranim državnim ustanovam. Poročal je nadalje o ustanovitvi Osrednjega sklada za sanacijo bratovskih skladnic, s čimer je bil ukinjen pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo. Nadalje je poročal o pogajanjih s Češkoslovaško o reciprociteti v socialnem zavarovanju. Občni zbor je nato izvolil mesto odstopivšega Dragotina Gilčverta v upravni odbor inž. Jožeta Rusa s Fale.
V debati se je najprej oglasil k besedi g. Alibin Prepeluh, ki je ugotovil, da kaže bilanca zavoda prizadevanje uprave, da se zboljša stanje zavoda. Primanjkljaj bo treba kriti ali z državno subvencijo ali z znižanjem rent ali pa s povišanjem premij. Predlaga sklicanje ankete, ki naj to vprašanje prouči. Ugotavlja z zadoščenjem zni-
žanje upravnih stroškov. S štednjo se naj nadaljuje.
O stanju zavoda je obširno poročal podpredsednik Tavčar, ki je predlagal, da se dopolni sedanji zakon o pokojninskem zavarovanju ter se naj razširi na vse skupine zasebnih nameščencev. Stavil je tudi več drugih predlogov, kako naj se reformira sedanji zakon. Po poročilu o ustanovitvi Osrednjega sklada za sanacijo Bratovskih skladnic je predlagal resolucijo, da se uredba in pravilnik skada izpremenita v tem smislu, da mora sklad prevzeti vse obveze dosedanjega pokrajinskega pokojninskega sklada.
Po poročilu o gradbeni akciji je občni zbor sklenil, da zaradi premale rentabilnosti zgradb ne bo več investiral premoženja v gradbe. Pač pa predlaga uprava občnemu zboru, da dovoli nakup nepremičnin, ki bi nudile primerno donosnost.
Upravni stroški so se znižali za 700.000 dinarjev na 3'3 milijona Din, ali od 14% .na 10’3%. Občni zbor je sprejel predlog uprave glede nakupa in prodaje nepremičnin ter predlog podpredsednika Adolfa Ribnikarja, da se investiranje v nepremičnine omeji na eno tretjino naložene imo-vine. Občni zbor je notiral 200.000 Din za podpiranje brezposelnih in	.za j^kI-
,pi)?e	.iP	(Sirtjfam.	.Delegat	Vrečič
'je končno predlagal, da zida'Pokojninski zavod stanovanjske hiše z malimi stanovanji, ki bi jih najemniki lahko odkupili.
StnoUw/MiotsUa politika - študija
spisal M. Presl Ljubljana, 1934. Založil pisatelj. 4°, 148+111 strani. Cena Din 100.
Pisatel j te knjige, ki je po-svojem po- j klicu kot inšpektor strokovnih^ šol Drav-ske banovine pač najboljši poznavalec slovenskega slrokpvnega šolstva, se bavi s prosvetno politiko in je postavil vprašanje, kako bi se moralo naše slrokovno šolstvo prilagodili gospodarskim razmeram in potrebam. Posebno pozornost je posvetil vprašanju obrtno nadaljevalnih šol, ki je poslalo pereče radi njih reorganizacije in novih zakonov, ki bodo za daljšo dobo uredili njih ustroj in organizacijo.
V	vseh 'državah in tudi pri nas vznemirja javnost nadprodukcija srednješolskega naraščaja. Brezposelnost ročnih in umskih delavcev zavzema vedno večji obseg, kliče po temeljiti remeduri in grozi s katastrofo današnjega gospodarskega reda. Kako odpomoči največjemu zlu brezposelnosti — zlasti brezposelnosti, ki postaja v vedno večjem obsegu bridka usoda ^doraščajočega inteligenčnega naraščaja, to je prav za prav bistvena vsebina Preslovega spisa.
S	primerjanjem razmer v Nemčiji in če-hoslovaški in na podlagi skrbno zbranega statističnega ‘rttateriala o prebivalstvu,' 'o zaposlenosti, o številu .-uradnikov, o^ gospodarskih, kulturnih in socialnih naz-merah, o številu posameznih obratov itd. je prišel pisatelj do zaključka,, da. se motajo ustvarjati novi življenski pogoji. A to je možno le, če pospešujemo razvoj obr-ia, industrije, trgovine, prometa in če racionaliziramo kmetijstvo.
Mnogoštevilni statistični podatki, ki kažejo število in zaposlitev uradništva v naši državi in v Dravski banovini, število in zaposlitev nameščencev v privatnih, industrijskih in trgovskih podjetjih, v samostojnih poklicih, število srednješolcev in višokošolcev, nam nazorno pričajo, kakšna bo morala bili bodoča šolska politika. Vsi, podatki • nam dajejo neprecenljiv material, iz katerega moramo razvi-deti, da je neobhodno pfttrebno, da se
poprime mladina obrtnih poklicev, trgovine, industrije in tehnike ter poljedelstva in končno, da se morajo dvigniti vse panoge našega gospodarstva na višjo stopnjo, ker le na ta način bomo dvignili kvaliteto naših proizvodov ih bomo mogli obenem zaposlili v gospodarstvu večje število našega naraščaja.
Pisatelj nam je v svoji knjigi nazorno dokazal, da moramo pospeševati razvoj vseh panog obrtništva in trgovstva na znanstveni podlagi in prilagoditi naše obilno in trgovsko šolstvo praksi, tako da bo izpopolnjevala šola v praksi pridobljeno spretnost in znanje. Iz tega vidika je podal navodila, kako je treba organizirati strokovno šolstvo in kako se inora vršiti pouk na strokovnih šolah od strokovno nadaljevalnih šol do najvišje strokovne: šole, kar tvori problem zase, ker morajo te šole vzgojili naraščaj, ki se bo res udejstvoval samo v obrtu, industriji in trgovini.
Ko je pisatelj pokazal važnost strokovnega šolstva za gospodarstvo, se bavi podrobno z njegovim ustrojem, Zbral je vse statistične podatke, ki nam kažejo razvoj in sedanje stanje strokovnih nadaljevalnih £ol,	.Ari srnjih Strokovnih iot. V
mnogih in vestno sestavljenih tabelah je pogoje, učne ničrte, število dijakov in podal notranji ustroj teh šol, sprejemne nove zakone, ki so vsaj deloma uredili njih delovanje. Na podlagi vsega zbranega materiala je razložil pisatelj, kako in v kaki smeri se mora razvijati strokovno šolstvo.	-	‘
V	svoji razpravi je zbral pisatelj ogromen statističen material, ga vsestransko raztolmačil in pokazal, kaj iz njega sledi. Vsem, ki se bavijo z gospodarskimi vprašanji, s strokovnim šolstvom, z vzroki brezposelnosti, s trgovskimi in obrtniškimi problemi, bo ddo gospoda inšpektorja M. Prešla dalo prepotrebne statistične podatke, mnogo pcrbnde m mnogo-misli, zlasti pa nudi spis znanstveno pddlago za pravilno' usmeritev strokovnega šolstva. I-e po poli, ki jo je nakazal pisec, bo
mogoče dvignili naše obrtno šolstvo, dvigniti kakovost naših izdelkov in ustvariti obenem pogoje za večjo zaposlitev do-raščajoče mladine v obrtu, trgovini in industriji.	K.	P.
Konlturzi in -------------------
cr#
BELI SAM
* J L/ l	A/^
Trgovci!
Podpirajte domafo industrijo, z*to naročajte le „Sneiinka“ milni prašek, ki je zajamieno neškodljiv ter vsebuje nad 60% mila IZDELUJE:
Doloiiar S Richter
r liuMlana
prisilne poravnate mamammmmmmmmmmmemm
Razglašen jc konkurz Albina Kogoja,
specerista v Ljubljani. Sodnik Avsec, upravnik mase dr. V. Maček, odvetnik. Oglasitveni rok je določen do 23. junija, ugotovitveni rok na 27. junija ob 9. uri pri okrožnem sodišču.
Uvedeno je poravnalno postopanje v zadevah:
Oubanca Janeza, pos. in trgovca v Vodicah pri Kamniku. Poravnalni sodnik Josip Grum, upravnik dr. Žvokelj, odv. v Kamniku, kjer bo prvi narok dne 22. junija ob devetih; rok za oglasitev do 15. t. m.
Henrika PiUerja, pos. in krojaškega mojstra v Ljubljani s poravnalnim sodnikom Avsecem in upravnikom odvetnikom Florjančičem. Narok dne 12. julija ob 9. uri, rok oglasitve do 7. julija.
Draga Kopiča, trgovca v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Kovča, upravnik doktor Kilkovec, odvetnik v Mariboru. Narok 8. julija ob devetih. Rok oglasitve do 3. julija, kvota 40%.
Potrjene bo poravnave:
Mihaela in Marije Otžek, avtodelavnice v Celju; Karla in Ljudmile Teppey, lesna trgovina v Celju, in Franca Snuderla, pos. in trgovca pri Sv. Jakobu v Slov. goricah.
| Ž>cb«ve^Iicif acifm
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 6. jlunija ponudbe o dobavi 2 pisalnih strojev, 200 m kokosovih preprog in 15 kokosovih ptLračev, razne ,»aprave za kotle, raznega orodja ter 30.000 kg ovsa.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 14. junija ponudbe o dobavi razrnih sveHljk, pločevine, žive, rezervnih delov za motorje, jeklenega materiala ter raznega električnega materiala.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 8. junija ponudbe, o dobavi 250 m3 peska; do 18. junija pa o dobavi 2000 kg fir-neža.50 &g k?eja in 30 kg bele. tvryjce za izolacijo; do 20. junija pa o dobavi 15 slik Nj. Vel. kralja Petra II.
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 13. junija, ponudbe o dobavi 1000 kg železa in 550 kg jekla.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 16. junija ponudbe o dobavi raznega električnega materiala; do 19. junija pa o dobavi 2000 kg bencina.
Komanda pomorskega zrakoplovstva Df-vuUo sprejema df> 19. junija ponudbe o dobavi 300 filmov ($o|lfil«i).	%	%	f
1{napisane so te alertne lieitaejje: ISrjanija pri Komandi mornarice sv1 nmnu za dobavo 4000 m sukna, hropce, .160. kg aluminija, 1500 kg .cinki, lOO kg kositra/ 60c kg niklja, 100' kg -svineja in 20.000 kg sivega železa; dne 22. junija pa za dobavo 40 kg foslor-bakra, 30 JcR ferokroma/iOOO kg feromangana, 500 k| ferosilicija, 1000 kg talca ter za dobavo 1250 kg bele kovine,
Dne 12, junija bo pri komandi graničujj trupe v Skopi Ju oTertna licitacija za dobavo usnjatih •iorbic z mehftai<$ar9kim orodjem.
Dne 19. junija boi pljri Direkciji drž. rudarskih podjetij v JSafkfeVu ofertaa licitacija za dobavo stroja xa frtszanje kovin.
Adaptacijska dela pri vojaških poslopjih v Karlovcu se‘ bodo oddata z ofertno ličita^ eijo kitne 11. junija pri inžemjerskem oddelku Komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.)
Stanje aktivnih kliringov
Po stanju z'dne 29. maja je znašal naš aktivni saldo: v nomško-jugoslovanskem kliringu 294 0 (pred entrti tednom 294‘5) milijona Din, v italijansko-jugoslovanskem 47’2 (pred enim tednom 41'2) milijona Din in v bolgarskO-jugoslovanskem 0*72 milijona Din.
a , . ,rr r -t i ta r	■	♦,	;	.
barva, pl Mira ta ke-thH* inail obleke. JiMikt IM. Škrabi ta iTeflolIka sra}«e, mMIto % nuflUete-Pere, taii, mong« ta lika doaafe parilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. #ele«fcmrg»Ta ml. S. Telefon it »71
funan/a
irgcvfnc
Uvoz oljnatih plodov in semen prepovedan
Ministrski svet je v zaščito in pospeševanje domače proizvodnje oljnatih semen in plodov na podlagi čl. 13. zakona o splošni carinski tarifi odpravil pripombo k št. 17 uvozne carinske tarife ter prepovedal uvoz oljnih plodov, ki so navedeni v čl. 30. in 31. carinske tarife, izvzemši laneno seme ter palmove koščice. Po tej uredbi niso več zemeljski orehi (kikeriki), ki jih uvaža domača industrija za proizvajanje olja, carine prosti, temveč se bo za njih uvoz plačevala minimalna tarifa 15 zlatih dinarjev za 100 kg neoluščenih ter 30 zlatih Din za 100 kg oluščenih orehov. Uvoz zemeljskih orehov je v zadnjih letih zelo narastel ter dosegel samo lani vrednost 35 milijonov Din. Prepovedan pa je odslej: uvoz oljnate repice, kitajske oljne redkvice, bukovega žira in drugih oljnatih plodov. Prepoved pa se ne nanaša na seme solnčaric, makovo, sezamovo in bučno seme, na bombažno, konopljino in ricinusovo seme ter na druga oljna semena. Uvoz teh semen pa je znatno manjši in deloma tudi malenkosten.
Carinski postopek pri uvozu meril In merilnih priprav
V	razpisu št. 71 je oddelek za kontrolo mer opozoril vse carinarnice, da prijave o uvozu mer ne dospevajo pravočasno a"i sploh ne. Ker se kontrola preko firm ni mogla izvesti, jo odslej izvajajo carinarnice ^ prijavljanjem. Opaža se, da je v razprodaji mnogo nežigosanih krčmarskih steklenic in čaš, ki so n. pr. v okrožje Kragujevca dospele iz Beograda. Vsi carinski organi so dobili nalog, da se strogo drže določil carinskega postopka pri uvozu tega blaga.
Za izvoz fižola v Francijo
Izvozniki fižola v Francijo dobijo v pisarni Zbornice za TOI na vpogled seznam, francoskih tvrdk, ki so dobile francosko dovoljenje za uvoz jugoslovanskega fižola v Francijo v II. in III. tromesečju 1935.
Vidiranje faktur pri uvozu blaga v Rumunijo
Rumunsko ministrstvo financ je naročilo vsem rumunskim carinarnicam, da morajo od 1. junija dalje zahtevati, da predložijo uvozniki pri uvozu blaga v Rumunijo račune, ki so overovljeni od trgovskih zbornic področja pošiljatelja blaga;
Nad tri tone jagod je bilo v enem dnevu zadnjega tedna izvoženih iz Novega Sada.
Nemčija je baje ponudila Bolgarski tri milijarde levov kredita za zgradbo nekaterih važnejših bolgarskih železnic.
Italijanska vlada je povišala carine na svinec in svinčene zlitine za 2 do 5°/o. Prav tako je povečala uvozno carino tudi na električne akumulatorje, električne žice in kable ter na barvne tube.
Trgatev rož na Bolgarskem bo dala letos po dosedanjih cenitvah okoli 10 milijonov kilogramov.
Letošnja madjarska žetev pšenice bo dala po oceni madjarskega kmetijskega ministrstva okoli 20 milijonov metrskih stotov.
Promet v Gdinji se je v prvih letošnjih štirih mesecih povečal v primeri z lanskimi za 240.000 ton na 2,425.000 ton.
Žetev kave v Braziliji bo dala po dosedanjih poročilih okoli 20 milijonov vreč.
Kanada je lani več ko podvojila izvoz platine. Dočim je predlani izvozila le 52.788 unč platine, je izvozila lani že 144.212 ter postala s tem prva izvozna država za platino na svetu.
Združene države Sev. Amerike so izvozile v prvih štirih mesecih blaga za 688 milijonov dolarjev, uvozile pa za 667 milijonov.
I Doma iz2 po sveiu
Trgovinsko ministrstvo je poslalo vsem zbornicam načrt uredbe, po kateri bi se' omejilo število vajencev v trgovinskih in obrtniških obratih. Obrtnik ali trgovec, ki ima samo enega pomočnika, bi smel imeti tudi samo enega vajenca; če ima pet pomočnikov, bi smel imeti dva vajenca, prj
6	do 10 pomočnikov tri vajence in štiri vajence, če ima več ko 10 pomočnikov.
Za bana Drinske banovine je bil imemH van Predrag Lukič, dosedaj pomočnik notranjega ministra.
Pruski ministrski predsednik Goring, kateremu so naše oblasti dale na razpolago1 parnik »Bakar«, je prispel v Korčulo, kjer je ijil od oblasti in od naroda kar najpri? srčneje sprejet.
Za generalnega konzula v Celovcu je bil imenovan dr. Ljudevit Kosier.
Za predsednika sarajevske trgovsko-industrljske zbornice je bil imenovan industrialec Vasa Todorovič.
Danski vieekonzulat v Splitu bo kot prvi vicekonzul vodil znani ugledni splitski trgovec Šimen Koceič.
Prosvetni minister je izdal novo uredbo o katoliških fakultetah na univerzah v Zagrebu in Ljubljani. Po novi uredbi traja pouk na fakultetah 6 let, za položitev doktorata pa 7 let.
Zaradi evharističnega kongresa se zaključi šolsko leto na osnovnih šolah že 22. junija. Prosvetno ministrstvo je dovolilo uporabo vseh šolskih poslopij v Ljubljani in okolici za prenočišča udeležencev kongresa. Uradniki, ki se udeleže kongresa, dobe dopust.
Ljubljanskemu Narodnemu gledališču je odobrila uprava Drž. hip. banke posojilo 750.000 Din za plačilo starih obveznosti, in sicer na račun gledališkega dinarja.
Meštrovičeva razstava je bila slovesno otvorjena v Berlinu. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel ministrski predsednik Goring. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi poslanik Balugdžič in mnogo članov diplomatskega zbora.
V	matchu med šahisti Dravske in Savsko banovine so zmagali šahisti Dravske banovine z 12 in pol proti 7 in pol točkam.
Na srednjih šolah se bo od 3. razreda dalje poučevala angleščina obvezno. Dijakom bo na prosto dano, da se odločijo ali za nemščino ali za angleščino.
Nova japonska akcija se pripravlja v kitajskih pokrajinah, kar je sklepati iz novega japonskega ultimata, ki očita Kitajski pet prestopkov, med temi podpiranje nezadovoljnih Korejcev, nedelavnost proti tolpam, zavlačevanje pogajanj, opuščanje obveznosti in protijaponsko stališče v Ženevi.
Pri potresu v Bcludžistanu je bilo po dosedanjih vesteh ubitih nad 40.000 ljudi. Bati se pa je, da se bo število smrtnih žrtev še povečalo, ker so začele razsajati epidemije, zaradi katerih so morali ustaviti reševalna dela. Vrhu tega so se pojavili še roparji, ki jih streljajo vojaki brez sodbe. Škoda znaša 3 in pol milijona funtov.
Na Volgi nedaleč od Jaroslava se je prevrnil velik motorni čoln. 15 ljudi je utonilo.
I
Iržna popočila
Mariborski trg
Na trg dne 28. maja je bilo prignanih 15 konj, 19 bikov, 110 volov, 447 krav in 30 telet, skupaj 621 glav. Cene so bile te: debeli voli, 1 kg žive teže 2'75 do 3'75, pol-debeli voli 2 do 2*25, plemenski voli 2‘25 do 2-75, biki za klanje 2*25 do 3, klavne krave debele 2*50 do 3'25, plemenske krave 2 do 2*25, krave za klobasarje 1’25 do 1*50, molzne krave 2*25 do 3, breje krave 2‘25 do 2'30, mlada živina 2*50 do 3’50, teleta 3*50 do 4 Din. Prodanih je bilo 274 komadov.
Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 8 do
HarietU U% dcud.
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO PSimPJSsu-a. Aleksandrova cesta 9
Pritličje levo
glavno zastopstvo za Slovenijo:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
Jugcčeslza jugoslovensko-češka tekstilna industrija d. d.
Kvarni
*
Proizvaja:
barvano in tiskano blago iz bombaževine in umetne svile
*
i
Mahlevajle same izdelke ie domače iovarne 7
10, telečje meso II. vrste '5 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 14 Din za kg.
Sreda, dne 5. junija. 12.00: Kdo nam zdaj igra? Plošče in pa »Hmtadra« (danes po domače — drugič pa drugače) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Kmečka godba nam igra (kvartet »Hmtadra« in plošče) — 18.00: Rampam-pam! (Josephine Baker poje na ploščah) — 18.20: Pogovor s poslušalci — 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00: Zakon o obvezni telesni vzgoji (g. Sancin)
— 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Vita bre-ve (de Falla), prenos iz opernega gledališča v Ljubljani — 21.15: Moderni španski skladatelji, klavir solo igra ga. Osterc-Va-Ijalo — 21.45: Čas, poročila spored — 22.00: Oglejte si Rogaško Slatino (Jereb Milči v esperantu) — 22.10: Radijski orkester.
Četrtek, 6. junija. 12.00: Zvoki naše zemlje (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 18.00: Šlager na šlager (plošče)
— 18.20: Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič)
— 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00: Godci izpod Šmarne gore (Magistrov trio) — 19.30: Nac. ura — 20.00 Prenos iz velesejma — 20.45: IV. stilni večer moderne slovenske glasbe. Klavir-solo, dr. Danilo Švara. Uvodno besedo dr. Dolinar Anton — 21.30: čas, poročila, vreme, spored — 22.00: Naša gorska zdravilišča (Ivan Orel v esperantu) — 22.10: Zabave želni le posluh! (Radijski orkester, plošče, Mandolinistični sekstet) — 23.30: Za ples in krajši čas (prenos iz nebotičnika).
i
Tvrieva cesta II. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
hranJetafin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske. vode
Trtna in solidna postrežbe! Zahtevane ceniki
om
KUiARNAITDEU
BlUNADUMAnirovAU
TISKOVINE
vseh mliimevske, uradnejMam-. n e, časopise, knjige. v c čl) ar in/lisk hilri? in pcceni!
TISKARNA MERKUR
LTUB LIAN A.GREGORČIČEVA $1/23
,/<7-25 ^l\lcle(/rant: J/\'kc mili 11 ht k in'
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trforako-industrijsko <L d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja: 0. HIHALEK, Ljubljana.