PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 25. avgusta 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 983 OKROŽNI PLENUM ASiZZ V KOPRU Enotne bomo nadaljevale našn pot KOPER, 24. — V nedeljo se je sestal T Ljudskem domu v Kopru okrožni Plenum ASI2Z, da bj razpravljal o Položaju, ki je nastal, ker nekatere 'odilne članice nočejo izpolnjevati Programa, sprejetega r,a ustanovnem kongresu v Trstu dne 8. marca 1943. Plenum je nadalje razpravljal o ude-ežbi ženske organizacije v tekmovanju za izpolnitev dvomesečnega načrta. Sestanek se je pričel ob 9.30 in tov. ura je v kratkih besedah označila njegov pomen. Nato je tovarišica Crol-ini Predložila dnevni red, ki je bil soglasno sprejet, na kar je bilo izvo-Jeno delovno predsedstvo in pa ve-riLkacijska komisija. O položaju v ženski organizaciji in njenih bodočih nalogah je govorila °v. 2iva. Poudarila je, da so po ustanovitvenem kongresu v letos njem marcu vse žene brezpogojno odobrile Pfogram za bodoče delo in za borbo Proti najhujšemu sovražniku — imperializmu. ASIZZ združuje žene vseh za utrditev italijansko-slovanskega bratstva, za okrepitev ljudske oblasti, za obnovo in izgradnjo v okviru dvomesečnega tekmovalnega načrta treh na našem ozemlju bivajočih na- rodnosti in vseh poklicev s svojim Programom o borbi za spoštovanje mi- rovnih pogodb in za okrepitev itali- jansko-slovanskega bratstva, za ojačeni6 ljudske oblasti in za kulturni dvig Ijudst' žene va. S tem programom, ki so ga uresničevale dan za dnem, so repile mednarodno demokratično ronto v borbi proti imperializmu in ako utrjevale mir. Delovni uspehi so 'ji vedno večje število žena v ustvarja no delo ter organizacijo otroških tečajev, predavanj, sestankov itd. "delovale smo na vseh področjih z JUdsko oblastjo, nismo pa nikoli niti * trenutek pozabile na žene in delov-9 ljudstvo v Trstu, izpostavljeno im-^ eriaiistični nevarnosti, ki skuša Premeniti Trst v trdnjavo proti drža-am z ljudsko demokracijo in proti 5°vjetski zvezi. . K°da Prav v odločilnem obdobju na-** borbe za uresničenje mirovne po-0 Pe, v trenutku, ko je o tržaškem vprašanju razpravljal Varnostni svet 0 ko skuša imperializem priključiti rst k De Gasperijevi Italiji, tržaške rmokratične množice niso bile enotne in odločne v borbi za svoje cilje, ■arveč razdeljene in zmedene, kar “isuje izvedbo imperialističnih načr-• To, kar sovražnik ni mogel dose- 1 v treh letih borbe, je izvedla sku-P'na frakcionašev v kratkem času, poučujoč se pri tem naših gesel in a-e zastave. Resolucija Informbiroja se tiče v prvi vrsti KPJ in jugoslovanskega ljudstva, v drugi vrsti pa komunističnih partij ostalih dežel. Pri nas pa se poslužujejo resolucije oni, ki imajo ves interes na razkolu v partiji in v vseh demokratičnih množičnih organizacijah. Vidali je dosegel svoj cilj predvsem s tem, da je zmedel poštene ljddi z dilemo «za Moskvo ali za Beograd«, pa tudi s tem, da je pritegnil v svoj krog vse one, ki niso bili nikoli iskreno na naši strani, ker so bili oportunisti ali pa s tem ali onim nezadovoljni. Posrečilo se mu je razmeroma lahko, da je odvrnil pozornost tržaškega delovnega ljudstva od konkretnih dnevnih nalog, ki jih postavlja trda borba proti imperializmu. To je njegov tako imenovani internacionaUzem. Pri nas pa Je delo frakcionašev ni bilo tako lahko, kajti naše ljudstvo je navajeno še bolj kot v Trstu ločiti besede od dejanj. Ljudstvo, ki ima oblast v rokah, sodi voditelje po njihovih dnevnih dejanjih za obnovo ter gospodarski in kulturni dvig prebivalstva. S podporo vojne uprave Jugoslovanske armije smo storili velik korak naprej. Ti uspebi so bili možni zaradi zmag Jugoslovanskega ljudstva v izgradnji socializma in zaradi strnjenosti naših množičnih organizacij okoli ljudske oblasti. Pri nas noben pošten človek ne verjame, da to, kar delamo, ne bi bilo pravilno, in da z našim delom izdajamo mednarodno demokratično fronto. Vendar so se v času, ko je vse naše okrožje nadaljevalo z delom, dogodile v okrožnem odboru naše organizacije stvari, o katerih mora biti današnji plenum poučen, da o njih izreče svojo besedo. Tov. Živa je nato navedla, kako je bilo dne 11. avgusta na sestanku okrožnega odbora, ki se je sestal na zahtevo večine članic, ugotovljeno, da je Lcredana Burlini, do takrat tajnica okrožnega odbora, prekršila program ASIZZ, odpovedala sodelovanje pri ljudski oblasti In se postavila proti načelom, kj vodijo mednarodno žensko gibanje. Zaradi tega je okrožni odbor sklenil odstaviti jo z mesta politične tajnice. Naslednji dan se je v ev kongres ^ Hali je organiziral svoj kon-s* Kidali je edini imel referat, 0r 0 °^a referata, političnega in Us®'*niaacijskega; Vidali je bil pore ^*dali je napisal zaključno hlor '°; Kidali )e v zaključkih. tio - daniti sebe in ostale frak-nje a^e’ Kidali je izjavil, da v tej nes°?V‘ “obnovljeni« stranki da- hti Se ni mo0°ae demokratično vo-ene Vodstva- a da se bo v teku bo °taJeta z0Odilo to in ono, in da tjx rat mogoče tudi demokra-°Vsod sama propaganda za Vsemu Pa je morala biti bka !. “(^euern kongresu tudi kri-hašem Nacije borbene linije v Ostra ■ s*n<*‘kalnem gibanju zelo rai d’ ♦ 56 36 tega vprašanja mo- rd°i sam Kidali. In ker je Kidar *>rest*za potrebno, da ima Ha \ Vedno prav, se je branil «QU_4 ,et£e<-i protislovni način: to, d!r° discutiamo del *sindaca-cio ( arno tener conto di tutto tj j, narnreč, da je potrebno vreza njlnd}kata tovariše, ki so bili cije , ,a[jevanje konkretne tradi-bi0 *zaškega delavstva!), dobbia-ta con»nSare alVojfensiva scaglia-Ust)t0 J? i “indicati dalVimperia-Jf‘čela or da bi ta ofenziva ho ž Pred dvema mesecema, in ške ”astahkom okupacijske voja-BerP rave same), dobbiamo sa-e obe ii tat, o la Ctruppo Babič ha ten- tiorif.SUa p‘tt orande provoca-che n,Lj°n uno sdopero generale ^“uita/6^0 avuto senz’altro un Kitjaij ^struttivo (če to pravi so Se ’ ° že držalo!). V resnici hstfajj,. aii in ostali frakcionaši }Q! p ,1 J/roinje generala Gaither-hutn da ° . t0 res tako, Safajja le Kidali sam, ko — po-»ravi: A kar ]e Pmvkar rekel — ^lato* ‘ k“nno accusato di aver 1 ^otnit S,Ul Ostrico i componenti co, s 1 ®£i di fabbrica di S. Mar-tre SQ ndrea e S. Rocco, men-nell'imn 010 c,le ci hanno messo le 0Z^SS‘bilitl di 1are nna azio-Oetleraij 'r°reP “una azione bila provokacija (ce-cijo) 1 (odbor je bil za ak-iln krivda, da te akcije a* ^ilo teži ' dlijem , P° tej sijajni Vi- ta akcii ~ na tutih’ ki s° isti ijni,° bili in so še danes na btperinu 0nkretne borbe proti £rafcci0),!Jn?u’ roti nacifaši-stičnemu odupatorju, z borbo našega ljudstva takrat, ko si le s tveganjem življenja mogel konkretno dokazovati jrredanost svojemu narodu, ljubezen do Sovjetske zveze in svojo solidarnost z mednarodno fronto delovnega ljudstva v konkretni borbi za boljšo in pravičnejšo bodočnost. Ce ga pa le najdeš, gre za primer bele vrane, ki se je na poti zgubila. Vsega tega ne more razumeti človek, ki jih vodi; človek, ki ni narodno osvobodilne borbe našega ljudstva niti povohal; človek, ki je šele včeraj izvedel, da je tudi narodno-osvobodilna borba oblika razredne borbe, in prav taka oblika, ki edina more zagotoviti revolucionarni uspeh borbi delovnega ljudstva v pogojih imperialističnega zasužn je vanje. In taki obliki razredne borbe je lastna posebna politična in organizacijska oblika vodilne vloge delavskega razreda in njegove politične avangarde - komunistične partije. Vse ostalo so samo besede in sholastika; lepe besede in učena sholastika, če hočete., a vendarle Trstu sestal glavni svet ASIZZ. Na žalost niso bile prisotne vse članice iz našega okrožja, ker so prejele vabila prepozno. Namen sestanka je bil, prenesti spor, ki je že obstajal v ostalih organizacijah, tudi v našo. Tovarišice, ki so ostale dosledne programu, so skušale preprečiti razkol, bile so pa ozmerjane kot fašistke. Našle so se celo take, ki sq trdile, da v coni B ni ljudske oblasti, da smo hujši od fašistov, skratka, posluževale so se slovarja «Voce libera«. Vse to nas je poučilo, da ni šlo ne za Informbiro in še manj za Stalina ali Tita, marveč za razkol v naših vrstah in uničenje trdnjave, ki dotlej ni dovolila imperialistom izvrševanja njihovih načrtov. Izključene so bile vse one tovarišice, ki so si prizadevale, da bi ohranile enotnost naše organizacije v borbi za bratstvo. Toda kot smo neomajno verjele v osvoboditev tudi v najtežjih dneh fašistične okupacije in kot verjamemo tudi danes v zmago demokracije nad imperializmom, tako verjamemo tudi, da bodo v Trstu vsi pošteni, ki so jih zapeljale nekatere fraze, spoznali izdajstvo Vidalijevih frakcionašev. Me pa bomo še nadalje enotne nadaljevale našo pot in našo borbo za okrepitev italijansko-slovanskega bratstva, za ojačenje ljudskih oblasti, za kulturni dvig našega ljudstva in za mir v svetu. Dolžnost okrožnega odbora je bila, da obvesti plenum o položaju in da ga povabi, da izrazi svoje mnenje. Po zaključku poročila tov. Žive sta pozdravila kongres dva mlada antifašista, člana štafet, ki so prinesle delovne načrte k okrožnemu odboru UAIS. Diskusija, v katero so posegle številne tovarišice, je obsodila frak-cionaško rovarjenje in izvenela v zahtevo po odstavitvi Burlini Lore-dane in drugih, ki so se s svojim razbijaškim delom postavile proti delovnemu ljudstvu. Končno je v imenu okrožnega ddbora UAIS spregovoril tov. Venturini, ki je poudaril, da je naloga istrskih žena, da odpro oči onim, ki še ne vidijo, da so na napačni poti, in da nadaljujejo z delom kot doslej. Zene naj se vključijo v dvomesečni delovni načrt za obnovo, napredek in bratstvo. Ob zaključku diskusije, je tov. 2i-va poudarila, kako so žene na tem plenumu še enkrat potrdile svojo enotnost. Vprašala se je, zakaj neki ni na tem sestanku onih, ki trde, da smo na napačni poti, in odgovorila, da so odsotne, ker preprosto nimajo poguma, da bi v prisotnosti žen iz vsega okrožja ponovile, da je v coni B teror, kajti le 6 jih je proti ženam iz vsega okrožja. Poleg tega so gotovo dobile navodila, naj se plenuma ne udeleže, od onega, ki v istem trenutku vodi frakcionaški kongres. Sledilo je organizacijsko poročilo, ki ga je podala tov. Crollini Elia, Prikazala je delo ženske organizacije po okrajih in poudarila, da je bujski okraj pokazal boljše delo, medtem ko se v koprskem okraju opaža nekoliko popuščanja. Ob koncu organizacijskega poročila je tov. Crollini predložila dvomesečni delovni načrt, ki so ga izdelale in odobrile krajevne organizacije in s katerim namerava ASIZZ sodelovati v dvomesečnem tekmovanju. Po živahni diskusiji o organizacijskem poročilu je verifikacijska komisija podala naslednje poročilo: prisotnih delegatk in povabljenih 203, od celotnega števila 61 delegatk za plenum prisotnih 47, odsotnih 14. Plenum je torej sklepčen. Končno je bila odobrena resolucija, ki jo priobčujemo v celoti. Namesto štirih tovarišic, odstranjenih z vodilnih mest v ASIZZ, so bile Izvoljene tovarišice, ki so s svojim delom dokazale, da se trudijo za interese delovnega ljudstva. Plenum je zaključil z delom ob 13.30. Udarec vojnim hujskačem Moskovski razgovori dokazujejo, da je sporazum z velesilami mogoč MOSKVA, 24. — Včerajšni sestanek zahodnih veleposlanikov, ki mu je prisostvoval tudi Molotov, je trajal 4 ure in 40 minut, kar je za razgovore take vrste zelo dolgo. Po razgovoru je britanski predstavnik Roberts izjavil, da ((sestanek ni bil zadnji« in da je bil «dosežen znaten napredek«. Predvidevajo, da se bodo predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije ta teden ponovno sestali z Molotovom in podrobneje obdelali točke, o katerih so se, kot se zdi, včeraj v glavnem sporazumeli. O poteku razgovora ni nobenih poročil; nekateri vidijo v tem dober znak, kajti zahodni tisk bi vsak neuspeh razgovorov gotovo glasno razkričal. Angleška, francoska in ameriška vlada proučujejo danes poročila svojih predstavnikov, vdržujejo se pa vsakih komentarjev. Komentarji v zahodnem tisku so v glavnem optimistični. Vendar se tisk zaradi pomanjkanja poročil spušča v špekulacijo in ugibanja, o katerih resničnosti je težko kaj reči. Značilno pa je, da poskuša večina komentarjev odvrniti pozornost od celotnega vprašanja Nemčije in omejiti pažnjo čitateljev samo na Berlin, čeprav je gotovo, da se moskovski razgovori niso mogli omejiti samo na to vpraša- O sprejemu novih članov v OZN LAKE SUCCESS, 24. — Varnost, ni svet je danes dostavil glavni skupščini OZN posebno noto, v kateri sporoča, kako daleč so prišli razgovori o sprejemu 13 novih držav v članstvo Organizacije združenih narodov, ne da bi pri tem izrekel kakršno koli priporočilo. Kandidati so: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Finska, Madžarska, Irska, Italija, Mongolija, Portugalska, Romunija, Iransjordanija in otok Ceylon. Q sprejemu vseh teh držav, razen zadnje, se je govorilo že na zadnjem zasedanju glavne skupščine 1. 1947, nakar je bila zadeva predana Varnostnemu svetu, ki mora po statutu predložiti priporočila. Vendar se je Varnostni svet zaradi sedanje situacije odločil, da poda le poročilo brez vsakega priporočila. Predor pri Sežani predrt SEŽANA, 24. — Po 87 dneh dela je bil prevrtan 350 m dolgi predor na progi Sežana—Dutovlje, ki bo vezala Ljubljano in Novo Gorico. S tem je bila premagana največja ovira pri zgradnji te proge. samo besede in akademija. Vse ostalo je dejanski trockizem, ki skuša nasilno okupirati Osvobodilno fronto in Slovansko-itali-jansko antifašistično unijo v blaznem upanju, da jim bosta ti dve množični organizaciji, ki sta razvojno nastali kot posledica naše dosledne in konkretne narodnoosvobodilne borbe, mogli služiti kot manevrska masa. Usodna zmota: Vidalij*vi frakcionaši se morejo polastiti prostorov, organizacije, formularjev; oni morejo tudi postavljati neke svoje odbore OF in SIAU; a v teh njihovih nestvorih boste zaman iskali borbenega duha Osvobodilne fronte in Slovansko-italijanske antifašistične unije, ker česar sami nimajo, tega tudi drugim dati ne morejo. nje, katerega rešitev je končno odvisna od rešitve vsega kompleksa problemov, ki se tičejo Nemčije, predvsem pa od sporazuma o osnov, nih načelih bodoče zavezniške po-' litike glede Nemčije. Vedno pogostejše vesti o možnosti skorajšnjega sestanka v štirih o nemškem vprašanju to potrjujejo. . Eno pa j.e gotovo: moskovski razgovori dokazujejo, da je sporazum med velesilami možen, še več, da je potreben, in to predvsem za zahodne države. To pa je obenem nov udarec vojnim hujskačem, ki na ves glas trobijo, da je vojna neizbežna, leer do sporazuma ne more priti. 563.892 razseljen osen v Avstriji DUNAJ, — Po uradnih podatkih zunanjega ministrstva je v Avstriji trenutno 563.892 razseljenih oseb (adisplaced persons« jih imenujejo z nekakim mednarodnim imenom). Od marca do konca julija je 40.000 teh oseb zapustilo Avstrijo. MEDNARODNA BANKA ZA OBNOVO AGENCIJA ZDA Kritika sovjetskega delegata organizem, ki je odvisen od Združenih narodov. 2.) Odpoklic vseh tujih diplomatskih predstavnikov v Španiji. Znano je, da tega poslednjega odloka niso spoštovale Argentina, Filipini in Peru, ki so ponovno vzpostavile diplomatske odnose s Španijo. ŽENEVA, 24. avg. Ekonomski komite ekonomsko-socialnega sveta OZN je obravnaval poročilo tako imenovane ((Mednarodne banke za razvoj in obnovo«, ki so jo spremenili v orodje zunanje politike ZDA. Predstavnik ZSSR Morozov je dejal, da sedanje delovanje banke ni v skladu s smotri in nalogami Združenih narodov in ne ustreza niti statutu same banke. Kredite v višini 513 milijonov, ki jih je dala banka na razpolago, so porabili predvsem za finansiranje Porurja in zahodne Nemčije. Na drugi strani Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija, ki so med prvimi prosile za kredite in so največ trpele med vojno, niso kobile finančne pomoči. To je dokaz, da banka pri podeljevanju posojil ne upošteva gospodarskih momentov, ampak zunanje politične koristi ZDA, s čimer grobo krši ne samo načela OZN, ampak tudi lasten statut. Morozov je navedel vrsto drugih dejstev, ki dokazujejo, da banka ne upošteva načela mednarodnega sodelovanja in je v službi tistih skupin, ki podpirajo svetovno gospostvo ZDA. Popolnoma razumljivo je, je nadaljeval Morozov, da voditelji banke odkrito podpirajo Marshallov načrt, ki je sredstvo za gospodarsko in politično zasužnjevanje zahodno-evropskih držav po ameriških monopolih. Jasno je, da je ena izmed nalog Marshallovega načrta ponovna ožitey vojno-indu-strijske zmogljivosti zahodne Nemčije. Iz poročil je razvidno, da hoče banka spremeniti Nemčijo v glavno sredstvo svoje politike. Voditelji banke se vmešavajo v notranje zadeve posameznih držav in rušijo njihovo suverenost. Sovjetski predstavnik je poudaril, da mora ekonomsko-socialni svet podrobno proučiti bodoče načrte Mednarodne banke in zahtevati, da bo odgovorila na vprašanje, ali namerava še naprej služiti kot orodje zunanje politike ZDA in nadaljevati politiko pristranosti nasproti državam vzhodne Evrope. Za izvajanje odlokov proti Francovi Španiji LAKE SUCCESS, ‘J.. — V svojem pismu Organizaciji združenih narodov je stalni poljski delegat zahteval, da tretja generalna skupščina, ki bo septembra v Parizu, potrdi dva odloka, ki jih je Organizacija združenih narodov izdala proti Francovemu režimu v Španiji. Ta dva odloka sta bila: 1.) Preprečiti sprejem Španije v kateri koli Mek jugoslovanske mlinske delegacije ii Varšave BEOGRAD, 23. avgusta (Tanjug). Na mednarodni konferenci delovne mladine v Varšavi, kjer so proučevali problematiko delovne mladine vsega sveta in kjer so sprejeli sklepe o nadaljnji borbi mladega pokolenja za uresničitev političnih in gospodarskih zahtev, je sodelovala tudi delegacija delovne mladine Jugoslavije. Delegacija mladine Jugoslavije je štela 19 delegatov predstavnikov delovne mladine iz vseh krajev naše države in 5 opazovalcev. Po končani konferenci in po povratku v Beograd je delegacija podala poročilo sekretariatu Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije, ki je popolnoma odobril njeno delo na konferenci. Sekretariat Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije je zaradi veli-likega pomena sklepov, ki so jih sprejeli na konferenci v Varšavi, ki se tičejo borbe demokratične mladine sveta za mir, narodno neodvisnost in pravico mladega pokolenja ter za nadaljnje delo in razvoj svetovnega mladniskega gibanja, sklenil čim bolj seznaniti mladino Jugoslavije z delom in sklepi konference. rijSKo gospodarstvo pri z ameriško „pomočjo" DUNAJ, (,. — Na svoji zadnji seji je avstrijska vlada sprejela razne sklepe, ki streme za tem, da pokrijejo izgube, ki jih je utrpelo avstrijsko gospodarstvo zaradi ameriške «pomoči«. List ((Oesterreichi-sche Volkstimme« piše v tej zvezi, da znašajo izgube v letošnjem letu že 400 milijonov šilingov. Vlada mora položiti protivrednost v šilingih za ameriško blago, še preden to prispe na mesto. Kritje te izgube povečuje deficit v državnem proračunu ter vodi istočasno k inflaciji, kajti vlada ne more izbiti več kot 60% s prodajo ameriških proizvodov, dobavljenih kot ((pomoč«. Temu nizkemu odstoku položene vsote je vzrok dejstvo, da je znatni del blaga neuporaben. Resolucija Okrožnega plenuma ASIŽZ Istrskega okrožja Okrožni plenum ASIZZ Istrskega okrožja je na svoji seji 22. VIII. t. I. sprejel poročilo o položaju v ASIŽZ STO-ja. Iz poročila je razvidno, da je Vidalijevim razbijačem uspelo vnesti razdor tudi v naše organizacije. Rezultat njihovega rovarjenja proti naši enotnosti je tak, da so bile iz vodstva ASIZZ izključene prav tiste tovarišice, ki so zahtevale, naj se nadaljuje delo za naš program, ki je bil sprejet na ustanovnem kongresu in priznan od Mednarodne federacije žena. Med temi tovarišicami je večina zastopnic žena iz našega okrožja. Istrski okrožni plenum ASIZZ ne priznava tega sklepa in obsoja tisti del vodstva ASIZZ, ki v teh odločilnih trenutkih zavaja antifašistične žene STO-ja s poti dosledne borbe po jasno začrtani poti našega programa ter s tem služi interesom imperializma. Temu izvršilnemu odboru odrekamo pravico govoriti v našem imenu in se pridružujemo izjavi tovarišic Majde Rupena, Alme Reschitz, Katerine Bole in drugih, podane na seji glavnega sveta 12. avgusta. . Plenum obsoja nadalje delovanje tistih, žena, članic okrožnega odbora ASIZZ za Istro, ki so se odrekle skupnemu delu za uresničenje nalog ASIZZ v našem okrožju ter s sabotiranjem naporov ljudske oblasti, z izjavami, da je v našem okrožju teror itd. pomagajo sovražniku, ki se že tri leta trudi, da bi z enakimi sredstvi dosegel priključitev STO-ja k Italiji. Zato izključuje iz okrožnega odbora in okrožnega plenuma LOREDANO BURLINI — ker je odrekla sodelovanje v ljudski oblasti s tem da je podala ostavko na svoje službeno mesto pri IOLO; NORMO BACICCHI — ker kleveta ljudsko oblast in zavaja druge članice ASIZZ s protiljudsko propagando o terorju v coni B in podobno; RENATO LIPOSICH — ker odobrava razbijaško delo izvršilnega odbora ASIZZ in pomaga širiti klevete proti ljudski oblasti; VILMO DEPASE in NILDO FRAGIACOMO — ker sta odobravali sramotni napad na ljudsko oblast in njene predstavnike na seji glavnega sveta ASIZZ dne 12. VIII. t.-l. ASIZZ v Istrskem okrožju je trdno odločena nadaljevati svoje delo za utrditev slovanske italijanskega bratstva, za utrditev ljudske oblasti, za gosjmdarski in kulturni dvig našega ozemlja. Zato pristopa skupno z ostalimi antifašističnimi organizacijami k dvomesečnemu tekmovanju in sprejema kot svojo osnovno nalogo izvršitev odobrenega načrta. V tem smislu poziva vse članice ASIZZ v okrožju, naj prispevajo s svojim delom za uresničenje tekmovalnega načrta in naj ne dovolijo, da bi nas kdor koli pri tem oviral. Samo na delu bomo preizkusili, kdo je v resnici za bratstvo, za ljudsko oblast, za dosledne borbe proti imperializmu. NAJ ZIVl LJUDSKA OBLAST! NAJ Z IVI SLO VANSKO-ITALI-JANSKO BRATSTVO! NAJ ZIVl ENOTNOST ASIZZ STO-ja! NAJ ZIVl MEDNARODNA FEDERACIJA DEMOKRATIČNIH ZENA V BORBI PROTI IMPERIALIZMU! llredba o izplačilu ohueznic 3*« nasolila itftfii imMiM Na podlagi 1. člena zakona o po-oblastvi vlade FLRJ za idajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada FLRJ po predlogu ministra za finance FLRJ UREDBO o izplačilu obveznic 3% posojila narodne osvoboditve, izdanih na podlagi uredbe Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 15. januarja 1943. 1. člen. Po predpisih te uredbe se izplačajo obveznice 3% posojila narodne osvoboditve, ki ga je razpisal med narodnoosvobodilno vojno izvršilni odbor Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z uredbo z dne 15. jan. 1943. 2. člen. Obveznice 3% posojila narodne osvoboditve se izplačajo po naslednjih tečajih: 1. za obveznice, ki so bile vplačane do 31. decembra 1943: za 100 nominalnih dinarjev ali kun 30.— dinarjev FLRJ; za 100 italijanskih lir 100.— dinarjev FLRJ; 2. za obveznice, ki so bile vplačane od 1. januarja 1944 do 30. sept. 1944: za 100 nominalnih dinarjev ali kun 15.— dinarjev FLRJ; za 100 italijanskih lir 50.— di- narjev FLRJ; 3. za obveznice, ki so bile vplačane od 1, oktobra 1944 dalje: za 100 nominalnih dinarjev ali kun 5.— dinarjev FLRJ; za 100 italijanskih lir 30.— di- narjev FLRJ. 4. za obveznice, ki so bile vplačane v nemških markah ali y pen-gih: za 100 nemških mark 380.— dinarjev FLRJ; za 100 pengov 100.— dinarjev FLRJ. Zneskom, obračunanim Z3 izplačilo po teh tečajih, se dodajo 3% obresti od dneva vplačila da 31. decembra 1948. 3. člen. Obveznice 3% posojila narodne osvoboditve se izplačajo v šestih mesecih, začenši s 1. januarjem 1949. Po preteku roka iz prvega odstavka se smejo izjemoma v na- daljnjih šestih mesecih izplačevati obveznice, toda samo z odobritvijo ministra za finance FLRJ. 4. člen. Republiška ministrstva za finan-ce izyedejo do 31. decembra 1948 registracijo obveznic iz 1. člena te uredbe. V istem roku so izvede tudi registracija začasnih potrdil (prizna-nic), ki se nanašajo na vplačila 3% posojila narodne osvoboditve, za katera pa vpisnikom niso bile izdane obveznice. Obveznice se registrirajo po o-krajnih ljudskih odborih, začasna potrdila (priznanice) pa pri republiškem ministrstvu za finance. Navodila za registracijo izda republiško ministrstvo za finance. 5. člen. Obveznice 3% posojila narodne osvoboditve se izplačajo v gotovini roku iz prvega odstavka 3. člena te uredbe, in sicer pri Državni investicijski banki FLRJ in drugih kreditnih podjetjih, ki jih določi republiški minister za finance. Začasna potrdila (priznanice), ki so že registrirana prii republiki ministrstvih za finance, kakor tudi tista, ki se registrirajo v roku iz drugega odstavka 4. čl^na te uredbe, se izplačajo na isti način in v istein loku kakor obveznice 3% posojila narodne osvoboditve. Obveznice se izplačajo iz sredstev zveznega proračuna. 6. člen. Vlada Ljudske republike Slovenije je pooblaščena, da izda po načelih te hredbe predpise o izplačilu 5% posojila svobode, ki ga je razpisal Slovenski narodni osvobodilni odbor (SNOO). 7. člen. Minister za finance FLRJ je pp* oblaščen, da izda natančnejše prei£ pise za izvedno te uredbe. 8. qlen. Ta uredba velja od dneva objame v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije. Beograd, 14. avgusta 1948. Predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo^ maršal Jugoslavije: Josip Broz-Tito s- r. Minister za finance: Dobrivoje Radosavljevič s. b. Stavka poljedelskih delavcev se lahko zopet ponovi Teror nad sindikalisti V Furlaniji RIM, 24. — Doslej še zveza poljedelskih delavcev ni prejela ni-kakega odgovora od zveze zemljiških posestnikov glede na pričetek pogajanj, ki so ga poljedelski delavci predlagali za 27. t. m. Vladni tisk bi rad napravil odgovorne za to delavske organizacije. Zdi se, da zemljiški posestniki vztrajajo pri zahtevi, da prisostvujejo pogajanjem tudi demokristjanski sindikalisti. Senator Bitossi ne izključuje, da ne bi prišlo glede na udeležbo demokristjanov pri pogajanjih do sporazuma, vendar pa tudi ne izključuje, da se stavka poljedelskih delavcev ne bi v kratkem ponovila. Na vsak način, je dejal Bitossi, se demokristjani ne morejo sklicevati na čl. 39 ustave, ki predvideva in dopušča več sindikalnih organizacij, kajti demokristjanski sindikat še ni uradno ustanovljen. Se vedno prihajajo iz raznih pokrajin vesti o strnjeni stavki dne 21. t. m. Povsod so stavkali tudi demokristjani, ki so ostali zvesti italijanski splošni delavski zvezi. Zveza kemikov je poslala protestno resolucijo proti samovoljnemu zmanjšanju mezd, kot ga hoče načrt ministra Fanfanija. Resolucija tudi zahteva, da naj se potrebni fondi ustanovijo iz prispevkov in-dustrijcev in vlade. V dneh 6. in Mnenje češkega lista o borbi med katoliško in anglikansko cerkvijo PRAGA, 24. — Da bi se s sovjetsko vlado dogovorila o trgovinskih zamenjavah za leto 1949, je odpotovala v Moskvo češkoslovaška delegacija z ministrom za zunanjo trgovino Gregorjem na čelu. Ko je znano, je med CSR in Sovjetsko zvezo v veljavi dogovor, ki predvideva zamenjavo blaga za 5 milijard kron letno. Kontingenti posameznih vrst blaga se določijo vsako leto sproti. V okviru izboljšanja gospodarskega položaja države je viden napredek v industrializaciji Slovaške. Ne le da so zgradili mnogo električnih central in železniških prog, temveč so mnogo industrij prenesli v Slovaško iz Češke. Trenutno je v gradnji 29 velikih industrijskih podjetij, med katerimi bo največje za elektrotehnične stroje v Krompahu. Minister za socialno skrbstvo Er-ban se je vrnil s Poljske, kjer je tri tedne preučeval možnosti zamenjave delovnih moči. Od 6. do 9. septembra bo v Pragi mednarodni kongres demokratičnih juristov. Poleg raznih referatov bo kongres tudi sestavil resolucijo za borbo proti vojnohujskaški propagandi. Glasilo češkoslovaške socialistične stranke (iSlobodne Slovo« piše v svojem nedeljskem uvodniku o borbi med katoliško in anglikansko cerkvijo. Omenjajoč nedavno konferenco anglikanskih škofov v Lam-bethu, prihaja časopis do zaključka, da se anglikanska cerkev pripravlja na borbo proti katoliški cerkvi, proti nadvladi Združenih držav in za rešitev Velike Britanije ter govori tudi o «novi geografski orientaciji Vatikana«. «Potem. ko je izgubila vse možnosti na Vzhodu, kjer se je pravoslavna cerkev očistila vseh i ere-ligioznih vplivov in se je utrdila s svojo notranjo demokratizacijo, se sedaj katoliška cerkev obrača proti Zapadu. Od tu izvira nebrzdano sovraštvo Vatikana proti Sovjetski zvezi in komunizmu ter njegovo zavezništvo z reakcijo v borbi proti Slovanom in proti socializmu«. ^Zavezništvo Vatikana z industrijskimi in kapitalističnimi krogi ZDA postaja nevarno z britansko politiko. Ker se ne more odkrito boriti proti Združenim državam, išče Velika Britanija drugih sredstev, da bi rešila svoj imperij, zmanjšala vpliv Vatikana in zopet pridobila izgubljene položaje«. List zaključuje: «Vsi ti napori bodo zaman, dokler se vsa Velika Britanija ne bo prepričala, da se lahko reši samo z lojalnim sodelovanjem z vzhodno Evropo, s socialnim napredkom in s prenehanjem konservativne in imperialistične politike«. Po pomoti ubit KAIRO, 24. — Podpolkovnika Ahmeda Abd el Aziz Beya, poveljnika egiptovskih lahkih enot (kom-mandos) na palestinski fronti, je včeraj po pomoti ustrelil nek egiptovski stražar, ko je hotel doseči egiptovsko črto na betlehemskem odseku. Podpolkovnik je imel važno slogo v operacijah v Palestini. VARŠAVA, 24. — Na smrt je bil obsojen Hans Walter Lisk, ki je bil šef gestapa v Lublinu in je napravil celo vrsto zločinov proti poljskim državljanom. 7. septembra bo v Rimu državno sindikalno zborovanje italijanske socialistične stranke. Udeležili se ga bodo vsi socialistični tajniki delavskih zbornic ter kompletna parlamentarna skupina. Danes dopoldne je prišlo okrog 1000 brezposelnih v sprevodu prež prefekturo y Vidmu, kjer so protestirali zaradi pomanjkanja dela in pa zaradi pomanjkljivega izplačevanja podpor. Prefekt in njegov namestnik sta sprejela delegacijo brezposelnih in po živahnem razpravljanju sta pristala na predlog za podpore ter dovolila, da dobi vsak izmed 1700 brezposelnih, ki so vpisani v seznam občinske podporne ustanove kot potrebni, po I5Q0 do 2000 lir podpore. Ko se je ta vest razvedela, se je manifestacija končala. Iz vse Furlanije prihajajo vesti o aretacijah in ovadbah sindikalistov zaradi zadnje splošne stavke. Po 50 ovadbah v Tor Viscosi in pa po ovadbi nekega sindikalista iz SAICI je prišlo na vrstd 5 sindikalistov iz Maiana in mnogo delavcev industrijske cone pri Pordenonu. Sovjetski sindikati so podarili zvezi italijanskih poljedelskih delavcev 15 traktorjev, ki so bili izdelani v Stalingradu. Ta dar je predlagal tajnik sveta sovjetskih sindikatov Kuznecoy kot znak solidarnosti sovjetskih delavcev z italijanskimi delavci. Iz Palerma prihaja vest, da sd danes tamkaj aretirali komunističnega poslanca Gina Cortese. Razen njega je bilo aretiranih še 7 komunističnih in sindikalnih funkcionarjev. Takoj se je sestalo tajništvo komunistične zyeze v Palermu in je zahtevalo takojšnje sklicanje pokrajinske skupščine. V političnih krogih v Siciliji vlada silno ogorčenje. Delavci v Cal-tanisetti so že proglasili stavko. Denarni nnion v naiiii RIM, 24. — Denarni obtok je 30. junija 1948 znašal v Italiji 822 milijard 873.000.000 lir proti 588 milijard 208.000.000 lir 30. junija 1947. Gre torej za porast 234.665.000.000 lir. Znanstveniki na poti v Wroclav Dekan iz Canlerburvja ne sme v Ameriko PARIZ, 24. — S pariškega aerodroma so danes zjutraj odpotovale mnogoštevilne francoske in tuje osebnosti na svetovni kongres intelektualcev v Wroclavu. Med njimi so bili Irene Joliot Curie, Julien Benda Vercors, Paul Eluard in Ab-bed Boulier iz francoske delegacije, Američan Davidson, Angleža Huxley in Carter ter portugalski profesor Valadares. Kongresa se bo udeležil tudi canterburyški dekan Johanson, za katerega je znano, da so mu ameriške oblasti odklonile vizum za vstop v ZDA. Dr. Johanson je namreč nameraval priti za 1. november v New York kot gost društva za sovjetsko-ame-riško prijateljstvo, kjer je nameraval tudi imeti govor. BEOGRAD, 24. — Sklenjen je bil dogovor o plačilih med Narodno banko FLRJ ter banko uruguayske republike. OBVESTILO RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE vsem, ki imajo svojce v Ameriki Pozivamo spodaj navedene tova-riše-ice, da se javijo čim preje sami ali da pošljejo svojega zastopnika z overjenim pooblastilom v skladišče Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije v Ljubljani, Resljeva cesta St. 24, kjer bodo prejeli pošiljke, ki so prispele s parnikom «Radnik». Pri nepopolnih ali dvomljivih naslovih se obrnite prej pismeno na Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, ker bo mo pošiljke izdajali samo na pod lagi osebnih izkaznic naslovljencem ali zastopnikom na podlagi poobla stil, overjenih pri KLO ali MLO. Skladišče GO RKS posluje ob delavnikih od 8 do 14 ure. Glavni odbor RKS, Ljubljana. (3036) Marija Nagode, Martinjak 48, Cerknica. (3037) Anton Mihčič, Starad 37, Podgrad, Slov. Primorje. 03039) Marija Stercaj, Trnovo, Ilirska Bistrica. (3960) Betka Pupis, Košana pri $t. Petru na Krasu. (3988) Jakob Černetič, Koritnice 31, Knežak pri St. Petru na Krasu. (3992) Dragica Beton, Ilirska Bistrica 98. (3992) Rozalija Beton, Ilirska Bistrica 98. (3993) Frančiška Cetin, Ostrožno brdo 43, St. Peter na Krasu. (3994) Ivan Krebelj, Ostrožno brdo 24, St. Peter na Krasu. (3994) Karolina Spiohar, Suhorje 17, Košana pri St. Petru na Krasu. (3996) Regina Ma-selj. Spodnje Loke 19, Lukovica. (4465) Josipina Barbis, Ilirska Bistrica, Bazoviška ul. 2. (4509) Marija Stanovnik, Rakitna 91, Borovnica. (4515) Slava Troha, Babno polje 101, Stari trg pri Reku. (4649) Anton Kiren, Bač 27, Knežak pri St. Petru na Krasu. (4822) Ivan Boštjančič, Podgrad 72, Slov. Primorje. (i4822) Franc Boštjančič, Podgrad 3, Slov. Primorje. (4823) Ivanka Se-pič, Podgrad 107, Slov. Primorje. (4823) Zinka Boštjančič, Podgrad 3, Slov. Primorje. (4350) Antonija Abram, Bač 126, Knežak pri St. Petru na Krasu. (4352) Marjeta Se-Žun, Lipsenj 13, pošta Grahovo pri Cerknici. (4352) Terezija Kranjc, Zevše 14, Cerknica pri Rakeku. (4352) Terezija Ule, Ivanje selo 12, Rakek. (4353) Alojz Verč, Mali dol 16, Komen, Sežana. (4354) Ivana Zakrajšek, Kramplje št. 1, Nova vas pri Rakeku. (4355) Vinko Kogej. Idrija, Kajuhova ul. 2. 4355) Marija Jurman, Idrija, Kajuhova ul. 2. (4357) Mimi Rotar, Kal 85, St. Peter na Krasu. (4387) Katarina Surina, Rupa 50, pošta Jelšane, Slov. Primorje. (4387) Ivan Surina, Rupa 9, pošta elšane, Slov Primorje. (4397) Pavlina Kresevec, Topolec 8, Trnovo pri Ilirski Bistrici. (4398) Marija Primc, Trnovo pri Ilirski Bistrici. (4224) Kristina Pirc, Rakek 163, (4239) Jožefa Sajn, Bač 82, pošta Knežak pri St. Petru na Krasu. (4284) Reza Hiti, Volčja vas št. 7, pošta Nova vas pri Rakeku. (4291) Pepca Hrovatin, Klenik št. 33, pošta St. Peter na Krasu. (4326) Marija Ditrič, Postojna. (3373) Ivan Černigoj, Lokavec 76, pošta Ajdovščina. (3372) Helena Kompara, Lokavec 123, pošta Ajdovščina. (3375) Alojz Mršnik, Smrje 47, pošta Prem, Slov. Primorje. (3375) Antonija Abram, Bač 126, pošta Kmežak. Slov. Primorje. (3377) Marija Hribar, Bloška polica 2, pošta Lož pri Rakeku. (3380) Ludvik Svet, Dolenja vas 70, pošta Cerknica pri Rakeku. (3335) Marija Kaluža, Dolenja vas 70, pošta Cerknica pri Rakeku. (3335) Marija Kaluža, Dolenje št. 35, pošta Jelšane, Slov. Primorje. (3341) Ludvik Cesnik, Zagorje 51, pri St. Petru na Krasu. (3365) Jožef Sajina, Podbeze št. 2, pošta Podgrad, Slov. Primorje. (3736) Helena Matičič, Planina 32 pri Rakeku. (3959) Marija Požar, Cantkova , Nova sušica, pošta Košana - St. Peter na Krasu. Pregled potovanja motorne jadrnice „Viševica‘* z dijaki Slovenske pomorske akademije iz Pirana Odhod s Korčule v Dubrovnik 26. Avgusta; iz Dubrovnika v Kotor 28. avgusta; iz Kotora v Dubrovnik 30. avgusta; iz Dubrovnika na La-stovo 31. avgusta; z Lastova na Vis 2. septembra; z Visa v Šibenik 3. septembra; iz Šibenika v Zadar 5. septembra; iz Zadra na Rab 6. septembra; z Raba v Bakar 7. septembra; iz Bakra na Reko 8. septembra; z Reke v Rašo 11, septembra; iz Raše v Fazano 12. septembra; iz Fazane v Rovinj 13. septembra; iz Rovinja v Poreč 14. septembra; iz Poreča v Novi grad 15. septembra; iz Novegagrada v Umag 15. septembra; iz Umaga v Koper in Piran 16. septembra. TRŽAŠKI DNEVNI K Veliko zanimanje v inozemstvu - Udeležba Jugoslavije in drugih podonavskih držav Zanimanje za mednarodno sejm-sko razstavo, ki bo v Trstu od 15. septembra dalje, postaja vsak dan bolj živo ne samo v Trstu, ampak tudi v sosednih državah. Važno je dejstvo, da so že dale svoj pristanek za uradno udeležbo zaledne države Jugoslavija, Češka, Avstrija in Madžarska. Tudi pogajanja za udeležbo Švice bodo kmalu ugodno zaključena. In ta teden je prijavila svojo udeležbo še izraelska država, ki bo razstavila palestinske izdelke in proizvode. Da bi olajšala obmejni promet, je VU sklenila izdati kolektivna dovoljenja za potovanje v Trst ob priliki sejma in poseben urad, ki so ga odprli nalašč v ta namen, bo reševal vsa vprašanja in zadeve, ki so v zvezi s sejmom. Tudi zapad se bo udeležil te trgovske razstave in tako bodo razstavljeni izdelki ZDA, Anglije in Portugalske. Razumljivo, da bo od inozemstva najštevilnejše zastopana Italija, ker so ji dali največ prostora na razpolago. Saj je določeno samo zanjo 25% razstavnega prostora in poleg tega bo imela na razpolago še precej prostora v oddelkih, ki so rezervirani za domače tvrdke, ker bo tukaj razstavljalo precej tvrdk, ki imajo svoj glavni sedež v Italiji in prodajajo torej italijanske proizvode. Jugoslavija prav zaradi pomanjkanja razstavnega prostora ne bo mogla pokazati vsega tistega, kar bi lahko pokazala in kar bi Tržačane ter njihovo gospodarstvo prav gotovo zelo zanimalo. Saj bo imela letos še manj prostora kot lani, pa čeprav ga je bilo že lani mnogo premalo. Verjetno bo prišla njena udeležba do izraza predvsem na gradu Sv. Justa, kjer bodo razstavili sadeže in deželne pridelke. Na grajskem fivoriiču je začela že postavljati neka avstrijska tvrdka zložljive lesene hišice, kjer bodo razstavljena živila, razna vina in slaščičarski proizvodi. Okrog teh hišic bodo priredili nekak veselični prostor, kjer bodo igrale godbe in bodo postavljena plešišča. V prostorih pomorske postaje so že v ponedeljek pričeli z obnovo in jih bodo popolnoma preuredili tako v pritličju, kakor v prvem nadstropju. Pročelje poslopja bo popolnoma zakrito s posebno železno konstrukcijo, na katero bodo potem nalepili reklamne lepake, ki bodo stvorili nekakšno novo živo- pisano fasado. Razstavni prostor so v zadnjih dneh še nekoliko razširili in povečali, kolikor je pač na tesno odmerjenem prostoru sploh mogoče. Tudi carinska hišica pred postajo bo popolnoma spremenila svoj videz, ker ji bodo zgradili ob strani velik, 30 metrov visok železen stolp, ki bo tudi služil v reklamne svrhe. Ves gospodarski tisk v tržaškem zaledju se živo zanima za letošnji tržaški sejem, ki bo ponovno dokazal, da si j,e nemogoče zamisliti zdravo gospodarstvo STO-ja brez tesne povezave in gospodarskega sodelovanja z njegovim zaledjem na vzhodu, saj je vendar znana stvar, da je zgradilo tržaško pristanišče prav to zaledje, da bi mu služilo kot naravno izhodišče na morje in kot posrednik v trgovini s tujimi deželami. V tem je skrivnost preteklega blagostanja v Trstu in ključ za njegov obstanek v prihodnosti. Povratek otrok s počitniških kolonij Obveščamo starše, ki imajo svoje otroke v počitniških kolonijah v Kranju, Lescah, Črnomlju, St. Vidu in Postojni, da se bodo otroci vrnili danes 25. t. m. z vlakom, ki pride na glavno postajo ob 17.05. Otroci z Opčin, Proseka, Nabrežine in Sv. Križa bodo izstopili na omenjenih postajah. Predvidoma se bodo otroci iz zdravstvena kolonije Bovec vrnili nekaj dni preje, kakor objavljeno. Točen pribod bomo naknadno objavili. Otroci Iz kolonije St. Petra pri Gorici se bodo vrnili jutri 26. t. m. od 12.20 in na ob 17.05 kakor prvotno objavljeno. Starše naprošamo, da čakajo svoje otroke ob določeni uri v Domu pristaniških delavcev. Prosimo starše otrok, ki so bili v skupini I. v gori navedenih kolonijah, da dvignejo rojstne liste, ki so jih izročili v ulici Carducci 4. POVRATEK OTROK IZ KOLONIJE V METLIKI Otroci iz Trsta in z miljskih hribov, ki so v počitniški koloniji v Metliki, se bedo vrnili v Trst v torek 31. avgusta ob 17.05 uri Starše naprošamo, da pričakujejo svoje otroke na glavnem kolodvoru ob navedeni uri. Na razpravi o baKru odvetniki dokazujejo da so obtoženci duševno omejeni Sreda 25. avgusta Dragorad, Ljudevit Sonce vzhaja ob 5.16, zahaja ob 18.56. Dolžina dneva 13.40. Luna vzhaja ob 21.11, zahaja ob 10.54. Jutri 26. avgusta Bernard, Peruša Razprava o bakru se včeraj zjutraj ni nadaljevala, ker so bili štirje odvetniki odsotni. Vsi štirje so namreč bili zaposleni s procesom proti založniku Zigiottiju. Da izpopolnimo ponedeljkovo razpravo, moramo omeniti, da je pričal že stražnik Ban. Ta je so-di.?ou razložil še nekaj podrobnosti kako so prevažali ukradeno blago. Priznal je sicer, da mu je policijski kaplar Rusjan dal denar, vendar pa je zanikal, da bi zavestno sodeloval pri tatvini. Podobno je ponovil obtoženec policist Bergon-ci, ki je Banu očital, da je dovolil avtomobilu s tatovi vhod v vojaško skladišče. Kaplar Rusjan je priznal, da je pristal na predlog nekega neznanca, da bi dovolil izvoz blaga iz skladišča. Zato je dobil tudi neki majhen dar. Naslednji je pričal dr. Bruno Gero-lomini, ki je na željo odvetnika Poiluccija pričal y prid obtoženca Boleta. Ta je izjavil, da je bilo Žalostna slika našega podeželja V luči nedeljskega kongresa slovenskih žena O ustanovnem kongresu Zveze slovenskih žen v Italiji, ki je imel svoj srečen potek in zaključek v nedeljo 22. avgusta v Podgori, smo že podali splošno sliko v včerajšnjem poročilu. Da je bil res velik doživljaj za vse slovenske žene, je zasluga temeljitih priprav in aktivne udeležbe ogromne večine Slovenk v predkongresnem delu. Ker so se na kongresu obravna- vala pomembna vprašanja, ki se tičejo ne samo žene in matere, ampak tudi sleherne slovenske družine in naše narodne manjšine sploh, se bomo na kratko pomudili na nekaterih točkah živahne diskusije, v kateri so delegatke iz- nesle položaj in razmere svojih po-edinih krajev. Zena iz ene največjih slovenskih vasi na Goriškem, iz Doberdoba, je povedala, kakšen je položaj v njih občini. «Po vojni je ostalo v Doberdobu mnogo družin brez gospodarja, mnogo otrok brez očeta, veliko je bilo požganih domov, toda sadov, ki smo si jih s tem zaslužili — Tramvaj je zmečkal žensko Včeraj zjutraj okrog 9 se je zgodila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Ko je šel tramvaj št. 1 iz trga Sansovino že naprej proti predoru, ki vodi na Goldonijev trg, je pritekla za njim 49-letna Tribur-zio Izabela od Sp. M. Magdalene 337 in trkala na vrata, da bi jo sprevodnik pustil v voz. Ker pa je sprevodnik ni slišal in je bil že voz v premikanju, se je oprijela ročaja pri prikolici in se skušala povzpeti na stopnico. Zaradi prevelike naglice pa ji ie spodrsnilo in voz jo je povlekel med kolesa in pločnik, kjer ji je zmečkalo noge in del telesa. Takoj je prišel rešilni voz in nesrečnico so odpeljali v glavno bolnico, kjer pa je zdravniki zaradi prevelike izgube krvi niso mogli več rešiti. Pri padcu si je Triburzijeva namreč prebila tudi lobanjo in je zaradi te rane podlegla kmalu po prihodu v bolnico. Žaložnik Zigiotti za zaprtimi vrati na zatožni klopi Pred okrajnim sodiščem se je včeraj začela razprava proti znanemu tržaškemu založniku in knjigarnarju Florijanu Zigottiju in trem drugim osebam. Zagovarjati se morajo, ker so prodajali knjige in brošure pornografske vsebine. Razprava se je začela ob 11,30, ker je bil do tedaj okrajni sodnik Rossi zaposlen z neko podobno zadevo. Sodil je neko prostitutko ki se je na javnem prostoru pohujšljivo obnašala z nekim vojakom. Dvorano je že med tem napolnilo občinstvo tako, da bi laže videlo in poslušalo, kaj bo prišlo na dan, ko se bo zagovarjal gospod Florijan. Ta pa je nekam brezbrižno sedel na zatožni klopi. Človek bi prav za prav mislil, da je mož poslušalec in ne obtoženec. Občinstvo pa se je na žalost ra-zoračalo. Takoj ko je prostitutka zapustila dvorano in so začeli z toliko pričakovanim procesom, je sodnik nenadoma zapovedal občinstvu, naj zapusti dvorano, prav tako so se temu ukazu morali pokoriti sodni kronisti. Javnost se je upravičeno spraševala, od kod taka skrb, da bi se ne širilo pohujšanje, medtem ko so nekaj minut prej javno govorili o prizoru, ki ga je odigrala prostitutka z vojakom. Se najbolj vesel tega ukaza je bil brezdvomno gospod Florijan Zigiotti, čeprav mora že nekaj časa z drugim soobtožencem sedeti v ječi, ker mu major Lea-ning kljub vsem pogajanjem ni dovolil začasne svobode. Dva obtoženca pa sta bila deležna malo večje sreče, ker jima je kapitan prejšnji teden dovolil začasno svobodo. Obrambo sestavljajo odvetniki Kezich, F. Presti, Poiluccl in Ja-cuzzi. Avstrijski otroci v Trstu Predvčerajšnjim okrog 18. je prišlo preko Tržiča v Trst 38 otrok. 11 študentov in 4 njihovi spremljevalci, ki so prihajali iz Avstrije na povabilo družin civilne policije, katerih gostje bodo in se bodo u-stavili v Trstu za nekaj tednov. pravi delegatka — nimamo kje pobirati.* In dalje: «Naši otroci, ki spadajo v predšolsko dobo, nimajo zadostnega nadzorstva. Starši morajo na delo, otroci se pa prosto potepajo po vasi, ker stari ljudje, ki ostanejo doma, ne morejo paziti nanje. Imamo poslopje, ki je namenjeno otroškemu vrtcu, a je zasedeno od orožnikov. Stavbo pa, ki je namerjena izrecno njim, bi bilo treba nekoliko popraviti. Toda za to se nihče ne zmeri. Žene zahtevajo, da se tej krivici napravi konec Tri leta go minula od konca vojne in pri nas še vedno štrlijo v nebo požgani domovi. Kako dolgo bomo še občudovali te razvaline? Naše razvaline niso tako privlačne, da bi mogli od njih živeti ali imeti kakšen dobiček! Ljudje se pa stiskajo v tesnih sobah in zaduh-lih prostorih po osem in več oseb. O vojni odškodnini ni duha ne sluha. Cas je, da se obnovijo požgani domovi odnosno da se prizadetim primerna vojna odškodnina, ker le tako se bo rešila težka stanovanjska kriza. Skozi našo vas je drvelo dolga leta raznovrstno vojaštvo s težkimi motornimi vozili in razoralo naše ceste, da so skoro neuporabne. Po takšnih cestah morajo naši kmetje prevažati svoje pridelke in trpinčiti vprežno živino. Vemo, da so se gradile v Gorici trdne moderne ceste, ki služijo malokomu, a so vanje vložili ogromen kapital.Kljub temu da vestno plačujemo davke, se nihče ne zmeni, da bi nam pomagal in izboljšal naše prepotrebne prometne žile. Težek je tudi položaj naših vdov in sirot. Marsikatera žena je izgubila v vojni moža in hranitelja družine. Sama je kar slepo izpostavljala vojni nevarnosti svoje življenje, prestala strah in žalosti, ki so ji zrahljale zdravje in so za- radi tega mnoge nesposobne za težko delo. Vse je takrat hrabro prenesla z vero v boljšo bodočnost in v prepričanju, da bodo vsaj njeni otroci uživali lepše in sončne dni. Danes se nihče ne zmeni za slovenske vdove in sirote. Otroci so lačni in razcapani, materam se trga srce v zaskrbljenosti, kaj bo z njimi. Naloga »Zveze slovenskih žen« je, da se zanje zavzame pri merodajnih oblasteh, ki so dolžne jih podpreti. Delegatka iz Doberdoba se je v imenu sovaščank pritožila, ker — če ne obvladaš italijanščine, si moraš vzeti tolmača, da kaj opraviš na občini. V občinskem uradu te neoporočne slovenske vasi je večina osebja, s katerimi ne moreš govoriti kakor po italijansko. So tu trije Italijani, med njimi sam tajnik, in samo eden Slovenec. V tej luči je osvetlila domače razmere tovarišica, ki je pokazala, da gleda z zdravim ženskim presojanjem in z iskreno željo po zboljšanju na življenje žene in njih družin v Doberdobu. ukradeno blago enako onemu, ki je prihajalo iz znanih skladišč ARAR, nekakšne zaloge vojnih ostankov, ki so jih vojaške oblasti prodajale. Zadnji je spregovoril obtoženi Bernini. Priznal je, da je priso-stoval razkladanju ukradenega blaga v skladišču obtoženega Boleta. To je bilo takoj pri prvi tatvini. Glede druge tatvine pa je priznal, da je sam šel v vojaško skladišče z drugimi obtoženci. Izjavil je, da je šele tedaj opazil, da je zadeva nezakonita, ko je policist Gardeli aretiral vso skupino. Zadnja priča je bil Marcello Caligaris, upravni uradnik obtoženega trgovca Vina-tierija. Govoril je o nekih fakturah, ki jih je zahteval od nekega neznanca, ki mu je prodal jekleno žico. Razprava se je nadaljevala včeraj popoldne, ko je odvetnik Ba-lestra pričel dokazovati, de je obtoženec Degrassi duševno omejen. Poskusen samomor? Predvčerajšnjim okrog 17.30 so odpeljali v glavno bolnico 20-letno V. Erta, ki je na svojem stanovanju zaužila nekaj tablet neznane vrste, s katerimi se je zastrupila. V bolnici so ji izprali želodec in so jo takoj poslali domov, ker bo v dveh dneh že zopet dobra. SPOMINSKI DNEVI: 1744 se je, rodil Gottfried J. Her-der, nemški pisatelj. Umrl je 18 septembra 1803. PRESKRBA Razdeljevanje masti. Danes bodo začeli v mestu in podeželju deliti po 400 gr masti na odrezka III in IV -maščobe-živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 10. septembra. Cena v mestu 80, v podeželju 82 lir za kg. ENOTNI SINDIKATI Prehrambena stroka: Danes ob 19.30 se bo sestal upranvi svet prehrambene stroke. V petek 27. t. m. ob 19.30 se bo sestal upravni svet mesarjev. Glavna skupščina pekov. Vsi delavci so vabljeni na glavno skupščino, ki bo v četrtek 26. t. m. ob 17. uri na sedežu v ul. Conti 11. Dnevni red je sledeč: a) nova delovna pogodba; b) sindikalna organizacija; c) slučajnosti. Ker je sestanek važen, naj nihče ne manjka. Zveza kovinarjev. Nocoj ob 18 bo na sedežu v ul. Imbriani 5 sestanek upravnega sveta. Delavska Športna enotnost ES bo organizirala v soboto in v nedeljo 28. in 29. t. m. izlet na Tre Cime di Lava redo. Strelivo v rafineriji Aquila Predvčerajšnjim ob 14 so našli v neki porušeni hiši v območju rafinerije Aquila 12 šaržerjev v 60 naboji za nemško puško tipa Mauser. Pobiralci min so strelivo, ki je verjetno estalo tam še za časa vojne, odnesli v svoje skladišče. Znaki Fašistične sužnosti izginjajo Nikdar več ne bo stala koprska jetnišnica, Bastilja sinov naših narodov, kjer so jih fašistični valpti dušili. Na njenem mestu pa bo sta- la nova šola, v kateri se bo v svobodi vzgajal nov rod. Vso pomoč pa, daje pri tem s prostovoljnim delom' osvobojeno istrsko ljudstvo. Pobuda za gradnjo zadružnih domov je prišla iz ljudstva, in sicer iz kraja zadružnikov, ki pazno sledijo zadružnemu pokretu v Jugoslaviji in drugih demokratičnih držav in skušajo isti način uvesti tudi pri nas. Kakor vsaka taka zamisel, ki prihaja naravnost iz ljudstva, če ni potem dobro organizirana in pravilno usmerjena, ostane navadno mrtvorojeno dete. Toda porejeno zamisel gradnje zadružnih domov so sprejele krajevne množične organizacije SIAU. Iz tega je do sedaj nastal podvig ogromne važnosti, ki je povsod pritegnil kmečkodelayske množice na vasi k stvarnemu delu. Eo- Kamen do kamna palača Obveznica za gradnjo zadružnik domov 5. septembra v kopališču Sv. Nikolaja plavalno prvenstvo Tržaškega ozemlja Istrška plavalna sekcija organizira skupno s tržaško plavalno sekcijo ZDTV 5. septembra ob 9.30 na kopališču Sv. Nikolaja plavalno prvenstvo Tržaškega ozemlja s sledečim sporedom: Skupina A (moški nad 16. leti) -100 in 400 m prosto, 100 m prsno in hrbtno, štafeta 4x200 m prosto, štafeta 3x100 m mešano. Skupina B (ženske nad 16. leti) -50 in 100 m prosto, 50 m prsno in hrbtno, štafeta 4x50 m prosto, štafeta 4x50 m mešana. Skupina C (moški pod 16. leti) -50 m prosto, prsno in hrbtno, štafeta 4x50 m prosto, štafeta 3x50 m mešana. Proti Trstu. V vseh srcih ena misel, ena volja. Kamioni drve v globel proti Cabru, se dvigajo z oglušnim hruščem po serpentinah v višitio. Ob cesti čakajo topovi, da bi se uvrstili v premik. Na pobočjih,Ici so šele pred nekaj nočmi ozelenela, posedajo utrujene, premočene čete. Iz vseh oči odseva volja: Zmagati za vsako ceno. Prihrumi tank z veliko peterokrako zvezdo. Gosenice razrivajo zemljo, tankist vzravnan ob topu, živahno pozdravlja vojake. Vsi pogledi se dvignejo in razvesele. Tank je napadalna sila, je zajči-ta, jekleni zmagovalec ovir. Težke megle se preganjajo okoli Snežnika. Prvi maj, a le poredko se sonce prebije skozi oblake in oblije zemljo. Na višinah drevesa še niso ozelenela. Povsod sledovi divje, zagrizene sovražnosti. Požgani domovi, od granat razdejane hiše, preluknjane stene, razbite iipe, raztreskana vrata. Se včeraj so se od tod klatili četniki in zahrbtno napadali proti jugu pomikajoče se čete. Kaj jih žene v tem obupnem, izgubljenem bo-juf Zelja, da bi se prebili do an-gloamerikanskih čet in se jim predali, in volja, da bi še klali, morili, uničevali, st tešili pretem-n* strasti, tako grozne, da jih ne pozna nobena zverjad. Mutasti so spregovorili JUŠ KOZAK Za Prezidom počivamo. Blatni motoristi drve mimo in nosijo vesli. V Trstu se je dvignilo ljudstvo in se bijejo vroči boji. Čutimo, kako se z vsako minuto približuje odločitev. Ne samo onstran Snežnika, pri Reki, ob Soči, prav tako v osrčju Berlina, ob Labi, na Donavi, na Bavarskem, ob Tagliamentu, vsepovsod rušijo tanki, orjaški topovi katjuše, bombniki in leteče trdnjave zadnje branike nacističnih morilcev, ki so skozi leta z barbarskimi kriki: Sleg — Heil! gazili po Evropi in od atlantske obale pa do Volge vozili s seboj strašno smrt, ki je morila z blaznim sadizmom in z vsemi sredstvi moderne tehnike. Ko se je Stalin vprašal: tLe kdo j« vzgojil v človeku tako bestialnost?» takrat svet še po večini ni poznal skrivnosti nečloveškega mučenja in strahot krematorijev. Zdaj, prvega maja, ve vsakdo, da je konec pred vrati in sleherni se zaveda, da je treba napeti skrajne sile, da bi ie človeštvu vsaj v zadnjem trenutku prihranile nepotrebne žrtve. Motor našega kamiona se sproži, pomikamo se v snežniške gozdove. Skozi goste smreke se vije gozdna cesta. Tako tiho je med njimi, kakor da se vozimo skozi pravljični svet. V zelenem zatilju je baržunasti mah prepredel skale, bršljan ovija drevesa, med katerimi se širi v nevidne globine pokojna tišina. Stoletja in stoletja prisluškuje fantazija tem čarom gozdnih tišin in ustvarja pravljice. Sedaj ni časa, ni miru zanje. Po teh gozdovih se je moral potikati človek brez strehe, brez odeje, človek, ki se je boril za ideje novih dni in se upiral narodni smrti. Tod so se po cesti pomikali sovražni bataljoni, da bi zatrli skriti upor, ki je iz zelenih, gozdnatih globin dramil in vzpodbujal ponižanega človeka po vaseh in trgih. Sovražni bataljoni so strti, gozdovniki s o prišli na dan in preplavljajo zemljo. Vožnja postaja utrudljiva. Gozdna cesta je preozka, da bi se kamioni izogibali. Včasih mine pol ure, da zdrsi kamion mimo kamiona. Vedno globlje se zarivamo v gozdove. Nenadno zapreka, ki je na videz nepremagljiva. Pred nami je zdrknil kamion s poti in tetko naložen obvisel na smrekah. Levi kolesi sta še na cesti, toda kako dvigniti ogromno težo? Kamion je vozil pred nami v isto smer, zaman je vsak poizkus, da bi mogli naprej. Z obupnim naporom se je vendar le posrečilo dvigniti kamion in ga zopet postaviti na cesto. Zmagala je partizanska zavest, da se morajo tudi nepremagljive ovire premostiti. Kamion drvi mimo dolge kolone na pol vojakov, na pol civilistov pokritih s fesi. Zajeli so jih v okolici Bihača in jih vodijo na delo. Ob cesti leži ubit konj. Noge štrle od trupa, trebuh se napihuje, veliki žolti zobje blešče otožno o odprtih čeljustih. Malo prej smo videli človeška trupla ležati na jasi. Dva mrtvaka sta ležala na trebuhu z bosimi nogami. Čevlje so jima še sezuli, pokopati ju ni-so utegnili. Vsem se mudi skozi gozdove proti jugu. (Se nadaljuje). Točkovanje: I) 6 točk, II) 4, III) 3, IV) 2, V) 1 (posamezniki); štafete - I) 12, II) 8, III) 6, IV) 4. Zgornjo točkovanje bo veljalo za vse tri skupine; pokal si bo priborilo društvo z največjim številom točk. Točkovalo se bo priborilo društvo z na j več j im številom točk. Točkovalo se bo v tekmovanju posameznikov do 5, v štafetah pa do IV. mesta. Spominska plaketa bo dodeljena društvu z največjim številom tekmovalcev. Opozarjamo vsa društva, da bo v nedeljo v Novem gradu zadnje izločilne tekme za dostop na prvenstvo in bodo vsebovale ves zgoraj navedeni spored. Vabimo vsa društva kakor tudi plavalce, da se polnoštevilno udeleže tekmovanja v nedeljo v Novem gradu in 5. septembra pri Sv. Nikolaju. Tiskarji so prvaki v odbojki Prvenstvo v odbojki I. skupine je končano. Tiskarji, ki so od vsega početka postavili na igrišče zelo močno ekipo, so si zasluženo priborili prvo mesto pred Tovarno strojev in Sv. Markom. Ostane še ena tekma, ki naj bi določila ekipo za IV. in V. mesto. Dve ekipi sta si za to mesto borili, vendar imata obe isto število točk in zato se bosta v nedeljo 29. t. m. ob 9.30 na igrišču Tomažiča srečali in poizkusili v borbi, kdo boljši. Ti dve ekipi sta Greta Dijaško fizkulturno društvo. Prvenstvo odbojke II. skupine. Danes na igrišču v Barkovljah ob 19 Skorklja - Barkovlje, ob 1930 Elektra - Barkovlje, ob 20 Skorklja - Elektra. Četrtek - igrišče Tomažiča ob 19 Tomažič - Lonjer, ob 19.30 Tomažič - Elektra, ob 20. Elektra - Lonjer. V petek - igrišče DSZ ES ob 19 Col ILVA - DSZ ES, ob 19.30 Col ILVA - Skorklja. J« m Boksarska sekcija ZDTV javlja, da bo sestanek novincev in diletantov, ki bi moral biti v petek 27. t. m. na sedežu Delavske športne zveze, prestavljen na jutrišnji dan ob 18.30. Sestanek s« bo vršil isto tam. loženi so že prvi temelji in iz njih rastejo zidovi. Na gradiliščih je kot na mravljišču. Cele dneve in pozno v noč mrgoli udarnikov in udarnic, ki hitijo vsak s svoje strani, da bodo zadružni domovi čim prej dograjeni. Ali ne samo na gradiliščih tudi v kamnolomih se pridno dela in lomi kamenje. Toda z napredujočim delom se izrabljajo sredstva in je zato treba zbirati nova, kajti zgradba stane in ljudstvo želi imeti dom čim-prej p.od streho. Zato je treba sredstev. Ljudstvo to ve in se zglaša pri finančnem poročevalcu odbora za gradnjo zadružnih domov, da podpiše obveznice ali vplača prispevek za nabavo gradbenih potrebščin in plačilo strokovnih delovnih sil. Vaščani sosednjih vasi, kjer za-druženega doma ne gradijo, z veseljem pomagajo svojim sosedom, ker vedo, da bodo, ko bodo onim gradili zadružni dom, oni njim pomagali. Sosednji krajevni odbori SIAU organizirajo delovne brigade in pošiljajo iste na delo na zadružne domove. Poleg tega bodo tudi zbirali prispevke za gradnjo zadružnih domov na podlagi obveznic izdanih od okrožnega iniciativnega odbora pri SIAU za gradnjo zadružnih domov v Kopru. * Nekoč soi simbolično zabijali žeblje pri dajanju prispevkov za gradnjo raznih domov, danes se delijo obveznice, ki bodo služile vsakemu dobronamernemu in zalednemu človeku kot spomin na njegov prispevek za gradnjo zadružnih domov. Ko bodo zadružni domovi postavljeni in krasili naše vasi s svojo zunanjostjo ter v svoji notranjosti preobrazovale našega človeka k novemu in boljšemu življenju, bo vsakdo, ki je količkaj prispeval, lahko ponosen na svoj prispevek ter bo zato z večjo ljubeznijo čuval obveznico, da bo tudi svojim potomcem pokazal, kako so se gradili pri nas zadružni domovi. Tovariši in tovarišice! Slovenski pregovor pravi: «Ka-men do kamna plača.« Zato naj ne bo med nami tovariša in tovarišice, ki ne bo položil svoj kamen na zgradbe zadružnih domov. Cim več kamnov bo vsak od nas položil, tem prej bodo naši domovi lahko začeli vršiti svojo nalogo v korist našega delovnega ljudstva na vasi in v ponos vsem onim, ki so pomagali, kakor si že bodi, graditi zadružni dom. e. s. Prelep med angleškimi mornarji Predvčerajšnjim ob 12.30 so pripeljali z angleškim parnikom «Or-duna» v Trst 1.852 nemških ujetnikov, ki se vračajo v svojo domovino iz Afrike. Ponoči ob 23 in ob 2 so se ujetniki odpeljali z vlakom dalje proti Nemčiji. Mornarji z ladje «Orduna» pa so napravili svoj običajni obisk tržaških gostiln in se ga na koncu pošteno nalezli. Ker pa je nekakšna tradicija med mornarji, da se morajo s kom stepsti, kadar so pijani, so tudi tokrat iskali primernih civilnih žrtev. Očitno pa pri tem niso imeli sreče in zato so si jih začeli dajati kar med seboj. Prizorišče bitke je bila ul. del-l’Orologio v bližini bara Roxi, kjer so se najbolj odlikovali mornarji Davies, Stanto, Bridge in Williams. Pri pretepanju so tudi na ves glas kričali in tako vzbudili pozornost civilne policije, ki je intervenirala in jih odpeljala na policijo. Medtem je telefoniral kapitan vojne ladje, ki je zasidrana v pristanišču, da imajo na krovu ranjenega angleškega mornarja Sakcla-dy, ki se je tudi udeležil pretepa v bližini bara Roxi in se je zatekel, ker je bil ranjen po prvo pomoč na ladjo. Vseh pet pridržanih mornarjev bodo poslali pred naglo sodišče. Sinoči okrog 20 so trije njihovi kolegi oprezovali okrog tribunala, da bi odkrili, kje so zaprti njihovi tovariši. S seboj so nosili zavoje s hrano, da bi jih malo okrepčali, ker so imeli po prejšnjem pijančevanju gotovo precej velik apetit, Ni znano, če se je trojici posrečilo odkriti tovariše. Slraholen pole! motocikliste Včeraj kmalu po polnoči se je zgodila na Openski cesti težka nesreča, ki ima za motociklista Karla Glannerja iz ul. Delle Rose zelo težke posledice. Glanner se je <>b tej pozni nočni uri vračal s svojim motorjem po cesti od Opčin proti Trstu. S precej veliko naglico je privozil do ovinka pri kamnolomu Faccanoni, kjer pa je prišlo prvo kolo na večji kamen, ki je ležal na cesti. Motociklist ni mogel več obvladati motociklja, ki je zavozil na rob ceste in zadel s tako silo v obcestni kamen, da ga je podrl. Pri sunku je vrglo Glannerja s sedeža in zletel je v okrog 15 metrov velikem loku ter se z glavo zapičil v kup gramoza. Tam je ležal nezavesten najmanj pol ure, dokler ga niso našli ameriški vojaki, ki so šli tam mimo. Vsega krvavega in v nezavesti so odpeljali z avtom v glavno bolnico. Obvestilo ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TI« SKA — UPRAVA LISTOV — TRST -UL. RUGGERO MANNA 29 JE PREVZELO V LASTNO REZIJO RAZDE* LJEVANJE: »PRIMORSKEGA DNEVNIKA • LJUDSKEGA TEDNIKA - GLASA MLADIH . DELAVSKO-KMECKE ENOTNOSTI IN RAZGLEDOV«. S TEM OBVEŠČAMO VSE KOMI' SIONARJE, MALOPRODAJALCE IN KOLPORTERJE IN NAROČNIKE, DA JE EDINO GORNJE PODJETJE UPRAVIČENO VODITI VSE OBRAČUNE, VPLAČILA IN NAROČILA ZA NAVEDENE ČASOPISE IN REVIJE. Pevski zbori vablieni v Dolino SHPZ z Trstu opozarja vsa pr°" svetna društva in pevske zbore, d* naj v nedeljo 29. t. m. ne prirejaj® svojih prired-itev in naj se zlasti pevski zbori polnoštevilno udeležijo velike jubilejne proslave v Dolini, ki bo prihodnjo nedeljo ob prilik* 70-Ietnice ustanovitve prosvetnega društva »Valentin Vodniku in W“ letnice dolinskega tabora. Na proslavo vabimo tudi vse d*" mokratično ljudstvo slovenske i® italijanske narodnosti. Za prevoz oi Sv. Ane v Dolino in nazaj bod# poskrbeli številni avtobusi in ksH mloni. PROSVETNA DRUŠTVA Pevski zbor prosvetnega društva Cankar« ima danes ob običajni HP uri skupno pevsko vajo moSKGg* zbora. ZAPOSLITEV, ODPUŠČANJE IN REGISTRACIJA DELAVCEV Clen XIII splošnega ukaza št. ? z dne 4. novembra 1946, ki določa način zaposlenja in odpuščenja de-način zaposlenja in odpuščanja 327 z dne 18. avgusta 1948 in se glasi: Predpisi tega ukaza veljajo ti vse nameščence in delavce, ki ?® ali bodo zaposleni v vseh zasebni* tvrdkah, javnih ustanovah in stopstvih vštevši vse urade, odd«-ke in zastopstva krajevne uprav* in na pol državnih ustanOV> izvzemši stalne nameščence. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico darujejo TaJJ čon Maks 1,00 lir, Harej Alojz l®8 lir in Gorkič Ivan 500 Kr. ROJSTVA, SMRTI *N POROKE ROJSTVA, SMRTI, POROK® Dne 24. avgusta 1948. se je ^ dilo 7 otrok, umrlo je 5 liudi, rok pa je bilo 5. Cerkvene poroke: uradnik ziano Zonta in prodajalka Lucill® Berici, natakar Primo Zorro in $'* vilja Ondina Kolavčič, šofer £r’ menegildo Polo in zasebnica 14^* Michelin, narednik Neil J. Caine* ron in uradnica Ana Ruzzene, na> rednik Joseph Feliz Gordoya zasebnica Teresa Cini. Umrli so: 61-letna Maria Kuhštf por. Boschini, 58-letna Josipi*18 Peharič per. Pirnat, 71-letni Fr*n VVrlght. NOVO CINE: Zaprto. KINO OB MORJU: Zaprto. . IDEALE: «Kadar angeli spijo«> * Nazzari. MARCONI: «Krlnke in bodala«, Cooper. RADIO: «Bela noč», L. Young. KINO SKEDENJ: «Oče se oženi#-ROSSETTI: «Ničemurnost», L. k* a' VITTORIA: «Pesem življenja«, Vaiil. - VENEZIA: «Senca preteklosti«, Powel. „ SAVONA: «Krvavl notturno«, O-Gradvville. ,,| ODEON: «ziveti v miru«, A. Fat>r' & 7.30. 7.45, ran RADIO :!■* Koledar. 7.35. Jutranja Napoved časa in poročila. **' t Reproducirana glasba. 12.00. Sodoc' Anglija. 12.10. Ruske narodne P.^pO. H? 12.45. Napoved časa in poročila. ^ Glasba po želji. 13.40. Orkester -.j, Poročila. Mer"M M«"1, vvard Barlovv. 14.00. Dnevni pregled tiska. 17.30. sohn: Škotska simfonija. 18.00. iy- |,i ca pripoveduje. 18.15 S pesmij® »j plesom širom po Evropi. 18.45. Or6e* jj, glasba. 19.00. Zena in njen svet. >“>s) Operne uverture. 19 45. Napoved cJ|r In poročila. 20.00. Pevski koncert pranistke Otte Ondine. 20.30. 20.45. V miadlni. Plesna *>»’tet vir; mače knjižne police, svvlnga. 21.00. Vzori Lahka glasba. 22.00 ne-... - ln| 22.40. Slovenski sindikalni jlV v (prenos iz Ljubljane). 23.00. KJ(j ska ritmična glasba. 23.15. NaP rp Časa in poročila. 23.30. Citanje *y da. 23.35 Polnočna glasba. 24.0°-ključek. Odg. urednik STANISLAV . Tiska Tržniki tiskarski *aV° Nedeljski izleti ki jih prireja ADRIA - EKSPRES ul. F. Severo štev. tel. 29243, vsako nedeljo od 19. septembra: 5 b, dvodnevni izleti v Ljubljano in Maribor, enodnevni izleli v Postojno Vpisovanje pri vseh potovalnih uradih. m mšim Tl NETOČNI BENEŠEVI SPOMIN tnmiia ,,1/lomie iftomja" hlUmta mkat&ie 1'idMue u iioui Imfigi bpomimu Siimga pi&d&edmkci češkobhoaSlm ‘lepuMilm Revija «Novoje vremja« poudarja, kako se v Beneševi knjigi zatrjuje, da je češkoslovaška zunanja politika že leta 1924 na ženevski konferenci delala na to, da bi se prekinilo z izoliranjem Sovjetske zveze in da bi se med r'jo in ostalo Evropo vzpostavili redni odnosi. Dejstva pa dokazujejo nasprotno, kajti v svojem govoru parlamentarni komisiji v Pragi 5. februarja 1924 se je Beneš izrekel proti pravnemu priznanju Sovjetske zveze, kajti po njegovem mnenju bi bilo to še Prehitro ter bi to lahko imelo nezaželene posledice za stranke evropskega delavskega razreda, »pomniti se je treba, pravi list, da so bile vzpostavljene diplomatske zveze med Češkoslovaško in SZ šele leta 1940, to je še pozneje kot z ZDA. Beneš nadalje trdi v svoji knjigi, da se je na vse načine trudil, da bi Sovjetsko zvezo pripravil do sodelovanja v Zvezi narodov. V resnici pa vsi vedo, da so prihajale iniciative za svetovni mir, za ustvaritev trdnih pogojev za ■ varnost vedno iz Sovjetske zveze, medtem ko so Beneš in druge osebnosti iz Zveze narodov le ponavljali miroljubne fraze. Tudi Be-neševa verzija o muenchenskih dogodkih ni točna, v kolikor bivši predsednik trdi, da je bila Češkoslovaška izolirana, medtem ko ie znano, da se je Sovjetska zveza tako leta 1938 kot 1939 izrekla pripravljeno pomagati Češkoslovaški. Sele septembra 1938 je češkoslovaška vlada stopila v stik s Sovjetsko zvezo, vendar LOUIS ADAMIČ Naivni u/allstreetski „ eksperti “ Ameriški Slovenec, znani pisatelj Louis Adamič, je za «Neu) York-napisal v juliju članek, v katerem je analiziral spor med Ko-"Limformom in Komunistično partijo Jugoslavije. Tudi tostran oceana odo vsevedni sotrudniki reakcionarnega tiska našli v stvarnem se-tavku dokaj zrn, ki jih je mogel nanizati le objektivni poznavalec •azrner in s katerimi oni v svoji nvseznalosti» bržkone niso računali. Spor med Kominformom in Titom je izzval najrazličnejša ugibanja in pojasnila. Nekaterim služi za poizkus, da se razpreda- jo zamotane teorije in ga zvežejo z vsemi kritičnimi vprašanji sodobnega sveta. V večini poročil, uredniških Jankov in «analiz» o sporu, ki ^ v*del v zadnjih dvanaj-. h dneh v ameriških, kanadskih m kritskih listih, je zelo malo resnice. Oni, ki sovražijo vse, kar je «rdečega», kar poskakujejo od veselja: «V železni zavesi se je Pojavila razpoka!« «Lutka Tito, 'ki pa, kakor se je menadoma po-azalo, sploh ni bil nikoli nobe-a lutka), se je uprl svojim go-Podarjem v Kremlju«, (kateri, , or se je zdaj isto tako nenadoma pokazalo, sploh niso bili ni- koli njegovi gospodarji). »Nacio- nalistični Tito je preko noči postal branitelj jugoslovanske neod-isnosti«. — «Castihlepni Tito se Je postavil na čelo vzhodnoevropskega punta proti Stalinu*. Balkana, kar bo prineslo zapadno civilizacijo in njeno poglavitno «braniteljico» Turčijo, samo en palec od njene «večne propasti«. Besede — prazne besede, in nič drugega! Jugoslovani niso nikoli niti pred sporom ali po sporu podali niti ene izjave ali objavili enega samega članka, v katerem bi se našel celo najmanjši naming, da v kakršnem koli pomenu besede želijo postati neodvisni od Sovjetske zveze v takem pomenu besede, kakor si «neodvisnost« razlagajo nenačelni duhovi v Angliji in Ameriki, kadar si domišljajo, da mislijo o problemu malih narodov v sodobnem svetu, ki so izpostavljeni političnim igram velikih sil. Jugoslovani niso nikoli, pred sporom ali po sporu, niti z eno besedo namignili, da ne spadajo v sovjetsko sfero, ali da želijo, da bi kdaj prišel dan, ko bi ne bili v tej sferi. Ne glede na to, kar se danes poroča in piše, dejstvo ostane, da je bila centralna QEOLOG IN HEROJ SOCIALISTIČNEGA DELA T. A. OBRUCEV. sh!n3e 2aiel flirt 2 ERP-om (Mar-hain P^nom), ker se na- ®0SP°dM»ki stiski« itd.. Drihoi Vcs ta senzacionalizem k0 h.Ja v Poštev pri računih, ka-> » je' 1 J10* Vodo na svoj mlin, in 6n strani pa si voditelji straT1^0?is^e večine komunističnih k0i . sirom po svetu prav tako njer,il?mUnisti{na stranka v Zedini državah, prizadevajo v gnar *v?^eša obraza, da bi do-in nrti im? značaj Titovih napak linlu »i. *v od komunistične p^t tPisatelji, ki so skozi dit.li smatrali komunistične vo-, v Jugoslaviji za najodlič-(j8j .»j^niuniste P°d soncem, se-kakn ° s’ame- d® bi dokazali, od se 11 Jugoslovani ločili ter »« in P°sta'i ((krivoverski« ttlunull« razdor v edinstvo ko-svoii * 6 teorije in pokreta. V P0set!]”eve^nos^ *n gorečnosti so naj _ * on* dobro znani arze- «kamt?i°ty.ar3an^' ki se imenuje naidii tisk»- da v njem nje« :0~.municlj° za «obračuna- s Titom. «runtaii‘e|itu.eli° razlaK° 80 P°* v®nslta , ((eksperti« za slo- nja v u iu8°8lovanska vpraša-Krav£! , sta Rcbccca West in dobnih Po razla*1 teh ln Poza nJk ,<(>ksPertov» sploh ne gre ni ni a j sP°r' temveč cela stvar ne ni? UReSa kot del prekanje-lin ?.e’ katero sta skuhala Sta. Tl^° za zapadni svet. V pri-Prizoru, pišejo, bo so-armada marširala preko točka vsega jugoslovanskega mišljenja v vojni in po vojni — in je tudi sedaj — da je obstoj Sovjetske zveze zanje najboljše jamstvo najvišje neodvisnosti, katero more uživati kak majhen narod v sodobnem svetu. . Spor se ni niti najmanj dotaknil odkrite jeze Jugoslovanov na-pram Zedinjenim državam, ali točneje povedano, napram «Wall Streetu«, kot bazi svetovne reakcije, ki stoji na čelu imperializmu ln pogonu za tretjo svetovno vojno. Celo tisti, ki samo malenkostno poznajo značaj in stremljenja nove Jugoslavije, bi morali vedeti, da je ni sile na svetu, bodisi materialne ali ideološke, ki bi mogla pognati sedanje voditelje in ljudstvo v aktiven konflikt proti sovjetom. Kako pa je potem prišlo do tega spora? Na eni strani slabe manire, ki gredo skupaj z idejo nekaterih voditeljev v Sovjetski zvezi in pri Kominformu, da bi Jugoslavija morala storiti to in ono ali podvzetl take ali enake korake; na drugi strani ozlovo-Ijenje zaradi takih manir, akorav-no so razumljive v luči strahu pred tretjo svetovno vojno, ki vodi vsa dejanja in nehanja nekaterih »ovjetskih voditeljev v njihovi mrzlični odločnosti, da mora biti sovjetska sfera pripravljena, ako pride do vojne. Tako ozlovoljenje se pojavlja med Jugoslovani celo v Istem hipu, ko priznavajo, da so take in enake ideje v resnici dobre ideje. Pred nekaj leti je na moji far- pa ni smatrala za potrebno uporabiti sovjetsko pomoč. Ce bi Beneš ne bil pod nadzorstvom Francije in Velike Britanije, temveč bi bila njegova politika neodvisna, potem bi vodstvo agrarne stranke, ki je bila usmerjena fi-lofašistično, bilo izolirano in ljudstvo bi se borilo ob strani Sovjetske zveze za obrambo države. Revija kritizira Benešev poizkus, da bi rehabilitiral angleško politiko napram Češkoslovaški med vojno, in opozarja, da je bila samo Sovjetska zveza tista, ki ni nikoli priznala muen-chenskega sporazuma in šele sestanek med Molotovom in Bene-šem v Londonu leta 1942 je pripravil angleško vlado do tega, da je priznala emigrantsko češkoslovaško vlado. Težko si je zamisliti, nadaljuje list, a vendar Beneš sploh ne govori o osvoboditvi Češkoslovaške po Sovjetski zvezi. Po osvoboditvi je nameraval Beneš reorganizirati Cšekoslova-ško po starih vzorih iz Versaillesa in z ozko povezavo z zapad-nimi imperialisti. Beneš ni bil zmožen razumeti nov položaj in ni upošteval, da svet ni razdeljen z meridiani, temveč s črtami, ki potekajo v vsaki državi med silami demokracije, industrijskimi delavci, kmeti in naprednimi elementi na eni strani in med imperialistično reakcijo na drugi strani. Beneš ni dojel, da se češkoslovaški narod ni boril proti fašizmu za vzpostavitev neke meščanske demokracije, temveč za resnično in novo ljudsko demokracijo. Med nebom in zemljo SPUSCANJE S PADALI IZ LETAL JE ZAVZELO V SOVJETSKI ZVEZI TAK OBSEG, DA GA MOREMO UPRAVIČENO SMATRATI ZE ZA NEKAK NARODNI ŠPORT. ZANIMANJE IN NAVDUŠENJE ZA TO VRSTO STRMOGLAVEGA NIHANJA V ZRAKU SE JE ZANESLO TUDI V JUGOSLAVIJO. KJER SO SE PRAV V ZADNJIH DNEH POLEG MOŠKIH IZKAZALE ŠTEVILNE PADALKE. DOSEDANJI USPEHI ODKUPA po vezanih cenah v Sloveniji Novi način trgovanja po vezanih cenah, ki je bil uveden pred petimi meseci v Jugoslaviji, je pokazal, da je pot take trgovinske politike pravilna. Ob uvedbi vezane trgovine, ko kmetje še niso prav poznali vseh njenih koristi, odkup po vezanih cenah ni takoj zajel vseh prostih presežkov kmetijskih pridelkov. Sele ko se je kmet prepričal, da mu vezana trgovina prinaša velike koristi, se je začel v čedalje večji meri posluževati novega načina trgovanja. Ze v prvem mesecu po uvedbi vezane trgovine so začeli kmetje sami zahtevati, naj se sistem vezane trgovine razširi na nove in še nove kmetijske pridelke. Tudi podatki o odkupu posameznih pridelkov pred uvedbo vezane trgovine in po njeni uvedbi dovolj jasno potrjujejo, da je kmet spoznal vse prednosti vezane trgovine v primeri s prosto trgovino. Oglejmo si najprej uspehe vezane trgovine pri odkupu živine. Pred uvedbo vezane cene za govejo živino in drobnico so kmetje’ prodali mnogo živine za «črni zakol«, o čemer priča statistika odkupa surovih kož in klanja živine. Odkup kož, ki so jih prodali razni zasebniki zadružnemu podjetja «Koteksu», je bil zelo velik v primeri s številom kož, ki so jih oddajala «Koteksu» odkupna podjetja, kar je pričalo, da je močno cvetela špekulant-ska trgovina z živino in da so mnogo živine poklali na «črno». S temi nekontroliranimi zakoli je bila močno oškodovana domača živinoreja,n saj brezvestni mesarji prekupčevalci niso pazili na plemensko živino in so zlasti izrabljali okolnost, da si sme vsak Grški otroci 'v naročju zaSčitnlce Jugoslavije Vrhovni komandant demokratične vojske Grčije general Mar-kos je naslovil na OZN spomenico, v kateri pravi, da ie atenska vlada izkoristila, ko se preko OZN vodi akcija za zaščito otrok, da je iznesla polno a?i na demokratično grško vojsko. Spomenica vsebuje podatke, ki dokazujejo, da je bilo pod mo-narho-fašističnim terorjem ustreljenih v Grčiji 7000 ljudi, aretiranih 50.000 ljudi ter razseljenih 700.000 ljudi. Spomenica nadalje pravi, da je demokratična vojska zaščitila grške otroke, ki so bili izpostavljeni stalnim napadom, ‘racijam, blokadam,- lakoti in bombardiranju. Dalje pravi spomenica, da je demokratična vojska zaščitila otroke na poziv in prošnjo staršev ter da je sedaj zaščitenih 10.000 grških otrok ter se zahvaljuje narodom, ki so sprejeli te otroke. Jugoslavija je po Rdečem križu sprejela 5000 teh ubogih grških otrok ter jim nudila varno zavetje ter očetovsko skrb in materinsko ljubezen. Samo v Beli Cerkvi v Banatu je 240 otrok, ki so jih obiskali poleg jugoslovanskih novinarjev tudi dopisniki inozemskih agencij Associated Press, New York Timesa in londonskega Daily Workerja. Po teh obiskih je Associated Press izjavila med drugim: ((Jugoslovanski Rdeči križ je namestil v mali vasici Bela Cerkev v Banatu 240 grških otrok, ki so pribežali zaradi terorja iz svoje zemlje in ki najbolj odločno zanikajo, da bi bili nasilno odvedeni, kakor to očitajo .nonarhofa-šisti. Otroci so povedali, da so pribežali vsled vsakodnevnega bombardiranja njihovih vasi. Mnogi nljhovi bratje in sestre so tudi našli smrt med bombardiranji, njihovi sorodniki pa se borijo v vrstah generala Markosa. Vseh grških otrok pa je v Jugoslaviji 5000. Z zdravniško preiskavo po njihovem prihodu pa je potrjeno, da so slabo hranjeni in ma-lokrvni. Sedaj pa so se ti otroci, ki so bili prestrašeni od bombardiranj in strahot, že pomirili v tej srbski vasici«. To je resnica o grških otrocih, to je resnica o vseh klevetah, ki so si jih izmislili monarho-fašisti E roti novi Titovi Jugoslaviji, da i jo oblatili pred vsem svetom, kar pa se jim ni posrečilo. V ostalem prinašamo kratko reportažo o teh ubogih grških otrocih, ki so našli v Jugoslaviji vse, kar bi jim lahko nudila njihova lastna domovina, če bi ne bila plen imperialističnih spletk. V istem paviljonu na reki Neri v bližini Sele Crkve v Banatu je danes na oddihu 240 pobeglih grških otrok. Jugoslovani so sprejeli z veliko ljubeznijo te male, nedolžne žrtve. Daleč od domovine so naili grški otroci v Jugoslaviji svoj drugi dom. Po tolikih letih so se morda prvič do sitega najedli In se odpočili v senčnem lipovem gozdu na obrežju Nere. Med temi otroci je tudi Meri Papajoanu, modrolasa 9-letna deklica. Z materjo je bila na polju, ko so prileteli nad njeno vas Andartiko avioni, odvrgli bombe ter pričeli nato streljati na ljudi, ki so delali na njivah. Meri se je vlegla poleg matere. Videla je, kako so umirali njeni -sovaščani Dimitri Joanu, Lulu Pandeli in Stavros Nikolaus. Na komaj izo-ranih brazdah so ležali z odprtimi očmi. Razširili so svoje roke, kakor da bi hoteli v poslednjih krčih braniti rodno zemljo pred tujim osvajalcem. Vse to je videla in si zapomnila mala Meri. Potem pa jim je rekla mati: ((Pojdite otroci, bodite srečni«. «Jaz in moja sestrica Eleni sva odšli. Imeli sva tudi deda, pa so ga že pred enim letom nasilno odpeljali na neki otok.« Tako je čebljala Meri ter nato že dodala: «Pri nas pa so se sedaj ljudje preselili v pečine. Tam žive čez dan, ponoči pa se vrnejo na delo. Takrat ni letal«. Tudi mladinka Meri Hasu je v Beli Cerkvi. Dne 24. marca t. 1. je iz svoje vasi Pisoderi pripeljala skupino 160 otrok od 3 do 12 let. Ta kolona je iz osvobojenega ozemlja hodila preko mo-narhofašističnih položajev in prestopila jugoslovansko mejo. Zaradi letal so hodili samo ponoči. Kljub trpljenju in lakoti pa so se malčki hrabro držali. Starejši in močnejši so nosili mlajše in manj močne po hribovju navkreber. V bližini monarhofa-šističnih straž pa so, šli po vojaško v koloni po eden tiho, brez šuma, brez joka. Tam izza planinskih vrhov, skritih v mrki noči, je bila Titova Jugoslavija. Otroška skupina je hitela k njej, k materi zaščitnicl. Mladinka Meri Hasu ni bila nikdar vojak, bila pa je 6 mesecev zaprta v kraljevih zaporih. Ljubezen do domovine in njenih otrok je napravila iz nje hrabrega borca. Monarhofašistični vojaki so zastonj pripravljali zasede. Meri Hasu je srečno pripeljala otroke v Jugoslavijo. Danes je na tisoče grških otrok na jugoslovanskem ozemlju. Na- ANGELSKI" Tukaj bomo govorili o prejšnjih in sedanjih zvezah Heinricha Brueninga, grobarja weimarske republike in bodočega predsednika Zapadne Nemčije. Njegova politična preteklost in aktivnost sta dovoljni jamstvi vvallstreet-skim imperialistom, da bo on znal in mogel ((zagotoviti« Nemčijo Zedinjenim ameriškim državam. Svojefiasno je bil ta voditelj katoliškega središča kancler Nemčije. Nacizem je oviral na ta način, da je izdelal načrte «izrednih dekretov«, ki pa jih ni nikdar predložil parlamestu v ratifikacijo. Po požigu Reichstaga je Brue-ning pozval svoje strankarske katoliške «ovčice«, naj glasujejo za Hitlerja. Ko je prišel Hitler na oblast, pa je pobegnil v ZDA, kjer Je postal varovanec kardinala Spellmana in monsignora Ful-tona Sheana, ((strokovnjaka za protikomunizem«. Ta dva gospoda sta ga toplo priporočila Herbertu Hooverju in Johnu Foster-ju Dullesu. Po Hitlerjevem polomu je gospod Bruening odigral važno vlogo pri «dekartelizaciji« nemških velepodjetij, ki jo je izvedla ameriška okupacijska uprava. Bil je glavni svetovalec generala Dra- perja, ki je bil načelnik sekcije za dekartelizacijo. Bruening je jasno z vsemi sredstvi in s polnim uspehom ščitil nemške truste. V najnovejšem času je postal Bruening zopet junak dneva po londonski konferenci o Nemčiji. Washington je osnoval svojo kolonijo v Zapadni Nemčiji in ga imenoval za guvernerja! V svoji novi funkciji bo Bruening še dalje užival podporo kardinala Spellmana, ki je najožji prijatelj Pija XII., kateri je z največjim zadovoljstvom pozdravil in odobril Brueningovo zamisel o formiranju nemške vlade ((krščanskega preporoda«. V to vlado naj bi prišli katoličani in protestanti, ki so se trdno (Ktlnčlli, da bodo rešili Nemčijo od komunizma. Bruening pa * je dobil še eno katoliško nalogo, to je, da bi v Nemčiji osnoval propagandni urad za borbo proti enotnim sindikatom Nemčije. Tako vidimo, kako se prepletajo «angelske» vezi. Po eni strani Spellman in Vatikan, po drugi strani Wall Street. Herbert Hoover In vojni hujskač John Dul-les. Prava sveta aliansa! L? rod, ki se je sam boril in trpel, jih je sprejel kot svoje otroke. Množične organizacije, zlasti žene, so sprejele otroke tega junaškega naroda z vso ljubeznijo. Krvniki grškega naroda pa so se vsi zasopli od besa vrgli s klevetami na novo Jugoslavijo in druge demokratične države samo zato, ker so otroci rešeni lakote in njihovih letal. Caldaris je pošiljal histerične telegrame na OZN, gospoda in tako imenovane ((balkanske komisije« so zasliševal« otroke In ((proučevale« stvar.. Reakcionarna trobila na zapadu P3 so se razjokala nad usodo grških otrok in zahtevala, da se otroci rešijo. Ti isti ljudje in časopisi pa niso pisali o strašni usodi grških otrok, ko so ameriška letala pustošila grške vasi. Takrat so slavili «zmage grške nacionalne vojske«. Grški otroci pa danes pripovedujejo o tem. Desetletni Lambros Karatimijos je suh deček s temnimi kolobarji pod očmi, upadel in bled ter se zdi za najmanj 5 let starejši. Lambros ne ve o veliki ekciji ((reševanja grških otrok«, ki jo vrši kraljica Fre-derika s pomočjo tujih izvedencev. Lambros pa ve, da so y njegovo vas prišli fašisti in odpeljali v lerinske zapore 20 otrok zato, ker so njihovi očetje borci Markosove osvobodilne vojske. Takrat je Lambros s 110 otroci zbežal iz svoje vasi Tirnove v Jugoslavijo. Medtem pa se monarhofašistič-na akcija »reševanja« grških otrok nadaljuje. Njenim organizacijam ni mar, da je po otokih interniranih okrog 600-000 ljudi, med njimi 100.000 otrok. Kraljica Frederika, katere bratje so bili Hitlerjevi oficirji, je vzhičena nad tem, da se število teh otrok poveča. Njeni vojaki u-grabljajo otroke iz vasi. To so kazenske ekspedicije z ognjem in mečem, ki prihajajo po morju od Soluna, kajti po suhem pot ni varna zaradi hrabrih borcev demokratične armade. Kot nekdaj za časa Turkov go očiščene otrok vasi Bufli, Iti j a, Marina. Poodi-platanog in toliko drugih v severni in srednji Grčiji. To so otroci brez mater in matere brez otrok. To je delo vseh zapadnih komisij in kraljice Grčije Fre-derike, medtem ko so tisti otroci, ki so imeli srečo, da so pribežali v novo Titovo Jugoslavijo, našli y njej svojo mater zaščit-nico, našli zopet šolo, našli otroški smeh, našli vse to, kar si želi malček. mi v Delavvare Valley delal nekdanji tovarniški delavec Andy iz Clevelanda, ki je prišel v Ameriko kot izseljenec iz Jugoslavije. Nekega dne je udarila strela v neko drevo in razklala eno njegovih vej. Ko sem rekel Andyju, da naj poškodovano vejo odžaga, je hitro in skoro avtomatično odvrnil: «Grem po sekiro in jo bom odsekal«. Po mojih mislih bi bila žaga bolje služila namenu, ampak ker mi nevihte, kadar sem utrujen od dela, prijajo, in olajšajo napetost mojih živcev, nisem vztrajal. An-dy, tipičen Jugoslovan, je globoko neodvisen, ampak je navadno pripravljen iti z vami pol poti na podlagi kooperacije in medsebojnega rešpekta. Ker sem svetoval žago, mu je bilo obveljala. Razklano vejo je torej odsekal, ampak z delom se mu ni nič mudilo. Konec konca je bilo vseeno; drevo je bilo prav tako do- bro, pa če je bila veja odžagana ali odsekana, takoj ali pa čez nekaj časa. Kadar sem v naglici ali če sem bil slabe volje Andyju Ukazal, naj stori to ali omo, se je često zgodilo, da tega, kar sem ukazal, bodisi ni storil ali pa je bilo delo slabo opravljeno. Ako bi Andrej Zdanov poznal Andyja, bi do spora morda sploh ne bilo prišlo. Ampak ob mislih na Andyja si tudi lahko predstavljam, da so Jugoslovani s svojimi posebnimi značilnostmi lahko v veliko preglavico sovjetskim voditeljem, ki so odgovorni za varnost svoje dežele, ki je delno navezana na Jugoslavijo in ostalo vzhodno Evropo. V položaju med dvema svetovoma ni nobenega dvoma, na kateri strani je Jugoslavija danes, ali na kateri strani bo octala. Kriza med Kominformom in Jugoslovani ni politična, temveč gre za potežkoče v človeških od-nošajih. Morda sta več ali manj krivi obe strani; v bistvu pa je cela stvar povsem človeška, naravna, neizogibna; s stališča sovjetske sfere bo imela stvar morda končno več dobrih kot pa slabih posledic. Spor bo rešen, ako bosta obe strani priznali napake, bodisi v manirah ali drugačne, se opravičili druga napram drugi in se zedinili v znamenju kompromisa. Se enkrat — nobenega dvoma ni, na kateri strani stoji Jugoslavija, bodisi v miru ali vojni. Ampak zdi se mi, da želi Tito svoje razdražene sovjetske prijatelje prepričati o sledečem: Ako bo Jugoslavija delala stvari, kakor se nji sami zdi primerno in v ozračju dobrih manir in medsebojnega spoštovanja, bo večja opora v prihodnji vojni, ako ,«Wall Street« ne bo odnehal in dokler je ne začne, kakor pa bi bila, ako se ji bo skušalo ukazovati; da bo dejansko brez vrednosti, ako bodo v svojem strahu pred vojno pozabili na občutljivosti Jugoslovanov in jih skušali tirati v drastična podvzetja, kakor na primer kolektivizacijo zemlje, predno sta ljudstvo in državni aparat pripravljena nanje. Sedanji jugoslovanski voditelji poznajo svoje ljudstvo. Od 1941. naprej so oni in ljudstvo šli skušaj skozi velike preizkušnje. Med njimi obstaja globoka vez in voditelji čutijo, da vedo bolje kot kdo drugi, kaj je potrebno in mogoče v Jugoslaviji. Jugoslovani se obnesejo v vojni le, kadar jim je jasno, da se borijo za svobodo, v miru pa kot svobodno ljudstvo s svojim lastnim tempom. Oni so edini, ki so pooblaščeni, razlagati pomen «svobode» v lastnem besednjaku. živinorejec kupiti na prostem trgu plemensko živino za rejo. Prav ta plemenska živina je bila potem predmet špekulantske trgovine z mesom. Brž ko je bila uvedena trgovina po vezanih cenah, se je število črnih zakolov čedalje bolj manjšalo. Danes se lahko reče, da Je črni zakol zelo redek, kar potrjuje tudi znaten dvig odkupa klavne živine po vezani ceni, ki je vsak mesec večji. Ce označimo odkup živine v marcu s 100 odst., moremo ugotoviti, da se je dvignil v dveh mesecih na 200 odst, se pravi, da se je podvojil. Se bolj se je dvignil odkup mleka in jajc. Ugodna vezana cena za mleko in zboljšana odkupna mreža sta bistveno vplivala na povečanje odkupa mleka. Grafikon, ki kaže višino odkupa mleka v posameznih mesecih, še stalno dviga. Marsikje je zadružni aktiv sam prisilil svojo zadrugo, da je organizirala prevzem in odpremo mleka. S samoinici-tivnostjo zadružnikov in s pomočjo ljudskih odborov bodo organizirali odkup mleka tudi v tistih krajih, kjer se mleko sedaj še ne odkupuje. Izboljšave v or-, ganizaciji odkupa mleka, ki se i pravkar izvajajo, bodo omogočile** prodajo mleka po vezani ceni* tudi tistim kmetom, ki doslej svojega mleka niso mogli prodati zaradi pomanjkljive organizacije. Prav tako se je z uvedbo veza- j ne cene za mlečne izdelke dvignil* odkup mlečnih izdelkov. Ce zaz-š namujemo višino odkupa mlečnih^ izdelkov v aprilu s 100, tedaj je znašal odkup v maju 115, v juniju se je dvignil na 274, v juliju pa na 427, tako da se je v štirih mesecih štirikrat povečal. Znatno se je dvignil z uvedbo vezane cene tudi odkup fižola. V primeri z odkupom po prostih cenah se je odkup fižola po vezani ceni povečal za 27.4 odst. Prav pomembno vlogo ima vezana cena tudi pri odkupu zdravilnih zelišč. Zbiranje zdravilnih zelišč je postalo mnogim kmetom dober in stalen vir dohodkov. Odkup zdravilnih zelišč je velik zlasti v tistih krajih, kjer so znali s pravilno propagando in s poučevanjem prikazati ljudem vse koristi, ki jih nudi neizčrpen vir bogastva naših gozdov z 'zdravilnimi zelišči. Plan odkupa zdravilnih zelišč so visoko presegli. Tudi odkup drugih kmetijskih pridelkov, za katere veljajo vezane cene, je vedno večji. Prav važno je dejstvo, da se je povečal odkup kmetijskih pridelkov od kmečkih gospodarstev. Ob uvedbi potrdil za mala kmečka gospodarstva, ki omogočajo malemu k^Au prodati po vezani ceni najrazličnejše pridelke in tudi vse gozdne sadeže (borovnice, jagode, kostanj in podobno), so se nekateri krajevni ljudski odbori premalb zavzeli za to važno vprašanje. Ko je ministrstvo za trgovino in preskrbo zahtevalo, da se čim prej razdele ta potrdila, so začeli krajevni odbori razdeljevati malim kmetom potrdila, ne da bi jih poučili, kakšne koristi jim nudijo. Zgodilo se je celo. da so nekateri mali kmetje potrdila zavračali, ker niso bili poučeni, v kakšne namene služijo, ali pa niso bili pravilno poučeni o ugodnostih, ki jih nudijo. Sele tedaj, ko so začele kmetijske zadruge od malih kmetov na podlagi potrdil odkupovati vse, kar so prinesli v zadrugo, so ti nepoučeni kmetje razumeli pomen teh potrdil. Danes ni malega kmeta, ki bi se teh potrdil branil. S potrdili, ki so jih prejela mala kmečka gospodarstva, se je zlasti povečal odkup zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in sadja. Uvedba vezane trgovine Je to- rej prinesla znatno povečanje odkupa kmetijskih pridelkov. Kmetje pa so spoznali velik pomen vezane trgovine za kmečko gospodarstvo. Danes vsak kmet v Sloveniji in Jugoslaviji ve, da si lahko s prodajo pridelkov po vezani ceni pridobi bone, na podlagi katerih lahko po nižji enotni ceni kupi vse industrijske izdelke, ki jih potrebuje. SZ VZGAJA MLADE KRMARJE NA POSEBNIH SOLSKIH JAHTAH. »Načrt X“ V ameriškem tisku je bilo večkrat govora o tem, da v državah Marshallovega plana formirajo vojsko, ki bo v primeru vojna vržena v prve linije. Obenem pa misli Wall Street na organiziranje in finansiranje terorističnih skupin v državah nove demokracije. Najglasnejši zagovornik tega načrta v kongresu je bil senator Stvles Bridges. Izjavil je, da se je o tem razgovarjal z najvišjimi osebnostmi, ki so soglašale z njim, da je načrt X potreben in daleko-sežen. Tudi «New Cork Herald Tribune« smatra, da ima načrt X v tem pogledu najdalekosežnejše cilje ter da se predvideva pošiljanje orožja vsem podtalnim bandam v Jugovzhodni Evropi (časopis imenuje države, med njimi tudi Jugoslavijo). Kar se tiče denarja, piše list, je odrejen tajni fond «več deset milijonov dolarjev«. Senatorja Bridges in Lodge, «New York Herald Tribune« in vse podrobnosti o «načrtu X« vodijo v dvorano zagrebškega velesejma, kjer je prav ta čas proces proti špijonsko-teroristični grupi s klavcem Ljubom Milošem na čelu. Ce je to, kar se odkriva pred ljudskim sodiščem »načrt X« ali kak drugi tajni načrt, je to vseeno. Bistveno je, da se anglo-ameriški imperialisti niso odrekli intervenciji v osvobojenih državah ter da se v ta namen poslužujejo znanih vojnih zločincev, fašistov, klavcev, morilcev. IM ŠTEVILNE SIROMASNE RIMSKE DRU2INE 2IVE V BIVŠIH KATAKOMBAH, V VLAŽNEM, ZATOHLEM PODZEMLJU OB NEZADOSTNI HRANI IN KOMAJ ZA SILO OBLEČENE ; i DUŠAN PUHALO | Glasba, telefonska in ojačevalna tehnika, fotokemija, filmska tehnika, optika, elektromehanika, j j elektrokemija in še druge stroke morajo prispevati pri proizvodnji gramofonske plošče | DOGRninoponsHOPLOšče Pred svetcvnini KONGRESOM INTELEKTUALCEV v Vreci a tu V dneh 25. do 28. avgusta letos bo v glavnem mestu poljske Dolnje Slezije, v zgodovinskem Vroclavu, svetovni kongres intelektualcev za ohranitev miru. Tradicija kongresov za ohranitev miru ni nova. Taki kongresi so se vršili že večkrat pred izbruhom druge svetovne vojne. Kongresi znanstvenih in kulturnih delavcev, učenjakov, pisateljev, pesnikov in umetnikov, ki so kot svoje geslo poudarjali neizmerno zanimanje za usodo človeštva, so vedno igrali važno vlogo v zgodovini Evrope v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Književniki, učenjaki in umetniki največjih imen, zbrani v trenutkih, ki so bili odločilni za usodo sveta, so že mnogokrat manifestirali in pokazali največjo mržnj.o in zaničevanje proti uničujočim silam imperializma in izpričali svojo solidarnost s silami napredka in socialno revolucijo. S spomini na te kongrese so povezana imena svetovnih osebnosti, kot so Maksim Gorki, Barbusse, Romam Rolland, itd. Kongresi in resolucije svetovnih intelektualcev, ki so zvesti ISTRSKI RIBICI POPRAVLJAJO IN PRIPRAVLJAJO MREŽE. z njimi previdno, kakor da so iz stekla. Okrog hotelov se smuka najrazličnejša lumpen-proletarska druhal, potepuhi, žeparji, ljudje, ki te ustavljajo in ti nudijo na prodaj vse, kar je mogoče prodati. Berači in otroci, ki čistijo Čevlje, imajo stalne prostore pred hoteli in uradi. Na ulicah čepijo po kotih nenavadne prikazni, zavite v platnene cunje in nepremične kakor kamen. Iz cunj moli samo črna, silno mršava roka. To so beračice, ki se sramujejo svoje bede ter se zato popolnoma skrivajo v cunje in čepijo tako nepremično podobne spomeniku I indijske bede. Molčijo — govori samo žalostno iztegnjena roka. Ko se pelješ s tramvajem, se nenadno prikaže pred teboj ob oknu na pol črn berač brez oči, ki ga vodi sestradan deček. Berač se obrača na potnike z groteskno, nečloveško pesmijo, ki ni niti podobna človeškemu glasu. Potniki se obračajo proč, tramvaj pa odpelje. Razen tramvajskih vozov in razklopotanih železnih avtobusov, ki imajo po dve etaži in so vedno prenatrpani, je v Kalkuti I mnogo taksijev, pa tudi «truma» rikšev, ki vabijo, da bi se popeljali z njimi. Mršavi, žilavi moški vlečejo s težavo na rikši kakšno debelo kitajsko trgovko ali blazirano Američanko, ki najbrž želi okusiti vse senzacije «Orienta» in se ji zdi obvezno, da se tudi pelje z «rikšo». Vozniki so prepoteni in zasopljeni in od časa do časa si obrišejo znoj z umazano krpo, kakršno nosi vsak v roki. Na vogalih zamolklo vzklikajo in psujejo dostojanstvene šoferje in nerodne policaje. (Nadaljevanje) pe neke goste črne gmote, ki prijetno diši po šelaku in drugih smolah. Takšna kepa se položi na sredo matrice, potem ko je delavec položil na matrici etiketi z značko tovarne in imenom komada. Pritisk na vzvod: matrici se vležeta druga na drugo in spet razmakneta. Iz črne kepe je nastala svetla plošča, z motnimi brazdami programa. Obe kovinski matrici sta se odtisnili na njej z mikroskopsko natančnostjo. Tako nastaja plošča za ploščo. Vsaka mora še v preizkuševališče, kjor jo preigrajo, da doženejo morebitne napake, ki utegnejo nastati zaradi nečistih primesi v materialu. Slabe ploče se znova prelijejo v stiskalno gmoto, izbrane pa se odpošljejo po širnem svetu. 2000 VRST THAU Kakor poročajo iz Sovjetske zveze, je sovjetska vlada izročila Stalinove nagrade znanstvenikoma biologoma Sergiju Smelovu ter Petru Lisicinu, katerih delo je ustvarilo znanstveno podlago za povečanje živilske krme in za razvoj sovjetske živinoreje. Nobena dežela na svetu nima tako ogromne površine zemlje z naravno živinsko krmo kakor Sovjetska zveza. SZ ima več kot 500 milijonov ha pašnikov in 60 milijonov ha livad. Sergij Smelov je napravil inventar vseh pašnikov in livad v Sovjetski zvezi, ki ga sedaj, uporabljajo pri vzpostavljanju državnih planov za razvoj živinoreje. Sergij Smelov je kot prvi na svetu podrobno opisal 2000 vrst trav. — Na podlagi Smelovega biološkega raziskovanja je omogočeno sovjetskim kolhozom in sovhozom napraviti pašnike še mnogo bolj plodne. Velike zasluge za povečanje živinske krme v Sovjetski zvezi ima tudi pokojni profesor Peter Lisičin, ki si je s svojim znanstvenim delom pridobil svetovni sloves. Zadnja izmed njegovih tridesetih znanstvenih del »Biologija rdeče detelje« je dobila Stalinovo nagrado. i!»r da bi rehabilitirali Guderiana in celo število nemških oficirjev, ki so potrebni Američanom. Guderian je bil «tecretik» in praktik tako imenovanega «Blietzkriega». Danes pa prikazuje Boldt Guderianove strateške načrte tako, kakor to ugaja anglo-ameriškim namenom. Guderian je vodil borbo z Sovjetsko zvezo ter se po drugi strani potegoval za ločeni mir z Ameriko in Anglijo. Guderianov načrt je bil: Nemčija, Amerika in Anglija naj bi skupno udarile na Sovjetsko zvezo. Zaradi tega še danes ne morejo izročiti Guderiana Poljski, zato je on potreben na (tdrugem mestu«. To drugo mesto pa ni anglo-ameriško sodišče za vojne zločince, temveč je to drugo mesto v obnovljeni vohunski službi «Abwehr* v Bizoniji. Guderian je namreč načelnik te vohunske organizacije. S takimi zločinci »obnavlja« Wall Street Zapadno Nemčijo. S PODONAVSKE KONFERENCE: VISINSKI V KROGU RUSK® DELEGACIJE. NAJNOVEJSA ZAMISEL AMERIŠKIH KONSTRUKTERJEV: SU' HOZEMNO IN ZRAČNO .VOZILO HKRATI. Potniško letalo leti iz Karačija v Kalkuto ponoči. Med enkratnim potovanjem z letalom z enega konca Indije na drugi ne vidiš iz letala mnogo indijske dežele. Zjutraj sem opazil z zelo velike višine valovite hribe, le malo porasle, in veliko reko, ki smo ji med poletom sledili. To je nedvomno Ganges. Kmalu se je reka razcepila na rokave in pokrajina se je spremenila. Zdelo se je, da se je blatna ravnina šele nedavno osušila po poplavi; bila je svetle barve, z redkimi gozdovi in z nekoliko številnejšimi naselji, drugo drugemu podobnimi. Stisnjena so, zaokrožena, vedno z nekakšno pravokotno mlako na sredi ali ob strani. To je Bengalija, rodovitna in gosto naseljena pokrajina v Gangesovi delti, ki smo jo v šolskih letih poznali po bengalskih tigrih, »bengaličnem ognju* in kakor so nas učile stare učne knjige kot najgosteje naseljeno pokrajino na svetu. Približali smo se Kalkuti, industrijskemu mestu, ki šteje štiri milijone prebivalcev in ki je zgrajeno na velikem Gange-sovem rokavu Hugliju. NA LETALIŠČU V KALKUTI Na letališču stojijo bencinske črpalke z napisi: «Barma Shell«. Ta «Burma Shell* srečujemo povsod od Kalkute do Singapura. Burmanski petrolej, ki teče po naftovodu od severa do Ranguna, se razliva po jugovzhodnih azijskih deželah in hkrati z njim se iztezajo tudi tipalke močne družbe »Shell«. Jugoslovanski potni list z rdečim okvirom je bil edini te barve med črnim angleškim in zelenim ameriškim ter je zbudil med carinskimi in policijskimi uradniki podobno vznemirjenje, kakršnega je opeval veliki pesnik Majakovski. Sleherna, tudi najmanjša stvar jim je postala sumljiva. Vprašali so me, ali imam orožje in naboje .. . Odvzeli so mi knjige, časopise in le zelo neradi so mi pustili darila. ki jih je naša mladina poslala mladini na konferenci Vzhodne Azije. Rekli so, da mi bodo literaturo vrnili, «ko jo bodo cenzurirali*. Cariniki in policaji »neodvisne in demokratične« Indijske zveze so bili oblečeni v angleške poletne uniforme, niso bili preveč temnopoltih obrazov in govorili so izvrstno angleščino. Njihov šef, ki je sedel v posebni sobi, je bil tudi čistokrvni Anglež. Jasno je, zakaj resnične podatke o Jugoslaviji tu imenujejo »komunistično propagando*, ki se je po nekem »demokratičnem* predpisu nove Indijske zveze ne sme uvažati v državo. Jasno je, zakaj gledajo z največjo sumljivostjo na vse, kar prihaja iz naše dežele, ki je izven ((železnega zastora*. No. končno smo se odpeljali z avtobusom v največje mesto tiste dežele, o kateri so pisatelji cenene fantastike napisali toliko čudežev in skrivnosti . .. Peljali smo se mimo redkih hiš nekega kalkutskega predmestja. Pred oguljenimi in sivimi hišami je bilo mnogo temnopoltih ljudi, pogosto golih do pasu ali oblečenih v bele, lahke platnene obleke — v navadno indijsko nošo, ki je še ni izpodrinila evropska obleka. Nekateri so sedeli pred hišami prekrižanih nog, drugi so se umivali ob uličnih črpalkah ali v kakšni luži. ne da bi mnogo izbirali vodo. Nešteto je bilo umazanih in slabotnih otrok. Ze na prvem koraku vidiš bedo, strahovito nečloveško bedo, ki gleda iz ljudi, iz hiš, oblek in suhih krav, ki jih povsod srečuješ. Ljudje so drobni suhi in slabotni. Ta oslabelost pa ni rasna lastnost, ampak posledica kroničnega stradanja. Tanke roke in izpita lica... Medtem ko smo se peljali v mesto, je ta množica postajala čedalje gostejša, nekoliko bolj pisana, toda nenaravna mrsavost, nerazvitost moških in žensk zapusti trajni vtis. Nikjer drugje ne presenečajo človeka tako zelo strahotne posledice suženjskega ter bednega življenja, kakor v Kalkuti. NESKONČNA LEGIJA LAČNIH Slika, ki se nudi človeku pri vstopu v Kalkuto, vpliva mučno in žalostno. Ti bedni ljudje, nakažem zaradi težkega življenja so takšni, da jih ni mogoče primerjati z ničemur, kar si naš povprečni človek lahko zamisli. To je prava slika propada, podoba neskončne legije, ki je prišla iz taborišča gladu, iz nekega kraja, kjer je neka demonska mučilna sila ljudi popolnoma izčrpala. Ta slika se ti vtisne v spomin in stalno ti budi misel, ki skeli kakor rana: kako strašno so zahodnjaški grobarji Indije uničili, razmrcvarili in izmozgali to veliko in sposobno ljudstvo! Srečavali smo suhe temnopolte kmete. Bila jih je sama kost in koža, vozili so se na vozovih, ki imajo po dve kolesi in ki jih vlečejo bivoli. Srečavali smo žene in dekleta, drobne, iznakažene, oblečene v obleke, ki jim segajo do tal. Težko je razbrati njihovo starost. Zelo malo je mladostnih, čeprav mnoge nosijo dekliški znak, ki je v navadi pri Indusih, rdeč, okrogel pečat na čelu, naslikan z neko barvo. Ulice trgovskega dela Kalkute so ozke. umazane, križajo se kaotično in brez vsakega načrta. N-šteto je malih prodajaln, umazanih čajarn, kavarn, najrazličnejših barak — pisana mešanica sk^zi katero valovita beda in umazanost. vatih rovih za njo ležeča ogljena zrnca. Tako se iz zvokov rode električni impulzi, šibki, neslišni izmenični toki, ki pa vendar nosijo v sebi vse neskončno komplicirane zvočne odtenke mogočne simfonije. Po dveh žicah odtekajo s svo-jim dragocenim bremenom v ojačevalce. Mirno žare v elektronkah drobne nitke. Nič ni videti, da so to pravcati majhni vulkani, ki bruhajo elektrone. Nič n» kaže, da se v teh steklenih balončkih iz zvokov porojeni električni toki z neznansko brzino in neverjetno točnosto jačajo od stopnje do stopnje, dokler ne postanejo desettisočkrat močnejši kakor spočetka. Iz ojačevalcev romajo zvoki v kinoaparat. Ostra zaslonka zapira žarkom projekcijske luči pot do mimo tekočega filmskega traku. Toda pod učinkom zvočnih tokov jame zaslonka trepetati, drobcena špranja v njej se širi in oži točno po ritmu glasbe, ki jo prinaša električni tok, skoznjo pa smukajo svetlobni žarki in rišejo na celuloidnem traku nevidne zvočne slike. Orkester je odigral finale. Aparati se ustavijo, elektronke ugasnejo. V temnici se film razvije, fiksira, posuši, preskusi in kopira. Cisti zvočni film je narejen. V obliki bolj ali manj osenčenih črtic leže zvoki upodobljenih drug poleg drugega na ozkem prozornem traku, ki se vidi nd samih črtic, kakor bi bil zlikan v gube. Potem mora film spet v labo- spet potrebne elektronke. Z deset-tisočkratno napetostjo zapuste novorojeni zvočni toki šestopenski jo nazaj v neznatno šibke izmenične toke, ki so do pičice podobni onim iz mikrofona. In zdaj so ojačevalec in dotekajo nekemu drugemu aparatu. Tukaj se vrti NAPRAVA, KI VTISKA «GLASOVE» V PLOSCO, IN PLOSCA PRED VTISKOM. ratorij, kjer znova steče pred objektivom projekcijske svetilke. Upodobljeni zvoki se zdaj spremene v bolj ali manj jarke svetlobne žarke, ki padajo skozi lečo v električno oko — v foto celico. Tudi ta je neke vrste le elektronka: steklen balonček z nekaj značilno prepreženimi žicami v notranjosti, a vendar izredno občutljivo umetno oko. V njem se svetlobno zvočni valovi pretvarja- Na Robinzonovem 0=T=0=K=U Na svetu je menda danes malo ljudi, ki bi v svojih mladih letih z užitkom ne čitali knjige o Robinzonu in njegovih zanimivih doživljajih na samotnem otoku. Knjiga, katere junak je Robinson Cruzoe, je bila spisana v angleščini in v teku časa prevedena v stotere jezike sveta. Slovenski prevod smo čitali pred več kot 50 leti. Knjiga o Robinzonu, ki jo je spisal angleški pisatelj Daniel Defoe, temelji na osebnih doživljajih škotskega mornarja Aleksandra Selkirka, ki je preživel štiri leta na samotnem otoku Mas-a Tierra, ki danes pripada republiki Cile. Otoška skupina treh otokov se imenuje Juan Fer-nadez in leži kakih 300 milj od obale republike Cile. Največji otok Mas-a Tierra, na katerem je živel Selkirk ali Robinson Cruzoe, meri 58 kvadratnih milj in ima zdaj 650 prebivalcev. Na drugem manjšem otoku Mas-a-Fuera živi 60 ljudi, tretji, Santa Clara, pa je nenaseljen. Aleksander Selkirk, katerega je pisatelj v svoji knjigi prekrstil v Robinsona Cruzoa. je bil postavljen na ta otok zaradi upora proti ladijskemu kapitanu. Izobčenemu mornarju so dali ne kaj živil in nekaj orodja, nakar so ga prepustili usodi. Mož je samotno živel na divjem otoku štiri leta, dokler ga ni rešila 'izgnanstva neka ladja in mu omogočila povratek v domovino. Opis navaja, kako se je izgnanec preživljal z mlekom in mesom koz. katere je udomačil, z ribami in pticami in divjim grozdjem in celo z žitnimi pridelki, ker je baje našel na neki ob obali razbiti ladji nekaj žitnih zrn, katere je posejal. Zgradil si je primitivno kočo in oblačil se je v kosmate kozje kože. Marsikaj v opisu temelji na resnici, nekaj pa je seveda pride-janega. Gotovo pa je, da je škotski mornar Aleksander Selkirk res samotarsko živel štiri leta na otoku in se preživljal, kakor je pač mogel. Kraj njegove koče je zdaj označen z bronasto tablico. Večina današnjega prebivalstva otočja živi v vasi San Juan Batista, ki je postavljena tik ob obali, kjer je bil Robinzon našel svojega divjaškega tovariša Petka. Prebivalci se v glavnem ukvarjajo z lovom na velike morske rake. Rakov je tam v obilici in so prvovrstne kakovosti. Koncesije za lov rakov imajo tri «račje» kompanije. ki imajo za to potrebne čolne in ga-solin. Lovci rakov so plačani od »komadr« 10 pesov. Raki se pošiljajo na celino, kjer ie treba v restavracijah zanje plačevati od 2 do 3 dolarjev 7.a komad. V sezoni, ki.traja od pomladi do avgusta, nalovijo in odpošljejo od tam do 150,000 rakov. Nekdanji Rabinzonov otok ni tako zapuščen kot je bil, toda življenje ie tam še vedno trdo in monot()no. Mala šola in tri prodajalne služijo vsem družabnim aktivnostim- Na otoku ni gledališča ne hotela ne zdravnika. Z zunanjim svetom so otočani malo v stiku. Le tu in tam nride kak turist poeledat kraj. ki <;a ie pisateli Danel Defoe pred dobrimi dvemi stoletji ovekovečil s svojo zanimivo knjigo o Robinzonu. na poseben način preparirana voščena plošča pod svetlo kovinsko ročico, ki nosi, pisalo. Duhovita združitev električnih magnetov in mehaničnih učinkov premika ol-salno iglo, da vibrira v ritmu zvočnih tokov oziroma glasbe. Sledeč drobni spirali riše igra zvoke v obliki fine valovite črte z izredno natančnostjo v mehki vosek. Elektrokemično se iz negativa na vosku naredi pozitiv. Na voščeni plošči se pod učinkom električnega toka usede nekaj milimetrov debela kovinska prevleka. Brazde, ki so bile na vosku uglobljene, se poznajo na pozitivu v vzbočenih zavojih, drugače so pa do vseh podrobnosti slične brazdam. Zdaj se kemično še enkrat napravi negativ, iz prve kovinske prevleke. To je matrica, ki služi za izdelavo nadaljnjih pozitivov. tako imenovanih vtiskalnih matric. Prva kovinska kopija voščene plošče pa se kot dragoceni dokument skrbno shrani v arhivu. Vtiskalne matrice pa se pritrdijo na vtiskalne pokrove in pošljejo v odtiskovalnico. V vsako stiskalnico se vpneta po dve matrici, ki odgovarjata obem stranem plošče. Poleg vsake stiskalnice leže na lesenih deskah za pest debele kc- Več kot tri leta že zahteva poljska vlada od Amerike štiri poznane nacistične generale in vojne zločince: Guderiana, Luet-twitza. Rhodea in Reifahrta. Med temi je največji zločinec Guderian. Ameriška vojna uprava Nemčije teh zločincev noče izročiti in to kljub temu. da ima poljska vlada polno dokumentov o zločinih, ki so jih ti štirje zločinci izvršili v Poljski. To so dokazi o množičnih umorih Poljakov. o uničenju Varšave itd. Ko so Poljaki pred tedni ponovno zaprosili, da jim izročijo Guderiana. so jim Američani odgovorili. da tega ne morejo storiti, ker rabijo Guderiana na «drugem mestu*. Guderiana pa pozna vsakdo, ki je sledil drugi svetovni vojni. Američani pa so do njega takoj po končani vojni pokazali izredno naklonjenost. To je prišlo posebej do izraza v knjigi Ger-harda Boldta «Die letztem Tage der Reichkanzlei«. Ta knjiga je bila napisana samo zaradi tega, Umazanost je brez primera: odpadki, lupine banan, veliki listi, ki jih revni ljudje uporabljajo namesto krožnikov, ko jedo riž. potoki, vedno polni umazane vode in celi kupi gnoja — vse to ostaja na ulicah kljub formalno organizirani ((kampanji za snago«, s katero so si oblasti potolažile svojo «vest». Med množico revežev se gnetejo prodajalci raznega peciva, semena in hladnih pijač. Beračev, slepcev in kruljavih je dovolj na slehernem koraku. Večina trgovine se odigrava na ulici, po stojnicah in na tleh. Tudi brivci opravljajo svoje delo pod milim nebom: gost sedi na tleh, brivec pa čepi ob njem in ga brije. Krave in bivoli ležijo po hodnikih. Mesto ima tudi visoke stanovanjske hiše, ki so pa sive, stare. umazane; imajo nešteto vhodov in izhodov, stopnic, balkonov, umazanih hodnikov, kjer se lahko znajdejo samo njihovi stanovalci. EVROPSKI DEL MESTA Toda Kalkuta ima tudi svoj evropski del z nekaj luksuznimi hoteli in velikimi solidnimi poslopji. Na širokih, toda nesnažnih ulicah lahko pogosto srečamo Evropce, ki so gladko obriti. To so solidni industrijci ali ve-letrgovski agenti, pokriti s tro-pičnimi čeladami, oblečeni v kratke hlače. Naduti in resni so. Indijske guvernante vodijo na sprehod otroke belcev in ravnajo programu miru in napredka, so postali mejniki v razvoju kulture. Pripravljalna dela za otvoritev svetovnega kongresa intelektualcev v Vroclavu na Poljskem so se začela na pobudo francoskih in poljskih kulturnih delavcev, ki so izvolili organizacijski odbor kongresa, katerega člani so najpomembnejše osebnosti Poljske in Francije: svetovno znano fizičar-ka Joliot-Curie (ki je francosko-poljskega porekla), dalje Pienkow-ski. Kotarbinski, Nalkowska, Dom-browska. Slonimski, Leon Schiller iz Poljske in Picasso, Le Corbu-sier. ulien Benda, Duhamel, Ver-cors in Jean Barrault iz Francije. Najavljen je prihod znanega ameriškega naprednega pisatelja Caldwella in brazilskega Amade, velikega chilskega pesnika Pabla Nerude, ki se tako energično bojuje proti fašizmu v svoji domovini, dalje danski pisatelj Anderson Nexo, Francozi Eluard. Ara-don in L. Casanova, angleška učenjaka Noedhan in Farrington. Do danes še niso znana imena sovjetskih učenjakov in književnikov, ki bodo prišli na kongres. Prvič po končani drugi svetovni vojni bodo prišli na Poljsko književniki demokratične Nemčije, in sicer znani bojevnik za svobodo Španije Ludwig Renn in pisateljica najboljšega protihitlerje-vega romana «Sedmi križ«, Anna Seghers. Obe vodilni osebnosti današnjo nemške kulture, ki sta preživeli razdobje nacistične vlade v izgnanstvu. Na kongres bodo prišli poleg številnih predstavnikov vseh slovanskih narodov, tudi zastopniki vseh evropskih držav. Pripravljalni odbor računa, da bo prišlo v Vroclav 600 izbranih učenjakov in književnikov iz vsega sveta. Predsedniki svetovnega kongresa intelektualcev v Vroclavu bodo predsednik organizacije UNESCO, angleški pisatelj Julian Huxley, dalje francoska učenjaki-nja Irena Joliot-Curie in do sedaj še neimenovani delegat Sovjetske zveze. Na kongresu bodo štirje referati. Prvega «0 miru in kulturi« bo imel zastopnik Velike Britanije, v drugem referatu ((Svoboda narodnih kultur* bo govoril predstavnik Poljske, tretji je posvečen znanosti in napredku in je rezerviran za predstavnika sovjetske znanosti in četrti «0 kulturnem sodelovanju narodov« bo podala Joliot-Curie. Naloga vroclavskega kongresa je neomejena in odprta izmenjava nazorov o mirovnem in graditeljskem sodelovanju vseh narodov sveta. Generalni tajnik poljskega organizacijskega odbora kongresa Jurij Borejsza je v svojem govoru pravilno poudaril, da bo vroclavski kongres dejanski kongres kulturne enotnosti Evrope, na katerem po podčrtan odpor »ZVOČNE STEZICE* NA POVEČANI GRAMOFONSKI PLOSCI. gumijevih stremenih dve majhni, beli marmornati kocki. Dvoje električnih učes ali mikrofonov, kakor se imenujeta v tehniškem jeziku. V sosednem prostoru je že vse bolj komplicirano. Cel laborato-ij je tamkaj. Električni aparati, elektronke in ojačevalci. Celo kinematografski aparat ne manjka. Aparatom strežejo inženirji. Kazalci instrumentov poskočijo, zanihajo sem in tja, potem pa se umirijo. Filmski aparat se' jame vrleti. ne meče pa nobenih slik na platno, ki ga sploh ni* Mirno sveti projekcijska luč, čakajoč, kaj pride. Vse je pripravljeno. Oo drigentovem pultu posveti rdeča luč in spet ugasne: orkester zaigra. In mahoma se začno s silno brzino dogajati čudovite reči. Z Jezičkov strun in open glasbenih instrumentov se prožijo zvoki ln hite na zračnih valovih k mikrofonom ter udarjajo tamkaj na tenko, kavčukovo membrano, razpeto čez marmornato kocko. Pod pritiskom zvočnih valov se membrana udaja in stiska y podolgo- proti umetnemu razdeljevanju Ev* rope z nepremostljivimi bariera-mi, kongres evropske kulture, kf jo bo povezal z naprednimi toki kulture vsega sveta, kongres napredka, ki je nerazdeljivo pove- POKRAJINA MED DRAVO 1^ MURO. zan z mirom v svetu. Zato se bo vroclavski kongres izrekel proti vojnim hujskačem in bo branil misel mednarodnega sporazumevanja in sodelovanja. Glavne kongresne referate in debate bodo oddajale vse poljske in večina glavnih evropskih radijskih postaj. ^ mnogih evropskih glavnih mestih bodo na dan otvoritve vroclavskega kongresa velike manifestacije kulturnih delavcev. Zlasti pa Prl" čakuje svetovna javnost z .veliki^1 zanimanjem in napetostjo predavanje znanega učenjaka profesorja Einsteina o krivdi vede, ki je iznašla atomsko bombo. Po končanem kongresu bodo u" deleženci in povabljeni gostje od" potovali v Varšavo, kjer bodo dva dni gosti predsednika poljske republike Boleslava Bieruta. Ist°" Časno s kongresom bodo v Vroclavu, v Varšavi in ostalih večjih poljskih mestih pomembne kulturne prireditve: koncerti poli' ske simfonične godbe, razstava poljske in francoske knjige, razstava upodabljajoče umetnostii razstava Picassovih del itd. Udeleženci kongresa bodo tudi P°' drobno informirani o današnji Poljski, o izgradnji osvobojenih oblasti med Odro in Niso in 0 vseh važnih zadevah kulturnega socialnega, gospodarskega in P°* litičnega razvoja Poljske. Nekako tako kakor trepečejo valovi radia po vesoljnem etru, se trkljajo tudi gramofonske plošče po vsem civiliziranem svetu, raznašajoč glasove in melodije d.> najbolj oddaljenih kotičkov sveta in si dan na dan osvajajo milijone človeških src. Najsi so zgolj iz mrtve preparirane smole, ,ven1ar je v njih nekako vgnetena zmaga človeškega duha nad mrtvo materijo. Pomislimo — zvoki iz smole. Razsežen, visok prostor se odpira pred nami — nekaka koncertna dvorana. Tla so pokrita z mehkimi preprogami, stene in strop pa na poseben način zave-šene z zastori. Izbrani orkester, toda nikjer nobenih poslušalcev. Le tam spredaj blizu dirigentovega pulta visita v dveh stojalih na