glasilo občinske konference SZDL Ijubtjana centcr SKUPŠČINSKA PRILOGA Št. 6/80 Ljubljana, 9. 10. 1980 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 30. seja zbora združenega dela 31. seja zbora krajevnih skupnosti 29. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 28. 10.1980 ob 17. uri Na podlagl 44. člena poslovnika za delo skupščine občlna LJubljana C«nt*r Sklicujem 30. sejo zbora združenega dela skupičlne občine Ljubljana C«nt«r, ki bo v torak, 28. oktobra 1960 ob 17. uri. v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji • DNEVNI RED: 1. Izvolitev komlsije za verlflkaci|o pooblattil delegatov 2. Verifikacija pooblastll delegatov 3. Potrditev zapisnika 29. se|e zbora združenega dela 4. Obravnava poročila o dalu samoupravne interesne skupnosti socialnega varatva občine Ljubljana Center 5. Obravnava poročila o delu In problemih samoupravne stanovanjtk« skupnost) občtne Ljubljana Center 6. Obravnava informaclje o glbanju zaposlovanja v občlnl Ljubljana Center v I. polletju 1980 7. Obravnava poročlla o delovanju samoupravno organiziranlh potroinlkov v občini LJubljana Center 8. Obravnava osnutka temel|*v razvoja drobnega gospodaratva v občlni L|ubl|ana C*nt*r 9. Obravnava predloga sklepa o uporabi sredstev aolldarnoatl za opravljanje poslsdlc narav-nih nesreč v SR Sloveniji 10. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin 8ML 11. Vprašanja delegatov Ljubljana, 9.10.1980 PHIOSCDNIK Z2P . Marjan Likar l. r. GRADIVO: r - za točke dnevnega reda 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 je objavljeno v tej prilogi - za točko 10 dnevnega reda je objavljeno v delegatskem gradlvu za seje SML itevllka 30 Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem ' 31. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 28. oktobra 1980 ob 17. uri. v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, Mačkova ul. 1, soba 5/I. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov ; 3. Potrditev zapisnika 30. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava poročila o delu samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center 5. Obravnava poročila o delu in problemfh samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center 6. Obravnava informacije o gibanju zaposlovanja v občini L|ubljana Center v I. polletju 1980 7. Obravnava poročila o delovanju samoupravno organiziranlh potrošnikov v občinf Ljubljana Center ^ 8. Obravnava osnutka temeljev razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Center " 9. Obravnava predloga sktepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic narav-nih nesreč v SR Sloveniji 10. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin SML 11. Vprašanja delegatov LjuMJana,9.10.19e0 PREOSEDNIK ZBORA KS Niko Pogačar, I. r. GRAOIVO: - za toCke dnevnega reda 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 je objavljeno v tej prilogi - za točko 10 dnevnega reda je objavljeno v delegatskem gradivu za seje SML številka 30 Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 29. sejo družbenopolitičnega zbora skupščlne občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 28. oktobra 1980 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji • DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 28. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava poročila o delu samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center 3. Obravnava poročila o delu in problemih samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljub-Ijana Center 4. Obravnava poročila o delovanju samoupravno organiziranih potrošnikov v občini Ljubljana Center 5. Obravnava osnutka temeljev razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Center 6. Obravnava delovnega gradiva o položaju, vlogi jn nalogah INDOK CENTRA v Ljubljani 7. Obravnava gradiva in določitev delegatov za aejo zbora občin SML 8. Vprašanja delegatov. PREOSEDNIK DPZ Ljubljana,9.10.1980 Franci Zavšnik, I. r. GRADIVO: - za točke dnevnega reda 1, 2, 3, 4 in 5 je objavljeno v tej prilogi - za točko 6 so delegati prejeli s sklicem za 28. sejo - za točko 7 je objavljeno v delegatskem gradivu za seje SML številka 30 Zapisnik 29. seje zbora združenega dela skupščlne občine Ljubljana Center, ki je bila dne 23.9.1980 ob 17. uri v veliki sejnl dvoranl na Magistratu, po skupnem zase-danju vseh zborov. Sejo je vodil predsednik zbora Marjan Likar, zapisnik pa sekretar zbora Vida Turčinov. Soglasno je bil sprejet in obravnavan naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo poobtastil detega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 28. seje zbora 4. Obravnava osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupno-sti za obdobje 1981-1985 5. Obravnava informacij: - o poslovnem uspehu gospodarstvaobčine Ljub-Ijana Center v I. polletju 1980 - o organizacijah združenega dela s področja go-spodafStva, ki poslujejo na meji rentabilnosti - o izgubah organizacij združenega dela v I. pol-letju 1980 6. Obravnava informacije o izvajanju dogovora o ure-sniflevanju družbene usmeritve razporejanja do-hodka v letu 1980 7. Obravnava osnutka družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvi družbenega dogovorao ure-sničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji 8. Obravnava gradivao dograjevanju sistemafinanci-ranja krajevnih skupnosti v Ljubljani z dogovorom o temetjnih načelih in kriterijih združevanja sred-stev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih 9. Obravnava predloga odloka o prenehanju zača-snega ukrepa družbenega varstva v DO Volan Ljubljana 10. Obravnava predloga za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v združeni industriji vozil TAM, delovni organizacijj Tovarna vozil in toplotne te-hnike Boris Kidrič, TOZD proizvodnja avtomatskih naprav, Ljubljana, Cankarjeva 3 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 32. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 13. Vprašanja delegatov. AD1. IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastil delega- tov se izvoli|Q: 1. Mencinger Štefan, 34. konf. delegacij 2. Simčič Marko, 37. konf. delegacij 3. Slabina Ruth, 42. konf. delegacij AD2. VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor tferificira pooblastila 47 delegatom, od skupnega števila 70 delegatskih mest v zboru. Zbor je verificiral pooblastila naslednjim detegatomr štev. Priimek in ime štev. Priimek in ime konf. _, konf. 1 Jeglič Majda 27 Koleša Marko 2 Cunder Andrej 28 Pšeničnik Elza 4 Ban Janja 29 Popovič Dragan 6 Krašovec Ciril Korenčan Andrej Marolt Henrik 30 Dukarič Tomo 7 KurentSlavka 33 Miloševič Blaž 8-9 Stupica Maruša Rogljič Ida Kljajič Stojan Gosar Janez 10 Fon Vlado 34 Mencinger štefan 11 Lažič Milenko Strle Milan Novak Jasna Pavčič Meta Lubšina Franc Logar Dušan 12 Trampuš Marjan 37 Simčič Marko Kastelic Ivo 38 Ravnikar Breda 13 Zagrajšek Gizela 39 Arko Milka Gerbanc Inko 41 Pintarič Sonja 17 Metličar Jure 42 Car Anica 18 Šribar Jeika Oblak Bogdan 20 Gartner Jure Slabina Ruth 21 Pust Hinko 43 Zupan Draga 22 Pibernik Janez 46 Šuler Peter 24 Kumer Niko 48 Završnik Cvetka 26 Obrenovič Zvone 49 Tuškej Franc 50 Pleterski Martina AD3. POTRDITEV ZAPISNIKA 28. SEJE ZBORA Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 28. seje zbora. AD4. OBRAVNAVA OSNUTKOV SAMOUPRAVNIH SPORA-ZUMOV O TEMEUIH PLANOV SAMOUPRAVNIH IN-TERESNIH SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1981-1985 Uvodno obrazložitev je na skupnem zasedanju vseh zborov podal Dušan Djukanovič, član IS. V razpravi so sodelovali delegati: 12., 22., 35., 39. in 43. konference delegacij in Opara Miro - občinska raziskovalna skupnost, Isajevič Niko - občinska zdrav-stvena skupnost in Gogala Jože - občinska telesno-kulturna skupnost. Pismene pripombe so posredovale naslednje konfe-rence delegacij: 2, 6, 8-9, 29, 38, 41 in 46. ' Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Pripombe in stališča, podana k osnutkom samoupravnih sporazumov o temeljih planov samou-pravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981-1985 se posredujejo ustreznim samoupravnim interesnim skupnostim. AD5. OBRAVNAVA INFORMACIJ - 0 POSLOVNEM USPEHU GOSPODARSTVA OB-ČINE UUBUANA CENTER V I. POLLETJU 1980 - O ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA S PO-DROČJA GOSPODARSTVA, Kl POSLUJEJO NA MEJI RENTABILNOSTI - O IZGUBAH ORGANIZACIJ ZORUŽENEGA OELA V I. POLLETJU 1980 Uvodno obrazložitev je na skupnem zasedanju vseh zborov podal predsednik IS Zdene Mali. V razpravi je sodeloval delegat 12. konference dele-gacij in Janko Pompe, član IS. Pismene pripombe sta posredovali 6. in 46. konfe-renca delegaci). Soglasno sta bila sprejeta naslednja 8KLEPA: 1. Sprejmejo se informacije: - o poslovnem uspehu gospodarstva občine Ljub-Ijana Center v I. polletju 1980, i . - o organizacijah združenega defa s področja go-spodarstva, ki poslujejo na meji rentabilnosti - o izgubah organizacij združenega dela v I. polletju 1980. 2. Zbor podpira akcijsko usmeritev izvršnega sveta pri odpravljanju pomanjkljivosti ugotovljenih pri poslo-vanju v I. polletju 1980. AO6. OBRAVNAVA INFORMACIJE O IZVAJANJU DOGO-VORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1980 Uvodno obrazložitev je na skupnem zasedanju vseh zborov podal predsednik IS Zdene Mali. V razpravi so sodelovali delegati: 2., 12., 22., 46. in 48. konference delegacij in Janko Pompe, član IS. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Sprejme se informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja do-hodka v letu 1980. AD7. OBRAVNAVA OSNUTKA DRUŽBENEGA DOGOVORA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITI DRUŽBENEGA DO-GOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POU-TIKE V SR SLOVENIJI Uvodno obrazložitev je podala Marjana Lubej, čla-nica komisije. Pismeno pripombo je posredovala 33. konf. delega-cij. Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP:Pripombe in predlogi k osnutku družbenega dogovora se posredujejo odboru za spremljanje izvaja-nja družbenega dogovora o izvajanju kadrovske poli-tike v SR Sloveniji AD8. OBRAVNAVA GRADIVA O DOGRAJEVANJU Sl-STEMA FINANCIRANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V UUBUANI Z DOGOVOROM O TEMELJNjH NAČELIH IN KRITERIJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA ZADO-VOUEVANJE SKUPNIH POTREB DELOVNIH UUDI IN OBČANOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, podpredse-dnica IS. Pismeno pripombo je posredovala 33. konf. delega-cij Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Pripombe in predlogi h gradivu o dograjeva-nju sistema financiranja krajevnih skupnosti v Ljubljani irvk dogovoru o temeljnih načelih in kriterijih združeva-nja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delov-nih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih se posredu-jejo Mestni konferenci SZDL Ljubljana. AD9. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O PRENEHANJU ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V DO VOLAN UUBUANA Uvodno obrazližitev je podala Zora Ude, podpredse-dnica IS. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Volan Ljubljana, Ker- Sflikova 6 v predlaganem besedilu. AD 10. OBRAVNAVA PREDLOGA ZA UVEDBO ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V ZDRUŽENI IN-DUSTRIJI VOZIL TAM, DELOVNI ORGANIZACIJI TO-VARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS Kl-DRIČ, TOZD PROIZVODNJA AVTOMATSKIH NA-PRAV, UUBUANA, CANKARJEVA 3. Uvodno obrazložitev je podal Janko Pompe, član IS. Brez razprave so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Zbor ugotavlja, da so v TOZD Proizvodnja avtomatskih naprav Ljubljana, Cankarjeva 3, v sestavi DO Tovarna vozil in Toplotne tehnike Boris Kidrič, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi, kar predstavlja izredno hudo kršitev določil 619, 620. in 621. člena zakona o združenem delu in sprejema pobudo družbe-nega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD Proizvodnja avtomatskih naprav Ljubljana, Cankarjeva 3. • 2. Zbor ugotavlja, da so podani razlogi za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD Proiz-vodnja avtomatskih naprav Ljubljana, Cankarjeva 3. 3. Sprejme se sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v Združeni industriji vozil TAM, delovni organi-zaciji Tovarna Vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič, -TOZD Proizvodnja avtomatskih naprav, Ljubljana, Can- karjeva 3, v predlaganem besedilu. AD11. VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Vid Štempihar se razreši funkcije pod-predsednika skupščine občine Ljubljana Center. 2. V odbor podpisnikov družbenega dogovora o na-činu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za opravljanje posledic naravnih nesreč se kot delegat skupščine občine Ijubljanske in gorenjske regije ime-nuje Borut Miklavčič. 3. Funkcije člana komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se razrešita: Gregorič-Rogelj Elda in Zdenko Mali. 4. V komisijo za spremljanje izvajanja zakona o zdru-ženem delu se imenujeta: Simonič Bojan in Srhoj Ju-raj. 5. Funkcije sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se razrešijo: Anton Pavliha, Miha Trampuž in Helena Vauhnik-Gabriel. 6. Za sodnika Temeijnega sodišča v Ljubljani se izvolijo Aleš Butala, Jagoda Cujnik, Alenka Grosek, Milena Jazbec Lamut, Mirjana Kranjčevič, Tatjana Mar-čič-Zigmund, Metka Zupančič. AD12. OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 32. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE A. OBRAVNAVA GRADIVA k 4. točki: Osnutek sprememb in dopolnitev smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-1980 zaleto 1980 Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: Pripombe izvršnega sveta k osnutku spre-memb in dopolnitvi smernic o politiki izvajanja družbe-nega plana Ljubljane 1976-1980 za leto 19S0 se poere-dujejo skupščini mesta Ljubljane. k 5. točki: Ocena gospodarskih gibanj v Ljubljani v I. polletju 1980 in nadaljnje naloge. Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: Pripombe izvršnega sveta k oceni gospodar-skih gibanj v Ljubljani v I. polietju 1980 in nadaljnje naloge se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. k 6. točkl: Problematika zapadlih neplačanih terjatev na področju komunalnih storitev in stanarin v Ljubljani s predlogom ukrepov. V razpravi je sodeloval delegat 46. konf. delegacij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Pripomba k problematiki zapadlih neplača-nih terjatev na področju komunalnih storitev in stana-rin v Ljubljani s predlogom ukrepov in posreduje skup-ščini mesta Ljubljane. k 8. točki: Aktualna vprašanja in naloge s področja požarne varnosti v Ljubljani Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEPfPripombe izvršnega sveta k aktualnim vpra-šanjem in nalogam s področja požarne varnosti se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. k 11. točki: Predlog odloka o javnem mestnem potni-škem prometu v Ljubljani V razpravi je sodeloval delegat 48 konf. delegacij. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Pripombe k predlogu odloka o javnem potni-škem prometu v Ljubljani se posredujejo skupščini mesta Ljubljane k 12. točkl: Osnutek odloka o cestnem prometu v Ljubljani Pismeno pripombo je posredovala 48. konf. delega-cij Soglasno je bi! sprejet SKLEP: Pripombe k osriutku odloka o cestnem pro-metu v Ljubljani se posredujejo skupščinimesta Ljub-Ijane. B. DOLOČITEV DELEGATOV Brez razprave sta bila soglasno sprejeta naslednja SKLEPA: Na 32. sejo zbora občine SML delegirajo: - 2 delegata zbor združenega dela - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti - 2 delegata družbenopolitični zbor Zbor združenega dela delegira na 32. sejo zbora občin SML Korenčan Andreja iz 29. konf. delegacij in Pibernik Janeza iz 22. konf. delegacij. AD13. VPRAŠANJA DELEGATOV 35. konferenca delegacij: Zanima nas, zakaj so iz indikacij za klimatsko zdrav-Ijenje otrok izločena bolezenska stanja, ki v določenih primerih potrebujejo klimatsko zdravljenje in kdo je dal predloge za spremembe? Strokovni kolegij Pediatrične klinike, kot vrhunske Institucije za zdravljenje bolnih otrok je mnenja, da je potrebno posebno dopolnilo k poglavju: indikacije za zdraviiiško zdravijenje v sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti. Potrebno je omogo-čiti klimatsko zdravljenje tudi otrokom s patološko mršavostjo neznane etiologije, z nevrozami, degenera-tivnimi encefalopatijami, padavico, stanji postreptoko-knih okužbah, rekonvalescenci po večjih ledvičnih bo-leznih in recidivajoči generalizirani urtikariji. Zdravljenje naj se v posameznih primerih odobri na predlog subspecializiranih bolnišničnih oddelkov za tovrstna obolenja. 12. konferenca delegacij: i:v Konferenca delegaci) ugotavlja, da še vedno ni pre-jela odgovora na delegatsko vprašanje, postavljeno na 32. seji zbora združenega dela skupščine mesta Ljub-Ijane dne 29. 5. 1980, v zvezi s prerazporeditvijo stano-vaniskega prispevka ptt in elektrodistribucije. 37. konferenca delegaci|: Delegat 37. konference delegacij je na predlog de-lavcev Festivala, Ljubljane podal pobudo za spre-membo osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 glede prenove in uporabe Plečnikovega hrama. Seja je bila zaključena ob 19.15. Sekretar zbora VidaTurčinov.l.r. Predsednik zbora: Marjan Likar, I. r. Zapisnik 30. seje zbora krajevnih skupnosti, kl je blla dne 23/9-1980 ob 17.45 v sejni sobi SO Ljubljana Center, Mačkova ulica 1, neposredno po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine Ljubljana Center. Sejo je vodil predsednik zbora Niko Pogačar, zapi-snik pa sekretar zbora Marjan Kavčnik. Delegati so sprejeli in obravnavali naslčdnji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 29. seje zbora krajevnih skup-nosti 4. Obravnava osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupno-sti za obdobje 1981-1985 5. Obravnava informacij: - o poslovnem uspehu gospodarstva občine Ljub-Ijana Center v I. polletju 1980 - o orgaoizacijah združenega dela s področja go-spodarstva, ki poslujejo na meji rentabilnosti - o izgubah organizacij združenega dela v I. pol-letju 1980 6. Obravnava informacije o izvajanju dogovora o ure-sničevanju družbene usmeritve razporejanja do-hodka v letu 1980 7. Obravnava osnutka družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji 8- Obravnava gradiva o dograjevanju sistema financi-ranja krajevnih skupnosti v Ljubljani z dogovorom o temeljnih načelih in kriterijih združevanja sred-stev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih 9. Obravnava predloga odloka o prenehanju zača-snega ukrepa družbenega varstva v DO Volan, Ljubljana 10. Obravnava predloga za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v združeni industriji vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič, TOZD Proizvodnja avtomatskih naprav, Ljubljana, Cankarjeva 3 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 32. sejo zbora občin skupščme mesta Ljubljane 13. Vprašanja delegatov Ad1) IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLA-STIL DELEGAfOV Brez- razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastil dele tov se izvolijo: - Jože Kobe, delegat KS Tabor, - Ljerka Jager., delegatka KS Stari Vodmat, - Žarko Škraba, delegat KS Poljane. Ad2) VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Komisija za verifikacijo pooblastil delegatov je verifi-cirala pooblastila naslednjim delegatom: KS AJDOVSCINA: 1. MirkoKMET 2. Franc ROK 3. Tone KERČ 4. Branko POROPAT KS KOLODVOR: . 1. MitjaZUPAN 2. Francka STRMOLE- HLASTEC 3. Marija BENČIČ 4. Tine LOGAR 5. Boža GORIŠEK KS PRULE: 1. Viktor KOROŠEC 2. Radmila KOROŠEC 3. Mišo RIBIČIČ 4. Niko POGAČAR KS STARI VODMAT: 1. JožeSMRKE 2. Mira FROLOV 3. Ljerka JAGER 4. Mirko JOTANOVIČ KS GRADIŠČE: 1. VidŠTEMPIHAR 2. Andrej PREMROV 3. Branko LAMPRET 4. Uroš ISTENIČ 5. Franc VRABEC KS POUANE: 1. NadaADAMIČ 2. Adrian KOTNIK 3. Žarko ŠKRABA 4. Miloš LEKŠE 5. Hilda HERZOG KS STARA UUBUANA: 1. Jelka LADIHA 2. Karel MERŽEK 3. Vlasto KOPAČ 4. Milena ŽUŽEK . KS TABOR: 1. JožeKOBE 2. Teodor STOJŠIN 3. Jožica POPOVIČ 4. Danica ŠTER 5. Vida SMREKAR Odsotni so bili: - delegat KS Ajdovščina, - Valerija Antloga, delegatka KS Prule, - Milan Fabjančič, delegat KS Stari Vodmat in - Alenka Svetel, delegatka KS Stara Ljubljana Ad3) POTRDITEV ZAPISNIKA 29. SEJE ZBORA KRAJEV-NIH SKUPNOSTI Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 29. seje zbora krajevnih skupnosti. Ad4) OBRAVNAVA OSNUTKOV SAMOUPRAVNIH SPORA-ZUMOV O TEMELJIH PLANOV SAMOUPRAVNIH IN-TERESNIH SKUPNOSTI ZA OBOOBJE 1981-1985 Uvodno obrazložitev je na skupnem zasedanju podal Dušan DJUKANOVIČ, član IS. RAZPRAVUALI SO: - Uroš ISTENIČ, delegat KS Gradišče, - Hilda HERZOG, delegatka KS Poljane, - Mirko KMET, delegat KS Ajdovščina, - Jože KOBE, delegat KS Tabor, - Mira FROLOV, delegatka KS Stari Vodmat, - Niko POGAČAR, predsednik zbora, - Dušan DJUKANOVIČ, član IS, - Stane CURK, član IS, '—Ivo JURIČEV, predsednik \O SIS za zdravstvo, - Jure GARTNER, predsednik IO SIS za vzgojo in izobraževanja in - Jože AVSEC, predstavnik komunalne skupnosti občine Ljubljana Center. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: LPripombe in stališča, podana k osnut-kom samoupravnih sporazumov o temeljih planov sa-moupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981-1985. se posredujejo ustreznim samoupravnim interesnim skupnostim. 2. Uvodno obrazložitev, ki jo je na skupnem zaseda-nju podal Dušan DJUKANOVIČ, član IS, se pošlje vsem delegacijam krajevnih skupnosti. Ad5) OBRAVNAVA INFORMACM: - O POSLOVNEM USPEHU GOSPODARSTVA OB-ČINE LJU8LJANA CENTER V l. POLLETJU 1980 - 0 ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA S PO-DROČJA GOSPODARSTVA, Kl POSLUJEJO NA MEJI RENTABILNOSTI - O IZGUBAH ORGANIZACU ZDRUŽENEGA DELA V I. POLLETJU 1980 Uvodno obrazložitev je podal na skupnem zasedanju Zdene MALI, predsednik IS. • Razpravljal je Jože KOBE, delegat KS Tabor. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejmejo se informacije o: poslovnem uspehu gospodarstva občine Ljubljana Center v I. pol-letju 1980, organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki.poslujejo na meji rentabilnosti in o izgubah organizacij združenega dela v I. polletju 1980. Zbor podpira akcijsko usmeritev izvršnega sveta pri odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih pri poslova-nju v I. polletiu 1980. Ad6> OBRAVNAVA INFORMACIJE O IZVAJANU DOGO-VORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1980 Uvodno obrazložitev je podal naskupnem zasedanju Zdene MALI, predsednik izvršnega sveta. RAZPRAVUALI STA: - Danica ŠTER, delegatka KS Tabor, - Mira FROLOV, delegatka KS Stari Vodmat. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja do-hodka v letu 1980. Ad7) OBRAVNAVA OSNUTKA DRUŽBENEGA DOGOVORA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POU-TIKE V SR SLOVENIJI Uvodno obrazložitev je podal Bojan BURNIK, pod-predsedrvk komisije. Stališča izvršnega sveta je podal Stane CURK, član !S. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Pripombe in predtoge k osnutku družbe,-nega dogovora se posredujejo Odboru za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Ad8) OBRAVNAVA GRADIVA O DOGRAJEVANJU Sl-8TEMA FINANCIRANJA KRAJEVNIH SKUPNO8TI V UUBUANI Z DOGOVOROM O TEMEUNIH NACEUH IN KRITERIJIH ZDRUŽEVANJA 8RED8TEV ZA ZADO-VOUEVANJE SKUPNIH POTREB DELOVNIH UUDI IN OBČANOV V KRAJEVNIH SKUPNO8TIH Uvodno obrazložitev je podal Hugon ZAPLOTNIK, član IS. Razpravljal je Jože KOBE, delegat KS Tabor. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednjl SKLEP: Pripombe in predlogi h gradivu o dograjeva-nju sistemafinanciranja krajevnih skupnosti v Ljubijeni in k dogovoru o temeljnih načelih in kriterijih združeva-nja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delov-nih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih ae posredu-jejo Mestni konferenci SZDL Ljubljana. Ad9) OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O PRENEHANJU ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V DO VOLAN LJUBLJANA Uvodno obrazložitev je podal Hugon ZAPLOTNIK, član IS. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Volan, Ljubljana, Ker- snikova 6, v predlaganem besedilu. Ad10) OBRAVNAVA PREDLOGA ZA UVEDBO ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V ZDRUŽENI IN-DUSTRIJI VOZIL TAM, DELOVNI ORGANIZACIJI TO-VARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS Kl-DRIČ, TOZD PROIZVODNJA AVTOMATSKIH NA-PRAV, LJUBUANA, CANKARJEVA 3 Uvodno obrazložitev je podal Vekoslav POTOČNIK, podpredsednik IS. Razpravljal je Adrian KOTNIK, delegat KS Poljane. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor ugotavlja, da so v TOZD Proizvod-nja avtomatskih naprav Ljubljana, Cankarjeva 3, v sa-stavi DO Tovarna vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da 80 huje oškodovani družbeni interesi, kar predstavlja izredno hudo kršitev v smislu določil 619., 620. in 621. člena zakona o združenem delu in sprejema pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD Proizvodnja avtomatsklh naprav Ljubljana, Can-karjeva 3. 3. Zbor ugotavlja, da so podani razlogl za uvedbo 2ačasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD Proiz-vodnja avtomatskih naprav Ljubljana, Cankarjeva 3. 3. Sprejme se sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v Združeni industriji TAM, delovni organizaciji Tovarna vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič, TOZD Proizvodnja avtomatsklh naprav, Ljubljana, Cankarjeva 3, v predlaganem besedilu. Ad11) VOLITVE IN IMENOVANJA Brez razprave so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Vid ŠTEMPIHAR se razreši funkcijepod-predsednika skupščine občine Ljubljana Center. 2. V odbor podpisnikov družbenega dogovora o na-činu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnostl za odpravljanje posledic naravnih nesreč se kot delegat skupščin občin Ijubljanske in gorenjske regije imenuje Bo-ut MIKLAVČIČ. 3. Funkcije člana komislje za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se razrešita: Elda GREGO-RIČ-ROGEU in Zdenko MALI. 4. V komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se imenujeta Bojan SIMONIČ in Juraj SRHOJ. 5. Funkcije sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se razrešijo: Anton PAVLIHA, Miha TRAMPUŽ in He-lena VAUHNIK-GABRIEL 6. Za sodnike Temeljnega sodlšča v Ljubljani se Izvolijo Aleš BUTALA, Jagoda CUJNIK, Alenka GRO-SEK, Milena JAZBEC-LAMUT, Mirjana KRANJČEVIČ, Tatjana MARČIČ-ZIGMUND in Metka ZUPANČIČ. Ad12) OBRAVNAVA ORAOIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 32. SEJO ZBORA OBČIN IN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE Zbor je obravnaval celotno gradivo za 32. sejo zbora občin SML RAZPRAVUALI 80: - Teodor STOJšlN, delegat KS Tabor, - Mitja ZUPAN, delegat KS Kolodvor, - Jože SMRKE, delegat KS Stari Vodmat, - Tone KERČ, delegat KS Ajdovščina, - Karel MERŽEK, delegat KS Stara Ljubljana In - Niko POGAČAR, predsednik zbora. ' K posameznim točkam dnevnega reda je zbor sprejel naslednje: K 4. točki: OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV SMERNIC 0 POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA LJUB-UANE 1976-1980 ZA LETO 1980. SKLEP: Sprejmejo se pripombe iz sveta k osnutku sprememb in dopolnitev smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-1980 In posredujejo SML K 5. točkl: OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ V UUBUANI V I. POLLETJU 1980 IN NADALJNJE NALOGE. 1. OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ V LJUBUANI Z OCENO URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA UUBUANE V I. POLLETJU 1980 IN POLITIKE STABILI-ZACIJE. 2. POSLOVANJE NEKATERIH DELOVNIH ORGANI-ZACIJ POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA. 3. INFORMACIJA 0 INVESTICIJAH, Kl SE IZVAJAJO NA OBMOČJU LJU8UANSKIH OBČIN. SKLEP: Sprejmejo se prlpombe izvršnega sveta k oceni gospodarskih gibanj v Ljubljani v I. polletju 1980 in nadaljnje naloge in posredujejo SML K 6. točki: PROBLEMATIKA ZAPADLIH NEPLAČANIH TERJA-TEV NA PODROČJU KOMUNALNIH STORITEV IN STA-MARIN V LJUBLJANI S PREDLOGOM UKREPOV SKLEP: Sprejmejo se pripombe delegacije KS Kolo-dvor in delegacije KS Tabor k problematiki zapadlih neplačanih terjatev na področju komunalnlh storitev in stanarin v Ljubljani in se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. , K 8. točki: AKTUALNA VPRAŠANJA IN NAL0GE S PODROČJA POŽARNE VARNOSTI V UUBUANI: a) SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN DELOVA-NJeSIS ZAVARSTVO PRED POŽAROM V OBČINAH IN MESTU S STALIŠČI IS ; b) UGOTOVITVE IN PREDLOGI UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE POŽARNE VARNOSTI SKLEP: Sprejmejo se pripombe izvršnega sveta k aktualnim vprašanjem s področja požarne varnosti v Ljubljani in posreduje skupščini mesta Ljubljane. K 12. točki: OSNUTEK ODLOKA O CESTNEM PROMETU V UUBLJANI. SKLEP: Sprejmejo se pripombe izvršnega sveta, de-legacij KS Ajdovščina,' KS Gradišče, KS Stara Ljubljana in KS Starega Vodmata k osnutku odloka o cestnem prometu in se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. K ostalim točkam dnevnega reda zbor ni imel pripomb. Zbor je predhodno obravnaval: AKTUALNA VPRA-ŠANJA DOGRAJEVANJA SISTEMA FINANCIRANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V UUBUANI Z OSNUT-KOM DOGOVORA O TEMEUNIH NAČELIH IN KRITE-RIJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA ZADOVOUEVA-NJE SKUPNIH POTREB DELOVNIH UUDI IN OBČA-NOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH in OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O SPREMEMBAH IN DO-POLNITVAH DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNI-ČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI Po končani razpravi za 32. sejo zbora občin je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Vsa stališča, predlogi in pripombe h gradivu za 32. sejo zbora občin SML se posredujejo na seji zbora občin. DOLOČITEV DELEGATOV SKLEPA: 1. Na 32. sejo zbora občin SML delegirajo: - 2 delegata zbor združenega deia, - 2 delegata družbenopolitični zbor, - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti. 2. Zbor krajevnih skupnosti delegira na 32. sejo zbora občin naslednja delegata: - Francka STRMOLE HLASTEC, delegatka KS Kolo-dvor, - Andrej PREMROV, delegat KS Gradišče. Ad13) VPRAŠANJA DELEGATOV KS Gradišče: Krajani KS Gradišče ugotavljajo, da je v KS veliko število gostiln in bifejev, med njimi tudi bife VESOLJE, Igriška 5, katerega lastnik je Mičail Haliti. Bife je bil odprt brez soglasja krajevne skupnosti oziroma okoli-ških stanovalcev. Ima neprimeren obratovalni čas (do 23. ure), v večernih urah se okoli bifeja zbira veliko število mladih, ki se opijajo, onesnažujejo okolje in povzročajo velik hrup. Kljub intervenciji stanovalcev pri inšpekcijski službi, pa tudi svetu KS se stvari nika-kor ne uredijo. Delegacija zato vprašuje, kdaj bo izvršni svet zagoto-vil, da bo v okolici fokala red in mir, da bodo izpolnjeni sanitarni pogoji in da bo lokal skrajšal svoj obratovalni čas. Vprašanje se posreduje izvršnemu svetu občine Ljubljana Center. Seja je bila zaključena ob 19.45. SEKRETARZBORA: Marjan Kavčnik, l.r. PREDSEDNIK ZBORA KS: Niko Pogačar I. r. Zapisnik 28. seje družbenopolitičnega zbora skupščine ob-čine Ljubljana Center, ki je bila dne 23/9-1980 v ban-ketni dvorani na Magistratu, Mestni trg 1. Sejo je vodil Franci Završnik, predsednikzbora, zapi-snik pa sekretar zbora Janez Grad. PRISOTNI: 1. DESTOVNIK Karel 2. DOVGAN Ljuba 3. DROFENIK Franček 4. FURLAN-LIPOVEC Marjeta 5. GASPARI Milan 6. GRADIŠAR Milena 7. KAUČIČAnica 8. KOZJEK Franci 9. KRAIGHER-ŠENK Dragana 10. MAKOVEC Igor, 11. MIRKOVIC Milena 12. MLINARAndrej 13. OBŠTETAR Zmaga 14- ROZMAN Jaka 15. RUPENA-pSOLNIK Mara 16. SAMARDŽIJA Miro , 17. SIKIRIČ Edo 18. SUŠNIK Ivan 19. SUŠNIK Viljertl 20. ŠAGERJože 21. ŠENKVIadimir 22. VALENTINČIČ Vesna 23. ZAVRŠNIK Franci 24. ŽAVBI Rudi OPRAVIČENO ODSOTNI: 1. BERTONCEU Marjan 2. DRAKSELR Miha 3. JUGOVIČ Ljubica 4. KORBAR Slavko 5. KOGOVŠEK Katja 6. NEREDJože 7. SAMECTatjana 8. STOPAJNIK Marjetka 9. STUDEN Slobodan 10. TROHAJosip Sprejet in obravnavan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 27. seje zbora 2. Obravnava osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupno-sti za obdobje 1981-1985 3. Obravnava informacij - o poslovnem uspehu gospodarstva občine Ljub-Ijana Center v I. polletju 1980 - o organizacijah združenega dela s področja go-spodarstva, ki poslujejo na meji rentabilnosti - o izgubah organizacij združenega dela v I. polet-ju 1980 4. Obravnava informacije o izvajanju dogovora o ure-sničevanju družbene usmeritve razporejanja do-hodka v letu 1980 5. Obravnava osnutka družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresrtičevanju kadrovske politike v SR Sloveniji 6. Obravi lava gradiva o dograjevanju sistema financi-ranja krajevnih skupnosti v Ljubljani z dogovorom o temeljnih načelih in kriterijih združevanja sred-stev za zadovoljevanje skupnih pptreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih 7. Obravnava delovnega gradiva o položaju, vlogi in nalogah INDOK Centra v Ljubljani 8. Obravnava predloga za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v TOZD PAN, Ljubljana, Can-karieva 3. v sestavi OZD TVT Boris Kidrič 9. Volitve in imenovania 10. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 32. sejo zbora občin skupščine mesta ljubljane a) obravnava gradiva b) določitev delegatov 11. Vprašania delegatov AD1) POTRDITEV ZAPISNIKA 27. SEJE ZBORA Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 27. seje zbora. AD2) OBRAVNAVA OSNUTKOV SAMOUPRAVN1H SPORA-ZUMOV O TEMELJIH PLANOV SAMOUPRAVNIH IN-TERESNIH SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1981-1985 Uvodna obrazložitev je bila podana na skupnem za-sedanju vseh zborov. V ra2pravi so sodelovali: Dragana Kraigher Šenk, Miroslav*3amardžija, Karel Destovnik in Mara Rupena Osolnik. Zbor je na podlagi razprave sprejel naslednje ugoto-vitve iti stališča: 1. Družbenopolitični zbor ugotavlja, da so osnutki sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti neus-klajeni, predlagani programi razvojaza naslednje plan-sko obdobje nimajo realne materialne podlage. Iz predloženih osnutkov samoupravnih sporazumov niso . razvidne obveznosti udeležencev, vedno pa tudi ni razvidna vsebina sporazumevanja. 2. Zbor predlaga Komiteju za družbene dejavnosti in izvršnim odborom oz. predsedstvom skupščin SIS, da čimhitreje pristopijo k usklajevanju srednjeročnih pro-gramov in zadolžuje izvršni svet, da vodi usklajevanje. 3. Družbenopolitični zbor je mnenja, da bi izvršni svet SML moral opraviti svojo funkcijo pri usklajevanju programov SIS na nivoju mesta, saj programi medse-bojno niso usklajeni. Posamezne SIS nekaterih Ijub-Ijanskih občin pa pri pripravi planovza naslednje sred-njeročno obdobje ne upoštevajo na nivoju mesta do-govorjenih elementov usklajevanja. 4. Pripombe in stališča, podana k osnutku samou-pravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih-interesnih skupnosti za obdobje 1981-1985 se posre-dujejo ustreznim samoupravnim interesnim skupno- stim. AD3) OBRAVNAVA INFORMACIJ - O POSLOVNEM USPEHU GOSPODARSTVA OB-ČINE LJUBLJANA CENTER V I. POLLETJU 1980 - O ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA S PO-DROČJA GOSPODARSTVA, Kl POSLUJEJO NA MEJI RENTABILNOSTI - 0 IZGUBAH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V I. POLLETJU 1980 Uvodna obrazložitev je bila podana na skupnem za-sedanju vseh zborov. V razpravi so sodelovali: Rudi Žavbi, Vladimir Šenk, Zdene Mali in Milena Mirkovič. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejmejo se informacije o: poslovnem uspehu gospodarstva občine Ljubljana Center v I. pol-letju 1980, organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki poslujejo na meji rentabilnosti in o izgubah organizacij združeneaa dela v I. oolletiu 1980. Zbor podpira akcijsko usmeritev izvršnega sveta pri odpravljanju pomanjkljivostiHjgotovljenih pri posIovsK nju v I. polletjii 1980. AD4) OBRAVNAVA INFORMACIJE O IZVAJANJU DOGO-VORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOLAGANJA DOHODKA V LETU 1980 Uvodna obrazložitev je bila podana na skupnem za-sedanju vseh zborov. Zbor je brez razprave sprejel informacijo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razpo-rejanja dohodka v letu 1980. Na predlog predsedstva OK SZDL Ljubljana Center je zbor sprejel naslednje UGOTOVITVE IN STALIŠČA: Izvršni svet je na seji 20. avgusta 1980 sicer obravna-val informacijo SDK v skladu s svojimi pristojnostmi in dolžnostmi, vendar za področje negospodarstva na osnovi nepopolnih in nepreverjenih podatkov. Dodatna pojasnila bi moral zagotoviti komite za družbeno pfani- ' ranje in gospodarstvo občine Ljubljana Center. Tudi objava nepreverjenih podatkov SDK v nekaterih sred-stvih obveščanja je bilo neodgovorno dejanje, ki je povzročilo vznemirjenje in s tem politično škodo. Službe, ki so dolžne izvršnemu svetu pripraviti in posredovati preverjeno gradivo in podatke, morajo to opraviti odgovorno, sicer naj jih izvršni svet ne obrav-nava. Istočasno je izvršni svet dolžan opozoriti delavce v sredstvih javnega obveščanja na to, koliko in v kate-rem pogledu so podatki še nepopolni in nepreverjeni ter zato neprimerni za javno obravnavo. Tega pa izvršni svet v konkretnem primeru ni storil. Družbenopolitični zbor podpira prizadevanja izvrš-nega sveta, ko v skladu s svojimi nalogami in poobla-stili zaostruje odgovornost organizacij združenega dela in delovnih skupnosti do izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razpo-rejanja dohodka v letu 1980. Ob tem mora še večjo pozornost posvetiti zaostritvi odgovornosti do kvalitete podatkov, ki jih pripravljajo službe in organi za njegovo delo in odločitve. AD5. OBRAVNAVA OSNUTKA ORUŽSENEGA DOGOVORA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLI-TIKE V SR SLOVENUI Uvodno obrazložitev je podal Rudi Žavbi, član komi- sije. Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji SKLEP: Pripombe in predlogi kosnutkudružbenega dogovora se posredujejo odboru za spremljanje izvaja-nja družbenega dogovora o izvajaniu kadrovske poli- tike v SR Sloveni)i. AD6. OBRAVNAVA GRADIVA O DOGRAJEVANJU Sl-STEMA FINANCIRANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LJUBLJANI Z DOGOVOROM O TEMEUNIH NAČELIH IN KRITERIJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA ZADO-VOUEVANJE SKUPNIH POTREB DELOVNIH UUDI IN OBČANOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Uvodnd obrazložitev je podal Dušan Kompare, pod-predsednik IS. V razpravi so sodelovali: Rudi Žavbi, Jože šiager in Dušan Kompare. SKLEP: Pripombe in predlogi h gradtvii^dograjeva-nju sistema financiranja krajevnih skupnostj v Ljubljanf in k dogovoru otemeljnih naČellh in kriterijih združeva-nja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delov-nih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih se posredu-jejo Mestni konferenci SZDL Ljubljana. AD7. OBRAVNAVA DELOVNEGA GRADIVA O POLOŽAJU, VLOGI IN NALOGAH INDOK CENTRA V UUBUANI Uvodno obrazložitev je podal Franci ZavrŠnik. V razpravi sta sodelovala Miroslav Samardžija in Mara Rupena Osolnik. Zbor je po razpravi sprejel naslednja STALIŠČA IN SKLEPE: 1. Družbenopolitični zbor.ocenjuje, da gradivo »Po ložaj, vloga in naloge INDOK centra v Ljubljani« odpira vrsto dllem, glede načina organiziranja INDOKcentra v Ljubljani. Pri tem se zlasti postavlja vprašanje, ali orga-niziratf informativno dokumentacijsko službo samo na ravni mesta ali jo ustrezno organizlrati v občinah. 2. Zbor smatra, da bi morala biti ob gradivu priložena tudi finančna konstrukcija in flnančne obveznosti usta-noviteljev do tega centra. 3. Zbor ugotavlja, da bi glede na pomembnost druž-bene vloge sistema informiranja v delegatskem si-stemu gradivo »Položaj, vloga in naloge INDOK centra v Ljubljani« morali predhodno obravnavati organl družbenopolitičnih organizacij v občini. Zato zbor predlaga organom v družbenopolitičnih organlzacijah, da o gradivu razpravljajo, tako da bo lahko družbeno-politlčni zbor v mesecu oktobru sprejel ustrezna uskla-jena stališča do položaja, vloge in funkclje INDOK centra v Ljubljani. AO S. OBRAVNAVA PREDLOGA ZA UVEDBO ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V TOZD PAN, UUBUANA, CANKARJEVA 3, V SESTAVI OZD TVT BORIS KIDRIČ Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare, pod-predsednik IS. Z ugotovitvami družbenega pravobranilca samou-pravljanja je zbor seznanila Nada Kumar, namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja. V razpravi so sodelovali: Miroslav Samardžija, Vili-jem Sušnik, Rudi Žavbi. Zbor je po razpravi soglasno sprejel naslednje STALIŠČE: Družbenopolitični zbor ugotavlja, daso v TOZD PAN, Ljubljana, Cankarjeva 3 v sestavi OZD TVT Boris Kidrič, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, da je prišlo do oškodovanja družbenih intere-sov in da TOZD PAN ni izpolnjeval po Zakonu določe-nih obveznosti do družbene skupnosti, kar predstavlja izredno hudo kršitev v smislu določil 619., 620. in 621. člena Zakona za uvedbozačasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD PAN v sestavi DO TVT Boris Kidrič v predlaganem obsegu. DružbenopolitiČni zbor priporočadelavcem in zača-snemu organu v ZIV TAM delovni organizaciji TVT Boris Kidrič TOZD PAN v Ljubljani, da ugotovijo in presodijo tudi konkretno odgovomost delavcev v de-lovni organizaciji TVT Boris Kidrič v Mariboru za na-stalo stanje v njihovi temeljni organizaciji. VOLITVE IN JMENOVANJA Zbpr.je brez razprave soglasno sprejel naslednje SHkLEPE: 1. Vid Štempihar se razreši funkcije pod-predfefednika skupščine občine LJubljana Center. 2'Ja) Funkcije člana komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se razrešita: Gregorič-Rogelj Elda in Mali Zdenko. b) V komisijo za spremljanje izvajanja zakona o zdru-ženem delu se imenujeta: Simonič Bojan in Srhoj Juraj. 3. Funkcije sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani so razrešijo: Anton Pavliha, Miha Trampuž in Helena Vauhnik-Gabriel. 4. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: Aleš Butala, Jagoda Cujnik, Alenka Grosek, Milena Jazbec-Lamut, Mirjana Kranjčevič, Tatjana Marčič-Zigmund, Metka Zupančifi. AD10. OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV NA 32. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE A. OBRAVNAVA GRADIVA k 4. točkl: Osnutek sprememb in dopolnltev smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-80 za leto 1980 Delegatl so pred sejo doblli pismeno pripombo Izvrš-nega sveta. Brez razprave Je bil sprejet naslednjl SKLEP: Sprejmejo se prlpombe izvršnega sveta k osnutku sprememb in dopolnitev smernlc o politlkl izvajanja družbenega plaria Ljubllane 1976-80 za leto 1980 in posredujejo SML k 5. točkl: Ocena gospodarsklh glbanj v Ljubljan! v prvem polletju 1980 In nadaljnje naloge Delegatl so pred sejo dobili pisrneno pripombo Izvrš-nega sveta. Bre2 razprave je bil soglasno sprejet nasledrtji SKLEP: Sprejmejo se prlpombe izvršnega sveta k oceni gospodarskih giban] v LJubljani v I. polletju 1980 in nadaljnje naloge in posreduiejo SML k 8. točki: Aktualna vprašanja In naloge s področja požarne varnosti v Ljubljani Delegati so pred sejo dobili pismeno pripombo Izvrš-nega sveta. Brez razprave je bll soglasno sprejet naslednji SKLEP: Sprejmejo se pripombe izvršnega sveta k aktualnim vprašanjem in nalogam s področja požarne varnosti v Ljubljani in posredujejo skupščini mesta Ljubljane. B. DOLOČITEV DELEGATOV Soglasno sta bila spre)eta naslednja SKLEPA: 1. Na 32. sejo zbora občin SML deleglrajo; - 2 delegata zbor združenega dela - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti in - 2 delegata družbenopolitični zbor 2. Družbenopolitični zbor delegira na 32 .sejo zbora občin SML naslednja delegata: Ljubo Dovgan in Edo Sikirič.. AD11. VPRAŠANJA DELEGATOV FranČtk Drofenik: V sredstvih javnega obveščanja je bilo objavljeno več , informacij o težkem položaju delovne organizacije Viba film, ki pa popolnoma neustrezajo dejanskemu stanju. Zato predlagam, z ozirom na veliko odzivnast tqh informacij v javnosti, da delegati družbenopolitičnega zbora dobijo celovito informacijo o finančno ekonom-skem položaju in poslovanju DO Viba film v Ljubijani. Mara Rupena Osolnik: Pred nami je teden boja proti kajenju zato predla-gam, da se v zboru držimo že spre]etega sklepa, da na sejah ne kadimo. V zboru smo sprejeli mnogo sklepov, predlogov in. stališč, obravnavali mnogo gradiv, zato predlagam, da' ,^ se zaključki stališča, predlogi in sklepi napisanf |nu sprejeti začnejb tudi izvajati, potrebno pa bi bilo tudi' ugotoviti, kateii še niso realizirani. Seja je bila zaključena ob 19.20. SEKRETARZBORA: Janez Grad, I. r. PREDSEDNIK ZBORA: Franci Završnik, l.r. Poročilo o delu samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana center I. SPLOŠNO V skupnostih socialnega varstva delovni Ijudje in občani, ki oblikujejo in izvajajo program socialnega varstva v temeljnih organizacijah združenega dela, kra-jevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupno-stih, oblikujejo in usklajajo celovito politiko socialnega varstva ter spremljajo uresničevanje te politike. V pro-gramih socialnega varstva se usklajujejo tudi naloge s področja socialne varnosti borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne. Socialno varstvo se uresničuje z: - izboljševanjem in izenačevanjem življenjskih ra-zmer delovnih Ijudi in občanov na temeljih vzajemnosti in solidarnosti; - premagovanjem socialnih razlik, ki izvirajo iz ma-terialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo in - odpravljanjem tistih socialnih razlik, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu. Zaradi.oblikovanja in uresničevanja celovite politike socialnega varstva delovni Ijudje in občani v skupšči-nah skupnosti socialnega varstva usklajujejo programe dela posameznih področij socialnega varstva, socialno varstvene elemente za samoupravne sporazume o te-meljih planov, osnove in merila za posamezne socialno varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje z zbori skupščine družbenopolitične skupnosti. II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V skupnosti socialnega varstva delovni Ijudje ir, jb-čani oblikujejo in spremljajo politiko in programe so-cialnega varstva, dogovarjajo prednostne naloge in uvajajo nove oblike socialnega varstva za območje občine. V SIS socialnega varstva usklajujejo: - prednostne naloge socialnega varstva v občini; - programe dela, ki so skupnega pomena za vse delovne Ijudi in občane v občini terosnove in merilaza njihovo uresničevanje; - izhodišča za. uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne; - načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v teiesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb; - nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka; - merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev; - naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanje posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti; - socialno varstvene naloge s področja splošnega Ijudskega odpora in družbene samozaščite, ki so skup-nega pomena za skupnosti, ki se povezujejo v skup-nost socialnega varstva. Po posameznih področjih usklajujejo zlasti: 1. S področja socialnega skrbstva: - osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmerposameznika ali družine; - programe za izgradnjo socialnih zavodov. 2. S področja otroškega varstva: - skupna izhodišča za uveljavljanje dajatev druži-nam za vzdrževanje otrok in način valorizacije teh dajatev; - osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojno varstvenih organizacij; - programe družbenega varstva težje prizadetih otrok. 3. S področja zaposlovanja: - pogoje za uveljavitev denarnih pomoči osebam v času brezposelnosti in višino pomoči ter druge so-cialno varstvene ukrepe; - ukrepe v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb; - minimalne življenjske standarde pri zaposlovanju delavcev. 4. S področja pokojninskega in invalidskega zavarova-nja: - osnove in merila za odmero varstvenega dohodka; - kriterije za določanje višine dodatka za pomoč in postrežbo. 5. S področja stanovanjskega gospodarstva: - osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadome-stila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi do-hodki in njihovim družinskim članbm; - osnove in merila za pridobitev stanovanj, zgraje-nih s sredstvi družbene pomoči. Postopek za usklajevanje socialno varstvenih ele-mentov v skupnosti socialnega varstva se začne na predlog skupnosti, ki ima te elemente opredeljene v svojem delovnem programu. Poleg petih skupnosti, ki se povezujejo v skupnost socialnega varstva, imajo v svojih programih delatudi nekatere druge skupnosti opredeljene zadeve, ki ure-jajo socialno varnost delovnih Ijudi in občanov (s po-dročja zdravstva ter vzgoje in izobraževanja). Ob obravnavi teh nalog bi moralo prav tako priti do uskla-jevanja v skupnosti socialnega varstva. III. IZVAJANJE NALOG SOCIALNE VARNOSTI PO POSAMEZNIH SKUPNOSTIH, Kl SE VKUUČUJEJO V SAMOUPRAVNOINTERESNO SKUPNOST ZA SOCIALNOVARSTVO Temeljne pravice socialnega varstva si zagotavljajo deiovni Ijudje in občani v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, določene pravice ozi-roma dajatve iz naslova socialne varnosti pa tudi v saVnoupravnih interesnih skupnostih. 1) Skupnost socialnega skrbstva si ves čas prizadeva zagotoviti socialno varnost delovnim Ijudem in obča-nom v skladu z določili zakona o socialnem skrbstvu. Že vrsto let posveča veliko pozornost razvijanju rej-ništva, ki predstavlja v občini Ljubljana Center pogost in uspešen socialnovarstveni ukrep. V letu 1978 se je zaradi uveljavitve določila zakona 6 socialnem skrbstvu, ki uvaja poklicni status rejnika', povečalo število rejnikov; na to pa je vplivalo tudi zvišanje višine rejnine. V letu 1979 je bilo v rejništvu 110 otrok in 6 mater samohranilk z otrokom. Najpogo-stejši razlog za ta ukrep je predstavljala nerešena sta-novanjska problematika. Družbeno denarne pomoči prejemajo občani v ra-zličnih oblikah. Najvišjo prejemajo občani, ki jim ta pomoč pomeni edini vir za preživljanje. Višina te po-moči se je le počasi zviševala in je v letu 1978 predstav-Ijala komaj 60 % pokojninez varstvenim dodatkom, kar pa v mestu ni zagotavljalo minimalnih potrebnih sred-stev za preživljanje. V drugi polovici leta 1979 je ta denarna pomoč znašala 2.250 din, kar je še vedno nizek znesek za vsakodnevno preživljanje, ob upošte-vanju visokih življenjskih stroškov. V letu 1979 je denarno pomoč kot edini virza preživ-Ijanje prejemalo 53 občanov. 385 upravičencev je pre-jelo enkratno družbeno pomoč in sicer poprečno v znesku 1.800 din, kar je za 12 % več kot v letu 1978. Denarno pomoč kot dopolnilnl vir za preživljanje je prejemalo 135 občanov, gibala paseje vvišini 1.500 do 2.500 dinarjev. Skupnost socialnega skrbstva krije oskrbnino ozi-roma doplačilo k oskrbninl v socialnih domovih 174 oskrbovancem od skupnega števila 295 oskrbovancev iz občine Ljublja*na Center, ki so nastanjeni v Domu upokojencev Center Tabor-Poljane. Poprečna starost oskrbovancev je v letu 1979 znašala 80,6 leta. Še vedno je več nerešenih prošenj za sprejem v dom predvsem tistih občanov, ki so težje bolni ali nepokretni. Skupnost si že dalj časa prizadeva razviti službo domače nege in sosedske pomoči za starejše ob-čane. Skupaj z domom upokojencev išče možnosti za razvijanje različnih dejavnosti tudi za starejše Ijudi, ki ne živijo v domovih. Strokovni delavci Centra za socialno delo se vključu-jejo v delo socialno zdravstvenih komisij v krajevnih skupnostih, kjer razvijajo tudi prostovoljno delo. Izvajanje programa Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center je v veliki meri odvisno od dotoka sredgtev. Že od ustanovitve dalje je skupnost v negotovi finančni situaciji, saj se sistem solidarnosti na tem področju v Ljubljani še ni docela uveljavil. Dajatve socialnega skrbstva predstavljajo zagotavlja-nje sredstev za osebno preživljanje tistim občanom, ki iz kakršnihkoli razlogov sami tega ne zmorejo. Zato se v tej skupnosti, bolj kot v katerikoli drugi, usodno odraža vsakokraten porast življenjskih stroškov. Skupnost socialnega skrbstva v letu 1979 ni realizi-rala dveh nalog, ki naj bi jih izvedla mestna skupnost socialnega skrbstva ob sodelovanju vseh občinskih skupnosti in sicer: 1. Sklenjen ni bil sporazum o skupnih kriterijih za dodeljevanje družbeno denarnih pomoči v Ljubljani in 2. Sprejet ni bil enoten koncept organizacije raznih oblik dejavnosti za starejše občane, ki ne živijo v do-movih za starejše občane 2) Osnovna usmeritev Skupnosti otroškega varstva Ljtibljana Center je bila v pridobivanju novih zmoglji-vosti za vključevanje predšolskih otrok v vzgojnovar-stveno dejavnost. Poleg tega je skupaj z ostalimi ob-činskimi skupnostmi otroškega varstva na območju Ljubljane realizirala vrsto nalog, ki zadevajo socialno varnost in socialno izenačevanje otrok. Obravnavala in sprejela je Pravilnlk o kriterijih za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizaci|e, pra-vilnik o varstvu otrok v varstvenih družinah, lestvicoza diferencirano udeležbo staršev v ceni storitev skupaj z ustreznim navodilom o postopku za razvrstitev v dohodkovne skupine. Delavci v vzgojnovarstvenih organizacijah so razširili svojo dejavnost z uvedbo 80-urnega vzgojnega pro-grama za otroke v starosti 5 let, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. Prizadevanja so bila usmerjena na pridobivanfe var-stvenih družin za otroke do 3. leta starosti ter oddel-kov za otroke motene v telesnem in duševnem ra-zvoju. V občini Ljubljana Center je bilo v 80-urni program vključenih 44 otrok, ki so imeli v popoldanskem času organiziran poseben vzgojni program. Dnevno varstvo je bilo organizirano v treh varstvenih družinah za 17 otrok v starosti do treh let. V okviru občine deluje razvojni oddelek za otroke motene v razvoju in vključuje 6 otrok. V okviru dogovorjenega dopolnilnega programa je skupnost namenila 20 dinarjev dnevno k oskrbnini pri letovanju predšolskih otrok (iz občine Ljubljana Cen-ter je v letu 1979 letovalo 411 otrok). Namenila je sredstva za prireditve, namenjene vsem otrokom v kra-jevni skupnosti ter za plavalne tečaje za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. 3) Skupnost za zaposlovanje na področju socialne varnosti posveča posebno skrb usposabljanju in zapo-slovanju invalidnih oseb. ,Od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1980 je bilo v občini Center ocenjenih skupaj 28 invalidnih oseb. Od teh je 14 že zaposlenih, 9 jih je v procesu usposabljanja, 5 pa je -nesposobnih za delo. Aktivnost na tem področju se je v prvi polovici letoš-njega leta povečala v primerjavi s prejšnjim obdobjem, bistveno pa so se izboljšale tudi metode ocenjevanja in usposabljanja invalidnih oseb. Tako je bilo samo v letošnjem letu ocenjenih 14 invalidnih oseb, od katerih sta 2 že zaposleni, 5 jih je na usposabljanju, 4 so nesposobne za delo, 3 pa čakajo na usposabljanje v jesenskem roku. Število invalidnih oseb v občini Ljubljana Center je bistveno nižje kot v ostalih Ijubljanskih občinah, kar je pogojeno z nizkim številom aktivnih prebivalcev ob-čine. Socialna in materialna varnost zagotovljena delav-cem za primer brezposelnosti in sicer v oblikah denar-nega nadomestila, denarne pomoči in zdravstvenega varstva. V prvi poiovici leta 1980 je bilo pri skupnosti oziroma komisiji za socialno materialno varnost vlože-nih 132 zahtevkov za denarna nadomestila in pomoči, od tega jih je bilo 116 ugodno rešenih. Denarno nadomestilo je prejelo 88 oseb (v enakem obdobju leta 1979 - 42 oseb), denarno nadomestilo s podaljšanjem nad 12 mesecev 9 oseb, denarno pomoč 19 oseb (8) in pravico do zdravstvenega zavarovanja 88 oseb (105). Poprečni čas prejemanja denarnih prejemkov je 3 mesece in je enak kot v istem obdobju lani. Poprečni znesek denarnega nadomestila vseh upra-vičencev v letu 1980 znaša 5.278,80 dinarjev in je za 34,8 % večji od lanskega, ki je znašal 3.913,80 dinarjev. Štipendiran|e iz združenih sredstev pomeni obliko denarne pomoči in je pomembno pri odpravljanju so-cialnega razlikovanja in izenačevanju možnosti za vzgojo in izobraževanje. Drie 31. 12. 1979 je bilo v občini Ljubljana Center Ije razvijati ter posameznikom in sredstvom jayne)ga ob"eščan[a z ustreznimi podatki omogočati pravoča* sno in objektivno informiranje za potrebe potrošnikbv in združenega dela. Čeprav se to že izboljšuje, ni še brez neskladnosti in podjetniškega reklamiranja. Posebno pomoč morajo družbenopolitične organi-zacije in samoupravni organi nuditi ustanavljanju sve-tov potrošnikov v novih krajevnih skupnostih. Obliko-vati je potrebno predloge dopolnitev določil statutov krajevnih skupnosti o delovanju svetov potrošnikov j,n pri tem upoštevati usmeritev priročnika(Samoupravnp organizirani potrošniki, Skupnost slovenskih pbčin, Ljubljana, november 1979^Zlasti je treba izboljšati ka-drovsko sestavo svetov potrošnikov v krajevnih skup-nostih. . Do konca leta 1980 je potrebno organizirati za člane svetov potrošnikov ustrezne seminarje in jih seznaniti z vlogo in nalogami svetov potrošnikov ter izmenjati izkušnje v dosedanjom delu. Seminar naj bi služil kot usmeritev za pripravo delovnih programov v letu 1981. Ljubljana, 30. septembra 1980 OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA CENTER KONFERENCA SVETOV POTROSNIKOV Temelji razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Center I. OPREDELITEV, VLOGAIN OCENA OBSTOJEČEGA STANJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI Dejavnosti drobnega gospodarstva dopolnjujejo proizvodni program večjih delovnih organizacij s po-dročja industrije in gradbeništva in sicer v proizvodnji delov in sklopov, ki ne prenesejo obremenitve velikih fiksnih in režijskih stroškov. Poleg tega pa popestrijo tržno ponudbo z artikli, ki so tehnološko manj zahtevni in se izdelujejo v manjših serijah ali pa kot unikati; Naloga drobnega gospodarstva je tudi, da vzdržujejo in servisirajo tehnične izdelke, stanovanjski fond, belo tehniko in vse izdelke široke potrošnje. Zadovoljujejo pa tudi osebne in druge potrebe prebivalstva (stori-tvena dejavnost). Drobno gospodarstvo vključuje storitveno in proiz-vodno dejavnost, kamor spadajo temeljne organiza-ci|e združenega dela in enovite delovne organizacije, ki zaposlujejo manjše število delavcev - največ 125 - in opravljajo posamično oz. maloserijsko proizvodnjo ali proizvodnjo v kooperaciji ali po naročilu, ki opravljajo vse vrste obrtnih storitev ne glede na število zaposlenih ter vse oblike združevanja in organiziranja osebnega dela in sredstev z delom drugih delavcev v združenem delu, obrtnih in drugih zadrug. Ter vse dejavnosti, ki jih opravljajo občani z osebnim delorn in sredstvi, v njihovi lasti. Iz dejavnosti drobnega gospodarstva pa moramo izločiti tiste organizacije združenega dela oz. temeljne organizacije, ki sicer zaposlujejo manjše število delav-cev, vendar pa je organski sestav kapitala tak, da jih štejemo za industrijske OZO. . Z vidika celotnega družbenoekonomskega razvoja je drobno gospodarstvo izredno pomembno za našo ob-čino, čeprav soustvarja la manjši del dohodka, ki pa že daij časa stagnira. Da je dejavnost drobnega gospodar-stva zaostajala za razvojem ostalega gospodarstva ob-čine so pogojevali različnj faktorji, ki bi spremenili trend upadanja v porast; - Obrtna dejavnost in drobnoindustrijska proizvod-nja kot delovno intenzivno gospodarsko področje v primerjavi z industrijo, je veliko bolj obremenjena z družbenimi prispevki, kjer se le-ti po enotnih prispev-nih stopnjah plačujejo iz dohodka, kar se neugodno odraža na akumulacijski sposobnosti; To je povzročilo, da je obrt kljub naraščanju osebne potrošnje, razvijajoči se industriji in ugodni legi občine vse preteklo obdobje relativno zaostajala; - Neustrezne sistemske rešitve, davčne, kreditne, zunanjetrgovinske, kadrovske in cenovne politike; - Pomanjkanje povezanosti med obrtnimi OZD in TOZD na nivoju občine; - Pomanjkanje kriterijev za razporeditev fonda po-slovnih prostorov, ter neustrezen sistem najemnin; - Nezadostna dohodkovna povezanost drobnega gospodarstva na osnovi dolgoročnega združevanja dela in sredstev z industrijskimi in trgovinskimi organi-zacijami združenega dela, zlasti na področju servisira-nja in dopolnilnega asortimana drobnih maloserijskjh delov; - Neurejeno zagotavljanje potrebne uvozne opreme, reprodukcijskega materiala in cezervnih de/ov za servi- siranje in proizvodnjo dopolnilnega asortimana tar ma-loserijske proizvodnje. Pomen drobnega gospodarstva okvirno prikazujejo podatki o številu zaposlenih in dohodku tega področja gospodarstva. V enotah drobnega gospodarstva je bilo v letu 1979 zaposlenih 2.811 kar predstavlja 6,5% vseh zaposlenih v gospodarstvu občine. Oohodek, ki ga dosegata združeno delo in zasebni sektor v drobnem gospodarstvu, predstavlja 3,5% do-hodka gospodarstva občine. V okviru skupno realizira-nega dohodka drobnega gospodarstva znaša delež zasebnega sektorja 25,4%. Na področju drobnega gospodarstva deluje v občini Ljubljana Center 513 subjektov z 2.811 zaposlenimi. Števllo Struktur. število Struktur. Popttfc ___________________subjek. % delavcev %________^__ Dmžbeni sektor 29 57,0 1.438 51.2 49,6 Zasebni sektor 484 94,3 1,373 48,8 2,8 Skupaj 513 100,0 2.811 100,0 5,5 Zgornja razpredelnica kaže, da je v druibenem sek-torju zaposlenih 51,2% vseh delavcev, medtem ko je v zasebnem sektorju zaposlenih 48,8%. Iz tabele je razvidna struktura drobnega gospodar-stva po vrstah dejavnosti in številu zaposlenih. DEJAVNOST Števllo stevtlo Poprečno •notupoalsnih ittvilo upostonih 1. Mala industrija 6 380 63,3 2. Gradbeništvo 1 12 12,0 3. Obrtne TOZD in DO 15 943 62,9 4. POZD 2 46 23,0 5. Obrtne in druge zadruge 5 53 10,6 6. Zasebnaobrt 412 1.236 3,0 7. Zasebno gostinstvo 21 42 2,0 8. Zasebno prevozništvo 49 49 1,0 9. Fin, in teh. posl. stor._________2 50 25,0 SKUPAJ 513 2.811 5,5 Razporeditev obrtnih delavnic v občini, je pogojena tudi z zgodovinskim in urbanističnim razvojem Ljub-Ijane pri čemer je opazna največja koncentracija obrt-nih delavnic v najstarejšem delu občine in se gostota zmanjšuje proti novejšemu delu občine. Tako ima Krajevna skupnost Stara Ljubljana 169 obrtnikov, Krajevna skupnost Prule 25 obrtnikov, Kra-jevna skupnost Stari Vodmat 45 obrtnikov, Krajevna skupnost Tabor 70, Krajevna skupnost Ajdovščina 45, Krajevna skupnost Gradišče 30, Krajevna skupnost Ko-lodvor 54 in Krajevna skupnost Poljane 50 obrtnih delavnic. PREGLED ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA OELA S PODROČJA DROBNEGA GO8PODARSTVA Mala industriia: Elektro medicina, Zlatarna Celje TOZD Aurodent, Proiz. obrati Golovec, Železniška tiskarna, Tiskarna Kresija, Ate/je za zlatarstvo. Gradbeništvo: Kleparstvo - obrtno podj. Obrtne TOZD IN DO: Težmer Lj., Ključavničarske delavnice, DO Tilpis TOZD Servis, Zitus, Elektrotehna TOZD Prokom, Con-tal TOZD Cibes - servis, ABC Pomurka DO Drogerija, TOZD Plastika, PE Tapetništvo in dekoracija, Tovarna Jože Kerenčič TOŽD Optika, Brivsko frizersko podj. Ljubljana, Brivnice in česalnice; Labod, kemična čist., pralnica in barvanje, Obrtno podj. Roška pralnica, Foto Tivoli, Nova. POZD: POZD Minitipografija, POZD Aero Polyplast. Obrtne in druge zadruge: ONPZ Novoplesk, Zadruga dimnikarjev SRS, ONPZ Tesarska zadruga, ONPZ Galteks. Rnančne, tehnične in poslovne storitve: Studio, Agencija za EP export projekt. n. IZHODIŠČA IN CILJI DROBNEGA GOSPODAR-STVA Prioritetno izhodišče za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva v občini so potrebe krajanov v posamez-nih krajevnih skupnostih in delavcev v združenem delu, ki združujejo svoje delo na območju občine, niso pa občani. Relativna gosta naseljenost površinsko majhne ob-čine Center ne dopušča, da bi se v njenem središču razvijala proizvodna dejavnost, ker je le-ta prostorsko zahtevna. Zato naj bi se ta dejavnost razvijala v obrtnih conah izven mestnega središča, skladno s srednjeroč-nimi intencijami občihe in mesta. V občini Center naj bi se razvijale predvsem stori-tvene dejavnosti, ki ne potrebujejo velikih površin za poslovni prostor, niso hrupne, ne onesnažujejo okolja kar je pogojeno z lego občine. Te osnovne predpo-stavke prestruktuiranja drobnega gospodarstva bo po-trebno upoštevati pri postopni revitalizaciji mestnega jedra in pri izgradnji novih sosesk. Storitvene dejavnosti naj bi se razvijale v obrtnih centrih in sicer naj bi se organizirale kot: . - servisni centri za belo tehniko in akustične apa-rate. Ta servisni center naj bi omogočal, da bi občani na enem mestu dobili vse servisne storitve iz tega po-dročja ne glede na proizvajalca. Poleg tega pa bi s centralizacijo tehnične opreme in racionalno visoko usposobljenih kadrov ter s primerno organizacijo ser-visne službe omogočila povečati kvaliteto storitev in ekonomidnosti poslovanja. . — stanovanjski servis . haj omogoča porabniku sodobno organizirano in kvali-tetno vzdrževanje stanovanjskega fonda in poslovnih zgradb ter drugih prostorov v družbenem in zasebnem sektorju lastništva. Značilnost naše občine je ravno v relativno starem stanovanjskem fondu in velikem šte-vilu poslovnih prostorov. V ta servis naj bi bili organizi-rani: pleskarji, vseh vrst inštalaterji, steklarji, mizarji, tesarji, krovci, polagalci podov itd. - gospodinjski servis za nego in čiščenje stanovanj in poslovnih prostorov ter nudenje pomoči v gospo-dinjstvu Pri nas to področje še ni razvito, čeprav je nujno, da se tudi na tem področju organizirajo fleksibilni centri, ki naj koordinirano in celovito opravljajo ustrezne sto-ritve (čiščenje oken, pranje zaves, čiščenje podov). - salon za sodobno telesno nego bi vključeval brivce, frizerje, kozmetičarje in pedikerje. Zaradi nara-ščajočih potreb po tovrstnih storitvah bi bilo poslova-nje takega salona rentabilno, potrošnik pa bi lahko racionalno izkoristil čas katerega je nameni|Kielesni negi. - modno krojaštvo m šiviljstvo Tu naj bi se izdelovala oblačila po naročilu, popravila in tako zaželeni hitri servisi. Bistvo takšnega organizi-ranja je: racionalnejše poslovanje, kakovostne storitve in večja učinkovitost. III. ZAKUUČKI IN UGOTOVITVE Za načrtni razvoj drobnega gospodarstva je po-membno, da je njegova vloga in cilji njegovega razvoja opredeljen v družbenih planih občine ter v planskih dokumentih OZD, ki so opredeljene kot nosilke razvoja posamezne panoge drobnega gospodarstva in plan-skih dokumentov. 1. Razvoj drobnega gospodarstva pa je pogojen še z naslednjimi pogoji: a) posebno skrb je potrebno posvetiti razvoju druž-beno-ekonomskih odnosov v skladu z načeli in nalo-gami, ki jih zastavlja zakon o združenem delu, in obli-kam drobnega gosnodarstva (POZD obrtnim zadru-gam, dislociranim obratom itd.). S preraščanjem posameznih zasebnih obrtnih delav-nic ali z združevanjem dela in sredstev večjih sorodnih delavnic v POZD bo dana temeljna osnova za poveča-nje materialne osnove drobnega gospodarstva kot ce-lote. Z razvojem POZD bodo uveljavljene določbe za-kona o združenem delu ter s tem enaki samoupravni in družbenoekonomski odnosi ter splošni pogoji poslo-vanja kot v organizacijah združenega deia. 2. Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki usmer-jajo stanovanjsko gospodarstvo in upravljajo s stano-vanjskim fondom morajo pri načrtovanju izgradnje sta-novanjskih sosesk in revitalizaciji starih zgradb upo-števati potrebe po poslovnih prostorih za drobno go-spodarstvo s točno opredeljeno namembnostjo pro-storov. Pri oblikovanju najemnin za poslovne prostore je potrebno opredeliti tako namembnost, kot tudi se-lektivno politiko najemnin. V novih stanovanjskih sose-skah pa tudi v starih, kar je možno doseči z revitaliza-cijo starih zgradb, naj bi se v občini Center razvijali mali obrtni centri, kjer naj bi se združevalo več storitve-nih dejavnosti na enem mestu. S tem bi se oblikovata zaokrožena ponudba dejavnosti drobnega gospodar-stva v okviru ene krajevne skupnosti ali več krajevnih skupnosti skupaj. Prednost takih centrov bi bil tako za porabnika, kakor tudi za samostojnega obrtnika. S tem bi bile podane možnosti organiziranja skupne admini-strativne, komercialne in knjigovodske službe. Ravno tako pa bi imel možnost dopolnjevanja svojih storitev s storitvami in delom sosednih obratovalnic. 3. Na osnovi ugotovljenega kadrovskega stanja za-poslenih v malem gospodarstvu je potrebno pripraviti program izobraževanja in vključevanja mladih v uk. Mladina se v preteklem obdobju ni vključevala v obrtno strokovno izobraževanje, predvsem zaradi tega, ker ni videla v obrtni dejavnosti posebne perspektive. Zato je potrebno z načrtno kadrovsko politiko, predvsem pa z večjim informiranjem, že v osnovni šoli pri učencih zbuditi interes. 4. Posledica zaostajanja ponudbe registriranja obrti z rastočimi potrebami - posebno po storitvali - je šušmarstvo. Vendar pa ima tako na široko dopuščanje nelegalnega opravljanja obrti za posledico, daso redni obrtniki postavljeni v neenakopraven položaj. Nespre-jemljiva je dosedanja tendenca, da se redna obrt zaradi slabih pogojev razvoja spreminja v nelegalno oprav-Ijanje obrti ali v obrt kot postranski poklic. Pogosti primeri nelegalnega opravljanja dejavnosti, nelegal- nega zaposlovanja oziroma prekoračevanja cenzusa, terjajo učinkovito delovanje zlasti inšpekcije dela in tržne inšpekcije. 5. V davčni politiki je treba uveljaviti dosledno in ažurno obdavčevanje dejansko doseženega dohodka, upoštevajoč pri tem v čim večji meri strokovrife norma-tive ter prilagajanje akontiranja davčnih obveznosti dejanskim poslovnim pogojem (sezonskim in ko-njunkturnim) določenega obdobja. V davčni politiki je potrebno nadaljevati z diferenci-rano obravnavo obrtne dejavnosti po njihovi gospodar-ski mreži, zlasti, ko gre za določene tradicionalne obrti, kjer objektivno ni mčgoče povečevati produktivnosti, pa tudi za nekatere sodobne storitvene obrti, kjer ni mogoče niti z mehanizacijo niti stehnološkimi, organi-zacijskimi in drugimi ukrepi povečevati produktivnosti živega dela. 6. Tudi v poslovni politiki bank in njihovih planih je potrebno izoblikovati v večji meri možnost selektiv-nega kreditiranja drobnega gospodarstva. 7. Na področju oblikovanja in kontrole cen je treba malemu gospodarstvu zagotoviti, da se bodo tudi na tem področju uveljavila merila in kriteriji ocenah glede na normativ časa, tehnično opremljenost, poprečno stopnjo produktivnosti in stopnjo izkoriščenosti delov-nega časa ob normalni akumulaciji po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebni dohodek ustreznih dejavnosti. Kriteriji in način za sa-moupravno sporazumevanje o oblikovanju cen proiz-vodov in storitev naj se določijo v ustreznem družbe-nem dogovoru oziroma s samoupravnimi sporazumi. Mimo administrativnih posegov na področju kon-trole cen pričakujemo več tudi od potrošniških svetov, ki so najbolj samoupravna oblika poseganja na to področje in zaščita interesov potrošnika oziroma ob-čana. 8. Na področju zagotavljanja deviznih pravic za uvoz opreme, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za katere ni domačih virov, je potrebno v okviru Sl-SEOT oz. s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev (na osnovi zakona o deviznem poslo-vanju in kreditnih odnosih s tujino) zagotoviti najnuj-nejša devizna sredstva. Za boljSo in celovitejšo ponudbo bodo organizirani obrtni centri katerih nosilci razvoja po posameznih panogah so: - bela tehnika in elektroakustika - SOZD Elektrote-hna DO Elpis - vzdrževanje stanovanjskega fonda - Histor in Zitus - čiščenje stanovanj in poslovnih prostorov - Labod - modno krojaštvo in šiviljstvo - Kroj - nega telesa - Brivnice in česalnice in Brivsko frizersko podjetje Ljubljana. Pri razvoju drobnega gospodarstva bodo sodelovali na področju: - poslovnih prostorov - Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center - kreditiranje - Ljubljanska banka, Gospodarska banka, Jugobanka Temeljna banka Ljubljana, Beo-gradska banka Temeljna banka Ljubljana, Ljubljanska banka, Stanovanjsko komunalna banka ter Invest banka Ljubijana - upravnih zadev - Inšpekcijske službe SML in upravni organi občine Ljubljana Center. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN OOSPODARSTVO Izvrini svet skupščine občine Ljubljana Center ]e na seji 1. 10. 1980 obravnaval gradivo »Temelji ra-zvoja Crobnega gospodarstva v občini Ljubljana Cen-ter^ in sprejel stališče, da je potrebno pred sprejet-jem programa razvoja drobnega gospodarstva v ob-čini na podlagi predloženega gradiva opraviti pred-hodno temelfito obravnavo prl v»eh nosllclh fazvoja drobnega gospodarstva v občini L)ubl|ana Center. Konkreten razvoj drobnega gospodarstva mora izhajatl Iz de|anskih potreb, ki morajo biti opredeljene pri vseh temeljnlh notilclh planiran|a. še poaebej |e potrebno predhodno temeljiti obrav-navo v vseh krajevnlh skupnottlh, kjer delovnl Ijudje in občanl uresniču|e|o svo|e skupne Interese. Izvrini svet bo predlagano gradlvo »Temeljl ra-zvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubl|ana Cen-ter« posredoval vtem nosilcem razvo|a drobnaga go-spodarstva t«r krajevnim skupnostlm v občlnl s pred-logom, da ga temel|lto obravnava|e ter posredujejo konkretne predloge za pripravo programa razvoja drobnega gotpodarstva v občinl LJubliana Center. Izvrini «vet predlaga zborom občlnske skupičine, da predloženo gradivo obravnava|o, se do gradiva opredelijo ter sprejmejo svoje pripombe in predlog«. Ljubljana, oktober 1980 IZVRŠNI SVET Sklep o uprabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji Šklep o uporabl sredstev solidarnosti za delno od-pravo posledic škode zaradi neurja, skupščinam ob-čin Gornja Radgona, Lenart, Marlbor, Murska Sobota, šmarje pri Jeliah In Žalec. Na osnovi sklepa 7. seje Izvrinega sveta skupt-ičlne SR Slovenije z dne 15/9-1980 In sklepa 2. se|e odbora podplsnikov družbenega dogovora o načlnu uporabe in upravljanja s sredstvl soildarnostf z dne 25/9-1980 je skupščina občine Ljubljana Center na......seji zbora združenega dela, dne.........1980 in na......seji zbora krajevnih skupnosti, dne.........1980 spre- )ela nasiednji Sklep V skladu z 2., 3. In 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarno-sti (Uradni list SRS, ŠL 29/75), v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solldarnostl za odpravl|an|e po-sledic naravnih nesreč v SR Slovenijl (Uradni list SRS, štev. 3/75), ter skladno s sklepom 7. seje Izvrš-nega sveta skupščlne SR Slovenlje z dne 15. 9.1980 (St. 402-04/80-5), se skupičinam občin Gornja Rad-gona, Lenart, Maribor, Murska Sobota, Šmarje pri Jelšah In Žalec, za delno ktitje ikode, kJ je nastala zaradi neurja in toče v dneh 11. In 29.7.1980 ter 4. in 12. 8. 1980 in znafta skupa| 1,269,539.700 dln odobrl uporaba sredstev solldarnosti v skupnem znesku din 113, 367.000 din In slcer: 1. Dovoli se uporaba sredstev solidarnosti, ki se združujejo na računu sredstev solidarnosti SR Slove-nije v višini 113.367.000 din, kar predstav/ja 23,5% vseh planiranih sredstev solidarnosti v letu 1980. 2. Sredstva solidarnosti se uporabijo v navedenih občinah v naslednjih zneskih: .. občina Gornja Radgona 23,475.000 občina Lenart 5,376.000 občina Maribor 38,786.000 Občina Murska Sobota 28,700.000 občina šmarje pri Jelšah 5,656.000 občinažalec 11,374.000 3. Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v zgoraj navedenih občinah za naslednje namene: občina Gornja Radgona: - za odpravo posledic škode v kme- tijstvu 21.578.000 dih - za sanacijo stanovanjskih objek- tov v družbeni lastnini 1,522.000 din - za popravila lokalnih cest I. in II. reda, ter nekaterih nekategoriziranih cest 375.000 din Skupaj: 23.475.000 din občina Lenart: - za odpravo posledic škode v kme- tijstvu 3.337.000 din - za popravilo lokalnih cest I. in II. reda ter nekaterih nekategoriziranih cest 2.039.000 din Skupaj: 5.376.000 dln občina Maribor: - za odpravo posledic škode v kme- tijstvu 28.956.000 din - za popravilo lokalnih cest in na območju obdelovalnih površin 9.830.000 din Skupaj: 38.786.000 din občina Murska Sobota: - za odpravo posledic škode v kme- tijstvu 28.171.000 din - za sanacijo stanovanjskih objek- tov v družbeni lastnini 244.000 din - za popravilo lokalnih cest I. in II. reda ter nekategoriziranih cest 285.000 din Skupaj: ' 28.374.000 din občina Šmarje pri Jelšah: - za odpravo posledic škode v kme- tijstvu___________________________5.656.000 din Skupaj: 5.656.000 din občlna Žalec: - za odpravo posledic škode v kme- tijstvu 11.374.000 din Skupa): 11.374.000 din 4. Sredstva solidarnosti se lahko koristijo le za na-mene, ki so navedeni v sklepu pod tč. 3 in v obrazložitvi sklepa. V skladu z 9. členom družbenega dogovora morajo skupščine navedenih občin poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče. Takoj po kon-čani sanaciji, najpozneje pa do 1. 6. 1981 pa morajo posredovati odboru podpisnikov družbenega dogo-vora zaključno poročilo o uporabi sredstev solidarno-sti. V času sanacije izvajata nadzor RK za varstvo okolja in urejanje prostora in RKza kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano. SKUP&ČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Stsviika: 402-4/75 PREDSEDNIK SKUPSČINE Datum: Miroslav 8AMAR0ŽIJA OBRAZLOŽITEV Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi soildarnosti je na osnovi zahtevkov skupščin občin Gornja Radgona, Lenart, Murska Sobota, Marlbor, Šmarje pri Jelšah in Žalec ter na osnovl konkretnih predlogov za pokriva-nje škode nastale zaradi neur|a 8 točo v dneh 29/7-1980, 4. In 12. avgusta 1980 sprejel sklep, da predloži vsem podpisnikom družbenega dogovora predlog, da se iz sredstev solidarnosti za odpravljanje posledlc naravnlh nesreč v SR Slovenlji (Uradni list SRS, it. 3/75) namenijo sredstva občinam Gornja Radgona, Lenart, Murska Sobota, Maribor, šmarje pri Jeliah in Žalec v vliini 113.367.000 din. škoda na območ|u prizadetih občin |e bila ocenjena po navodilu o enotni metodologiji za cenitev škode od elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 17/79). Celotna ikoda v naštetih občinah je ocenjena na 1.269.539.700 dln. Iz podatkov Izhaja, da ikoda v občinah Gornja Rad-gona, Lenart, Murska Sobota in Žalec presega 3 % družb«nega proizvoda v letu 1979 ter v občini Smaije pri Jelšah 1,5 % družbenega proizvoda (območje ob-člne se v skladu z zakonom štoje za man| razvito območje) v letu 1979 ter se lahko skladno s 3. členom družbenega dogovora za delno odpravo posledic neurja s točo uporabijo sredstva soltdamosti SR Slo-v»ni}e. V občini Maribor znasa škoda v primerjavi z družbe-nim proizvodom 1979. leta 2,6 %. Upoitevaje dejstvo, da predstavlja škoda na področju občine Maribor 49.98 % vse povzročene škode v dneh 4. (n 12/8-1980, da odpade slednja skoraj v celoti na področje bodoče občine Maribor-Slovenske gorice je izvrinl svet skupščine SR Slovenije skladno s 3. odstavkom 3. člena družbenega dogovora na 7. seji dne 15/9-1980 sprejel skl«p, dasev tem prfmeru izjemoma upora-bi)o sredstva solidarnosti. Umestnost sprejetega sklepa potrjuje dejstvo, da |e povzročena škoda pri-zadela predvsem intenzivne kmetljske povriine, kar ima neposredni negativni vpliv na proizvodnjo hrane, kl \e v tem srednferočnem obdobfu posebnega po-mena za razvoj gospodarstva. ODBOR PODPISNIKOV DRUŽBENEOA DOOOVORA BELEŽKE: DOGOVORi, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat skupščine občine Ljubljana Center, tisk CGP DELO, Ljubijana, 9. 10. 1980