Evropa je v zadnjih dvesto letih do`ivljala korenite politiène spremembe, ki še niso kon- èane. Be`en pogled na politièni zemljevid ob prehodu 19. v 20.-to stoletje nam poka`e, da je bilo takrat na tem koncu sveta izredno malo dr`av. Pogled na zemljevid sto let ka- sneje pa nam poka`e mno`ico dr`av. Le peš- èica je takih, ki se jim meje niso spremenile. Od kod vsa ta mno`ica dr`av? Veèina evrop- skih dr`av se pojmuje kot narodne dr`ave, na- tanèneje enonarodne dr`ave in sloni na pre- prièanju, da ima vsak narod pravico do svoje lastne dr`avne ureditve, ki postane neke vrste pravni okvir za narod. Dr`ava se postavi v slu`bo naroda. Odnos med dr`avo in naro- dom je precej zapletena stvar, ker je zelo te`- ko jasno definirati narod. Pestrost pojava, ki mu pravimo narod, in prepletenost s stvar- nostjo, ki se imenuje dr`ava, kakor tudi ne- toènost jezikovne rabe so ovire, ki jih mora- mo premagati v iskanju uporabne definicije. >       Kadar je preprosta in jasna definicija prob- lem, si pomagamo z opisom temeljnih dejav- nikov ali pogojev, ki so potrebni, da lahko go- vorimo o stvari. Natanèna definicija naroda se izka`e za velik izziv, zato si pomagamo z opisom pogojev, ki jih mora neka èloveška skupnost izpolnjevati, da jo lahko prepozna- mo kot narod. Za obstoj nekega naroda je najprej potrebno zadostno število ljudi, ki se prištevajo k nekemu narodu in tvorijo homo- geno skupnost. Ti ljudje se pojmujejo kot neka velika dru`ina, zavedajo se, da so si v ne- kem “idealnem” sorodstvu, da so iste krvi. Do tega pride po naravni poti, s sklepanjem zakonskih vezi, vedno in povsod, kjer ljudje dalj èasa `ivijo skupaj in je priseljevanje ome- jeno na posameznike, ki se hitro izgubijo med mno`ico domaèinov. Dru`ine so sorods- tveno povezane v veèje enote, ki jih imenu- jemo rod ali klan. Koliko ljudi je potrebnih, da smemo neko skupino imenovati narod, pa nam ni znano oz. je zelo te`ko navesti. Drugi pogoj, ki je potreben za oblikovanje naroda, je “zemlja” oz. domovina, ki jo narod veèinsko naseljuje, si jo lasti in ji v èasu in prostoru vtisne s svojim delom svojevrsten peèat. Obièajno je tako, da ljudje prevzemajo ime od de`ele ali pa de`eli dajejo svoje ime. Tako govorimo o Slovencih in Sloveniji, Nemcih in Nemèiji itn. Pomembnost tega dejstva postane jasna, ko se ustavimo na pri- meru Bosne in Hercegovine, ki je dr`ava, ki nima narodov, ki bi se popolnoma identifi- cirali z njo. Kaj pomeni za obstoj dr`ave BIH, da se njeni prebivalci imenujejo in so Hrvati, Srbi in Bošnjaki, bomo jasneje spoznali, ko bodo mednarodne sile umaknile protektorat Evropske zveze in prepustile usodo domaèim voditeljem. Veèina prebivalstva BIH se še ni popolnoma identificirala z dr`avo, v kateri `i- vijo. Biti Bosanec ali Hercegovec je bolj po- krajinskega pomena, kakor nekoè Kranjec v Sloveniji. Povsod drugod po Evropi pa prihaja do veèinskega prekrivanja med narodnostjo prebivalstva in imenom dr`ave. Tu se prviè poka`ejo tesne vezi, ki se odkrivajo ob razmiš- ljanju o narodu ali dr`avi. Zgodovina pa je prièa, da je vsak narod, ki je izgubil etnièno veèinskost na svoji zem- *!2  ; . (         (    # lji, ogro`en, posebno èe je ta izguba na raèun soseda, ki se konstantno? širi. Ta proces smo Slovenci prenašali z germanizacijo, danes ga pa lahko opazujemo na jugu Balkana, kjer se Albanci širijo na raèun svojih slovanskih so- sedov. Albanizacija Makedonije se bo nada- ljevala toliko èasa, kolikor èasa bodo Albanci tako rodovitni, Makedonci pa ostajali brez otrok. Mislim, da je ob sedanji stopnji rod- nosti jasno, da kaj lahko pride èas, ko bodo Makedonci manjšina na svojem (v Makedo- niji) in bodo s tem postali tujci v lastni dr- `avi, ki bo postala albanska. Tretji pomemben faktor pri razlikovanju narodov je jezik. Temeljni, vendar ne edini po- goj, ker poznamo veliko razliènih ljudstev in dr`av, pa tudi narodov, ki imajo skupen jezik, kar je posledica kolonializma, a so med seboj razlièni. Najbolj znaèilni jeziki te kategorije so anglešèina, španšèina, francošèina in por- tugalšèina. V Evropi pa imamo nekaj drugih dr`av, ki si delijo jezik, pa o njih ne moremo govoriti kot o enem narodu. Tu mislim na nemšèino, ki je materinšèina tako Nemcem kakor Avstrijcem in delu Švicarjev, ali francoš- èino, ki je materinšèina poleg Francozom tudi delu Belgijcev in Švicarjev. Irci pa so celo po- polnoma izgubili svoj jezik in prevzeli jezik svo- jih dolgoletnih gospodarjev Angle`ev, pa jih ne bo nihèe enaèil s temi. Jezik, ki nam je Slo- vencem tako ljub in ga postavljamo na prvo mesto med znaèilnosti naroda, torej ni abso- luten, ampak je le eden od mnogih dejavnikov, ki pripomorejo k posebni identiteti, ki je zna- èilnost naroda. Kako pomemben je jezik, spoz- navamo v kulturnem prostoru, ki ga doloèata bivša Avstro-Ogrska in Bavarska. Vsak narod v tem prostoru ima svojo kulturo, ki jo najbolj doloèa jezik. Odnos do materinšèine je za èlo- veka tako poseben in pomemben, da ga ne more nadomestiti še tako dobro znanje enega ali veè tujih jezikov. Materinšèina je posebna zato, ker v njej èlovek najbolj pristno moli, izra`a svoja èustva, najgloblja razmišljanja in spoznava svet okoli sebe. Izgnanstvo je zato tako kruto, ker kljub napredovanju v tujem jeziku, stik s svetom ni nikoli tako neposreden in enovit, kakor to omogoèa materni jezik. Tudi vera prispeva svoj dele` k identiteti nekega naroda. Najbolj vidno je to pri pra- voslavnih. Te`ko si predstavljamo Srba, Grka ali Rusa, ki bi ne bil pravoslavne vere. Cerkve na Vzhodu so se drobile in njihova velikost je bila najveèkrat enaka velikosti dr`ave. Vsa- kiè, ko veèja dr`ava razpade na manjše, se de- lijo tudi te Cerkve. Poseben primer predstav- ljajo katoliški narodi, ki si delijo isto vero, isto Cerkev in isto kanonsko disciplino pod absolutno oblastjo enega pape`a. V vsakem narodu ta veroizpoved najde svojevrstne na- èine, da se pribli`a ljudstvu in postane tudi na ta naèin bolj domaèa kraju, kjer se izpo- veduje. Vesoljnost in anacionalnost katolištva pomaga bla`iti nacionalistiène skrajnosti, ki so se pojavljale v zgodovini in izvirajo iz pro- testantske oblike kršèanstva. Kljub temu pa je nacionalizem v 19. stoletju moèno zajel tudi katoliške narode in dr`ave. Zdru`evalna moè vere je danes podcenje- na. Ljudje iste vere so si èustveno blizu in se sprejemajo z naklonjenostjo. V antiki in do ne tako nedavnih èasov so dr`ave skrbele za enotno vero, ker je to dajalo moè dr`avi. Dr- `ava, ki je bila versko razklana, je bila šibka in je prejkoslej razpadla. Na nek naèin je vero, kot zdru`evalni element v dru`bi, z nasto- pom protestantizma zamenjal nacionalizem. Vera prispeva enoten moralni kodeks, kar se v dru`bi pozna v obliki lestvice vrednot, ki morajo biti zavarovane in gojene. Obenem pa vsaka vera vzgaja svoje èlane k dobrodel- nosti, ki se obièajno zaèenja pri pomoèi po- trebnim rojakom oz. sovernikom. Vse to kre- pi obèutek povezanosti in sèasoma postanejo ljudje eno samo dru`beno telo. Evropska enotnost izhaja iz grško-rimskega sveta in iz kršèanstva v svojih dveh prvotnih oblikah: katolištva in pravoslavja. Zanikanje              tega dejstva in dvestoletno sistematièno raz- grajevanje tega miselno-kulturnega miljeja sta današnjo Evropo odtujila samo sebi. Ev- ropski narodi so danes izgubili naravno in- tegracijsko moè. Priseljenci noèejo postati Evropejci ali Nemci, Francozi, Belgijci ipd., ampak hoèejo ostati to, kar so bili, ko so odš- li od doma. Njihova vera jim pri tem bolj pomaga kot domaèa kultura. Ob koncu 19. stoletja je Ernest Renan v svojem zagovoru, zakaj sta Alzacija in Lorena francoski in ne nemški, poudaril, da obstoj naroda zahteva tudi jasno izra`eno voljo oz. zavest ljudi, da spadajo skupaj, da so narod. Na poseben naèin prispeva k tej zavesti zgo- dovina, kjer pa ni toliko va`no, kaj se ljudje spominjajo, ampak bolj to kar so pozabili. Renan govori o “dnevnem plebiscitu”, ki je temelj, na katerem obstajajo narodi.1 V vsa- kem narodu je resnièno prisotna zavest o sa- mem sebi in o lastnem obstoju. Preteklost postane del skupne identitete in tudi temelj zahtev za prihodnost. Ta zavest mora biti vsaj latentna ali pasivna, èe izgine, potem obstaja velika nevarnost, da narod izgubi svojo po- sebnost in izgine s površja zemlje. Dejstvo je, da so mnoga ljudstva v preteklost izginila brez sledu, pa èeprav so bila svoj èas velika in mogoèna. Ni jasno, ali smemo govoriti o narodih v davni pretekli, dejstvo pa je, da smemo govoriti o narodih danes oz. pribli`no zadnjih dvesto let. Med zelo pomembne in na nek naèin bis- tvene elemente naroda moramo vkljuèiti tudi politièno ureditev. Ni dovolj, da neki narod veèinsko poseljuje nek zaokro`en kos zemlje, imeti mora tudi svojo politièno organizira- nost, s katero izra`a svoje “gospostvo nad svo- jim”. Vsak narod, ki se zave samega sebe, te`i po dr`avi, ki jo hoèe imenovati “narodna”. Èeprav je ta politièna volja prisotna in jo sre- èujemo vedno tam, kjer se v zgodovini izob- likuje kateri od narodov, pa ta politièna zah- teva ni vedno nujna. S tem seznamom imamo najpomembnej- še temeljne kamne, ki so potrebni, da neko skupino ljudi opredelimo kot narod. Veè teh elementov se pojavlja, la`je prepoznamo na- rod. Judje so dolga stoletja ohranili svojo identiteto, vendar do vrnitve v Palestino in ustanovitve dr`ave Izrael niso imeli mo`nosti, da bi se dvignili na raven naroda. Prav tako Romi ali Cigani, ki `ivijo kot razpršena et- nièna skupina, ne morejo prestopiti praga ljudstva in postati narod, ker nimajo svoje zemlje, ampak dejansko vedno gostujejo na tujem. Jasno je torej, da smo Slovenci narod, kakor Nemci in Italijani, vprašanje pa je, ali so Avstrijci `e narod, ker so postali Avstrijci šele v dvajsetem stoletju. Prej so bili Nemci. Do razpada Avstro-Ogrske so bili sedanji Av- strijci prej Nemci kot Avstrijci v narodnem smislu. Avstrijskega naroda v Dvojni monar- hiji ni bilo. Šele po prvi svetovni vojni so se morali nemško govoreèi prebivalci bivšega ce- sarstva sooèiti z dejstvom, da so na svojem in da niso Nemci. Ta proces do leta 1939 še ni bil konèan, zato je ob napredku in moèi Hit- lerjeve Nemèije toliko Avstrijcev z vsem sr- cem glasovalo za Reich. Nastanek neke iden- titete zahteva èas, nastanek narodne identi- tete prav tako.     )  Razmišljanje o narodu ne more mimo poj- ma dr`ava. Dr`ave so politiène tvorba, ki de- jansko obvladujejo nek teritorij in omogoèajo neko obliko reda in miru. V 19. stoletju se v Evropi pojavi narodna dr`ava, ki se opira ne toliko na svetopisemsko preprièanje, da je ob- last od Boga, ampak bolj na ljudstvo, ki po- stane suveren. Narod ima svoj teritorij, prav tako dr`ava. Narod je sestavljen iz ljudi, dr- `ava potrebuje dr`avljane … Lahko bi rekli, da na nek naèin postane dr`ava pravni izraz nekega naroda takrat, ko se imenuje po njem in svoj cilj ali obstoj utemeljuje s potrebo po ohranitvi “svojega naroda”, ki se ne enaèi z         # dr`avljani. Glede na odnos do dr`ave pa poz- na Evropa dve skupini narodov in posledièno tudi dr`av.        V Evropi poznamo v grobem dve veliki skupini narodov. Prve imenujemo “Staatsna- tionen”, druge pa “Kulturnationen”. Prva sku- pina se je izoblikovala okoli “politikuma”, se pravi v odnosu do dr`ave.2 Druga skupina pa se sklicuje predvsem na kulturo in kri. Prve prevladujejo v Zahodni Evropi, druge so po- jav Srednje in Vzhodne Evrope. Prvo skupino zastopa Francija, drugo Nemèija. Slovenijo jasno uvršèamo v drugo skupino. “Staatsnationen” so prisotne na zahodu evropske celine. Njihova znaèilnost je termi- nološka in pojmovna poroka med dr`avo in narodom. V francošèini, španšèini ali angleš- èini te`ko razlikujemo med narodom in dr- `avo. Besedo narod, ki bi jo prevedli kot “na- cion, nation, nación”, uporabljajo tudi za dr- `avo. Francoski “La grande nation” bi lahko prevedli kot “veliki narod” ali “velika dr`ava”. Kaj s tem pravzaprav mislijo, zvemo iz kon- teksta, najveèkrat pa ni popolnoma jasno, kaj avtorji iz zahodnih kulturnih krogov kanijo povedati.3 Narod torej v mnogih primerih gra- dijo okoli in skupaj z dr`avo do te mere, da se v praksi ne razlikujeta veè. Za Francoza je verjetno nepredstavljivo, da bi narod lahko ob- stajal brez dr`ave Francije. Za Slovenca pa je to samoumevno, ker spada v skupino narodov, ki so se izoblikovali kot narodi pred razglasi- tvijo lastne narodne dr`ave. Slovenci smo od leta 1848 prav gotovo narod, naša dr`ava pa je prišla na vrsto šele leta 1991, ko smo se poslo- vili od Jugoslavije in zavrgli socialistièno de- dišèino, ki nam jo je vsilila nasilna manjšina. “Kulturnationen” gradijo svojo identiteto na kulturnem izra`anju, predvsem jeziku in na krvi. Èe je nekdo Francoz, ker se je rodil in `ivi v Franciji, pa je nekdo Slovenec ali Nemec zato, ker so to bili njegovi predniki, a tudi zato, ker se prišteva h kulturi tega ali onega naroda. Druga skupina narodov ima veliko bolj jasno dodelane pojme, kot so narod, dr- `ava, dr`avljanstvo, narodnost, ljudstvo ipd. “Politikum” se v teh “kulturnih narodih” po- javi šele kot te`enje po odraslosti narodnega telesa v subjekt mednarodnega prava. Na slo- venskem primeru je to zelo oèitno. Slovenska dr`ava je zadnja stopnja “poosebljanja” naroda in pridobivanja priznanja od vseh ostalih prav- nih subjektov mednarodnega prava. > 6      Od leta 1991, ko smo Slovenci razglasili svojo narodno dr`avo, se v publicistiki vztraj- no pojavlja pojem “nacija”. Nacija naj bi bil narod, ki ima svojo dr`avo, torej nova stopnja razvoja naroda. Poslovenjena tujka do`ivlja podobno usodo mnogih drugih izposojenk iz latinsko-angleškega jezikovnega bazena. Be- seda “nacija” ni niè drugega kot poslovenjena oblika angleške “nation” ali italijanske “na- zione” oz. španske “nación”, pri tem pa se po- zablja, da vsi našteti narodi enaèijo narod in dr`avo in ne razlikujejo tako natanèno med narodom in dr`avo, kakor to delamo Slovenci oz. drugi narodi Srednje Evrope. Dr. Marko Krem`ar razlikuje med dvema oblikama èloveškega zdru`evanja. Prvo ime- nuje “skupnost” in temelji na naravnih vezeh. Zakon, dru`ina, rod, narod so osnovne stop- nje te prve skupine. Gonilna sila teh skup- nosti je ljubezen, ki ne gleda na svojo korist, ampak je usmerjena k drugemu in mu `eli dobro. Predvsem dru`ina (v o`jem in širšem smislu), ki je lahko le zakonska skupnost mo- `a in `ene ter njunih otrok (v širšem smislu pa z njimi tesno povezani sorodniki), deluje po tem principu. Poleg skupnosti pa po Krem`arju poznamo ljudje tudi “dru`be”, ki slonijo na jasno definiranem interesu. Naj- višja oblika tega zdru`evanja je dr`ava, lahko pa v tej skupini prepoznamo tudi podjetja in neprofitna društva.4              Dr`ava je “interesno zdru`enje” politiè- nega subjekta, ki ga imenujemo narod. Lahko pa obstaja tudi iz bo`jepravnega razloga na osnovi kake dinastije oz. ker so se v èasu znale preoblikovati tako, da dr`avljani sprejemajo njeno sedanjo ureditev kot zadostno. Dr`avo èlovek te`ko ljubi. Dr`ava je tista, ki pobira davke; èe je potrebno, s silo uveljavlja red in disciplino (vojska in policija). Dr`avljan jo pogosto do`ivlja kot veènega in nepotrebnega zatiralca, od katerega imajo le politièna elita, dr`avni uslu`benci in goljufi konkretno ko- rist. Tega dejstva se politiki oz. voditelji dr- `av resnièno zavedajo, zato poskušajo pri lju- deh vzpostaviti enaèenje med dr`avo in do- movino, med narodom in dr`avljanskim te- lesom. Ko je Nemèija napadla Sovjetsko zve- zo, je komunistièna partija pozabila na svoj internacionalizem in znova obudila vso reto- riko “svete Rusije” in v ljudeh podpihovala domovinska èustva. Za komunizem in Stalina se ne bi nihèe boril. Za Rusijo so umrli mi- lijoni. Po zmagi pa so se vrnili k svoji inter- nacionalistièni, ateistièni retoriki in vso slavo pripisali najveèjemu krvniku Stalinu. Prav tako ne bi nihèe v Sloveniji sledil komunistiè- ni partiji, èe ne bi svoje revolucije in proti- narodnega delovanja spretno skrila v protio- kupatorsko retoriko, èeprav le-ta nima niè na- rodnobuditeljskega v sebi. Ko so potrebne `r- tve, takrat dr`ava pose`e po narodnih èustvih. Lasten narod veèina ljudi ljubi in je zanj v resnici pripravljena `rtvovati tudi `ivljenje. Prav tako ljudje nimajo nobene potrebe po poseganju po sosedovi lastnini in se dr`avniki poslu`ujejo manipulacije in prika`ejo ljudem napadalno vojno kot obrambno (Italija je ti- pièen primer: od svoje zdru`itve do danes so bili samo napadalne vojne, sami pa jih ime- nujejo obrambne). Nacionalizem je še kako        E. Dolinar: V smrtni prah si me polo`il, glina.  # priroèen, ker temelji na ljubezni do naroda in domovine. Ker je to èustvo zaradi nacio- nalsocializma padlo v nemilost, poskušajo da- nes njegovo vsebino predstaviti skozi domo- ljubna èustva (patriotizem). Te`ava je, da se kaj lahko zgodi, da imajo ljudje razliènih na- rodov isti domovino, kot npr. Èehi in Nemci do povojnega izgona Nemcev: verjetno so oboji ljubili Èeško kot domovino, a le Èehi so bili le-tam doma. Narodna dr`ava je proizvod zadnjih dveh stoletij in je poseben evropski pojav. Narodno dr`avo lahko pojmujemo kot najvišji pravni izraz nekega naroda. Vse evropske dr`ave se pojmujejo kot enonarodne dr`ave. Celo Bel- gija ali Španija, kar pa slednji povzroèa èedalje veèje te`ave. Dr`ava, ki je enonarodna, pa de- finira svoje interese v slu`bi narodnih inte- resov … Spori in vojne, ki izhajajo iz takega pojmovanja interesa, naroda in dr`ave so zna- ni. Pametno je torej, da išèe èedalje veèjo ja- snost in osvetljuje povezanost in loèenost med naravnimi èloveškimi skupnostmi in nji- hovi dru`bami, ki so veliko bolj prigodne, èe- prav potrebne in dobre. * (   7   Med posameznikom in narodom obstaja enosmeren odnos. Asimetriènost se prepozna v tem, da narod ima sicer nekaj pravic, ki so analogne pravicam posameznika, ni pa narod oseba, ki bi lahko prevzemal nase dol`nosti. Simone Weil pravi, da “ne obstajajo dol`nosti skupnosti kot takih”.5 Dol`nosti lahko sprej- me nase le oseba in so vedno sorazmerne s pravicami, ki jih u`iva. Narod obstaja sicer pred posameznikom, vendar do posameznika nima nobenih pravih dol`nosti. Posameznik pa ima dol`nosti do svojega naroda, ker je to najvišji izraz skupnosti, v katero je èlovek ro- jen. Prva dol`nost posameznika do svojega na- roda je prispevek, ki ga je dol`an dati za nje- govo rast in obstoj. Vsak, ki zanemarja svojo dedišèino in jo nekritièno pozablja oz. menja s tujim blagom, škodi najprej sebi in se od- tujuje samemu sebi oz. svojim prednikom, ki tako tonejo v pozabo. Skrb mnogih Evro- pejcev za svoj materni jezik, da bi bil èim bolj èist nepotrebnih tujk, je potrebno razumeti znotraj tega odnosa.6 Posameznik se mora sooèiti z nemo in brezpogojno zahtevo naro- da, da sprejme identiteto, ki mu je ponujena. Pravzaprav posameznik nima izbire. Ko je otrok, nehote in nevede prevzame jezik, kul- turo, èustvovanje svojega okolja. Priseljenci v kateri koli dr`avi vidijo, kako se ta proces dogaja na njihovih otrocih, rojenih v njihovi novi domovini, kako prevzemajo jezik in kako se poèasi, a zanesljivo navezujejo na domovino oz. kraj rojstva, ki ni isti kakor kraj rojstva in domovina njihovih staršev. To je problem mnogih Turkov v Nemèiji, ki so Turki v Nemèiji in Nemci v Turèiji. Zanimivo je tudi, da je ta pojav le evropski, saj je v Ame- riki lahko vsakdo Amerièan, tako na jugu ka- kor na severu celine. Samoumevno in najbo- lje je, da se kraj rojstva, domovina, narod in dr`ava pokrivajo. V primeru Slovenca, ki se rodi v Sloveniji slovenskim staršem, se vpra- šanje identitete ne bo nikoli postavljajo s tako ostrino kakor tistemu, ki se rodi slovenskim staršem v zamejstvu ali izseljenstvu. Èetrto bo`jo zapoved, ki govori o ljubezni do staršev, lahko razširimo kot zapoved lju- bezni, ki jo moramo izpolniti do svojega “idealnega” oèeta, to je do lastnega naroda. Ljubiti svoje nikoli ne pomeni zanièevanje sosednjega. Kdor prav ljubi svoj narod, je is- toèasno dol`an spoštovani druge narode. To je pape` Janez Pavel II. odloèno poudaril v svojem govoru ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne.7 Ljudje, ki se èutijo pripadnike iste skupi- ne, so si naravno bli`je in so med seboj bolj solidarni kakor s tistimi, ki jih imajo za tujce. Èeprav smo ljudje v kršèanskem pojmovanju bratje in sestre, ker smo vsi otroci istega Oèe- ta, Boga, ki je v nebesih, pa je v praksi tako,                     da je vsakemu najbli`ji najprej dru`inski èlan, potem prijatelji in sosedje, kasneje sovašèani ali somešèani, sonarodnjaki, ljudje istega kontinenta in civilizacije in šele nato èloveš- tvo. Do sonarodnjaka smo veliko bolj naklo- njeni kakor do tujca in veliko veè mu zaupa- mo, saj ga tudi bolje razumemo. Prav zato so tudi dr`avljanske vojne bolj krvave in teme- ljite kakor urejeno vojskovanje nasprotujoèih si dr`av. Èe nas sonarodnjak prevara ali za- postavlja, se èutimo veliko bolj prizadete ka- kor, èe kaj takega stori tujec. Solidarnost med sonarodnjaki je bolj naravna in dejavna kakor katera koli druga.8      ) Vsak èlovek ima pravico do emigracije. Iti po svetu s trebuhom za kruhom je stal- nica èloveške zgodovine. Naselitev v novi de- `eli z drugaèno kulturo pomeni za vsakega velik napor. Po dolgih letih bivanja v istem kulturnem in narodnem obmoèju, morda celo z dru`benim uspehom, pa prišleki na nek nepojmljiv naèin ostanejo še vedno priš- leki. Narodnosti, ki smo se je navzeli v svo- jem otroštvu, ne moremo veè odlo`iti. Pra- vijo, da imajo vsi otroci do petega leta enako pojmovanje èasa. Potem se navzamejo poj- movanja, ki prevladuje v njihovi okolici. To pa je v Evropi popolnoma drugaèno kakor v Afriki, v Sloveniji drugaèno kakor v Italiji. Ko smo kot otroci sprejeli vase pojmovanje èasa, ga ne moremo nikoli veè odlo`iti. Prav tako je z narodom. Ko v rosni mladosti sprejmemo od okolice identiteto, je ne mo- remo nikoli veè odlo`iti. Lahko jo potisne- mo v podzavest, lahko celo pozabimo ma- terinšèino, kljub temu pa ostane kot nevi- den temelj, na katerem zavestno in z veli- kimi napori zgradimo novo identiteto. Enkrat Slovenec pomeni, da smo na nek naèin za vedno Slovenci. V našem èasu, ki sebe imenuje postmoderni, ki povelièuje neo- predeljenost na vseh podroèjih, je tuja misel, da se narodu ne moremo odpovedati in da smo mu dol`ni ljubezen. Pomembnosti na- rodne skupnosti ne smemo zanemarjati, saj je poleg veroizpovedi ena od najmoènejših in- tegracijskih sil med ljudmi. Ljudje istega na- roda se poèutijo povezani med seboj. Iz lju- bezni do naroda in domovine so pripravljeni na velike `rtve in napore, pripravljeni so pa tudi na solidarnostno pomoè. Ohranjevanje istosti naroda skozi èas je prva dol`nost na- rodne skupnosti. To dosegamo tako, da go- jimo nosilce svoje identitete. Za Slovence je to v prvi vrsti jezik, ki nas loèuje od drugih, sosednjih narodov. Slovenšèina `ivi in umre s Slovenci. To je naša najbolj oèitna poseb- nost, zato se je moramo zavedati in veseliti kot našega prispeveka k bogastvu èloveštva. Vendar je to predvsem naša dedišèina, nihèe drug je ne bo gojil. Vsi narodi sveta omogo- èajo posamezniku stik s soèlovekom in oko- ljem, posredujejo mu sredstva izra`anja in èustvovanja tako globoko, da tega prispevka ni mogoèe izbrisati. Prispevek narodov k identiteti posameznika je prav ta skupna plat- forma, ki jo vsak potrebuje, da se lahko izrazi kot oseba, ki je edinstvena, a dovolj podobna drugim, da lahko vstopa v dialog in obèestvo z njimi. 1. Prim. E. Renan, Che cos’é una nazione?, Roma, Donzelli editore, 31998, 15 sl. 2. Prim. J. Maritain, L’uomo e lo stato, Milano, Editrice Massimo — Vita e Pensiero, 21992, 78; prim. J. FELS, Begriff und Wessen der Nation, Münster i. W., Aschendorffsche Verlagsbuchhandlung, 1929, 47. 3. Prim. Rudi Rizman, Teoretske strategije v študijah etnonacionalizma, v: Rudi Rizman, Študije o etnonacionalizmu, Ljubljana, Krt, 1991, 15. 4. Prim. Marko Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, Buenos Aires, Slovenska kulturna akcija, 1984, 13-15. 5. Simone Weil, La prima radice, Milano, Mondadori, 1996, 16. 6. Andrej Marko Pozniè, Un futuro para la nacion en la Union Europea, Roma, 2000, 72. 7. Andrej Marko Pozniè, n. d., 74. 8. Prim. Andrej Marko Pozniè, n. d., 78-80.