Poštnina plačana v gotovini LETO LX V Ljubljani, v petek 8. aprila 1932 Štev. 80 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo +0 Din — ne-del|ska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul h/lll Teletom uredništvu: dnevna tlužhs 2050 — nočna 2<>96. 29redvsem govorilo o podonavskem vprašanju, toda v resnici je to vprašanje bilo potisnjeno v ozadje zaradi potrebe, ki je nastala vsled nevarnosti novega bnnkerotn na Nemškem. Tardieu in MacDonald sta bila primo-rana, da se posvetujeta o sredstvih, kako bi ~e ta bankerot, ki je videti neizogiben, preprečil. Mogoče je, dn nemška marka čez nekaj tednov, če ne že preje, doživi definitivni padec. Če se to zgodi, potem je povsem razumljivo, da bodo razgovori o mizeriji Avstrije in Madjurske postali ne važni. Popoln moratorij pred vrati. Angleški strokovnjaki, ki so se vrnili iz Berlina, so prinesli domov najslabše vtise o finančnem položaju Nemčije. Njihov pesimizem nadkriljuje celo slutnje merodajnih nemških faktorjev. Zdi se neizogibno, dn bo nemška vlada v najkrajšem času proglasila moratorij, ki bi bil še širši nego sedaj obstoječi in ki bi se raztezal tudi na plačanje obresti po Youngovem in Dawesovem posojilu, čeprav sta obe posojili zajamčeni na prav poseben način. To se pravi, da se predvideva možnost popolnega ustavljcnjn nemških plačil inozemstvu, bodisi na račun posameznikov bodisi na račun države. Dopisnik lista vidi vzrok te krize v politiki nemških finančnikom, ki v inozemstvu špekulirajo na nizkem stanju marke in na skorajšnjem padcu nemških državnih papirjev, ne izvzemši Duvvesovih in Youngovih obveznic, čeprav so le-te zagarautirane z zlato podlago. Masa nem-šikih kapitalov je v stalnem prometu med Parizom, Londonom, Amsterdamom in Ziirichom in ti kapitali, prehajajoči z ene slrani Atlantskega oceana na drugo, predstavljajo danes ogromen del mednarodne denarne špekulacije. Ne obotavljajte se! Zato je razumljivo, da je v tako kritičnem momentu postalo nujno potrebno, da se francoska in angleška politika dovedeta med seboj v siklad. Dogodki, ki' so vedno močnejši od ljudske volje, silijo danes odgovorne državnike, da se dvignejo nad svoje majhne spore in da z vso odločnostjo pristopijo k reševanju vprašanj, od katerih je odvisen nadaljnji obstoj evrop škili narodov. Konferenca štirih London, 7, aprila, tg. Včerajšnji prvi dan konference štirih velesil ne zbuja mnogo optimizma. Razpravljali so o francoskem načrtu. Italijani so predložili drug predlog, da naj se nadaljna izdelava sistema največjih ugodnosti ne prepusti konferenci podonavskih držav, temveč drugi konferenci »devetih«, v kateri bi bilo zastopanih pet podonavskih držav in štiri velesile. Enako stališče zavzema tudi Nemčija. Italija in Nemčija sta navajali, da francoski načrt tudi za Češkoslovaško ne bi bil znosljiv. »Times« pravijo, da bo Nemčija danes predlagala, da se osnuje carinska zveza, kateri naj bi pripadale vse države v donavskem kotlu razen Češkoslovaške, kateri pa naj bi pripadali tudi Nemčija in Italija in morda tudi Poljska. Veliko vprašanje je, ali bo mogla konferenca v svojem določenem času storiti več, kakor da bo samo razpravljala o vsem kompleksu vprašanj. Avstrijski poslanik v Londonu je izročil MacDonaldu memorandum, v katerem prosi, da bi avstrijske sosedne države in druge evropske države dovolile avstrijskemu eksportnemu blagu carinske največje ugodnosti. Nemški prodpredlogi Pariz, 7. aprila, ž. Kakor se čuje, ima Biilow tri nemške protipredloge, ki jih namerava predložiti londonski konferenci. Prvi predlog je, da se osnuje evropska carinska unija, ki naj bi razen podonavskih držav vsebovala tudi vse ostale države. V slučaju, da se ta njegova kombinacija odbije, naj se sprejme preferencialni carinski načrt za iste države in ustvari tudi cona za zamerjavanje blaga. V slučaju, da bi tudi ta njegov drugi načrt ne bil sprejet, bi bila Nemčija pripravljena doprinesti žrtve v cilju, da pomaga onim državam, ki se nahajajo v kritičnem položaju. V tem slučaju bi Nemčija sprejela tudi enostransko preierencialno trgovinsko pogodbo v korist avstrijske industrije in v korist madjarskih, jugoslovanskih in romunskih kmetijskih pridelkov. Iz te kombinacije bi bila izključena češkoslovaška, ker je njen današnji položaj še vedno mnogo boljši od nemškega. Gospodarski odbor za proučavanie Podonavja Pariz, 7. npr. ž. Istočasno, kakor agencija »Reuter«, poroča tudi agencija »Havas«, da je prvi pozitivni rezultat konference štirih velesil izvolitev odbora predstavnikov finančnih ministrstev velesil. Ta odbor bo imel nalogo, da prouči zadnje poročilo finančnega odbora Zveze narodov o položaju Avstrije in Nemčije. V krogih konference se naglaša, da ta odbor ni postavljen od delegacije temveč od samih vlad. Odbor bo sestavil poročilo, kakšni sklepi sc bodo predložili interesiranim vladam. Mesto dela bo odbor določil sam. Pod takimi pogoji, kakor se govori nadalje v komunikeju, svet Zveze narodov zaenkrat ne bo napravil nobenih sklepov z ozirotn na poročilo finančnega odbora Zveze narodov. Svet se bo oj>iral samo na ugotovitev, da je poročilo finančnega odbora izročeno samo v pretres in študij finančnim strokovnjakom štirih velesil in bodo zadevni zaključki Zve.ze narodov padli pozneje. Kako je mišljena finančna pomoč Glede pozitivnega načrta, kako je zamišljena finančna pomoč podonavskim državam, ki je nujno potrebna, še preden se izvede gospodarska unija pram drugim svojim odjemalcem in s tem še bolj oviralo svoboden razvoj trgovinske politike, o kateri nekateri trdijo, da je bila preveč vezana na politično zveze. V podobnem položaju se nahaja tudi Češkoslovaška. Vse kaže, da se bo problem Podonavja moral omejiti na vprašanje konsolidacije dolgov napram inozemstvu in podelitve novih kreditov obdonavskim državam. Podonavja v kakršnikoli obliki, so predlagane tri formule: 1. Konvertiranje potom znižanja obresti glavnih inozemskih posojil, ki jih ima pet podonavskih držav v skupnem znesku okoli 30 milijcinov funtov šterlingov. 2. Dovolitev novega posojila, znašajočega okoli 10 milijonov funtov šterlingov z namenom, da se omogoči petim podonavskim državam, da zadostijo svojim najbolj nujnim komercialnim obvezam. 3. Ustanovitev mednarodne finančne kontrole. Verjetno je, da bodo večino tega posojila dale francoske banke, dočim bi ostanek podpisala Anglija. To posojilo pa bi moralo biti garantirano od vseh štirih velesil, vendar bi večji del garancije prevzeli Anglija in Francija. Odmevi v Belgradu Belgrad, 7. aprila. 1. Londonski sporazum glede organizacije Podonavja je še vedno v ospredju vseh razgovorov v prestolnici, predvsem v političnih krogih. Deklaracija vlade, v kateri je zunanji minister dr. Marinkovič naglasi!, da bo sedanja vlada morala predložiti narodni skupščini probleme, ki stojijo izven vsake politike, je dala povod številnim komentarjem v krogih inozemskih zastopstev, ki z veliko pozornostjo zasledujejo stališče, ki ga bo zavzela in branila naša vlada. Splošno prevladuje tukaj mnenje, da je londonski sporazum samo majhen korak v smeri proti gospodarskemu bloku ter dn je njegova važnost nekoliko zmanjšana, kar je dalo povod Nemčiji in Italiji, da energično naglasita, da s takšnim blokom ne nameravata imeti nobenih zvez. V italijanskih krogih se je izrazilo odkrito mnenje, da Italija na noben način ne namerava žrtvovati svojih dosedanjih dobrih trgovskih zvez z nekaterimi podonavskimi državami, da s tem pomaga nekaterim zapadnoevropskim bankirjem, ki hočejo rešiti svoj denar, katerega so svoje dni vrtoglavo naložili v nekaiterih državah ob Donavi. V nemških krogih pa se zopet izraža mnenje, da podonavski problem ni nikakor rešen, če se pet držav, ki se vse nahajajo v slabem gospodarskem položaju, poveže v eno gospodarsko enoto in da jim ni prav nič pomagano, če se znižajo gospodarske carinske tarife med njimi, kajti te države prodajajo isto blago in si medsebojno ne delajo nikake konkurence in si medsebojno ne morejo odvzemati blaga, ampak rabijo tržišča izven podonavskega trga, ki bi bila zmožna njihove izdelke kupiti in konsumiraiti. Podonavsko države ne potrebujejo posojila, kajti z novimi dolgovi se ne bodo rešile niti sedaj niti v bodočnosti. One razpolagajo z velikim naravnim bogastvom, s katerim se gospodarsko same vzdržujejo, ako se jim odprejo trgi in konsumenti. V nekaterih tukajšnjih krogih, ki imajo v vidiku poseben razvoj balkanskega vprašanja, se je očitalo, da je bih Bolgarija tako kategorično izključena iz predložene kombinacije. Pol gar tja spada v Podonavje z isto pravico kakor Romunija. Zakaj bi se odbijala in potiskala izven srednje Evrope v roke velesil, katerih interes ni, da bi na Balkanu zavladalo mirno in normalno življenje. Pripomniti pa se mora, da vesti, da nameravajo velesile, ki so podpisale londonski s[>orazum, vpeljati neke vrste finančno kontrolo, bodisi svojo lastno bodisi ono Zvezo na-r«dov, glede ujiorabe svojega denarja, niso vzbudile tukaj nobenega navdušenja. Zamisel mednarodne finančne kontrole je popolnoma nesprejemljiva in v slučaju, da kaj takega nameravajo londonski delegati, bo imela za posledico, da podonavski načrt propade. Vendar se izraža upanje, da bo prisotnost dr. Marinkoviča, ki naslednje dni odpotuje v Ženevo, mnogo pripomogla k temu, da se vsi dvomi razjasnijo in da se reševanje podonavskih držav reši po takšnih smernicah, ki bodo prinesle dejansko korist prizadetim državam v srednji Evropi ter odvrnile od Evrope nevarnost, ki bi nastala, ako bi se z njihovo usodo neprimerno igračkalo, ali ako bi se pod imenom gospodarske pomoči skrivali povsem drugi nameni. Generalna stavka na Madžarskem Prepoved socialističnega lista utegne imeti dalekosežne posledice Budimpešta, 7. apr. ž. Danes se je pričela po vsej Madjarski generalna stavku. Delavci so sklenili, da ob 11 ustavijo vse delo za pol ure, da na tu način pokažejo, da simpatizirajo s tipogrnfi, ki stavkajo. Toda tovarnarji so izjavili, da niso sporazumni s tem, ker bi se demonstracije prenesle tudi v tovarne, vsled česar bi bil ogrožen investirani kapital. Zato so zahtevali, da se delavci odstranijo z dela za ves adn ali pa da sploh ne stavkajo. Delavci so radi tega zapustili delo ter na ta način dokazali solidarnost in simpatije s stavkajočimi tipografi. Policija je ukrenila obširne ukrepe in ji je prišlo na pomoč več orožniških oddelkov z dežele. Zaenkrat še ni prišlo do nobenih nemirov. Vlada odklanja pogajanja. Budimpešta, 7. aprila, tg. Po vseh delavnicah in tovarnah počiva delo. Povsod vlada nervozni nemir. Že do opoldne je bilo aretiranih 186 raznih demonstrantov. Ob 11 se je razvil pri pisarni soc,-demokratske stranke sprevod delavcev iz Budimpešte in z dežele, ki so pod vodstvom svojih poslancev hoteli korakati pred parlament, pa jih je med polom razgnala policija. Vendar pa so je posrečilo izmed njih 40 osebam priti do parlamenta, ki so potem zahtevalo razgovor z ministrskim predsednikom KaroIyijem. Ministrski predsednik pa je izjavil, da hoče govoriti samo s jx>slanci. Ko pa so prišli k njemu socinlno-demokralični jxv-slanci pod vodstvom poslanca Payerja, jih Karolyl niti ni pustil k besedi, temveč je rekel, da ne sprejme niti deputacije, niti posameznih oseb, niti nobenega memoranda, dokler bo trajala stavka, ki jo je vprizorilo strokovno vodstvo stavcev in tiskarjev, in dn se mora najprej zopet začeti delo in obnoviti normalne razmere. Poslanci so brez besede zapustili parlament. Videti je, da se je položaj zelo poostril. Socialno demokratoki poslanci so se torej sestali k seji. Opoldne je vlada celo prepovedala, da ne smejo pred svojimi uredniškimi lokali objaviti nikakih jx>ročil zato, da se ne bi pred listi zbirale množice. Tudi danes je izšel samo vladni list na štirih straneh. Budimpešta, 7 aprila. AA. Korbiro poroča, da je nn raznih krajih v državi prišlo do delavskih in socijolnodemokrntskih demonstracij, ki pu so potekle brez incidentov. Le v mestu Balnias-U j vurosu je prišlo do spopada med demonstranti in orožniki, ker so demonstranti začeli metati kamenje. Orožniki so morali seči po orožju in so enega demonstrantu ubili. Pred sero renaraci'sUe banka Ziirich, 7. apr. tg. Upravni odbor mednarodne reparacijsko banko bo moral na seji dne II. Rprila sklepati o emisiji nadaljnjih delnic. Od 200.000 delnic, ki se morajo po statutih podpisati, je bilo do sedaj i zdanili samo 173.600. Nove akcije se bodo nominirale po 2500 frankov s 25 odst.. tako dn se bo glavnica banke zvišaln od 108 nn 125 milj. frankov. Sklepala bo tudi o tem, kako naj se porabi denar, ki gti je dobila bnnkn meseca marca, in o tem, ali nnj se podaljšajo krediti dovoljeni Avstriji, Madjarski in Jugoslaviji, nato pa bodo sklepali o tem, kako naj sc razdeli dobiček zn drugo poslovno leto. Izstop iz poslanskega kluba Belgrad, 7. apr. Poslanec N. Nikič in štirje tovariši so izstopili iz kluba j. radikalne seljač-ke demokracije. Dunajska vremenska napoved: Zopeft je jirifia-kovatj novega severozapadnoga morskega zraka. Pričakovati je prehodno deževno vihro z nižjo temperaturo. To poslabšanje vremena bo seglo najbrž tudi na ju£ Avstrijo. Stran 14 ■» SLOVENEC«, dne 10. aprila 1932. Štev. 82. Rusija zbrala na Vzhodu milijonsko armado Centrum in nemška zunanja politika London, T. apr. Po informacijah iz Tokia se obrača pozornost japonske vlade v prvi vrsti na zadržanje Sovjetov, kojih nameni glede Daljnega Vzhoda so zaviti še vodno v tajnost. Medtem ko v Moskvi japonski poslanik llirota in ljudski komisar Kurahan vsak dan konferi-rata, so Sovjeti koncentrirali vzdolž mandžur-ske meje okoli 170.000 mož vojske. Vrhovno poveljstvo ima general Bliicher, šef generalnega štaba pa je general Putna, ki je bil svojčas vojaški ataše v Berlinu. Vrh tega pa je zbrala vlada na ninndžurski meji okoli 700.000 kmetov. ki gradijo utrdbe in se lahko vsak čas uporabijo v stalni vojski. Sovjeti so tudi zelo pomnožili svoje letalske eskadre kakor tudi tanke in druga vojna sredstva na Daljnem Vzhodu. Pripravljeni sta dve armadi, ena s sedežni generalnega štaba v Čiti, druga v Primorju s sedežem generalnega štaba v Vladivostoku. Zadnji letnik vojaške akademije v Moskvi se bo zaključil koncem meseca aprila, letnik 1910 pa se bo vpoklical že maja meseca mesto v jeseni, kakor je bilo poprej mišljeno. Na vsak način, pravijo v Tokiu, je treba, da je Japonska pripravljena v Mandžuriji moja meseca, ker bodo šele tedaj mogoče prave vojne operacije. Anglija ne prizjnva mandžurske države. London, 7. apr. Na intervencijo nekega poslanca je minister za zunanje zadeve Sir Simon odgovoril, da je nova mandžurska vlada prosila Anglijo, naj začne z njo diplomatične odnošuje, da pa angleški zunanji urad na to ni odgovoril. S tem je Anglija samo sledila primeru ostalih evropskih držav in Amerike. Japonci : čistijo . Vrhovno poveljstvo japonske armade v Mukdonu poroča, da je bilo v bitkah s kitajskimi dobrovoljci, ki so se vršile vzdolž vzhodne kitajske železnice, ubitih 500 Kitajcev. General Tamon, ki ima svoj glavni stan v Ilar-binu, je začel energično akcijo, da deželo iztrebi četašev. Glavna pozornost Japoncev je obrnjena na okraj Cientao, ki meji po eni struni na Korejo, po drugi pa na rusko primorje. Japonci so zavzeli tu središče kitajskih četašev. Fang-Čcng. Čankajšek za mirno poravnavo. United Press poroča, da se diktator Cang-ka.jšek ne strinja z mnenjem ostalih kitajskih politikov in generalov, ki želijo popolnega obračuna z Japonsko. Radi tega je mogoče, da se bo konferenca kitajske nacionalne stranke, ki se vrši v kratkem, izjalovila. Čangkajšek je za to, da se bojkot proti japonskemu blagu omili ter tako omogoči eventualen miren sporazum med obema državama. V šanghaju vsak dan drug položaj. Pogajanja za premirje v Šanghaju kažejo vsak dan drugo lice. Dočim sc je včeraj zdelo, da so pogajanja dospela na mrtvo točko, se danes poroča, da se je dosegel sporazum glede linije, do katere naj sc japonske čete umaknejo čakajoč trenutka, kedaj se bodo vkrcale v domovino. Ostame samo še datum, kdaj naj japonske čete Šanghaj do zadnjega moža zapustijo. Tokijska vlada glede tega še ni dala nobenega odgovora. , ____ Grozeča vodna katastrofa Nevarnost za pomladanske posevke Belgrad, 7. aprila. 1. Iz Podonavja in iz srednje Srbije prihajajo vedno bolj alarmantne vesti o velikanskih poplavah, katere je povzročila pozna zima in deževni nalivi pred nekaj dnevi. Tako se pričakuje, da bosta Sava in Donava tekom prihodnjih osmih dni dosegli maksimum vodne višine iz leta 1924. Vsi pritoki Save, Krke, Vrbasa, Drine in drugi stalno naraščajo in se pričakuje, da bodo vse pokrajine v okolici Zemuna in Pančeva poplavljene. Po oficielnih poročilih je v Banatu vsega skupaj poplavljenih 80.0C0 ha zemlje. V bajlanskem okraju je pod vodo 1900 ha, v sremskem okraju 7300 ha, v okolici Draganiča 10.000 ha. Posebno reka 1 a grozi, da preplavi vas za vasjo in ponekod stoji voda že pol metra visoko. Prebivalstvo se ie rešilo v podstrešja, med tem ko se je posrečilo rešiti živino v bolj oddaljene kraje, ki so izven nevarnosti. Nastal |e problem prehrane ljudi in živine. Tudi Morava še vedno narašča in Je v okolici Žabarov preplavila 5600 ha, okoli Poža-revca 3600 ha in v okolici Smedereva 3700 ha zemlje. Povsod so alarmirane civilne in vojaške oblasti, ki so dobile nalog, da z vsemi sredstvi pomagajo ljudstvu. Belgrad. 7. aprila. AA. Po poročilu belgraj-ske meteorološko postaje je znašala danes maksimalna temperatura plus 19.5 stopinj, minimalna temperatura v prejšnji noči pa plus 5.5 stopinj. Topljenje snega napreduje še hitreje kakor prejšnje dni. V mnogih krajih je danes deževalo. Du-nav je ]>o naši državi znatno narasel. Vodostaj pri Novem Sadu je v zadnjih 7 dneh narasel za 93 cm, pri Pančevu za 110. Drava v gornjem loku stag-nira, Tisa pa rase. Prisrčno slovo od ravnatelja Remca Ljubljana, 7. aprila. Nocoj ob 8 se je odpeljal iz Ljubljane na svoje »ovo mesto ravnatelj g. Bogumi) Remec. Njegovi prijatelji so se od njega poslovili pred odhodom vlaka na izredno prisrčen način. Pred odhodom se je nabralo poln peron občinstva, med katerim 60 bile nekatero najodličnejše ljubljanske osebnosti, izredno mnogo prijateljev g. Remca in dosedanjih sodelavcev na kulturnem polju, številna mladina, posebno častno so bili zastopani katoliški akademiki, dalje profesorski zbor II. gimnazije in višješolke s te gimnazije. Tudi nocoj so prijatelji ponovno dokazali postavljajočemu se ravnatelju g. Remcu, kako zelo cenijo njegovo dosedanje delo. kako visoko spoštujejo njegovo možato osebnost « v .IVV .'.'»-/l 'A Iz mladih grl na peronu zbrane mladine je najprej zadonela pesem »Slovenec sem«, dalje pesmi kakor »Hej Slovenci!-, »Od Urala do Triglava* in druge •■*. Ravnatelj g. Remec se je prisrčno poslovil od svojih prijateljev, ki so ponovno izrazili svoje upanje, da ga kmalu vidijo v Ljubljani. Ginljivo je bilo, ko se je ravnatelj poslovil od svoje družine, dalje od vseh prisotnih članov profesorskega zbora, od mnogih drugih prisotnih stanovskih tovarišev in od svojih učenk, višješolk II. gimnazije, ki so mu izročile v slovo prekrasen šopek t-v'.' nageljev. Vzklikanja ni bilo konca. Ponovno so zadonele slovenske pesmi, ki jih je z ognjem pelo vse na peronu zbrano občinstvo in ko se je vlak pričel pomikati, se je dvignilo 6to in sto rok, mahaje ravnatelju g. Remcu v slovo. Še v polnem teku je donela za vlako mpesem poslavljajočih se in še vedno so spremljali ravnatelja Remca viharni klici V slovo L P.E J .»'« '.h. . Ft 4.1 UR.?. fu *T !VU / .V « «C IP t i'** •. "H T ' > W - jr a v-^' fp " - v. 't 'ji "-.k. w i>>* ,*"!;. t' »i « ki' i K'X Iz učiteljske službe Belgrad, 7. aprila. 1. V 9. položajno skupino so napredovali sledeči uradniki pripravniki in pripravnice: Šemerl Darinka v Podhomu pri Kočevju, Hauke Natalija pri Sv. Benediktu pri Mariboru, Kramar Magdalena pri Sv. Marjeti pri Mariboru, Erker Berta v Polžu pr iNovem mestu. Veber Marija v Mirni peči pri Novem mestu, Bavdek Dušan v Brigali pri Kočevju, Belec Ivan v Križevcih pri Ljutomeru, Makarovič. Marija v Kreki pri Litiji, Kajnik Ferdinand v Preddvoru pri Kranju. Mah-kota Milan v Hrastniku, Lovrenc Franc v Cirkovcih pri Ptuju. Premeščeni so bili sledeči učitelji in učiteljice: Kline Drago, učitelj na meščanski šoli v Vojniku, na meščansko šolo v Senovem, Požar Hilda, učiteljica na Muti, na osnovno šolo v Vidoncih. Vpnkojena je šmajhler Marija, učiteljica v Zgornji Polskavl. Belgrad. 7. aprila. 1. Narodna skupščina se bo sestala jutri dopoldne ter bo reševala vprašanje še vedno odprtega mandata v Olofcu, kjer ao se vršile naknadne volitve, ki so dale večino prvotno propadlemu kandidatu dr. Iliču. Plačevanje taks za motorna vozila Belgrad, 7. aprila. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal okrožnico finančnim direkcijam, v kateri pojasnjuje odredbe tarifne postavke 100 taksne tarife zakona o taksah. Po teh pojasnilih morajo vsa nanovo nabavljena ali popravljena vozila, ki so podvržena taksi iz tarifne postavke 100 taksne tarife z dne 1. aprila t. 1. plačati takso, in sicer: 1. Novi in popravljeni potniški avtomobili, tovorni avtomobili, motorna kolesa, kočijaži in pol-kočijaži itd. v roku 15 dni od dneva, ko so vozilo kupiti ali ga dali popraviti, 2. Motorna kolesa, ki so že v prometu, najdeli do 25. maja t. 1. 3. Tovorni avtomobili, nabavljeni pred 1. aprilom t, 1., in druga vozila, za katera je plačana taksa iz te tarifne številke, plačajo takso šele 1. januarja 1932. 4. Vozila, ki niso plačala redne takse v zakonitem roku po starih določilih, se obsodijo, da morajo plačati redno takso po starih določilih, kazensko takso pa po novih. Vsa vozila, ki plačajo takso po novih določilih tarifne številke 100 tarife po teži, se morajo poprej pretehtati. Ta vozila se morajo pretehtati z vsem orodjem in rezervnimi deli, ki pripadajo takim vozilom. Bencin in olje pri tem ne prideta v poštev. Tehtanje se izvrši na občinski ali državni tehtnici v navzočnosti organa upravne oblasti in finančne kontrole, in sicer samo v krajih, kjer je sedež upravne oblasti prve stopnje, o čemer izda občinska odnosno državna oblast posebno potrdilo. Ker prometne knjižice še niso dotiskane, se bo od 1. aprila dalje ravnalo takole: Upravna oblast pobere prijavno takso v taksnih znamkah, nato se vozilo stehta in po izvršenem tehtanju izda upravna oblast lastniku začasno prometno dovoljenje, nato pa pozove lastnika, da plača letno takso v gotovini pri pristojni davčni upravi ter predloži začasno dovoljenje in izkazilo o teži. Na podlagi potrdila o teži bo davčna uprava obračunala letno takso, o čemer bo izdala potrdilo na začasnem dovoljenju. To dovoljenje velja začasno in se bo moralo zamenjati s prometno knjižico. Ko davčna uprava pobere letno takso, pošlje lastnika na upravno oblast, da mu tam podpišejo začasno dovoljenje. Ko bodo prometne knjižice gotove, se bodo r.iorala začasna dovoljenja vzeti in zamenjati z njimi. Princ Viljem - Hitlerjev kandidat Berlin, 7. aprila, tg. Med kandidati list narodnih socialistov za pruske deželne volitve, se nahaja na najboljšem mestu sin bivšega nemškega cesarja princ Avgust Viljem. Berlin, 7. aprila. A A. Na povabilo članov na-cijonalno socijallstične stranke in društva jeklenih čelad je bivši nemški prestolonaslednik vkljub temu, da je obljubil pokojnemu Stresemannu, ko mu je dovolil povratek v Nemčijo, da se ne bo bavil s politiko, sprejel kandidaturo pri ponovnih volitvah za predsednika nemške republike, vendar pod pogojem, da na to pristane njegov oče bivši cesar Viljem in da se Hitler odreče svoji kandidaturi v njegovo korist. Hitler je na lo pristal, toda bivši cesar Viljem jc nastopil energično proti kandidaturi svojega sina. Zato se je bivši nemški prestolonaslednik odrekel kandidaturi in podpisal deklaracijo, v ka-. teri priporoča Hitlerjevo kandidaturo. Berlin, aprila. Pri svojih obiskih v predsedstvu nemškega centroma sem imel priliko razgovarjati se danes z ono vodilnih osebnosti nemškega centruma, ki je predvsem aktivna v nemški zunanji politiki. Z ozirom na to, da sem vaš pariški dopisnik, se je razgovor sukal predvsem okoli francosko-nemškega problema. Evo nekoliko odlomkov iz razgovora. Naravno je, da sva takoj izšla iz podonavskega vprašanja, in tu me je g. sogovornik takoj presenetil s sledečo jasno izjavo: »Mi v vprašanju Podonavja nikakor ne moremo sprejeti Tardieujevega načrta, predvsem pa ne načina, kako je g. Tardieu sprožil ves problem. Na vprašanju Podonavja je Nemčija kot srednjeevropska država življenjsko zainteresirana. Način, kako je bila spočeta ta debata, nam daje popolnoma slutiti, da bi bili mi tukaj precej izločeni, če ne že omogočeni. S tem ni rečeno, da mi pri obravnavanju problema ne bi hoteli sodelovati in pomagali. Toda Tardieu je v načrt nima po našem mnenju mnogo izvedljivih realnih podlag. Mi smo nedavno pokazali način, kako izvesti politiko pomoči na-sledstveniin državam v Podonavju. Toda sami ste v Parizu lahko zasledovali, kakšnih sredstev se je posluževala Francija, da nam je naš načrt razbila.« »Torej najbrž mislite, da bodoča londonska konferenca štirih, sklicana za torek ali sredo v London, ne bo trenutno ničesar rešila v vprašanju Podonovja, ker se vam zdi nemogoče reševanje posameznih členov problema, dokler se ves sodobni diplomatski kompleks v celoti ne razčisti?« »Naravno, da se ob takih važnih konferencah diplomati ne sestajajo, da bi razpravljali o svetlobnih in estetičnih učinkih kakega diplomatskega elekta. Za nas ves kompleks sodobnosti obstoja v resnični politiki organizacijo miru. Ves sodobni kaos je plod mednarodnega neravnovesja, ki izvira iz pravne neenakosti ... Ves kompleks zagotovitve miru za nas obstoja v jasnem, odločnem in iskre, nem reševanju vprašanja: reparacije, razorožitev in revizija versajskega miru... Naravno, da so to realni elementi londonskih razgovorov. Videli ste na svojem potovanju po Nemčiji težo krize, v kateri živimo. Po našem iskrenem prepričanju je rešitev krize v Nemčiji in s tem dobršen del evropske krize nemogoča, če se radikalno in kmalu ne izvede radikalno črtanje reparacij. Francija se danes najbrž že zaveda, da iz Nemčije na račun reparacij ne bo prejela niti enega centima več...« »Toda volitve v Franciji... Prihajam od tod ■in si lahko mislim, pod kakšnimi parolami se bo po tukajšnjih hitlerjevskih orgijah v Franciji vršil volivni boj. Še celo levičarska večina, ki je pa po mojem mnenju po Briandovi smrti danes zelo problematična, bi v tem morala postopati le precej previdno...« »Da, vidite; Briand je delal veliko napako v tem, da je v mejah Versaillesa, to se pravi «status quoja», hotel izvesti sporazum z Nemčijo. Toda po naših vtisih in podatkih, francoskim masam vprašanje reparacij ni tako neposredno na srcu, posebno ko se i danes v Franciji pojavlja kriza, ki bo prav jasno masam predočila razloge te velike sodobne svetovne šibe božje... Zasigurati je treba francoskemu narodu njegovo temeljno psihološko politično zahtevo, to je: organizirati varnost — la securitč! To je pa vprašanje, na dnevnem redu ! ženevske razorožitvene konference. Zdi se mi, da se bo volivna borba v Franciji vršila v tem znamenju ... Toda zaenkrat delamo račun brez krč-marja.,.« »V Nemčiji imate pred francoskimi še dvojne volitve: predsedniške 10. aprila in pruske, bavarske, viirtenberške in anhaltske 24. aprila. Pregru-pacija sil v znaku hitlerjevstva bo kot plat zvona odmevala po Franciji. Mislim, da bo Hitlerjevstvo kot tako kmalu padlo iz svojih patoloških tečajev, toda bodoča nemško - nacionalna renesansa je po tolikem sodobnem zagonu neizogibna.« Hitler bo že pri prihodnjih predsedniških volitvah 10. aprila nazadoval. V pruski deželni zbor bo prišel ojačen, toda nikakor mu ne bo mogoče, da bi on ali njegov mož postal pruski ministrski predsednik, tudi če se zveze s Hugenbergom. Mi le stalno čutimo, da nam francoska odbojna politika stalno povečuje težave v borbi razuma in politično razsodnosti z borbo Hitlerjevske demagogije in nerealnosti. Ce Francija ne uvidi, da je v vprašanju francosko-nemškega zbližanja nujno potrebno, da se reši troje: črtanje reparacij, pravična in adekvatna razrešitev problema razoroževanja in revizija gotovih določb versajske pogodbe, potem je naša sedanja 15 letna politična doba zaključena s popolno pasivno bilanco. Zakaj pa imamo še paragrafe 243? In § 19. versajskega miru in člen 11 pakta Društva narodov, če je nemogoče v tem izvesti jasno debato in sporazum, potem je neizogibno, da naša sodobna politična generacija pade pred tisto, ki bo računala z najkrutejšimi sredstvi človeškega sožitja in bo v Nemčiji pridigovala tisto, kar je pri-d igo vala francoska generacija po letu 1871, ko si je napram Nemčiji izbrala to-le parolo: :>Un jour viendra — prišel bo dan ... »Leta 1873 je Thiers še pred določenim rokom izplačal do zadnjega centima odškodnino frank-furtskega miru iz leta 1871... Poznam francosko globoko psihološko lastnost spoštovanja podpisov pogodb in naravnost dogmatično zagrizenost v vprašanju «status quoja»?« »Dobro, da ste omenili Frankfurt! Toda življenje je močnejše od naukov preteklosti. Mi iskreno in resnično želimo mir, kar ste tekom svojega bivanja v Nemčiji najbrž sami opazili v volji in hotenju naših širokih mas. Toda za nas je mir izraz življenja in ne plod zaključenih juridičnili traktatov. Za nas je mir živ in ta po naši najboljši vesti zahteva rešitev gornjih treh problemov. V vprašanju odpomoči Srednji Evropi smo imeli svoje načrte in sredstva. Toda češka in francoska diplomacija nas ne razumeta. Kot edini pravilni cilj reševanja evropske krize vidimo v resničnem, iskrenem in skorajšnjem francosko-nemškem sporazumu.« »Kot član majhnega naroda morem k temu stremljenju izreči le najlepše želje. Eden zastopnikov jugoslovanskih katolikov na katoliškem zborovanju v Ženevi je ponovno opozoril na zahteve Cerkve in nauke Benedikta XV. in apeliral na krščansko zavest Evrope.« »Bodite uverjeni, da dokler smo mi tukaj, kjer smo, politika ne bo grabila za sredstvi, ki bi bila proti zahtevam krščanske vesti.« Ruda Jurčec. Meštrovičeva razstava Zagreb, 7. aprila, ž. V najkrajšem času bo v Zagrebu razstava Meštrovičevih del. Razstavljena bodo manjša in večja umetnikova dela, ki po večini dosedaj še niso bila razstavljena v Zagrebu. Ta dela so se dosedaj nahajala po raznih inozemskih razstavah, ali pa so bila privatna in muzejska last. Razstava se bo vršila še tekom pomladi. Drobne vesti Belgrad, 7. aprila. Dogovorno s predsednikom vlade je določil predsednik senata dr. Pavelič, da bo dr. Marinkovič še pred svojim odhodom v Ženevo ponovil vladno deklaracijo pred plenumom senata, ki ni zboroval za časa vladne izjave v narodni skupščini. Belgrad, 7. aprila 1. Dr. Ciril Potočnik, spiri-tual v semenišču v Ljubljani, je napredoval v 0. položajno skupino I. stopnje. Norfolk, 7. aprila, ž. Tukajšnji lastnik ladjedelnic Curtiss je sporočil suoči Lindberghu, du se mu je posrečilo priti v stik z ugrabitelji njegovega sina in da so mu sporočili, da je Lindberghov otrok še vedno popolnoma zdrav. Varšava, 7. aprila. AA. V vasi Skoroše je napravil neki delavec, Gradzijak po imenu, na nenavaden način samomor. Obvezal si je glavo z železnimi žicami, konec njih pa je pritrdil kamen ter ga vrgel v provodne žice električne napeljave, v katerih je bil tok 5000 voltov. Samomorilec je bil seveda takoj mrtev. Zadnja poročila: Neuspeh londonske konference Nemški delegat proti francoskemu predlogu London. 7. aprila tg. Razgovori med štirimi glavnimi delegati evropskih velesil, ki so se začeli danes dopoldne, in ki so proti prvotnemu pričakovanju trajali tudi popoldne, so dokazali, da so mnenja o načinu, kako naj se doseže od vseh za-željeni cilj gospodarske okrepitve in življenjske sposobnosti nasledstvenili držav, še preraz-lično, tako, da se ne morejo spraviti na skupno osnovo. Zato bo< konferenca jutri kar zaključila svoje razgovore. Naravno je, da je težko zediniti se v dveh dnevih o rešitvi problema, ki je že 13 let nerešen. Konferenca štirih velesil se bo zaenkrat razšla, da se. da vladam prilika, proučiti argumente, katore so predložile same, in proti argumente, ki so jih slišale. Na prvi seji jo danes dopoldne nemški državni tajnik Biilovv predložil ostalim delegatom obširno nemško poročilo o pomislekih proti francoskim predlogom o skupnih preferencah in utemeljeval nemško stališče, katero predlaga sklepanje posameznih preferenc z industrijskimi podonavskimi državami, Konec tiskarske stavke na Madjarskem Vlada se pripravlja na nov boj Budimpešta, 7. aprila tg. Stavka, ki so jo začeli stavci in tiskarji radi prepovedi izhajanja »Nepszavo«, se je nocoj ukinila. Stavci in tiskarji dnevnih listov so zvečer zopet začeli delo, tako: da bodo jutri zjutraj listi zopet izšli. Budimpešta, 7. aprila tg. Pod vtisom zadnjih dogodkov in današnjih demonstracij je madjarska vlada sklenila, da se bo izdal zakon v varstvo de- Boljševihi ne plačajo London, 7. aprila tg. V poslanski zbornici je danes sporočil državni pod tajnik Foreign Officea, da so so pogajanja s sovjetsko vlado o predvojnih dolgovih razbila in da vlada no vidi nobenega pota. kako naj so zagotovi plačilo dolgov. Arad pod vodo llukarešt, 7. aprila Ig. Največje mosto novo Romunije Arad je skoro popolnoma poplavljeno. Reka Maroet je preplavila celo središče mesta. Vse železniške zveze so prekinjene, lovne svobode in za ureditev prava stavkanja. Čuje se, da hoče vlada pospešiti, da bi se izučilo in bilo na razpolago vsaj 100 strojnih stavcev, ki bi mogli v primerili stavke omogočiti izhajanje meščanskih listov. Doznava se, da se. bo jutri vršil s posebno depulacijo socialnih demokratov razgovor o tem, da se omogoči zopet izhajanje lista »Nepszave« in drugih. Reorganizacija čsl. vojske Praga, 7. aprila tg. Predlog vlade za skrajšanje vojaške službene dobe od 18 na 14 mesecev po vladnem načrtu ne bo stopil v voljtivo takoj, temveč šolo I. 1033. Razen tega ima predlog pogoj da se prej sprejme še poseben predlog vojnega ministrstva o posebnih nagradah za podčastnike. Vlada loga zakona no bo objavila prej, dokler se število dalje služečih podčastnikov ne bo zvišalo od 0000 na 80iS0. Kot kompenzacija za skrajšano vojaško službeno dobo se bo zvišala mirovna moč vojsko od 140.000 na 150.000, Ste v. 70. J SLOVENEC«, dne 7. aprila 1932. Stran 81. Izjava in prehHc nar. poslanca prol. A. Pavlica glede po itike Vatikana Podpisani narodni poslanec javno obžaluje in preklicuje izjavo glede politike Vatikana, z dne 3 marca 1032, katero so večinoma vsi listi netočno prinesli ali celo zlohotno tolmačili, kar vse je povzročilo žalitev katoličanov in celo Sv. Stolice, oziroma zastopnika v Belgradu. Pod Vatikanom ni razumel Sv. Stolice ali celo sv. Očeta Pija XI., o katerem javno izjavi, da je vsled težkih razmer mučenik na prestolu sv. Petra in da je on edini ščitit versko svobodo katolikov-Slovanov v Italiji. Sv. Stolici izraža neomajno zaupanje, ker je glava sv. Cerkve. Nikdar ni žalil Hrvatov, pač želi, da bi se vsi katoličani v kr. Jugoslaviji združili na enotnem, prosvetnem in gospodarskem programu, kar bo njim samim v trajno korist in v slavo svete Matere Cerkve. Primerno izjavo bo podal tudi v Narodni skupščini ob ugodni priliki. V Belgradu, 3. aprila 1932. Prof. Pavlic Alojzij 1. r., nar. poslanec. Ta izjava gospoda Pavliča bodi obenem odgovor četrtkovemu iJutru«, ki pred »Slovencem« in banialuško du' ovščino brani v belgrajski zbornici izrečena Pavličeva izvajanja s trditvijo, češ da je tudi »Slovenec« v svojem članku »Pravica slovanskih vernikov« napadel Vatikan. »Slovenec« sicer še ni napadel Vatikana s tem, če je izrazil potrebo po slovenskih in hrvatskih škofih v Gorici in na Reki. Pač pa ima to napadalno no!o zoper Vatikan v sebi »Jutrov« člančič, ki včeraj zagovarja govor, ki ga g. Pavlič danes sam preklicuje. Zato se je to pot zopet enkrat strašno zaletelo gospodu, ki je v včerajšnjem »Jutru« zapisal te-le besede: »Kdo ima torej prav, ali »Slovenec« ali pa častiti banja-luški gospodje? Mi mislimo, da ima najbolj prav g. Pavlič in tega mnenja je tudi vsa poštena jugo-slovenska javnost.« Po vsem tem pa mi lahko rečemo, da imajo prav »Slovenec« in banjaluški grspodje, prav pa ima sedaj tudi g. Pavlič, ki s svojo izjavo manifestira, da »Jutro« tudi tokrat nima prav. izpuščena iz preiskovalnega zapora Struga, 4. aprila. Dne 30. marca je okrajno sodišče izpustilo iz preiskovalnega zapora g. Antona Noseta, poslovodjo konsumnega društva v Strugali, in njegovega pomočnika Franceta M i k 1 i č a. Pred veliko nočjo je okrajno načelstvo v Kočevju odredilo proti No se tu in bivšemu županu Anionu Pogorelcu hišno preiskavo, ki pa je bila brezuspešna. Vendar sta bila nato aretirana Nose in Miki ič, češ da sta v noči otl 13. na 14. marca po občini raznesla in nalepila letake, ki vsebujejo protidržavne spise, prepovedane po čl. 1. zakona o zaščiti države. Proti obema zaprtima se je vršila preiskava, ki pa je bila ustavljena na brzojavno naročilo državnega tožilca za zaščito države v Belgradu, ker ni bilo proti njima nobenih do-'kaizov. Iz listov Bclgrajsko »Vreme« o odstopu Petra Ziv-koviča piše: »Posebno je bilo poudarjeno, da je po volitvah g. Peter Zivkovič ostal na čelu vlade, dokler ni bilo gotovo, da je narodno predstavništvo sposobno, v duhu ustave započeti plodno, zakonodajno delovanje. Ker je prišel irenotek za formiranje političnih strank, je g. Peter Zivkovič menil, da kot osebnost izven politike ne more več ostati na čelu vlade ter je zato podal ostavko kabineta.« Zagrebški »Jugoslavenski Lloyd« takole označuje spremembo v vladi: »Ta sprememba v vladi in njen pomen nimata značaja nepričakovanega dogodka. Dobri poznavalci naših gospodarskih razmer in razvoja političnih odnošajev ter prizadevanj odločilnih narodnih in mednarodnih činiteljev so to spremembo brezpogojno pričakovali ... S tem je olajšano vprašanje parlamentarne in politične opredelitve, kar je gotovo močna podlaga novemu formiranju našega notranjega političnega življenja. To novo formiranje se jo započelo s krepko osebnostjo dr. Voje Marinko-viča, in vsak iskren domoljub želi, da bi to. kar bo sledilo, bilo tudi krepko, koristno in sodobno, ker današnje težke razmere zahtevajo, da je treba odločno kreniti k razbistrevanju in urejevanju.« 0 družinskih tradicijah g. dr. Marinkoviča piše »Jugoslavenski Lloyd« sledeče: »Novi mini-sterski predsednik g. dr. Voja Marinkovič je vsekakor eden naših najmarkantnejših politično-državniških osebnosti. Politika in diplomacija je že nekaj desetletij nerazdružljiva lastnost faml-lije Marinkovič. Poleg tega je familija Marinkovič tudi v belgrajski čaršiii vedno uživala eno najuglednejših mest, vsled česar ji tudi v gospodarskem življenju pripada velika vloga. Vkljub svoji politično-državniški zaposlenosti novi pred- Delavska zbornica v jeseniškem sporu Jesenice, 7. aprila. Včeraj, dne 7. aprila 1932 se je mudil na Jesenicah tajnik Delavske zbornice g. Filip (Jrntnik, ki je z ozirom na žalostne dogodke zadnjih dni imel poloficijelne razgovore z zastopniki socialnodeniokratskega S. M. It. J. na eni ter med zastopniki kršč. soc. J. S. Z. na drugi strani. »Jugoslov. strokovno zvezo« sta zastopala njen glavni tajnik Rozman Joško in obratni zaupnik Gnsser Albin. Misija g. Uratni-ka po dosedanjih izgledih ni posebno uspela; to sklepa kovinarsko delavstvo iz tega, ker je izjavil, tla se bo Delavska zbornica s posebno vlogo obrnila na vodstvo podjetij KID, s katero bo zahtevala popolnoma objektivno obravnavanje vseh perečih visečih vprašanj. Jeseniško kovin, delavstvo, zlasti krščansiko-soc. se s takim papirnim aktom ne more zadovoljiti. V smislu določb zakona o zaščiti delavstva je Delavska zbornica razredna zastopnica vseh delavcev in nameščencev na določenem področju Jugoslovanska strokvona zveza je centralna organizacija kršč. soc. delavstva, registrirana pri Delavski zbornici. Ako je bila ta nasilno, krivično, brez vsakega stvarnega temelja izrinjena ix> predstavniku socialno-demo-kratskega S. M. R. J. od pogajanj, je dolžnost Delavske zbornice, du napruvi tu red. To se da doseči nu dvoje načinov: Ali naj se S. M. R. J. disciplinira, kar je tem lažje, ker je ta sindikat v idejnem sklopu večine v Delavski zbornici, ali pa naj Delavska zbornica po svojem tajniku ob zastopstvu delegatov vseh delavskih strokovnih organizacij vzame pogajanja s K. I. D. v svoje roke. Jeseniški kršč. soc. kovinarji se vobče sprašujejo, kako je vendar mogoče, da se to ni zgodilo že takoj spočetka. Saj je bil g. Josip Kopač leta 1931. kot zastopnik DŽ na Jesenicah pogosten gost v razmeroma malenkostnih zadevah v primeri s sedanjimi. — Ali naj se na Jesenicah na ta način potrdi sum, kakor da bi hotela iti taktika DZ roko v roki s soeialnodemokratsko strokvno rganizacijo?! Jeseničani zahtevamo odločnih, učinkovitih ukrepov. D. Z. ni domena socialnih demokratov, skorje tej skupni delavski ustanovi, ako bi to e v majhni meri bila! f, 12 poslopij o plamenih Velik požar na Dravskem polju Maribor, 7. aprila. Velika požarna katastrofa je zadela te dni kraj Starše pri Št. Janžu na Dravskem polju. Ogenj je uničil 12 poslopij ter spravil tri posestnike v kratkem času ob vse. Požar je nastal zgodaj zjutraj na gospodarskem poslopju posestnika Alojzija Petka. Radi močnega vetra se je v nekaj trenutkih razširil na sosednjo streho ter nato preskočil na gospodarsko poslopje posestnika Franca Petka. Nato se je vnela še hiša posestnika Ekrta in v nekaj minutah je stalo 12 objektov v objemu plamenov. Prebivalstva vasi se je polastil silen strah, da ne bi postala vsa vas žrtev plamenov. Reševali so iz gorečih poslopij, kar se je dalo, toda požar se je tako naglo širil, da je ubogim pogorelcem uničeno skoraj vse premoženje. Kmalu po izbruhu požara je prihitelo z motorko na pomoč gasilno društvo iz Št. Janža. A kljub nadčloveškemu naporu so se morali gasilci omejiti le na omejitev ognja. Zaradi nizke lege vasi se požar ni videl na daleč, tako da niso mogla prihiteli sosednja gasilna društva pravočasno na pomoč. Škoda je znatna in presega 200.000 Din, zavarovalnina pa je malenkostna. Vzrok požara še ni ugotovljen, brez dvoma pa ga je zanetila hudobna roka, ki je v zadnjem času povzročila že toliko požarov na Dravskem polju. Velike povodnli v južnih krajih Belgrad, 7. aprila. AA. Odbor za obrambo pred poplavami v notranjem ministrstvu je izdal o včerajšnjem položaju komunike, ki v njem pravi med drugim: Donava je od Budimpešte do Oršove narasla povprečno za 30 cm nad povprečnim vodostajem. Drava v gornjem in spodnjem delu raste, v srednjem toku pa upada. Tisa je zaradi svojih pritokov močno narasla. V 7 do 8 dnevih bo dosegla pri Tiskih nasipih svojo maksimalno višino. Vse vodovodne zadruge Potisja že utrjejo obrambne nasipe v Ba-natu in v Bački, ki ščitijo do 420.000 ha zemlje. Dela vodijo strokovni organi. Sava je blizu Mitrovice in Šabca narasla do maksimalnega vodostaja. V prihodnjih dneh bo najbrže dosegla najvišjo točko. Zaenkrat ni pričakovati izboljšanja. Ponekod je Sava preplavila nasipe. Zaradi narasle Donave, Tise in Save je pričakovati v okolici Belgrada in Pančeva velikih povodnji, to pa zaradi tega, ker tod nasipi še niso dograjeni. V Banatu je nad 50.000 ha plodne zemlje pod vodo. V Bjelinskem okraju je Sava poplavila 19.000 ha, v sremskomitrovaškem pa 7.300 ha. Tudi v nekaterih bosanskih krajih so hujše povodnji. Tudi Morava je ponekod poplavila po več tisoč ha plodne zemlje. Kočevska pod vodo Kočevje, 6. aprila. Vsled zadnjega deževja, ki pada tu že skoraj 14 dni, so narastli vsi potoki in poplavili kočevska polja. Rinža sama je narastla dva metra in dobila dotok iz več potokov in stopila na več krajih iz svoje struge. Kočevski svet je sicer kraški in ima polno požiralnikov, vendar so topot požiralniki odpovedali, ker je množina vode tako velika, da jo ne morejo več odvajati. V mestu samem je Rinža prestopila bregove na več mestih. Najobčutneje je prizadet zopet Dijaški dom, ki je skoraj od vseh strani obdan z vodo. Radi poplav je izostalo zadnje dni mnogo otrok od šolskega poduka. Kmetje tožijo radi poplave, ker se boje, da ne bodo mogli ob pravem času začeti z delom na polju. V boju proti jetiki 0 šestmesečnem delovanju dispanzerja Osrednje protituhorkuloznc lige v Ljubljani. Ljubljana, 6. aprila. Protituberkulozni dispanzer je izrazito socialno higienska ustanova, katerega glavni nalogi sta izslediti vse odprte tuberkulozne slučaje ter preprečiti širjenje te bolezni na zdravo okolico. Od svoje ustanovitve dne 5. oktobra 1931 je obiskalo protituberkulozni dispanzer 955 oseb. Prvič je bilo preiskanih 472, ponovnih preiskav je bilo 97. Potom dispanzerja izsledenih odprtih tuberkuloznih slučajev je bilo 24. Članov družine je bilo sprejetih 512. Izmečkov je bilo preiskanih 111, od teh 27 pozitivnih. Krvnih preiskav je bilo narejenih 144. Rentgenološko slikanih 15, a rent-genoloških preiskav 676. Bioloških prob je bilo v dispanzerju narejenih 506, od teh pozitivnih 24,1. Dispanzerska zaščitna sestra je naredila 125 prvih, ter 56 ponovnih hišnih preiskav. Stanovanj, ki niso odgovarjala higienskim zahtevani, je bilo 101 slučaj. sednik vlade g. dr. Voja Marinkovič ni nikdar zapuščal niti onih gospodarskih pozicij, ki so važne za razvoj gospodarskih razmer Belgrada in vse države ter je že dolgo vrsto let predsednik belgrajske borze in nacionalnega odbora mednarodne trgovske zbornice.« V dispanzerju se je specifično zdravilo 45 slučajev, a umetni pneuinathorax se je nadaljeval v 15. slučajih. Verjetno odprtih in sumljivih tuberkuloznih je bilo 37, a zaprte pljučne tuberkuloze 173. Škrofuloze in tuberkuloze žlez je bilo 199 slučajev. Bolniško zavarovanih je 173 dispanzerskih varovancev. Oblasti so prijavile 15 slučajev, bolnišnice in zdravilišča 7, privatni zdravniki 29. Šolska poliklinika je poslala v preiskavo 236 dijakov. Zaščitna sestra je izsledila 212 oseb. Protituberkulozni dispanzer je izdal svojim varovancem 443 litrov mleka, 171.50 kg črnega-belega kruha in za 1000 Din mesečno bio-mleka ljudsko-šolskim otrokom, ki so ogroženi po tuberkulozi. Dispanzer je razdajal desinfekcijska sredstva, izposojal žepne pljuvainike in toplomere. V 2 primerih plačuje bolno-oskrbne stroške v hiralnici sv. Jožefa, v enem pa nosi polovične zdraviliščne stroške. Nepričakovan naval na dispanzer je dokaz, kako je bila ta ustanova nujno potrebna v Ljubljani, posebno danes v času splošne socialne-go-spodarske krize, ko je postal dispanzer nadomestilo mnogim bolnikom, ki so vsled skrajšane bo- ODOL je visoko koncentrirana ustna voda par vbrizgov zadostuje ODOL je zelo šledljiv v uporabi ODOL je tedaj poceni. lezenske dobe v bolniških blagajnah izgubili pravo na zdravniško pomoč, a so še nesposobni za pridobitveno delo, v dispanzerju pa so bili deležni brezplačnega zdravljenja in drugih pripomočkov. Iz Županske zveze za drav. banovino v LJubljani Na mnoga vprašanja javljamo: t. Omenjena zveza obstoji in deluje. Stalno tajništvo posluje redno vsak dan v palači »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani, odd. »Ka-ritas«, Masarvkova c. 12, ter daje ustna in pismena pojasnila v vseh zadevah občinske uprave. Za pismene odgovore naj se izvoli vprašanjem vselej priložiti poštna pristojbina v znamkah. - 2. Redni člani društva so lahko po § 3. odobrenih pravil: a) župani in njih namestniki; b) občinski svetovalci in odborniki; in c) strokovnjaki v občinskih zadevah, sploh vsi, ki se zanimajo za občinske zadeve in za pravilno občinsko gospoda rstvo. — Člani županske zveze za dravsko banovino so torej lahko tudi izvedenci v občinskih zadevah. ki so se morda prej dolga leta udejstvovali v občinskih odborih kot župani, občinski svetovalci in občinski odborniki, najsi sedaj niso več aktivni člani občinskih uprav. — Malenkostna članarina, letno samo po tO dinarjev omogoča vsakomur, ki ima pravico, da postane član te županske zveze. — Članarina rtaj se izvoli nakazovati »Hranilnici kmečkih občin« v Ljubljani po |>oštnih položnicah na čekovni račun št. tO.'545. — Odl>or županske zveze za dravsko banovino v Ljubljani. Iz'a<>a slovenskih kulturnih delavcev iz Maribora K znani izjavi slovenskih kulturnih delavcev, s katero so obsodili metode g. Miloša Cmjan-skega, ki se jih je posluževal v svoji nelojalni polemiki z urednikom »Srbskega književnega glasnika« in biblioteko »Nolit«, se pridružujejo tudi podpisani kulturni delavci iz Maribora: Baš Franjo, profesor-zgodovinar — Benkovi? Alojz, farmacevt- književnik — Favai Ivan. profesor — Glisser Janko, ravnatelj študijske knjižnico in književnik — Golob Friderik, novinar — Golouli Rudolf, šef Borze dela, književnik — Gorinšek Danilo, član Narodnega gledališča in književnik — Kostnnjevec Jože, književnik — Kralj Vladimir, profesor — Maister Rudolf, divizijski general v pokoju in književnik — Re-har Radivoj, novinar in književnik — Dr. Reis-man Avgust, predsednik J. Č. lige in Ljudske knjižnice — Simec Janko, učitelj in književnik — Stupanova Milica, učiteljica in književnica — Šilih Gustav, profesor in književnik — Dr. Šnuderl Makso, književnik — Teply Bogo, profesor in urednik »Cankarjeve družbe« — Dr. Vatovec Franjo, novinar — Dr. Žgeč Karol, prof€Sor. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi foioodd. Jugoslovanske knjigarne Zahtevajte ceniki v LiubVani O vremenu (Konec.) Ti nagli in močni ukrepi, podprti z utrjenim zdravjem so mi rešili življenje. Toda — obleka! Saj ni bila več obleka, bila je le še blatnik! Pa kako sem bil te obleke vesel! Saj to je: .čim vzljubim kako stvar, koj je po njej. Ko sem bil še majhen, sem imel udomačeno podgano, ki sem jo ljubil, kakor le inore ljubiti kak fantek podgano. A je nekoč padla v neko globoko skledo mezge. Nihče ni vedel, da je podgana v njej. dokler ni prišla mezga na mizo ... V mestu sovražim deževno vreme. Pa mi ni zoprna moča, zoprno mi je le blato. Take sorte človek sem, da skoraj utonem v blatu, čim stopim na cesto. To je zato, če je človek tako privlačen, kakor je rekla neka stara gospa, ko je treščilo vanjo. Nekateri hodijo po ure in ure j)o blatu, pa niso nič oškropljeni. Jaz pa, da greni le čez cesto, sent že ko kup sramote. V deževnem vremenu sem ves dan nesrečen in moker. V slabem vremenu mi gre vse narobe, kaj vem, zakaj. Vendar mislim, da je v slabem vremenu na cesti več ljudi in psov in otroških vozičkov in vozil ko navadno. In vsi ti prihajajo naproti in vsi so razen mene — skrajno nevljudni in prav to me tako razdivja. In še tako je, da imam v slabem vremenu zmeraj polno reči v rokah. In če imaš pod pazduho škrnicelj, tri zavoje in časopis in začne mahoma deževati, ne moreš odpreti dežnika. SDoinnim sc dr mre vrste vremena, ki mi je skrajno zoprno — to je aprilsko vreme. Tako mu je ime, ker je zmeraj v maju. In ker je spremenljivo, ga primerjamo pesniki z ženskami. Jaz ga pa ne znam ceniti. Taka bliskovita sprememba je morda prijetna pri ženskah, zame ni. Če je navaden deževni dan, se opremimo z vsem, kar je za dež in se mu zoperstavijaino. A da bi delal to vsak dan. to mi je odveč. Prav hudo mi je, če je nad menoj jasno, mirno nebo, jaz pa tekam ves premočen okoli. Naravnost zbesnim pa tedaj, ko jx) nlohi posije solnce in se nasmehne, češ: »Moj Bog, lepo vas prosim, menda vendar ne boste rekli, tla ste mokri? Kako me je to presenetilo! Saj je bilo le za šalo!« Aprila meseca ne utegneš odpreti ali zapreti dežnika, zlasti, če je »avtomat« — namreč dežnik, ne april. Nekoč sem aprila meseca kupil tok »avtomat« in sem doživel čedno zgodbico z njim. Potreboval sem dežnik in stopil sem v prodajalno. »Izvrstno, gospod. Kakšne vrste dežnik pa sme biti?« ^ Rekel sem, da sme biti tak, da ne bo šel dež skozi in da mu ne bo prišlo na mar, da bi obtičal kje v tramvaju. »Kaj avtomat?« je rekel prodajalec. »Kakšna reč je pa to?« »O, to je krasna iznajdba!« je dejal mož ves navdušen in vzliičen, »sani od sebe gre gor in dol!« Kupil sem ga in spoznal njegovo brezhibno dckivanje. Res je šel sani od sebe gor in dol. Jaz nisem imel nič ouravka pri tem. Ko ic za- čelo deževati — in tedaj se je to zgodilo vsakih pet minut — sem poizkušal razpeti to motovilo. Pa se ni zgenilo. In sem stal in se pričkal s tem predrtim sokom, ga stresal, preklinjal, dež je )>a lil ko iz škafa. A ko je nehalo deževati, se je pa zlomek naglo in sunkoma sprožil in odprl in se ni dal več zapreti. Pa sem pod jasnim in modrim nebom t*knl okrog z razpetim dežnikom in hrepenel po dežju, da ne bi ljudje mislili, da sem norec. A čim se je dežnik zaprl, mi je kar hipoma zbil klobuk z glave. Ne vem, zakaj in kako, a res je, da ni človek nikoli tako smešen in nesrečen, ko če izgubi klobuk z glave. Človeku je, ko da je sredi najhujšega gorja. In potem oni divji tov za klobukom, ki se ga udeleži še majhen, hud pes, misleč da gre za divjačino. Pri tem lovu si lahko prepričan, da boš podrl troje, četvero nedolžnih otročičev na tla, — da ne onve.im, kaj je z njihovimi materami pri tem! —, in da boš zadegal starega, debelega gospoda nn streho otroškega vozička in boš napodil trop penzijonatk v naročje mokrih, cestnih pometačev. Spričo vsega tega jc kar brezpomembna bedasta veselost gledalcev in nedostojna oblika najdenega klobuka. Po vsem tem je pomlad z vetrovi v marcu, z de/jeni v aprilu, s po|xilno odsotnostjo rož v maju pravo zlo za mesta. Kakor jc lepa na deželi. bi jo morali v mestih, kjer je desettisoč prebivalcev, odpraviti. Kakor otroci, je v godr-njuvi delavnicah sveta na nepravem kraju. To dvoje ne more uspevati v prahu in šundru. Prav žalostno je videti, kako se ti majhni, z umaznnostjo preobloženi e.rviči. poskušajo igrati na glasnih dvoriščih in uo nečednih cestah. Ta uboga, mala človeška bitja, ki se zanje nihče ne briga, ki nihče ne skrbi zanje — to niso otroci. Otroci imajo vedre oči. iM>lna lica in so boječi. Mestni so pa sivi, vreščeči palčki, so ozkih, uvelih, razurapanih obrazkov in njih smeh je raskav in hripav. Pomlad življenja in pomlad v letu se morata zibati v zelenem naročju prirode. V mestu nam daje pomlad le vetrove in pršeči dež. Če hočemo občutiti osvežujoči dih pomladi in slišati njeno nemo besedo, jo mora poiskati v gozdovih brez listja, tihih gorah. Ondi je pomlud polna krasne sve-žosti. Hiteči oblaki, neovirani prepihi, pisknjoči vetrovi, svetlo, jasno nebo — vse to nam daje neskončne inoči in brezmejno upanje. Kakršna je jx>krnjinu, se nam zazdi življenje: večje, bolj odprto, bolj svobodno. Kakor j>ot po mavrici, ki nas vodi do neznanih cil jev. Skozi srebrne razpoke, ki se podijo po nebu, skušamo ujeti žarek upanja in vzvišenosti, ki oklepa ta mali, drhteči svet. In dih nebesnih dišav nam znveje na perutih divjega, marčnega vetra. Kakor otroci, iztezamo roke proti luči in koprnimo dn bi prijeli nekaj nevidnega. Zakaj, vse misli, ki stremijo iz ozkega sveta, so temne in brezoblične. Misli pa. ki jih moremo do dnu razumeti, so kaj majhne, so le: dve iu dve je štiri; če sem lačen, rni tekne jed; poštenje je najbol jša vljudnost. Vse večje, vzvišenejše misli so za naše uboge, otroške možgane nejasne iu prevelike. Le temno vidimo skozi megle, ki valovijo kros našega, ml časa omejenega življenjskega otoka. In slišimo le daljno valovanje svetovnega morja. (Jeroine K. Jeronie.) Stran 82. »SLOVENEC*, dne 9. aprila 1932. Stev. 81-. Ljubljana Kaj bo danes? Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Union, bela dvorana: Šukljetov večer. Ob pol 9 zvečer. Nočno službo imata lekarni: mr. 1 rnkoczy d., Mestni trg 4, in mr. Kamor, Miklošičeva 20. Cerkveni vestnih Shod kongregacije akadcmičark drevi ob 18.13 v stolni kapelici. Pridite vse! 0 Pevski zbor podružnic F. S. iz Maribora. V soboto, 9. aprila ob 8. zvečer nastopi v um-onski dvorani pevski zbor podružnic F. S. v Mariboru. Zbor šteje okoli 120 srednješolcev m srednješolk: ustanovljen je bil zbor meseca marca 1. 1931 in sicer nn iniciativo dijakov samih. Zbor je včlanjen v Ferialnem Savessu tako da mora biti v sak pevec član F. S. Namen zbora je gojiti predvsem slovensko in jugoslovansko pesem. Za svoj prvi nastop pa si je izbral zbor le slovensko narodno pesem. Koncemral je M. nov 1931 v Mariboru. 14. febr. 1932 v Ptuju m 6 marca 1932 v Murski Soboti, povsod pri pol-uoštevilni udeležbi in v vsesplošno zadovoljnost. Pevci se rekrntirajo iz vseh mariborskih srednjih šol, v glavnem pa iz ženskega učiteljišča in realne gimnazije. Pevski zbor vodi odbor, iki je sestavljen iz dijakov; nadzorstvo nad odborom pa ima starešinski odbor, sestojec iz profesorjev, zastopnikov vseli v postev prihajajočih srednjih šol. Pevski zbor si je nadal veliko kulturno in vzgojno nalogo gojiti izven šolskega časa slovensko pesem zlasti narodno ter pokazati njeno lepoto ne samo doma, temveč po vseh krajih naše domovine. Zato pridite Ljubljančani in pokažite s svojim obiskom ljubezen do naše narodne pesmi in do šolske mladine iz mejnega Maribora. , , 0 Domov me pošljite! \casih. pred leti, ko še ni bilo brezposelnosti, se nikoli niso pripetili slučaji, da bi kdo prosil pri policiji m drugih oblasteh za prisilni odgonski Ust. dandanes taki slučaji niso redki. Zlasti prideio pogosto brezposelni delavci, ki so jih odgnali iz drugih držav v domovino, kakor na primer iz Francije ali Avstrije, pa se naenkrat znajdejo v Ljubljani brez sredstev in nimajo niti toliko, da bi si kupili vozni listek do domače občine. Prisilni notni list. ki je veljal včasih za sramoto, pomenja dandanes v mnogih slučajih pravo srečo za prosilca. Včeraj dopoldne se je z"la«ilo pri dežurnem uradniku policije mlado deklo, komaj 22 let ji je bilo in je prosilo, naj ii izstavijo potni list. Mirno je raz ožila: Nobenega dela ne dobim, nikjer ni nobenega zaslužka zame. tudi denarja nimam prav me in ie še najbolje, če se vrnem v domačo vas Vsaj lačna, mislim, da ne bom tam. — Dekle je dobilo prisilni potni list in se je zanj lepo zahvalilo. — Ljubljanski odgonski zapori na magistratu imajo skoraj redno vsako noč po tri do štiri goste, ki jih odpravljajo mestni uslužbenci potem dalje v pristojne občine. Najhujši naval v odgonske zaoore je bil pred m med velikonočnimi prazniki, ko je samo v neka; '(fiicvih prenočevalo v zajiorih okoli .0 ljudi, povečini brezposelnih, ki so brez dela in brez sredstev tavali po mestu, dokler jih m prijela policija in jih dala od-nati. Naval na odgonske •zapore je sedaj sicer upadel, povsem ponehal, kakor kaže, pa ne bo zlepa. \ se to naj bo zlasti oodeželski mladini v svarilo, naj ne sili v mesto, ker ni tu prav nobenega upanja, da bi našla delo. temveč le še težje razmere, kakor na deželi. . ... t, j 0 Dva nevarna ljubljanska vlomilca. Pred dnevi smo poročali, da je bil aretiran in odpeljan v ptujske zaporo neki Gašper Pepevnik., ki je bil osumljen več raznih vlomov v Ljubljani. Pepevnik je šele pred kratkim prišel iz mariborske kaznilnice. kjer je odsedel 6 letno kazen zaradi prejšnjih vlomov. Je zelo nevaren zločinec, ker je tudi zelo inteligenten in neverjetno predrzen. Pepevnik se je v Ptuju oženil in živel tam navidezno življenje poboljšanega grešnika, je pa prav tako nadaljeval z vlomi. Vlamljat je prihajal v Ljubljano. Navadno je prišel za en dan v Ljubljano, tu kam vlomil ter se takoj nato vrnil v Ptuj. Sedaj so pri njem zaplenili blago, ki je bilo v Ljubljani ukradeno poročniku Krunoslavu Doganu v Pleiteršnikovi ulici Preden si nabavite površnik, trenchcoat, obleko itd., si oglejte zalogo res pravih angleških blagov pri K. PUČNIK, Tavčarjeva ulica 5. Cene nizke — delo solidno! 25. Ko je bil tam izvršen vlom, so opazili tudi Pepevnika v Ljubljani. Prav tako je Pepevnik po svoji navadi takoj j>o vlomu hitro izginil iz Ljubljane. Sedaj sta ljubljanska in ptujska policija ugotovili, da je Pepevnik zakrivil vse večje vlome, ki so bili zadnje čase izvršeni v Ljubljani. Med drugim je vlomil tudi v stanovanje Ivana Vovka v Gerbičevi ulici, kjer je odnesel ročno blagajno s približno 4500 Din gotovine. To blagajno je policija potem našla razbito in seveda prazno v gostilni, kjer je Pepevnik po vlomu prenočeval. Policija pa o Pepovnikovih zločinskih dejanjih v valni. Ljubljanska bolnišnica premore okoli 700 postelj po vseh oddelkih in jc umevno torej, da morajo številni bolniki spati na tleh. Tako je posebno na kirurgičnem in opazovalnem oddelku. Skrajni čas je res že, da se ljubljanska bolnišnica razširi. Zaradi premajhne bolnišnice trpe zlasti podeželski bolniki, ki dostikrat prihajajo v mesto v upanju, do bodo sprejeti v bolnišnico, pa jih ta odkloni, ker njihova bolezen ni tako nujna. 0 Nesrečen padec. V bolnišnico je prišel včeraj 61-letni Dominik Zupane, kaj žar iiz Št. Jurija pod Kumom. Ta jo padel tako nesrečno, ila je dobil resne notranje poškodbe. 0 Veliko preparatov in polizdelkov, dalje diapozitivov etc., ki so jih stavile svetovne tovarne na v,.- , . razpolago, Vam nazorno pokaže najtežja poglavja Ljubljani se dalje poizveduje. Predlagala bo tudi, fototehnike in Vas najlaže vpelje v fotografijo da Pepevnika prepeljejo iz Ptuja v Ljubljano, ker ga namerava tukaj lconfronfirati z raznimi ljudmi, ki so ga videli, ko je stikal okoli tujih stanovanj. Pepevnik je imel prav preprosto metodo. Hodil je v lepše hiše, trkal na duri, če mu je kdo odprl, je prosil za malo podporo, če mu pa nihče ni odprl, pa je kaj hitro vtaknil dleto v ključavnico in vlomil v stanovanje. Neka gospa na Starem trgu ga je pri tem tudi presenetila. Ni se mu namreč hotela odzvati in odpreti vrata, nakar ,je Pepevnik poskušal vlomiti v stanovanje. Gospa je pričela tedaj klicati na pomoč in Pepevnik jo je od kuril. Sedaj bo Pepevnik dobil ponovno plačilo za svoje grehe. — Drugi, skoraj prav tako nevaren in predrzen vlomilec, je nekdo, ki ga policija sedaj išče, ker je dognala, da je vlomil v blagajno v Hranilnici dravske banovine v noči od 1. na 2. aprila. Iz blagajne pa ni mogel odnesti več kakor 590 Din. Po prstnih odtisih in po raznih drugih okolnostih policija sedaj ve zanj in se najbrž ne bo dolgo več veselil svobode. 0 Pomanjkanje prostora v bolnišnici. V bolnišnici se je zadnje dni silno zaostrilo pomanjkanje prostora in razpoložljivih postelj, kar ni nič čudnega spričo velikega navala bolnikov zadnjih dni. Samo v torek je bolnišnica sprejela 118 bolnikov, v sredo 114 in včeraj do | ki poldne zopet okoli 70. Mnogo bolnikov pa je bilo odklonjenih. Največji naval je mi kir-urgični oddelek, dalje na interni in na opazo- Otvoritveno predavanje se vrši v soboto 9. aprila ob pol 9 zvečer v fotopredavalnici Gregoričeve dro-gerije, Ljubljana, Prešeruova ulica 5. Vstop proti prijavi brezplačen. 4830 © Pristne škofjeloške preste, najboljša vina, prima domače prekajene salame, suho šunko itd. dobite vsak dan pri »Katriei«, Rožna dolina, cesta VIII, Podrožnik. O Iz policijske torbe. V sredo zvečer je neznan tat vlomil v stanovanje hišnika Karla Kristana v Knafljevi ulici 15 in odtam odnesel še skoraj novo modro obleko in nove modne hlače. Kristan trpi 1250 Din škode. — Te dni je prav tako neznan tat vlomil v barako čolnarja Albina Jančarja na Trnovskem pristanu ter odtam odnesel nekaj obleke in nekaj orodja v skupni vrednosti 370 Din. — Trgovec in gostilničar Franc Čebul na Sv. Petra nasipu 43 je prijavil neke moške, da so mu sneli iznad gostilne napisno tablo ter jo vrgli v naraslo Ljubljanico. Čebul pravi, da ima 800 Din škode. — Malo čuden izgovor si je izmislil stari znanec policije Janez Marinko, ki je bil zaradi tatvin in drugih manjših prestopkov že 29 krat kaznovan. Predvčerajšnjim ga je prijel stražnik, ker je na Vidovdanski cesti prodajal žensko krilo. Marinko trdi, da je to krilo dobil, ker je neki ženski pomagal nesti premog. Policija sedaj poizveduje, kako je prišel Marinko do krila in čigavo je, Janeza samega pa je pridržala v zaporu. na Maribor siko-prometni razslavi v Zagreba Maribor, 6. aprila. V prihodnjih dneh se bo otvorila v Zagrebu v okvirju velesejma velika tujskoprometna razstava, ki ' bo imela predvsem propaganden značaj. Razstave se udeleži tudi mesto Maribor; razstavni material bo nameščen v posebnem oddelku. Material, katerega pošlje mesto Maribor na razstavo, je uredil vodja mestnega stavbnega urada g. nad-svetuik ing. Černe. Predmeti, ki bodo razstavljeni v Zagrebu, pa so te dni na vpogled v Kazinski dvorani. Včeraj so si razstavne predmete ogledali zastopniki tujskoprometnih organizacij in tiska. Material, katerega pošilja Maribor na zagrebško razstavo, je bil razstavljen že na razstavi mest v Ljubljani in nato še posebej v Mariboru. V Zagreb seveda ne bo poslan celotni material, temveč lo izbrane značilnosti, ki pa bodo dovoljno pona-zorjevale krasote Maribora in cele okolice ter važnost našega mesta za tujski promet. Pozornost bodo predvsem zopet vzbujali trije veliki modeli, ki so želi že v Ljubljani in kasneje v Mariboru obče občudovanje. To je inodel Mariborskega otoka s kopališkimi napravami in s priključnim modelom projektirane mestne elektrarne na Dravi in končno krasno in pregledno izdelan model celega Pohorja. Ostali material ni tako srečno izbran. Sestavljajo ga oljnate slike Gvajca iz Dravske doline, akvareli Soukupa iz mariborske okolice in prelepe umetniško izvršene fotografije Cizelja. Dalje so s fotografijami ponazorjene nekatere komunalno posebnosti in podjetja, kakor avlobus-promeit itd., zastopan je Pohorski doni z lepo propagandno serijo slik ter slike naših pohorskih postojank. Kot že omenjeno, trpi razstava na pomanjkljivostih, ki pa so neizbežne, ker primanjkuje primernega propagandnega materiala, za katerega bi morali pokazati več smisla ne le občina, temveč tudi privatniki in razne institucije iz mesta in okolice. Propaganda na razstavi ne bo prinesla neposredne koristi mestu kot takemu, ampak tujskemu prometu in to ne samo v mestu, temveč v vsej okolici, predvsem pa pohorskim letoviščem. Pogrešamo predvsem slike naših hotelov, Ivi so pač v prvi vrsti interesirani na tujskem prometu. Tujcem bi morali na primeren način pokazati, da jim tudi mi lahko nudimo prvovrstne hotele s komfortom, lepe kavarne in lokale za nočno zabavo, da imamo športna iu teniška igrišča ild. Tu bi morala privatna podjetnost pač nekaj žrtvovati. Dalje bi rabili še razne diorame, potem prikaz Maribora kot zimskosportnega centra, da bi se na ta način nudila tujcu res popolna slika, kakor mu je ne more podati nobena brošura in noben popis, in treba bi bilo potem iti s tako razstavo še dalje po mestih našega juga, ne samo v Zagreb. Tujci, ki obisku- jejo Maribor v poletni in zimski sezoni, so po veliki večini iz naših južnih krajev in te bi bilo treba še intenzivnejše zainteresirati. Za enkrat pa bi se morali podati resno na delo vsi odgovorni činitelji, da se zbere odgovarjajoč material, ki bo zadovoljivo zastopal Maribor na bodočih sličnih razstavah. □ Prevzvišeni vladika dr. A. Karlin podeli v nedeljo letošnjim novomašnikom drugi višji red ali dijakonat. Sv. opravilo se začne ob 7 zjutraj. □ Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Franc Kolar, ekonom, in Štefanija štancer, posestnikova hči i z F rama; Jožef Kmetič, stru-gar, in Zofija Ilaler, kuharica: Kari Hafner, elektrotehnik, in Ilozalija Kancler, tkalka; Jožef Sinode, mizarski pomočnik, in Elizabeta Steni, tovarniška delavka; Franc šterbenc, ključavničar ilrz. že!., in Ilozalija Grah, zasebnica; Junez Bračko, progovni paznik drž. žel., in Cecilija Kozole, zasebnica. Novoporočencem Bog daj srečo! □ Mestno načelstvo razglaša: Z ozirom na to, da se je steklina zelo razširila na podeželju, se občinstvo ponovno opozarja, da se strogo drži predpisov razglašenega strogega pasjega zapora z dne 16. marca t. 1. in da ne jemlje |isov v javne lokale. Nezavarovane pse bo brezpogojno pokončal konjač. □ Boben v Mariboru in okolici. Dne 11. maja bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi št. II ob II dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koroška vrata, vi. štev. 12.253 in 377. Pričetek ob 11. — Istega dne ob 10 pa bo dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Radizel, vi. št. 61 in k. o. Čreta. vi. št. 103. Najmanjši pontt-dek Din 27.991. □ Odprava konkurza. Kankurz, ki je bil razglašen o imovini trgovca Arnolda Sobara v Razvanju, se po sklepu tozadevnega razglasa tukajšnjega okrožnega sodišča odpravi. □ Podaljšanje pobrežke avtobusne proge in izprememba voznega reda. Mestni avtobusni promet bo podaljšal progo Maribor—Pobrežje pokopališče do Stanko Vrazove ulice in sicer dnevno štirikrat. Avtobus odhaja z Glavnega trga ob 7.22, 9.55, 12.10 in 18.55. Z odhodom od Stanko Vrazove ulice ob 7.37, 10.10, 12.25 in 18.30. — Opusti se na progi Maribor—Račje-Fram— Ptuj pri jutranji vožnji proga od državne ceste na Frani, pri drugih vožnjah pa bo obratoval avtobus normalno do Frama. □ Nesreča petletnega otroka. V Hrastovcu se je ponesrečil petletni sinček posestnika Ko- Kulturni obzornik S KRITIKO JE PA TAKOLE: G. B. Borko je v sobotni številki »Jutra« napisal članek, ki obravnava neugodne kritike o nekaterih letošnjih knjigah Vodnikove družbe in naj bo za družbo nekako opravičilo, ki naj zvrne krivdo na kvaliteto knjig V. D. vse drugam. To sklepam iz dejstva, da g. Borko v članku poudarja svoje odboreištvo v V. D. Ne morem se strinjati z mislimi, ki jih v članku podaja g. Borko in ker se je tudi imenoma zadel obrne, ki sem v »Domu in svetu-: recenziral izdanje V. D., Vas prosim, vele-ccnjcni g- urednik, da bi objavili sledeče opombe in ugotovitve k članku g. Borka. 1. Inkriminirani odstavek iz moje ocene v DiS, ki ga g. Borko doslovno navaja, ni ne pavšalna sodba, ne očitek, temveč ugotovitev, ki jo posredno priznava v nadaljnjem tudi člankar sam. 2. Zavračam namig g. Borka in drugih, če je morda v njih imenu govoril, da je na kakovost ocene kakorkoli vplivalo, da je izšla vprav v Domu in Svetu. Ocena je taka, da bi lahko izšla v katerikoli slovenski reviji, ne da bi dobila za las drugačen smisel kakor dosloven. 3. Dovoljujem si dvomiti o objektivnosti izvajanj g. Borka, zato ker se v resni slovenski književnosti že dalj časa ni primerilo, da bi kdo pisal kritiko kritik, niti v resnejših primerih ne in štejem g. dr. Lahu, čigar knjiga je žela najneugodnejše ocene, v zaslugo, da tega sam ni storil. 4. Zavračam mnenje, ki ga je s člankom — po mojem vtisu — izrazil g. Borko, da bi o takih knjigah takih založb nikjer ne smela iziti resnična in neusmiljena ocena. Pustite vsaj vodilnim revijami v tem oziru proste roke,. Nekje se vendar mora povedati resnica, sicer bomo kmalu zaplavali v kult popolnoma potvorjenih vrednot še v književnosti, ki ji je bilo do zdaj še prizanešeno. Zato obsojam obsodbe naših vodilnih revij zaradi tega, ker so kgncem koncev vendarle zadnji in edini objektivni forumi za presojanje sodobne književnosti. 6. G. dr. Laha poznam samo in zgolj po delih — in s tega stališča sem tudi pisal oceno »Sigmo-vega maščevanja«. Zato zavračam misel, da je nanjo vplivalo kako osebno razpoloženje ali nazorna usm^jenost. Šlo mi je zgolj za vsebinsko resničnost in formalno kvaliteto dela. Oprostite, da nisem naše! v njem ne prvega ne drugega in se zato nisem hotel spuščati v podrobno razkrajanje stvari. Če drugje v književnosti ne opravičujemo napačnih tendenc, oziroma napačno izraža-nih, ki so velikokrat etično višje kot je nacionalizem, jih tudi tukaj ne smemo. Posebno ne v laki obliki. Sem eden od mladih ljudi, ki danes v nino-gočem enako mislimo. Naša mladina pa ne izključuje tega, da bi ne mogli videti resnice in stremeti za njo. Zato neresnico zavračamo, povsod, tudi na polju nacionalne vzgoje, pa naj se za potvarjanje resnice najdejo kjerkoli kakršnakoli opravičila. Tudi nam mladost ne jemlje, da bi ne smeli govoriti resnice o komerkoli in proti komerkoli. To je naša kratka a najvišja pravica in čeprav nismo niti v pripovedni umetnosti, niti v književni kritiki ustvarili nič takega, kar bi nam moglo dajali polno moralno pravico, da preizkušamo svoj temperament v »obglavljanju < starejšega tovariša. Ta moralna pravica nam je kljub vsemu že prirojena kot edini borni blagoslov in drznemo si jo poudarjati tudi proti slovenskemu pisatelju, »ki že trideset let sodeluje v naših vodilnih književnih revijah in ki je izdal že deset knjig« in ki ima še toliko in toliko hvalevrednih in zaslužnih atributov. Vse to si drznemo, brez strahu, čeprav naj to pokaže na- larja. Deček je pri igranju padel tako nesrečno, du si je zlomil nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. □ Seja mariborskega občinskega sveta se. bo vršila dne 13. aprila v mestni posvetovalnici ob običajni uri. □ Obsojen zastopnik mariborske tvrilke. Včeraj se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem zastopnik mariborske tvrdke »Nikse« K. L, ka-terega je obdolževala obtožnica, da si je prisvojil 14 raznih električnih predmetov v vrednosti nad 3000 Din, poleg tega pa je še kasiral za tvrdko večjo vsoto denarja, katero si je pri-držal. I. je krivdo delno priznal ter je bil obsojen na tri mesece strogega zapora in dveletno izgubo častnih pravic pogojno na tri leta. □ Skrivnost mrtveca iz policijskega zapora pojasnjena. Posrečilo se je agnoscirati skrivnostnega samomorilca, ki se jo končal s strupom v policijskem zaporu. Povedal je pravilno ime, da se piše Gracer Anton, doma je pa iz. Blance. še vedno pa je zavito v temo, kaj ga je gnalo k obli onemu dejanju, da je izpil smrtonosno tekočino. □ Lov za ponarejenimi metulii. Nekatere vasi na Dravskem polju so pri oblasteh slabo zapisane še izza časov, ko se je skrival tam okrog mojster v pon a reje vanju bankovcev, rajni Potočnik, ki je umrl v mariborski kaznilnici. Pri nekaterih tamošnjih ljudeh se še vedno najdejo kaki spomini na Potočnika, zlasti ponarejen denar. Rudi tega niso bile oblasti nič preveč osumljene, ko se je v preteklih dneh pojavil v Mariboru nenadoma v prometu ponarejen siotnk ter se ie izkazalo, da ga ie prinesel v izmenjavo neki fant iz Zlatoličja. V sredo sta se odneljala na lice mesta vodja kriminalnega oddelka mariborske policije tr. Cajnko in nadzornik s. Goršič, ki sta izvršila preiskavo ter ugotovila, da je šlo v predmetnem slučaju zn stotnk, katerega je ponaredil še rajni Potočnik ter ga je fant sedaj odkril, brskajoč po razni šari. Preiskava se še nadaljuje? da se spravi na varno še preostali materija!, katerega je zapustil rajni Potočnik pri raznih posestnikih. □ Neznan utopljenec v Dravi. Pretekle dni ie naplavila Drava v bližini Sv. Marka niže Ptuja neznano moško truplo, ki je moralo ležati že približno mesec dni v vodi. Na t molu ni bilo nitkakih znakov nasilja, iz česar se sklepa, da je izvršil samoumor. Neznani utopljenec je star približno 22—24 let, 170 c.m visok, okrog-i etra obraza, črnih las, brez brk, zdravih zob. oblečen v belo srajco z ovratnikom, sive spodnje bnrhentaste hlače, pleteni zimski spodnji jopič, hlače i.z lilačevine, zeleno sukneno suknjo ter v dobre boks-čcvlje. Pri sebi je imel srebrno žepno uro s tenko verižico, mul žepni nož, drugih predmetov j>a ni bilo najti. Truplo so pokonali na pokopališču Sv. Marka niže Ptuja. □ Nove obrtne pravice v Mariboru. Meseca marca so bile izdane sledeče nove obrtne pravice: Lah, trgovina z manufakturo, Vetrinjska 13; Pečar, pokrajinski fotograf. Gosposka 11; HvaJec, sejmarstvo. Smetanova 54; Vahtar, atelje za umetno knjigoveštvo, Gosposka 37; Knn-čič, krojač, Gregorčičeva 8; Pertot, šivilja, Vnbanova 6; Imber, čevljar, Radvanjska It: Fxport«, Meljska c. 1; Bischof, izdelovanje in prodaja patentiranih lestev, Kacijanerjeva 22; Tiskarna sv. Cirila, knjigoveštvo, tokarstvo, izdelovanje usnjatega galanterijskega blaga in izdelovanje kartona/nega blaga, Koroška Itt širec. lončar, pečar in keramičar. Gosposki^ "J; 1 leričko. lončar, pečar in keramičar, Tnttenba-chova 6; Baizer, frizer, Frankopanska 42; Jur-kovič, trgovina z delikatesami, Glavni trg 9; Rabič, trgovina z mešanim blagom. Vetrinjska 6: Čep, izdelovanje belega perila. Mlinska 13; Tlohnjec, trgovin« z mesnimi izdelki in kruhom, Meljska 18: Rotter. izpo.sojevan.je gramofonskih plošč. Gregorčičeva 20: Fgger, torbar in jermenar, Gosoosku 13; Geršak. šivilja, Aleksandrova 14; Ropoša. čevljar, Mlinska 28: Pukl. čevljar, Strossmajerjeva 3; Kožuh, brivkn in damsku frizerka, Tattenbachova 2; Božič, dani-ska frizerka, Sodna 30: Ornik, mizar, Koroška 52: Juričan, mesar, Aleksandrova 73; Draksler, mehanik. Vetrinjska II: Ledenik, sodar; Gozdna 6: Kristl, krojač, Cafova 7; Želj, šivilja, Koroška 71; Hvaleč, trgovina z kuhinjsko opremo, Glavni trg 5: Vez.jak, trgovina z manufakturo, Jurčičeva 9: Janšek, šivilja, Prečna 3; Hvaleč, trgovina z bencinom in mineralnimi olji, Trg Svobode 2; Gustinčič, trgovina s starim železom, Tattenbachova 14; Vnovčevalnica za prašiče nu Dravskem polju v Prepolah. r. z. z o. z„ Vo.jaš-niški trg; Feix, brivec, Mlinska 44; Heričko, lončar. Koroška 15; Hauniruk, agentura. Tattenbachova 26: Mariborski tiskarna d. d., tiskarska koncesija, Jurčičeva 5; Pavalcc, izvošček, Vrtna 17; ZemljiC, poclr. mesar, obrti, Kralju Petra trg 1 in Ussar, češčenje oken, KopaliskaS. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 8. aprila: Zaprto. Sobota, 9. aprila ob 20: K A VERNA. Ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 10. aprila ob 20: DIJAK - PltOSJAK, Znižane cene. Zadnjič. šo nevzgojenost in manjvredne moralne nazore, kot je te besede rabil g. Borko. S taki družinskimi predsodki smo v slovenski književnosti in književni kritiki — hvala Bogu — res že davno po-medli in žalostno in nesimpatično bi bilo, če bi take družinske predsodke v naši književnosti kdorkoli hotel zopet vzbujati. Mirko Javornik. OTTO PICK O NEMŠKEM GLEDALIŠČU V PRAGI. Kulturni urednik »Prager Presse« Otto P i c k , ki je znan kol nemški lirik ter prevajalec Brezine ia drugih čeških pesnikov v nemščino, je nedavno izdal brošuro z naslovom »Um das deutsche The-aler in Prag«, v kateri obravnava problem tega gledališča, ki je zašlo v kritičen položaj. Poleg drugih nedostatkov očita Pick vodstvu tega gledališča, lako bivšemu ravnatelju Leopoldu Kramerju (1918—1927), kakor tudi sedanjemu Robertu Volk-nerju, da nikakor nista razumela položaja nemškega odra v Pragi, kulturnih nalog tega zavoda v središču češkoslovaške republike, marveč sta vodila gledališče po vzorcu drugih nemških mestnih gledališč. Vprav nemško gledališče v Pragi, meni Pick, bi se moralo ozirati na domačo produkcijo ter vprizarjati češke dramske avtorje ne šele potem, ko so se uveljavili v Berlinu in na Dunaju, marveč prvo bi jim moralo ubirati pot v svet: dalje bi moralo gledališče vprizarjati poleg klasičnega nemškega repertoarja zlasti dela nemških avtorjev, ki so na češkem doma, nazadnje pa bi se moralo uveljavljali z gostovanji tam, kjer še danes od časa do časa gostuje Burgtheater: v Jugoslaviji in na Romunskem. Pravkar je izdala državna zaloga šolskih knjig v Pragi izbor nemške lirike v Češkoslovaški (Deutsche Lyrik aus der Čechoslovakei — v zbirki Deutsche Lektiire), ki ga je oskrbel ter z uvodom opre- mil gori imenovani Otto Pick. Knjižica vsebuje pesmi sledečih avtorjev: Rainer Maria Rilke, Hugo Salus, Leo Greiner, Franz Janowilz, Kari Kraus, Friedrich Adler, Franz Werfel, Oskar Wiener, Hedda Sauer, Camill Hoffmann, Max Brod, Otto-kar Winicky, Paul Leppin, Rudolf Fuchs, Hans Watzlick, Johannes Urzidil, Dietzenschmidt, Josef Miihlberger, Robert Lindenbaum, Hans Claus, Otlo Pick. * Pesmi o kraljeviču Marku, Zbral in v slovenščino prevedel Radivoj Rehar. Natisk in založba Tiskarne Merkur v Ljubljani. Lepo opremljena in na čednem papirju tiskana brošura (str, 240) stane 3b Din. Prevajalec je zbral dvajset najbolj značilnih srbskih narodnih pesmi o kraljeviču Marku, ki so ga slepi srbski guslarji stoletja opevali in naredili iz njega bajnega, največjega srbskega narodnega junaka. Pesem o kraljeviču Marku tvori pester zaklad srbske narodne pesmi in prireditelj je imel namen, da ga posreduje tudi nam Slovencem. Knjiga je bogato ilustrirana. Naslovno stran je narisa! akad. slikar prof, Viktor Cotič. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah ali se pa naroči direktno pri tiskarni Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva 23. * Zgodba Male Rože. Pod tem naslovom nam je Virgiiij Tratnik napisal šest dramatskih slik iz mladostnega življenja Male Terezije, velike svetnice in čudodelke naših dni. Zgodba Male Rože se ie pred svojim natisom dvakrat preizkusila in obnesla pred izbranim občinstvom. Zahteve za vprizoritev niso velike in vsem odrom in družbam lahko dosegljive. Pravico do vprizoritve dobi vsak, ki naroči vsaj deset izvodov. Ne samo za igranje, tudi za branje bo »Zgodba Male Rože« marsikomu dobrodošla. Izvod stane 8 Din. Naroča se v založbi: Tiskarna brata Rodč in Martinčič, Celje. Štev. 80. »SLOVENEC,-, dne 8. aprila 1982. Stran 5. Dnevna kronika Zanimiva najdba Kočevje, dne 6. aprila. Profesorju tukajšnjo realno gimnazije, priznanemu slovenskemu geologu, g. Fr. Uršiču, ki žo dolga leta raziskuje kraški značaj kočevske, kosteljske in osilniške kotline, se je posrečilo najti v apnencu nekatere okamenine, iz katerih se jasno razvidi, da so kočevska tla nastala v dobi jure (jura formaeia). V teh okameninah je našel g. profesor znamenito školjko, ki nosi v učenja-škem svetu naziv Diceras Arietinum ter tudi ostanke koralov. G. profesor trdi, da je po vodilni jurski okamenini Diceras Arietinum in koralih jasno, da je kočevski apnenec koralogensko jurskega značaja razvit v titonski faciji in da pripada portlantski stopnji gornje jure. On smatra ta apnenec za del jurskega pasu, ki se razprostira paralelno z juro, ki gre iz Goriške čez Snežnik in Ris-njak v Gorski Kotar. Zanimivo je, da slovenski geologi doslej še niso ugotovili, da je na kočevskem ozemlju jurska formacija. Profesor Uršič je svoja odkritja popisal v zanimivi brošuri. Njegova izvajanja so zbudila v krogih geologov vsesplošno zanimanje in pohvalo. G. profesorju želimo na tem polju še mnoga sreč- nih odkritij. Koledar Petek, 8. aprila: Albert, škof; Julia Billiart. Novi grobovi ■f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Matija Lavrenčič, nadučitelj v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnico splošne bolnišnice. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! V Ljubljani je umrl po kratki bolezni splošno znani in spoštovani trgovec g. Karel Č a -m e r n i k. Pokopali ga bodo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f- V Morskem pri Kanaln na Goriškem je včeraj umrla gospa Marija Križnic iz obče spoštovane in ugledne Križničeve rodbine. Blaga po-Ikojnica je bila vzor slovenske žene ter je njena smrt globoko pretresla vse njene sorodnike iji znance. Bila je zlasti dobrotna podpornica revežev in sirot, ki niso nikdar zaman potrkali na vrata njeno hiše. Bodi blagi pokojnici ohranjen časten spomin — žalujočim naše globoko sožalje! + V Laškem je umrl v 81. letu starosti g. Pivec Peter, železniški čuvaj v. p., rodom iz Laporja pri Slov. Bistrici. Rajni je bil stric ?>okojnega dekana Pivca iz Vuzenicc. Bil je veren, skromen mož, ter je do zadnjega rad delal. N. p. v m. RIO-SLADOLED v znanih različnih okusnih aromah! Izborno zagrebško pivo! Priznano najboljši izbrani zendviči in zajamčeno pristno sortirano vino! Automatični buffet »Rio«, Šelenbur-gova ulica 4. :: :: :: Telefon 28-63. Osebne vesti rrz Iz vojaške službe. Preveden ie zn iiiten-dantskegn častnika peli. kap. Edo Tiler; zn peli. častnika v činu kap. I razr. dosedanji nižji vojni uradnik I. razr. Ivo Kocli in v činu kap. 11. razr. dosedanji nižji voj. uradnik II. razr. Viljem Sajer; zn topniške častnike v činu nižjega Voj. kontrolorja I. razr. dosedanji nižji voj. uradniki 1. ra/.r. ekonomske stroko: Drngutjn sram, Alojzij llorvat, Peter Sabljale in Matija Ulažek: za nižjega voj. kontrolorja dosedanji nižji voj. uradnik III. rnzr. ekonomsko stroke Janko Kranjc; zn voj. pisarja IV. razr. dosedanji voj. pisarji IV. razr. Ignac Kozina, Dragotin * I rabat in Jakob Piskač ter v čin podčastnika dosedanji nižji voj. tehnični uradnik IV. razr. Alojzij Guštin; zn strokovne častnike v činu majorja dosedanji višji voj. uradnik IV. razr. ekonomske istroke Ivan Rupnik in Jurij Pregel, v činu kap. I. razr. dosedanji nižji voj. uradnik 1. razr. ekonomske stroke Otmar Ditrih. v činu kap. II. razr. dosedanja nižji voj. uradnika II. razr. ekonomske stroke Peter Petričič in Anton Šparovec, v činu poročnika dosedanja nižja voj. uradni ka III. razr. ekonomske stroke Mat ko IMaknr in Filip Krpali, za nižjega voj. tehničnega uradnika III. razr. dosedanji uradniki VIII skupine civilnega reda Josip Petkovi?. Aleksander Greg in Matija Les, za nižjega voj. tehničnega uradnika IV. ra/.r. dosedanja uradnika IX. skupine civilnega reda Blaž IJjčič in Janko Stahan: v ekonomski stroki za rez. nižjega voj. uradniku III. razr. dosedanji administrativni orofniki Josip P rosen, dr. Veudelin Megler u Jakob Murlog ler v geodetski stroki zli rez. nižjega voj. uradniku I. razr. dosedanji administrativni kap. I. razr. Kdtnund Hribar. Ostale vesti — TI. banovinska vinska razstava in sejem v Ptuju. Prijave se sprejemajo do JO. aprila t. i. One, ki bodo prispele po tem'terminu, ne bodo več vpoštcvuue v razstavnem katalogu. To naj blagovolijo prijav niki vpoštevuti. — Smrtna nesreča. V ponedeljek, 4. t. m. se jo. v Zavodnjeili pri Šoštanju zgodila Iitidn nesreča, ki je zahtevala za .svojo žrtev življenje, mladega posestniku. Približno ob 7. zjutraj sije posestnik Jožef Skorušek, p. d. Sfclopšnik, podal čistit in obrezovat sadno drevje. Ker ga pu le ui dolgo bilo iz sadnega vrta, so domači pogledali za njim. Prizor, ki se jim je nudil, jo bil grozen. Skorušek jo ležal z krvavečim obrazom mrtev mi tleli. Kako jo nesrečnega moža zgrabila smrt, ne morejo točno ugotoviti. Domnevajo pa, dn ga jo na drevesu popadla božjast, ki ga jo že par let mučila, in da )e pudcl z drevesa in se ubil. Skorušek sc je pred jotlvn poldrugim letom priženil nn Sklopšni-kovo domačijo. — Lov na divje prašiče. Iz Brusnic nam poročajo: Tudi v naših Gorjancih so družino divjih prašičev. Naši lovci so že partkrut napravili pogon nanje, a niso jim mogli do živega. Nn praznik Marijinega oznanjenja, 4. aprila pa se r, je vendar posrečilo lovcu Pepetu Hudokldnu iz Vel. Brusnic, da jc dobro pogodil 40 kg težko divjo svinjo in so jo lovci veselo nesli domov. Hudaklinovn mati so zvečer že napravili jetreu. — Vol je zdivjal. Minulo soboto jc i»osest-nica Marija Vovk v Plešivcu pri Šoštanju orala svojo njivo. V plug jc bil vprežen mo?an vol, ki je pridno vozil po njivi. Pu ne dolgo. Naenkrat je planil kvišku, pretrgal vprego in se divje zagnal v gospodarico. Pri napadu ji jc z rogovi zadal več hudih run po telesu. Sele po daljšem prizadevanju so podivjano žival mogli umiriti. Poškodbe, ki jih je utrpela oračicu, pa so tako hude, da so morali poklicati zdravniško pomoč. — Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Nemški turisti v Dalmaciji. V sredo zjutraj je priplul v Split iz Benetk veliki nemški turistovski parnik Karlsruhe« in pripeljal 300 turistov iz Nemčije. Iz Splita so se turisti v avtomobilih odpeljali v Trigor in Solin, popoldne so isi pa ogledali znamenitosti Splita. Zvečer so sc nemški turisti odpeljali ob naši obuli daljo proti Dubrovniku in Kotorju. — Gaglovu semena so najbolj zanesljiva. — Narastla voda porušila zidani most. V Vukovarju je silno narastla reka Vuka porušila zidani most. Nato je voda izpodkovala velik del bregov, tako da je v nevarnosti tudi železobetonski most. Porušeni most je vezal cesto Zagreb-Osjek-Belovar in tako je sedaj promet na tej cesti prekinjen. — Dva velika požara pri šibcnikii. Preti pnr dnevi je nastal v Vodicah pri Sibeniku pri mizarju Bati požar, ki je popolnoma uničil stanovanjsko poslopje, polog tega je zgorela tudi velika zaloga lesa ter veliko izdelanih mizarskih predmetov. Skoda znaša 150.000Din. Dva dni nato je izbruhnil požar v poslopju bratov Spanja, bogatih posestnikov in napravil za 200 tisoč dinarjev škode. Celje Za. varstvo nratL c i.tv.-.i ua - «... "»'Od".0« 5 »1 '.'o.b"J >93'.» — Odkrito tihotapstvo denarja na Madžarsko. Uradniki subotiške carinarnice so pri pregledovanju v vlaku, ki je peljal proti Budimpešti, odkrili veliko tihotapstvo. Nnekemu carinskemu uradniku se je zdela sumljiva Zlata Vagner, soproga zlatarja v Subotici. Pregledal je natančno njen kovčeg in ugotovil, da ima kovčeg dvojno dno. V tem prostoru so našli 48 velikih zlatih cekinov, 59 manjših cekinov, 5 zlatih dolarjev, 10 zlatih kron in nekaj zlata. Vugnerjevc niso pustili potovati naprej, aretirali je pa tudi niso, ker jc dovol j bogata, da bo lahko takoj plačala globo, na katero bo obsojena. — 40 oralov gozdu zgorelo. Nc daleč od Koprivnice nu ozemlju občine lllebine se razprostira okrog 100 oralov mladega gozda, ki jc bil pred 10 leti zasajen z mladimi hrasti. V sredo dopoldne je v tem gozdu začelo goreti. Požar se je tako hitro širil, da jc do '■>. popoldne zgorelo že okrog 40 oralov gozda. Iz raznih okoliških krajev so k požaru prihitela gasilna društva, kniterim se jc s pomočjo kmetov posrečilo požar omejiti na ta način, tla so skopali jarke. Do večera jc bil ogenj popolnoma udušen. Skoda je velika. — Strahovit zločin. Blizu Čazme pri Bjelo-vnru je bil no skrivnosten način umorjen kmet Pavel Trulec. Našli so ga na vaškem potu sturš-no razmesarjenega. Zdravniška komisija je ugotovila, da jo imel 20 smrtnih ran, po celem telesu pa veliko lažjih poškodb. Napadalci, katerih je moralo biti več, so ga iz neposredne bližine ustrelili v glavo, ki je bila popolnoma razbita. Nato so ga na zverinski način obdelovali s sekirami, bajoneti, žepnimi noži in kolini, ko jo bil že mrtev. Zločincev šc niso našli. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za mesec map I P. Kagel Franz: Maria Maienkonigin. Vortrage fiir Maiandachten, Marienfeste und Kongregations-versammlungen. 189 strani, nevezano Din 50.50. — Klima L.: Die Ahnengalerie der Konigin. Maipre-digten. 160 strani, nevezano Din 34.50. — Mathis J. P.: Die Konigin des Hiinmels. In 32 Maibetra-cht.ungen dargestellt und dem christlichem Volke gevvidmet. 331 strani, nevezano 45 Din. — Mor-ganti P.: Maria und der Priester. Vertrauliclie Unterredungen in Geist und Spraclie der heiligen Schrift. 309 strani, nevezano Din 82,50. — Polifka J. P.: Regina nostra. Hundert Marienvortage fiir Marienfeste und Marienvereine. 259 strani, nevezano 57 Din. — Scbachtl G.: Die Lebensschule Ma-riens in 15 Predigten (fiir den Monat Mai gedachl). 96 strani, nevezano Din 37.50. — Scheuber J. Dr. prof.: Siehe da deine Mutter! Betrachtungen iiber das Tugend- und Gnadenleben der Gottesmutter. 158 strani, vezano Din 51.50. — Soengen L.: Maria, die hehre Gottesmutter. Was wir von Ilir glau-ben, wie man sie verehrt. 128 strani, nevezano 44 Din. — Wibbelt A.: Ein Maienbuch fiir die vveibliche Jugend. 209 strani, vezano Din 67.50. —-Thiirliraann V.: Maria als Vorbild des christlichen Lebcns. Zvveiunddreissig Predigten und Vortrage fiir den Maimonat und andere Marienfeste. 166 strani, nevezano Din 56.25. — Zierler P. P.: Der Englischc Gruss. 31 Predigten fiir den Monat Mai und zugleich ftir die vorziiglichsten Marienfeste. 278 strani, nevezano 40 Din. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Petek, 8. aprila: Zaprto. Sobota, 0. aprila: VZROK. Red E. Nedelja, 10. aprila ob 20: KAR HOČETE. Izven. Znižane cene. Opera, Začetek ob 20. Petek, 8. aprila: Zaprto. Sobota, 9. aprila: LUIZA. Red D. Nedelja, tO. aprila ob 15: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven. Znižane cene. - Ob 20: CARMEN. Izven. Znižane cene. & Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl včeraj, v četrtek 7. t. m. dopoldne v visoki starosti 79 let občinski revež Pinter Jakob od Sv. Lovrenca pod Prožinom. — Njegovi duši večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! & Izgubila je neka gospodična v torek popoldne v mestu črn, svilen damski dežnik, vreden 300 Din, Pošteni najditelj je naprošen, da odda dežnik pri predstojništvu mestne policije. -©" Aretacija v gostilni. V sredo, 6. t. m. zvečer sta se podala brezposelni K. G. in brezposelni L. F. v gostilno Pri škarpi na Bregu z namenom, da bi se po daljšem času zopet enkrat najedla, ker sta bila pač lačna. Naročila sta si večerjo in, ker se mora v gostilni tudi nekaj piti, tudi pijačo, čeprav sta bila brez denarja. Ko sla se najedla, sta se začela ruvati, kakor da se mislita spoprijeti. Hotela sta pripraviti gostilničarja, da bi ju postavil pred vrata. Gostilničar pa je poklical stražnika, ki je oba pozval, da naj plačata ter naj nato mirno odideta. Takrat se je šele izkazalo, da nista imela nič denarja pri sebi, na kar sta bila oba aretirana in izročena sodišču. JSr Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 9. t. m. do vštetega petka 15. t. ni. lekarna Pri križu« v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. Piaj Pretep pri žganjekuhi. Pri posestniku Ivanu Petroviču v Pacinju so kuhali "žganje. Kakor je to že navada, so se tudi v tem slučaju sestali domači fantje, da »pomagajo« kuhati. Radi preobilo vži-tega žganja so postali vinjeni in prepirljivi. Iz prepira je nastal pretep, ki je končal tako, da je obležal Franc Poharič v mlaki krvi. V bolnišnici, kamor so ranjenca prepeljali, so ugotovili težke poškodbe, posebno v pljučih, ki so bile z vbodljaji razmesarjena. Stanje Pohariča je brezupno, ker so njegove rane smrtno nevarne. Orožništvo zasleduje storilce in je zadeva prijavljena sodišču. Značilna je okolnost, da je nesrečni Poharič šele pred kratkim zapustil bolnišnico, kjer se je zdravil radi poškodb, dobljenih pri eksploziji granate, katero je demontiral, ne vedoč, da se nahaja v granati eksplozivna snov. O tej nesreči smo svoje-časno že poročali. Požari. Dne 30. marca je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Šeruge v Zlatoličju. Upepelil je svinjske in živinske hleve, škedenj in kolarnico. Škoda znaša nad 20.000 Din ter je deloma krita z zavarovalnino. — Istega dne je začelo goreti tudi pri kočarju Antonu Vrabiču v Koritnem pri Majšpergu. Škoda znaša 30.C00 Din, zavarovan je pa bil za 20.000 Din. Požar je nastal radi vnetih saj v dimniku. Slovenjgradec Osebne vesti. Starešina tuk. oddelka fin. kontrole g. Andrej Laharner jo prestavljen na Vič pri Ljubljani, na njegovo mesto pa jo prišel g. Ignac Kamenik iz Domanšovcev. Prestavljen jc bil ludi preglednik g. Srečko Zlatoper v Brežice. Na novo sta dodeljena dva preglednika iti sicer Jurij Jurič iz, Kozarišča in I. Hrašovec iz Prevalj. Gg. Laharner in Zlatoper sta službovala pri nas že več let ter sta radi svojega vestnega, a nepristranskega in lojalnega uradovanja bila prav priljubljena. Želimo •jima ua njunem novem službenem mestu prav isto spoštovanje in naklonjenost, kakor sta jo uživala pri nas. Sprememba posesti. Posestvo J. Arnalda ob Zejmiški cesti je kupil g. Lobe Frane za ceno Din 192.000. Arnoldovo hišo je od g. Loboja kupil bančni prokurist g. Kramar za cono 02.000 Din. Lobejovo gospodarsko poslopje pa je kupil g. Franc Kuhar za 65.000 Din. Iz Arnoldovega gospodarskega poslopja bo g. Lobe uredil modem lilev in vzre-jevaliSče goveje živine marijadvorske pasme. Pozor! NOVO! Pozor! ZELO AKTUALNO! Te dni izide: Dr. Mih. Opeka: OČETOV KLIC Sedem govorov o Katoliški akciji. Vsebina: I. Kaj i« Katoliška okelja — II. Apoilolal zgleda — III. Apostntol molitve — IV. Apoilolal besedi-V. Orla IJube/nl bližnjega — VI. Kako lodaj? — VII. bola za Ubrane čete. Cena broš. izvodu Din 10'— po pošti Din 1'50 več. Naročajte naprej v prodajalni H. Ničmanovi! Metlika Vendar je dahnila pomlad. Niti sv. Jožef ni zmogel letos zime, čeprav ima žago in sekiro. Šele Marija je prinesla toplote, kateri se zima več ustaviti ni mogla. Sedaj bi snega že nikjer ne našel več, zato pa tem več zvončkov in troben-tic in vijolic in drugih znanilcev pomladi. Ljudstvo pa na delo hiti, da se niti ogledati ne utegne, če se ne pripravlja za njegovim hrbtom dež in nevihta. To vam je pravi aprili Že prvi dan nam jc parkrat zagrmel, vreme pa je vsako uro kakršno hočeš. Le solnca ponoči ne moreš videti. Sejmarje je v torek kar dvakrat navlekel: prvič tako, da so zastonj prišli, drugič pa, da jih je parkrat zali!. Šla je zima, toda pustila je sledove. Največ seveda v vinogradu. Po nekaterih legah bodo zarezale strašne vrzeli, Trta za trto je umrla. Nič ne gane. Očesa so počrnela in mrtva. Marsikateremu gospodarju se kar stoži, ko pride v »goro«. Skapinove zvijače. Drzni so hožakovski fantje, da se podstopijo kar za začetek na to igro, ki je primeroma dosti težka. No, pa so jo dobro izvozili. Sami so se učili, samo dva sta že bila po enkrat na odru, drugi pa še nikdar, pa so se kar vsi obračali kakor stari igralci, vedno sigurni, no-benkrat v zadregi, ko so igro na belo, nedeljo ponovili na šolskem odru v Metliki. Le lo je razodevalo začetnike, ker se je parkrat prikradel na usta skriti nasmešek, ki igri ni bil potreben. Ljudska knjižnica v Metliki. Ta teden prične poslovati knjižnica župnega urada kot samostojna ljudska knjižnica. Doslej je bila posojena »Prosvetnemu društvu«. Ker je lo zapečateno, zato bo odslej knjižnico imel na skrbi župni urad sam. Knjige se bodo posojale pod istimi pogoji kakor doslej. Prosvetno društvo je vložilo na kraljevsko bansko upravo priziv in pričakuje v kratkem ugodne rešitve. Obtožba, da je gojilo telovadbo, je namreč popolnoma neutemeljena, Kočevje Umrl je g. Josip Ganselmayer v visoki starosti 70 lešt. Pokojnik je bil v Kočevju zelo spoštovan in cenjen. Bil je dolgo let strokovni učitelj na tukajšnji obrlni šoli. Marsikateri kočevski obrtnik se spominja pokojnika s hvaležnostjo, ker je dajal pobudo za učenje in s svojo vzgojno metodo mnogo pripomogel, da so iz šole izšli mnogi odlični obrtniki in dn je kočevska obrtna šola slovela daleč okrog. V ponedeljek so spremili bht-goga pokojnika na poslednji poti polog njegovih svojcev mnogi njegovi prijatelji in bivši učenci. Pokojnik zapušča hčerko učiteljico in trj sinovo, od katerih sta dva veterinarja, tretji pa je znani kočevski velelrgovoc z vinom. Blag mu spomin! Nova gostilna, V nedeljo tlne 3. aprila jo bila otvorjena v stari kantini na bivši Kajfeževi žagi nova gostilna, ki jo je prevzel g. Antoniutti. Gostilničar bo baje prodajal samo dalmatinska vina in dolenjski cviček. Pocenitev mesti. Ta teden so kočevski mesarji znižali cone mesu za 2 Din pri kilogramu. Pocenitev mesa jo izposloval predsednik Nabav ljubic zadruge g. Uršič, ki je stopil v dogovor z mesarji iu zahteval znižanje, JVazznaniloL Lfttbljana Baritonist Mirko Ptigclj nam zapoje na svo'jem koncertu v ponedeljek 11. aprila v 1. delu koncertnega sporeda več arij slarih francoskih opor. Francozi so bili prvi, ki niso soglašali z italijansko glasbo XVII. stoletja. V tem pogledu gre prvenstvo komponistu Lullyu. Njegove ideje in način kompozicijo je dalje razvijal Ramenu v XVIII. stoletju. Njihovo delo je nadaljeval potem Nemec Gluok, ki je pa v vsakem pogledu uspel in njegova dela so ostala trajno vrednosti. Glucku se jo približal Francoz Gretry. Vsi ti štirje komponisti so zastopani v 1. nastopu Pugljevega koncerta s svojimi prelepimi arijami, ki jih poje g. Pugolj v originalu. Vsebina v francoščini izvajanih komadov pa je navedena v programu, ki se dobi zaeno z vstopnicami v Matični knjigarni. Krekova prosvola v Ljubljani bo imela v nedeljo 11. aprila občni zbor ob pol šestih zvečer z običajnim sporedom v svoji društveni dvorani v AlojzijevlSču. Vse članice povabljene. Zadruga »Dom učitrljirc priredi v nedeljo, dno 10. aprila ob 10 dopoldne na šentjakobski šoli predavanje: »Pomen individualne psihologijo za posameznika in za skupnost« — s prostovoljnimi prispevki v korist doma učiteljic. Klub jugoslovanskih primorskih akademikov. Dravi ob 8 jo redni članski sestanek v prostorih Preporoda. Jugoslovansko kemijsko društvo v Ljubljani. V soboto 0. aprila ob 20 se bo vršil v gostilni čin-kole, Kopitarjeva ulica, članski sestanek z zelo važnim dnevnim redom. Vabilo na redni občni zbor I. slovensko lovnrnr mineralnih voda. soda vi ce iu brezalkoholnih piiar. r. r. z o. p„ v Ljubljani, ki so vrši v potok, dno 15. aprila 1932 ob 3 popoldne- v gostilniških prostorih g. Kavčiča. Privoz. Dnevni red: t. Vitanje zapisnika. 2. Poročilo o poslovanju. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Volitev načelstva, odbora, namestnikov, nadzorstva iu razsodišča. 0. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Opomba: Drugi odstavek si 23. zadružnih pravil se glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev. Računski zaključek je na vpogled v zadružni pisarni med uradnimi urami. Maribor Mariborska Vinarska podružnica ima 10. april; v hotelu Orel redni občni zbor. V Studencih ima kal. slov. izobraž. društvo v nedeljo 10. aprila po večernicah redni občni zbor. Katoliška mladina ima v nedeljo ob 10 sestanek s poučnim predavanjem. Vsi in točno! Pevsko društvo »Jadra n * ima v nedeljo ob [ pol 10 v mali dvorani Narodnega doma občni zbor. Mariborski smučarski klub ima 14. aprila ob 20 v lovski sobi pri Orlu drugi redni občni zbor. Gledališka uprava prosi gledališke abonente, da poravnajo čimprej zaostanke na gledališkem abonmaju. Celje. Jutri, v soboto 9. nprila, se bo vršil ob 8 zvečer v Ljudskem domu koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi, ki jih bo izvaja! mešani in moški zbor KI * I > ]iod vodstvom g. Močana. Društvo hišnih posestnikov v Trbovljah bo imelo občni zbor danes, 8. aprila ob 3 popoldne v sokolskeni domu v Trbovljah. Razen običajnega dnevnega reda bo poročal zvezni predsednik g. Ivan Frelih o stanovanjskem vprašanju in o novih davčnih in taksnih zakonih. K obilni udeležbi vabi od bor. Kranjska gora. Tukajšnje Tujsko - prometno društvo ima v nedeljo 10. aprila ob |iol 2 popoldne v hotelu »Slavecc redni občni zbor z običajnim dnevnim rodom. Križevci pri Ljutomeru. Kinclsko nadaljevalna šola v križevcili bo priredila 10. aprila po rani maši svojo zaključno slovesnost v .Slomškovi dvorim i. Na sporedu so tleklamacijc, petje in govori. .Na prireditev so vabljenj vsi prijatelji naše kmetske mladine in predstavnik'' oblasti. Kranj Aktivna bilanca gledališke sezone »Ljudskega odra«. V nedeljo 10. t. m. ob 4 popoldne bo v Ljudskem domu gostovalo Prosvetno društvo Naklega z Maffai-jevo žaloigro: Merope. To bo v tej sezoni zadnja predstava na odru Ljudskega doma. Če ob zaključku sezone pregledamo vztrajno delo in trud gledališke družine Ljudskega odra, vidimo, da dramatični nastopi v Kranju niso peri-jodičen pojav, ki se samo tu pa tam z večjim ko-lebom vrže v življenje, marveč da se jc potreba po stalnem vsakoletnem izbranem repertoarju živo zakoreninila tako med igralci kakor med občinstvom in da so številni nastopi Ljudskega odra v največji meri pomagali izpolnili program dela, ki ga ima Prosvetno društvo v načrtu. V sezoni 1931-32 je Ljudski oder nudil doma 23 predstav in 1 gostovanje v Hrastju. V Kranju pa je gostoval Ljudski oder iz Ljubljane s Halbejevo dramo: Reka. Po vsebini lahko razvrstimo in karakterizi-ramo igre takole: Socijalna žaloigra: Beda; doma ča igra: Jalenovi bratje; komedije: Molierov Skopuh, Collallovi Beneški trojčki, Dickensov Cvrček za pečjo; simbolična igra: Krištof; misterija Slehernik in slovenski (loSki) Pasijon. Misteriji so ze-j lo dobro uspeli, ljudstvo jih ima rado. Moderni ljudski oder je v marsičem prodrl ledino, zato jc letošnja bilanca Ljudskega odra v Kranju v kulturnem kakor moralnem pogledu visoko aktivna. Stran 84 »SLOVENEC«, dne 10. aprila 1932. Štev. 82. Beg obupanih kmetov iz sovjetskega suženjstva Krvaveč a meja ob Dniestra — Pokoli kmečkih množic ob Donu ' Strahote ujetnišhih taborišč Rumunska obmejna straža je ponovno opazovala v februarju in marcu, kako so uničili sovjetski vojaki z granatami in strojnicami tolpe kmetov, ki so hoteli pobegniti po zmrznjenem Dnjestru iz Rusije. Inozemski poročevalci pišejo o grozovitih prizorih. Rablji niso prizanesli niti ženam niti otrokom. Strojnice ropočejo noč in dan. V Tiginu (rus. Benderih) in vasi Varici se ne upajo kmetje na reko po vodo, ter ne vozijo izvoščki na obalo. Reka je tako ozka, da ne potrebuje pešec več kakor 3—5 minut do rumunske strani. Krogle neprestano letajo po zraku. Okrvavljen led je posut z mrliči in ranjenci, ki zaman kličejo na pomoč. Dopisnik »Daily Telgrapha« je naštel dne 15, marca 211 žrtev. Številni mrliči so bili oglodani po psih in volkovih. Geo London, »Journalov« dopisnik, ponavlja, kar mu je pripovedoval kmet v Varici: — Pazijo tako, da ne uide nihče krogli. Blagor onim, ki so takoj mrtvi. A zadnjič je upil vso noč neki otrok: »Mama! mama!« Mati pa je ležala zraven ustreljena. »Dne 23. marca so boljševiki odredili izgon v Sibirijo vsega prebivalstva vasi Skender, ki so jo smatrali za središče beguncev. Obkoljeni kmetje so se uprli, ker niso smeli vzeti s seboj ■f- Grof Czcrnin. Grof Otokar Czernjn, bivši zunanji minister avstroogrske monarhije in zaupnik prestolonaslednika I ranca Ferdinanda in cesarja Karla, je umrl nu Dunaju od srčne kapi, star V) let. Najvažnejša je bila njegova uloga pri tajnih pogajanjih za sklenitev separatnega miru. Po vojni je bil začetkom poslanec, pozneje pa ni igral nobene uloge več. ničesar, temveč so morali takoj korakati peš v Tiraspol. Streljanje iu stokanje, ki se je slišalo v rumunski vasi Polanrsku onstran Dnjestra, se je nadaljevalo vso noč. Dvajset beguncev se je rešilo pod točo krogel čez reko po štirih. Pripovedovali so, da znaša število ubitih najmanj 80. Isti Geo London, ki je govoril v Kišinjevu in Benderih z begunci, pripoveduje o vzrokih njih obupa. Kmetje pobegnejo, »ker nimajo več ne žene, ne grude«. Morajo delati tlako po državnih graščinah (»kolhozih« — kolektivnih hozjajstvih) in stradati. Vojak Peter je pobegnil, ker je zvedel, da so zaprli doma na Poltavskem njegovega očeta, ki se je pritožil nad hudimi davki: zbal se je, da bo tudi njega doletela ista usoda. Kmet, ki je odšel s sodom na reko kot da bi rabil vodo in v sodu porival pred seboj dva otroka, ni maral, da bi postala brezbožnika. Zvedel je namreč, da bi morala pristopiti šolska deca h komunistični omladini. Vzroki so različni, a vis so lahko označeni z dvema besedama — »neznosno življenje: pod sovjetskim kolektivističnim jarmom. Rumunski zastopniki v mednarodnem Društvu za sodelovanje z zvezo na rodov so predlagali v Bruslju, da bi opozorilo društvo Zvezo narodov na klanje ob Dnjestru. A Dnjesterska drama, ob kateri se je zgrozila Evropa, je zahtevala še vedno manj krvi kakor klanje neoboroženih kmečkih množic v Rostovu ob Donu. Ob koncu marca so razpustile oblasti »radi nezanesljivega mišljenja in nezadostnega dela« sedem kolhozov. Več kakor en tisoč kmetov je ostalo brez kruha in strehe. V obupu so odkorakali v Rostov. Rdeča konjenica, ki jim je bila poslana naproti, jih je razpršila, a jih ni mogla zadržati. Kmetje so se zopet zbrali v predmestju in se v molku prikazali na glavni ulici. Vse trgovine so bile zaprte. Vsi ljudje so se v grozi poskrili po hišah. Nenadno so oklopni avtomobili obkolili nesrečne kmete, več ur so streljale strojnice in naposled so avtomobili pogazili mrtve z ranjenci vred. Nihče se ni rešil. Šele zdaj smo dobili poročilo o tej »krvavi nedelji« (»Krestjanskaja Rosija«, Praga, marec 1932) in vendar ni bila tako grozovita kakor dogodki na Daljnem vzhodu. V pričakovanju vojne z Japonsko je sklenil odstraniti Stalin vse »nezanesljivo prebivalstvo« ruskega Primorja. Več desettisoč kmetov je padlo v obupnem boju zoper rdečo premoč. Na njih kosteh se gradijo »vojaški kolhozi«. Nad 60 tisoč beguncev je ušlo preko Amura na Kitajsko. Pred kratkim so prišli pismeno za pomoč sv, očeta in carigrajskega pravoslavnega patriarha. Kitajske podkupljive oblasti so v več primerih izročile moške begunce boljševikom in neusmiljeni smrti, dočim so prodale stotine žen in deklet v suženjstvo... Poljski listi so ta teden prinesli grozno poročilo iz prenatrpanega taborišča za ruske begunce Kraj-ske ob stiku poljsko-latvijske meje. V poveljnikovi odsotnosti je izbruhnil v barkah ogenj, a stražniki so se bali prevzeti odgovornost ter niso odprli vrat. Ko se je povrnil vodja taborišča, je bilo 70 jetnikov mrtvih. Postali so žrtev ognja, dima in gneče, ki je nastala ob oknih. Še večje število nesreonežev je odneslo težke poškodbe, se onesvestilo ali celo zblaznelo od groze ... Tudi na Kaspiškem morju se godi isto kakor ob Dnjestru. Kmetje v šibkih čolničkih pobegnejo v Perzijo in romajo v ječo, odkoder jih vedno zopet pošiljajo perzijske oblasti nazaj na Rusko v smrt kot »nadležne tujce« ... Kaj bi govorili še o groznih »-taboriščih smrti« na ruskem severu ob Belem morju, kjer morajo nesrečni sužnji krčiti za izvoz namenjen les. Malokomur se je posrečilo pobegniti iz tega »ledenega pekla« na Finsko. Ti begunci so pripovedovali, da so pozimi leta 1080 večkrat postali sestradani jetniki ljudožeri. Ob tečajnem krogu ni mogoče zakopati mrličev v stalno zmrznjena tla. Sežigajo jih na grmadi. V pričakovanju neizogibne smrti so jedli podivjani nesrečneži ožgana trupla lastnih tovarišev. (»Krestj. Rosija, ibd., str. IS)... V preteklem mesecu marcu je beležil koledar 71. obletnico osvobojenja ruskih kmetov, akta, ki je kljub vsemu polovičarstvu odpiral pretežni večini ruskega ljudstva novo lepšo bodočnost. Koliko žalostnih spominov obuja ta zgodovinski dogodek vpričo sedanjega neznosnega suženjstva pod kolektivističnim sovjetskim režimom. Lisica zvitorepka Stari lovec Guinault objavlja v pariških listih svoja dolgoletna opazovanja življenja pri živalih in na podlagi tega, kako je pri posameznih razvit nagonski čut, loči živali v »pametne« in »bedaste«. Zanimiva so njegova opazovanja pri lisici. Lisica kaže svoio duhovitost pred vsem pozimi, kadar leži v gozdu sneg, ter ji preti smrt od lakote. Pritava iz gozda ven na polje. Mukoma premika noge, se od časa do časa vleže, naredi pet korakov in zopet počepne. Takoj je videti, da je bolna in onemogla. Naposled mora crkniti. Zadnji krč preleti šape, ki postanejo potem nepremične. Izbuljene oči ugasnejo. Tako leži lisica prav dolgo — od 50 minut do dveh ur. Vrane in srake zapazijo kosilo. Z veselim kričanjem pohlepno krožijo nad mrtvo lisico. Previdno se spuščajo na sneg, postrani gledajo mrhovino in se naposled z odprtimi kljuni zakadijo v plen. A lisica v tem trenotku nenadno oživi. Besno plane med ptice in zagrabi včasih tudi dve ali tri vrane. Lovec je velikokrat opazoval ta prizor. Nekoč je bil priča še zanimivejšega izjemnega postopanja. Lisica je ujela mlado vrano. A plen.se ji je menda zdel prepičel. Zdrobila je ptici peroti in noge, ne da bi jo zadavila, ter se skrila poleg v grmovju. Pohabljenec je divje vpil. Na krik je kmalu priletelo več starih vran. Zdaj je skočila lisica iz grma, uiela in zadavila največjo vrano. Ista usoda je takoj doletela tudi mlado pohabljeno vrano, ker je ni potrebovala lisica več za vabo. Ogorčenje. »Zadnjič ste me dobro potegnili. Povabili ste me v gostilno in potem odkurili, gostilničar je pa od mene zahteval, da plačam ves račun.« »Škandal, taka nesramnost... saj sem vas jaz povabil.« Hitler govorL V nedeljo pade odločitev med Hindenburgom in Hitlerjem, kdo bo predsednik nemške republike. Obdavčimo stroje »Vossische Zeitung« prinaša zanimivo pismo hamburškega inženjerja Rudolfa Seelschoppa. Predlaga nadomestiti sedanjo označbo jakosti strojev v konjskih silah (KS) s človeškimi (ČS). Tehniški napredek oz. racionalizacija dela je namreč poglaviten vzrok sedanje brezposelnosti. Stroj vedno bolj izpodriva človekovo delo. V sedanjih tovarnah ima delavec zgolj ulogo nadzornika: pazi, ali redno deluje stroj. Če pa vzamejo stroji ljudem kruh, bo samo pravično če bodo isti stroji nosili vse izdatke za podpore brezposelnim. Seveda bi povzročilo merjenje zmožnosti vseh gonilnih strojev in motorjev v ČS velike tehniške težkoče. A ta neprilika bo mnlopomctnbna v primeri z onimi ugodnostmi, 1 ki jih dobimo pri ugotovitvi števila ČS strojev, j ki nadomeščajo človekovo delo. Čim bo zraču-nano število pri nemški industriji zaposlenih strojnih ČS, bo lahko razdelila državna blagajna na temelju tega ključa vse brezposelnim namenjene zneske ter obdavčila vsako ČS. Ta denar bi se porabil izključno v kritje podpor brezposelnim. Slična rešitev bi nudila dvoje ugodnosti. Predvsem bi našla država stalni vir za olajšanje položaja brezposelnih. Ne bi bila Najmanjši potnik »Grofa Zeppelina« na njej! vožnji v Južno Ameriko jc 5 in pol leta stari Rudi I.ang, ki potuje k svojim staršem v Bue-nos Aires. Požrtvovalni deček Odborniki, ki nabirajo po Zedinjcnih državah podpore za brezposelne, pridejo v vsako hišo in sleherno stanovanje. V predmestju New Yorka so našla malega dečka Jimimyja, sina brezposelnih staršev. Jimmy je bil sam doma. Denarja seveda ni imel, n s solznimi očmi je ponudil svojega psička »Chikkyja« (Pišče). — Prav težko se bom od njega ločil, — je rekel, — a kaj hočem. Vem, da moram pomagati sitrada-jočim. Moj ata jc tudi brez zaslužka.« Chikky bi moral biti prodan na dražbi z ostalimi darili vred. Dnevniki so poročali o požrtvovalnem dečku. Odbor za brezposelne jc prejel tisoče pisem iste vsebine: »Vrnite dečku njegovega kuž-ka!« — Dosti pisem je vsebovalo denar. Nekdo je poslal sto dolarjev: 50 za brezposelne in 50 Jimovim staršem. Drugi so prispevali odkupnino za psička. Na ta način je dobil Chikkyja zopet stari gospodar. Odbor je prejel do 500 dolarjev v korist brezposelnih kot odkupnino za kužka ter seveda izročil Jimovian staršem darilo v znesku 50 dolarjev. Ilaliiansko-nemško zbližanje. V Hirnn v vili Sciava so otvorili dom /,a nemške znanstvenike in učenjake. Otvoritve se je udeležil sam Muissolini. Riza Pahlacvi, perzijski šah. Pred berlinskim sodiščem se je začela razprava proti perzijskim dijakom, ki so na zahtevo perzijskega poslanika obtoženi razžaljenja veličanstva šaha potom tiska. v zadregi kakor zdaj, ko ne ve, odkod bi jemala vedino večje kredite. Na drugi strani bi imel davek pomen mogočnega činitelja v prid racionalizaciji. Čc bo tovarnar plačal več davkov, čim večje bo število brezposelnih, bo kmalu poskusil zajeziti naraščanje brezposelnosti. Preden bo vpeljal katerokoli novo naprednejše tehniško postopanje pri izdelovanju blaga, bo pomislil: »ali ne bo ta napredek zgolj navidezen? Če bo vzel zaslužek novim delavcem, , bo samo povečal svoje davke. Ali ne bi rajši kazalo ostati pri starem, ker sem itak zadosti obremenjen.« Na ta način se bo brezposelnost prej krčila kakor naraščala. In čc bo Nemčija rešena brezposelnosti, se bo izboljšalo njeno gospodarsko stanje, takoj bo naraste! konzuni ter se bo s tem otvorilo široko polje za novi tehniški razvoj. V elobi obdavčenih ČS sc bexlo uveljavili samo velikopotezni, socialno koristmi izumi, a odpadlo bo sedanje tehniško pikolov-i stvo. ki koristi samo lastnikom patentov. Tudi ; na tem |>odročju se mora, kakor povsod, umak-' niti sebičnost splošnim življenjskim zahtevam. Če protestira Zveza narodov zoper strupene pline, zakaj nc bi pobijala tudi one patente in stroje, ki obsodijo pokolenja delovnega Ijuel-stva na brevdelje in pomanjkanje!? Pri pravem mojstru. Detravdant (pred vstopom v vaško brivnico): »Mislim, da sem sedaj lahko miren; ta me gotovo obrije tako, da me ne bo nihče več poznal.« Nevarno vprašanje. Žena: »Ali si tudi vprašal ženina, če si je dobro razmislil, da poroči našo hčerko?« Mož: »Nisem, ker bi si morda premislil, če bi dobro razmislil.« Smola. Sodnik: »Jaz sem iznenaden, da vas že tako hitro vidim zopet tukaj.« Tat: »Če me ne bi bili iznenadili pri poslu, bi ne bil tukaj.« Na razstavi. »Zakaj pa je v tej dvorani tako mračno?« »V tem oddelku so razstavljeni portreti starejših bogatih gospa.« Filozof v menažeriji. »Ali znajo vaše živali tudi kakšne posebnosti?« »Gotovol Ta kamela n. pr. persiflira celo nas ljudi. (Ji vrže nekaj hrane.) Vidite, kako globoko se je priklonilal« »Tepec! Žival se je vendar priklonila samo radi hrane!« »No — in ljudje .. .1?« Štev. 80. »SLOVENEC«, dne 8. aprila 1932. Stran i-7. Valutna vprašanja V zvezi s sestanki vodilnih francoskih in angleških državnikov v Londonu jo prišla iui dnevni red ludi razprava o skupni valuti podonavskih držav. Razumljivo je, da so Angleži predlagali devalvacijo nekaterih srednjeevropskih valut, ker mislijo po svojih izkušnjah, da bo taka devalvacija povzdignila gospodarsko življenje. Niso pa pri vsem tem upoštevali najvažnejšega momenta, to je naših izkušenj z inflacijo. V srednji Evropi, razen v Češkoslovaški, se še dobro spominjamo inflacijskih let. Med vsemi državami je najprej Češkoslovaška stabilizirala svojo valuto, za njo je sledila Avstrija, Madjarska in lmša država, ki je prav za prav šele lani konfnoveljavno zaključila svojo valutno reformo. Najnovejša poročila vedo povedati, da so tudi Francozi pristali nn odpravo standarda v nasled-stvenih državah, toda to se. nam zdi malo verjetno, ker je Francija danes v Evropi edina država, ki vzdržuje zlati standard sebi in menda še nekaterim drugim državam. Tudi Češkoslovaška je odločno odklonila ustvaritev nove denarne enote. Nedvomno je, da bi enotna valuta srednjeevropskih držav marsikje pomagala v toliko, da ne bi bilo treba velikih količin deviz za zunanjo trgovino. Na drugi slraui pa je treba pomisliti, da so naši denarni sistemi izredno različni, čeprav bazirajo na zlatem standardu. Veliko vprašanje bi bilo, kako bi razdeljevala enotna emisijska banka kredite, ki so potrebni gospodarstvu. Za | denarno unijo je v sedanjih časih gotovo najvaž- I nejši pogoj veliko večje zbližanje obdonavskih. i držav, kakor si ga zamišljajo zapadne velesile, i Možno pa bi bilo, da se kakor v sv o ječa sni latinski i uniji ustvari skupna enota, katere kritje in mani- ] pulacija bi bili prepuščeni posameznim državam. 1 To vse skupaj pa bi bilo le bolj nominalnega značaja. Posebno za našo državo si ni mogoče misliti, da bi ukinila zlati standard. Pomisliti je namreč treba, da smo v tem oziru popolnoma odvisni od Francije, ki nam je že večkrat priskočila na pomoč. Poleg tega je danes kritje v posameznih državah bistveno drugačno. Najvišje kritje je še v naši državi, kjer znaša 36%. Najlažje pa je kritje v Madjarski, kjer znaša samo Nekoliko^ višje je kritje v Avstriji s 24%, nato pa pride Češkoslovaška s 34%. Privilegirana agrarna banka. Čisti dobiček banke v znesku 44.4 milj. Din je bil uporabljen za 0% dividendo delničarjem, dočim znaša divi-deiKia države in razredne loterije za vplačani kapital 140 milj. Din samo 4%, to je 5.6 milj. Din. Tantieme so znatne in dobi 15 članov upravnega odbora 0.71 milj. Din, 7 članov nadzorstva pa 0.177 milj. Din. Rezervni fondi z letošnjimi dotacijami bodo dosegli 14.3 milj. Din. llipotekarnih posojil je bilo lani izplačanih 8513 v skupnem znesku 184.8 milj. Din. V dravski banki sta bili likvidirani dve hipotekami posojili v skupnem znesku 30.000 Din ali 0.02% vseli posojil. V I. 1030 sta bili odobreni ravno tako dve posojili, in sicer v v soli 57.000 Din ali 0.02% vseh posojil. Iz tega je razvidno, da banka v naših krajih ni mogln priti v pošlev. Njena obrestna mera je znašala za menična posojila 10%, za hipotekama posojila 9% oziroma 10%. Bilanca, ki je zelo detajlno izdelana, k^e, da je banka imela največ naloženega denarja v Državni hipotekami banki, in sicer 41.2 njfflj. Din od 46.5 milj. Din. Med vrednostnimi papirji je banka imela 23 milj. Din blagajniških zapisov. Švicarski kapital v naši državi. V Belgradu jo bila osnovana delniška družba »Snaga i svetlost«, ki je prav za prav samo podružnica družbe ICraft und Licht A. G. v Baslu. Kapital jugoslovanske družbe znaša 6 milijonov frankov ali 66 milj. Din. Jugoslovansko-ameriška trgovska zbornica. V Newyorku je bil že osnovan pripravljalni odbor za ustanovitev jugoslovansko-ameriške trgov, zbornice. Nezaposlenost v februarju. V začetku meseca februarja je bilo pri javnih borzilh dela prijavljenih 19.665 brezposelnih in je, na koncu meseca ostalo nezaposlenih še 21.435. Pri privatnih borzah dela je bilo v začetku meseca prijavljenih 9295 brezposelnih, v teku meseca februarja pu je njih število narastlo na 10.372. Skupno je torej število brezposelnih narastlo od 28.900 na 31.870 v teku meseca februarja. Nova tekstilna industrija na Hrvatskem. V trgovinski register v Zagrebu je bila vpisana tvrd-ka »Ivančica , tekstihia industrija, d. d. Glavnica znaša 3 milijone Din in je pri podjetju udeležena tekstilna industrija iz Lodza (Poljska). Kliring z Avstrijo. V sredo popoldne je odpotovala na Dunaj jugoslovanska delegacija, ki se bo pogajala v kliringu z Avstrijo. V delegaciji sodeluje poleg uradnikov Narodno banke tudi dr. Tomičič, ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Eksekutivna prodaja. Na ljubljanski borzi je bilo včeraj eksekulivno prodanih 41 ton avto bencina brez ban. trošarine, spec. težo 745, franko Ljubljana 640 Din za 100 kg. Znižanje glavnic praških velobank. Kakor poročajo iz Prage, so včeraj češke velebanke sklenile znižati svojo glavnico z, uničenjem nnkuplje-nih lastnih delnic. Te banke so: Živnostenska, Češka eskomptna banka in kreditni zavod, češka Union banka in Banka za trgovino In Industrijo. Zaenkrat jo ustavljena kupčija z delnicami teh bank. Glavnice teh bank znašajo: Živnostenska 300 milj. Kč, Češka eskomptna banka in kreditni zavod 250 milj. Kč, Češka Union banka 200 milj. Kč in Banka za trgovino in Industrijo (Ltinder-bank) 160 milj. Kč. Dobrotnik češke državne blagajne. Tz Prage poročajo, da je neznan dobrotnik daroval 100.000 Kč. češkoslovaški državni blagajni. Borzm Denar Dne 7. aprila. V današnjem deviznem prometu so se učvrstili tečaji Amsterdama, Londona in Prago, nespremenjena sta ostala tečaja Bruslja in Curiha. Drugi devizni tečaji so bili nižji. Ljubljana. Amsterdam 2280.12---2291.48, Berlin 1330.31—1341.11, Bruselj 787.94-79:1.88, Curih 1094.35—1099.85, London 213.90-215.50, Nevvyork 5604.33—5632.59, Pariz 221.98—223.10, Praga 166.87 do 167.73, Trst 289.53—291.93. — Na belgrajski in zagrebški borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski borzi. Zagreb je beležil še Newyork kabel 5604.33—5682.59. — Na zagrebški borzi je znašal skupni promet brez kompenzacij 134.016 Din. Curih. Pariz 20.29, London 19.60, Newyork 511, Bruselj 72, Milan 20.50, Madrid 38.90, \mster-datn 208.80, Berlin 121.80, Stockholtn 103.50, Oslo 102.50, Kopenhagen 107.50, Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.70, Atene 6.60, Carigrad 2,47, Bukarešta 3.07, Ilelsingfors 9. Dunaj. Dinar nolira (valuta) 12.20, Največje težave valuta rnega značaja so pa v devizah. Zlati zakladi nekaterih notnih bank so ostali intakhii, deloma so se celo povečali. Le v Avstriji in nn Madjarskeni se tudi zlati zaklad stalno znižuje. Težkoče deviznega transfera so povsod velike in faktično eksistira v nekaterih državah že transferni moratorij. V zadnjih treh mesecih od decembra lani pa do marca letos so se zmanjšali devizni zakladi: v Avstriji od 102 na 63 milj. šilisigov, na Madjarskeni od io na 15 milj. pengojev, v ČSR od 1060 na «16 milj. Kč, v Jugoslaviji od 338 na 207 milj. Din, na Poljskem od 88 na 36 milj. zlotov in v Nemčiji od 172 na 142 milj, mark. Največjo izgubo deviz je zabeležila Poljska, pri čemer je treba upoštevati, da se je istočasno zlati zaklad zvišal za 8 milj. zlotov. Nadalje sla največ deviz izgubili Avstrija in Jugoslavija z 38%. češki devizni zaklad se je zmanjšal za 24%, nemški pa za 18%. Najmanjši padec jo bil zabeležen na Madjarskeni s 6%, kjer pa je moral biti za devizna plačila mobiliziran zlati zaklad. ' Izboljšanja deviznega položaja pa ne smemo pričakovati oa novih kreditov, kajti devize, ki jih dobimo i novimi krediti v deželo, bodo kaj hitro porabljene, če ostanejo plačilne obveznosti nespremenjene. Poleg tega je še treba upoštevati, da bodo po poteku transiernih odlogov devizne jiotrebe še bolj znatno in bodo kaj hitro skrčile devizno podlogo. Veliko bolj bi bilo pomagano, če bi se odložilo plačevanje obresti in amortizacija velikih inozemskih dolgov. Za našo državo je posebno važen termin 1. maja, ko zapadejo kuponi Blairovih posojil, ki izmed vseh državnih posojil zahtevajo največ deviz. Devizna vprašanja segajo globoko v narodno gospodarstvo in bi bilo potrebno, da smo si čimprej na jasnem. Veliko si obetajo poznavalci razmer od prijavljanja naših terjatev v inozemstvu. Od 28. junija lani pa do 8. oktobra je bil izvoz deviz po-j>olnotna svoboden in tedaj smo videli, kako je v kratkem času hitro kopnel devizni zaklad. Tedaj je šlo mnogo kapitala iz naše države in cenijo, da znašajo nnše naložbe in kapital! v inozemstvu skoraj poldrugo milijardo dinarjev, katere bi bilo treba mobilizirati v korist našega gospodarstva. Mislimo, da zadostuje le še en korak od prijave teh kapitalov pa do vnosa v našo državo nazaj. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca za državne papirje slaba in so tečaji bili nižji kot včeraj. Na zagrebški borzi je bil prav znaten jiromet v dolarskih papirjih, dočim je bil na belgrajski borzi slabejši promet kot včeraj. Na zagrebški borzi je bil promet naslednji: 8% Blair 8000 dol., 7% Blair 12.000 dol., 7% inv. posojilo 50.000, begi. obveznice 100.000. Belgrajska borza po beleži naslednji pro-mel: vojna škoda pronipina 824 kom., za junij 200 kom., begi. obveznice 225.000 in 7% Blair 3000 doj. Nadalje je bilo zaključenih 56 kom. delnic Priv. agrarne banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 50 bi.. 7'/, Bler. pos. 52 bi., Stavbna 4 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Drž. nap.: 7% inv. pos. 62 bi., agrarji 27—80, vojna škoda kosa 221—223, 4. 221—223, 8% Bler. pos. 53.50—53.75 (56, 54.50, 51, 53.50), 7% Bler. pos. 50-50.50 (51. 49.50, 50, 50.25. 50, 50.50), 7% pos. 1)1111 53—53.25 (53, 53.50, 53.25), 6% begi. obv. 87.50—38.50. Belgrad. Narodna banka 4725 bi., Priv. agr. banka zaklj. 230, 228, 7% inv. pos. 61.50 bh, agrarji 80.50—31.50, vojna škoda 223 -225 (220, 224.50, 223. 223, 224, 220), 5. 224 bl„ 6. zaklj. 223, 6% begi. obv. zaklj. 39, 38.50, 38, 38 50, 8% Blerovo posojilo 50 bl„ 7% Blerovo liosojilo zaklj. 49, 7% pos. DHB 52.50 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 80.50, \Viener Bank-verein 11. Esconiptoges. 108, Živno 60.75, Aussiger Chentische 80.50, Alpine 11.55, Trboveljska 25.85. Žitni trg Položaj nn žitnem 1rgu je oslnl danes v glavnem neizpremenjen, prav tako tudi cone. Tendenca je pa nadalje živahna ob znatnem prometu. Ljubljana. (Slov. post., plač. 30 dni.) Pšenica slav., 78 kg, mlev. tar. 180-182.50, Sombor okol., 79 kg. mlev. tar. 185—187.50, potiska, 80 kg, mlev . tar. 190—192.50. - Koruza.: bč., mlev. tar. 145 do 147.50, okrogla, mlev. tar. 155—157.50, navadna voznina 150—152.50, okrogla, nav. voten. 160 do 162.50, moka bč. (Mig, franko Ljubljana kol. 325 do 330, ban. 335—340. Budimpešta. Tendenca: slalna. Promet: omejen. Pšenica: maj 12.90—13, z. 12.96—12.98. - liž: maj 16, zaklj. 15.87-15.90. - Koruza: maj 15.15 do 15.25. zaklj. 15.15—10. Chicago. (Začetek.) Pšenica: maj 56.875, julij 59, september 61.125. - Koruza: maj 35.50, julij 38.875, september 40.875. - Oves: maj 21, julij 24.50, september 25.125. - Rž: maj 46, julij 47.25, september 48. VVinnipeg. (Začetek.) Pšenica: maj 62.25, julij 64.125, oktober 66.125. Slovenci v Belgiji (Iz pisma slovenskega naseljenca.) Churleroi, 26. marca. 1'red par dnevi sem prejel od svojega bratrancu zanimivo pismo, v katerem mi opisuje težaven l položaj belgijske industrije, ki preživlja v fvsesplošnem kaosu gospodarske krize težke čase. — jasno je, da je kriza najobčutnejša pri delavstvu, na katerega podjetje najčešče zvrne težo krize. Pismo je zanimivo in nam obenem kaže tudi življenje, ki ga živi naš slovenski naseljenec. Pismo se glasi: Dragi bratranec! Najprej ti želim prav prijetne velikonočne praznike. Za nas jili ne bo. Tukaj preživljamo namreč težko krizo, ki ne bo prav nič manjša, kakor tam pri vas. Jaz sem, kakor ti je znano, livar v tukajšnji železarski tovarni. Belgija je kar preprežena s težko industrijo in je v vsakem mestu po več velikanskih tvoruic, metalne in kemične industrije. Belgija" je postala v zadnjem desetletju docela industrijska država. Te tvornice, katere najdeš skoraj v vsakem mestu, so mnogo večje, kakor tvornice pri nas v Sloveniji in za-posljujejo jio več tisoč delavcev. Svetovna kriza je pri nas toliko občufnejša, ker je v glavnem zadela industrijo. Trusti so radi krize začeli zmanjševali obratovanje v svojih podjetjih in tudi odpuščati delavstvo. Belgijsko časopisje se vsak dan obširno bavi z gospodarsko krizo in z načini, kako jo omiliti oziroma odpraviti. Vsi časopisi poudarjajo, da je krize v belgijski težki industriji največ krive Sovjetska Rusija, ki konkurira v zadnjem času domači industriji s svojimi izdelki. Produkti belgijske industrijo nimajo več onih tržišč iu kouzuineutov, kakor .so jih imeli preje. Iz. vsega tega je razvidno, da bo industrija poskušala glavno težo krize zvrniti na svoje delavstvo, s tem, da prične z redukcijo delavskih moči, redukcijo mezd ter zmanjšanjem obratovanju. Pri leh redukcijah je prizadetih največ inozemskih delavcev. Med temi, ki so se komaj pred nekaj leti vselili v Belgijo, je mnogo Slovencev, predvsem iz Printerja v Italiji. Ne morem zanikali, da nismo v početku, ko smo se naselili po tovarniških krajih Belgije, našli dovolj dobrega kruha. Zaslužilo se je bolje in več kakor doma. Sedaj pa, ko je podjetnik zmanjšal naše mezde in skrčil delovne ure od prejšnjih 6 na 5 oziroma 4, se je naš položaj poslabšal tako, da skoraj v istih prilikah živimo, kakor slovensko delavstvo v domovini. Če pomisliš, da živimo mi tukaj tako daleč od svoje rojstne grude, boš razumel, da naš položaj ni prav nič zavidljiv in da se marsikateri Slovenec želi nazaj v domovino, ne da bi se vprašal ali bo tam sploh dobil kruha. To, kur sera Ti pisal, povej slovenskim ljudem, da ne bo nihče več silil iz rodne grude v luje kraje, kjer ga čaka negotovost glede zaslužka in življenja. Sgri$€€i vahifo Težko pričakovana pomlad je tu, solnce že topi sneženo odejo. Zginile so smučine, ki so zarisale sled po vsej naši ožji domovini. Za Veliko noč so pohiteli prijatelji zimskega športa zadnjikrat v bližnje hribe, da se navžijejo na praznik Vstajenja, narave in solnca. Prazniki so včasih vabili domov. Sedaj pa je klic narave močnejši od tradicij. Najlepši so prazniki v naravi, kjer je človek tako sam s Stvarnikom. Letošnja zima jc vrste športnikov zelo pomnožila. Več tisoč mladih in starih ;- igrišča. ZA HAZKNO Pomlad je tu in z njo se pričenja nova športna sezona; igrišča bodo zopet polna mladine. To je slika, ki so ponavlja vsako leto. Prijatelji te ali one. športne punoge bodo pričeli redno trenirati lo, kar jim najbolj ugaja. Le v eni športni panogi žal ne vemo, ali bodo prišle prijateljice zopet na igrišče. Ta športna panoga je bazena, ena najlepših iger, v kateri s;- udejstvuje ženska mladina. Redke s>> športne panoge, katere priporočamo tudi ženski mladini. Kna teh redkih je bazena, in ravno tu beležimo splošno nazadovanje. Pred par leti še je bila bazena tako popularna, da so tekme privabile vedno po par slo gledalcev. Nazadovanje v bazenskem sporlu pa ni morda povzročilo manjše zanimanje, pač pa spori v vrhovnih organizacijah. Ljubljana in Zagreb sta si bila v laseh. Posledice tega spora so se čutile po vsej državi. Sedaj prihajajo iz v teh koncev in krajev razveseljive vesli. Povsod so bili občni zbori vrhovnih organizacij, v katere so bili izvoljeni novi ljudje, ki imajo smisel in tudi voljo za delo Zato mirno lahko rečemo, da bo letos tudi v tej športni panogi šlo navzgor. Predvsem so vrhovni forumi na novo organizirani. Dobili -ono mesto vzhodne in zahodne tri novo podzveze. In sicer: belgrajsko, ljubljansko in tudi zagrebško pod zvezo, tako da se seda j gotove ne bo potreba prepirati, ali bo sedež zapadne pod-zveze Ljubljana ali Zagteb. Tudi prvenstvo bo sedaj lažjo organizirati. Najprej se bo vršilo običajno tekitfovanje za jxidzve7.no prvenstvo, in nato šel* državno; sedanji sistem je bil namreč prekomplt ciran. Napredek iu daljni razvoj ha/ene bi žel H i zlasti še radi tega, ker je zanimanje tudi po deželi precejšnje. Saj jo v provincijalnih mestih kar po več družin (Tržič 3. Jesenice 2 itd.). Vse to povezati in vzdržati v »ivljonju je nalo?n ljudi, ki so nit novo prevzeli vodstvo bazenskih organizacij! IZREDNI OBČNI ZBOR MOTOKOLESARSKEOA KLUB V »ILIRIJA« MK >Uiriin sklicuje za nedeljo, dne 17. t. m. svoj izredni občni zbor ob 9 dopoldne v restavraciji Novi svet, Prešernova soba. Dnevni red: Poročilo predsedstva, 2. sprememba pravil, 3. volitev odbora, 4. raznoterosti. Radi novih davkov na moloma kolesa ho predložen zborovanju predlog, da se zniža članarina. Odsek za sestavo novih pravil je dovršil svoje delo, zato pozivamo vse Ho ušivo MotokoU sirskega kluba »Ilirije da se polnošlevilno udeleži izrednega občnega zbora, ki je važen za izvedbo velikih načrtov, katero si jo zamislila MK. Ilirija . Programi Kadio-Littblffftna» Petek, 8. aprila: 1!.30 Šolska ura: Potovanje v idrijski rudnik, predava g. Makso Kalan, _ 12,15 Plošče. — 12/15 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. _ 18.30 Gospodinjska tira, vodi gdč. Cilka Krekova, — 19.00 Dr. Sušnik: Francoščina. — 19.30 Dr. V. Bo-hinec: Narodi zemlje, . — 20.00 Sokolska ura. — 20.30 Prenos iz Varšave {evropski koncert), _ 22.30 Čas, poročila. Sobota, 9. aprila: 12,15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17 Salonski kvintet. — 18 Viktor Pirnal: Ladja v nevarnosti. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19 Gospa Orthaber: Angleščina, — 19,30 1. Peršuh: Govorniške vaje. — 20 VI. Kapus: Lovska ura. — 20.20 Prenos simfoničnega koncerta društva Merkur iz Zagreba. _ 22.30 Čas, poročila. Drugi programi t Sobota 9. aprila. Budnpest: 12.05 Pester koncert. — 19.30 »Aida , opera. Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. -— 20 »Emmerjeva tragedija«, — 22.15 Večerni, koncert. — Pra«a: 20,05 Veliki kabaretni večer. — 22.25 Lahka glasba. — Langeubcrg: 20 Pester večer. — 22.05 Nočna glasba. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert, — 20.45 Operni prenos, — Belgrud- 12.05 Radio-orkester. — 20.45 Vokalni koncerrt, prenos iz Kruševca. — 23.15 Ciganska glasba. - - Berlin: 19.15 Goethejeve pesmi. — 22 Plesna glasba. — Katovlce: 22,10 Chopinove plavlrske skladbe. — Touloune: 19,15 Španske pesmi. _ 20 Koncert vojaške godbe. — 21 Odlomki iz Tausla«. —. Stuttgart: 19.30 »Kralj«, literarna portretu,-i študija Friderika Velikega. — 20.20 Ra-dio-orkester. — Milano: 20.15 Izbrrana glasba. — 21 Simfonični koncert. — Zagreb: 20.30' Koncert simfoničnega orkeslra »Merkur«, Esperanto žwi Gotovo je še vsem v spominu J. R. Scherer, svetovni potnik, ki je decembra meseca p. 1. prepotoval tudi našo državo in imel predavanja v Belgradu, Slavonskem Brodu, Zagrebu, Celju, na Jesenicah in v Ljubljani. Zanimanje za esperanto se je zbudilo in povečalo, ponekod pa so se otvorili novi esperantski tečaji. Z ozirom na velikanski uspeh je ICK (Internacia Centra Komitato — Mednarodni osrednji odbor) v Ženevi poverila slično nalogo gosp. Hugo Steinerju, vladnemu svetniku in ravnatelju Esperantskega muzeja na Dunaju. Imel je že krasno uspela predavanja v Poljski, Latviji, 1 Švedski, Norveški, Danski itd. In uspeh? Za esperanto so se začeli zanimati vsi sloji. Vojaki na Danskem se bodo učili esperanto (odlok ministrstva vojne), na več državnih zavodih so se otvorili esperantski tečaji, turistovska društva pa izdajajo esperantske brošure itd. Več radioposlaj je sprejeto esperanto v svoj program. Ljubljanska radio-postaja oddaja že od meseca januarja redno vsako nedeljo od 9—9.30 zanimiva esperantska predavanja, ki so zbudila veliko pozornost pri inozemcih. Kdor se želi priučiti temu važnemu jeziku, naj se prijavi k pismenemu esperantskemu lečaiu. Tečaj traja 6 mesecev, dvakrat na mesec pošiljam naloge, ■ jih popravljam in pojasnjujem, česar kdo dobro ne razume. Pišite na naslov: Golobič Peter, učitelj na Jesenicah, Gorenjsko. Priložite znamko za odgovor. Sla?« trg pri Kočevja Dne 19. marca smo spremili k večnemu počitku mlado go. Karolino Sigmund, roj. Schauer, ženo posestnika Alojzija Sigmund iz Trnovca št, 10. Umrla je v cvetju življenja, saj bi bila letos 22. avgusta komaj 21 let stara. T anskega let« 23. marca se je poročila in ni ji bilo dano dočakati niti prve obletnice njene poroke, ko jo je ugrabila neizprosna smrt v otročji postelji. Svojemu možu jc zapustila dečka-prvorojenčka. Pokojnica je bila že kot dekle vzorna in marljiva, posebno vneta častil-ka Matere božje — bila je članica farne dekliške Marijine družbe. — Kol žeti i je bila Mati božja njen vzor, v bolezni pa Mati žalostna njena edina tolažba. Počiva naj v miru, blaga nam jiokojnica! — V opozorilo sejmarjem in prodajalcem sporočamo, da jc letni sejem 13. julija preložen in se bo od letos naprej vršil vsako leto dne 20, aprila. Ktoli&a postave (Dr. M. Opeka, 3 knjige.) Mimo nas so šle knjige božjih postav, nihče ni slišal njihovega klica. Značilno za naš čas, ki ja nazvan v nemirnem iskanju resnic, nepriznanjn avtoritet, zametavanju. Slehernik si po svoje tolmači smoter življenja, gluh za vse nauke predhodnikov; doba verskih zablod kakor mordu nikoli poprej . . , Pisatelj in ,-:nani nedeljski govornik v ljuhlj. stolnici, dr. M. Opeka, ki ima tvorno krepak jezik in misli zgrajene kakor zidovi, t^di z J. Washtng tonom, da vera in morala sta neobhodno potrebni opori družbe. Ni prnvi mož domovine, kdor izpod-kopnje SLOVENEC«, dne 8. aprila 1932. Štev. 80. MALI OGLASI Vsaka drot>na vrstice* I SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas • 5 Din. Oglasi nad devol vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja bres znamke ne odgovarjama [imnntiH« Beseda samo 50 par Šivilja išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4867. (a) Prodajalka išče službo za takoj. Gre tudi na deželo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4S68. (a) Boljše dekle želi nastopiti službo pri boljši manjši družini. — Zmožna kuhanja in gospodinjskih del. Ponudbe na podružnico .Slovenca' Trbovlje. (a) Sedlarski tapetniški pomočnik, zmožen nekoliko galanterije, z večletno prakso, išče službo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4859. (a) Šiviljska pomočnica začetnica želi službo v okolici Ljubljane ali Maribora. Ponudbe pod zn. »Pomočnica« št. 4862 na upravo »Slovenca«. (a) Postrežnica vajena vseh del, išče mesta za takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4869. (a) aiiciiTEj^lll Posestva Beseda samo 50 par Vajenca za mizarsko obrt sprejme Ivan Mrhar, Stanežiče, p. Beseda samo 50 par Naprodaj hiša z gostilno in lepim posestvom. Eventuelno tudi v najem. Pogoji ugodni. Svibnik pri Črnomlju. —■. Pojasnila daje Ivan La-panja, Kandija, Novo mesto. (p) Hišo v Ljubljani Št. Vid nad Ljubljano, fb) P°ccni prodam. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Ugodno« št. 4858. (p) Beseda samo 50 par 140.000 Din posojila išče dobro idoče podjetje. Nudimo prvovrstne garancije, eventuelno sprejmemo družabnika. - Ponudbe na Viktor Blažič, mednarodni informacijski zavod, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2. (d) Dobro naložen denar Naprodaj je nova, moderno zgrajena hiša, enonad-stropna, z zelo dobro ido-čo pekarno, na zelo prometnem kraju na periferiji Ljubljane. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pekarna« št. 4874. (p) Berite Slovenca" in oglašujte v njem' Beseda samo 50 par IŠČEJO: Majhno stanovanje 1—2 sob in pritiklin se išče v sredini mesta. — Ponudbe pod »Maj-juni« št. 4870 na upravo. (c) ODDAJO: Stanovanje 3 sob in kuhinje oddam s 1. majem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4866. (č) EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII Beseda samo 50 par Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava -Merkur« Liubliana — Selenburt>ova ulica 6 II nad«tr Tračnice z žeblji za 60 do 80 m tira in voziček za hlode, dobro ohranjeno, kupim. Najnižje ponudbe prosim na upravo »Slov.« pod št. 4875. (k) a a » * * . aaaa^^aaa^aaa* a j vf vf f WVvvf Vf ^f f f Vrf f ^ ▼ 4 Cifiijte in širite »Slo\enca«! V len dneh naflpro duhciie... Nobeno podjetje se ne sme ponnšati, kakor bi imelo monopol na prodajo. Nihče ni prisiljen, da kupuje pri njem I Tudi ima celo kopico konkurentov! Boriti se mora, da lahko živi! Cela vrsta podjetij izkazuje le malenkosten dobiček. V teh dneh nadprodukcije se lahko vzdrži in doseže visok dobiček le podjetje, ki nudi izredne storitve. Nič pa ne stane toliko, kakor priti iz mode. Danes se ne da več živeti od ugleda, ki smo si ga pridobili pred 10., 15. ali 20. leti. V kolikor se podjetje ne dviga nad povprečnostjo, mora skrahirati! Z nekoliko rutine bomo vodili vsako podjetje, toda z nio si ne bomo nikdar pridobili novih odjemalcev. Iskanje odjemalcev ni lahka stvar! Zanj so potrebne nove metode, ki morajo izhajati s stališča občinstva, ne pa s stalpča podjetja! Eden glavnih vzrokov, zakaj toliko podjetij ne napreduje, je pač ta, da je pozornost vodilnih mož obrnjena preveč navznoter mesto navzven! Zato pa je toliko bolj hvalevredno, da so začele velikopotezne tvrdke pošiljati svoje potnike v hiše, ne da bi prodajali, temveč da bi zvedeli za mnenje občinstva o blagu, pripravljenem za piod\jo. Kajti, kar mi simi mislimo o blagu, ni tako važno, kot kar si mislijo kupci in še ne kupci. Mnenje ne-kupcev! To je, ki ga moramo spoznati! Dobra ideja je tudi, študirati blago in prodajne metode svojih konkurentov. Posebno onih, ki so nas prekosili! Šele potem, ko smo preštudirali svoje blago kakor tudi konkurentov, svoje odjemalce in še ne-odje-malce, nnm je mogoče bavltl se s prodajno politiko. Tako Casson. Kdo more oporekati? Nadaljevanje v nedeljo, 10. aprila med malimi oglasi. »V trenutku je občinstvo na nogah, če in-serirate v ,Slo>encu*!« V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod o« Karel Camernik trgovec dane3 dne 7. aprila po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v soboto 9. aprila ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. aprila 1932. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. HIEIIiE!!SEHiEiHEISIE!IIESME mmm Beseda samo 50 par Kanarčki odlikovani s srebrnim lo-vorjevim vencem, veliko zlato kolajno in bokalom, naprodaj. Opeka, Kode-ljevo 31, poleg Mladinskega doma. (1) lESSEE^BI ■ HBHHBHHHHBHI9 Beseda samo 50 par Konfekcija — modal Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. (1) Sadna drevesa po 6, 8 in 10 Din komad razpošilja Rasadnik, Lov-rečina, p. Vrbovec. (1) Ugodna prilika! Damske nogavice od 8 Din dalje, moške nogavice od 3.50 Din dalje. Modno blago! M. Sušnik, Krekov trg 10. nasproti Mestnega doma. (1) IE33MII ■ ■mMinMMMni ■ Beseda samo 50 par la suhe hruške kg 3.50 Din, la orehe v lupini, kg 4.50 Din, jabolčna marmelada, sladka, redka, kante po 30 kg, 165 Din, franko vsaka železniška postaja, razpošilja G. Drechsler, TuZla. (1 Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta oo 38 Din kg čisto belo gosie oo 130 Din ke in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-Itam oo poštnem oovzetiu. L BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica oeria Čevlji n a oh-oke TEMPO«. Gledališka ul. št. 4 {nasproti opere). Črno prst humus za vrtove - Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta 38, telefon 33-82. (1) Pisalna miza omara s predali naprodaj. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod 4857. (1) Trgovina z mešanim blagom, v sredini mesta, radi družinskih razmer ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (1) Beseda samo 50 par Debele (utWna _ I- c ~ o fco o, a. a. J= Z: t- .. 63 - N c ik) « 4 t o3 oŠ 5 Oo rr —• N • J,x — aepi 2 i? s = ~> J 1-J 3 • -Š t * N « N-- e& i > aj C N ± !11 bc _ ~ — -r e ® c ta lis f Sk X (A iS? 1 ^ — C x « «w Kf, N l •s d n! Isi m n n — V > 2A c e n > S I) N a « č I S S S •S • c SE :_) ~ i; -*• eJ > ~ • v. ^ a 3?C k —. (M : a « i — ® 5j3 -= TJ Roland Dorgel&s: r • i 5 Lesem knzt >Ze prav, a kaj pa čebri vina, ko smo prišli v Gueux?« >Jaz pa, duša krščanska, nikoli no pozabim, kako so posipali Montmirail... Nisi mogel nikamor geniti, povsodi so butale granate... Pa kakšne!...« Demachy se -je zopet zresnil in zavistno gledal te ljudi. »Škoda, da me nI bilo poleg,« je dejal... »Biti zraven pri zmagi...« »Zmaga je bila res,« je priznal Sulphart, ki je vrtil svoj venec med prsti kakor čapko. »če bi bil pa zraven, bi prav tako žvižgal na to, kakor mi drugi. Vprašaj te-le fante, kako so biksali Švabe pri Escar-desu ... Samo ne čveka naj, kdor tega ni sam doživel. Vsi tisti čvekači, ki so pisarili po časnikih, naj bi bili raje molčali. Bil sem zraven in vem, po čem je bila tam mast. Štirinajst dni ni bilo nobenega plenka, od konca avgusta... Po zadnjem udaru so nam pa vse naenkrat izplačali, vsak je dobil petnajst okroglih božjakov. To je istina. Če torej še kdaj naletiš na tiča, ki bi ti hotel peti o marneski bitki, potem mu lahko poveš: Marne je bila igra, ki je vrgla fanlom, kateri so jo dobili, po petnajst sousov.« ★ Meseca novembra je hitro noč. S prvim mrakom je prišel mraz in spredaj v jarkih so začele pokati puške. V hlevu smo bili pospravili menažo; nekateri so čemeli v slami, drugi so sedeli na jaslih in bingljali z nogami. Stari so pripovedovali zapletene in surove dogodivščine, ki so jih začenjali s »Še hujše je bilo...« ali pa »Saj se še spominjaš ..kakor se to spodobi za dobro povest. Toda novakl, pred katerimi so se hoteli postavljati, niso več poslušali: spali so že napol in sedeli z motnimi očmi in visečimi spodnjimi čeljustmi. »Čas je iti gledat pod kožo, fantje,« je dejal Breval in si odpentljal čižme. Novinci so bili prebili vso noč na železnici.-r Vsak je odkrevljal pohlevno na svoj prostor kakor kljuse, ki pozna svojo stajo. Samo Lemoine se je še obotavljal, da ne bi s čevlji potacal lepe sveže slame svojega ležišča. Ali ni to žalost? ... Neomlačeno žito .. .« Skrbno kakor vsako reč si je mali Belin pripravil tudi posteljo. Najprej je pogrnil šatorko, potem je položil pod slanto svojo krušno malho za vzglavje. Da bi mu bilo toplo v noge, jih je vtaknil v rokava svoje suknje, potem je pregnil na dvoje odejo in se zvil vanjo, in slednjič, si je spretno kakor ribič mrežo vrgel čez noge svoj plašč. Sedaj je gledal samo kanec njegovega zadovoljnega obraza i/, razporka pletenega uhogrelca: Belin je bil v postelji. Demachy ga je bil gledal, a ne s takim občudovanjem kakor jaz, raje z grozo. Potem je prepaden in čimdalje bolj vznemirjen videl, kako se tudi drugi pripravljajo na počitek. Ko se je tretji začel sezuvati, se je Demachy v svojem slamnatem kolu upokončil. >Pa menda vendar ne mislite puščati vse tako zabito?« je zavpil. »Vsaj vrata pustite odprla!« Drugi so ga osupnjeno pogledali. »Menda se I i meša?« je godrn jal Fouillard. »Vrala odprta; nemara bi rad, da crknemo?« Misel, da bo moral spati na slami stlačen s temi neumitimi ljudmi, ga je plašila, gabilo se mu je. Ni si pa upal nič več reči, a prepaden je gledal, kako si je Fouillard, njegov neposredni sosed, brez noplice odvijal svoje blatne povojke in si sezul težke čevlje. »Toda to je zelo nezdravo, veste,« je vztrajal. »Posebno, ker je sveža slama ... Utegne se vneti... Že marsikdo se je zadušil pri tem... To je znana reč...« »Nič ne maraj, čeprav!« Drugi so že dremali; stisnili so se tesno skupaj, da bi drug drugega greli. Sulphart je posegel po svojem čevlju, da bi ugasnil svečo, od katere je ka-palo. Novak je bil zelo pobit, zinil pa ni nobene več. Klečal je pred jaslimi, kakor da bi hotel klicati živalsko božanstvo, in začel po krušni bisagi iskati sle-kleničico. »Pazite na tikve!« je zavpil Sulphart. Dobro merjeni škorenj je prevrnil svečo v temo. »Lahko noč vsem skupaj.« Demachy se je tipaje nerodno zavil v svojo odejo, zaril obraz v robec, ki ga je bil poškropil s kolinsko vodo, in se ni več genil. Vonj se je hitro razširil po hlevu. Prvi je osupnil Vairon: »Strela, kako smrdi! Kakšen vrag pa je to?« »Kakor pri brivcu.« »Še zadušimo se,« se je rogal Fouillard, ki je uganil, odkodi vonj. Obrnil se je na levo sttan, da no bi več čutil duha, in zagodrnjal: »Ta srček je ves kakor ženska ...« Novinec ni odgovoril. Drugi so brezbrižno molčali. Samo nekaj glasov je še šepetalo v temi. »Že štirinajst dni mi ni pisala,« je tiho zaupal tovarišu Breval. »Še nikoli mi ni bilo treba tako dolgo čakati na pismo ... Skrbi me, veš ...« Eden novakov je vprašal Vairona, čegar leni glas sem spoznal: »Ali vas lepo sprejmo, kadar pridete kam na počinek?« »Hja... Z gnojnimi vilami ne gredo ravno nad nas, ni kaj reči...« Sulphart je že dremaje zmerjal Lemoinea, ker je bil obljubil, kje iztakniti ruma, pa se je vrnil praznih rok. »Ti me boš še kdaj učil, kje se da kaj dobiti, ti riževi meneč, ti. Potlej se pa še ustiš...« Za Ju&oolovansko tiskarno v Liublinni: Karel Cet, Izdatateli: Ivan Itako v eo. Uradnik: Franc Rremžar.