Poštnina plačana v gotovini Štev. 150. V Ljubljani, sreda 6. julija 1938. Cena Din 1‘-\ Leto lil 20.000 ljudi se je udeležilo veličastnih narodnih slavnosti na Kosovem polju Skoplje, 5- julija. "Včeraj popoldne je krenil na pot preko Kosovela polja predsednik ministrskega svela in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v spremstvu finančnega ministra Dušana Letidi, kmetijskega ministra Stankoviča, prosvetnega ministra Magaraševiča, gradbenega ministra Stošoviča, ministra za gozdove in rudnike Kujan-djiča in ministra brez portfelja dr. Mihe Kreka. Zvečer je predsednik vlade od|>Oloval vP r i š t i -n o. Na Kosovem polju vlada krasno sončno vreme. Vzdolž vse poti so dr. Stojadinoviča pozdravljali kmetje, ki so se zbrali iz okolice. Priština je medtem pripravila predsedniku vlade veličasten sprejem. 100 konjenikov v narodnih nošah je odjahalo iz mesta nasproti ministrskemu predsedniku. Prvi konjenik je nosil veliko jugoslovansko zastavo. Za njimi je odšlo 50 kolesarjev, ki so kolesa okrasili v narodnih barvah. Razen tega je odšlo predsedniku nasproti od|>oslanstvo najuglednejših meščanov Pred občinsko hišo so predsednika vlade dr. Stojadinoviča in njegovo spremstvo pričakovali in pozdravili poveljnik orožništva general g. Jovan Kaumovič, zastopnik poveljnika divizije iz Prištine divizijski general Cedomir Kopačič, predsednik •omladine JRZ v Prištini Jakša Savelič in druge Ugledne osebnosti. Po pozdravih se je predsednik odpeljal na prištinsko periferijo, kjer so ga čakali oddelki konjenice z zastavami, ter pozdravili visokega gosta z dolgotrajnim vzklikanjem. Nekoliko naprej so bili razvrščeni kolesarji, ki so imeli svoja kolesa okrašena z državnimi zastavicami. Od predmestja pa do središča Prištine je bila zbrana ogromna množica ljudstva, ki je navdušeno vzklikala dr. Stojadinoviču in ostalim ministrom. Tega veličastnega sprejema so jc udeležilo do 20.000 Jjudi. Poleg prebivalstva iz Prištine so bili na-vzočni tudi »astopniki iz 20 okoliških okrajev, liilo pa je dosti tudi takšnih, ki so peš prišli v Prištino nad 50 km daleč, da pozdravijo predsednika vlade. Vse mesto je bilo svečano okrašeno, vse v slavolokih in preprogah. Vsaka hiša od najlepše pa do najskroinnejše kolibe je bila okrašena. Prebivalstvo je hotelo na ta način pokazati svojo veliko ljubezen do dr .Stojadinoviča, ki je kot predsednik vlade prvi obiskal ta znameniti in zgodovinski kraj. Po pozdravih z navzočimi predslavniki oblasti ,4n drugimi uglednimi osebnostmi, je odšel predsednik vlade e svojim spremstvom do kraja, kjer bo zgrajena nova gimnazija. Za veličastno zgradbo je že položen temeljni kamen. Pred njo se vzdiguje teličastna tribuna, na kateri so bili za časa položitve temeljnega kamna predsednik vlade in ostali ministri. Pred blagoslovitvijo je prišel na častno tribuno zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. divizijski general Kadivoj Zlatanovič, nakar se je takoj začela svečanost, ki jo je opravil arhierejski namestnik Anton Popovič ob asistenci mnogoštevilne pravoslavne duhovščine. G. Popovič je nato amel daljši rodoljubni nagovor. Nepregledne množice ljudstva so z velikanskim navdušenjem pozdravile zadnje besede prota Popoviča ter vzklikale Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, kraljevskemu domu, Jugoslaviji, kr. vladi in predsedniku dr. Stojadinoviču. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je spregovoril prosvetni minister Dimitrij Magaraševič, Šii je dejal: »Ko posvečujemo temelje nove zgradbe l>rištinske gimnazije, želimo predvsem, da bi ta •toovi narodni prosvetni liram častno služil vzgoji S veličastnih dni mladinskega tabora v Ljubljani Vojvodski prestol z Gosposvetskega polja, naša aibel in naša bolečina, v zgodovinskem delu »prevoda na praznik, dne 29. junija. in pouku novega naraščaja. V tem zgodovinskem in tudi danes pomembnem kraju ni to samo naključje, da se to delo, ki je bilo zamišljeno in za-četu pred 16 leti, končava ravno te dni in da danes prisostvujemo dejanju posvetitve temeljev nove prištinske gimnazije. Ni samo naključje, da se ta lepa zamisel, stvarna potreba in topla želja staršev, prosvetnih' delavcev in vsega prištiuskega in okoliškega pr e* bivalstva uresničuje v navzočnosti predsednika kr. vlade in ob tako velikem sodelovanju tukajš-nega prebivalstva, ki živi v nam tako milem delu naše domovine. Triletnica konstruktivne delavnosti kr. vlade pod vodstvom predsednika dr. Stojadinoviča (dolgotrajno vzklikanje: »Živel dr. Stojadinovič! )je spodbudila vso našo državo k novemu življenju in k novim podvigom. f Govor ministra Magaraševiča, posebno konec, so navzočni sprejeli z dolgotrajnimi vzkliki in navdušenim pritrjevanjem. Klicali so :Živel kralj! Živel knez namestnik Pavle! Živela Jugoslavija! Živela kr. vlada! Zatem je bilo prebrano posvetilo, ki bo vzidano v temelje nove gimnazije. Predsednik vlade dr. Stojadinovič in minister Magaraševič sta v spremstvu bana vardarske banovine Marka Novakoviča odšla k temelju zgradbe ter simbolično položila temeljni kamen. S tem je bila svečanost končana. Na kosilu v častniškem domu so bili poleg predsednika vlade tudi vsi ostali ugledni gostje, ki so se udeležili današnje svečanosti v Prištini. Med banketom je bilo izgovorjenih nekaj zdravic. Po teh govorih je vslal tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič ter izrekel prisrčno zdravico, ki-so jo navzočni z največjo pozornostjo poslušali in ves čas prekinjali z navdušenim vzklikanjem predsedniku vlade. Dr. Stojadinovič se je najprej zahvalil za prisrčen sprejem, nato pa poudaril, da je bilo doslej Kosovo znano le v vojaškem oziru in da je treba odslej delati na to, da se tudi gospodarsko, prosvetno, kulturno in ekonomsko dvigne, da bodo vojaške zmage popolne. Po kosilu je predsednik vlade z ostalimi ministri in spremstvom obiskal domačo šolo. nato pa odšel do kapelice na grobu Sultana Murata, odkoder se je podal v, Gračanico. Vesti 6. julija Italijanski državni tajnik za vojno, general Pariani, je včeraj obiskal olimpijsko vas v Berlinu. Dela za naselitev 10.000 italijanskih kmetov v Libiji se bližajo koncu. Italijanske oblasti so tam postavile celo vrsto novih, po najmodernejših načelih urejenih naselbin, uredile ceste, vodovode itd., da bodo naselniki prišli na delo in bodo lahko takoj pljunili v roke. V Londonu je bila vleraj seja zborničnega odbora, ki preiskuje zadevo poslanca Sandysa. Poslanec je namreč v zbornici prebral razne zaupne listine, ki se nanašajo na državno obrambo, pa ga vojno ministrstvo hoče postaviti pred sodišče, češ, da je nepošteno prišel do teh dokumentov. Načelnik poljskega generalnega štaba Stahije-vič se je vrnil včeraj s potovanja po baltiških državah, kjer je imel važne vojaške posvete. Na potovanje okoli sveta se odpravljata itali-9 janski križarki »Evgenio di Savoia« in »Dura d'Aosta«. Križarki bosta pluli pet mesecev. Na njima potuje 50 častnikov in čez tisoč mornarjev. Italijanski obmejni stražniki so na meji proti Franciji v obmorskih Alpah obstrelili dva francoska študenta. Belgijski premogovniki bodo odslej vsak teden za en dan ustavili delo, ker imajo že preveč zaloge. Velike vaje belgijske motorizirane konjenice ih letalstva so se začele včeraj v severni Belgiji. Belgijski gospodarski minister Hymans se mudi na uradnem obisku v Berlinu. To je prvič po vojni, da je belgijski minister obiskal Nemčijo. Barcelonski zunanji minister Alvarez del Va-yo je včeraj dopotoval v Pariz in imel dolg razgovor 's francoskim zunanjim ministrom Bonne-tom. Razgovor se je nanašal na kočljivi položaj, v katerega je po zadnjih dogodkih zašla barcelonska vlada. Splošna stavka v Palestini še vedno traja in je včeraj prišlo do novih pobojev med Arabci in Judi. Predsednik francoske republike je sprejel včeraj bivšega argentinskega predsednika generala Justa. (irški kralj, ki se mudi na Krfu, je včeraj obiskal angleško brodovje, ki je tam na počitnicah. Angleške ladje so kralja pozdravile s častnimi streli. Francoski zdravstveni minister Ru<;art, ki mu je podrejena tudi skrb za telesno vzgojo, je včeraj z letalom dopotoval v Prago na sokolske prireditve. 300 smrtnih prometnih nesreč je bilo v Zdru< Ženih državah zadnje tri dni, ko so slavili praznik neodvisnosti. Madžarski državni upravitelj Horthv bo 20. avgusta uradno obiskal Nemčijo, kamor ga bo spremljal predsednik vlade Imredi. Moralna podpora Amerike Franciji je v teh težkih dneh izredno pomembna, ker daje moč demokratični ideji, je govoril francoski zunanji minister Bonnet [>o radiu ob proslavi ameriškega narodnega praznika. , Romunska vlada je izdala razglas narodu, v katerem našteva uspehe, ki jih je dosegla prve tri mesece po novi ustavi. Razen tega napoveduje nova dela na vsh področjih državnega življenja in poglobitev prijateljskih zvez z vsemi državami, s katerimi je Romunija v dobrih odnošajih. ; Nemška odprava na Nanga Parbat je še ve- dno v hudih zagatah, zaradi velikega snega, ki je zapadel. Plezalcem mečejo letala razne potrebščine s padali. | Velik požar je izbruhnil v francoski tovarni za kulise v Boulogneu pri Parizu. Zaradi gorečih barv so se začeli razvijati strupeni plini, s katerimi se je zastrupilo več ljudi. Nemčija namerava priključiti Gdansk k veliki Nemčiji, pišejo francoski levičarski listi. Poljsko uradno časopisje jim odgovarja, da je to spet samo eden hujskaških manevrov, s katerim bi radi francoski levičarji zastrupili dobro razmerje med Nemčijo in Poljsko. Dopolnilni trgovski sporazum sta podpisali ČSR in Italija. Po njem se bo zelo povečala trgovina med obema državama, i Prihodnji mednarodni kongres za ceste bo leta 1-942 v Budimpešti. Tako so sklenili na letošnjem kongresu v Haagu. Tujskoprometn asezona v Franciji bo letos zelo ugodna, kakor kažejo uradni podatki. To pripisujejo zboljšanju notranjih razmer pod sedanjo vlado in pa dejstvu, da je zaradi nizke valute življenje v Franciji zdaj zelo poceni. ■ Novo ogromno jeklarno mora [>o državnem nalogu postavili do jeseni v \Vallesu največje angleško jeklarsko'podjetje Tommers in Co. Tovarna bo delala samo za vojno in mornariško ministrstvo. V Varšavi je umrl glavni ravnatelj poljskega radia Starzinski. j Zaradi razleta parnega kotla je v bukareštan-skih železniških delavnicah izbruhnil požar, ki jo uničil 12 poslopij, i Trgovinska pogajanja med ČSR in Madžarsko se začno danes v Budimpešti. 1 Madžarski uradni krogi zanikavajo vesti evropskega tiska, da bi Hitler v kratkem nameraval obiskati Budimpešto. Trgovsko in plovheno pogodbo sta podpisali Italija in Japonska. H pogodbi je pristopila tudi Mandžurija j Belgijski kralj Leopold II. je včeraj odpotoval na poletni oddih v Chamonix pod Mont Blancom. Zastopstvo francoske poslanske zbornice bo prihodnje tedne obiskalo vse francoske utrdbe ob tako imenovani Maginotovi črti, ki poteka od belgijske meje do Luksemburga. \ Slovita kolesarska dirka »Tour de France« se je začela včeraj. Tekmovalci so se odpeljali iz Pariza v Caen j Novo uredbo o delovnem področju protestan- tovskih verskih združenj je izdal nemški minister Kerrl. , IJvoz ameriškega blaga v Argentino je padel zadnje čase za devet desetin v primeri z uvozom lanskega leta. To prizadeva ameriški trgovini precej skrbi. Japonci so z zadnjimi osvojitvami postali gospodarji nad 700 km spodnjega teka reke Jangce, Odpoklic nemškega poslanika in nemških vojaških svetovalcev: Razmerje med Nemčijo in Kitajsko se je zaostrilo Hongkong, 6. julija, o. Iz krogov kitajske vlade poročajo, da se je razmerje med Kitajsko in Nemčijo zadnje čase zelo zaostrilo in poslabšalo, odkar je nemška vlada na pritisk Japonske odpoklicala iz Hankova generala Falkenhausena in 28 višjih nemških častnikov, ki so bili za svetovalce kitajski vojski. To so tudi preuredili in organizirali po najmodernejših načelih. Kitajski krogi vidijo v tem dejanju znamenje, da bo Nemčija z Japonsko odslej tesneje sodelovala in skušala dejansko uveljaviti določila tako imenovanega protikomunističnega pakta. Računajo, da bo Nemčija od zdaj vo-» jaško pomagala Japoncem. Nemčija ima s Kitajsko še več pogodb za dobavo vojnega materijala. Kitajci zahtevajo, da mora obveznosti po teh pogodbah izpolniti. Temu pa ugovarjajo Japonci, ki so že ves čas postrani gledali nemško sodelovanje v Sporazum o umiku prostovoljcev iz Španije London, 6. julija, o. Na včerajšnji popoldanski seji odbora za nevmešavanje so zastopniki 27 držav soglasno sprejeli angleški načrt o umiku prostovoljcev iz španske državljanske vojne. Odbor je pooblastil posebno komisijo, ki naj to vprašanje uredi. Z načrtom je soglasna tudi španska nacionalistična vlada. Dalje so se sporazumeli v tem, da bodo po umiku prostovoljcev priznali obema vojskujočima se strankama vojne pravice. Razen tega IhmIo uredili pomorsko nadzorstvo nad kopnimi mejami. Sklep odbora za nevmešavanje in Sprejem angleškega načrta oznanjujejo kot najvažnejši dogodek za ohranitev evropskega miru. Načrt bo pa mogoče izvesti seveda samo, če ga sprejmeta obe španski stranki. Sovjetski zastopnik Ka-gan je navajal na seji razne pomisleke, ki jih je pa navzoči zastopniki niso vzeli v poštev. Glavni tajnik Kominterne Dimitrov - v ječi Varšava, 6. julija. AA. (Havae.) Agencija Pat poroča, da je bi! po vesteh iz Moskve tamkaj prijet generalni tajnik Kominterne Bolgar Dimitrov. Dimitrov mora v ječo zaradi poloma sovjetske politike v Španiji, za katero je prevzel vodstvo organizacije pomoči. »Pat« pristavlja, da je ta vest že zelo verjetna zaradi tega, ker sta bila odstranjen že oba njegova pomočnika Tanjev in Popov. Če Dimitrov še ni bil odstranjen, pa je treba njegovega odstopa pričakovati v najkrajšem času. Značilno je, da se je Dimitrov pri nedavnih volitvah v vrhovni sovjetski svet potegoval za kandidaturo, vendar pa zaradi svojih neuspehov ni bil izvoljen. Prostovoljci iz Španije pripovedujejo Bruselj, 6. julija. AA. (Stefani) Ob veliki udeležbi je bil včeraj v Namurju prvi javni protestni shod, katerega so organizirali belgijski prostovoljci, ki so se vrnili iz rdeče Španije. Govorili so delavci, ki so postali žrtve velikih obljub s strani tistih, ki so jih nabirali za Španijo. Govorniki so poudarjali težko službo, v katero odhajajo prostovoljci, dalje težave ob povratku v domovino in revščino, v katero so pahnili tiste, ki so postali v Španiji invalidi. Agitacija za nabiranje rdečih prostovoljcev je najnižja špekulacija z ljudskim življenjem. Ko so ti prostovoljci prišli v Španijo, so bili takoj prisiljeni oditi na franto, medtem ko so agitatorji ostali v zaledju. Izjave govornikov so naredile na prisotne globok vtis. Eden izmed govornikov je pripovedoval, kako so komunistični voditelji zapovedovali, naj posebne straže streljajo prostovoljce v hrbet, da bi jih s tem prisilili v napad. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Ho- dža je včeraj sprejel angleškega in francoskega poslanika, ki sta mu poročala o stališču svojih vlad do zadnjih dogodkov v Evropi. kitajski vojski. Temu sodelovanju pripisujejo tudi vse kitajske uspehe in organizacijo odpora, ki ga kitajska vojska nudi japonskemu prodiranju. Da pri zaostritvi razmerja med Nemčijo in Kitajsko ne gre samo za enodnevne ukrepe, priča tudi dejstvo, da je odpotoval v Nemčijo tudi poslanik Trautmann, ki se ne bo več vrnil na svoje mesto v Hankovu in bo Nemčija ostala brez diplomatskega zastopnika pri kitajski vladi. Poslabšanje razmer spravljajo v zvezo s splošnim mednarodnim položajem, ki Nemčijo vse bolj sili na to, da začne odkrito nastopati proti Sovjetom, kjer se ji ponudi prilika. Ta prilika je zdaj na Daljnem vzhodu. Zato mora Nemčija prenehati s pomočjo Kitajski, katero japonska propaganda označuje kot zaveznico Sovjetov, 5ovietski poslanik Iz Londona — izginil v Moskvi London, 5. julija, o. Angleško časopisje razpravlja o usodi bivšega sovjetskega poslanika na angleškem dvoru Majskega, ki so ga pred nekaj tedni nenadno poklicali v Moskvo, od tedaj pa ni o njem nič glasu. Majski je precej časa okleval, preden se je odločil za pot v Moskvo. Časopisje domneva, da ga je doletela enaka usoda, kakor 70 drugih sovjetskih diplomatov, ki so jih letos poklicali z njihovih službenih mest, jih vrgli v ječo in postavili pred sodišče ali pa so brez sledu izginili. Sovjetsko poslaništvo v Londonu na te vesti odgovarja, da je Majski sicer v Moskvi, ne drži pa, da bi bil izginil. Turška vojska je vkoraKaia v Aleksandretto Antiohia, 6. julija. AA. Danes ob 7.30 zjutraj so turške čete prestopile mejo aleksandrettskega sandžaka na obmejni postaji Hadžila. Ta oddelek vojske, na čigar čelu se nahaja oddelek konjenice, je prekoračil reko Karuzu in se obrnil proti Ka-rikanu in Antiohiji. Turški polkovnik Fevzi Maniu, predstavnik turškega vojnega poveljstva pri francoskem poveljstvu v Sandžaku, je odhitel v spremstvu turškega generalnega konzula četam nasproti. 100.000 hiš pod vodo Tokio, 6. julija. AA. (Havas) Agencija Domej poroča, da je v samem Kobeil zaradi ogromnih povodenj preplavljenih okoli 100.000 hiš. Silna voda, ki je pobrala vse jezove, je vzela s seboj 2100 hiš. Do zdaj je ugotovljeno, da je utonilo 130 ljudi, usoda 300 nadaljnjih pa je še neznana. Silovito deževje je naredilo velikansko škodo tudi v okolici Kijota in Osake. Celotno škodo, ki jo je povzročila poplava, cenijo na 100 milijonov jenov. Vozne olaišave na železnici Belgrad, 5. julija. AA Prometno ministrstvo je odobrilo poseben vlak s popustom ’/» normalne vozne cene od Ljubljane do Rakeka pri odhodu in od Bistrice-Bohinjsko jez. do Ljubljane na povratkil za vse udeležence, ki potujejo X gorico na obisk grobov vojakov, padlih na Soči. Romanje organizira Zveza bojevnikov v Ljubljani. Posebni^ vlak odide iz Ljubljane v noči od 16. na 17. julij. ^ Belgrad, 5. julija. AA. Odobren je popust 50% na normalne vozne cene na jugoslovanskih železnicah za vse udeležence mednarodne filatelistične razstave, ki bo v Ljubljani. Popust velja od 5. do 11. avgusta. Belgrad, 5. julija. A A. Odobren je popust 50% na normalne vozne cene na jugoslovanskih železnicah vsem obiskovalcem mednarodne tekme med teniškima zastopstvima Združenih timi v in Jugoslavije, ki bo v Bel gradu 12. in n. julija. Pri odhodu kupljena cela vozna karta velja v zvezi z železniško legitimacijo, obrazec n, za brezplačen povratek, če je legitimacija opremljena z žigom prireditvenega odbora. Popust velja za odhod od 1f). do 1\ julija in za povratek od 12. do 15. julija »a vse vlake razen ekspresnih, Zaradi pesmi - razbita glava Ranjenca so 12 ur vlačili okrog, predno so ga spravili v bolnišnico Maribor, 5. julija. V Kamnici ee je pripetil žalosten primer, o katerem govori sedaj vsa tamoSnja okolica. Žrtev napada je postal delavec Miha Kaiser iz Brester-nice, ki sedaj leži že od ponedeljka opoldne v mariborski bolnišnici v nezavesti ter so zdravniki v resnih skrbeh, da mu ne bodo mogli ohraniti življenja. Napad na Kaiserja ter nesrečne okoliščine, ki jih je moral še po napadu pretrpeti, so precej nenavadne. Mihael Kaiser se je vračal v nedeljo zvečer v družbi svojega brata Karla ter dveh fantov domov v Bresternico. Šli so iz Kamnice ter so med potjo peli. V bližini ceste so se ustavili pred hišo, v kateri stanujeta delavca Anton Škof in Rudolf Ferk. Kantje so pred hišo peli, pa so s petjem prebudili omenjena dva delavca, ki sta jih začela ekozi okno odganjati. Iz tega je nastal prepir, ki se je končal na ta način, da sta se Škof in Ferk oborožila z motikami ter sta planila skozi vrata nad pevce. Brata Kaiser sta prišla napadalcema pod motike, dočim sta njuna tovariša pobegnila. Karl Kaiser je dobil nekaj udarcev, pa jo je urno Kranj, 6. julija, V nederjo Je praznovala na slovesen način '40 letnico obstoja Gasilska četa v Preddvoru pri Kranju, ki je najstarejša četa v celem kranjskem okraju. Prav zanimiva Je ustanovitev te čete. Pobudo *a ustanovitev je dal takratni g. kaplan, z velikim zanimanjem je ustanovitev podpiral tudi tedanji lastnik gradu v Preddvoru g. Janko Urbančič, ki je bil v tistem času bržkone izmed graščakov edini zaveden Slovenec. Gosp. Urbančič je bil na ustanovnem občnem zboru soglasno izvoljen za načelnika požarne brambe. Požarna bramba je imela takrat 25 članov, ki so se z veseljem oklenili te potrebne organizacije. Cez dve leti si je požarna bramba nabavila ročno brizgalno ter drugo orodje in obleko. Svetovna vojna je člane sicer razkropila po bojiščih, čim pa so se vrnili, so takoj spet začeli delovati za gasilstvo. Naredili so majhno orodišče in nabavili celo motorno brizgalko. Sedaj pa se je pokazala potreba po novem gasilnem domu in preddvorski gasilci hočejo narediti ta dom ob 40 letnem jubileju. Slovesnost blagoelovitve temeljnega kamna za nov dom je bila včeraj. Pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo je prevzel g. minister dr. Miha pobrisal, Mihael Kaiser pa je dobil udarec po glavi, ki ga je pobil na tla, kakor vola. Obležal je nezavesten, ker je pod motiko počila lobanja, ležečemu pa sta napadalca zadala še nekaj gorkih ter ga nato pustila v cestnem jarku. Proti jutru je prišel mimo neki delavec ter je videl nezavestnega človeka v jarku kraj ceste. Mislil je, da je vinjen ali da mu je drugače postalo slabo, pa je bil tako usmiljen, da ga je zanesel v bližnjo šupo za seno. Zjutraj je prišel mimo šupe lastnik, pa je videl ranjenca na senu. Pograbil ga je ter zavlekel pred šupo in tam ostavil. Nato je šel dopoldne mimo neki moški, ki je Kaiserja prepoznal. Videl je, da Je nezavesten in težko poškodovan, pa ga je hotel zanesli na njegov dom v Bresternico. Naložil ga je na rame, vendar je bilo breme pretežko. Prinesel ga je kakih 400 metrov daleč, potem pa ga je odložil na polje ter je odšel obvestit njegove sorodnike. Ti so prišli, zanesli so Kaiserja najprej na dom, ker pa je vse kazalo, da so poškodbe nevarne, so ga zapeljali v mariborsko bolnišnico. Oba napadalca so orožniki aretirali. Ferk zatrjuje, da je bil Škof tisti, ki je zadal Kaiserju udarec do glavi. Krek, ki se je nameraval tudi sam udeležiti prireditve. Na žalost pa je bil g. minister zadržan v Belgradu, kar je sporočil v svojem pismu. V pismu je obenem prisrčno želel četi, da bi proslava čim lepše uspela in da bi naši požrtvovalni gasilci dosegli vedno veliko koristnih uspehov — sebi v čast in bližnjemu v pomoč. Okrog 1. popoldne so se začeli zbirati v Preddvoru gasilci iz vsega kranjskega okraja, ki so v lepem številu sprejeli botra blagoslovitve temeljnega kamna poslanca g. dr. Šemrova in botrico go. Angelo Križnarjev o. Istočasno je prispel tudi starešina gasilske zajednice g. dr. Kodre, dalje tajnik zajednice g. Mežek, starešina gasilske župe Kranj g. Japelj in tajnik župe gosp. Ivanc. Bolra in botrico je pozdravila mala Ti-čarjeva Silva, ki je izročila botrici šopek nageljnov, botru pa šopek rododendrona, nakar je krenil ves sprevod v cerkev k slovesnim petim litanijam. Po opravljeni verski pobožnosti je otvoril zborovanje na prostem starešina gasilske župe Kranj g. Japelj in predlagal, da so se odposlale vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, Nj. kr. Vis. princu Tomislavu, ministrom g. d. Korošcu, dr. Miletiču in dr. Kreku ter banu g. dr. Natlačenu. Po pozdravu je domači župnik Sitar blagoslovil temeljni kamen, boter g. dr. Šemrov pa je vložil v kamen listino in spregovoril navzočim gasilcem bodrilne besede. Zborovanje je nadaljeval starešina gasilske zajednice g. dr. Kodre, ki je govoril o slovenskem gasilstvu, posebej pa še o kranjski župi, član gasilske čete Preddvor g. Tičar pa je podal v kratkih besedah zgodovino preddvorske čete. Zboro- Lj u 1)1 j a na, 6. julija. Lani je bila pred malim kazenskim senatom zanimiva glavna razprava proti 28 letni possest. hčeri Berlec Jožefi iz Županjih njiv pri Kamniku. Takrat je bila Pepca obtožena zločinstva krive prisege po §-u 144 k. z. V pravdi proti trgovcu Prodniku zaradi očetovstva je pred kamniškim okrajnim sodiščem pod prisego izpovedala, da je Prodnik pravi oče njenega nezakonskega otroka. Pri tej obravnavi so pa prišle na dan vlomilske zanimivosti tor je bila zato ta razprava preložena na nedoločen čas in odrejena nova kazenska preiskava proti Berlec jožefi, njeni sestri, 27 letni kuharici Antoniji Berlec, ki jc dalj časa kot kuharica služila v Belgradu in proti 29 letnemu Karolu Uršiču, mizarskemu pomočniku, ki je bil polbrat obeh in je dalj časa bival pri Berlečcvih v županjih njivah. Vsi trije so bili danes obtoženi zločinstva vlomne tatvine in Pepca poleg tega še zločinstva krive prisege. Vsa dejanja so se večjidel godila v uri nočnih duhov, zlasti gotove diskretnosti. Za današnjo razpravo je vladalo med kamniškimi okoličani in kamniškimi meščani veliko zanimanje in sc med poslušalci nahaja, veliko radovednih interesentov za to afero. Mali senat so tvorili sodniki okrožnega sodišča p. Bajko Lederhas kot predsednik in kot sosodnika Ivan Kralj in Fran Kovač. Javno obtožijo je zastopal drž. tožilec g. Fran Sever. Zasebnega udeleženca g. Prodnika je zastopal odvetnik iz Kamnika dr. Žvokelj, obtožence pa sta ex-offo branila odvetnika dr. Kamušič in dr. Černej. Razprava se je pričela kmalu po 8.39 in bo trajala več ur. Vabljenih je 10 prič Prvi obtoženec Karol Uršič se nahaja v preiskovalnem zaporu, obe obtoženki pa sla na prostem. Driavnl toiilec obtožire... Državni tožilec je najprej obtožil Karola | Uršiča in Be.rlec Antonijo, da sta skupno vlomila 26 novembra 1933 v stanovanje g. Prodnika Frana v Kregarjevem ter mu odnesla 13 komadov po 5 K, 2 K, 290 a. K in 500 din gotovine in da sta 4. februarja 1934 na vlomilski način odnesla Karolu Prelesniku v Stahovici občinsko ročno blagajno z 6.579.50 din gotovine in vložne knjižice s skupno vlogo 7.700 din. Državni tožilec pa je Jožefo Belec obtožil, da je prva dva obtoženca k vlomu nagovarjala, njima zasnovala načrte in da je vedela z« obe tatvini. K glavnemu kazenskemu spisu so priključeni že drugi sodni spisi kamnižkega okrajnega sodišča, ki zadevajo prestopke žaljenja časti, lahke telesne poškodbe in poškodbe tuje lastnine. Te zadeve pa je predsednik izločil iz današnje razprave in ee bodo obravnavale v Kamniku. Senatni predsednik je dalje odredil, da se bodo obtoženci zasliševali ločeno. Zato sta morali po prečitani obtožnici zapustiti dvorano obe sestri, ostal je v dvorani eamo prvi Karol Uršič. Ka) pravi Uršič? Že v preiskavi je Uršič priznal očitana mu kazniva dejanja, obe sestri pa eta trdovratno tajili. Predsednik: »Uršiči Ali se čutite krivega?« >Da, v polnem obsegu,« jo odvrnil obtoženec, ki je nato omenil, da sta obe obtoženki po polsestri, da je mladostna leta preživel pri Berlečevih v Županjih njivah, nato pa ee je v Novem mestu, kjer živi njegova mati, izučil mizarstva, bil je 2 leti v Celju, 1 leto pri vojakih, ter se Je 1. 1981. vrnil po vojaški službi k Berlečevim v Županje njive, kjer je ostal do '1. 1935. Predsednik: »Kako je prišlo do prvega vloma pri Prodniku?« Obtoženec: »Tako-le. Obe eta me nagovarjali.« Predsednik: »Ali ete bili mogoče pod vplivom deklet?« Obtoženec: »Sem bil. Delati sem moral, kar eta mi rekili. Bal sem ee obeh.« Predsednik: »Zakaj? V kakšni odvisnosti ete bili?« Obtoženec: »Rekli eta mi, da sem strahopetec. Sem drugače miren in sem vse napravil, kar eta mi ukazali. Pustil sem se od obeh pregovoriti.« vanje je bilo zaključeno z razdelitvijo odlikovanj, Za 10 letno službovanje so bili odlikovani: Valja" vec Anton, Grašič Alojz, Podpeskar Matija, Zorman Jožef, Rozman Janez, Celar Jakob, Kaštrun Franc. Za 15letno službovanje pa: Dolinšek Janez, Celar Janez, Cvek Jožef, Sajevic Lovro. Zlalo kolajno je prejel Polajnar Miha, ki je član že, odkag četa obstoja. Obtoženec je nato pojasnjeval v vseh podrotn nostih, kako je prišlo do obeh tatvin pri Prodniku in Prelesniku. Pepca je govorila: »Tam pri Prodniku je denar.« Pepca je namreč s Prodnikom imela intimno razmerje in je pred kamniškim sodiščem prisegla, da je bila ž njim prav do polnoči oh uri duhov in da ni imela z nobenim drugim razmerja. Razprava ob sklepu lista še traja. „Po časnikarski dolžnosti" Glasilo slovenskih liberalcev — mlajše, jutra-nje — se danes huduje nad nami, češ, da premalo pišemo o sokolskih rečeh v Pragi in nam stavi sebe za vzgled, kako je ono objektivno poročalo, z drugimi nacionalnimi glasili vred seveda, o mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani. Glede sokolskih reči poročamo toliko, kolikor se po časni-čarski dolžnosti, ki jo »Jutro« priznava za najvišji zakon, kadar o čem zavija, laže ali molči, zdi nam, ne pa njemu. Zakaj tako, tega »Jutru« ne bomo razlagali. Z ozirom na poskus varanja, kako so liberalno-inasonska glasila poročala o mednarodnem mladinskem taboru, povemo tole: »Jutrov oče«, »Narod«, ni o vsem, niti o Čehih, prinesel besedice. Vesti o visokih gostih, ki so se ljubljanskega tabora udeležili in o katerih bi kot nacionalno in državotvorno glasilo moral predvsem ir* obširno poročati, je rdeči nacionalist absolviral v nekaj vrstah. »Jutro« je o taboru v tej ali oni obliki poročalo vwe dni 21 vrst. Z ozirom na njegovo predtaborno vseslovansko navdušenje, s katerim je skušalo doseči, da bi ne prišli v Ljubljano Čehi, bi se dalo soditi, da se bo ob njihovem prihodu razlilo v vsaj take epopeje, kakršne sa pretakajo po njegovih neskončnih kolonah o praškem zletu. Po časnikarski dolžnosti smo o sokoln skih rečeh mi poročali v vseh dneh, kar trajajo, približno tudi 21 vrst. Več se nam ne zdi umestno, saj to z vsem obiljem in fantazijo dela »Jutro«, ki prihaja kot najbolj razširjeni, najbolje informirani in najpoštenejši dnevnik v dravski banovini nedvomno v roke slehernemu človeku. Kar se tiče vatikanskega zastopnika na zletu v Pragi, pa smo mnenja, da gotovo ni prišel pozdravljat tja zastopnikov tistih ljudi, ki so pri nas za časa to in drugih sokolskih reči kazali svojo versko strpnost. . »Dol s farji, ' ' . ' * /-■-■*•' (primerjaj nastop nacionalistične, označene nate mladine pred ljubljansko opero na Vidov dan zvečer po češki akademiji), ki so v svojem slovanskem navdušenju in verski strpnosti nele z besedo, marveč z dejanjem napndali katoličane in Slovane. Kadar bo vatikanski zastopnik uradno pozdravljal v Pragi ali kjerkoli odposlance takih ljudi, tnkrat bomo tildi mi o sokolskih rep.flli pisali več, toda spet samo po časnikarski dolžnosti. Glede štetja priznamo, da nismo taki mojstri v gledanju in poninoževanju, kakor »Jutro«. Iz nedeljskega sprevoda, o katerem smo vedno poročali natančne številke, bi po znanem receptu o ustvarjanju množic pri »Jutru« naredili, recimo, 60.000 Sokolov (primerjaj lansko slovito podvajanje mlade JNS, sokolski pohod na Rakek ' * »Jutrovega« števca smo videli; taboril je pred Unionom pri poštnem nabiralniku kake tričetrt ure, potem ni zmogel več. Če je pa mislil, da je sprevod trajal samo tako dolgo, naj misli. To je njemu in »Jutru« v tolažbo. Resnica je šla, kakor običajno, tudi zdaj mimo njega svojo pot. ki je ne morejo zavreti niti »Jutrove« zmagovitosti a 356 Sokolih, ki so osvajali ljubljanski kolodvor. To je naš odgovor na »Jutrove« objektivne —* race. Pretep zaradi psa Ljubljana, 5. julija« Snoči je prtSto v Šiški do čudnega pretepa na dvorišču hiše 31, kjer stanuje delavec Judež Filip. K njemu je prišel čevljarski mojster J a ros Josip iz Zgornje šiške in mu očital, da je on od- peljal njegovega psa in ga privezal v^ gozdu za drevo z namenom, da bi pes poginil. Začela sta se hudo prepirati. Kar naenkrat pa potegne Ju- dež nož, da bi oklal Jaroma. Ta je začel bežali, a Judež je pograbil kol in tekel za njim- *)0 ga jo dohitel, je močno mahnil Jaroša po S ay>- ), »Ob Gradaščici«, »Kras« in zlasti »Pri Zalogu« (44), bo moral priznati, da slikar že krepko hodi svoja pota. Pozna se mu, da je mnogo študiral v prirodi in da zdaj, z zelo izpopolnjenim tehničnim znanjem (ponekod v barvnih prehodih in v nanašanju podobno niansiranih ploskev še zdaj ni dovolj snažen) že začenja posegati po vidnem mestu med našimi krajinarji. Nekaj stvari je na tej razstavi, ki jim tudi najbolj skeptičen opazovalec mora priznati visoko kvali-tetnost. Tudi nekaj prav dobrih cvetnih tihožitij ima (Anemone« 29, Pomponke 31, in zlasti Tihožitje 28!). Zelo zanimiva je barvasta risba »Sejalec« (34). Pri tej se precej poznajo Jakopičevi vplivi, zdi pa se, da je mnogo manj didaktičen, svobodnejši in zato živejši. če v splošnem povzamemo sodbo o njem: Inkiostri je brez dvoma talentiran slikar, ki bo — po naglem in dobrem razvoju zadnjega časa — v bližnji bodočnosti ustvaril še lepo vrsto kvalitetnih del, ki bodo tako dobra in še boljša, kakor so že na tej razstavi visoko kvalitetna nekatera njegova dela. Izpopolniti pa bo moral — pri krajinah — še svojo selektivnost in analitičnost pri barvnem komponiranju. Njegova tihožitja so nekatera že zdaj prav odlična; zdi se mi, da se tod nekam po svoje čuti kakor doma; v tem svetu rož in barvne igrivosti 6e morda javlja pri njem — zavestna ali podzavestna romanska priroda, ki ima mnogo smisla tudi za pisano dekorativnost. Želeti pa je, da bi napravil še kaj podobnega kot je »Sejalec«; tod so se Inkiostriju začele odpirati nove možnosti. Sedanja razstava I). Inkiostrija in P. Lobode zasluži največjega obiska. m daljši samokres z nekaj naboji. Policija ga je takoj aretirala in odvedla na podrobno zasliševanje na svojo stražnico, odkoder ga je odvedla v okrožne zapore. Nadaljna preiskava je tudi ugotovila, da je bil ono dopoldne Zupanc v Celju pri nekem graverju, kjer se je predstavil za tajnega policista ter zahteval od vajenca, naj mu da samokres. Vajenec mu ga je nič hudega sluteč tudi dal. V svoji aktovki, s katero se je jx>dal k VVestenu, je imel Zupanc poleg samokresa, kakor smo omenili, tudi dolg nož, dalje pa še piščalko, ameriško svetilko in grozilno pismo. Čemu naj bi mu bilo vse to služiio, dozdaj še ni znano. Letina v Slov. goricah Sv. Ana, 5, julija. Po dosedanjem pridelku ječmena in sena kaže letos letina zelo dobro v Slov. goricah. Kmet upa tudi na obilen pridelek rži in jišenice, kakršnega ze dolgo ni bilo. Vse kaže, da bo vsak zadovoljen z letošnjimi pridelki, ako ne preprečijo tega morebitne vremenske nezgode. Tudi vinogradi in sadovnjaki kažejo izredno dobro. Iz športne krošnje Letošnji Tour do France. Včeraj ob enajstih dopoldne je štartalo 96 kolesarjev, ki se bodo udeležili 89. kolesarske dirke »širom jk> Franciji«, ali kakor Francozi to dirko imenjujejo »Tour de France«. »Tour de France« je največja kolesarska prireditev na svetu. Vseh teh 96 dirkačev, ki so včeraj štartali v tej dirki, spremlja 40 športnih sodelavcev pariškega lista »Pariš soir«. Startali »o dirkači naslednjih držav: Francije, Nemčije, Belgije, Italije, Holandske, Švice, Špalnije in Luksemburške. V lahkoatletskem dvoboju Nemčije in Francije jo zmagala dvanajstič po vojni Nemčija. Letošnje srečanje v Parizu v stadionu Colombes je prineslo Nemčiji zmago z razliko 59 točk. Rezultat tega srečanja je v točkah 105:46. Posamezni rezultati so bili sledeči: teki na 100 m: Scheuring (N) 10.8; na 200 m: Neckermann (N) 22.3; na 400 nr Linnhoff (N) 48.8; na 800 m: Harbig (N) 1:54 4; na 1500 m: Stadler (N) 3:57.8; na 5000 ni: Syring (N) 14:54.4; na 110 m zapreke: Wagner (N) 14.6! skok v daljavo: Long 7.52 m; skok v višino: Wein-kotz (N) 1.95 m; skok ob palici: Ramadier (F) 4 m; met krogle: Lampert (N) 15.60 m; met diska Schroder (N) 47.62 m; met kopja: SlOck (N) 69.08 m. Štafeta 4x100 m Nemčiia 41.0; štafeta 4x400 m Nemčija 3:17.2, Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer sko stanje lempt-ra t um v r• X6* » — x - ^ 2:' K C S Ec1 O Veter (smer. jakost) Pada- vine naj- ! večin j X , xj "S"č e « E a a vrsta Ljubljana /619 250 16-2 90 10 NE, 30-1 dež Maribor 7628 25-2 10-C 90 2 S, 3-0 dež Zagreb 763-2 26-0 14-0 73 2 wsw, — — Bel ura d 761 0 25-0 13-0 80 0 ssw, — — -'arajevo 763-5 26-0 9-0 90 10 0 — — Vis 702-7 23-0 15-0 30 0 SE, — — Split 760-7 29-0 170 50 0 NE, — — Kumbor 759-5 25-0 20-0 50 0 vv, — — Rab 700-3 25-0 17-0 60 0 SE, — — 3uDrovnil> “I Vremenska napoved: Oblačnost se bo zmanjšala, spremenljivo vreme. Splošno pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj jo bilo iz noči do 10.15 jasno, nakar se je pričelo oblačiti. Ves dan do 18.15 se je oblačnost močno spreminjala in pihal je zmeren južnozapadni veter. Ob 18.20 se je naglo jiooblačilo. ob 21.10 je pričelo rahlo, ob 21.25 pa močno deževati. Neprestano je deževalo od 21 do 0.10 in od 4.15—6.80. Koledar Danes, sreda, 6. julija: Tzaija. Četrtek, 7. julija: Vilibald. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rnmor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Obvestila Motodirke Hermesa! V nedeljo, dne 10. t. m* bo dirkališče Hermesa nudilo občinstvu izreden užitek. Velike motodirke Hermesa. Hrvatje so najavili močno udeležbo. Tudi zastopstva domačih klubov ne zaostajajo za njimi. Da se občinstvo izredno zanima za to prireditev, kaže dejstvo, da so naše tvrdke, naklonjene motosportu poklonile tekmovalcem lepe pokale, ki eo razstavljeni v izložbi tvrdke »Astra «na Aleksandrovi cesti. — No zaostajajmo za Zagrebom! Nedeljske motodirke naj bodo tudi za Ljubljano — dogodek. Vstopnina na stolp ljubljanskega gradu Ljubljana, 5. julija. V ponedeljski številki »Sloven. doma« smo objavili pod naslovom »vstopnina na stolp ljubljanskega gradu« članek, ki ga je napisal in se tudi tako podpisal udeleženec mladinskega tabora iz ljubljanske okolice. V tem poročilu pisec omenja, da so v teh dneh tudi tujci kaj radi obiskali naš grad in se povzpeli na grajski stolp, da bi imeli čim lepši razgled po mestu in okolici. Po svojih informacijah je pisec tudi napisal, da še ni urejena enotno določena vstopnina za vstop na stolp, »kajti čuvaj je od nekaterih, zlasti od inozemskih gostov, pobiral prostovoljne prispevke, zopet od rugih pa zahteval vstopnino, ki je bila različna in se je gibala od enega dinarja naprej. Kakor je zvedel pisec našega omenjenega članka, se je nekdo pritoževal, da je plačal vstopnino s kovancem za 10 din, od katerih pa ni dobil ničesar nazaj. Tako — piše dalje — da so bili mnogi naši ljudje, posebno z dežele, prisiljeni, da so se vrnili, še preden so prišli do stanovanja grajskega čuvaja, ki da je v tej gneči venomer kričal: »Kdor nima denarja, naj gre nazaj!« V uredništvu pa se je danes dopoldne oglasila prizadeta oseba ter nas prosila, naj popravimo omenjeno naše ponedeljkovo poročilo, ker da ni resnično. JTo rade volje storimo in samo želimo, da vse, kar je zvedel in napisal »udeleženec mladinskega tabora iz ljubljanske okolice«, ne bi bilo resnično. Nastop Pevske zveze na nar. taboru v Mariboru Maribor, 6. julija. Zelo mnogo pevskih zborov iz različnih taborov se pripravlja, da s pesmijo proslave dvajsetletnico osvobojenja na velikem narodnem taboru v Mariboru dne 14. avgusta. — Da bo tudi nastop Pevske zveze čira veličastnejši, naj zbori Prosvetnih društev, ali tudi cerkveni zbori, ki se še niso prijaviti, to nemudoma store. Prosvetna zveza v Mariboru jim pošlje brezplačno note za pesmi, ki jih liomo peli. Pripominjamo, da so vabljeni k sodelovanju tudi zbori, ki dozdaj niso bili včlanjeni v Pevski zvezi. Zlasti zbori iz bližnje in daljne okolice Marbora, naj ta dan ne ostanejo doinal— Prijave je poslati Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova c. ji. Pevski zbori, še je čas, pohitite! Prosvetna zveza. Jesenice Jesenice so bile prazne — industrija je ustavila celo nekaj obratov. Na Jesenicah je vedno, kakor v mravljišču. Eno ulico imamo in po tej hodijo na delo, po tej nakupovat, po tej v društva, po tej prome-nirajo itd., zato je vedno polna. V torek popoldne pa je postalo po tej ulici naenkrat prazno. Jeseničani so se odpeljali na mladinski praznik v Ljubljano, kako bi tudi ne, saj so doli med najboljšimi tekmovalci Jeseničani. Še bolj prazno pa je bilo v sredo na praznik, ko so jutranji vlaki in posebni vlak odpeljali zadnje udeležence. To praznino je čutil vsak in vsak o njej govoril. Nič ni pomagal tudi Petrov šele1" ne in so sejmarji jadikovali, da je za nič, ker ni ljudi. Res je bilo sejmišče prazno dolgo v popoldne, ko so prišli šele nekateri okoličani. Treba pa je omeniti, da je industrija dala dopust vsakemu, kdor je zanj zaprosil in to že mnogo prej, ko so prišle oficielne prošnje. Ker je iz nekaterih obratov šlo veliko fantov, so tiste obrate enostavno ustavili. Pomanjkanje naročil je k temu tudi pripomoglo. Jeseničani so na uspeh svojih fantov ponosni, saj je najboljši telovadec Jeseničan g. Natlačen, uradnik KID. Torej najboljši smučarji, najboljši telovadci, najboljši plezalci, najboljši v smuških skokih in kmalu tudi najboljši v jadranju. Na take uspehe so Jeseničani ponosni. Naročajte in širite Slovenski dom! P1*.1?.1."«1?!15 neorekllcno zadnji-Vrat JBAN CRAWFORD v duhoviti satiri Pod krinko ljubezni | Ob 21.15 url premiera velike Ulmske mojstrovine iz življenja orijenta v kiho hatim ii-24 SAR ATI GROZN naslovni vlogi HAHRV BAUR 1 ' Znižane poletne cene! 1 Delavec skušal ubiti tovarnarfa Westna V svojem grozilnem pismu je zahteval 2 milijona dinarjev Hcrvey Allen: 18 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Odgovarjala mu je. »Saj lahko vzameš moj nakit. Vse razen tega tu.< ln segla je po starem prstanu. »Ne, to ne gre tako. Nakit ni tvoj. Ce boš šla z mano, hočem, da bo celo obleka, katero boš nosila, od mene. Ali vidiš zdaj, da imam jaz prav?« Ne, na njegovo veliko začudenje tudi zdaj še ni razumela. Misel, da bi utegnila ili, jo je spravila skoraj v obup. On ji je govoril: »Torej še teden dni. Potem pa se mora zgoditi. Če ne, bo poletje minilo, preden si bova mislila. UiLi morava od tu, v mestu bi markiz kot poslanik imel na razpolago sleherno pomoč. Tu pa so oblasti v svoji priproščini na moji strani.« še teden dni sta bila torej skupaj. Nov mesec je vzšel. Poletju se je to leto zelo mudilo, zato so ne le dnevi, marveč tudi noči bile kmalu zelo tople. Potem pa je Denis nekega dne odjezdil v Pariz in markiz se fce je spet pokazal v gradu. Don Luis se je zdaj vsak dan vozil v Royat in nazaj. Odkar so mu bolečine v nogi tako zaznatno popuščale, mu je bila mala pot v zabavo. Za novo kočijo je kupil od grofa Polignaca krasno konjsko vprego. Kmalu ni bilo po vsej soseščini govorice o ničemer drugem, kakor o markizu Calabasu z mačkom v škornjih in s prijazno drobno ženo. Za dame malega plemstva in tudi za tiste s plemenitejšo krvjo, ki si k sreči niso mogli dovoliti, da bi lahko bili v Versaillesu, je pomenil don Luis s spremstvom pravi blagor. Začela se je cela vrsta pojedin in malih vrtnih veselic. O markizi so na skrivaj govorili, da ni visokega rodu. Odkar je potoval tod skozi vitez de Boufflers, ni nihče še slišal tako duhovitega raztovarjanja, g kakršnim jih je zabaval Don Luis. Kaj je torej pri tem pomenilo, če je bila Maria molčeča? Da, Maria je bila molčeča. Že davno so pisali julij, Denisa pa še ni bilo nazaj. Posli v Parizu so trajali dosti dalje, kakor pa je mislil. Morda bo moral celo še v La Havre, da poskrbi zaradi ladje. »Samo potrpi, vse bo dobro,« ji je pisal. Dnevi so drseli dalje. Kadar je kočija naglo vozila, je zibanje Marii povzročalo lahne slabosti. Lucio je začelo skrbeti. Izpraševala je gospo, jo opazovala. Da, ni bilo več mogoče dvomiti, že se ji je poznalo. Med solzami ji je povedala, kaj je odkrila. Maria je prebledela... Don Luis je bil navdušen. Sprememba na ženi ga ni brigala, čeprav mu je vzbujala zadovoljstvo. Začela je postajati odrasla. Njegov zakon bo torej dobil nekaj duhovnih, tovariških potez, česar bi si ne bil mislil. Toda ponoči je legala na Mario obupna bojazen. Zdelo se ji je, da sliši, kako prihaja markiz. Lucia je imela polne roke dela, da jo je pomirila. Ponavadi pa je ležala dolge nočne ure z očmi odprtimi na široko in strmela v temo. Noč za nočjo je gledala, kdaj se bo posvetilo v Denisovem oknu. Nobenega pisma ni bilo več. Bilo je že pozno v avgustu. Sedela je okoli polnoči pri oknu in Lucia je že spala. Tedaj pa je v Denisovem oknu vzplapolala sveča. Maria je zadrhtela. Trajalo je dolgo, preden je prižgala svojo luč, potem sta se drobna plamena pozdravljala. Nenadno se je Maria domislila: Za naslednji dan je imela povabljene v gradu. Z drhtečo roko je prižgala drugo svečo in jo postavila poleg prve. Najraje bi bila prižgala še tretjo. Ze je segla po njej, potem pa jo je spustila ter prebudila Lucio. Ko se je Lucia oblačila, je Maria zlivala želje svojega srca v pismo. Pri prvi priliki jo mora počakati ob mlinu. Ima mu nekaj nadvse važnega sporočiti. A čaka naj znamenja. Lucia je vzela pismo in izginila. Ko se je vrnila, je bilo že skoraj jutro. Veliki pes na kmetiji je ni pustil blizu. »Če bi mi ne bil nazadnje gospod sam nasproti...« Toda Maria ni poslušala pripovedovanja. Rrala je Denisovo pismo. To ji je razložilo, zakaj ga tako dolgo ni bilo in spet je bilo vse dobro. Gostje so ostali več dni v gradu. Denis se je vrnil v ponedeljek, toda Don Luis se je šele v četrtek zjutraj odpeljal v Royat. Bil je malo slabe volje, ker Maria zaradi hudega trganja v glavi ni mogla z njim. Polagoma se je je tako navadil, da je ni mogel več (K)grešati. Hotel je naslednji dan poslati kočijo po njo. Na skrivnem ga je ganilo, da je tako skrbno silila vanj, naj nikar ne trga zdravljenja v toplicah. Obljubil ji je, da se bo odslej strogo držal predpisov. Sanclio je ves presenečen videl, kako urno in neovirano je gospodar stopil v kočijo. Ko sla se nazadnje odpeljala, je bilo že skoraj dvanajst. Pri mlinu je čakal že od ranega jutra Denis in brez pokoja romal po tratah. Kaj neki bi bilo tisto nad vse važno? Ali je to bilo? Če je bilo to tisto, potem bi se vsi njuni načrti neskončno zapletli. Predvsem se je bal čakanja v pristanišču. Če bi se le dalo, bi morala beg uravnati tako, da bi bila v pristanišču natanko oh odhodu ladje in nič prej. iion Luis bi razgibal vse oblasti od najvišje do najnižje, kakor se spodobi. To je bilo čisto jasno. Pristanišča na severu niso prihajala v poštev. Pot tja bi trajala predolgo, V poštev je prihajal samo Marseille. Maria je postavila vse na kocko. Tudi z njim n' lo drugače. Pustil je službo v Versaillesu in»s tem vso svojo preteklost kar izbrisal. Vse, kar mu je ostalo od nekdaj, je nosil zdaj s seboj v torbah na sebi. Bilo je pa še vedno toliko težko, da je bilo kljuse od tega tovora vse ožuljeno. Njegova dobra st»ra kobilica — tudi ta pojde od njega! Nenadno ga je prevzel trenutek neizpros[ie notranje jasnosti, kakor da bi ga bil kdo stresel iz sna. Vedel je, da se za vekomaj poslavlja od vsega svojega dosedanjega življenja. Prevzemala ga je misel, kakor da bi n'U bil zdravnik nepri* čakovano naznanil neizogibno smrt. Tedaj je zagledal, kako izza lokvanjem sije Marijin obraz, kakor tedaj, ko se je bjla sklonila, da bi pil®; iztegnil je roke nasproti prikazni. Trajalo je precej dolgo, preden je zapazil, da je Maria res tu. Stala je na ploščadi in ga gledala. »Ali veš, kaj ti moram, povedati, Denis, ali veš?« Spodaj v soteski je šumel potok, kakor da z nerazumljivim jezikom mrmra silovito preroklx>- Zdaj je mrmranje donelo kakor bežen pogovor, zdaj se je hihitalo in se {»vzpelo do globokega smeha iz čiste radosti. Toda nikdar ni bilo toka mogoče ujeti v njegovem pravem smislu. Prihajal je kakor iz nič in ko puščica drvel mimo proti, brezbrižnemu morju. Poleg zvokov in napevov, ki so zveneli v šumenju potoka, je donelo še nekaj, zdaj višje, zdaj nižje od njih, skrivnostno donenje, kakor -da je reka v neštetih zemeljskih dobah kradla večnosti nekaj, kar je zdaj izzvenevalo pod kamenjem in naplavino. Naslednji dan je bila Maria spet pri Donu Luisu v Royatu. Denis je še ponoči na vrat na nos odjezdil v Marseille. Hotel se je vrniti brž ko bo poskrbel vse potrebno za prevoz v Ameriko in dobil konje za pot do morja. Ko bo prihodnjič zasijala luč v njegovem oknu, naj Maria pusti grad, pride k njemu, potem pa bosta odjezdila. Tako bi imela prednost šestih ur, najbrž bi preganjalce prehitela kar za ves dan. Markiz bo najbrž potreboval precej časa, preden bo izvohal, katero pot sta ubrala. Od poštarja sta smela pričakovati, da ga bo nekaj časa držal na napačni sledi. Med tem pa so dnevi bežali kakor da lete. Bilo je že konec avgusta. Čudovita odkritfa moderne zdravniške vede: Popolni možgani niso več neobhodno potrebni Zdravniški strokovnjaki jih več ne smatrajo za sedež človekove duše šfev. m. ——, i Maksimiljanov zaklad na dnu morja Potapljači ga hočejo dvigniti, drugi pa pravijo, da ga sploh nf, ker cesar Maksžmtlian ni niti premogel takšnega zaklada V začetku meseca junija je odplul« iz Spezie italijanska ladja z najboljšimi potapljači. Cilj te vožnje je ob Virginjski obali. Tu leži na dnu morja dragoceni zaklad cesarja Maksimiljana. Italijani ga hočejo zdaj dvigniti. Stotine ljudi so je zbralo v pristanišču Spezie, da l>i zaželeli moštvu ladje »Falke« srečno pot in veliko uspeha. Dolga bo ia vožnja: celih šest mesecev bo minilo, predno se vrnejo v domače vode. 100 m globoko v morju v bližini virginjeke obale leži >Merida«, potopijena ladja, v kateri so dragocenosti neizmerne vrednosti. Delo bo trajalo fetiri do pet mesecev. Zlato v ribjih konzervah >Merida« je bila lepa, tri tisoč tonska ladja. Med vožnjo v Evropo jo je zajel v bližini Norfolda ob virginjski obali velik vihar, ki jo je vrgel na pečine in se je v tekaj minutah pogreznila ». V6em, kar je bilo na njej, v morje. Ob tej zadnji vožnji je bil naložen na ladjo velik tovor zlata. Zaklad je bil last nesrečnega mehikanskega cesarja Maksimiljana, katerga so 1. 1876 ustrelili. Cesar je upal do zadnjega hipa, da 1k> zbežal v Evrojto in je zato vse zlato odposlal naprej. Da ne bi nihče mogel kaj sumiti, so označili dragoceno pošiljko za ribje konserve. Italijanski potapljači bodo sedaj poskusili dvigniti to zlato. Amerikanci so že trikrat poskusili priti do i>otopljenega tovora, a vselej brez uspeha. Potapljači so bili premalo izkušeni za tako težko delo. Zlato je menda zaprto v velikem železnem zaboju, ki je položen v sredino ladje. Treba je zato na vsak način razstreliti ladjo. Italijani so v ta namen vzeli s seboj preko 300 vodnih bomb, katere lx>do s pomočjo posebno zgrajenega električnega vžigalnika spuščali s krova ladje v morje. Zgodovinarji mfslifo drugače Zgodovinarji pa niso laki optimisti kakor potapljači. Trdijo namreč, da je vsako delo zaman. Znani zgodovinski raziskovalec Liva Gasparini je pred kratkim izjavil, da tega zaklada sploh ni ter utemeljuje svojo izjavo takole: Ko je 1.1804 Maksi- milijan Avstrijski odšel iz Trsta v Mehiko, ni imel s seboj niti dosti denarja, niti kakih dragocenosti. Maksimiljanov! prijatelji so takrat, ko je bil ob« sojen na smrt, skušali podkupiti.poveljnika straže, da ne bi Maksimiljana oviral na begu. Maksimi« ljan je podpisal tudi menico /.a stot-isoč dolarjev, ki jo je kasneje plačala cesarska družina na Dunaju. Dragoceni nakit cesarice Chanlolte je bil ta« krat že v Evropi. Leta 1897 je nesrečna cesarica umrla in ta dragoceni nakit so si razdelili dediči, Maksimiljan in Charlotta sta imela v Mehiki far« mo, v kateri sta prirejala pravcati lov na bisere. Nekaj prekrasnih dotlgih bisernih ovratnic je bilo še zdaj v zapuščini. Vendar je zelo neverjetno, da bi bil lov na bisere kaj prida donosen in da bi bil nesrečni cesar v tako kratkem času spravil skupaj tako ogromen zaklad. Hrabri potapljači pa bodo zdaj dokazali, kdo ima prav. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 6. julija: 12 Angleški mojstri (pločče) 32.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2« Pisana trata (l>l.) — 14 Napovedi — 18 Magistrov trio — 18.40 Opazuj in ponku.šaj prof. Miro«lav Adlesič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Flotow: Aleksander 8tradella, uvertura (plošče) — 20 Kvartet mandolin —1 20.45 Koncert pevskega zoora cLjubljanski zvon« —» 21.30 liolgarska pleana glasba (plošče) — 32 Nai>ovedifc poročila — 22.15 Harmonika solo, g. Kudolf Pilili« Drugi programi Sreilu, 6. julija: B e 1 g r a d : 20.00 Mozartovo arijo, 20-110 Humor, 21 30 Nar. pesmi. — Zagreb: 20.110 1’lošCe, 20..10 Ljubljana, 22.20 Plesna gl. — Praga: 19.25 Igra, 21.00 Smetanova opera ‘Minirat. — Var# h a v a : 19.30 Ork. kouc., 21.10 7,ab. program, 22.00 Nar, konc. — Sofija: 19.45 Opera. — It n dimpeita: 19.50 Vok. koncert, 20.50 .la7./„ 21.45 Operni orkester, 2S.!t> ('i g. ork. — Trst- Mi la n: 17.15 Vok. koncert, 21.119 Zal), program. — Rim-H ari: 17.15 Dueti, 21.00 1’ii hala, 22.10 Komorna gl. — Dunaj : 20.00 Operna gl.. 21.1(1 Igra, 22.30 Zah. kone., 24.IK) Plošče. — K S 1 n : 20.00 Ork. konc., 21.00 Italijanska gl. — Frankfurt: 20.00 Vojaške godbe, 21.15 Komorna gl. — Strasbourg: 20.»o liichard Straussove skladbe. čil um in je o njej moral biti vsak prepričun, da ne bo dolgo več živela, ker je ta njena duševna bolezen postajala čedalje hujša. Pri operaciji je ženska izgubila polovico svojih mo-žgan. ne da bi zaradi tega občutila kakšne hujše posledice, duševne ali telesne. Član ameri-kanskega društva psihiatrov, zdravnik doktor Spafford, ni pred to operacijo prav nič dvomil, da bo moral omenjeni ženski odvzeti važne možganske dele, »središče« človekovih misli. Zato je bil pri tem svojem poslu od sile previden. in je skušal vsaj del tega »središča misli« pustiti pri miru, kolikor je bilo to sploh še mogoče, kajti bolezen se je že silno razpasla. Ta operacija pa se ni samo odlično posrečila, pač pa se je tudi izkazalo, da je bolnica po njej postala duševno mnogo bolj gibčna kot je bila prej. 20 let nosil kroglio v možganih Kako čudovito si zna narava v človeškem organizmu sama pomagati, je pokazal nek drug primer v bolnišnici v Paddinptomi na Angleškem. Operirali so nekega vojaka, ki ga je bila na bojnem polju krogla zadela v glavo. Celo ranjenec sam je bil prepričan, da mu krogla ni prebila lobanje in poškodovala možganov. Resnica pa je bila ta. da je nosil ta vojak kar 20 let kroglo v glavi in sicer celo v možganih. Pozneje je ta človek umrl zaradi neke druge bolezni. Ker se je zdravnikom zdel ta primer smrti nekam zagoneten, so se odločili, da mrtveca raztelesijo. Odprli so mu tudi lobanjo, pri tem pa so na svoje veliko začudenje našli svinčeno kroglo, ki je bila dvajset let v možganih. ne da bi bil ranjenec za to sploh vedel. Ta krogla ni tičala vedno na enem mestu, pač pa je potovala po nekaki apnenčasti cevi. ki si jo je narava sama zgradila, da ne bi krogla ranila možgan. To cev so zdravniki, ki so izvršili raztelešen je, z lahkoto vzeli iz glave, saj je bila popolnoma ločena od v s etra ostalega. Pri neštetih zdravniških strokovnjakih danes celo prevladuje prepričanje, da možgani niso sedež človekove duše pač pa nek drugoten organ, ki ga goni in uravnava neka višja sila. Pravijo, da človeških možganov ne smemo smatrati za navaden organ, kakršni so drugi sestavni deli telesa, za v Parizu: Tekme v valečih se k roglja h. S krvavih poljan na Kitajskem: organ, ki bi čisfo samostojno, brez višje sile, uravnaval človekovo duševnost. Smatrati moramo možgane le za nekako orodje drugega elementa, ki nanj ni mogoče vplivati s fizično silo in ga z. njo tudi ne pokvariti. Možgani, to orodje višje sile, lahko še vedno čisto zadovoljivo služijo, čeprav so nepopolni, okrnjeni. Z ozirom na vse to ni mogoče možganov označevati kot nekak čisto samostojen organ, pač pa za podrejenega neki višji sili, ki je čisto drugačna od navadne materije. ,___________, Japonski vojaki naskakujejo. Novejši časi so torej Tudi na tem polja zdravniške vede prinesli velik napredek in jo obogatili z novimi dragocenimi izkustvi. Ne zdi se niti več tako čudno, če se zdravnikom posreči operirati človeka na možganih in mu odstra* niti iz njih svinčene krogle ali kaj podobnega, Operacije možganov tudi niso več tako redke in se jih vedno več posreči. Tudi pri težjih poškodbah je možno človeka rešiti na ta način, da mu pri operaciji odvzamejo manjše ali čelu večje dele možganov. Operacije na možganih so še do nedavnega smatrali tudi najboljši zdravniki za najbolj nevarne med vsemi, saj je bil primer, da se je katera njih zares posrečila, silno redek. Moderna zdravniška veda pa je že toliko izpopolnjena, da zdravniki ne samo, da operirajo tudi najhujše možganske bolezni brez večjega ri-zika, pač pa so tudi dokazali, da more človek še kiju.b temu živeti, čeprav mu zdravnik posamezno dele možgan enostavno odstrani. Pa ne samo, da more živeti, pač pa tudi more, kakor prej, pametno misliti, govoriti in samostojno ravnati s tem ali onim. Eden največjili kirurgov sedanjega časa piše v neki svoji razpravi, kako se mu je posrečilo popolnoma ozdraviti že nešteto ljudi, ki jih je bilo treba operirati na možganih in ki so imeli zelo težke poškodbe. Pravi, da so bili ti ljudje, o katerih je pač prej bil vsak prepričan, da ne bodo več dolgo živeli, po operaciji na možganih prav tako zdravi in pametni, kakor prej, čeprav jim je bilo reba odstraniti precejšen del možgan. Spet drugi ugledni zdravnik pravi, da je imel najmanj dvajset primerov. pri katerih je moral bolnikom odstraniti vejike množine, kar cele žlice možganske snovi, pri tem pa niso izgubili ti pacijenti prav nič svoje inteligence in se jim je ta, prej tako nevarna rana, zacelila brez posledic. Sporazum med posameznimi deli možganov Takšne operacije so izzzvale v zdravniških znanstvenih razpravah najrazličnejše razlage. V njih so zdravniški strokovnjaki dokazali, da ti o posamezni možganski deli med seboj v tesni zvezi in da delajo v nekaki skupnosti, v nekakem sporazumu med seboj. Čim se pokvari kak del — tako razlagajo — takoj avtomatično prevzame njegovo funkcijo drugi in za človeka nima to nobenih hujših posledic, če se bolni del takoj odstrani in se s tem prepreči, da se rana preveč ne razširi. Skušnja je torej dokazala, da za življenje in človekovo zdravje niti niso neobhodno potrebni popolni možgani. Slika z ženskega Športnega praznika Odstranitev možganov -včasih ed*no zdravilo ' Z odstranitvijo bolnih možganskih delov je celo mogoče človeku popraviti njegov razumski aparat. Za takšno zdravijenje so se n. pr. odločili pri neki ženski, ki se ji je hudo oinra- »SlovuukJ dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 1! Din. ra InoirmN 29 Din UrrdnKhoi Kopitarjeva ollca ft/IlL Telefon 4001 do 4005. Upravni Kopitarjeva ulico 1 7j» JugMlavanako tukarao « Ljubljani) K. Čet Izdajatelji Ivan Btluitee. Uredniki Jože Kotiček.