HARUSIČ VAl-EHClC Uredništvo: Trst;' ul. Machiavelli 22-H. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. •— Za inozemstvo: mesečno L 170. !etno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 B osemu RESOLUCIJA VARNOSTNEMU SVETU ORGANIZACIJE ZDRU2ENIH NARODOV DEMOKRACIJA Leto VI. - Štev. 16 Trst - Gorica 18. aprila 1952 Uhaja vsak petek Mogočni tabor v Bazovici je dokazal vsemu metu nišo odločnost o borbi za naše pravice Iredentisti so nas združili, skupna nevarnost nas je povezala! Ohranitev STO-ja pomeni za tržaške Slovence „biti ali ne biti" LAKE S U C C E S S »Slovenci britsko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega o-zemlja, zbrani dne 14. aprila 1953 na velikem skupnem taboru v Bazovici, kraju, kjer so bili pred 22 leti od fašistov ustreljeni štirje slovenski borci za svobodo in narodne pravice tržaških Slovencev, dvigajo svoj enodušni protest proti vsem naklepom, ki izkoriščajoč zloglasni tristranski predlog od 2Q marca 1948, stremijo za tem, da bi se, v nasprotju z določbami mirovne pogodbe z Italijo, podpisane in ratificirane od 21 držav, uničilo STO in bi se ti kraji zopet vrnili pod gospostvo Italije. Opozarjajo Varnostni svet Organizacije združenih narodov na njegovo dolžnost ščititi celovitost in neodvisnost STO-ja in s tem veljavnost mednarodnih pogodb. Zato mora Varnostni svet poskrbeti, da čimprej izvedejo vse določbe mirovne pogodbe z Italijo, zlasti in takoj tiste, ki zadevajo enakopravnost slovenskega naroda na tem področju. Tabor Slovenccv v Bazovici se ob tej priliki zahvaljuje vsem svobodoljubnim silam v svetu, ki nas v naši te.^ki borbi podpirajo, predvsem bratskim jugoslovanskim narodom, ki nam stojijo v tem zgodovinskem trenutku tako odločno in nesebično ob strani. « Slovenke in Slovenci tržaške okolice! V resnem trenutku, ko je potrebna strnitev vseh naših sil za uresničenje Svobodnega tržaškega ozem= lja in za dosego vseh naših narodnih in človečanskih pravic, je nujen skupen nastop vseh Slovencev na; šega področja ne glede na njihovo politično pripadnost. Zato smo podpisane politične skupine skle^ nile, da pri prihodnjih volitvah v občinah Devin * Nabrežina, Dolina, Repentabor in Zgonik ne bomo postavljale strankarskih list. V smislu tega sklepa vas pozivamo, da se v teh občinah zedinite za take liste, ki odgovarjajo kra-jevnim potrebam in razmeram in v katerih naj pride do izraza splošna narodna sloga. Pri izbiri kandi* datov naj vas vodi predvsem skrb, da bodo to zares zavedni Slovenci, odločni ter pošteni predstavniki in branitelji interesov našega ljudstva. Pri vaših naporih za uresničenje tega smotra vam bomo nudili vso našo pomoč V Trstu dne 18. aprila 1952. SLOVENSKA DEM. ZVEZA OSVOBODILNA FRONTA SLOV. KRSC.-SOC. ZVEZA za TRZASKO OZEMLJE v TRSTU SKUP. NEODV. SLOVENCEV Domačin g. Miro Presl je otvoriJ zborovanje in s primernimi besedami podčrtal velik pomen prvega slovenskega tabora za obrambo STO-ja v Bazovici. »Naša zgodovina bo današnji dan vpisala med redke svetle dneve našega narodnega življenja«, je zaključil g. Miro Presl. Združeni pevski zbori so nato zapeli z ljudstvom himno, »Hej Slovani!«, nakar je spregovo-lil g. dr. Franc Tončič, zastopnik Skupine neodvisnih Slovcncev. G. dr. F. Tončič je po navedbi velikih^ krvnih žrtev tižaških Slovencev v drugi svetovni vojni podčrtal našo pravico, da dvignemo svoj glas pro-, ti povrnitvi italijanskega gospostva v tej ali oni obliki, ker smo do dna spoznali predfašistično, fašistična, in pofašistično Italijo, in poudaril krivdo ZVU, če smo bili kljub našim žrtvam potisnjeni na gospodarskem in kulturem področju za petdeset let nazaj. »Ta zakonita in moralna krivda ZVU bo šla v zgodovino!« je pribil g. dr. F. Tončič. Po obsodbi italijanskih imperialističnih zahtev po jugoslovanskem ozemlju je g. dr. F. Tončič zaključil svoj govor z vzklikom: »Naj ž!r vi STO, naj živi enotnost tržaških Slovencev v obrambi osnovnih na-, rodnih pravic!« Govori zastopnik SKSZ Za Slovensko krščansko socialno zvezo je nato spregovoril g. dr. En-( gelbeit Besednjak, ki je obtožil vodilne katoliške kroge v Italiji, da so se spustili v tekmo z najhujšimi nacionalisti in fašisti, hoteč Govor zastopnika SDZ Odločile izjave dr. B. Agneletta »Slovenci, Slovenke, ko smo dali pobudo za organiziranje današnjega tabora, kjer so se prvič po tolikih letih zbrali zopet vsi Slovenci našega področja, smo imeli jasno pred očmi neizpodbitno dejstvo, da samo združeni tvorimo silo, ki lahko kljubuje vsem našim nasprotnikom in sovražnikom. Zadnja leta so potrdila — če je komu bilo to še nejasno — da je italijanski imperializem vedno isti, naj se skriva pod črno srajco Mussolinija, pod rdečo zastavo Togliat-j tija ali pod zlouporabljeaimi krščanskimi načeli De Gasperija. Danes vidimo vsi — tudi tisti, ki so še mislil^ da bo padec fašizma pomenil spremembo v italijanskih odnosih do nas — da traja ista mržnja, ki je tako kruto prišla do izraza v dobi fašističnega nasilstva, še danes. Italijanski imperializem ogroža naše pravice na vseh poljih: kjer vidi Slovenca, tam vidv sovražnika, ki ga je treba zatreti', ■Ni razlike med italijanskimi liberalci in socialisti, med demokristjani, fašisti in kominformisti: vsi so složni, ko je na dnevnem redu vprašanje naših pravic, našega ob-, stoja, našega jezika! Ta njihova mržnja se stopnjuje iz dneva v dan: uradno siccr ne govorijo o potrebi zatiranja Slovencev, NE, njihova borba gre proti STO-ju, ker oni vidijo v STO-ju jamstvo z« naše pravice. Vsa gonja proti STO-ju, ki traja že toliko Časa, izvira iz enega samega strahu: SLOVENCI. Vidijo v nas mlad narod, žilav narod, ki terja svoje pravice, ki se bori za svoje pravice, ki ne bo odnehal od te borbe, dokler ne bo dosegel zastavljenega »i cilja. Tega te oni boje! A kaj je to? Ali jih želimo morda uničiti, podjarmiti? NE! E-NAKOPRAVNOST OBEH TU 21-VECIH NARODOV: to je strah, ki jim ne da spati! Ko smo razdvojeni, ko trosimo svoje sile v medsebojnih trenjih, gledajo italijanski iredentisti z u-živanjem na naše deljene vrste in na pretkani način izkoriščajo našo slabost ter nam očitajo celo, d* smo nesposobni, skupno naitoplti v najkritičnejiih trenutkih. V mnogih knjigah boste našli to trditev! A sedaj, ko smo tu, ko strnjeni nastopamo v obrambo naših pravic, ko smo vsi skupaj zagrabili 'S bakljo naših bazoviških junakov, ko smo se znašli v odločilnih trenutkih borbe za naš obstoj, sedaj čutijo, da je veter zopet zapihal v naša slovenska jadra, in v onemoglem besu stiskajo zobe. In kaj s^ si izmislili? Po njihovem naši pred-j stavniki, ki se bore v Londonu za STO, ne predstavljajo tukajšnjega slovenskega naroda! Kdo ga pa predstavlja? »Ultlme notizie«, ki so prišle na to brihtno idejo, ali mogoče gospod Vidali? Tisti Vidali, ki se po Italiji poteguje ta »Trieste italianissima«, ki pravi, da je treba s hitrimi ukrepi preprečiti, da ne bi Trst postal grobišče Italijanov? Če hočemo doseči pravice, tisto enakopravnost, ki je naš smoter, potem moramo najprej doka tat i, da smo tu, da tu živimo! Gledati moramo, da nas bodo predstavljali nesporno naši ljudje. Ce se Slovenci ne bomo pokazali, potem bodo zastonj naše zahteve) Pokazati se moramo tako odkrito in veličastno, kot smo se danes zbrali na tem »lavnem mestu, na zemlji, ki jo je pojila kri naših mučenikov. Po prejšnjih volitvah ste lahko opazili vsi, da Je ves italijanski tisk Stel med slovenske glasove glasove Narodne liste in Ljudske Fronte, med glasove za neodvisnost STO-ja pa je poleg Stel še glasove Fronte za neodvisnost in Tržaškega bloka. Tu nastaja problem kominformi-stov: kominformističnih glasov niso šteli med glasove za STO! Problem vidalijevcev je torej pereč. Moramo mu priti do dna, da smo si na j&snem, kdo so ti ljudje Ko govorimo o vidalijevcih, m >-ramo ločiti med njihovim vodstvom in njihovimi pristaši. Kaj dela in misli Vidali ter italijanski del njegove partije, nas zanima le indirektno; hočemo si pa biti na iasnem, kaj je s slovenskim delom njegove stranke; hočemo vedeti, če te ljudi lahko štejemo med resnične Slovence ali med zapeljance in škodljivce. Tri dolga leta smo opazovali obnašanje kominformistov v mestnem svetu; čitali njihova načela, izražena v njihovem tisku; poslu. (Konec na 3. strani) Pelo naše delegacije u Londonu Pivi slovenski tabor v Bazovici na velikonočni ponedeljek dne 14, aprila je izpadel kot mogočen dokaz neomajne volje vseh tržaških Slovencev, da zastavijo vse svoje sile za dosego izvajanja določb mirovne pogodbe z Italijo glede Svobodnega tržaškega ozemlja. N.^ drugem mestu govorimo o velikem pomenu bazovskega tabora za n a so, tižaško stvar, zato bomo tu poročali le. o njegovem poteku. Bazovica je bila praznično odeta v številne tržaške in narodne zastave. Številni napisi so s svojimi gesli poudarjali značaj prvegi slovenskega tabora. »Nikoli ve& pod Italijo!« je bil krik, k! je sja!-no vrel iz sičnih globin vseh navzočih Slovencev. Koliko nas je bilo? Mnogo! Na-, polnili bi Veliki trg v Trstu piav gotovo. Italijansko časopisje previdno molči o našem številu, čeprav poudarja zelo velik pomen slovenskega protestnega zborovanja na Bazovskem z mufieniško krvjo prepojenem polju. Se eno u-ro po začetku tabora so avtobusi še vedno prevažali trume l.iiMi na ki a j ztc~>van'a; mnogo ljudi je rmralo celo cslati v Trstu in drugod po podeželju, ker ni bilo na razpolago dovolj avtobusov! Vešča-, ki cenijo število navzočih na dva’-, set tisoč oseb, brez vsakega dvoma pa najmanj na petnajst tisoč. Po prihodu povorke iz Bazovice na kraj mučeniške smrti Bidovca. Marušiča, Miloša in Valenčiča, so zastopniki vseh štirih udeleženih,-slovenskih strank položili vence na, spomenik bazovskih žrtev. Govori zastopnik SNS dokazati, da so najmanj tako dobri ali pa še boljši italijanski nacionalisti kakor njihovi nasprotniki, in da so moralno podlegli v tej tekmi najnestrpnejšega skozi in skozi poganskega nacionalizma. Kakšno jej demokrščansko pojmovanje o bratskem sožitju med nerodi, dokazujejo italijanski katoliški krogi najbolje s stalno borbo pioti slovenskemu šolstvu! G. dr. E. Besednjak je tudi orisal vso ogromno škodo, ki smo jo tržaški Slovenci pod Italijo utrpeli na gospodarskem polju, in nakazal prizadevanja italijanskih katoliških krogov, da bi celo danes razslastili in kolonizirali slovensko tržaško okolico v doka?, svojega pojmovanja krščanskih bratskih odnosov do slovenskih so-dežeianov. Najmanj krščanska pa je demokrščanska borba proti slovenskim jezikovnim pravicam! G. dr. E. Besednjak jc še najodločneje ožigosal dejstvo, da je rosta'a italijanska Katoliška akcija politično orožje tržaških fašistov in iredentistov zoper katolike sloven-; ske narodnosti. Za g. dr. E. Besednjakom je na7 stopil g. dr. Branko Agneletto v i-menu Slovenske demokratske zveze. Njegov govor navajamo v ce-'oti spodaj. Govori zastopnik OF Kot zadnji je spregovoril v imenu Osvobodilne fronte slovenskega naroda za STO g. dr. Jože Dekleva, ki je obsodil ponovni pojav fašistične nestrpnosti in zagrizenosti na Tržaškem pod vlado ZTO. V tej fašistični nestrpnosti in imperialistični miselnosti pravkar poraženega sovražnika pa se skriva klica poslana tudi naslednja brzojavk^ slovenskima predstavnikoma v tržaški delegaciji v Londonu: »Tabor Slovencev v Bazovici izraža soglasje zastopništvu slovenskih političnih organizacij naše cone. Poziva vztrajati do kraja v borbi za STO! « bodočega spopada in novega krvo-prelitja! Nove koncesije Italijanom na Tržaškem bi pomenile za tržaške Slovence povečan pritisk, brutalnejše teptanje našega življa in bi bile hkratu kršitev mirovne pogodbe, ogrožanje interesov držav podpisnic mirovne pogodbe in predvsem Jugoslavije! Jugoslavija je zato jasno povedala vsemu svetu, da ne bo priznala nobene trgovine na naš račun in da ne bo koli nanjo pristala. Na koncu svo^ jega govora je g. dr. J. Dekleva postavil zahteve slovenskega naroda na Tržaškem za zaščito njegovih koristi v duhu mirovne pogodbe in pozval vse tržaške Slovence, nai. sc pod geslom »Nikoli več pod I-telijc!« združijo v skupni borbi za naše nacionalne pravice in na? f svobodo. Po koncu govorov so združeni pevski zbori (460 pevcev!) zapel-; Hajdrihovo Morje adrijansko, Volaričevo Eno devo le bom ljubil ir, Venturinijev«) Bazoviško. Mogočno je zadonela po Bazovski planjavi naša pesem in dala svečanosti svojski pomen! Na kom u je prvi slovenski tabor za obrambo STO-ja odposlal Varnostnemu svetu OZN resolucijo, ki jo. objavljamo na uvodem mestu. Resolucija je bila poslana v vednost tudi gen. T. J. Wintertonu, poveljniku cone \ STO-ja in vladi FLR Jugoslavije. Varnostni svet je bil naprošen, da o vsebini resolu7 cije obvesti vse države podpisnice, mirovne pogodbe z Italijo, pred-, vsem pa države, ki so podpisale tristranski predlog. Z bazovskega tabora je bila od- Zastopnik angleškega zunanjega ministrstva je dne 16. aprila zvečer sporočil delegaciji tržaških in-dipendentistov, ki se mudi v Londonu, da bo lahko pismeno predložila angleškemu zunanjemu ministrstvu svoje stališče glede tržaškega vprašanja. Delegacija tržaških indipendenti-stov je priredila istega dne uspelo časnikarsko konferenco, katere so se udeležili dopisniki vseh važnejših svetovnih listov. Na konferenci je zastopnik Tržaškega bloka dr. Mario Stocca poudaril imperialistični značaj italijanskih zahtev glede Trsta, fašistič. ni značaj zadnjih demonstracij \) Trst« ln zahtevo vseh Tržačanov, po odklonitvi vsakega večjega ita-; Pijanskega vpliva na tržaško življenje. Zastopnik Fronte neodvisnosti Bruno Černe je prikazal absurdni gospodarski položaj v Trstu, kjer) duši Italija vsak gospodarski vzpon našega ozemlja in njegove naravne, trgovske stike z zaledjem. iNuto je spregovoril zastopnik SDZ, SKSZ in SNS, združenih v slovenskem Akcijskem odboru >a obrambo STO-ja, dr. Josip Agne* letto, ki je v imenu vsega slovenskega in hrvaškega prebivalstva STO-ja zahteval njegovo ohranite^ in spoštovanje vseh določb mirovno pogodbe z Italijo. V utemeljitev svojih zahtev je navedel zgodovinske dokaze italijanskega raznaro. dovklrtfega dela proti slovenskemu in hrvaškemu življu na Tržaškem. 'Za Slovensko-italijansko ljudsko fronto sta spregovorila Branko Ba7 bič in Bortolo Petronio, ki črtala, da obvlada Italija s pomočjo pristranskega delovanja ZVU Člani in somišljeniki, podpisujte našo listo! Pisarna SDZ v ulici Machiavelli 22-11. je vsak dan od 9. do 12. ure na razpolago za podpisovanje naše liste za tržaško občino! dejansko vse tržaško politično dogajanje, zaradi česar je treba preprečiti, da bi tudi pravno pripojila A cono. Zato sta zahtevala, naj se vodstvo na Tržaškem področju pn7 veri samemu tržaškemu prebivalstvu, ZVU pa naj ohrani samo nadf zorstveno nalogo nad javnim življenjem, Treba je tudi izvesti re-1 organizacijo vsega Javnega življenja v duhu popolne enakopravnosti slovenskega in italijanskega življa. --------- Podpisujte naSo listal Stran 2. DEMOKRACIJA .... Leto VI, - Ste v. 16 VESTI z GORIŠKEGA „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti“ Odločno zadržanje krminskih slovenskih staršev in učencev, ki so si raje postavili svojo samostojno zasebno šolo, kot da bi se utopili v laški šoli, in tržaški dogodki, ki nakazujejo nevarnost povratka italijanskega vladanja nad našimi brati na STO-ju, nas silijo, da spregovorimo odločno besedo na račun nekaterih goriških slovenskih mlač-nežev, ki jih je strah lastne sence ali pa ki so že pokazali hrbet svojemu narodu. So nekateri dobrostoječi Slovenci, ki bi lahko dali svoje otroke na slovenske šole, pa jih raje pošiljajo v italijanske z enim ali drugim izgovorom, ki niti najmanj ne drži,.Optanti bi lahko vzdrževali svoje otroke na slovenskih šolah v Trstu, pa jih držijo na laških potuj-čevalnitah v Gorici z izgovorom, •da jih oblastva na slovenske ne pustijo.... So tudi primeri jugoslovanskih državljanov, ki bi svoje otroke lahko pošiljali v slovenske šole v Gorico ali pa v Trst, pa ne, niti doma ne govorijo več slovenski! Njim gre za trebuh in ne za materin je-j zik! Bežali so iz Jugoslavije, da se obogatijo, in ne iz kakega drugega razloga. Tu pa so nam v škodo in v sramoto! Tudi med samimi izobraženci najdemo primere pravih cunjastih značajev, ki ne čutijo niti tolike, ponosa, da bi svoje otroke vzgojili, v duhu svojega slovenskega rodu. in si dali vrniti slovensko obliko svojemu popačenemu priimku. Vsak izgovor je zaman, kajti obstojajo dovolj jasna določila, ki dajajo vsakomur možnost in priložnost za prošnjo, da se mu popravi krivica na tem polju. Strah? Zakaj'fn čemu?... Na žalost ugotavljamo, da so pri nekaterih vrhovih še najslabši primeri take potujčevalne vzgoje v družini. Med učiteljicami pa najdemo naravnost sramotne primere zadržanja in ravnanja, saj se sramujejo govoriti svoj materin slovenski jezik celo med seboj, ko so popolnoma same, ali pa ko se vozijo v šolo poučevat in »vzgajat« našo deco. Celo v prisotnosti svojih slovenskih učencev govorijo med seboj italijanski! / Menda ne bomo veliko zgrešili, če trdimo, da' je vzrok temu na-; slednji. Omenjene učiteljice, katere bi lahko imenovali kot prototip novodobnih »slovenskih« učiteljic so neokusna zmes različnih narodnosti, ideologij in mišljenja. V njih ne najdeš kristalne lepote ne pri-, stno slovenskega in ne pristno italijanskega dekleta. Po žilah teče kri slovenskih staršev, materin jezik je po naravi slovenski, po u-radnem pojmovanju učiteljice, nastavljene na šoli s slovenskim učnim jezikom, pa italijanski. V srcu ne čuti verjetno ljubezni do nobene zemlje, razen do tiste, iz katerg trenutno črpa svojo mesečno plačo. Vse ostalo, kar predstavlja za vsakega povprečnega človeka narodne svetinje, je prazen nič! Materin jezik je ostal samo še sredstvo, ki ji danes slučajno koristi pri njenem poklicu v šoli, v javnosti se mu je pa odpovedala In ga morda celo sovraži ali pa vsaj pre- zira. Drugače si pač ne moremo tolmačiti ravnanja teh učiteljic, ki med sabo na poti v čolo govore samo italijanski, tudi lco so v izključno slovenski družbi! S takim ravnanjem so si zapravile spoštovanje svojih sorojakov, tujcu so se pa vrgle pod noge, kot pravi pregovor: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« So pa tudi take, ki so se udale Italijanom in od njih rodile otroka, ki ga sedaj morajo same preživljati. Te so šle »poučevat in vzgajat« slovenske otroke na Tržaško, svoja pa držijo v italijanskih šolah v Gorici..,. . Najodločneje grajamo ravnanje takih mater-učiteljic, ki ga naše narodne koristi v teh odločilnih časih ne morejo in ne smejo trpeti! Saj ga ne trpi noben narod na svetu, ker je vsakemu narodu na tem, da se njegova narodna čast ohrani visoka in neomadeževana, saj noben narod na svetu ne želi, da trpita njegova čast in njegov ponos na ugledu! Nekatere mlajše, recimo tudi novinke, žal tudi iz dobro stoječih družin, so tudi poiskale mesto »vzgojiteljice« na slovenskih šolah na Tržaškem. V Gorici pa Slovencev ne poznajo in zahajajo samo v italijanske lokale in samo v itali- jansko družbo. Kar se tiče morale, prepuščamo zadevo njim samim in njihovim staršem, toda vprašanje, ki ga danes začenjamo obravnavati, utegne dobiti še drugačen razvoj, kajti nobenemu narodu na svetu ni na tem, da to v svoji sredi trpel take izvržke. V ostalem pa povemo, da z našo današnjo objavo niti najmanj ne mislimo, da mora ostati naš človek v mrzlem ali sovražnem razpoloženju do sodržavljanov italijanskega rodu. Nasprotno smo mi globoko prepričani, da nam bo vsak pame? ten Italijan dal prav, ko zahteva? mo od pripadnikov svojega rodu častno vedenje v vsakem oziru. Tako želijo in zahtevajo tudi pametni Italijani od svojih bratov in se? stra! Končno ne moremo mimo tega, da ne obsodimo tistega profesorja na slovenski nižji srednji šoli, ki se ponaša pred slovenskimi dijaki v razredu, da je član italijanske »Lega Nazionale«, kajti vsi vemo, da je to italijansko združenje sovražno razpoloženo do Slovencev v Italiji! Sin slovenskih staršev, pa član združenja »Lega Nazionale«.... Plača profesorjev in učiteljic bodi časten zaslužek za pošteno in pravično delo; nihče naj je ne, spreminja v Judeževe groše!... Seznam solim no ogled Na tajništvu goriške občine so na razpolago vsem meščanom seznami volivcev goriške občine. Ti seznami bodo do konca meseca na razpolago prizadetim, da kontrolirajo, če so vpisani med volivce. Po dosedanjih podatkih je v goriški občini 27.60t3 volivcev. Od teh je več kot polovica žensk (15.237). Ljudski sodniki Goriški župan poziva vse stalne prebivalce goriške občine, ki imajo sledeče pogoje - italijansko državljanstvo ter uživanje vseh ci-, vilnih in političnih pravic, dobro nravno spričevalo, od 30 do 65 let starosti ter nižjo srednjo šolo - da vložijo prošnjo na navadnem papirju na mestno občino v teku prihodnjega julija za vpis v seznam ljudskih sodnikov pri prizivnem in porotnem sodišču. Ljudski sodniki ne morejo biti ženske, vsi sodnijski uslužbenci, pripadniki vojske in vsakovrstne policije, duhovniki in redovniki. Dovoljenja za mlačna Lastniki mlatilnic, ki želijo to poletje delati s svojimi stroji, morajo najkasneje do 30. t. m. vložiti prošnjo za mlačvo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. Po tem ro? ku bodo eventuelno upoštevali prošnje, ki bi se nanašale na pravkar kupljene stroje, nove ali stare. Ze lovijo slovenske glasove,.. V nedeljo 30. marca t. 1. so »slovesno« pozdravili napeljavo električne luči v razne slovenske kraje občine Dolenje. V ta namen se je podal v Skriljevo ves štab dolenjskih in goriških demokrščanov. Na? čelovali so mu.dolenjski župan Ve-nica, učitelj Bodigoi, predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot in, goriški župan dr. Bernardis. V šo- lo v Skriljevem so sklicali vse slovenske poglavarje družin iz tistih krajev in jim držali svoje go7 vore, ki pa niso niti najmanj zadovoljili naše ljudi, ker jim nihče ni govoril o zaščiti Slovencev v Ita-j liji, ki jih prav demokrščanska vlada in krajevni voditelji demo-krščanske stranke najbolj zapostavljajo. Napeljavo električne luči so naši kmetje in delavci jpošteno plačali z davkom, ki ga. plačujejo vladi, pokrajini in občini; zato gre zasluga za električno luč slovenskim davkoplačevalcem in ne demokrščanskim predstavnikom, ki niso Slovencem nikoli dali niti vinarja od svojega in ki Slovence zagrizeno sovražijo, kot so to pokazali v Krminu, kjer so svojevoljno in na-, silno ukinili slovenski razred •>-snovne šole. V Gorici pa tako dr. Culot kakor župan dr. Bernardis krivično zabranjujeta uporabo slo-, venskega jezika našim svetovalcem v občinskem svetu in našemu ljudstvu v javnih uradih! , Lepo je zbrati skupaj uboge slo-v venske kmete, ki se niso še otresli strahu- iz časa fašističnih »adunat« (shodov), lepo je tudi obečati Skri-j ljevcem, da jim bo na zvoniku ved-, no svetila luč v opozorilo nočnim popotnikom . . . , da je tik za vasjo državna meja; grdo pa je pripisovati demokrščanskim zastopnikom vse te zasluge, ki gredo na račun samo slovenskih davkoplačevalcev. Najlepše bi ti demokrščanski zastopniki storili, če bi našim ljudem povedali, da se smejo brez strahu posluževati svojega materinega jezika tako na dolenjskem županstvu kakor povsod v javnih uradih. To veleva krščansko načelo, to je Kristus ukazal! Toda demokrščanskim zastopnikom gre za glasove slovenskih volivcev, zato se zopet šmulijo okoli njih in si z denarjem slovenskih davkoplačevalcev ustvarjajo »zasluge«,' ki jih nimajo. Nasprotno pa so prav oni najhujši in najbolj zagrizeni sovražniki Slovencev iz dolenjske občine in iz drugih krajev Goriške. Dopis iz Dolenj ob priliki ukinitve slovenske šole v Krminu je maslo krajevnih demokrščanov, ki so izpovedali, da so proti Slovencem iz Dolenj! Sladko je vince dolenjskih Slovencev, g. učitelj Bodigoi, kaj? Pa ne mislite, da ga boste srkali po Vašem namenu in mišljenju! . . . italijanske in naše šole Sodržavljanom italijanske narodnosti je menda zelo težko ali celo; nemogoče razumeti naše prizadevanje za. ohranitev in uspešno delo? vanje vseh naših šol od otroškega vrtca pa do najvišje srednje šole, kar jih sploh imamo. To nerazumevanje izvira iz popolnoma zgre? šenega pojmovanja pomena in namena šole. Vsi primeri zadnjih časov, ki so se pripetili na naših šolah na Goriškem in na italijanskih v coni B STO-ja, jasno pričajo, da je problem šole za nas povsem drugačen kot za Italijane. Mi namreč pojlmujemo šolo kot nedotakljivo kulturno svetišče, kamor ne spada nič drugega kot umska in srčna kultura, do katere ima pravico in dostop V3ak človek. Politika nima s šolo nič skupnega! Italijani pa vidijo v šoli predvsem močno poliT tično orožje. Kako si moremo drugače tolmačiti nekulturne ukrepe, s katerimi so ukinili slovensko šolo v Krminu ter odpoklicali tako število svojih učiteljev z italijanskih šol cone B STO-ja sredi šol? skega leta? V jugoslovanski coni B Svobodnega tržaškega ozemlja so namreč poučevali italijanski u-čitelji na italijanskih šolah. Plačevala jih je seveda jugoslovanska vojaška uprava cone B, toda Italija je tem učiteljem dajala še posebne mesečne zneske. Kar naenkrat je tik pred veliko nočjo 45 takih učiteljev zapustilo šolo in se preselilo v Trst odnosno v Italijo. Samo iz vidika strupenega sovraštva proti vsemu, kar je slovensko, so to napravili! Vsi razlogi za ukinitev šole v Krminu so samo prah v oči tistim, ki razmer na Goriškem ne poznajg. Ker Jugoslavija, ki kljub komunističnemu režimu spoštuje jezikovne pravice manjšin v svojih, mejah, ni posegla po radikalnih protiukrepih in je tako v svetovni javnosti dokazala, da je njena kultura višja od »3000-letne Italijan? ske kulture«, ki se boji tudi zakonitih slovenskih ljudskih šol v svoji državi, je bilo pač treba na kak način ta kulturni škandal oprati. Zato so uprizorili komedijo itali? janskih šolnikov cone B, ki so v masi zapustili svoje postojanke in se preselili v varno naročje »ma-drepatrie«, češ da so ogroženi s strani jugoslovanske oblasti. Ce so res krivi in pomešani v kako špi-jonsko mrežo, nas ne zanima; nas zanima le dejstvo, da so pustili važno kulturno postojanko in se. strahopetno umaknili v Trst! DeiRoMnl so se povezali z MSI Dvojna igra italijanskih demokrščanov postaja vedno bolj odkrita. Znano je, da so MIS-ovci (Movi-mento Sociale Italiano) nasledniki fašizma, to je tako imenovani neo-fašisti. , Kljub vsem naporom poslanske in senatorske zbornice v Rimu se demokriščanska vlada ni še odločila za objavo zakona za pobijanje fa? šizma, ki se skriva za stranko MIS. Ne samo, ampak demokrščani, o katerih se splošno predvideva, da bodo izgubili veliko število glasov na prihodnjih upravnih volitvah v južni Italiji, še več pa na državnozborskih prihodnje leto, iščejo povsod zaveznikov za skupen nastop na volitvah. In ker jim dosedanji njihovi prijatelji odrekajo zaupanje in sodelovanje, so se v nekaterih krajih sporazumeli nič man} kot z MIS-ovci. Prepričani smo, da bi se demokrščani iz sovraštva proti Slovencem združili tudi s kominformisti! Saj je De Gasperi že vrgel prvo besedo v ta namen glede na volitve v Trstu. Vprašanje je samo, kdo bo vodil razgovore z Vidalljem: ali župan Bartoli ali pa sam škof Santin? Tri smešne iz ital. virov V rimskem parlamentu je poslanica Mary Tibaldi Chiesa zastavila vprašanje ministrskemu predsedni? ku De Gasperiju, da bi vedela, kako misli vlada nastopiti, da bi bili tržaški Italijani toliko zaščiteni, da< bi lahko uživali pravice, ki jih predvideva listina o človečanskih pravicah!... »II Gazzettino« od nedelje 6. t. m. pa piše, da v Italiji niti ne obstoja Šolstvo vsiužbi politike? kako vprašanje o zaščiti slovenske manjšine, ker te manjšine sploh ni. Res pa je — pravi »II Gazzettino« — da ljudstvo v dolinah Tera in Nadiže občuje v »rojstnih govoricah, ki so daleč proč od slovenskega materinega jezikav... (»...na-tivi dialetti, lontani di parecchio aalla madrelingua slovena«...) Takih cvetk smo Slovenci v Italiji že vajeni. Poslanica Mary Tibaldi Chiesa namreč niti ne ve, da so Slovenci tisti, ki tako na Tržaškem kot na Goriškem in Videmskem terjajo spoštovanje človečanskih pravic. »II Gazzettino« pa misli, da so slovenske govorice v - Italiji kaka napolitanščina ali sardin-ščina, ki nimata niti najmanjše vezi z italijanskim jezikom. Kljub temu imajo Napolitanci in Sardinci pravico do svoje italijanske osnovne šole, da se izurijo v čisti materinščini, Slovenci v Italiji pa ne!... Ko so ob zedinjenju Italije otvo-rili prvi rimski parlament, so morali uporabljati tolmača, da so se lahko razumeli s Sardinci!... Med Slovenci iz dolin Tera in Nadiže, ter ostalimi primorskimi in osrednjimi Slovenci pa ni potreben tolmač! »Giornale di Trieste« od 11. t. m. je objavil, da so uslužbenci gori? ške umobolnice ugotovili na svojem sestanku, da uživajo bolniki slovenske narodnosti popolno ena? kopravnost z italijanskimi... Tako domišljavost si namreč lahko privoščijo samo uslužbenci u-mobolnice... Vprašamo jih, v čem pravzaprav tiči njihovo »enakopravno« ravnanje s slovenskimi bolniki: ali govorijo z njimi slovenski? Ali jim nudijo slovenske knjige, časopise, revije, koncerte, kot jih imajo italijanski bolniki? Ali so slovenskim bolnikom ob pri-; liki volitev obrazložili v slovenskem jeziku, da lahko volijo slovenske kandidate? Ali so tem revežem dali možnost, da so jih spremljali na volišče slovenski volivci? In ali oblastva priznavajo slovenskim bolnikom italijansko, državljanstvo, kot jim pritiče, in tistim, ki jim pritiče? In tako dalje! Za časa borbe smo vsi vedeli, da so italijanski borci OZOPOVCI pioti slovenskim partizanom in sploh proti vsemu, kar je bilo slo? venskega, in da niso niti najmanj napadali Nemcev in fašistov na področju Goriške in Beneške Slovenije. Vedeli smo tudi, da so bili OZO, POVCI v tesnih stikih s fašističnimi oddelki iz Gorice, ker so padle v roke Slovencev razne listine, ki so o tem pričale. Ze zaradi tega so OZOPOVCI bi- li proti sili, ki se je kot priznana zaveznica borila na strani zaveznikov proti nacifašistom. Garibaldin-ci pa, to je italijanski partizani, so se tudi borili na strani zaveznikov in so kot taki bili v tesnih stikih, in v skupni borbi proti nacifašistom. Imeli so zaradi tega ogromne žrtve in vsi se spominjamo, kako so . jih Nemci in fašisti obešali po raznih krajih furlanske nižine, ne da bi jim OZOPOVCI niti enkrat prihiteli na pomoč. V boju z naci-fašisti jih je tudi padlo veliko število in mnogo jih je bilo odpeljanih v koncentracijska taborišča c, Nemčijo! OZOPOVCI j5a so jim zamerili, ker niso bili proti Sloven? cem in ker so se borili proti fašistom. Tako so Garibaldinci izvedeli, da so OZOPOVCI proti njim in proti zakoniti zavezniški sili? Zato so jih napadli v Porčinju v. Beneški Sloveniji in z njimi obračunali, kot je bilo takrat v vojnem času v navadi! Lani pa je italijanska sodjja o-blast pozaprla vse soudeležence te-, ga napada na porčinjsko posadko OZOPOVCEV in jih letos pred veliko nočjo, po dolgih mesecih razpravljanja, obsodila na kakih 700; let skupne kazni! Med obsojenci, niso samo poveljniki garibaldinske, napadalne edinice, ampak tudi vse moštvo edinice kot take, ki je vendar moralo svojo komando ubogati, kot vsak vojak v vojnem času, in sicer za ceno življenja! Vsi pa so bili oproščeni izdajstva! ■Nam ne gre za to, da opravičujemo delo komunistične garibaldin? ske bojne formacije, ker v primeru kot takem ne gre za komunistično ideologijo in za komunistično revolucionarno akcijo, ampak za bojno formacijo na strani zaveznikov, proti nacifašistom in proti stran- skim edinicam, ki so se na gor^ navedenih dveh področjih (Goriška in Beneška Slovenija) borile proti slovenskim in proti garibaldinskim bojnim edinicam! Kajti če bi morali obsoditi vse komunistično usmerjene partizanske vojne formacije, bi morala italijanska sodna oblastva staviti pred sodišče vse italijanske komunistične partizane! Zato vidimo v obsodbi, ki jo je porotniško sodišče v toskanskem mestu Lucca izreklo proti Garibal-dincem, krivico, ki se je zgodila rednim in od vseh zavezniških sil priznanim borcem! Menimo tudi, da so sodbo narekovali politični vzroki, kajti v Italiji se po zaslugi demokrščanske vlade na eni- strani joomiloščujejo in rehabilitirajo vsi fašisti, v prvi vrsti prvaki, ki so zakrivili vnebovpijoča grozodejstva, na drugi strani pa se preganjajo protinacifašistični borci samo zato, ker so komunisti in ker so v vojnem času bili zavezniki slovenskih partizanov. Clen 16. mirovne pogodbe, ki jo je Italija sprejela in podpisala, pa pravi dobesedno: »Italija ne bo niti preganjala niti motila italijanskih državljanov, posebno ne članov oboroženih sil, samo zato, ker so v času med 10. junijem 1940 in, vstopom v veljavo mirovne pogodbe izrazili svojo naklonjenost za stvar zavezniških in združenih držav, ali ker so vodili akcijo v prid tej stvari.« Mi pa vemo tudi, da so OZOPOVCI nameravali napasti krmin-sko partizansko posadko še po končani vojni, to je v maju 1945, z namenom, da osvobodijo ujete fašiste, ki so se do konca borili proti stvari zavezniških in združenih proli-nacifašističnih sil! Posevki žita in sladkorne pese V preteklem letu je znašala površina žitnih posevkov v Italiji 4,726.500 ha. Na tej površini so pridelali 68,956.300 stotov žita. V vsej Italiji so pridelali v lanskem letu 56,936.400 stotov sladkorne pese na skupni površini 192.290 ha. , Obmejni prehodi Vsi obmejni prehodi so zopet odprti za ves promet. GOSPODARSTVO! Uradni podatki cen Po podatkih statističnega urada v Rimu so bile cene na debelo v preteklem marcu 53,05 krat višje kot leta 1938. V tem času je bilo že opaziti lahko padanje nekaterih predmetov kot n. pr. jajc, povrtni? ne, mleka in mlečnih proizvodov. Stanka jaonik lokalen? Osnutek novega finančnega zakona, ki predvideva precejšnje obdavčevanje javnih lokalov, je povzročil med krajevnimi tovrstnimi obrtniki precej razburjenja. tem zakonu bi poleg povišanja davka na vino in nealkoholne pijače ter slaščice verjetno zelo zvišalj tudi obrtniški davek. Zaradi tega so prizadeti pripravljeni braniti za vsako ceno svoje interese in y skrajni sili bodo tudi stavkali ali bolje rečeno povzročili Izprtie. GRINTAVOST SADJA Ta bolezen je že vsem kmetovalcem znana. Nosi ime: Fusicla-dium ali Venturia inecualis. Bolezen povzroča neka glivica, ki napada vse zelene dele hrušk in jabolk in seveda tudi sad sam. Bolezen iz-gleda prav kakor morebitne grinte na človeški koži: vzbočeni rujavi madeži. Najbolj občutljive za to bolezen so bolj žlahtne vrste hrušk, in jabolk. Tako tudi napada bolezen bolj v nizkih, zaprtih, meglenih in nezračnih legah, manj pa v visokih in zračnih. To dokazuje, da je vzrok bolezni isti kot pri pero-nosperi. Borimo se tudi proti tej bolezni z istimi sredstvi kakor proti peronosperi. Borba proti bolez? ni pa je samo preprečevalne in ne ozdravljive narave, predno se bolezen pojavi, ker čim vidimo bolezen, je ne ozdravimo več. ■Proti bolezni imamo samo en način borbe, in sicer škropljenje z brozgo na podlagi bakrenih sred? stev: modre galice, prahu Caffaro; bakreni Tiosol itd. Svoječasno je bila znanost glede tega mnenja, da moramo škropiti proti gvintavosti od začetka cvetenja naprej 4-5-krat v presledkih 14 dni. Najnovejši poskusi in raziskovanja so pa pokazala-, da je uspešno škroplje-nje že takoj, ko se cvetno popje začne odpirati. To je prav sedanja doba. S takim prvim škropljenjem, ki ga opravimo z bolj močrio brozgo, 2-3 kg modre galice in primerno količino apna, uničimo do 95 odst. trosov holezni (tros je seme bolezni). Napisali smo te besede o grinta-vosti namenoma prav sedaj, ko je čas za škropljenje najbolj primeren. Pri škropljenju moramo seve- da paziti, da poškropimo predvsem popje samo! Pri škropljenju po cvetenju je bolj priporočljivo škropiti n. pr. z bakrenim Tiosolom, ker nam to ne pusti peg na sadju. Pri teh škrop- ljenjih bomo brozgi primešali 250 -300 gr Arsenata za uničenje črva. OKOPAVANJE TRT Tudi to delo zahteva nekaj znanja. Predvsem ne smemo trt okopavati, ko je zemlja mokra, niti ne kadar je trta v joku. Pri okopa- vanju moramo porezati vse zgornje koreninice. Napačno je okopavati trte v zimskem času, in to zlasti v težkih zemljah, kjer se voda bolj počasi odteka. Najuspešnejše okopavanje trt je v pozni pomladi, in sicer v mesecu maju. Do tega časa pod trtami poraste nekoliko trave, ki jo podkopljemo in s tem damo trti brezplačno gnojenje. S takim poznim okopavanjem, ki ga lahko opravimo tudi če ni zemlja prav suha, uničimo že porastlo travo in bo trta tako imela čistočo že pod seboj ob cvetenju, kar je velike važnosti. PRETAKANJE VINA Cas je sedaj, da vino pretočimo v drugič. Sod, v katerega mislimo pretočiti, mora biti popolnoma zdrav in brez duha in tudi ne »mo? čan« — kar bi bilo kisel! Ce je sod »močan«, ga bomo najprej izprali z vrelo vodo, kateri dodamo primerno sode. Sod bomo zažveplali; en azbestni trakec na 3 hi vina’ Pri tem pretakanju bomo pazili’ da vino ne pride preveč v dotiko z zrakom, če je čisto. V nasprotnem primeru pa, če je motno, bomo sod bolj močno zažveplali: en trak na 2 hi in ga bomo bolj prezračili. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE. KU-TINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO.-POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA-. Tovarna pohifitva Tel. 32 Cormons prov. Gorica I^eto VI. - Ste v. 16 D E M-O K R A C I J A Stran 3. Gouor zastopnika Stenske demokratske zoeze (Nadaljevanje s prve strani) ; šali njihove govornike in prišli smo do zaključka, da je obramba STO-ja samo krinka, pod katero skušajo zakrivati svojim pristašem svoja stremljenja. Kar poglejmo: ali se v kominiormističnem milj-skem občinskem svetu lahko govori slovensko? NE! Kdo se je v tržaškem občinskem svetu vzdržal glasovanja, ko je bilo treba nastoi piti proti italijanski iredentistični resoluciji? VIDALIJEVCI! Kdo se jc pri zadnjih demonstracijah znašel v bratskem objemu z italijan-i skimi iredentisti? VIDALIJEVCI! Kaj hočete še več?! •Pri tej igri z naivnimi sloven-.skimi pristaši pomaga Vidaliju vodstvo slovenskega dela njegove partije. Teh par Vidalijevih pomagačev, ki vodijo za nos del našega naroda,; je treba enkrat za vselej prikazati v pravi luči: oni vede in hote zapeljujejo naše ljudi! Prise-j gajo na svojo narodno zavest in tikajo si na prsa, ko govore o o-brambi naših pravic. Povsod bi hoteli biti prvi in edini, v resnici, ■so pa res prvi in edini le v oviranju in izigravanju naših poskusov za čuvanje naših koristi. Zadnji,, •dokaz temu je le par dni star: s hinavsko premišljenostjo so v kritičnem trenutku pognali v zrak skupni odbor za naše šolstvo, samo -zato, ker je ta odbor odbil, da bi služil njihovim strankarskim inte-j resom v 'borbi, NE proti onim, ki dušijo naše šolstvo, ampak prot\ drugi slovenski politični skupini! Po njihovem bi moral šolski odbor razpihovati naša notranja nasprot-stva, ne pa se boriti za naše skupne koristi! iNaš skupni nastop je torej razkačil na eni strani Italijane, na drugi kominformiste. To je najbolj-; ši dokaz, da je ta skupni nastop pravilen. Ne odstopamo od svojih idealov! Eni in drugi očitajo nam — Slovenski demokratski zvezi — da smo odstopili od naših idealov, da se vtapljamo v vrstah naših sovražnikov. PRVIČ ni res, da mi odstopamo od naših idealov, DRUGIČ ni res, da se vtapljamo v ne-vem katerih vrstah! Ideali, ki so nas vodili do danes, ostanejo in bodo vedno ostali naša zvezda vodnica. Smo pa Slovenci in čeprav nas ločijo razni politični nazori imamo vendar skupnega nekaj velikega: obrambo življenjskih inte resov našega naroda. Ko gre z; življenje, morajo stopiti razlike v •ozadje! 'Nevarnost, ki nam preti, nas je povezala. Fašistično - iredentistični naklepi so nas združili v borbi za STO, čigar ohranitev pomeni naš narod teh krajev »biti ali ne biti«. To je torej točka, okrog katere smo se zbrali in o kateri smo si e dini. Mi smo vedno bili za obrambo in uresničitev STO-ja, ki je bilo ustanovljeno z mirovno pogodbo Italijo. Od vseh začetkov do danes jc bila ta točka našega programa stalna in neizpremenjena. Jugoslovanski narodi pa so pred celim svetom izjavili — in za to jim gre naša odkritosrčna zahvala — da stoje danes glede STO-ja na istih pozicijah in da so pripravljeni pod pirati tržaške Slovence v teh nji hovih naporih. Tako smo danes lahko nastopili združeni in pove zani v tem našem osnovnem strem ljenju, pa naj bo to našim nasproti nikom •— in s tem nasprotnikom, Slovencev in njihovih pravic, na sprotnikom prijateljskega sožitja tu živečih narodnosti 1— prav ali ne! Usi Slovenci v borbo za STO! Pod zastavo te borbe, pod zasta-vo borbe za STO vabimo vse Slovence, vse tiste Slovence, ki hoče jo ostati, zvesti krvi naših mater in očetov, vse tiste Slovence, ki se ne vdinjajo tujim ukazom. Vsak naj ohrani svoje politično prepričanje saj ni to nobena ovira. Potrebna je, le medsebojna strpnost -in spoštovanje, ki morata biti seveda vse stranska. Kot zrel narod, na izpostavljeni točki Evrope, se moramo zavedati, da nam bodo samo demokratična načela omogočila razviti take sile, kakršne so potrebne za, •našo ohranitev in za dosego vseh velikih in težkih smotrov, ki bi bi jih postavili. Prav današnji tabor nam dokazuje, da je to dosegljivo da je mogoče in koristno! V Londonu je sedaj naša skupna delegacija, delegacija vseh tržaških Slovencev in vseh italijanskih strank, ki so za STO, in mi ji z na šim današnjim nastopom dajemo svojo podporo. Vsi smo danes tu; le nekaj nas manjka, malo, a vkljub temu nam je zanje žal. Kdo so tisti, ki v tem usodnem trenutku, ko je na vagi ohranitev STO-ja, še niso mogli premostiti svoje ideološke zagrizenosti, da bi se pridružili skupn fronti, ki nastopa danes doma in Londonu za ohranitev STO-ja? Ce b: kominf-ormisti zares bili za ure-, sničitev STO-ja, kot oni to v Trstu prisegajo, bi trenutno opustili ideološke razlike, ki jih ločijo od nas, in bi se v skupnem interesu, tako kakor mi, pridružili delu vseh skupin, ki se bore za STO. Z-akaj tega ne napravijo? Poslušajte, kaj se govori: Togliatti je v Rimu obljubil De Gasperiju, da kominformisti v Trstu ne bodo nastopali na volitvah skupno z borci samostojnost Trsta zato, da ne s tem škodovali iredentistom, katerim bi sicer to znalo zmesti Njihove politične račune! In kaj naj rečemo mi k temu? Z dejanji in ne z besedami bo Vidali dokazal, če je to res. Tržaški blok mu je, kolikor vemo, že ponudi) povezavo, Vidali jo je pa baje odklonil. Ali ni to v korist italijanskim iredentistom? Vse se torej zdi, dr, je Togliatti v Vidalijevem imenu De Gasperiju res nekaj obljubil.. Kar glejte in sodite, pa ne besed, kakršne izliva »Delo«, ampak de-, janja! Sedaj moramo misliti tudi na bli-y 5*1 I GOVORI ZASTOPNIK S D Z DR. B. AGNELETTO žajoče se volitve. Od njih bo v marsičem odvisna naša bodočnost! S skupnimi silami moiamo solidarno preprečiti sovražnikom STO-ja. da bi ga uničili. Svetli ideali demokracije omogočajo, da s podčrtavanjem svobode mišljenja, svobode vere. svoboda osebnih prepričanj korakamo skupno do našega cilja, zaradi katerega smo se povezali, to je do uresniče: nja in izvedbe STO-ja. To zastavo, ki danes vihra nad našimj glavami, to zastavo, ki so jo italijanski iredentisti zavrgli, lo zastavo, ki je naša državna — četudi ne narodna — zastava, moramo dvigniti in jo zasaditi na devinske pečine, da bo od tam pa do reke Mirne, za večne čase dokazovala svetu, da mirovne pogodbe niso krpe papirja, da sta si sosedn'a naroda postavila sporazumne do^ končne mejnike in da je bratsko sožitje med narodi lahko resnica in ne utopija!« Dr. Franjo DELA K Vpliv telovadbe na organizem in zdravje Tako gibanje je hoja. Včasih hodimo, ne da bi se tega prav zavedali. Tako gibanje ni samo vztrajno, temveč ,tudi najbolj ekonomično, ker uporabimo najmanj mišične in živčne energije. Prav tako upo-iablja dober telovadec za izvedbo vaje na orodju (na primer na bradlji) malo m-oči. On jo izvede z lahkoto. Njemu je taka vaja igrača. Po končani vaji le še parkrat glo-bokeje vdihne. Drugače ne pokaže nobene utrujenosti. Poglejmo, kako je s telovadcem -začetnikom. Kako se trese na orodju kot šiba na vodi. Težko sope. Zile na vratu in obrazu so nabrek-njene. Kmalu se utrudi, da ne more dokončati niti vaje. Zakaj ta velika razlika med iz-vežbanim telovadcem in telovadcem začetnikom? Dobro izvežban telovadec je tako vzgojil svoje mišice, da je z večkratnim ponavljanjem dosegel svoj smoter. Pritegnil je v delo samo tiste mišice, ki so potrebne za izvedbo določene vaje. Zato je -tudi POMEN NAŠEGA TABORA O prvem slovenskem taboru v Bazovici poročamo na drugem mestu, tu hočemo ie poudariti njegov pomen za nas Tržačane. Ob prisegi združenih Slovencev, na kraju smrti naših mučenikov in petju združenih pevskih zborov njim v čast, nam pa v vzpodbudo marsikateremu staremu borcu privrele solze v oči! V dušah vseh nas je bil občutek, da ima vse, kar smo čuli, in vse, kar smo nosili v svojih srcih, za nas isti pomen kot prisega Švicarjev na gori Rutli: »Vsi hočemo biti enega srca, vsi hočemo biti bratje v sreči in nesreči!« Ko gre za našo skupno stvar, ne bi smelo biti strank, ki b; nas Idile! Vsakdo od nas se lahko opredeli za kakršno koli politično prepričanje, mora se pa za to prepričanje opredeliti kot svoboden človek, kot svoboden Slovenec! Svoje prepričanje moramo privesti do zrelosti iz notranje potrebe! Svoje politično prepričanje moramo imeti kot Slovenci! V naše prepričanje, v njegovo dozorevanje, v oblikovanje naše kulturne naloge se ne sme vmešavati tujec, najmanj pa ItaUjan! Prav to so nam najočitneje pokazali prav dogodki zadnjih tednov. Kako so moralno nizki naši nasprotniki spričo našega dostojnega, mirnega, toda odločnega zadržanju! Ni bil naš namen, da bi žalili in omalovaževali Italije. Ni bil naš namen, da bi Italijanom odrekali to, kar je njihovo. Mi nismo izobesili svoje narodne trobojnice, mi smo izobesili tržaško državno zastavo! Ni bil naš namen, da bi izzivali policijo in da bi se spodti-kali ob politiki, ki je naperjena proti nam. Mi smo se zavedali svojih pravic! In zato ker smo se tegi) zavedali, smo lahko bili mirni in nam ni bilo treba pošiljati na cesto naših otrok, da bi razgrajali, in nam ni bilo treba uprizarjati pouličnih manifestacij, da bi se uveljavljali z deklamacijami in. teatralnimi nastopi. Naši govorniki so bili stvarni, trezni; zato so njihovi razlogi dvojno odtehtali! Njihova obtožba je bila težja tudi zaradi tej ga, ker je bila izrečena pred četvo rico nedolžnih žrtev. In kar je še najbolj važno, jet dejstvo, da se je naše ljudstvo zavedalo resnosti trenutka. Sedaj ali nikoli! Ce bomo šli na volitve vsi, brez strahu in brez kolebanja, zavedajoč se naše svete dolžnosti, bomo izkazali največje spoštovanje našim bogovskim mučenikom ir) vsem onim borcem, ki so padli zn našo boljšo bodočnost. Nikdar niso bili italijanski časnikarski izpadi proti naši stvari bolj puhli kot danes! Corriere della Sera bi'rad poniževal s porogljivimi opazkami smisel in značaj mogočnega basovskega tabora. Italijansko zasmehovanje pa bo najresneje izpadlo 25. maja, ko bomo izpolnili bazovsko prisego in napravili svojo dolžnost do slovenske stvari na Tržaškem! Spomenica društva Pravnik Visokemu Varnostnemu svetu Združ. nar. LAKE SUCCESS Društvo »Pravnik«, strokovno združenje slovenskih in hrvatskih pravnikov angloameriške cone Svo-; bodnega tržaškega ozemlja, ugotav-j lja glede na zahtevo po avtomatičnem uveljavljanju italijanske zakonodaje na STO-ju, ki jo je te dni postavil podtajnik pri predsedni-štvu italijanske vlade g. Andreotti v reviji Libertas in ki očividno tolmači stališče italijanske delegacije na konferenci v Londonu: 1) Trditev, da bi se mogla vkljub veljavnim mednarodnim dogovorom avtomatično uveljaviti na Svobodnem tržaškem ozemlju italijanska zakonodaja, je y očitnem navzkrižju z besedilom pogodbe z I-talijo. Po čl. 21. te pogodbe je italijanska suverenost nad tem ozemljem prenehala z dnem 15. septem-, bra 1947, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo. , S prenehanjem te suverenosti je na tem ozemlju prenehala državna oblast Italije, zlasti še njena zakonodajna, izvršna in upravna oblast. Vsaka zahteva po avtomatičnem uveljavljanju italijanske zakonodaje na tem ozemlju, kakršna koli podrejenost ali odvisnost tega o-zemlja od italijanskih zakonodaj? nih, sodnih ali drugih oblasti bi bila torej v očitnem nasprotju z mirovno pogodbo. 2) Društvo »Pravnik« izraža svoje začudenje, da je mogla italijanska vlada vključiti kot člana svoje delegacije na konferenci v Londonu, kjer se postavlja zahteva po soudeležbi Italije pri upravi tega področja, conskega podpredsednika, ki je funkcionar tega področja. Tako je prebivalstvo tega področ- ja priča presenetljivemu dejstvu, da je bila funkcionarju tega področja STO-ja, imenovanemu in zapriseženemu od Zavezniške vojai ške uprave, poverjena naloga, da deluje za uveljavljanje suverenosti tuje države na tem ozemlju, to je za uničenje Svobodnega tržaškega ozemlja. Zaradi tega si društvo »Pravnik« dovoljuje obrniti pozornost tega Visokega Varnostnega sveta, ki i-ma pto mirovni pogodbi dolžnost čuvati nad celovitostjo in neodvisnostjo Svobodnega tržaškega zemlja, na nujnost, da poskrbi za spoštovanje mirovne pogodbe z I-talijo, zlasti njenega člena 21., toč-) ka 2, po katerem je suverenost I-talije nad Svobodnim tržaškim o-zemljem prenehala že 15. septembra 1947. in čl. 21., točka 3, po katerem gre izključna pravica upravljanja tega področja Zavezniški vojaški upravi pod najvišjim nadzorstvom tega Visokega Varnostnega sveta in v skladu z vsemi določbami začasnega statuta. Uporabljamo priložnost, da izrazimo 'temu Visomu Varnostnemu svetu svoje globoko spoštovanje. DRUŠTVO »PRAVNIK« KDO BO TRUMANOV NASLEDNIK? SEN. HAROLD STASSEN Harold Stassen, ki se poteguje pri ameriških primarnih volitvah za kandidaturo republikanske stranke, je že dolgo prepričan zagovornik mednarodnega sodelovanja, ker je po njegovem mnenju to edino upanje za trajen svetovni mir. Prizadevajoč si, da bi bil izbran za glavnega kandidata opo-zicionalne stranke, upa nekdanji guverner države Minnesota zagotoviti zmago tistega krila republikanske stranke, ki najmočneje podpira aktivno ameriško sodelovanje v mednarodnih zadevah. Stassen je odločno proti politik', ki io zagovarja nekaj republikanskih poslancev in senatorjev v kongresu, in ki hočejo, da bi se omejila Amerika na področje, ki se ga lahko v primeru vojaškega napada sama brani. Po Stassenovem mnenju bi Amerika s tako politiko prepustila na stotine milijonov ljudi v Evropi, na Srednjem in Dalj-njem vzhodu na milost in nemilost sovjetskim načrtom. »Po mojem prepričanju bi bila taka politika skrajno nespametna, pravi Stassen. Bila bi tako ozkosrčna, kratkovidna in samoljubna, da bi utrpela Amerika sama od tega ogromno moralno škodo. S tako politiko bi se odpovedali današnjemu vodstvu v svetovnih zadevah in se odrekli temeljnim načelom naših duhovnih tradicij. Taka politika pa bi bila kriva tudi z vojaškega in moralnega stališča.« Stassen trdi, da je večina republikancev in celo dve tretjini njiho- Gtasniku svobode (pok. dr. Antonu Novačanu za obletnico) Že leto dni po našem zemskem štetju telo trohni Ti v daljnem tujem kraju. Morda pokoja več je v tujem gaju in grob dehti Ti v zalšem južnem cvetju... Pred letom dni se duh Ti je preselil. Zdaj zreš v obličje sveto Kristu Vzoru in pevec si v nesmrtnih pevcev zboru, srce umiril Bog je in zveselil. Vendar Tvoj duh slovenski prisluškuje, kar dobi naši krivi namenjuje svareči in preteči božji prst. O Ti, ki združen s pevci si, s preroki, daj, posreduj pri mili božji roki, da sine nam pravica sveta v Trst. Dr. M. T. HRISTOS VOSKRESE/ vih predstavnikov v kongresu proti izolacionistični politiki, ki so se je odrekli že pred 10 leti. Stassenov politični vzpon je značilen za ameriške demokratične tradicije. Rodil se je leta 1907 v državi Minnesoti kot eden od petih otrok trdnega farmarja. Po opravljenih srednješolskih študijah je študiral pravo na minnesotski univerzi in postal javni tožilec. Ko je bil star 31 let, je -bil že guverner države Minnesota — najmlajši guverner, kar jih je kdaj imela ta država. Ljudem se je -tako priljubil, da so ga še dvakrat izvolili za guvernerja. Leta 1942 se je odpovedal guvernerskemu mestu in vstopil v mornarico. Bil je adjutant poveljnika 3. ameriškega brodovja na Tihem oceanu in se udeležil več pomorskih bitk proti Japoncem. Leta 1945 ga je določil predsednik Roosevelt za člana ameriškega zastopstva na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. 2e leta 1948 se je potegoval za kandidaturo republikanske stranke. Toda izvoljen je bil newyorški guverner Thomas Dewey, ki pa je potem pri volitvah izgubil proti Trumanu. Istega leta je bil imenovan Stassen za predsednika pensilvanske univerze, kar je še danes. Stassen je izredno marljiv. Zelo rad pa tudi potuje. Svoje prepričanje vedno odločno brani in se rad spušča v debato. Lela 1947 je imel znani intervju s Stalinom v Moskvi, med katerim je Stalina odkritosrčno opozarjal na prednosti ameriškega življenja v primeri l življenjem v Sovjetski zvezi. Je poročen in je oče dveh otrok Zdaj je star 44 let in kot družinski oče in bivši vojak se v polni meri zaveda, kako zlo je vojna in kako nevarnost predstavlja. Vendar pa optimistično gleda v bodočnost, ker je prepričan, da je mogoče preprečiti novo klanje z močno mirovno ofenzivo. »Zunanja politika, kakor si jo želim za Združene države — pravi — naj bo v krepkem nastopanju za načela in prakso temeljnih ameriških konceptov, ki so nastali naše življenjske filozofije. Ta pa pravi, da naj bo človek svoboden da ima duhovno vrednost in prirojeno dostojanstvo -ter da vlada nad vsemi Bog. Splošen namen a-meriške politike bi kratko označil, s temi besedami: Njen glavni namen naj bo v prizadevanju za zmago nad komunističnim imperializmom v prid omike in svobode, a brez svetovne vojne.« Razstava jugoslovanske umetnosti v Londonu Koncem meseca marca je v Ion donskem ženskem umetniškem klu bu za mednarodno umetnost i©z-| stavljalo okoli 40 jugoslovanskih slikaric. Umetniški kritik londonskega »Times«-a se je v poročilu k omenjeni razstavi navduševal nad pristnostjo, ki veje iz slik jugoslovanskih umetnic, in nad jugoslo vansko folkloro. S posebno toplino je omenil dela Ljubice Sokič ter njenima slikama »Deževje« in »Je sen« priznal prvo mesto med raz stavljenimi umetninami. Od osta lih slikaric priznava »Times«-ov kritik umetniški dar L. M. Jovanovič zaradi »Neveste, ki sprejema darove«, in Košari Boksan zaradi podobe »Zena in riba«. taka vaja podana najlepše in z najmanjšim naporom. Drugače je pri telovadcu - začetniku. On še -ni vzgojil svojega mišičja. Pri izvajanju vaje se poleg neGotiodno potiebnin mišic pndtu zijO še diuge mišice kot »nepovabljeni gostje«, ki obirajo izveato v£-je. £a:o tasa va,a ni podana kar udjiepse. Zato .se .telovadec hitreje utrudi, ker je uporaoa energije iiinugo večja kot pri izvezbanem telovadcu. Le s smotrnim vedenjem i-o počasi odstranjeval delo nep'>-iRanih mišic. ‘Slednjič bo dosegel, da bo izvedet vajo samo z mišicami, ki so potrebne za to izvedbo. Takrat bo izvedba vaje najlepša, najbolj popotna, z najmanjšo upo-labo mišične -in živčne energije. Mišica je izvršni organ možganov, od koder prihaja zapoved ali pobuda po živcu do m,šice. Na to zapoved se mišica skrči in s tem opravi zapovedano delo. Za vsako opia-vilo nekega dela je potrebna moč (energija). To moč črpa mišica pri izgorevanju hranilnih snovi, ki se nana ja jo v krvi. Ko -se mišica skrči, se žile (arterije) v njej razširijo. S tem se dotok krvi v mišico poveča in pride s krvjo mnogo več hranilnih snovi in kisik. Ne samo arterije, ki so prožne, temveč tudi najmanjše žilice (kapilare), ki niso piožne, se razširijo. Tako je mišica med delom napita s krvjo kot »suha goba«, ko ji> potisnemo v vodo. Najvažnejša hranilna snov v krvi je sladkor glikogen. Ta se začne med delom cepiti v mlečno kislino. Ta cepitev glikogena v mlečno kislino proizvaja toplotno energijo brez prisotnosti kisika. To je zelo važno. Mišica ne more in ne sme čakati ob začetku dela na dotok kisika, ker bi to zakasnilo njen odgovor na dražljaj. Za začetno krčenje mišice zadostuje toplotna e-nergija, ki nastane pri cepitvi glikogena v mlečno kislino. Sele ta mlečna kislina se spaja s kisikom in zgoreva. Pri tem procesu nastopi tudi toplotna energija, ki daje mišici moč, da more opravljati dano delo. Kakor pri vsakem izgorevanju snovi, nastanejo tudi v tem primeru novi produkti, in sicer voda ter ogljikova kislina. Voda se izloča iz telesa po ledvicah, ogljikova kislina pa skozi pljuča. Mlečna kislina, 'ki ostane pri izgoreva-mju, se pretvori v prejšnji glikogen. Ce mišica opravlja prenaporno delo, rabi večjo množino glikogena, ki se cepi v mlečno kislino. Zaradi, pomanjkanja kisika ne izgori vsa mlečna kislina in tudi se ne pretvori ves ostanek v glikogen, ampak ostane v mišici višek. Ta višek mlečne kisline povzroča ne samo utrujenost mišice, ampak tudi možganov. -Zaradi -tega gibi n-is-o več precizni, natančni, kair škoduje namenu telovadbe. Zato je pretirana telovadba tudi zdravju škodljiva. Utrujena mišica mora počivati, da se višek mlečne kisline pretvori v glikogen. S tem izgine tudi utrujenost. Omenil sem, da se pri krčenju mišice razširjajo tudi tanke kapilare, ki niso prožne. Te ostanejo napolnjene s krvjo še potem, ko je mišica prestala s svojim delom in so se arterije že izpraznile. To stanje povzroča bolečine v mišičju in more trajati po več ur, včasih tudi po več dni. Zaradi tega čutimo po telovadbi več ali manj bolečin v mišičju. Ta pojav imenujemo prenos krvi. Z re-dno telovadbo dosežemo, da se prenos lorvi zmanjšuje in slednjič popolnoma dz,gine. Bolečino zmanjšamo, če prenos krvi prenesemo iz ene skupine mišic na drugo skupino. Ce se nahaja prenos krvi na primer v -mišičju rok, s teicom, s skakanjem spravimo prenos krvi iz mišičja rok v mišičje nog. Bolečine v roki se zmanjšajo. Mišica, ki je mnogo v delu, se krepi, postaja bolj kompaktna, bolj trda zaradi odeblanja mišičnih vlaken. Vzrok je treba iskati v dotoku večje množine hranilnih snovi, ki pridejo s lorvjo v razširjene žile -za časa mišičnega krčenja. Ce pa mišica premalo dela, miruje, postaja mehka, mlahava. Pravimo, da se mišica suši. S telovadbo vplivamo tudi na avtomatične (samostojne) organe, či-jih delovanje je neodvisno od naše volje. Zelo važno vlogo ima pri telovadbi dihalni organ. Kdor ne zna pravilno dihati, ne m-ore niti pravilno telovaditi. Dihamo zato, da s pljuči dovajamo v krvni obtok kisik, Xi je potreben pri izgorevanju hranilnih snovi v staničju. Brez kisika ne moremo živeti. Zrak pride od zunaj skoz,i nos ali usta, skozi sapnik, skozi večje in manjše dušnice v pljučne mehurčke, kjer se kisik veže z barvilom rdečih krvnih telesc. Takih pljučnih mehurčkov i-mamo približno 1800 milijonov. Ce bi jih postavili drugega poleg drugega, bi pokrili površino 200 kvadratnih metrov. To je dotikalna površina krvi. (Se nadaljuje) Stran 5. DEMOKRACIJA Leto VI. - Stev. 15 VESTI s TRŽAŠKEGA VI DA LI IN TRST Kr> se je vrnil s svojega potovanja po Italiji, je glavni sekretar, tukajšnje kominformistične komunistične partije, Vittorio Vidali smatral za potrebno, da takoj skliče masovno zborovanje. Na tem zborovanju se je skušal na vse načine oprati pred tržaško jovno3tjo, pred tržaškim delavskim va&tedom in predvsem pred Slovenci. Odmevi italijanskega tiska o raznih Viaalijevih govorih po italijanskih mestih, bratovščina komunistov s fašisti na demonstracijah po Italiji in pri spomenicah v Trstu, bi omajala vero v »branite-; Ije zatiranih narodov« tudi najbolj naivnim in od komunistične frazeologije še zaslepljenim ljudem. Mnenja smo, da lahko sodimo politične stranke le po njihovih dejanjih in s stališča, ki ga zavzemajo v določenem političnem tre-, nutku. Tega so se zavedali tudi Tržačani, ki so prav v teh dneh imelj priliko, da, lahko rečemo na svoji koži, spoznajo politiko in linijo tukajšnjih kominformistov. Zato je Vidali na omenjenem zborovanju potegnil na dan vse njij hove stare in obrabljene argumente, s katerimi je skušal dokazati, da so oni bili in so še vedno za STO: govoril je mnogo o atlantskem paktu in o manevrih ameriškega brodovja, katerim je sam prisostvoval, ko je bil na Sardiniji., (Seveda to nima prav nič skupne7 ga s tržaškim vprašanjem!) Tokrat, je moral dodati nekaj o kolonialnih sistemih, katerih smo deležni v Trstu. Trdil je, da so se samo zaradi tega komunistični občinski svetovalci pridružili iredentističnemu protestu. Gospod Vidali pa ni povedal Tržačanom, kaj je šel delat v Puglie in na Sardinijo, ni povedal pred tržaško javnostjo besed, ki jih je izrekel v Bariju in drugih mestih, nam ni povedal, kako je izgledalo divjanje komunističnih in fašističnih tolp, ki so manifestirale skup-j no proti zaveznikom s parolami »Viva Trieste italiana«, »Fuori gl5, stianieri«, »Nostra 6 la Dalmazia« itd. Pač pa je vedel povedati, kako je italijanska policija servirala razgrajače, ko »so se bolnice na-i polnile s tisoči ranjenih manife-stantov, zapori pa z desettisoči nedolžnih državljanov«. (Kot se vidi, mož ni tako skromen s številkami.) S polnimi usti je govoril o trpljenju Italijanov v coni B, o denacionalizaciji italijanskega življa v I-stri, popolnoma pozabljajoč na razmere tržaških, posebno goriških in beneških Slovencev, katerih dena cionalizacija traja, s kratkim presledkom po drugi svetovni vojni celih petintrideset let. Veliko je govoril o provokacijah s »trani »vojnih hujskačev« in o tristranski Izjavi, s katere so skušali iftif*rtelisti ogoljufati komuniste pri takratnih volitvah. Vprašamo se: kaj pa Vidalijevi govori po Hali)!? Kaj njegove besede »oecor-tv far presto, se non vogliafrto tra- sformare la citta italianissima in un cimitero d’Italiani«? Se ni skušal morda Vidali, kot predstavnik tržaških komunistov, predstaviti i-talijanskemu volivcu kot edini branilec zapostavljenega in tlačenega italijanskega prebivalstva v Trstu? Morda je Vidali celo zagotovil jeznim Italijanom, da bodo komunisti tisti, ki bodo s svojo »linijo« vrnili Trst in Istro »in grembo alla Ma-dre Patria«. ) Posebno zanimiv je stavek iz Vi-dalijevega govora, kjer pravi, da četudi je bila do sedaj njihova li-j nija uresničitev STO-ja, ni rečeno, do ne bodo oni, komunisti, te linije spremenili, in sicer: 1) če se bo pokazalo, da je ta njihova linija zmotna; 2) če bodo nastopile take okoliščine, da bo treba linijo spremeniti. Zdi se nam, da takim izjavam ni treba komentarja! Vsakdo lahko spozna, kaj to pomeni in kai pomenijo besede »occorre sblodca-re la situazione e poi si vedrd...«. Tržaški delavci so pokazali že takoj ob priliki nedavne stavke, da se ne bodo pustili voditi za nos. In to je morai priznati v svojem govoru tudi glavni sekretar komunistične partije: »Ce stata della re-sistenza fra i lavoratori, bisogna ammetteilo...«. Naj ve gospod Vidali, da bo ta odpor proti kominformističnemu spletkarjenju postal vedno-večji in da njihove sladke besede o STO-ju ne zaležejo več pri Tržačanih! Tako je ob zaključku svojega govora, y.otem, ko je dal vtis. da se mu tla pod nogami majajo in da se temni oblaki zbirajo na kominformistič-nem nebu, rotil svoje tovariše, nai ostanejo trdni in naj obnovijo njihovo »neomajno« vero v komunistično stranko. Tisti Slovenci, ki so bili do vče-naj zaslepljeni pokominformističnih lažeh, so že odgovorili na Vidalije-vo vabilo. Konferenca, napovedana za četrtek 3. aprila t. m. v njihovem krožku v ul. Dei Leo iri ki bi jo moral imeti v slovenščini tov, Franc Gombač o temi »Današnja situacija na STO-ju«. je odpadla, ker je na sestanek prišlo — reci in piši — pet ljudi... Itake prilike na Tržaškem Slovenski duhovnik }e do nedavnega maševal pri jezuitih v ulici Del Ronco, seveda kot gost. Ko je dobil proti koncu lanskega leta poziv za redno maševanje drugod in zapustil jezuitsko cerkev, je izjavil jezuitski župnik svojim italijanskim župljonom: »Qui non mette-ra piu piede un prete slavo!« Jezuitski župnik je podal to izjavo oziroma obljubo, čeprav mu je^ znano, da so se njegovi slovenski župljani, v glavnem iz pripadajočih mu delov Skorklje večkrat potegovali za mašo s slovensko pridigo, a vselej zaman. Izgleda, da se salezijanci in jezuiti pri nas v Trstu kaj malo ravnajo ne samo po vzvišenih naukih svojih svetih redovnih ustanoviteljev don Bosca in Ignacija Loyol-, skega, ampak niti po spolšnih cerkvenih naukih: »Ite et docete 0-mnes gentes!« * Uredništvo je hvaležno čitateljn za prispevek k podlistku o verskih prilikah na Tržaškem po letu 1945 in se priporoča tudi ostalim čita-teljem in prijateljem za prispevanje k zbiranju zanimivega gradiva. Zahvala Nabrežincev za delo občinskega sveta TRZA C ANKAM! Poslednji značilni dogodki poživljajo nas tržaške Slovenke, da do-prinesemo svoj delež pri dviganju čuta pripadnosti slovenski skupnosti. Zavedati se moramo, da nalaga sedanji čas Slovencem na Tržaškem več nalog in dolžnosti kot nikdar poprej! Prav od vsakega, posameznega Slovenca na Tržaškem se danes zahteva, da stori svojo sveto dolžnost do svojega na-/ roda. Posebno se pa morajo te dolžnosti zavedati matere, žene ir, dekleta, katerim je naložena vzvišena naloga vzgoje narodovega na^ raščaja. Danes se nam pokazuje ta dolžnost kot najnujnejša in v mnogo jasnejši luči kot v preteklih letih, ko smo se prav vsi združeni borili za svoje nacionalne pravice. Pokazati moiamo vsemu svetu, ki z radovednostjo gleda na nas, da smo tu; da smo doma na svoji lastni grudi; da smo ponosni na svoj zaveden, pošten in junaški na odzvati vsi zavedni Slovenci, ki so tega Imena resnlč-i no vredni. Do skrajnosti natrpani avtobusi so vozili naše udeležence v mučeniiko Bazovico, ki je v poi nedcljck zopet jasno iti glasno vse# mu »vetu izpričala svojo slovensko zavesti enotnost in voljo, a tudi borbeno pripravljenost vseh Slovencev, da se složno In odložno u-pr6 vsakemu poizkusu postopnega zavojevanja našega rodu s stran\ naših tisočletnih sovražnikov, ki zaradi svoje zakrknjenosti nikakor nočejo sprijazniti z dejstvom, da »tu mi smo gospodarji, naš Bog in naši carji!« Medtem ko sta človeka do kosti prešinjala svečanost in vzvišenost enotnega slovenskega tabora proti zasužnjevalnim nagonom naših sovražnikov, mu je misel nehote .1-hajaH nazaj v Zgonik, Salež, Sa-Hiatorco in ostale vasice naše občine, kjer so zapeljanci in malošte viFni zakrknjenci, služabniki rim? sklh »kulturonoscev«, ob zvokih la ških pocestnih popevk indiferentno rajali in z »bandiero rosso« zaključevali klavrno vidalijevsko rajanje v »Bajti«... Kako pomilovanja vredni so ti zapeljani slovenski bratje, ki jih tolpa protisloven-i skih iredentistov z Lahom Vidali jf-m na čelu, brezobzirno izkorišča in vodi v očitno narodno izdajstvo in odpad! Kaj poreko svojim vo- Uveem ih s Sim lahko opravičijo svojo izdajalsko sabotažo vseslovenskega taborat Z ničemer! Slovenski privrženec italijanske partije se naj torej vsaj zdaj strežne in vpraša, kam pravzaprav plove! Od tako imenovanih voditeljev zgo-nlške partije, Hermana Miliča, A-lojzija Pirca in drugih komunistov pa odločno zahtevamo, da svojin^ volivcem povedo, kdo so irt kaj ho čejo, sicer jih bomo iz tedna v te*, den stalno in radikalno razgaije-vali, ker to terjata od nas sloven ska budnost in upravičena zaskrbljenost, da bi kdo v slovenskem Zgoniku kdaj — hočeš ali nočeš •-ne volil za Togliattija in s tem za novo sužnoSt in novo nesrečo! Dopisniku pa, ki na mje v Delu z dne 29. marca v enem samem članku pritlikavo izlajal vso svojo »izobrazbo«, zamerimo Zgoničani le toliko, v kolikor se še ni prepričal, da je v resnici le ponižen hlapec italijanskih zasužnjevalcev naše slovenske zemlje in kot tak vsega, pomilovanja vredno bitje. Da se človek do te ugotovitve povzpne, mu pa res ni potrebna posebna »izobrazba«. Vsem našim zapeljanim občanom želimo, da bi jim e-notni slovenski tabor v mučeniški, Bazovici posvetil na pot pravega spoznanja in jih skoro pripojil slovenski skupnosti, da bodo — kljub ideološkim razlikam — korakali po poti narodne časti in ponosa. in sicer prav onih, ki so nam prizadejali toliko gorja, nas hočejo zopet potisniti v ozadje, da bi jim morali podjarmljeni zopet služiti. Mi dobro poznamo naše sosede, saj smo jih v dolgih petindvajsetih letih pošteno občutili na svojih hrbtih. Zato ne moremo in nočemo več verovati v njihove obljube. Ze danes, ko ne gospodarijo nepo-, sredno, na naših tleh, čutimo Slovenci prav povsod njihovo isteza-jočo roko na naših vratovih. N ? verjamemo jim več in jim tudi ne smemo verjeti! Zavedati se moramo, da niso še pokazali niti najmanjše volje, popraviti nam stor-j jene krivice niti povrniti nam našo imovino, ki so jo nam odvzeli ali uničili. Iz delne svobode ne; smemo več v sužnost! Ves svet nam mora pritrditi, da smo si našo svobodo zaslužili in smo tudi vred-j ni svojega svobodnega narodnega obstoja in svobodnega življenja. Naša dolžnost je, obuditi vsako mlačno slovensko dušo in spraviti jo na njeno prevo in sveto pot narodnega Vstajenja. Narodni duh, narodna odpornost in narodna samozavest se morajo pri nas o-živeti in iz dneva v dan krepiti. Zavedati se moramo nevarnosti naših dni in se moramo zato uspešno zavarovati. Ne smemo se zanašati v usodo, temveč se moramo zavedati, da smo prav vsi potrebni za zavarovanje našega narodnega obstoja. Kakor najmanjši vijak, ki je, neobhodno potreben pri graditvi velike ladje, in ji pomaga, da lahko plove, tako je potreben prav vsak Slovenec, da podpira svojo narodno skupnost zlasti v današnjih težavnih dneh. Slovenske matere, na vas leži velika odgovornost do svojega naroda, kajti vzgoja vaših otrok je v vaših rokah! Ne dovolite, da zastrupljeni vplivi delujejo na duš(; vaših otfok! Skrbite za okrepitev Slovenskega duha vaših otrok! Boriti se morate proti duhu brezbrižnosti in malodušja, ki hromi življenjsko odporno silo naše mla7 dlne! Matere, pripravite svojo mladij no, da se z vsemi močmi posvetj narodnemu delu, za zavarovanj^ narodne neodvisnosti! Bodite juna-, ške v boju za slovensko besedo in za slovensko narodno stvar! Tržačanka Naši mladini J *Ni zgolj slučaj, da prihaja ta poziv na slovensko mladino prav tem trenutku. Nad tem najzahodnejšim delom naše slovenske zemlje se zopet zgrinjajo črni oblaki in bučanje tujega morja postaja čedalje bolj grozeče. Mladina je pomladek naroda. Pa ozrimo se danes malo po naši mia dini. Kakšen je ta pomladek? Sliči na cvetove po tržaških gmajnah ki jih je premrazila burja! Nič večni v naši mladini tiste zdrave delavnosti in kipenja idealov, ki so bili vedno značilni zanjo in jo tako pogumno vodili skozi prejšnja desetletja. Kam je vse to šlo? Žalostno je priznanje, a potrebno, kajti priznanje je že korak k po-boljšanju. Ali bi bila morda naša današnja mladina zmožna, da bi šli po sledovih naših Bazoviških junakov? Od kod naj bi črpala življenjsko silo ob podobni preizkušnji? Se je čas! »Nai čolnič otmimo« — nam slej ko prej kliče glasnik naše zahodne straže. Cas je zopet, da se mladina poglobi v svojo duhovno dograditev in delo za narod. Pustimo sedaj vse strankarske razprtije, ki nam vzamejo preveč e-nergij, ki bi jih lahko posvetili narodu. Vsak ima pravico do svojega prepričanja in dolžnost, da ga brani, a narod je pred in iznad strank! 'Zato združimo vse naše zdrave, moči v čast in oporo našemu narodu. Mladinec Sesti 29 kmetovalce MEŠANICA ZA MLEČNE KRAVE, Na razpolago je še po ugodni ceni količina redilne mešanice za mlečne krave. Kmetovalci, kateri niso še dvignili nakazil, opravijo to lahko v tekočem mesecu. S prihodnjim mesecem majem bodo lahko dvignili nakazilo za drugo delitev oni kmetovalci, kj so že dobili mešanico pri prvi delitvi. JAJCA ZA VALJENJE Sprejemajo se še naprej naročil la za jajca za valjenje kokoši najboljših pasem po ugodni ceni. Za dvig nakazil itt vpisovanje naročil se je treba zglasiti pri kmetijskem nadzorništvu v ulici Ghega št. 6 ob delavnikih od 8.30 do 12.30. Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 20. aprila: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za hajmltijše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Iz delavskega, sveta. — 19.00 Iz filmskega sve-| 1*. — 21.00 Književnost in umeti nost. — S2.00 Wagner: WALKt-RA * 1. dejanje. PONEDELJEK, 21. aprila: 13.30 Kulturni obzornik. —* 19.00 Mamiča pripoveduje. — 21.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. — 21.30 Wagner: WALKIRA, 2. dej TOREK, 22. aprila: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po ra-r diu - 3S. lekcija. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana po vest. — 22.00 Wagner: WA4,KJ-RA - 3. dejanje. SREDA, 23. aprila: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški ve-, dež. — 20.30 ,?ola in vzgoja. 21.00 Vokalni kvartet. — 21.30 Koncert violinista Karla Sancina ČETRTEK, 24. aprila: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slo venščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder: Lev Urbančev -VERA MIRCEVA, drama v treh dej. - - 23.00 Chopinove skladbe. PETEK, 25. amila: 13.00 Glasba željah. — 19.00 Angleščina po radiu - 33. lekcija. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. - 22.30 Razni solisti. SOBOTA, 26. aprila: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. - 19.00 Po- govor z ženo. — 21.00 Malo za šalo — malo zares. — 22.30 Operetni motivi. V torek dne 8. aprila je bila v Nabrežini zaključna seja občinskega sveta. •Šesta točka dnevnega reda je bila sprememba tarife obč. užitninei Odbornik Ttrčon je poroeai, da je pred kiaikim izšel nov odlok ZViU, s katerim občina lahko poviša občinsko uiitnino na električno energijo. Možnost poviška je od dosedanjih 0.00 lir na 10,— lir za kvvl^ za elektiicno luč in od 0.50 lir na 1.50 lir za industrijski tok. Odbornik Terčon je pojasnil vse slabe in dobre plati tega novega odloka ter omenil, da je obč. svet svoječasno že odobril povišek na 7.— lir za kwh za električno luč, da bi s tem poviškom prispevali za vračanje posojila 30 milijonov lir, katerega so nameravali vzeti za gradnjo delavskih stanovanj. Ker je pa zadela tega posojila odpadla, prejšnji sklep o povišku ne prihaja več v poštev. Kljub temu pa mora občinski svet o tem povišku razpravljati, -ker zahteva ZVU, da občinska ,1-prava izčrpa vse možnosti, da zmanjša svoj primanjkljaj v proračunu. Zaradi tega je ZVU glede na povišek užitninskega davka na potrošnjo električne energije zvi-j šala v proračunu postavko o užit-ninskem davku od 15 milijonov na 17 milijonov lir. Mi te vsote ne moremo doseči, če ne sprejmemo primernega poviška. Odbornik Terčon je zaradi tega priporočil, naj se povišek sprejme, tudi če ne v višini prejšnjega sklepa, pač pa na podlagi 4 ali 5 lir za k\vh, kot se je na seji občinskega odbora že govorilo. ■Nato se je vnela daljša razprava, v katero so posegli mnogi svetovalci. Značilno je, da je odbornik Gratton predlagal, naj se ne sprejme nikak povišek, ker bi to še bolj ■otežkočilo gospodarsko stanje de-, lavcev, čeprav je na odborovi seji pristal na povišek. Zupan Kralj je tu ostro ožigosal nelojalno postopanje odbornika Grattona, ki je tajil, da bi on pristal na odborovi seji na povišek. 2upan je tudi na-slasil, da ho?ejo komunisti s tem postopanjem le delati propagando za bodoče volitve. Odbornik Terčon je izjavil, da bi pri povišku na 4.— lire za kwh bila prizadeta mala delavska družina, ki porabi mesečno od 15 do 20 kw, od 60 do 80 lir mesečno, to je za bore • pol litra vina. Ker bi pa drugi stanovi, za katere pa komunisti ne skrbijo, prispevali s tem poviškom toliko, da bi občina prejela letno en milijon šest sto tisoč lir več v občinsko blagajno, bi bila s predlogom odbornika Grattona občina občutno oškodovana. Sledili so razni predlogi. Slednjič, je bil sprejet predlog, naj se poviša davek na potrošnjo električnegi^ toka za luč od 0.90 lir na 1.50 lir« ■/.p. kw. Nato je odbornik Slavec podal obširno poročilo o javnih delih v. občini in je med drugim poročal, da bo šlo prav v kratkem na dražbo delo za šolo v Nabrežini ter stanovanjske hiše v Nabrežini irv Stivanu. Pri slučajnostih so komunisti po- novno predložili običajno resolucijo z zahtevo, naj se odstranijo a-merikanski imperialisti s STO-ja. itd., pa je bila slednjič kljub temu sprejeta soglasno, potem ko se je na predlog odbornika Terčona popravila v smislu, da se zahteva u-( veliavitev mirovne pogodbe glede STO-ja. H koncu je izrekel svetovalec, Lambert Pertot zahvalo ožjemu odboru za njegovo delovanje v korist občine in vseh Občinarjev. Zaključil je poslednjo sejo sedanjega občinskega sveta župan g.. Kralj, ki se je vsem svetovalcem-zahvalil za njihovo -sodelovanje in pomoč v pretekli občinski upravi. Delo in naše Šolstvo Repliko Delu na njegov izpad proti poskusu, da bi enotnim nastopom vseh prosvetnih in strokovnih organizacij na Tržaškem reševali pereča vprašanja našega šolstva, objavimo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. MLADENIČ (uradnik), ZMOŽEN VEG JEZIKOV, išče kakršno koli zaposlitev. —- Naslov v upravi Demokracije. Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9 - 12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 Deske smrekove, maet-snove in trdih leto«, trame in parket« nudi najugodneje Mizarji I kmetosalii f podjetnih! » TEL. 90441 CALEA Vial« R S T Sonnino, 2 4 Lovci pozori Kune belice Kune zlatice kupuje po najoišjih dnevnih cenah Hrznarstpo fllasha TRST, ni. S. Lazzaro 13-1. tel. 5658 TRGOVINA -■"T" /rej//, M Trat, Ul. m. Vi OCiLEJTK *l \A*K IZLOŽBE! URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH 1 LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Podjetniki in zasebniki! Na nooo ustanovljena Agencija O E LE RiTAS TRST - Ulica Torrebianca št. £9 - Tel. 64-78 Vam v najkrajšem času oskrbi vse mogoče listino, potrdila, potne liste, vizume, anagrafske izvlečke, prevode v in iz tujih jezikov, overovljenje uradnih aktov, pregiede zemljiških aktov in drugo. Daje pojasnila in izpolnjuje prijave »V n n o n i« Vse v najkrajšem času in po nizkih cenah! Se Vam priporočamo!