Štajerski TEDNIK V središču Podravje z Vse občine, razen ptujske, kršijo okoljsko zakonodajo petek, 18. 3. 2022  Stran 3 LLetnik ik LXXV z ššt. 21 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj, petek, k 18 18. marca 2022 17. MAREC 2022 št. 11 Od 18. 3. stran 1 Aktualno Slov. gorice z Pravilo, ki velja le za male, za velike pa ne  Strani 6 in 7 Dr. Sandra Lee: Nova sezona resničnostne oddaje, ki vas bo šokirala! DR. PIMPLE POPPER COLOR CMYK Ptuj z Fiktivne prijave tujih delavcev: filmska zgodba, ki odpira mnoga vprašanja Na naslov upokojenke prijavili osem tujcev SPORED SSP PPOR PO ORED OR ORE O RED R ED ED d TV-spore do 24. 3. 2022 V PETEK ZVEČER Melani Mekicar in Blaž Švab Pomlad se prebuja in z njo priljubljena glasbena oddaja! Marija P., upokojenka iz Ptuja, ki v svoji hiši živi sama, je pred nekaj dnevi šokirana izvedela, da je na njenem naslovu, brez njene vednosti in soglasja, prijavljenih kar osem tujih delavcev: “Obisk policistov me je šokiral. Prišli so preverit, kje so delavci, ki naj bi stanovali pri meni. Najprej sem mislila, da gre za pomoto, a se je izkazalo, da ni tako.” Več na strani 3. Lorella Flego: »Včasih je kar dobro malo zadihati in pozabiti na slabe stvari, ki nas obkrožajo« Aktualno Mihovci z »Naše težave nikogar več ne brigajo«  Stran 2 Gospodarstvo Kidričevo z Eden od možnih scenarijev je konec elektrolize  Stran 5 Ljudje in dogodki Reportaža z Po tej vojni bo Ukrajina kot Nemčija leta 1945 Črna kronika Ormož z »Nihče mi ne more zatrditi, da bo teren ostal miren!« petkova izdaja  Stran 12 Aktualno z V središču z Ljudje ob Dravi pozabljeni od boga in države Za težave kmetijskega izobraževanja je kriva državna politika 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR  Strani 8 in 9 Foto: ČG  Stran 2 Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 27. marca 2022, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju  Stran 7 Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 18. marca 2022 Podravje z Nezadovoljni z državnim načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti Ljudje ob Dravi pozabljeni od boga in države Od katastrofalnih poplav, ki so pozno jeseni leta 2012 razdejale dravsko dolino skozi Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, teče deseto leto. Brazgotine, ki jih je povzročilo divjanje pobesnele reke, so marsikje v okolju vidne še danes. Številni iz podravske regije opozarjajo, da so ukrepi za zagotavljanje varnosti pred poplavami prepočasni, neučinkoviti ali pa jih sploh ni. Med najglasnejšimi so ta čas kmetje, vključeni v delovno skupino „Poplave ob reki Dravi“. Eden od članov delovne skupine Darko Dobnik poudarja, da je Drava po izgradnji verige hidroelektrarn izgubila možnost samoočiščenja. Pretoki v stari strugi reke so minimalni, poplavni gozdovi, kamor bi se lahko v primeru visokih vod razlivala poplavna voda, so zaraščeni in ne opravljajo svoje vloge. Reka in območje ob njej sta polna mulja, postala kot zaraščen pragozd, džungla, prerasle so ju tujerodne invazivne vrste. „Struga prenese 600 m³ pretoka, kar je več, se razliva. Problem je, ker reka išče nove poti, reže rokave, povzroča erozijo in odnaša najrodovitnejšo humusno plast prsti. Naša prizadevanja so usmerjena k cilju, da bi rečna struga premogla pretok 2.000 m³/s. Načrtno bi bilo treba poseči v prelivanje poplavne vode. Vsako drugo leto, ko Drava poplavlja, je pod vodo med 4.000 in 6.000 hektarji kmetijskih površin, na katerih se lahko pridela 50.000 ton pšenice. Zaradi poplav je na kmetijskih površinah od Dupleka do Središča ob Dravi v zadnjem desetletju nastalo za sto milijonov evrov škode,“ je pojasnil Dobnik. Foto: MZ Občine pripomb na načrt niso podale, delovna skupina opozarja na njihovo nepovezanost Člani delovne skupine so zelo razočarani, da petletni državni načrt upravljanja z vodami, ki predvideva ukrepe v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ne vključuje območja Drave. „Stara struga Drave od Maribora do Središča je v dokumentu pozabljena. Medtem predvidevajo ogromna vlaganja v območje Save, kjer je poplavna varnost že danes bistveno boljša od naše. Opažamo tudi nepovezovanje lokalnih skupnosti v našem okolju, občine na državni načrt tudi niso podale nobenih pripomb,“ je izpostavil Darko Dobnik. Denar iz Podravja večinoma za Posavje V delovni skupini menijo, da je denarja za urejanje vodotoka Drave več kot dovolj, le pravilno bi ga bilo treba usmeriti in razporediti. „Dravske elektrarne Maribor (DEM) v državni in občinske proračune letno za različne dajatve plačajo 22 milijonov evrov. Ogromen del tega denarja vlagajo v območje ob Savi, kjer je poplavna varnost že sicer na visokem nivoju. Zanimiv je tudi podatek, da je bil s sredstvi Vodnega sklada zgrajen biatlonski center na Pokljuki. Pri nas pa se medtem „bockamo“ za vsako delovno uro bagra, če bi ga poslali v strugo ali ne. Nenehno smo v borbi z naravovarstveniki in drugimi inštitucijami. Teh je veliko, sprašujemo se, čemu služijo,“ so izpostavili člani delovne skupine. Darko Dobnik je dodal, da glede na škodo, ki jo povzroča poplavljanje reke, razmišljajo o tožbi zoper državo. Za lokalne skupnosti pa ocenjuje, da pri vprašanjih reševanja poplavne varnosti niso dovolj proaktivne, delujejo premalo povezano, vsaka s svojimi mikro projekti, ne pridejo pa do enotne, celovite rešitve. Državni načrt Drave niti prav ne omenja Člani delovne skupine „Poplave ob reki Dravi“ ne skrivajo razočaranja nad načrtom zmanjševanja poplavne varnosti za obdobje Foto: ČG V delovni skupini so prepričani, da bi bilo na Dravi nujno redno čistiti strugo in s tem zagotavljati večjo pretočnost. Če bi struga prenesla obremenitev 2.000 m³/s, bi bilo območje ob njej po mnenju članov skupine bistveno varnejše pred poplavami. 2022–2027. 400 strani dolg dokument, ki ga je država dolžna izdelati vsakih pet let, je bil do 9. marca v javni obravnavi. Delovna skupina je nanj podala pripombe. „Ocenjujemo, da načrt z vidika kmetijstva ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj se problematike poplavlja- Foto: ČG Medtem ko je Drava v jesenskih poplavah s sveže zoranih in posejanih njiv že večkrat odnesla humus in posevke, je direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek prepričan, da bi morali skrbno varovati vsak meter kmetijske zemlje. „Lani smo izgubili 2.000 hektarjev njiv. Ob tem, kar se dogaja v Ukrajini, bi morali vsa prizadevanja usmeriti v zagotavljanje samooskrbe. Slovenija ima v primerjavi z evropskimi državami zelo malo njivskih površin na prebivalca. Evropsko povprečje je 2 hektarja po prebivalcu, slovensko pa dobrih 8 arov.“ nja kmetijskih zemljišč sploh ne dotika. Dokument ni medresorsko usklajen, prav tako ne vključuje predlogov delovne skupine, ki smo jih dorekli na sestanku leta 2019. Naš apel je usmerjen k cilju, da se v strugi omogoči pretočnost 2.000 m³/s. Predlagamo gospodarjenje z vodotoki po vzoru Avstrije in Nemčije, kjer jim zakonske podlage omogočajo sistemsko izvajanje ukrepov, ki preprečujejo poplave in zmanjšujejo škodo na kmetijskih zemljiščih, na primer: poglobitev struge, sečnja dreves in grmovja, poplavni gozdovi in ravnice … Smiselno je doreči tudi področje odškodnin. Skratka, opozarjamo na večletno nevzdrževanje struge Drave in Ptujskega jezera, suhi zadrževalniki vode so zarasli in ne opravljajo svoje vloge, območje je zamuljeno,“ je razložil vodja delovne skupine in direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. Pripomnil je še, da je dravska voda iz leta v leto tudi slabše kakovosti oziroma bolj onesnažena. Mojca Zemljarič Mihovci, Ormož z Nivojski prehod, ki bi po zakonodaji moral biti izvennivojski »Naše težave nikogar več ne brigajo« Posodobitev železniške proge Pragersko–Hodoš je za seboj pustila, milo rečeno, veliko packo – nivojski prehod glavne državne ceste Ormož–Ptuj čez železniško progo v Mihovcih pri Veliki Nedelji. Desetletja obljubljene hitre ceste ni, domačini pa so tako še naprej prepuščeni dolgim kolonam vozil pred spuščenimi zapornicami ter (tako kot ostali živeči ob tej cesti) gostemu prometu, ki se vije skozi vas. O tem, kako so Velikonedeljčani izviseli ob modernizaciji železniške proge, smo opozarjali v preteklosti. Državna direkcija za infrastrukturo je namreč pred šestimi leti posodobila progo ter v sklopu okoli 465-milijonskega projekta zgradila številne podvoze in nadvoze, in to na precej manj prometnih cestah od omenjene. Medtem ko so načrtovani podvoz v Mihovcih na glavni cesti enostavno črtali, bojda zaradi že več kot tri desetletja načrtovane hitre ceste Ptuj–Ormož. Ta še danes ni zgrajena, zgrajen je le viadukt čez potok Sejanca, ki se konča sredi njiv. Dušijo se v plinih in hrupu Kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev se je od nedavne po- sodobitve proge namesto izboljšala več kot očitno poslabšala. Spuščene zapornice ob urah, ko je največ prometa, tega popolnoma ohromijo. Kolone vozil segajo na vsako stran, domačini v neposredni bližini prehoda pa v času spuščenih zapornic težko izvažajo s svojih dvorišč. Ob tem se dušijo še v plinu, hrupu. »Skozi naselje dejansko teče ves promet, od Čakovca in Varaždina preko mejnega prehoda Središče ob Dravi do Ptuja. Skozi vasi se tako valijo kolone vozil, tudi težkega prometa. Ob določenih urah se celo vlaka izmenjata na 15 minut … Včasih mi nekdo reče, kako zdržim, češ, da se mi tovornjaki vozijo po glavi. Človek vse to težko prenaša, toda kaj drugega nam ne preostane … Občasno se tudi zgodi, da že- lezniške zapornice zatajijo, in se – hvala bogu – avtomatsko zaprejo. V nasprotnem primeru bi že morda bila kakšna smrtna žrtev. A predno napako odpravijo, se zopet naberejo dolge kolone vozil …,« pove Franc Krabonja, ki živi v bližini prehoda in je v preteklosti večkrat opozarjal na omenjeno težavo. Takšna križanja bi sicer morala biti izvennivojska tako po domačem zakonu o varnosti prometa kot po evropskih kriterijih. »Ta problematika nikogar več ne briga. Niti s strani države niti s strani občine ... Vse je utihnilo … Za marsikaj se najde denar, za to pa ne,« nadaljuje Krabonja, ki na drugi strani meni, da so poleg lokalnih politikov tudi (so)vaščani premalo aktivni glede opozarjanja na problematičen prehod. Foto: ČG Križanje glavne ceste Ormož–Ptuj v Mihovcih pri Veliki Nedelji je zavarovano z avtomatskimi zapornicami. Ob prometnih konicah nastajajo dolge kolone vozil. Direkcija le z izgovorom o čimprejšnji gradnji hitre ceste ... Kako in kdaj nameravajo rešiti to težavo, smo povprašali na direkcijo. Konkretnega odgovora nam niso podali. Dejali pa so, da v je državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš bilo predvideno, da omenjeni prehod ostane nivojski, čeprav gre za križanje z glavno cesto, saj bi bili za gradnjo izvennivojskega prehoda potrebni preveliki posegi v naselju. »Z lokalno skupnostjo smo se dogovorili, da predmetno problematiko rešimo na način, da vodimo vse potrebne aktivnosti za čimprejšnje nadaljevanje že začete gradnje hitre ceste na odseku Ormož–Gorišnica. Po izgradnji hitre ceste bi namreč prometne tokove preusmerili na novo zgrajeno hitro cesto, obstoječo glavno cesta na odseku Ormož–Gorišnica, ki poteka skozi Mihovce, pa bi prekategorizirali v nižji rang. Znatno manj obremenjen prehod, ki je zavarovan skladno s pravilnikom o nivojskih prehodih, pa bi ostal nivojski,« so še dodali. Toda vprašanje je, kdaj bodo prebivalci to tudi zares dočakali. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 3 Ptuj z Fiktivne prijave tujih delavcev: filmska zgodba, ki odpira mnoga vprašanja Slov. gorice z Nezdružljivost občinskih funkcij Na naslov upokojenke brez njenega vedenja prijavili osem tujcev Pravilo, ki velja le za male, za velike pa ne Marija P., upokojenka iz Ptuja, ki v svoji hiši živi sama, je pred nekaj dnevi šokirana izvedela, da je na njenem naslovu, brez njene vednosti in soglasja, prijavljenih kar osem tujih delavcev: »Obisk policistov me je šokiral. Prišli so preverit, kje so delavci, ki naj bi stanovali pri meni. Najprej sem mislila, da gre za pomoto, a se je izkazalo, da ni tako.« Na policiji so potrdili, da obravnavajo sume prijav fiktivnih prebivališč za več oseb na območju Policijske postaje Ptuj. Po veljavni zakonodaji je teoretično, očitno pa tudi praktično, bivanje dokaj enostavno prijaviti (ne le tujih delavcev) brez vedenja lastnika nepremičnine. Seveda je v primeru ponarejanja listin to kaznivo dejanje, a takšni primeri niso redkost. Na vaš naslov se praktitčno lahko prijavi kdorkoli Ta nenavadna zgodba odpira več vprašanj. Eno izmed njih je, kako je možno prijavo na naslov lastnika nepremičnine urediti, ne stran 3 Aktualno petek z 18. marca 2022 Da je na njenem naslovu en tuji delavec prijavljen že več kot leto dni, preostalih sedem pa zadnji mesec, je naša sogovornica naključno izvedela pred nekaj dnevi. Presenečena je najprej menila, da gre za zmoto, a se je izkazalo, da je njeno ime in naslov nekdo zlorabil. Zgodba, v kateri se je znašla nehote in nevede, je praktično filmska. Na naslov Marije P. se je prvi tujec, delavec, ki je (kot je razvidno iz dokumentov, ki si jih je kasneje pridobila), prijavil leta 2021. V Sloveniji je sicer kot nerezident delal od leta 2017, a ni imel urejenega začasnega ali stalnega bivališča. Nato so mu ga »uredili« na Ptuju, na naslovu, kjer dejansko nikoli ni živel in je bil (ne)naključno izbran. Ker v letu dni nihče tega ni ugotovil, so nato na ta isti naslov prijavili še sedem tujih delavcev iz različnih držav Balkana. Da so to lahko izvedli, so prijavitelji morali predložiti najemno pogodbo ali soglasje lastnika nepremičnine. »Soglasje je bilo ponarejeno. Najbolj me skrbi in obenem čudi, da so moj podpis precej dobro ponaredili,« priznava gospa, vidno šokirana zaradi dogodkov. COLOR CMYK Na zadnji seji benediškega občinskega sveta je svetnik Igor Repič odstopil z mesta predsednika sveta JVIZ Osnovna šola Benedikt. Njegov odstop ne bi bil nič posebnega, če mu ne bi botrovalo mnenje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Na KPK namreč pravijo, da funkcionar, ki svojo vlogo opravlja nepoklicno, torej tudi občinski svetnik, ne sme zastopati oz. biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarski družbi ali interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, razen kadar gre za funkcije v društvih in političnih strankah. Sporen je nadzor A sporno ni upravljanje naštetih organov, pač pa neposredni nadzor nad njihovim delom. »Posameznik, v konkretnem primeru svetnik,« so zapisali na KPK, »ne more kot javni funkcionar nadzirati delovanja organa ali subjekta, katerega član je. To bi namreč pomenilo, da vsaj v določenem delu nadzira samega sebe, kar najmanj ustvarja videz, da kot funkcionar – nadzornik ne bo deloval nepristransko in objektivno.« Župana Milana Repiča je mnenje KPK sicer presenetilo, a mu ne bo oporekal. »Mnenje smo upoštevali in svetnik Repič je odstopil. Izbrati smo morali novega predstavnika, kar ni bilo lahko. Imeli smo tri nadomestne kandidate, a je bila le ena kandidatka primerna, ostala dva sta bila namreč delavka v občinski upravi in znova svetnik.« Foto: ČG Za prijavo bivališča zadostuje podpisana izjava (soglasje) lastnika nepremičnine. Zakon pa ne zahteva, da to lastnik ureja osebno ali da ob urejanju na UE predloži osebni dokument. Zadostuje le podpisano (neoverjeno) soglasje lastnika, ki ga lahko predloži kdorkoli. da bi ta v postopku dokazal istovetnost s predložitvijo osebnega dokumenta. Boris Miočinović iz Upravne enote Ptuj pojasnjuje, da po zakonu za prijavo bivališča ni nujno, da se lastnik nepremične osebno udeleži postopka prijave na upravni enoti, enako ni zahtevano, da je njegova izjava overjena: »Zadostuje soglasje, podano pisno. Zakon o prebivališču namreč ne zahteva overitve podpisa lastnika nepremičnine. To pomeni, da mora referent, ki zadevo vodi, predloženo pisno izjavo jemati kot verodostojno in izraz volje lastnika. Preveri le, ali so točni vsi podatki in ali so skladni s tistimi v Foto: Arhiv M24 Policija obravnava sume prijav fiktivnih prebivališč za več oseb Na Policijski upravi Maribor podrobnosti o konkretnem primeru zaradi varstva osebnih podatkov niso podali. So pa potrdili, da zbirajo obvestila v zvezi s sumom storitve več kaznivih dejanj overitve lažne vsebine in kaznivih dejanj ponarejanja listin: »V vseh primerih gre za sume prijav fiktivnih prebivališč za več oseb na območju Policijske postaje Ptuj. Taktike in metodike preiskave teh kaznivih dejanj vam ne moremo razkriti, bodo pa policisti o vseh ugotovitvah na predpisan način obvestili Okrožno državno tožilstvu na Ptuju.« Za vsako od kaznivih dejanj, overitve lažne vsebine in ponarejanja listin je predpisana zaporna kazen do treh let. V petih letih izrazit porast tujih delavcev Po podatkih UE Ptuj je število prijavljenih tujcev na našem območju v zadnjih petih letih izrazito naraslo. Tak trend pričakujejo tudi v prihodnje. V letu Foto: ČG 2021 so obravnavali skoraj 5.000 vlog na področju tujcev; gre za izdajo in podaljšanje dovoljenj za delo in bivanje, združitev družine, druge razloge (nakup nepremične), šolanje, poslovanje ... V tej številki so zajeti vsi postopki tako glede tujih delavcev kot njihovih svojcev. “Letos pričakujemo, da jih bo še več, med 6000 in 7000. Tujci so vsekakor zelo pomembna delovna sila, ki jo gospodarstvo potrebuje,« poudarja Miočinović. Za primerjavo: pred petimi leti so obravnavali le 1.700 postopkov na področju tujcev. Zaradi geopolitične situacije v Ukrajini se bodo delovne migracije gotovo le še stopnjevale. zemljiški knjigi. V tem konkretnem primeru je to bilo storjeno.« Miočinović opozarja, da je teh osem tujcev, ki so imeli fitkivno prijavljeno prebivališče na Ptuju, dovoljenje za prebivanje in delo v Sloveniji pridobilo na drugih upravnih enotah: »Za nobenega med njimi se postopek prijave izdaje dovoljenja za delo in prebivanje ni urejal na Ptuju. Že pridobljeno dovoljenje jim je omogočalo, da so naslov bivanja lahko uredili kjerkoli po državi.« Najnovejše ugotovitve sicer kažejo, da tega sploh niso urejali tujci sami, pač pa posameznik, ki naj bi imel njihova pooblastila. Je šlo za njihovega delodajalca ali koga drugega, bo ugotovljeno v nadaljnjih postopkih. »Dejstvo je, da to ni edini primer fiktivnih ali lažnih prijav, relativno veliko jih je, in sploh niso omejeni zgolj na tujce. Žal se takšne zadeve praviloma ugotovijo šele, ko postanejo sporne kot v tem primeru. Gospa je bila pravzaprav zelo hitro obveščena o tej zadevi,« pravijo na ptujski UE. Ker v konkretnem primeru vse doslej ni bilo znakov sumljive prakse, je UE Ptuj reagirala šele na opozorilo odvetnika oškodovanke. Kako in zakaj je policija začela preverjanje, niso povedali, razlogov je lahko več. Možno je, da so bili obveščeni o sumu storitve kaznivega dejanja ali da so do teh ugotovitev prišli v rutinskih postopkih preverjanja. Prijavljeni na Ptuju, delajo za podjetja po vsej državi Vseh osem delavcev, ki so bili prijavljeni na naslovu Marije P., je zaposlenih v različnih podjetjih po vsej državi. Zakaj se niso prijavili na območju, kjer ima sedež njihov delodajalec, še ni znano. Seveda pa niti sedež podjetja ne pomeni, da dejansko delajo v Sloveniji. Ogromno jih je prijavljenih in zaposlenih v slovenskih podjetjih, svoje delovne naloge pa izvršujejo v tujini, v kateri drugi državi. Na ptujski upravni enoti pravijo, da je različnih oblik fiktivnih prijav veliko, takšnega primera, kot ga obravnavajo sedaj, kjer gre za ponarejanje in overitev lažne vsebine, pa še niso imeli. Dženana Kmetec Foto: ČG Župan Benedikta Milan Repič po odpstopu svetnika Igorja Repiča pravi: »Pri nas v Sloveniji je tako, da nekaj, kar velja za malega, za velikega ne. Naenkrat je korupcijsko tveganje, če neki občinski svetnik sedi v svetu zavoda. Po drugi strani pa imamo Ivana Simiča, ki ima svoje podjetje za davčno svetovanje, torej vam svetuje, kako legalno okrog prinesti davkarijo, obenem pa je generalni direktor Finančne uprave RS!« Davčni svetovalec in direktor Fursa Ga pa zelo motijo pravila po meri, dodaja. »Pri nas v Sloveniji je tako, da nekaj, kar velja za malega, za velikega ne. Naenkrat je korupcijsko tveganje, če neki občinski svetnik sedi v svetu zavoda, ker ne sme opravljati funkcije nadzora, ampak bi lahko bil le v vlogi upravljavca. Čeprav, roko na srce, nima nič manjšega vpliva kot zgolj svetnik, saj prav tako dvigne roko za ali proti imenovanju novega ravnatelja, ker je to pač v pristojnosti občinskega sveta. Po drugi strani pa imamo Ivana Simiča, ki ima svoje podjetje za davčno svetovanje, torej vam svetuje, kako legalno okrog prinesti davkarijo, obenem pa je generalni direktor Finančne uprave RS, torej taiste davkarije. Pa vendar v tem primeru o korupcijskem tveganju, nasprotju interesov in nezdružljivosti funkcij ni nobenega govora.« Bodo Benediktu sledile druge občine? Glede na to, da imajo občine v javnih zavodih in drugih organih, katerih (so)ustanoviteljice so, svoje predstavnike, ki skoraj praviloma prihajajo iz vrst vodstva občine, torej gre za župana ali podžupana, svetnike občinskega sveta ali zaposlene v občinski upravi, bi morale občine zamenjati številne, če ne že večino svoji predstavnikov v teh inštitucijah. Tudi Občina Juršinci je ustanoviteljica samo enega javnega zavoda, in to šolskega. »Za predstavnika ustanoviteljice v svetu zavoda šole vedno imenujemo svetnika. Zadeva z nasprotjem interesov v tem primeru mi je nova, zdi se mi čudna, zato ne vem, kako bi jo komentiral,« je dejal župan Alojz Kaučič. Drugače pa je v Sv. Andražu, kjer v svet šole, tako pravi županja Darja Vudler Berlak, kot svojega predstavnika vedno imenujejo neodvisnega člana. »Spomnim se, da smo bili pred časom opozorjeni na nezdružljivost občinskih funkcij, sicer bi seveda tudi mi imeli v svetu zavoda šole človeka iz uprave ali občinskega sveta. Kar bi bilo v bistvu tudi logično, glede na to, da gre za predstavnika ustanoviteljice, torej predstavnika občine.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 18. marca 2022 Videm z Pobude in vprašanja svetnikov Središče ob Dravi z V sprejemanju odlok o javnem redu in miru Okolje, vrtec, internet … Bodo ob nedeljah in praznikih prepovedali košnjo? Na februarski redni seji sveta občine Videm so svetniki izpostavili nekaj zanimivih vprašanj in pobud. Foto: MZ Andrej Rožman je znova negodoval zaradi odpadkov v videmski obrtni coni. „Moti me, da je naloženih toliko vnetljivih snovi, to je lahko katastrofa za občino Videm. Apeliram, naj se pregleda dokumentacija, kaj je dovoljeno in česa ni dovoljeno voziti na lokacijo.“ Župan Branko Marinič je dejal, da področje odpadkov nadzoruje državna okoljska inšpekcija, dokumentacija in dovoljenja v zvezi s temi vprašanji so po njegovih besedah obsežna in kompleksna. Dejana Tramška je zanimalo, kje bo poskrbljeno za varstvo otrok, ko se bo v Vidmu izvajala nadzidava vrtca. Župan je pripomnil, da je vprašanje zelo na mestu in med drugim povedal: „Računamo, da bi gradnjo začeli pred počitnicami, glavnino večjih gradbenih del bi opravili med poletjem, ko je otrok v vrtcu manj. Nekaterih del pa sploh ni dovoljeno izvajati, če so otroci v igralnicah. Predvidevamo, da bi za varstvo koristili prostore v športnem objektu in telovadnici, pa morda še kje, kjer bodo za to ustrezni pogoji.“ Precej debate je bilo okoli vprašanja pokritosti občine z optičnim omrežjem in brezžičnim internetnim signalom. Izpostavili so prizadevanja domačega podjetnika Danila Milošiča, ki se v največji možni meri trudi pripeljati internet do haloških gospodinjstev, če je to le možno. Za optiko so menda na ravninskem delu občine (Pobrežje, Tržec) vodniki položeni, vpihniti bi bilo treba optična vlakna in zagotoviti povezave. Nekateri svetniki pogrešajo odbor za kabelsko televizijo in internetno načrtovanje, ki da je bil v preteklosti vez med občino in ponudniki, ki so vlagali v omrežje. Župan Marinič je v zvezi s telekomunikacijsko pokritostjo Haloz povedal, da gre za področje, ki ga pokrivajo zasebni ponudniki, ki so jim bolj v interesu strnjena urbana naselja, kjer lahko na majhnem prostoru in z nižjimi stroški vlaganja pridobijo več naročnikov. V Halozah so razpršene naselitve, zato velikim ponudnikom tudi niso zanimive. Je pa župan potrdil, da se omenjeni domači podjetnik potrudi za vsako brezžično internetno povezavo, če se jo le da vzpostaviti. Na seji je bilo omenjeno še vprašanje, kdaj se bodo krajani v Lancovi vasi lahko začeli priključevati na kanalizacijo. Župan je odgovoril, da je tam, kjer je omrežje zgrajeno, to že možno. MZ Sv. Andraž z Oddelek najmlajših ni več polovičen Zaposlili pomočnico vzgojiteljice Zaradi večjega števila otrok v najmlajši skupini vrtca v Vitomarcih je treba glede na normative zaposliti dodatno delovno moč. Če bo v drugo v predlagani vsebini potrjen nov občinski odlok o javnem redu in miru, bosta v sicer pretežno podeželski občini Središče ob Dravi v kratkem košnja ali denimo žaganje drv na praznični ali nedeljski dan prepovedana. Po drugi strani pa bi lahko občane doletela globa za nepokošeno travo okrog hiše. V občini prvič v zgodovini sprejemajo odlok o javnem redu in miru, ki ga je sicer večina občin že sprejela. Z njim bodo določili ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru. Omenjeni predlog odloka – ta je sicer na seji občinskega sveta prestal prvo branje in gre v 30-dnevno javno obravnavo – vsebuje kup prepovedi pa tudi dolžnosti. Na ta način naj bi se v občini med drugim lotili problematike nevzdrževanih in zaraščenih parcel. V omenjeni odlok namreč želijo vključiti obveznost košnje, odstranjevanja plevela ter zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. »Z namenom varovanja okolja, vzdrževanja čistoče in zunanje podobe kraja so lastniki, najemniki ali uporabniki ter upravljavci stanovanjskih, poslovnih ali drugih zgradb ter lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč dolžni: na pripadajočem zemljišču stavb in na nezazidanih stavbnih zemljiščih poskrbeti, da so ta očiščena, vzdrževana in urejena, ter da ne zmanjšujejo preglednosti tako, da so v sezoni rasti pokošena, in sicer najmanj dvakrat letno,« je med drugim zapisano. Moteča košnja trave ob nedeljah Problematičen pa bi lahko bil eden izmed odstavkov šestega člena predlaganega odloka, ki na drugi strani prepoveduje košnjo ter opravljanje drugih hrupnih opravil (tudi) ob praznikih in nedeljah: »Z namenom varovanja javnega reda in miru je prepovedano od ponedeljka do sobote od 21. do 6. ure zjutraj ter v nedeljo in ob praznikih uporabljati kosilnice, škropilnice, motorne žage in druge naprave z motorji na notranje izgorevanje, vrtalne in brusilne stroje, mehanska kladiva, žage in druge hrupne naprave ter izvajanje drugih hrupnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju hrup, ki moti občane. Pre- Foto: V nekaterih občinah je prepovedana uporaba kosilnic in drugih motornih orodij ob nedeljah in praznikih, tovrstno prepoved pa bi lahko uvedli tudi v sicer podeželski občini Središče ob Dravi. Državna zakonodaja košnje ne prepoveduje, ne dovoljuje pa hrupa Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da povzročanje hrupa z vrtnimi, kmetijskimi in drugimi orodji v dnevnem času med tednom ter tudi ob nedeljah in praznikih v skladu z zakonom o varstvu javnega reda in miru ni prepovedano. Je pa nedovoljen hrup vsak dan med 22. in 6. uro. Prav tako se sankcionira (dnevni) hrup z uporabo televizije ali druge akustične naprave ali glasbila, če moti mir ali počitek ljudi in ni posledica dovoljene dejavnosti. Kljub temu da torej državna zakonodaja ne prepoveduje hrupa posebej ob nedeljah in praznikih, pa občine lahko te stvari urejajo po svoje: »Vsaka lokalna skupnost to področje lahko uredi podrobneje oziroma določi prepoved prekomernega dnevnega hrupa ob nedeljah in praznikih z občinskimi odloki.« poved ne velja za dela, ki so posledica nujnih vzdrževalnih del (npr. sanacije popravil na omrežjih) kot tudi za pripravo krme za domače živali in obdelavo kmetijskih površin.« Do tega predloga je bil kritičen svetnik Andrej Horvat, ki je razmišljal, da bi lahko vendarle košnjo dovolili po 12. uri. Kot je razmišljal, so nekateri čez teden v službi in imajo zares največ časa za tovrstna opravila ob praznikih in nedeljah. »Če cel teden ni mogel pokositi, potem mu tudi v nedeljo bo 7. uri zjutraj ni treba,« pa je menil Roman Medik. Prepoved metanja cigaretnih ogorkov, žvečilnih gumijev Omenjeni odlok med ostalim predlaga prepoved uriniranja ali opravljanje velike potrebe na ulicah, cestah, pločnikih ali drugih javnih površinah, pa metanje, puščanje ali odlaganje cigaretnih ogorkov, žvečilnih gumijev, izpljunkov in injekcijskih igel in brizgalk na pločnike, ceste, zelenice in podobno, metanje predmetov v kanalizacijske naprave in omrežje, ki lahko povzročijo njihovo zamašite, škropljenje rastlin z motornimi škropilnicami in ročnimi škropilnicami v naseljih, in sicer tako, da škropivo odnaša na sosedovo zemljišče ali javne površine itd. Globe v višini 80, 250 ali 500 evrov Kršitelje (tako tiste, ki ne bodo redno kosili kot tiste, ki bodo s kosilnico motili dušni red sosedov ob nedeljah ali praznikih) bi lahko doletela kazen v višini 80 (za fizične osebe) ali 500 (za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike) in 250 evrov (za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika). Monika Horvat Slovenske gorice z Količina komunalnih odpadkov Zbrali dobrih pet tisoč ton Za odvoz komunalnih odpadkov v občinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica skrbi Saubermacher. Foto: SD Občine iz omenjene skupne lenarške upravne enote predstavljajo tudi enotno obračunsko območje v okviru izvajanja javne službe zbiranja določenih vrst komunal- nih odpadkov. Po podatkih Saubermacherja so tako lani skupno zbrali 5.214 ton vseh vrst odpadkov. Če primerjamo zbrane količine s tistimi iz leta 2020, ugotovi- Do konca šolskega leta so v vrtcu v Vitomarcih zaposlili dodatno pomočnico vzgojiteljice. S prvim marcem ima tako andraški vrtec, ki spada pod okrilje javnega zavoda OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, več malčkov v oddelku prvega starostnega obdobja. Nova pomočnica vzgojiteljice je dobila službo za določen čas, in sicer do konca šolskega leta, torej do 30. junija. Novo sistematizacijo delovnih mest v vrtcu so na dopisni seji potrdili tudi andraški svetniki, dodatna zaposlitev pa, kot je pojasnil ravnatelj Mirko Žmavc, ne bo imela vpliva na spremembo ekonomske cene vrtca. Malčki so v letošnjem šolskem letu v vrtcu v Vitomarcih razdeljeni v štiri skupine, od katerih so tri homogene, ena pa heterogena. V oddelku prvega starostnega obdobja je 24, v oddelkih drugega starostnega obdobja pa 36 otrok, skupaj jih torej vrtec obiskuje 60. SD mo, da so zbrali 237 ton odpadkov več, kar predstavlja 4,8-odstotno povečanje. Pregled po posameznih vrstah odpadkov pokaže, da je bilo z izjemo steklene embalaže lani pravzaprav vseh odpadkov več kot predlani. Manj le steklene embalaže Foto: SD V šestih občinah znotraj lenarške upravne enote so lani zbrali skoraj 5 % več komunalnih odpadkov kot leta 2020. Mešanih komunalnih odpadkov se je v Saubermacherjevem skladišču v Lenartu nabralo za 1.485 ton, kar je dobrih 60 ton oziroma štiri odstotke več kot leta 2020. Mešana embalaža je skupno tehtala 890 ton, kar je skoraj 13 ton oziroma poldrugi odstotek več. Papirja in papirne embalaže je bilo zbrane za 571 ton, kar je 37 ton ali sedem odstotkov več kot leto pred tem. Tudi zbiranje kosovnih odpadkov je bilo uspešno: skupno so tehtali 487 ton, kar je skoraj 58 ton oziroma dobrih 13 odstotkov več. Za 229 ton je bilo ostalih ločeno zbranih frakcij, kar z nekaj več kot 36 dodatnimi tonami v primerjavi s predlani predstavlja 19-odstotno rast. 45 ton ali štiri odstotke več so komunalni delavci na deponijo odpeljali tudi biološko-razgradljivih odpadkov, in sicer v skupni teži 1.142 ton. Edino steklene embalaže so lani v šestih občinah lenarške upravne enote zbrali manj; natančneje 409 ton, kar je 13 ton ali tri odstotke manj v primerjavi s prejšnjim letom. SD Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK stran 5 Gospodarstvo petek z 18. marca 2022 5 Kidričevo z Poslovanje Taluma v času izrednih energetskih razmer Lenart z V TBP število zaposlenih raste Eden od možnih scenarijev je konec elektrolize Službo dobilo 140 novih delavcev Čeprav borzne cene aluminija dosegajo rekordne vrednosti, v kidričevskem Talumu obsega proizvodnje čistega aluminija zaenkrat ne nameravajo povečati. „Dvig cen aluminja ni dovolj velik, da bi pokrival trenutne dvige stroškov,“ je poudaril predsednik uprave Marko Drobnič. Kidričevski aluminijski velikan, ki od lanske jeseni elektrolizno proizvodnjo vzdržuje na najnižji možni ravni, ne izključuje scenarija, da bi elektrolizne peči letos dokončno ugasnil. Borzne cene aluminija so v začetku meseca dosegle nov rekord, 4.000 dolarjev po toni. Po besedah Drobniča za Talum to ne pomeni posebnega dodatnega zaslužka, saj so vhodni stroški proizvodnje prav tako zelo visoki. „Višja cena aluminija na Londonski borzi kovin (LME) pomeni neposredni vpliv na povečanje prihodkov. Seveda se ne povečujejo samo prihodki, ampak ekstremno rastejo tudi stroški. Trenutni dvigi cene aluminija so večkrat nižji, kot je dvig cen energentov, ki predstavljajo bistveni del proizvodne cene. Povišali so se tudi vsi ostali stroški, nekateri materiali so že na večkratniku lanskih cen. Ko na poslovanje pogledamo celovito, dvig cene aluminija ni dovolj velik, da bi pokrival trenutne dvige stroškov.“ Lahko se zgodi, da elektroliza letos ugasne „Razmere se hitro spreminjajo in v takšnih okoliščinah, kot smo jim priča zadnje mesece, je nujno zelo hitro in dinamično prilagajanje. V Talumu smo odločitve o odzivu na zaostrene razmere na področju energentov sprejeli septembra lani. Znižali smo obseg proizvodnje in se tehnično ter tehnološko takoj organizirali akutnim razmeram primerno. Rešitev, ki pomeni zmanjšanje obsega proizvodnje primarnega aluminija na 30 odstotkov zmogljivosti naše elektrolize, je kratkoročnega značaja. V zgodnjih poletnih mesecih bomo sprejeli odločitev, kako na tem segmentu naprej. Odločitev bo odvisna od razmer na trgih aluminija, surovin in energentov, pa tudi od vprašanja (ne)vzpostavljenih mehanizmov EU v Sloveniji za podporo delovanju tovrstne industrije. Še posebej pomembno bo, kako se bosta EU in ključno, Slovenija, odzvali na ekstremne razmere na trgu energentov in kakšne kratkoročne ukrepe za zamejitev trenutno špekulativnih dvigov cen energentov bosta sprejeli. Scenarije imamo pripravljene, ena izmed možnosti je tudi ta, da proizvodnjo primarnega aluminija v Talumu letos prenehamo. Seveda bi ta možnost pomenila tudi znižanje števila Foto: ČG Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič: „Računati, da se bodo cene energije drastično znižale, je iluzorno in temu se bo treba prilagoditi. Ne naša in še kakšna generacija za nami ne bo doživela več nizkih cen energije.“ Krizne razmere trenutek za streznitev „V Evropi smo si nastalo situacijo, še posebej na področju energentov, zakuhali sami s svojo 'všečno' strategijo (če temu sploh lahko tako rečemo), katere izvedljivost je tehnično tehnološko vprašljiva, zagotovo pa je, da bomo posledice vsi drago plačali oziroma jih že plačujemo. Trenutne krizne razmere niso pravi čas za snovanje novih strategij, ampak za hiter in učinkovit odziv na akutne razmere, so pa trenutek za streznitev, da se nismo nič ali premalo naučili iz bližnje preteklosti, iz let 2009 in 2014, ko so se redukcije dobave energentov že nakazovale, in da Evropa ne bo pravljična oaza z zniževanjem porabe električne energije ob hkratni želji po dvigu kakovosti življenja njenih prebivalcev,“ meni Marko Drobnič. zaposlenih in prekinitev načrtnega trajnostnega prestrukturiranja programov v Talumu. Z vzpostavitvijo vseh mehanizmov EU za podporo tej industriji tudi v Sloveniji, kot zadnji članici EU s proizvodnjo aluminija, in reakciji v smeri zamejitve cene energentov, se to ne bo zgodilo,“ je jasen sogovornik. Direktor Taluma upa, da bo pri odločevalcih v Sloveniji pretehtala odločitev, da se proizvodnja aluminija s primerno državno po- močjo ohrani. V prid Taluma govori več kazalcev: proizvodni procesi so tehnološko dovršeni, panoga ustvarja 8 odstotkov BDP, potrebe po aluminiju rastejo, v oskrbovalnih verigah je nepogrešljiv … Ključnega pomena še vedno nerešeno vprašanje državnega podpornega (sistemskega) mehanizma, ki bi Talumu, enako kot drugim evropskimim proizvajalcem aluminija, zagotovil primerljiv in konkurenčen poslovni položaj. Za slednjega si Minimalno poslovanje z ruskim in ukrajinskim trgom Verjetno ni podjetja, ki v minulih dveh letih ne bi občutilo kriznih razmer, ki jih je najprej narekovala epidemija koronavirusa, sedaj pa ukrajinska vojna. „Na turbulence in nepredvidljivost se bo treba prilagoditi s poslovnimi modeli in miselnostjo na vseh ravneh. Talum je na trgih Rusije in Ukrajine minimalno prisoten in zato neposredno manj izpostavljen. Seveda se ne moremo izogniti posrednim učinkom, ki jih aktualne razmere in uvedene sankcije že imajo na svetovno gospodarstvo. Vse sile, če že tega nismo mogli preprečiti, bi morali uperiti v to, da se konflikt čimprej konča,“ razmišlja Marko Drobnič. Foto: ČG Borzne cene aluminija so v začetku meseca dosegle nov rekord, 4.000 dolarjev po toni. Vendar za Talum to ne pomeni posebnega dodatnega zaslužka, saj so vhodni stroški proizvodnje prav tako zelo visoki. V lenarški tovarni bovdenov in plastike (TBP), katere proizvodnja je tesno povezana z avtomobilsko industrijo, se soočajo s številnimi izzivi, a se za zdaj z njimi, kot kaže, uspešno spopadajo. »Časi so pač taki, da je vsak dan kaj novega, to je že naša stalnica. Z materialom na srečo v tem trenutku nimamo težav, saj imamo dovolj zalog, res pa je, da nabava postaja vse zahtevnejša in dražja, in to kljub umirjanju cen nafte na svetovnih trgih. Drugi izziv je nenehno prilagajanje zahtevam kupcev,« razlaga direktor Danilo Rojko. Zaradi vojne v Ukrajini zaznavajo največ težav pri dobavi kabelskih setov, ki jih izdelujejo v ukrajinski tovarni. »Zdaj skušajo preseliti vsaj del te proizvodnje v Romunijo ali na Poljsko ter tam uvesti ustrezne programe, a to seveda spet zahteva neki čas. Računam, da bo čez tri, štiri mesece že bolje in bo dobava teh setov nemoteno stekla.« Konec lanskega leta je bilo v TBP-ju zaposlenih 779 delavcev oz. delavk. Še leta 2020, ko so morali skoraj za dva meseca ustaviti stroje, je v lenarškem gigantu delalo 924 delavcev, a so število zaposlenih v 2021 skrčili zaradi optimizacije v proizvodnem procesu in zaradi krize v avtomobilski industriji. Številni se vračajo v TBP; Magna izgubila privlačnost »Zaradi povečanega naročila, na kar nismo bili pripravljeni, saj ga nismo pričakovali, smo morali na hitro zaposliti dodatni kader. Tako smo od sredine januarja do danes zaposlili okrog 140 ljudi. Skušali smo pridobiti nazaj stare delavce, ki jim zaradi krize nismo podaljšali pogodb. To nam je delno uspelo. Nekoliko smo okrepili tudi sodelovanje z invalidskim podjetjem, pri nas pa dela še nekaj študentov in ljudi preko agencije za delo. Zdaj imamo spet zaposlenih čez 900 delavcev, torej približno toliko, kot smo jih imeli pred epidemijo.« kidričevski industrialec prizadeva že celo desetletje. Lanski prihodki 350 milijonov evrov Po nerevidiranih podatkih je Talum lani ustvaril 350 milijonov evrov prihodkov, kar je 89 milijonov evrov več kot lani, ko so prihodki znašali 261 milijinov evrov. Leta 2019 so prihodki znašali 320 milijonov evrov. Na vprašanje, kako bo teklo letošnje poslovanje, Marko Drobnič, nima jasnega odgovora. „V nepredvidljivih okoliščinah pa je v letu 2022 mogoče vse. Scenarije imamo pripravljene in se bomo kratkoročno prilagajali glede na dejavnike in okoliščine poslovanja. Med strateškimi usmeritvami do leta 2030 so intenzivna rast programa rondelic za farmacevtsko, kozmetično, prehrambno in pakirno industrijo. Na področju livarstva ulitkov nas v prihodnjih letih čaka transformacija s poudarkom na avtomatizaciji, robotizaciji in digitalizaciji, na programu uparjalnikov se pozicioniramo kot razvojni dobavitelj na segmentih hlajenja baterij za E-vozila, ohišja toplotnih črpalk in solarnih absorberjev. Na področju razvoja drogov za gradbeništvo prehajamo na segment drogov nestandardnih kakovosti, ki jih je možno proizvesti brez primarno proizvedenega aluminija. V industrijski coni načrtujemo vseslovenski Pilotni center za razvoj lahkih kovin (SiPCAST). Veliko pozornosti bomo v okviru kompetenčno-izobraževalno-promocijskega stičišča, ki smo ga poimenovali Sfera Al13, namenili razvoju kompetenc prihodnosti. V sodelovanju z občino Kidričevo pa želimo izkoristiti potencial infrastrukture v industrijski coni, ki z novo obvoznico in vpadnico postaja najboljša možna lokacija za nove dejavnosti.“ Mojca Zemljarič Foto: TBP V lenarškem TBP-ju načrtujejo selitev dela proizvodnje v Bolgarijo, a bodo z izbiro lokacije in nadaljnjimi načrti zaradi vojne v Ukrajini še počakali. Zato govorice, da v TBP-ju odpuščajo, poleg tega naj bi delavci iz Lenarta odhajali drugam zaradi slabih plač, ne držijo, pravi Rojko. »Opažam ravno nasprotno, in sicer da prihajajo prošnje za zaposlitev iz drugih tovarn, denimo Geberita iz Ruš. Vračajo se tudi nekateri, ki so delali v Avstriji. Dejstvo je, da če hočeš zaslužiti več kot v Sloveniji, moraš na delo najmanj v Gradec, kar vzame precej dodatnega časa in marsikomu ne ustreza. Poleg tega tudi naši severni sosedje odpuščajo. Avstrijska Magna je v času epidemije dobivala državno podporo, zdaj je ne več, zato krčijo število zaposlenih. Tudi Magnina tovarna v Hočah ni več tako mamljiva, kot je bila sprva. Tako vsaj pripovedujejo nekateri naši delavci, ki so šli tja na razgovor za službo, a so si potem premislili in ostali pri nas.« Zaradi vojne projekt Bolgarija čaka Lani so v TBP-ju ustvarili dobrega pol milijona evrov dobička. Plače zaposlenih povprečno znašajo 1.400 evrov bruto, kar je nekaj manj od povprečja v kovinski in elektro industriji. Zaposleni so prejeli božičnico, v plače v zadnjih dveh letih, tako pravi direktor, pa so vključili še nekaj dodatkov, da bi zadržali delavce. »Pozdravljam novi zakon o dohodnini. Ta v začetku sicer še ne bo pokazal rezultatov, na daljši rok pa že.« Kako pa je z idejo o selitvi dela proizvodnje v Bolgarijo? »Ne gre zgolj za idejo, že delamo na tem projektu. V tem trenutku imamo na mizi več ponudb za lokacijo. Za zdaj je v načrtu manjši obrat za določene izdelke, ki jih bomo nato uporabili v naši matični proizvodnji v Lenartu. Glede na situacijo v Ukrajini bomo do nadaljnjega počakali z odločitvijo, da vidimo, kako se bodo razvijale razmere v vzhodni Evropi.« Senka Dreu Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK petek z 18. marca 2022 V središču 6 stran 6 Ptuj z Občina zaslužila 121.000 evrov Spodnje Podravje z Grezničarji in lastniki malih čistilnih naprav bi morali Konec vrtičkanja Ob Dravi Vse občine, razen ptujske, kršijo Zemljišče Ob Dravi, nasproti Semenarne Ljubljana, je občina prodala. Varščino so vplačali kar trije dražitelji, posledica velikega interesa za nakup pa je precej višja dosežena cena od izklicne. Gradnja kanalizacijskega sistema v nekaterih delih občin Spodnjega Podravja ni smotrna oz. finančno vzdržna. Zato kanalizacije tam, kjer je gradnja razpršena, ni in je najverjetneje nikoli ne bo. Na teh območjih bo zato velika večina gospodinjstev za odvajanje komunalnih odplak iz hiše še naprej uporabljala greznice. S tem ni popolnoma nič narobe samo v primeru, če je bila greznica zgrajena v skladu s standardi, kot so bili določeni v času izgradnje stanovanjske hiše. To pa je danes izjemno težko preverjati, tako v teoriji, še težje pa v praksi. Ob prvi večji rekonstrukciji objekta, ki zahteva gradbeno dovoljenje, pa je treba greznico zamenjati z malo komunalno čistilno napravo (MKČN). Foto: ČG Za to zemljišče so se potegovali kar trije dražitelji. Parcelo Ob Dravi 5a, površine 3550 m², se je občina odločila prodati pred nekaj meseci, na pobudo gospodarstva oziroma lastnika transportnega podjetja, ki je izkazal interes za nakup. Mestni svetniki so se strinjali s prodajo omenjenega zemljišča na dražbi, županja Nuška Gajšek pa je jasno povedala, da bo nepremičnina prodana na način, da bo občina iztržila največ, torej najboljšemu ponudniku. Postopki so stekli precej hitro in dražbo za parcelo 2407, k. o. 400 Ptuj, so izvedli prejšnji teden. Prijavili so se kar trije dražitelji. Izklicna cena je znašala 96.000 evrov, tisti, ki je bil med tremi prijavitelji pripravljen ponuditi največ, pa bo zanjo odštel 121.000 evrov. Z doseženo ceno, ki je krepko presegla izklicno, so na občini zadovoljni. »Z imeni ne moremo operirati, saj še pogodba ni podpisana. Kupec je fizična oseba,« so odgovorili na vprašanja o tem, kakšna dejavnost se bo poslej izvajala na območju, kjer so doslej vrtičkali številni Ptujčani, ki že pospravljajo svoje pridelke in vrtno orodje. Prav za to območje se je že leta 2017 začel postopek spreminjanja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je še vedno v teku. Prodano zemljišče sicer sodi v enoto urejanja prostora BT 29 in je opredeljeno kot območje industrije. Zanimivo je verjetno zaradi bližine Puhovega mostu. S tem zemljiščem je občina pred leti imela velike načrte. Pogovori so tekli v smeri, da bi tu postavili mobilne enote za socialno ogrožene. Te pobude prejšnjega vodstva občine so bile označene kot neprimerne, saj da bi šlo za ustvarjanje »geta«. Kaj se bo v tem delu desnega brega reke Drave v prihodnje urejalo, bo najbrž znano kmalu. Sledi podpis pogodbe med občino in ponudnikom, ki je ponudil najvišji znesek, plačilo preostanka kupnine ter vknjižba v zemljiško knjigo v korist novega lastnika. Vrtičkarje pa občina še vedno vabi na novo lokacijo, na Mlinski cesti, kjer je prostora na urejenih urbanih vrtičkih še ogromno, cena najema pa dejansko simbolična. Dženana Kmetec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR V aktivno pomlad – s Qcentrom Ptuj 9QDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMXò4FHQWUXQD3XKRYLYWHKSRPODGQLK GQHKQDMGHWHYVHNDUSRWUHEXMHWH]DDNWLYQRSUHũLYOMDQMHËDVD V prodajalni SportsDirect so za to, da bodo vaši športni koraki udobni in modni, poskrbeli za bo‰ƒ–‘’‘—†„‘撑”–‹Š‘„Žƒ«‹Žǡ‘„—–˜‡‹‘’”‡‡Ǥ ”‹Œ‹ŠƒŒ†‡–‡‹œŒ‡‘’ƒŽ‡–‘撑”–‹Š‘„Žƒ«‹Ž’”‹ljubljenih in kvalitetnih blagovnih znamk Adidas in Reebok – izbirate lahko med številnimi modeli mo†‹Š‹—†‘„‹Š–”‡‹”œƒ‘捇ǡā‡•‡‹‘–”‘‡ǡ ’ƒ –—†‹ «‡ ‹æ«‡–‡ 撑”–‡ ‘’ƒ–‡ œƒ ’‘Š‘†‹æ–˜‘ǡ dvoranske in zunanje športne aktivnosti ali samo œƒ’”‘•–‹«ƒ•ǡ„‘’‘”–•‹”‡ –˜ ‡–”—–—Œ’”ƒ˜‹ ƒ•Ž‘˜œƒ˜ƒ•Ǥ ~‡•‡ „‘•–‡ ’”‹ Œ‹Š ƒæŽ‡ –—†‹ ‹œŒ‡‘ „‘‰ƒ–‘ ‹œ„‹”‘撑”–‹Š’ƒŒ‹ ǡ‹˜ƒ„‘†‘—†‹Ž‡—†‘„Œ‡ vso pohodniško opreƒ•’”‡Š‘†‹Šǡ–”‡‹‰‹ŠƒŽ‹˜’”‘•–‡«ƒ•—Ǥ’‘”–•mo za varen in udoben ‹”‡ – ˜ ‡–”— –—Œ —†‹ –—†‹ ’‘•‡„‡ ƒ ‹Œ‡ǡ ˜ ‘”ƒǤ katerih dobite dva kosa —†‹ ƒŒŽƒŒæ‹ „‘†‘ †‘Ž‘«‡‹Š ‘„Žƒ«‹Ž œƒ ‡‘–‘ ‡‘ Ȃ ‡† –‡ ’”‹æŽ‹ƒ•˜‘Œ”ƒ«—ǡ•ƒŒ •’ƒ†ƒŒ‘ƒŒ‹ ‡ǡ•’‘†Œ‹ •‡’‘”–•†‹”‡ –’‘ƒæƒ in zgornji deli trenirk œ ƒŒ˜‡«Œ‘ ‹œ„‹”‘ ‘–”‘‹ æ‡ ƒ”•‹ƒŒǤ ‹•–‹ǡ ‹ 捇‘„—–˜‡ǡƒ’‘Ž‹ ƒŠ ˜ƒ Œ‡ ’”‹ •” — ’‘Š‘’ƒ ˜ƒ• «ƒƒ –—†‹ ‹œŒ‡†‹æ–˜‘ǡ„‘•–‡˜’‘”–•mno bogata ponud‹”‡ –— ƒæŽ‹ ˜”Š—•ƒ „ƒ †”‡•‘˜ œƒ ”ƒœŽ‹«‡ ’‘Š‘†‹æƒ ‘„Žƒ«‹Žƒ 撑”–‡Ǥ znamke Karrimor, tudi ‡ ’‘œƒ„‹–‡ ’ƒ ƒ –‘ǡ †ƒ ˜ ’‘”–•‹”‡ –— ƒŒ†‡•‹ ‡” ’ƒ ’”‹ Œ‹Š †‘„‹–‡ –‡ ā‘‰‡ œƒ ’”ƒ˜ ˜•‡ 撑”–‡ ȋ ‘‰‘‡–ǡ ”‘‘‡–ǡ ‘惔ƒ ‹ †”—‰‡Ȍǡ ‘’”‡‘ œƒ Ƥ–‡• œƒ ‘捇 ‹ ā‡•‡–‡”文˜‹Ž‡”‡˜‹œ‹–‡œƒ†‘ƒ«‹Ƥ–‡•ǡƒlu pa bo v prodajalni na voljo tudi izjemna ponudba ‘Ž‡•œƒ‘˜‘‘Ž‡•ƒ”•‘•‡œ‘‘Ǥ „‹æ«‹–‡ ’ƒ –—†‹ ƒ ‡„‘‘ ’”‘ƤŽ  ‡–”ƒ –—Œǡ Œ‡” ˜ƒ• –ƒ ‡•‡  «ƒƒ–ƒ †˜‡ ’”‹˜Žƒ«‹ƒ‰”ƒ†‹‹‰”‹ȂœƒŽ‘•”‡«‡Œ‡ŽƒŠ‘˜ƒæ ƒ‰”ƒ†‹ „‘ œƒ œƒ—’‡ ˜ –”‰‘˜‹‹ „‹ ƒŽ‹ ’ƒ•‡’‘–‡‰—Œ–‡œƒ’‡–ƒ—’‘˜˜˜”‡†‘•–‹ ͺͶ‡˜”‘˜˜‘Ž‡ ‹ŒƒŠ‹  ˜’”‘†ƒŒƒŽ‹‹•ƒ›˜ ‡–”—–—ŒǤ Prve evidentirane male komunalne čistilne naprave v Spodnjem Podravju so bile vgrajene leta 2008. V prvih letih se je za vgrajevanje in evidentiranje odločila le peščica gospodinjstev, po letu 2016 pa se je njihova uporaba znatno povečala. Po podatkih Komunalnega podjetja Ptuj jih je bilo v tem obdobju skupno vgrajenih 169, največ v MO Ptuj, in sicer 53, sledita občina Juršinci (19) in občina Zavrč (18). V dveh občinah teh naprav še niso evidentirali. Večina občin je začela že pred leti spodbujati gradnjo MKČN, predvsem s finančno pomočjo. Občina Podlehnik je na svoji spletni strani že objavila dobro poznan razpis, iz katerega je razvidno, da bo letos za sofinanciranje MKČN na voljo 9.600 evrov, v Zavrču 15.000 evrov, enak znesek je tudi v Cirkulanah in Vidmu. Majšperška občina za ta namen zagotavlja precej več kot ostale haloške, in sicer 50.000 evrov. Po besedah županje Darinke Fakin je v njihovi občini kar nekaj občanov, ki so zavezani individualnemu čiščenju odpadnih vod. Občani Ptuja edini plačujejo odvoz gošč in odvečnega blata Mesečni stroški večine lastnikov MKČN so povezani predvsem s plačilom električne energije, ki se porabi pri delovanju. Samo v MO Ptuj pa je na položnici treba poravnati tudi strošek, povezan z odvozom gošč in odvečnega blata iz MKČN ter pretočnih greznic. Ta storitev je vsak mesec obračunana Višina subvencij, ki jih občine namenijo za MČKN: Občina: Majšperk Zavrč Cirkulane Videm Juršinci Podlehnik Žetale Višina sredstev v evrih (2022): 50.000 15.000 15.000 15.000 15.000 9.600 7.000 Vir: občine Spodnjega Podravja MKČN je treba ob pravilnem delona položnicah za vodo in v povprečju znaša okoli 10 evrov. Višina je odvisna od porabe vode, ki za 10 m3 znaša okoli 3,40 evra brez DDV. K temu je treba prišteti še omrežnino za čiščenje blata v višini približno 5 evrov (ta znesek je za vse enak). »S tem mesečnim plačilom lastnikom čistilnih naprav in greznic pripada en ali dva odvoza blata v obdobju treh let. V skladu z veljavno zakonodajo bi v vseh občinah že morali imeti sprejete elaborate in tudi potrjene cene ter v okviru javne službe organiziran reden odvoz grezničnih gošč ter odvečnega blata iz malih čistilnih naprav. Dokler to ni urejeno, izvajamo odvoze izključno po naročilu posameznih strank. Odvoz poravnajo v enkratnem znesku, takoj po izvedbi del,« je pojasnil Jernej Šömen iz KP Ptuj. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj so s Foto: Ek Občine krijejo komaj tretjino naložbe V občini Podlehnik so v lanskem letu sofinancirali nakup in vgradnjo petih malih komunalnih čistilnih naprav, vsak prijavitelj je prejel 1.600 evrov, torej so skupno za ta namen porabili 8.000 evrov. Med njimi je tudi Luka Gajšek z Gorce, ki je investicijo izvedel v lanskem letu. Do takrat so imeli ob hiši urejeno pretočno greznico, s katere se je širil smrad, njeno praznjenje pa je bilo oteženo. Najprej so se lotili iskanja najugodnejšega ponudnika, pridobili več ponudb, in se naposled odločili za podjetje iz okolice Maribora. Napravo so postavili v nekaj urah. Izbrano podjetje zagotavlja tudi svetovanje in morebiten servis, odvoz pa bo potreben enkrat na tri leta. Celotna investicija z izkopom je stala okoli 5.000 evrov. Kot je povedal Gajšek, je bila finančna spodbuda občine več kot dobrodošla, saj gre za kar precejšnja sredstva, ki jih moraš v celoti zagotoviti sam. Občinska pomoč je namreč nakazana šele po izvedbi. Štajerski TEDNIK petek z 18. marca 2022 petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 mesečno plačevati za odvoz blata Sp. Podravje z Župani se niso odzvali pozivu ravnateljice Harbove okoljsko zakonodajo Za težave kmetijskega izobraževanja je kriva državna politika Na kolegiju županov Spodnjega Podravja so govorili tudi o prihodnosti kmetijskih programov na Ptuju. Darja Harb, ravnateljica Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj, je prisotnim predstavila težave zaradi upadanja števila dijakov, s katerim se sicer bolj ali manj soočajo vse kmetijske šole v Sloveniji. Po letošnjem informativnem dnevu pa je stanje še toliko bolj skrb vzbujajoče. Foto: ČG vanju izprazniti enkrat do dvakrat na tri leta. temi stroški dodatno obremenjeni samo Ptujčani, ostale občine pa so že nekaj let v »prekršku«. Foto: ČG Darja Harb, ravnateljica ŠETK, pozvala župane k skupnemu reševanju kmetijskih programov. Sankcij ni, župani pa se ne želijo zameriti občanom Ena izmed razlag je ta, da večina občin v tem trenutku »čaka«, ker pač ni predpisanih nobenih kazni, predvsem pa ne želijo dodatno finančno obremenjevati svojih občanov. »Grezničarji« in lastniki malih čistilnih naprav so v primeru mesečnega plačevanja odvoza precej na slabšem. V treh letih za odvoz blata plačajo okoli 300 evrov, v zameno pa dobijo enkraten odvoz. Ta stane približno 100 evrov; cena je sicer odvisna od količine blata in oddaljenosti. Tisti, ki imajo »slabe« greznice, morajo za Število MKČN v posameznih občinah: Občine: Ptuj Dornava Trnovska vas Vitomarci Juršinci Gorišnica Cirkulane Zavrč Videm Podlehnik Žetale Majšperk Skupaj: Število: 53 8 5 4 19 1 13 18 12 14 5 17 169 Vir: Komunalno podjetje Ptuj Foto: ČG Kot je izpostavil Jernej Šömen iz KP Ptuj, bi občine že morale sprejeti elaborate glede rednega odvoza grezničnih gošč ter odvečnega blata iz MKČN. odvoz poskrbeti vsaj enkrat letno ali celo pogosteje, kar pomeni še dodatne stroške. Na podeželju se zato vsak večinoma znajde po svoje, predvsem pa čim bolj poceni. Ljudem ponekod blato še vedno odvažajo kmetje, ga raztrosijo po njivah, kar pa je nezakonito. Nepravilno delujoča mala čistilna naprava je lahko slabša od greznice Pravilna vgradnja ustrezne male čistilne naprave po besedah Šömna prinaša številne koristi tako za njenega lastnika, ki se mu odmeri za 90 % nižjo okoljsko dajatev, kot za okolje: »Ker gre za vedno bolj Male komunalne čistilne naprave je treba redno pregledovati »Slabosti malih čistilnih naprav izvirajo iz nepoznavanja njihovega načina delovanja in posledično nepravilnega delovanja. Razlogi za to so različni, in sicer: da je naprava neustrezne velikosti (kar je izraženo v PE); da uporabniki ne ustvarijo dovolj ali ustvarijo preveč odpadne vode za pravilen procesi čiščenja; smrad in nezadovoljivo čiščenje; zlivanje različnih agresivnih čistil oziroma spojin; preveč odmrlega blata v napravi; razne zamašitve cevi v sami čistilni napravi; okvare komponent, ki se ne odkrijejo dovolj hitro, saj ljudje ne posvečajo dovolj pozornosti pregledom svoje MKČN,« je izpostavil Jernej Šömen iz KP Ptuj. dovršene biološke čistilne sisteme, je njihov učinek ob pravilni vgradnji in ustreznem dimenzioniranju bistveno večji kot pri drugih, starejših tehnologijah čiščenja odpadnih voda. Med slednjimi prednjačijo zlasti pretočne in nepretočne greznice, ki so se v praksi izkazale za občutno manj učinkovite.« Vendar, kot poudarja Šömen, lahko ima nepravilno delujoča mala čistilna naprava celo slabše rezultate kot pretočne greznice zaradi manjših volumnov in posledično manjše anaerobne obdelave odpadne komunalne vode. Pogostost praznjenja male čistilne naprave je sicer odvisna od vrste, tipa, velikosti in ravnanja uporabnika z njo. Ob pravilnem delovanju jo je treba izprazniti enkrat ali dvakrat na tri leta. »Mi smo po zakonu dolžni zagotavljati prevzem in obdelavo blata iz naprave, o tem voditi ustrezne evidence ter poročati na okoljsko ministrstvo. Prav tako že izvajamo monitoring delovanja malih čistilnih naprav v 12 občinah,« je še povedal sogovornik. Odpadno blato se odvaža na dodatno obdelavo v Centralno čistilno napravo Ptuj. Zanimivo pa je, da se lahko blato iz malih čistilnih naprav na kmetijah ob ustreznem mešanju z gnojevko, uporablja tudi kot gnojilo v kmetijstvu. Estera Korošec Če vpis v prvi letnik ne bo zadosten, se lahko pristojno ministrstvo odloči za ukinitev kmetijskega programa. To bi za Ptuj pomenilo, da po 80 letih ostane brez kmetijskega izobraževanja. Harbova je sicer na tiho upala, da se bodo župani odzvali pozivu za pomoč kmetijskim programom po vzoru nekaterih drugih občin, ki sofinancirajo tovrstne šole. Ormoška občina na primer precejšnja finančna sredstva namenja tamkajšnji gimnaziji za ohranjanje njenih programov. Res pa je, da so tam s programoma zdravstvene nege in predšolske vzgoje zadeli »terno«, saj imajo velik vpis. Harbova je ob tem kot primere dobre prakse izpostavila še nekatere druge slovenske občine, ki svoje dijake v določenih srednješolskih programih štipendirajo. Odziva županov na to ni bilo. Butolen: »Dokler v ospredju politike ne bo malega kmeta, ni rešitve!« Kot je povedal Anton Butolen, župan Žetal, podpirajo prizadevanja ptujske šole, vendar ne vedo, kako naj ji pomagajo. Tudi sami se soočajo s podobnimi težavami zaradi pomanjkanja otrok. Posledično so primorani sofinancirati kombinirane oddelke in predmete na domači osnovni šoli, podobno je tudi v številnih drugih občinah. »Težava kmetijske šole ni problem šole oz. lokalnega okolja, ampak izključno slovenske, pa tudi evropske kmetijske politike, ki daje v ospredje samo velikega kmeta. Manjše kmetije propadajo, na podeželju je vse manj ljudi. Dokler država ne bo prepoznala tega problema, se ne bo prav nič spremenilo. Če bi bila poselitev na podeželju večja, pridelava večja, bi se tudi več mladih odločalo za kmetijsko izobraževanje,« je dejal Butolen. V zadnjih letih je veliko kmetij zaprlo svoja vrata, predvsem srednje velikih, s katerih pa je prihajalo tudi največje število dijakov kmetijskih programov. Ostale so samo velike kmetije, ki pa jih je veliko premalo za zadostno število dijakov. Anton Leskovar, župan Kidričevega, pa je menil, da bi se morala ŠETK lotiti promocije svojih programov popolnoma drugače: »Bodoče dijake bi morali nagovarjati na način, da lahko s pridelovanjem zelenjave na nekaj hektarjih zaslužijo neko določeno vsoto denarja oz. prejmejo eno plačo. Hkrati bi jim omogočili prednost pri odkupu izdelkov itd. To je sicer dolgotrajni proces, ampak če bi se tega lotili resno, bi gotovo marsikoga navdušili za kmetijstvo.« Estera Korošec Slovenija, Podravje z Kaj pripada ukrajinskim beguncem Vsakemu beguncu žepnina v višini 125 evrov Beguncu, ki je nastanjen v nastanitvenem centru ter je brez dohodkov in drugih prejemkov, poleg ostalih pravic med drugim pripada mesečna žepnina v višini okoli 125 evrov. Informacija, ki se pojavlja v javnosti, da begunci prejmejo 500 ali 1.000 evrov mesečno, po podatkih urada vlade ne drži. V centru za namestitev v Logatcu, ki lahko sprejme do 2.000 ljudi, je okoli 285 ukrajinskih beguncev, precej več pa naj bi jih bilo nameščenih pri zasebnikih, sorodnikih, prijateljih in znancih. Uradne številke se vsak dan spreminjajo. Po vladnem sklepu o uvedbi začasne (enoletne) zaščite z možnostjo podaljšanja za razseljene osebe iz Ukrajine imajo prebegli Ukrajinci prost dostop do trga dela, do izobraževanja, združevanja družin, brezplačne pravne pomoči, pravico do nastanitve v nastanitvenih objektih, nekatera denarna nadomestila, ko gre za nastanitev na zasebnem naslovu, žepnino. Prav tako so upravičeni do zobozdravstva in zdravstvenega varstva. Beguncem, ki so nastanjeni v nastanitvenem centru in so brez dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, ki so jih dolžni in zmožni preživljati, urad dodeli žepnino. Ta znaša okoli 125 evrov. Denarna pomoč tudi za zasebno nastanitev Osebam pripada tudi denarna pomoč za zasebno nastanitev. Kako visoka bo, za zdaj še ni znano oz. določeno, naj pa bi bilo v kratkem. Prav tako še ni znano, ali bodo kakšna nadomestila prejeli zasebniki, ki so beguncem ponudili namestitev ali druge storitve. Sodeč po nedavni izjavi ministra Aleša Hojsa pa je slutiti, da bo tako. »Po moji oceni je do zneska upravičen tisti, ki tako nastanitev nudi, kajti ne gre prezreti tega, da bi lahko privatnik s tem državo razbremenil obveznosti. Zato je prav, da država tako nudenje storitve posameznikom plača.« Država sicer trenutno begunce nastanjuje v center v Logatcu, načrtujejo pa še namestitve v državnih počitniških kapacitetah, v dogovarjanju so tudi z zasebniki, ki ponujajo svoje nastanitvene kapacitete. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK Kronika 8 stran 8 petek z 18. marca 2022 Podravje, Ukrajina z S transportom humanitarne pomoči do ukrajinskega mesta Khust Po tej vojni bo Ukrajina kot Nemčija leta 1945 Ko smo se v soboto ob dveh ponoči odpravili na približno 750 kilometrov dolgo pot do Ukrajine, se je najbrž vsak izmed naše četverice pri sebi spraševal, ali bo vse potekalo po načrtih in se bomo varno vrnili v zavetje svojih domov. V privilegij, ki ga zdaj nima več milijonov Ukrajincev. Skozi Madžarsko je vse potekalo mirno in tako rekoč brez prometa, ki se je zgostil šele proti meji z Romunijo. Naša četica se je namreč v Ukrajino podala preko Romunije, saj Madžarska na bližnjih mejah v Ukrajino ni spuščala tovornjakov, ampak zgolj osebna vozila. Izkazalo se je tudi, da gneča na madžarsko-romunski meji ni bila posledica humanitarnih konvojev, pač pa običajnega sobotnega šopingiranja Madžarov pri svojih vzhodnih sosedih. A bolj kot čakanje na vstop v Romunijo so nas v realnost dogajanja, ki smo mu bili vse bliže, postavili begunski šotori na vstopu na Madžarsko. Medtem ko so matere pri prostovoljcih iskale hrano, pijačo, tudi oblačila, so se njihovi otroci igrali na bližnjih igralih. Ja, pomoč potrebujejo tisti, ki so zbežali iz Ukrajine, pa tudi oni, ki so tam ostali. Pomoč za partnerske občine Če lahko sami sebi očitamo marsikaj, zlasti narodno razklanost, pa smo Slovenci tudi ob napadu Rusije na Ukrajino znova dokazali svojo solidarnost in čut za pomoč. Zbirajo jo po vsej državi, zbrale so jo tudi slovenske občine, ki imajo v Ukrajini partnerske občine. Vezi med njimi so se začele tkati Foto: SD V družbi ukrajinskih teritorialcev Foto: SD Humanitarna pomoč slovenskih občin ob prečkanju ukrajinske meje že pred epidemijo, in sicer pod okriljem donatorskega programa Evropske unije U-LEAD. Najprej so ukrajinske delegacije obiskale Slovenijo, lani jeseni pa so župani 12 slovenskih občin obisk vrnili. Takoj po začetku vojne so se župani povezali in stopili v stik z ukrajinskimi kolegi ter jim ponudili pomoč. Dobili so sezname stvari, ki jih najbolj potrebujejo, in jih v nekaj dneh že tudi zbrali. Ker večina partnerskih občin leži na ukrajinskem zahodu, kjer je za zdaj še kolikor toliko mirno, je padla odločitev, da vsi skupaj najprej pomagajo najbolj prizadetima mestoma: Bucha in Trosteniec, v katerih potekajo hudi boji. Birokracija se ne meni za humanitarnost Palete hrane, zdravil, higienske opreme, zložljivih postelj, odej, oblek, gasilnih aparatov, kanistrov za vodo, generatorjev, šotorov, čelad, zaščitne obleke in podobnega so občine pripeljale do skladišča lenarškega podjetja Prevent-Halog, v katerem pomoč za Ukrajino zbirata tudi Rdeči križ in Civilna zaščita. S prvo pošiljko je tako krenila pomoč iz občin Kočevje, Logatec, Trbovlje, Hrastnik, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Velika Polana in Lenart, a na kamion ni bilo mogoče naložiti vsega. Kar je ostalo v skla- dišču in kar se še zbira, naj bi šlo na pot še ta mesec. Kdor je kdaj spremljal humanitarno pomoč, dobro ve, kako zahtevne so priprave in koliko dokumentacije je potrebne, da te spustijo čez vse meje. Tu so razna dovoljenja, deklaracije z natančnimi seznami blaga na paletah, spremna pisma … Očitno smo bili dobro pripravljeni, saj je šlo z nekaj čakanja na mejah vse bolj ali manj gladko. Romunsko-ukrajinska meja je bila sicer fizično zaprta z bodečo žico in zapornicami ter zastražena z vojsko, a so naju s kolegom Sašem, ki sva potovala z avtom, spustili na drugo stran ta- V Lunosu želimo omogočiti zdravo bivalno okolje v vsakem slovenskem domu, zato vam v posebni akciji Prezračimo Slovenijo zagotavljamo do 50 % popusta ob nakupu revolucionarnih prezračevalnih enot i-Vent, ki s pametnim upravljanjem s pomočjo mobilne aplikacije ali daljinca predstavljajo prihodnost prezračevanja. Ne mečite denarja skozi okno: prezračujte pametno in učinkovito ter brez toplotnih izgub! -50 lunos.si % Specialisti za prezračevanje. www.lunos.si PE Ljubljana PE Maribor 080 73 13 080 71 86 Štajerski TEDNIK Foto: SD Trgovske police od začetka napada na Ukrajino samevajo. Buchi se slabo piše Poldrugo uro pa je trajalo, da je zeleno luč za vstop v Ukrajino dobil naš kamion, ki ga je zagoto- COLOR CMYK stran 9 Kronika petek z 18. marca 2022 koj, ko je starejši možakar po policijsko, kot smo včasih rekli, uspel z enim prstom iz najinih potnih listov in prometnega dovoljenja prepisati vse, kar se je dalo, pri čemer se je revež hudo namučil z branjem latinice. petek, 18. 3. 2022 vilo podjetje Medol iz Lovrenca na Dravskem polju. Voznika Ramo in Aldin sta si vidno oddahnila, nevajena birokratskih zapletov, ki so značilni za vzhod, saj običajno robo vozita po Avstriji in Nemčiji. Na ukrajinski strani sta nas pričakala prijatelja Jevgen in Jurka, ki sta nas vodila do približno 50 kilometrov oddaljenega Khusta. Zakaj bo vožnja trajala kar uro in pol, je postalo jasno zelo kmalu – zaradi obupno slabe ceste. Ta je bila le delno asfaltirana, luknje pa take, da je avto zanesljiva totalka, če zapelješ vanjo. »Nikdar več ne bom rekel, da so bosanske ceste slabe,« se je na cilju šalil dobrovoljni Aldin. Khust leži na jugovzhodu Ukrajine, tik ob tromeji z Romunijo in Madžarsko. Tam je za zdaj mir, ljudje normalno delajo, ni čutiti posebnega nemira ali strahu. Je pa opaziti povečano prisotnost vojske in pripadnikov teritorialne obrambe, ki stojijo povsod v križiščih in ob cestah. Tudi pred skladiščem, v katerega smo odložili palete pomoči, so stali prijazni, a oboroženi fantje v uniformah, Jevgen pa je rekel, da je to dobro, saj bodo čuvali našo pomoč, preden gre dalje. S prostovoljci je bil namreč dogovorjen, da že takoj naslednji dan razdelijo pomoč na dva dela in vsakega takoj pošljejo v Bucho in Trosteniec, a se je žal situacija čez noč v Buchi tako poslabšala, da so imeli Ukrajinci nadzor samo še nad 10 odstotki mesta, zato so tudi vse dostave postale zelo tvegane. Foto: OŠ Olge Meglič Ptuj Za ukrajinske otroke 30 polnih škatel Na Osnovni šoli Olge Meglič Ptuj vsako leto organizirajo različne humanitarne akcije. V zadnjih tednih jih je še posebej prizadela ukrajinska vojna, zato so se odločili pomagati. Organizirali so humanitarno akcijo za ukrajinske otroke, ki so jo poimenovali »Majhna dejanja – veliko srce«. Pobudnici sta bili učiteljica Tonja Kolar in svetovalna delavka Mateja Simonič. Učenci so v tednu dni zbrali večje količine hrane, ki se ne pokvari (testenine, suho sadje, otroško hrano, mleko v prahu …), vodo v plastenkah, oblačila in obutev za otroke in mladostnike, higienske pripomočke (milo, detergenti, plenice …) ter odeje in spalne vreče. Odzvalo se je veliko učencev in njihovih staršev, ki so pomagali vsak po svojih močeh. Izdelke so sortirali in jih zložili v več kot 30 škatel ter jih dostavili v Perutnino Ptuj, kjer so prav tako zbirali različne izdelke za prebivalce Ukrajine. Olgičarji so z zbiralno akcijo ponovno dokazali, da je nesebična pomoč sočloveku ena izmed najpomembnejših vrednot v našem življenju. Podobne akcije so sicer organizirali tudi na nekaterih drugih osnovnih in srednjih šolah Spodnjega Podravja. EK Družina čez mejo, oče v bran domovine Foto: SD Ko zgolj z nekaj ročne prtljage bežiš iz svoje domovine in se peš podaš v neznano, postaneš begunec in brezdomec. 9 »Z avtomobilom v Bucho ni več mogoče priti, naši prostovoljci si bodo naložili, kar lahko sami nesejo, torej obveze, oblačila, hrano in higienske pripomočke, in se podali peš v mesto, ki bo vsak čas zradirano z zemljo. Povsod ležijo trupla, Rusi so streljali tudi na župana, a je napad preživel. Povem vam, dragi slovenski prijatelji, to spominja na Dresden in Dunkerque, po tej vojni bo Ukrajina opustošena, kot je bila Nemčija leta 1945, ko se je končala druga svetovna vojna,« nam je Jevgen v nedeljo sporočil globoko pretresen, a hkrati pomirjen, ker so njegova žena in pet otrok na varnem v Murski Soboti. Ukrajino smo zapustili brez težav, saj je na meji delala še vedno ista ekipa kot ob našem prihodu. Skupaj z nami je državo zapuščalo veliko Ukrajincev, nekoliko srečnejši z avtomobili, reveži peš. Še moškemu delu naše ekipe se je naredil cmok v grlu ob prizoru na parkirišču, ki smo mu bili priče. Tam se je namreč oče poslovil od svoje žene, treh otrok in staršev. Objemali so se in zraven jokali, ne vedoč, kdaj se znova snidejo; nato so se z zgolj nekaj ročne prtljage odpravili čez mejo v neznano, oče pa se je domov vrnil sam, da bo branil domovino. Senka Dreu Ptuj z Financiranje projekta Sodobna oskrba starejših se izteka Breme naj bi namesto države prevzele kar občine – a ga ne bodo Dveletni projekt Sodobna oskrba starejših (SOS), za katerega so si na Ptuju iz EU sredstev pridobili 2,6 milijona evrov, se bo junija letos zaključil. 217 uporabnikov in še enkrat toliko prispelih vlog za tovrstno obliko pomoči na domu je po mnenju izvajalcev zadosten razlog za nadaljevanje, četudi v okrnjeni obliki. Za to bi potrebovali posluh, predvsem pa denar občin Spodnjega Podravja. Glede na prve odzive tega ne bodo deležni. Trenutno je na projektu SOS 22 zaposlenih, ki starostnikom na domu nudijo različne oblike pomoči. Gre za storitve, ki jih ne izvaja nihče drug, od delovne terapije na domu do psihološke pomoči. V zadnjih dveh letih so poskrbeli za 217 uporabnikov. Andreja Potočnik, vodja projekta, pravi, da je zanimanje izjemno in da imajo trenutno na čakalni listi 43 vlog. A ker se projekt zaključuje, tudi že odo- brenih storitev na domu najbrž ne bodo deležni. Vrstijo se že odpovedi sodelavcev, ki se očitno zavedajo, da bo zelo težko zagotoviti sredstva za nadaljevanje projekta. »Te storitve so izjemno pomembne, saj jih v Sloveniji nihče ne izvaja,« je jasna Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Vse upe so polagali v to, da bo še pred iztekom projekta v veljavo stopil nov Foto: ČG Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet, a še ni uveljavljen Kakovostno preživljanje starosti na domu je eden izmed ciljev Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra 2021. »Žal pa se bo postopoma uveljavil šele do leta 2025. Mi pa si želimo razvijati skupnostne storitve, ki bi tistim, ki to želijo, omogočale, da so čim dlje v domačem okolju,« pravi Šiplič Horvatova. Šele julija 2024 se bodo začeli uveljavljati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, pravica do oskrbovalca družinskega člana in denarnega prejemka. Najpozneje do 30. junija 2025 pa mora biti uveljavljen nov zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Za projekt Sodobna oskrba starejših si je Dom upokojencev Ptuj kot nosilec skupaj s partnerji (Zdravstveni dom Ptuj, Lekarne Ptuj, Center za socialno delo Spodnje Podravje) pridobil 2,6 milijona evrov. zakon o dolgotrajni oskrbi in tako poskrbel tudi za starostnike, ki ob pomoči lahko še živijo v domačem okolju. Da bodo deležni vsaj dela storitev, kot so jih deležni stanovalci domov upokojencev, pa postaja vedno manj verjetno. Direktorica Doma upokojencev, ki je vodilni partner v tem projektu, je župane Spodnjega Podravja seznanila s težavami in negotovo prihodnostjo. Skupaj s Potočnikovo sta predstavili dosežke in možno rešitev financiranja storitev. Za delovanje enega tima (sedmih zaposlenih) bi letno potrebovali okrog 160.000 evrov. Če bi se za soudeležbo odločile vse občine, bi to pomenilo okrog 10.000 evrov letno na občino. V tem primeru bi ključ izračuna deleža najverjetneje temeljil na velikosti občine oz. številu prebivalcev, kar bi seveda pomenilo različne deleže 16 občin, ki bi skupno potem zagotovile omenjeno vsoto. A predlog ni na- letel na posluh. Prav nihče izmed županov se niti z besedo ni odzval na predstavljeno pobudo. Ta tišina je najbrž precej zgovorna. Izvajalci pravijo, da jih bodo sicer še povabili na teren, da se sami prepričajo o pomenu tovrstnih storitev za starostnike. Zelo možno pa je, da se bo projekt, v katerem dela 22 sodelavcev različnih profilov, junija letos zaključil. Izvajalci opozarjajo, da bodo največjo škodo utrpeli udeleženci, starostniki, ki so te storitve potrebovali in so jim lajšale življenje. Prehransko svetovanje, svetovanje in podpora psihologinje ter socialne delavke, pregled zdravil, priprava in dajanje zdravil, edukacija in svetovanje v zvezi z zdravili, nadzor nad jemanjem zdravil ter zdravstvena nega so le nekatere izmed oblik pomoči, ki so jih bili deležni. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 18. marca 2022 Ptuj z Glasbena šola gosti tekmovanje mladih pianistov Knjigarnica Literarni večer in začetek bralne značke za odrasle 2022 »Že dolgo nisem brala tako modre, imenitno napisane in pretresljive knjige spominov, kot je Devica, kraljica, vdova, prasica. Iz somraka izgube ljubljene osebe je nastala čudovita knjiga: drzno spominsko delo, ki je obenem neusmiljena analiza vdovstva. Pisanje je tako močno, da mi je večkrat izsesalo zrak iz prsi.« Tak je zapis srbske profesorice kreativnega pisanja, novelistke in pesnice Vesne Goldsworty, od leta 1986 živeče in delujoče v Angliji, na zadnji platnice knjige, ki jo bo avtorica Erica Johnson Debeljak predstavila v torek, 22. marca 2022, ob 19. uri v Razstavišču Knjižnice Ivana Potrča. Tako bo s svečanim literarnim večerom odprta nova sezona Bralne značke za odrasle 2022. Ta knjiga, Devica, kraljica, vdova, prasica (Prevedel Andrej E. Skubic. Mladinska knjiga, 2021. Zbirka Kultura. 273 strani), je bila izbrana lani za najboljšo knjigo leta na slovenskem knjižnem sejmu ter je od izida med najbolje prodajanimi, izposojanimi in branimi knjigami v deželi. To knjigo, Devica, kraljica, vdova, prasica, sem tudi sama prebrala in si ob tem dejala: res! Presneto res! Literarno je izjemna, saj gre za skrbno in pretanjeno ubesedene resnične, nedavne tragične dogodke, ki so se pripetili avtorici in odzvanjajo skozi pisano besedo, ali primerneje: znanstveno in tolažilno, v realnem literarnem prostoru, z resničnimi protagonisti in s preživetveno nujo prežeto pisanje, ki je hkrati zgodovinska, sociološka, etnološka analiza družbe skozi žensko, ki ji je preminil mož. Knjiga o tragični smrti, o kateri so poročali vsi slovenski mediji, o zgodnji žalostni nesreči, lahko mirno zapišem oboževanega pesnika, profesorja, humanista … Aleša Debeljaka (1961-2016) je pravzaprav ogledalo družbe, odnosov in procesov žalovanja, o čemer se seveda nerado govori in bere. Pa bi morali o vdovstvu govoriti in pisati, kakor tudi o drugih, tako imenovanih tabu temah. Seveda vsaka knjiga dobi svojo, posebno dimenzijo, korelacijo z bralcem. V tem primeru poudarjam, da je bilo moje branje bolj osebno zaznamovano, saj sem jo brala v začetni fazi mojega vdovstva. Priznam, da me je bilo branja najprej celo strah, a kakor avtorica pravi, da je bilo pisanje tudi oblika terapije, tako je tudi meni – bralki, knjiga pomagala skozi sveže obdobje zakonske ednine. Sprva so bili ob branju ti občutki siloviti, nato pa sem jo hvaležno in z velikim navdušenjem prebrala in jo priporočala tudi drugim knjigoljubnim prijateljicam in prijateljem. Predvsem pa sem ob branju pomišljala, kako neverjeten izrazni in pisni um premore Debeljakova, kako se čuti, da je avtorica odraščala v čisto drugih krajih, pa kako so si mnoge stvari podobne, le uvideti jih ne znamo. Tu je odlomek, ki naj vas, cenjeni bralci Štajerskega tednika, privabi v knjižnico in h knjigam: … Pojavijo se redki prebliski absurda, celo humorja. Na računu iz Žal so povzeti stroški s pogreba. seznam sedemindvajsetih postavk v drobnem tisku, vsaka s svojo kodo, od osmrtnic do najema vežice, od priprave trupla za kremacijo in graviranja žare do njenega prevoza v vežico in potem do groba, seznam banalnosti, ki očrtava preobrazbo iz bivanja v nič. Prva postavka v meni sproži pridušen zvok, skoraj kot smeh: 2,5 evr za copate. Pred več kot dvema desetletjema, ko sem v Sloveniji prvič začela pisati, sem objavila kratek članek, v katerem sem stilizirala strastno navezanost slovenskega naroda na copate: otroci so si, preden stopijo v učilnico, prisiljeni sezuti svoje kul superge in jih zamenjati s copatami; ko dame prispejo na hišno zabavo, morajo brez izjeme sestopiti z elegantnih visokih petk, možati serviserji pa se morajo v predsobi ponižno skloniti in si z nog potegniti težke čevlje. Članek je ponarodel in v tistih zgodnjih letih bolj kot karkoli drugega proslavil moje ime. Če bi takrat vedela, kar vem danes, da morajo pokojniki nositi copate, bi lahko tisto besedilo zašpilila s precej morbidnejšo noto …(str. 121). Ta odlomek je iz poglavja Judita, ki začenja s citatom, Spoštuj vdove, take, ki so res vdove (1 Timoteju 5,3). Sicer ima knjiga po Predgovoru (str. 11) šest naslovljenih poglavij: Tamara, Roop Kanwar, Judita, Gertruda, Gertruda, v drugo in Orfej, a tak je začetni citat (Žalostinke 1,1): Kako samotno leži mesto, nekdaj polno ljudstva! Postalo je kakor vdova, velikanka med narodi. Kneginja med okrožji je postala tlačanka. Bridko joka ponoči, solze ji tečejo po licih. Zanjo ni tolažnika med vsemi njenimi ljubimci; vsi njeni prijatelji so jo izdali, postali so njeni sovražniki. Erica Johnson Debeljak je knjigo posvetila možu Alešu, ki ji je, kot je zapisala sama, podaril dar pisanja. Vabljeni torej na literarni večer v knjižnico! Liljana Klemenčič Na glasbenih tekmovanjih iščejo talente Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj letos gosti 51. državno tekmovanje mladih glasbenikov (TEMSIG) za disciplino klavir. Veliko tekmovalcev je svoje klavirsko znanje že pokazalo v minulih dneh, nekateri pa bodo prišli na vrsto še 21. in 22. marca. Tekmuje kar 143 mladih pianistov, kar za ptujsko glasbeno šolo pomeni tudi precejšen organizacijski zalogaj. V disciplini klavir ptujska glasbena šola tokrat nima predstavnika, se pa je uspelo med najboljše mlade glasbenike v državi uvrstiti dvema flavtistkama. Kot je povedal ravnatelj Štefan Petek, so bili kot ena izmed lokacij državnega tekmovanja izbrani zaradi izjemne akustične koncertne dvorane in enega izmed najboljših klavirjev v Sloveniji znamke Fazioli. Zanj so pred nekaj leti odšteli 70.000 evrov (novi stane okoli 140.000 evrov). »To je res Rolls-Royce med klavirji, na kar smo seveda lahko ponosni.« Vsi tekmovalci imajo nekaj dni pred nastopom možnost, da se z instrumentom pobliže spoznajo. Pred ocenjevalno komisijo v mednarodni zasedbi je treba zaigrati obvezno skladbo in še dve po lastni izbiri. Člani komisije ocenjujejo muzikalnost, tehnično spretnost, glasbeno iz- Mlada pianistka Sara Vučajnk, ki obiskuje Glasbeno šolo Rista Savina Žalec, se je na Ptuju izjemno dobro počutila, svoj nastop pa izvedla kar se da brezhibno. Uvrstitev na državno tekmovanje ji pomeni zelo veliko, saj je bilo treba pred tem celo leto veliko vaditi in se tudi marsičemu odreči. ražanje … »Po oceni članice strokovne komisije Lidije Malahotky Haas, sicer profesorice klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, so bili kandidati odlično pripravljeni, tudi nivo igranja se je dvignil: »Bistvo državnega tekmo- Foto: ČG vanja je, da poiščejo talente. Najbolje so ocenjeni tisti, ki so se sposobni z glasbo izražati. Nujna je seveda brezhibnost pri samem igranju skladbe, vendar je po drugi strani vedno na prvem mestu občutenost – in to lahko imenujemo tudi glas- Foto: ČG Ena izmed tekmovalk je bila tudi Neža Avberšek iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje z mentorico Manjo Gošnik Vovk. beni talent.« Med drugim je profesorica Malahotky Haas pohvalila odlično organizacijo dogodka. Uspeh na tekmovanju daje ugled mentorju in glasbeni šoli Tovrstna glasbena tekmovanja so pomembna tudi zato, ker dajejo neko informacijo o napredku, hkrati so motivacija za dodatno delo in napredovanje. Udeležijo se jih samo tisti najboljši in prizadevni učenci, zato prinašajo ugled mentorju in glasbeni šoli.« Tekmovalci lahko dosežejo največ 100 točk in na podlagi kriterijev osvojijo zlato (95–100 točk), srebrno (90–95 točk) ali bronasto (85–90 točk) priznanje. Možno je odnesti tudi posebne nagrade, in sicer za morebitnih osvojenih vseh možnih točk, za najboljšo izvedbo slovenske glasbe in za najboljšega glasbenika v najnižji kategoriji,« je še pojasnil ravnatelj ptujske glasbene šole. Estera Korošec Ptuj z Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje Z glasbenim večerom začeli sezono v Zlatem kotičku Na praznični koncert ob 8. marcu, dnevu žena, so letos povabili v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje, MC Zlati kotiček, prostoru za druženje zlate generacije. S koncertom so tudi napovedali novo sezono dejavnosti kotička, potem ko so se epidemiološke razmere umirile in sprostili omejitveni ukrepi. Čas je, da pesem in glasba po tako težko preživetih časih zaradi epidemije covida napolnita naša srca in duše, da ponovno najdemo sebe, da zaživimo tako, kot si želimo in si tudi zaslužimo, pa je ob tej priložnosti povedala Silva Gorjup, koordinatorica Zlatega kotička v Supermestu na Ptuju in koordinatorica programa Starejši za starejše. Glasbeni večer, ki je potekal v avli poslovnega centra, sta s pesmijo in glasbo obogatili pevka Mateja Bobek in pianistka Mojca Janič. Navdušili sta z interpretacijo zlatih slovenskih popevk in nekaterih tujih. Mateja Bobek se s petjem ukvarja že od rane mladosti. Petje in terapevtski zvok, ki ga je tudi predstavila z gongom in kristalno liro, predstavljata njeno kreativnost in strast. Kot selfness ambasadorka pa že osem let deluje v Termah Olimia, kjer razvija Foto: Črtomir Goznik Z glasbenega večera s pevko Matejo Bobek in pianistko Mojco Janič področje kulture in terapevtskega zvoka holističnih instrumentov. Mojca Janič je priznana pianistka, profesorica, ki deluje v Novem mestu v kulturnem centru Janeza Trdine. Z Matejo skupaj koncertirata v Termah Olimia, v Velnes hotelu Sotelia, kjer s svojimi nastopi delita pozitivno energijo. V Zlatem kotičku potekajo različne delavnice, izobraževanja, razstave, gimnastika in nekatere druge dejavnosti za starejše. Enkrat mesečno pa se jim bo po novem s holističnim zvokom pridružila tudi zvočna terapevtka Mateja Bobek. Holistični zvok predstavlja pomemben del našega življenja. Če bi bilo več spoštovanja med nami, bi bilo tudi manj konfliktov, je povedala. Vsi si želimo, da bi bil svet ubran in harmoničen, tudi zato si moramo vzeti čas zase, ko ga potrebujemo. MG Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK stran 11 Kmetijstvo petek z 18. marca 2022 11 Slovenija, Podravje z Prehranska kriza ni le posledica vojne v Ukrajini Zavrč z Čebelarji bodo sadili medovite rastline Slovensko pšenico Italijanom, mi trepetamo za tisto iz Madžarske Medene letine vse slabše V teh dneh doživljamo deja vu izpred dveh let. Na trgovskih policah občasno zmanjka osnovnih živilskih izdelkov, moka v trgovine prispe, kot se je izrazil eden od podravskih mlinarjev, skorajda topla. V skrbeh smo, ker so nekatere države omejile izvoz surovin, na drugi strani pa izvozimo le malenkost manj pšenice, kot je uvozimo. Za obupane klice prašičerejcev smo bili leta gluhi, prav tako ideja ptujskega kmetijskega zavoda o Podravju kot zelenjadarskem vrtu Slovenije ni pognala pravih korenin. Nastala prehranska kriza je tako le razgalila stanje v kmetijstvu ter prehrambni industriji. Zaradi vse višjih cen surovin in negotovosti zaradi vojne v Ukrajini, ki skupaj z Rusijo poskrbi za skoraj 30 % vsega svetovnega izvoza pšenice, so nekatere države že prepovedale ali omejile izvoz hrane in surovin, predvsem pšenice, moke in mesa. Med njimi je tudi Madžarska, iz katere uvozimo največ pšenice, skoraj 56.000 ton. In v strahu, da bo osnovnih dobrin zmanjkalo, si potrošniki že kupujejo zalogo, trgovci pa medtem mirijo, da je dobava hrane nemotena in da imajo dovolj zalog. Foto: Čebelarsko društvo Zavrč Čebelnjaki v Zavrču Narobe svet A tokrat nas niso zanimale zaloge živil, temveč razlika med uvozom in izvozom pšenice, koruze in seveda krompirja. Najprej k pšenici. Vsako poletje pred žetvijo te pomembne poljščine naj bi žitna veriga oblikovala odkupno ceno, ki bi bila poštena za vse deležnike – od kmeta, mlinarja, peka do trgovca. A žitna veriga se je iz leta v leto izkazala za mrtvo črko na papirju. Zadnjo besedo pri postavitvi cenovne lestvice so vedno znova imeli mlinarji in še to, ko so bili kombajni že na poljih. Kartelnega dogovarjanja glede cen bojda nikoli ni bilo, so pa imeli običajno vsi enako odkupno ceno. Zato so kmetje seveda množično iskali nove prodajne poti in jih tudi našli – v tujini. Nič drugače niso in ne počnejo mlinarji. Razlika je le ta, da slovenska pšenica v poletnih mesecih množično potuje na zahod, v mlinarske silose pa prihaja iz vzhoda. Po podatkih statističnega urada in Kmetijskega inštituta so kmetje Foto: MZ Kmetje so lani krompir zasadili na 2.733 hektarjih, pridelali pa so ga okrog 66.000 ton. Uvozili smo ga 32.271 ton, največ iz Egipta, izvozili pa 15.991 ton, predvsem v Nemčijo. lani pridelali 154.205 ton pšenice (zraven je všteta še pira), izvozili smo 94.731 ton pšenice, uvozili pa 95.408 ton. Narobe svet je torej posledica prevelikih apetitov nekaterih deležnikov v žitni verigi. Rešitev je vzpostavitev razmerij med pridelovalci, tistimi, ki žito skladiščijo, in mlinarji, meni Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Ptuj. »Ker pa je bilo žita iz uvoza dovolj, je bil odnos do kmetov, kot je bil.« Raje po egiptovski krompir v trgovino kot po slovenskega na njivo Pomembna poljščina, ki je pogosto sestavni del naših jedilnikov, je tudi krompir. Površine s krompirjem pa so se vseskozi zmanjševale na račun cenejšega uvoza. Tako so kmetje lani krompir zasadili na 2.733 hektarjih, pridelali pa Uvoz in izvoz pšenice v letu 2021 Uvoz pšenice Madžarska Hrvaška Avstrija Srbija Nemčija Slovaška Italija Švica Nizozemska Bolgarija Skupaj Količina (t) 55.744 29.043 8.387 1.578 331 277 44 1,2 0,4 0,2 95.408,5 Tudi Čebelarsko društvo Zavrč se je priključilo vseslovenskemu projektu Dan sajenja medovitih rastlin. Konec lanskega leta je namreč Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) dala pobudo, da se 26. marca letos v čim širšem obsegu pristopi k sajenju medovitih rastlin. Do leta 2030 želijo v Sloveniji posaditi 2 milijona medovitih rastlin. Priprave na akcijo čebelarjev po vsej Sloveniji so v polnem teku. Izvoz pšenice Italija Avstrija Tunizija Hrvaška Slovaška Nemčija Poljska Češka Madžarska Rusija Količina (t) 78.733 6.087 5.036 3.939 397 368 75 48 47 0,3 94.731,8 Vir: SURS * podatki so začasni Foto: Mojca Vtič Lani smo uvozili za 700 ton več pšenice, kot smo je izvozili. Čebelarska zveza je s pomočjo donatorjev in sponzorjev zagotovila sadike maline, robide, gorskega javorja, divje češnje, navadne smreke, navadne jelke, pravega kostanja, divje hruške, jablane, velikolistne lipe, hermelike in sivke. Na razpisu so bili uspešni tudi završki čebelarji in prejeli kar nekaj sadik omenjenih rastlin. Skupnega prostora za zasaditev nimajo, vsak čebelar jih bo posadil na svojem zemljišču. Na tem območju Haloz so glavna hrana za čebele cvetovi leske, drena, mačic in divje češnje, ajde ali oljne ogrščice tukaj ni. »Naš največji sovražnik je narava sama, predvsem pozebe ali pa obilno deževje. Upamo, da bo letošnja letina kaj boljša kot lanska. Če bo na primer divja češnja zacvetela prehitro, jo znova lahko ogrozi zmrzal,« je povedal Milan Mezgec, predsednik Čebelarskega društva Zavrč. Haloška pokrajina je sicer več kot primerna za čebelarjenje, ogroža jo le nevestno škropljenje, zato Mezgec vinogradnike in kmete poziva, da to opravilo počnejo izključno v zgodnjih jutranjih oz. večernih urah. »Domačini to dobro vedo, najbolj problematični so vikendaši, ki se pripeljejo v svoje vinograde in škropijo kar sredi dneva,« je dejal sogovornik. Čebelarji točijo vse manj medu Foto: Dreamstime/M24 Letos bo pšenica suho zlato Kmetijski minister Jože Podgoršek je sredi tega tedna zaradi blokade uvoza pšenice iz Madžarske sklical krizni sestanek z deležniki v prehranski verigi. Po neuradnih informacijah je pozval zadruge, naj poskrbijo za dušična gnojila, da bodo kmetje lahko pridelali zadostne količine in kakovostno pšenico. Zadruge naj sklenejo zavezujoče pogodbe, vsa pšenica se mora letos pokupiti doma. Trgovine je minister medtem pozval k zmanjšanju apetitov, je povedal podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan in jasno povedal: »Cena pšenice je trenutno okoli 400 evrov, medtem ko je bilo lani mlinarjem 200 evrov preveč zanjo. Pšenice po 200 evrov letos ne bo!« Pričakovati je tudi, da kmetje večinoma ne bodo prodajali pšenice takoj po žetvi, saj bodo pozneje lahko zanjo iztržili več. Za poznejšo prodajo pa bodo potrebna ustrezna skladišča. Splošna kmetijska zadruga Ljutomer - Križevci npr. že ureja dodatno skladišče za žitarice in zelenjavo. so ga okrog 66.000 ton. Uvozili smo ga 32.271 ton, največ iz Egipta, izvozili pa 15.991 ton, predvsem v Nemčijo. Samooskrba s krompirjem je bila lani skoraj 60-odstotna. »Glede na njivske površine, ki jih imamo na razpolago, bi gotovo lahko pridelovali dovolj krompirja za samooskrbo. V tem primeru bi zmanjšali površine koruze,« je ocenil Pribožič. K premisleku o večji samooskrbi s krompirjem je pozival že pred dvema letoma, ko je bila razglašena pandemija. Toda pozivi niso naleteli na plodna tla. Čeprav je bilo leta 2020 res posajenega za dobrih 100 hektarjev več krompirja, se je lani obseg površin ponovno skrčil. Tako kot pred dvema letoma smo tudi sedaj v času saditve krompirja in Pribožič ponovno meni, da bi morala biti dana situacija vzpodbuda za večji obseg pridelave krompirja. »Situacija v Rusiji in Ukrajini morda res ne vpliva na oskrbo s krompirjem, ki ga uvažamo pretežno iz Afrike, pa vendarle bi ga bilo smiselno več pridelati doma. Zagotovo je na potezi država in seveda tudi zadruge, da spodbujajo razvoj panog, kjer nismo samooskrbni.« Največ slovenskih polj pa je zasejanih s koruzo, ki se uporablja v večini za hrano rejnih živali. Lani so jo kmetje pridelovali na nekaj manj kot 69.000 hektarjih, od tega na dobrih 40.000 hektarjih za zrnje, preostanek je bil namenjen silaži. Uvozili smo je 220.900 ton, največ iz Hrvaške in Madžarske, izvozili pa skoraj 346.000 ton, večino ponovno v Italijo. Mojca Vtič Letine so sicer iz leta v leto slabše, v Sloveniji je danes povprečje 12 kilogramov medu na eno družino; še pred leti je bila ta številka precej višja, tudi 25 kilogramov in več. Lani je bilo zaradi pozebe zelo malo medu – okoli pet kilogramov na družino, nekateri završki čebelarji pa ga sploh niso točili. O vseh teh težavah razpravlja 32 članov Čebelarskega društva Zavrč, ki se vsako prvo nedeljo v mesecu srečujejo v domači gostili Pri Veseliču. Teme, o katerih se pogovarjajo, so zelo različne, predvsem pa gre za izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Še posebej jih veseli, da je v njihovih vrstah vse več mladih, pa tudi župan Slavko Pravdič. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2000 z namenom druženja in povezovanja domačih čebelarjev. Zelo dobro sodelujejo z občino, osnovno šolo in drugimi društvi, radi pa se odzovejo tudi povabilom na različne dogodke. Dela jim skozi vse leto ne zmanjka, saj je treba čebelnjak obiskati vsaj enkrat na teden, ga skrbno pregledati in opraviti vsa dela, ki so odvisna od letnega časa. EK Starše z Na čistilni akciji 85 občanov in občank V gozdovih spet živalske kože V nekaterih občinah Spodnjega Podravja so se že začele tradicionalne čistilne akcije. V občini Starše so akcijo izpeljali minulo soboto in bili z odzivom občanov izjemno zadovoljni. Foto: Občina Starše Občani so zavihali rokave in se pridružili tradicionalni čistilni akciji v Staršah. Sodelovalo jih je 85, dva dni prej pa še dodatnih 15. Kot je povedala Mojca Kacjan, direktorica občinske uprave, v zadnjih dveh letih opažajo porast smeti na območju starške občine, kar jih zelo žalosti. Sodelujoči so skupno pobrali okoli 40 kubičnih metrov odpadkov, predvsem pločevink, kartona in plastične embalaže. Med drugim so opazili tudi, da nevestneži v gozdovih spet odlagajo živalske kože in ogromno pločevink. Prisotni so bili praktično v vseh krajih, največ smeti pa je bilo ob cestah in gozdnih poteh. Vsi, ki so v akciji sodelovali, so prejeli zaščitne rokavice in vreče za smeti. Občina pa je tako kot pred epidemijo poskrbela tudi za malico. EK Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK petek z 18. marca 2022 Črna kronika 12 stran 12 Slovenija z Prometne nesreče v šoli vožnje Ormož z Kljub sanaciji plazu si Vlašičeva ni povsem oddahnila Lani 11 nesreč v avtošolah »Nihče mi ne more zatrditi, da bo teren ostal miren!« V zadnjih petih letih se je v šoli vožnje pod nadzorom učiteljev zgodilo skupaj 49 nesreč, od tega se jih je pet končalo z lažjimi telesnimi poškodbami. Foto: ČG Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 17.050 prometnih nesreč, od tega 11 v času poučevanja vožnje. Poleg teoretičnega znanja je potrebno za pridobitev vozniškega izpita opraviti praktični del usposabljanja, šolo vožnje. Pri poučevanju vožnje si kandidat nabira prve izkušnje, ki sicer v splošnem pomenijo manjšo verjetnost za vpletenost v prometno nesrečo. Zakonsko določeno je, da mora kandidat opraviti minimalno 20 ur. Ker kot radi rečemo, nesreča nikoli ne počiva, niti tovrstne vožnje niso izjema, sploh ob dejstvu, da večina kandidatov opravlja prve ure vožnje za volanom. Ena najhujših, če ne celo edina v državi, se je zgodil leta 2008 prav na Ptuju, in sicer v križišču Osojnikove ceste in Gregorčičevega drevoreda, v kateri je takrat 18-letni kandidat za voznika z osebnim vozilom z oznako avtošola pri zavijanju trčil v 21-letnega voznika motornega vozila, ki je pravilno pripeljal iz nasprotne smeri. Motorist je kasneje umrl. Po podatkih Agencije za varnost prometa je bilo v zadnjih petih letih v celotni državi vsega skupaj 49 nesreč, ki so se zgodile pod nadzorom učiteljev vožnje. Največ, 11, jih je bilo lani, najmanj, osem, pa leto poprej. Od vseh se jih je pet končalo z lahko telesno poškodbo, ostale na srečo brez poškodb. »Glede na podatke se to področje ne izkazuje kot pereče, predvsem, ker je le manjši del tudi povzročiteljev, posledice pa so k sreči le lažje,« ocenjujejo na omenjeni agenciji. Vzroki zanje so sicer različni. Lani je prišlo do nesreč zaradi napačne strani ali smeri vožnje, neprilagojene hitrosti, nepravilnega prehitevanja ter v enem primeru zaradi drugih vzrokov. Število prometnih nesreč pod nadzorom učitelja Leto 2017 2018 2019 2020 2021 Število prometnih nesreč 10 10 10 8 11 Lažja telesna poškodba 3 0 0 0 2 Vir: AVPRS V katerem primeru je za prekršek odgovoren učitelj Kljub temu da so številke tovrstnih nesreč izredno majhne, pa je lahko tudi ena sama usodna. Zakon o voznikih pravi, da je pri poučevanju vožnje in na vozniškem izpitu učitelj vožnje odgovoren za varnost vožnje in za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika, razen če nevarnega ravnanja oziroma prekrška ni mogel preprečiti. Kaj točno to pomeni oz. na kak način se oceni ta vidik, niso podrobneje pojasnili. Dejali so le še, da se z globo v višini 600 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, njuna odgovorna oseba pa z 200 evri. Lani porast: preko 17.000 nesreč in 114 umrlih Lani se je sicer na slovenskih cestah zgodilo 17.050 prometnih nesreč oz. 14 odstotkov več kot leto poprej. Življenje je izgubilo kar 114 udeležencev, kar pomeni 34 več kot v letu 2020 (povečanje za 43 %). Število smrtnih žrtev je bilo največje v zadnjem petletnem obdobju oz. največje po letu 2016, ko je umrlo 130 udeležencev. Kot je trend že iz preteklih dveh let, so največ prometnih nesreč zakrivili mlajši udeleženci, in sicer starostna skupina med 25. in 34. letom, ki je povzročila 2.688 nesreč, tesno ji sledi starostna skupina med 35. in 44. letom z 2.632 povzročenimi nesrečami, nato stari od 45 do 54 let (2.246), vozniki nad 64 let (2.236) ter še od 18 do 24 let (2.175). So pa najstarejši vozniki – nad 64 let – zakrivili največ nesreč s smrtnimi žrtvami, in sicer 22. Monika Horvat Pred slabima dvema letoma so v Vičanskem Vrhu celovito sanirali obsežen plaz, ki je vse bolj goltal zemljo in še najbolj grozil Vlašičevi hiši. Kljub temu da je na prvi pogled videti vse v redu, pa Jasna pravi, da o plazu še vedno sanja in da njen spanec na območju, prepredenem z rudniškimi rovi, nikoli ne bo povsem miren. Po več kot desetletju je še kako živ spomin na april 2013, ko so zgroženi domačini ugotovili, da podzemlje požira hrib, da se pogrezajo kubični metri zemlje, trsi, drevje … Da ne gre za navaden plaz, saj je zemlja izginjala v globino, temveč je posledica zapuščenega, a nesaniranega rudnika, jim je hitro postalo jasno. Z leti je nastala vse večja jama, pravzaprav gromozanska luknja v dolžini 100 metrov in v širini 20–40 metrov, ki je bila nazadnje le še kakih 25 metrov oddaljena od hiše Vlašičevih. Po letih opozarjanja, trkanja na preštevilna vrata, obračanja na raznorazne institucije, opravljenih neštetih klicih in poteh ter življenja v nenehnem strahu je Jasni (skupaj z občino) uspelo. Država oz. okoljsko ministrstvo je po prvotnem sprenevedanju vendarle financirala okoli 400.000 evrov težko sanacijo, občina je prispevala DDV. »Izvedla se je dostopna pot do samega plazu, narejeni so bili globoki jaški, v katere so bila vključena kamnita drenažna rebra iz masivnih skal. Voda je speljana v dolino deloma v obliki drenažnih in deloma v obliki kanalizacijskih cevi. Tam, kjer se je izkazalo, da je teren bolj nestabilen, so naredili dodatne kamnite zložbe. Zabijali so tirnice za stabilizacijo masivnih skal in navozili zemljino, s katero so zapolnili Foto: MH Jasno po letih življenja nad obsežnim plazom upravičeno skrbi nova, za zdaj sicer le malo vidna brazgotina zemlje, ki bi po njenem lahko bila kazalnik, da se nekaj zopet dogaja … ogromno luknjo,« je projekt opisan na občinski spletni strani. Je plaz zares ukročen? Menda najobsežnejša sanacija plazu v ormoški občini je bila končana pred več kot letom in pol. Jasna, ki je bila ob tem nepopisno vesela, nam pove, da kljub temu njen spanec danes ni povsem miren. »Čeprav je prišlo do sanacije, za kar sem neizmerno hvaležna, moram priznati, da mi ta plaz ne da miru. V meni ostaja strah, kaj se bo zgodilo v prihodnje, ali se bo usulo kje drugje, kajti tukaj so potekali rudniki in rovi, ki nikoli niso bili ustrezno sanirani. Nihče mi ne more zatrditi, da bo teren zares ostal miren. Strah ostaja! Vnuki si ne upajo prespati pri meni, tudi sama imam sanje o plazu, o strahotni jami …,« zaskrbljeno razlaga Jasna. V njej povzroča strah in vznemirjenost vsaka nova razpoka, ki jo opazi na hiši. »Takoj pomislim, da se morda zopet kaj dogaja, čeravno morda to ni resničen razlog. Enostavno ne počutim se varno, kajti nikoli ne veš, kdaj in kje se bo zopet udrl kakšen jašek … Razmišljam celo o selitvi,« nam vidno ganjena pove. Ob tem nam pokaže še območje, ki je bilo sanirano. Odpraviva se pogledat in razlika v primerjavi s prej je nepopisna. Namesto zastra- šujoče ogromne luknje veliko pobočje, zasajeno s travo, ter na spodnjem delu dovozna cesta. Na prvi pogled je videti vse v redu. Vprašanje pa je, ali je pod omenjenim hribom tudi zares povsem mirno. Jasno, ki je dolga leta živela nad plazom in ji opuščeni rudniki še danes ne dajo miru, skrbi nova, zaenkrat sicer le malo vidna brazgotina zemlje, ki bi po njenem lahko bila kazalnik, da se nekaj zopet dogaja. »Ne vem, morda pretiravam, a to mi ni niti malo všeč,« je pristavila. Ali jim je plaz dejansko uspelo ukrotiti ali pa ta kaže že nove zobe, bo pokazal čas. Monika Horvat Slovenija, Spodnje Podravje z Razglašena velika požarna ogroženost Prepovedano kurjenje na prostem Kazen tudi za župane? Zaradi izjemne suše so od ponedeljka do preklica po vsej državi, izjema so območja s snežno odejo, prepovedane vse aktivnosti, ki predstavljajo požarno nevarnost. Veliko požarno ogroženost naravnega okolja, kar je po zelo veliki predzadnja stopnja ogroženosti, je razglasila Uprava za zaščito in reševanje, na prostem pa je prepovedano kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, prižigati kresove, zunaj pozidanih površin odmetavati goreče predmete in izvajati ognjemete. Kot kažejo trenutne vremenske napovedi, večjega dežja še nekaj časa ni pričakovati, kar pomeni, da se bo suša še nekaj časa nadaljevala, z njo pa tudi nevarnost požarov. V tem času bodo inšpektorji in Foto: ČG Zaradi suše je po vsej državi do preklica prepovedano kurjenje na prostem, kršitelje bodo poostreno nadzirali in kaznovali inšpektorji in policisti. policisti poostrili nadzor, kršitelji pa bodo kaznovani. V skladu z uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju se namreč z globo od 1.000 do 6.000 evrov kaznuje krši- Če je lepo na Jožefovo (19.), veselo bo srce kmetovo. telja, ki je podjetje ali samostojni podjetnik, od 600 do 2.000 evrov kazni bo plačala odgovorna oseba, globa za fizične osebe pa znaša od 200 do 600 evrov. Denarna kazen v višini od 1.000 do 6.000 evrov pa bo doletela tudi odgovorno osebo lokalne skupnosti, ki v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, ne organizira požarne straže in opazovanja naravnega okolja. Ali to pomeni, da bo v primeru, ko bo inšpektor zasačil občana pri kurjenju vej, kazen plačal tudi župan njegove občine? »Upam, da ne,« pravi trnovski župan Alojz Benko. »Iz zapisanega v uredbi res izhaja, da odgovornost pade na župana, torej name, a to nima najbolj smisla, saj imamo za požarni nadzor vendar ustrezne službe (inšpektorje) na nivoju države in skupne občinske uprave.« SD Danes bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo zmerno, zlasti na vzhodu občasno pretežno oblačno. Pihal bo severovzhodnik. Jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Goriškem in ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 8 do 12, na zahodu do 17 °C. OPOZORILO: V večjem delu Slovenije je velika požarna ogroženost v naravnem okolju. 4-dnevna napoved za Podravje Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK Rokomet Pot do zmage tlakovale z izjemnim začetkom Stran 14 Namizni tenis Cirkovčanke zelo blizu, a tako daleč od zmage Stran 14 stran 13 Aleš Zemljič »Pri rokometu so najatraktivnejši zadetki in dinamika« Stran 15 Šolski šport Na državno tekmovanje ekipa OŠ Ljudski vrt Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. liga Lahko s Koprom še četrtič ostanejo neporaženi? S tekmami 28. kroga se bo konec tedna začela zadnja četrtina sezone v 1. ligi. V najboljšem položaju za naslov prvaka so Mariborčani (50), tri točke za njimi zaostajajo Koprčani (47), še dve več Ljubljančani iz Olimpije (45). Ti so v zadnji tekmi 27. kroga doživeli boleč poraz s Celjem (2:4), pri katerem sta vidno vlogo odigrala Matjaž Rozman in Matic Vrbanec. Šumarji so na dveh tekmah pod vodstvom novega trenerja Roberta Pevnika zabeležili dva remija, z Mariborom in Taborom. Pevnik je pred prevzemom funkcije dejal, da cilja na zmage (seveda je vmes razumljiv kakšen poraz), a se mu je v obeh dosedanjih primerih ta izmuznila iz rok, dobesedno v zadnjih trenutkih tekem, proti vijoličastim v 91., proti Taboru v 96. minuti. 1. SNL, 28. krog: Koper – Aluminij, v nedeljo ob 17.30 na Bonifiki Dosedanji medsebojni rezultati v sezoni: 1. krog: Aluminij – Koper 0:0; 10. krog: Koper Aluminij 1:3 (1:1); Osuji; Prša, Pečnik, Đerlek; 19. krog: Aluminij – Koper 1:1 (0:0); Kadrić; Colley. Najboljši izkupiček imajo s Koprom Pred reprezentančnim premorom bodo prvoligaši odigrali tekme 28. kroga, v katerem se bodo šumarji pomerili s Koprom. Glede na dosedanje rezultate v sezoni je klub iz Obale V dresu z državnim grbom tudi Petrovič Selektor slovenske nogometne reprezentance je sredi tedna objavil seznam nogometašev, na katere bo računal na prihajajočih prijateljskih tekmah, ko se bodo naši izbranci v Katarju pomerili s Hrvaško in Katarjem (26. in 29. marca). Del slovenske članske zasedbe bo tudi sedanji član dunajskega Rapida in nekdanji šumar Dejan Petrovič. Na seznamu sta se znašla novinca, prvi vpoklic sta prejela Tomi Horvat (Mura) in David Brekalo (Viking Stavanger, Norveška), nekdanji član Brava. 1. SNL 1. MARIBOR 2. KOPER 3. OLIMPIJA 4. MURA 5. BRAVO 6. DOMŽALE 7. CELJE 8. RADOMLJE 9. TABOR 10. ALUMINIJ 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 15 13 13 10 10 9 9 7 6 4 5 7 8 6 6 8 11 6 9 8 9 9 5 13 7 13 8 13 1013 43:30 42:32 38:29 37:36 25:23 35:32 33:38 30:38 24:28 26:47 50 47 45 41 39 36 32 28 26 22 za Kidričane dobrodošel tekmec. Glede na razliko v uvrstitvi na lestvici je to sila nenavadno, a dejstvo je, da imajo rdeče-beli s petimi osvojenimi točkami na treh dosedanjih medsebojnih tekmah v tej sezoni s Koprom najboljši izkupiček izmed vseh ekip v ligi! Po štiri so osvojili proti Taboru in Mariboru, tri z Olimpijo, dve z Domžalami, po eno pa z Bravom, Kalcerjem, Celjem in Muro. Če bi šumarji tekme igrali samo proti ekipam iz vrha lestvice, bi bili gladko v sredini lestvice, tako pa … Dvoboj na Bonifiki bo minil v oslabljenih postavah na obeh straneh, kartoni in poškodbe redčijo obe zasedbi. Pri domačinih trener Zoran Zeljković zaradi kartonov ne bo mogel računati na Ivana Borna Jeliča Balta in Lamina Colleya, še več sivih las pa mu povzroča odsotnost najboljšega strelca in asistenta ekipe Maksa Barišića. Ta se je na zadnji tekmi z Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Kopra so se v letošnji sezoni pomerili že trikrat, uspešnejši pa so bili doslej Kidričani. Bravom poškodoval in bo z igrišč odsoten več mesecev, kar je za Koprčane močan udarec v boju za krono. Oslabljeni bodo tudi Štajerci, pri katerih zaradi kartonov nimajo pravice nastopa Nik Marinšek, Jaka Bizjak in Nogometaši Drave so v uvodnih dveh krogih spomladanskega dela sezone vpisali poraz z Dobom (1:6) in remi s Krškim (0:0). S tem izkupičkom in 15 osvojenimi točkami še naprej ostajajo na predzadnjem mestu lestvice 2. lige, pred njimi so Krško (19) in Jadran Dekani (20). V nedeljo čaka dravaše gostovanje v „mestu burje“, kjer se bodo v dvoboju nekdanjih prvoligašev merili z domačim Primorjem (6. mesto, 28 točk). Kot trener ga vodi Igor Božič, pomaga pa mu Andrej Komac. „Za nas se nič ne spremeni, pa če igramo proti ekipi iz dna ali vrha lestvice, proti vsakemu moramo iskati točke. Glede na položaj na lestvici nam kaj drugega niti ne preostane,“ je dejal trener Drave Franci Fridl in dodal: „Čaka nas drugo zaporedno gostovanje: iz Krškega smo se vrnili s točko, kar je za začetek nujnega nabiranja točk vzpodbudno, moramo pa vsaj nadaljevati v tem slogu. Vlogo favorita prepuščamo domačinom, želimo pa jih presenetiti. V tem tednu smo nekaj več časa namenili igri v napadu, kjer se v Krškem nismo izkazali.“ 2. SNL, 21. krog: Primorje – Drava Ptuj, v nedeljo ob 15.00 v Ajdovščini. »Imel sem srečo, da sem bil na zahodni strani Ukrajine« Minaj je majhno mesto na jugozahodu Ukrajine, ima približno 3500 prebivalcev. Leži zelo blizu meje s Slovaško, le streljaj stran pa so tudi Poljska, Madžarska in Romunija. Minaj je od Slovenije oddaljen le slabih 600 km. Iz Aluminija te je pot zanesla na Ciper, kjer je v 2. ligi nastopal za klub Akritas Chlorakas. „V bistvu je to B-ekipa veliko močnejšega Pafosa, ki nastopa v 1. ciprski ligi. Bili smo prvi in na dobri poti do JM Drava na gostovanje k Primorju Nogomet z Lovro Grajfoner Tekmo med Aluminijem in Mariborom si je pred dnevi v Kidričevem ogledal tudi Lovro Grajfoner, ki je v preteklosti igral za oba kluba (za Maribor v mladinskih selekcijah, za Aluminij pri članih), ob tem je nosil tudi dres NK Drava. Tekmo je spremljal v družbi Muamerja Vugdalića, ki ga je treniral pri Mariboru in Dravi. Ob tem ima Lovro zanimivo zgodbo, povezano z vojno v Ukrajini: pred letošnjo sezono je namreč podpisal pogodbo z ukrajinskim prvoligašem FK Minaj. „Ker sem se iz Ukrajine prisilno vrnil v Slovenijo, sem izkoristil priložnost in si v živo ogledal tekmo mojih dveh nekdanjih klubov. Preprosto sem izkoristil čas,“ je v uvodu povedal 22-letnik. Mario Musa. Že dlje časa je zaradi poškodbe odsoten Armin Đerlek. napredovanja v 1. ligo. Takrat se mi je ponudila priložnost za prestop v 1. ukrajinsko ligo, takšne ponudbe Foto: Črtomir Goznik Nekdanji član Maribora, Drave in Aluminija Lovro Grajfoner je v zimskem prestopnem roku podpisal dolgoročno pogodbo z ukrajinskim prvoligašem Minajem. pa seveda nisem mogel zavrniti,“ je povedal Lovro. Kakšna je tvoja zgodba z ukrajinskim Minajem? „V Ukrajini sem bil vsega skupaj le en teden, saj smo bili prej tri tedne na pripravah v Turčiji. Gre za nov klub, ki je bil ustanovljen šele leta 2015, ustanovil ga je tamkajšnji poslovnež, ki se ukvarja z nepremičninami. Na voljo imamo nov, odlično opremljen trening center, stadion pa je nekoliko starejši. Vse je na zelo visokem nivoju, za igralce je res dobro poskrbljeno. Klub sestavljajo večinoma domači igralci, izmed tujcev sta bila ob meni le še dva Hrvata, eden izmed njih je Dominik Mihaljević, ki je igral za Tabor iz Sežane. Za Minaj nastopa tudi eden izmed legendarnih ukrajinskih igralcev, 36-letni Jevgenij Seleznjov. Imamo močno igralsko zasedbo, na prijateljskih tekmah sem spoznal, da je igra zelo hitra. V konkurenci tako slovitih klubov, kot sta Shakhtar in Dinamo Kijev, ki imata igralce, vredne po več deset milijonov evrov, drugače niti ne gre. Žal mi je, da tega utripa v tej ukrajinski ligi zaenkrat še nisem uspel občutiti, vsi vemo, kako se stvari sedaj odvijajo,“ je dodal Grajfoner, ki ima s klubom sklenjeno 2,5-letno pogodbo. »Na meji smo čakali več kot šest ur« Kako je potekala tvoja vrnitev v Slovenijo? „Sam sem imel srečo, da sem bil na zahodni strani Ukrajine, v bližini mej s Slovaško in Madžarsko, ki sta oddaljeni le 20 minut vožnje. Povsem gladko pa tudi ni šlo, na meji smo namreč čakali več kot šest ur. Bilo je kar nekaj živčnosti, preverjanj, ko pa smo povedali, da smo igralci Minaja, je bilo vse skupaj hitro urejeno. Je pa bilo v mestu že čutiti vso negotovost, ki jo s sabo prinaša vojna, od velikih gneč na bencinskih črpalkah, pri bankomatih … Bilo je čutiti tesnobo ljudi, nič kaj prijetno,“ je dogodke iz Ukrajine podoživel Grajfoner. Tujci v ukrajinskih klubih so dobili po določilu evropske nogometne zveze UEFE proste roke pri iskanju začasnih klubov. „Tako je, a sam trenutno nimam še nič določenega. Kakšna posoja bi bila seveda dobrodošla za ohranjanje tekmovalnega ritma. V skupini na viberju pa sem v stiku z igralci Minaja, a tam se glede nogometa sedaj seveda nič ne dogaja. Igralci so odšli domov k družinam, sporočajo o tem, da morajo pogosto v zaklonišča ... Moji dolgoročni načrti pa so povezani z vrnitvijo v Ukrajino, ko bo to seveda možno,“ je zaključil Grajfoner. Jože Mohorič COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 Šport 14 stran 14 petek z 18. marca 2022 Rokomet z 1. A SRL (ž) - modra skupina Pot do zmage tlakovale z izjemnim začetkom Ptuj – Zelene doline Žalec 28:23 (15:10) 1. A SRL (ž), modra skupina ŽRK PTUJ: T. Tripković, Skodić; Kolenko 12(1), Planinc 6, Krasnič 4, Rukelj 3, Puž 2, Bedrač 1, Šemrl, Ciglar, Orešek, Luknjar, Želj. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Ptuj 1/3; Zelene doline Žalec 5/6. IZKLJUČITVE: Ptuj 8 minut; Zelene doline Žalec brez izključitve. Rokometašice Ptuja so sredi tedna gostile ekipo Zelene doline Žalec, kar je bil derbi spodnjega dela lestvice. Vlogo favoritinj so tokrat nosile domačinke, v prvi medsebojni tekmi v sezoni pa je bil izid v Žalcu neodločen – 30:30. Varovanke trenerja Mateja Bračiča so odločno odprle tekmo, z agresivno in gibljivo obrambo so povsem onemogočile gostje. Nekaj strelov je ubranila Tajda Tripković, z ubranjeno 7-metrovko pa je svoj delež prispeva- REZULTATI 17. KROGA: Ptuj – Zelene doline Žalec 28:23 (15:10), Zagorje – Mlinotest Ajdovščina 24:38 (13:22), Krka – Litija 26:19 (11:11), Krim Mercator – Trgo ABC Izola 34:21 (19:11), Z'dežele – Velenje 36:24 (15:14). 1. KRIM MERCATOR 15 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 16 2. Z'DEŽELE 17 4. KRKA 16 5. ZAGORJE 14 6. LITIJA 15 7. PTUJ 17 8. VELENJE 16 9. TRGO ABC IZOLA 16 10. ZELENE DOLINE ŽALEC 16 15 13 13 11 5 5 4 3 3 2 0 2 1 1 1 1 1 1 0 2 0 1 3 4 8 9 12 12 13 12 30 28 27 23 11 11 9 7 6 6 la tudi Tina Skodič. V napadu so bile domačinke dovolj hitre in iznajdljive, da so lepo polnile mrežo tekmic, kar je v 10. minuti rezultiralo z izidom 7:1. Večino prednosti z začetka tekme so domačinke odnesle tudi na odmor, kar jim je omogočilo lažje nadaljevanje. Na začetku 2. polčasa je gostujoča vratarka ubranila dve zaporedni 7-metrovki in tekmice so se približale na 16:15 in 17:16. Z bolj angažirano igro v obrambi in nekaj novimi obrambami Tripkovičeve so prišle do delnega izida 3:0 in prednosti 20:16. Do konca tekme se prednost nikoli ni stopila na manj kot tri gole, za kar je v prvi vrsti poskrbela Minea Kolenko, ki je dosegla zadnjih pet golov za Ptuj, skupno pa kar 12. Foto: Črtomir Goznik Aplavz na koncu tekme dokaj Rokometašice ŽRK Ptuj so v sredo proti Žalcu vpisale četrto zmago v sezoni. številčnega in navijaško dovolimo nobenega preseneče- obrambo smo odigrale tako, kot zelo naporen, a smo se kar dobrazpoloženega občinstva nja. Dogovor pred tekmo je bil, da znamo. V drugi del smo odnesle ro znašle. Tudi v soboto si želimo je izražal zadovoljstvo s hitro igro močno otežimo delo dovolj veliko razliko, da se Žalčan- zmagati.« »Vesela sem, da sem po dveh gostjam, ki so se počasi vračale v kam ni uspelo povsem približati. nad četrto zmago ptujske izpuščenih tekmah zaradi lažje poobrambo. V obrambi smo pomagaVse skupaj je privedlo do tega, da zasedbe v sezoni. V soboto le druga drugi, dobro smo zapira- smo na koncu zasluženo osvojile škodbe lahko znova nastopila in po bodo Ptujčanke gostovale le prostor, tako da je imela Tajda točke,« je tekmo v nekaj stavkih svojih močeh pomagala ekipi do pri Litiji. več možnosti za obrambe. Nekaj je opisala strelka štirih zadetkov Alja zmage,« je dodala še Tajda Tripko»V tekmo smo stopile zbrano in odločene, da gostjam iz Žalca ne bilo posledično lahkih golov iz protinapadov, pa tudi na postavljeno Namizni tenis z Državne lige Polona Krasnič in dodala: »Ritem tekem je bil v zadnjih dneh znova vić. Jože Mohorič Namizni tenis z Mlajše selekcije Cirkovčanke zelo blizu, a tako daleč od zmage Aleks in Sara ponovno 1. SNTL (ž) na stopničkah REZULTATI 17. KROGA: Letrika – Cirkovce 5:3, Kajuh Slovan – Logatec 5:1, Arrigoni – Vesna 5:0, Kema Puconci – Inter Diskont. Prosta je bila ekipa Krke. 1. KAJUH-SLOVAN 2. LETRIKA 3. CIRKOVCE 4. INTER DISKONT 5. KEMA PUCONCI 6. ARRIGONI 7. LOGATEC 8. KRKA 9. VESNA 14 14 0 15 10 5 14 9 5 12 8 4 14 8 6 15 7 8 14 5 9 15 3 12 15 0 15 70:10 62:43 57:45 47:32 50:41 59:53 38:51 29:62 0:75 28 20 18 16 16 14 10 6 0 Letrika – Cirkovce 5:3 Mišigoj – Unger 0:3, Tokić – Butkovska Tomanič 3:0, Cerkvenič – Krajnc 1:3, Tokić – Unger 3:1, Mišigoj – Krajnc 0:3, Cerkvenič – Butkovska Tomanič 3:0, Tokić – Krajnc 3:1, Cerkvenič – Unger 3:2. Ekipa iz Cirkovc se je v predzadnjem krogu rednega dela sezone (v končnico se uvrsti najboljša četverica) odpravila na zahtevno gostovanje na severno Primorsko, v Vrtojbo. Šlo je za derbi kroga, ki je zmagovalcem prinašal zanesljivo uvrstitev med najboljšo četverico – daljšo so potegnile domačinke … Domačo ekipo so sestavljale tri najstnice, Sara Tokič, Valentina Mišigoj in Eva Cerkvenič. Tudi tokrat je bila nepremagljiva 15-letna Sara Tokič, ki je v derbiju ugnala tudi Katjo Krajnc (11:8, 11:13, 11:9, 11:9). Krajnčeva je svoji ekipi z zmagama na preostalih dveh dvobojih prinesla dve točki, eno je dodala tudi Ina Unger. Odločilno točko za domačo vrsto je v osmem dvoboju proti Ungerjevi prispevala Cerkveničeva (11:6, 12:14, 9:11, 11:9, 11:7). Ina je vodila 1:2 v nizih, a je domača igralka ohranila mirne živce in preobrnila rezultat v svojo korist. Če bi tukaj Ina osvojila točko, bi se v zadnjem dvoboju pomerili Mišigojeva in Butkovska Tomaničeva, kjer bi bilo vse mogoče … 2. SNTL (m) 9. KROG: Ptuj – Ilirija 3:5, Ptuj – Melamin 5:2. 1. TEMPO 2. KEMA PUCONCI II 3. RAKEK 4. ILIRIJA 5. ARRIGONI 6. MENGEŠ II 7. SOBOTA 8. SAVINJA II 9. PTUJ 10. MELAMIN 16 15 16 16 16 16 15 16 16 14 15 12 12 10 7 6 5 5 4 2 1 3 4 6 9 10 10 11 12 12 78:32 65:41 66:42 57:52 65:63 56:71 47:60 51:67 49:68 25:63 30 24 24 20 14 12 10 10 8 3 Ptuj – Ilirija 3:5 Drčič – Boldin 0:3, Krušič – Ludvik 3:0, Šegula – Tvrtkovič 1:3, Krušič – Boldin 3:2, Selišek – Tvrtkovič 0:3, Šegula – Ludvik 1:3, Krušič – Tvrtkovič 3:1, Šegula – Boldin 0:3 Ekipa Ilirije v 2. ligi zaseda visoko 4. mesto, zato je na Ptuj pripotovala v vlogi favoritov. Ljubljančani imajo zelo izkušeno zasedbo, v kateri so Robert Boldin (52 let), Mirza Tvrdkovič (41) in Kristian Ludvik (47). Edine tri posamične dvoboje za domačo sestavo je dobil Luka Krušič, preostali trojici (Marsel Šegula, Darko Foto: Črtomir Goznik Luka Krušič (NTK Ptuj) je v soboto v domači dvorani proti tekmecem iz Ljubljane Kočevja dobil vseh šest posamičnih dvobojev. Drčič in Gorazd Selinšek) ni uspelo dodati potrebnih dveh točk ... Ptuj – Melamin 5:2 Selišek – Vidmar 0:3, Krušič – Zajec 3:0, Šegula – Vodušek 3:2, Krušič – Vidmar 3:1, Selišek – Vodušek 0:3, Šegula – Zajec 3:1, Krušič – Vodušek 3:1 V derbiju začelja so Ptujčani upravičili vlogo favoritov, čeprav srečanje proti ekipi iz Kočevja še zdaleč V Lučah je ob koncu tedna potekal 2. odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje. Konkurenca na tekmovanju je bila izjemno številčna predvsem v konkurenci fantov, kjer je tekmovalo kar 75 igralcev. V konkurenci deklet je bilo 23 nastopajočih. V tej konkurenci so uspešno nastopili igralci NTK Cirkovce, ki so se domov vrnili tudi z dvema medaljama. Klub iz Cirkovc so na tekmovanju zastopal Sara Erhatič, Pia Kundih, Aleks Koren, Tai Širec, Urh Novak, Vitan in Jakob Plajnšek. Pri dekletih se Pii ni uspelo uvrstiti v finalni del, kamor pa se je s tremi zmagami zanesljivo uvrstila Sara. Dobro je nadaljevala tudi v izločilnih dvobojih, nato pa jo je v polfinalu v izjemno tesnem dvoboju ugnala Neža Horvat (Inter Diskont), rezultat je bil 11:4, 16:18, 11:8, 8:11, 10:12. Tako je Erhatičeva osvojila 3. do 4. mesto. Na novi lestvici NTSZ Sara Erhatič zaseda 3. mesto med mlajšimi kadetinjami. V konkurenci fantov sta se v izločilne dvoboje uvrstila Aleks in Vitan. Slednji se je uvrstil med najboljših 16, prvi pa je še enkrat več pokazal, da je eden najperspektivnejših mladcev v tej starostni kategoriji v Sloveniji. Trem zmagam s predtekmovanja je Koren dodal pet zmag na izločanje, pri čemer do finala tekmecem ni oddal niti niza. V finalu je z rezultatom 3:1 ugnal Aleksa Koželja (Savinja). Aleks Koren (letnik 2010) je na najnovejši lestvici NTZS v konkurenci mlajših kadetov napredoval na 2. mesto, pred njim je z enakim številom točk le še leto starejši Urban Janc (Ljubno). V Lučah ga je Aleks ugnal v polfinalu. JM ni bilo povsem enosmerno. Enega od odločilnih dvobojev sta odigrala Marsel Šegula in Damjan Vodušek. Izkušenejši Vodušek (40 let) je povedel 0:2 v nizih, nakar je Marsel uprizoril popoln preobrat (8:11, 12:14, 11:8, 11:8, 11:9) in svoji ekipi prinesel dragoceno točko za vodstvo 2:1. Brez težav ni šlo niti v kasnejših dvobojih, a je bila kakovost tokrat vendarle na strani domače ekipe, ki je tako vknjižila četrto zmago v sezoni. JM Nogomet z Mlajše selekcije Šumarji v bankirskem derbiju »izvlekli« točko Pred reprezentančnim premorom so v 1. mladinski in kadetski ligi odigrali tekme 18. kroga. Nogometaši Drave so v Murski Soboti vpisali novi ničli in imajo osem krogov pred koncem sezone zgolj še teoretične možnosti za obstanek, realno pa jih po koncu sezone čaka sestop v 2. ligo. Nogometaši Aluminija so gostili vrstnike Brava, ekipi pa druži sponzor iz bančnih krogov. Ljubljanski vrsti sta bili uspešnejši, tako so mladinci iz šume odnesli celoten izkupiček, kadeti pa polovičnega. Vse štiri gole za goste je na mladinskem srečanju dosegel Luka Marjanac, ki je po zimskem prestopu iz Olimpije v Bravo na štirih tekmah zabil že šest zadetkov, prej nobenega. Edino točko za domačine je pri kadetih z golom pomagal osvojiti Marin Galić. 1. mladinska liga 18. KROG: Nova KBM Aluminij – Bravo Mastercard 3:4 (0:2); strelci: 0:1 Luka Marjanac (7.), 0:2 Luka Marjanac (21.), 0:3 Luka Marjanac (47.), 1:3 Klemen Rahle (57.), 1:4 Luka Marjanac (59.), 2:4 Klemen Rahle (89.), 3:4 Tai Kmetec (93.); Mura – Drava 7:0 (2:0); strelci: 1:0 Tio Cipot (26.), 2:0 Filip Janežič (28.), 3:0 Žan Buček (52.), 4:0 Žan Buček (57.), 5:0 Aljaž Košti (63.), 6:0 Žan Buček (66.), 7:0 Filip Janežič (89.). 1. kadetska liga 18. KROG: Nova KBM Aluminij – Bravo Nova KBM 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Denis Hamulić (23.), 1:1 Marin Galić (73.); Mura – Drava 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Domen Donko (44.), 2:0 Domen Donko (48.). SKUPNA LESTVICA: 1. DOMŽALE 2. ILIRIJA EXTRA-LUX 3. BRINJE GROSUPLJE 4. BRAVO MASTERCARD 5. MARIBOR 6. KOPER 7. OLIMPIJA LJUBLJANA 8. KRKA 9. NOVA KBM ALUMINIJ 10. MURA 11. A2S CELJE 12. TRIGLAV KRANJ 13. RADOMLJE 14. DRAVA PTUJ 36 36 36 35 34 36 36 36 36 35 36 34 36 36 23 21 18 16 15 15 16 14 12 12 10 11 7 3 4 6 9 9 10 8 4 8 12 9 14 5 11 3 9 9 9 10 9 13 16 14 12 14 12 18 18 30 73 69 63 57 55 53 52 50 48 45 44 38 32 12 JM Aleks Koren in Sara Erhatič (NTK Cirkovce) sta bila zelo uspešna na tekmovanju v Lučah. Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport petek z 18. marca 2022 15 Rokomet z Aleš Zemljič, RK Jeruzalem Ormož »Pri rokometu so najatraktivnejši zadetki in dinamika« To je zgodba o nadarjenem mladem ormoškem vratarju, ki je staknil poškodbo kolena, opravil operacijo ter je trenutno v fazi rehabilitacije in vrnitve na rokometna igrišča. Poškodbe so sestavni del športa in so žal, predvsem v rokometu, neizbežne. Nekateri športniki jih težko prenesejo in ob vrnitvi na športne terene marsikdo obupa. Na srečo Aleš ni med njimi in v želji po čim uspešnejši vrnitvi trenira dvakrat na dan. Kot večina vratarjev je Aleš Zemljič svojo rokometno pot pričel kot igralec, ker pa se v polju ni najbolje znašel, se je preselil v gol. „Hitro sem videl, da ne bom igralec, da mi položaj vratarja bistveno bolj leži. In tako se je začela moja pot vratarja,“ je naš pogovor začel Šterbik (vzornik in vzdevek Aleša Zemljiča). Da je sploh prišel do treniranja rokometa, je kriva njegova sestra. „Točno tako. Sestra me je vpisala na treninge rokometa in tako se je vse skupaj začelo. Na treningih mi je bilo zelo zanimivo, dodatno voljo pa so mi dajali še sošolci iz Osnovne šole Ormož, ki so tudi obiskovali treninge. Čeprav sem trenutno poškodovan, pa nikoli nisem obžaloval, da treniram rokomet,“ se je svojih začetkov spomnil Aleš, ki rad pogleda tudi kakšno tekmo svojih nečakov rokometašev, ki nastopata za ptujsko Dravo. O rokometu je 195 cm visoki možakar povedal: „Mladim, ki se še odločajo o izbiri športa, bi povedal, da je rokomet zelo zanimiva in hitra igra – priporočil bi jim, da ga preizkusijo. Ponudi jim lahko samodisciplino, borbo, pripadnost klubu, kraju in še veliko drugega. Mislim, da je pri rokometu najprivlačnejše to, da pade zelo veliko zadetkov ter da je igra Aleš Zemljič – „Šterbik“ - številka dresa: 99 - rojen: 27. 8. 2002 - višina: 195 cm; teža: 100 kg - igralno mesto: vratar - klubi: Jeruzalem Ormož (od leta 2012) - največji uspeh: 5. mesto na OFEM v Bakuju z reprezentanco mlajših kadetov, naslov državnih podprvakov v mladinski konkurenci z generacijo 2001 in mlajši v letu 2022, leta 2021 osvojitev 4. mesta v NLB ligi. zelo atraktivna in dinamična.“ V slovenski ligi je kar nekaj odličnih vratarjev. Po okusu Aleša je najboljši vratar lige član Gorenja Aljaž Pajntar, sledita mu Sandro Meštrić iz Rika Ribnice ter Tomislav Balent iz ormoškega Jeruzalema. Glede želja v prihodnosti pa je ormoški Šterbik skromen. „Moja prva želja je, da se po poškodbi kolena čim prej vrnem Karting z Državno prvenstvo Ptujski kartisti uspešni v Jesolu Italijanski Jesolo je bil prizorišče prve letošnje dirke za državno prvenstvo v kartingu. Kart Division Müllner KG je kot organizator izvedel tudi različne mednarodne dirke, na domačih pa so bili tokrat zelo uspešni dirkači Avto moto društva Ptuj. Štiri zmage za ptujske kartiste Na stezi v Jesolu je tri posamezne zmage in tudi skupno v razredu Rotax Micro iz AMD Ptuj dosegel Maj Tušek Haladea. V tem razredu si je tretje mesto privozil Filip Ferk Žerak (AMD Hajdina). V razredu Rotax Mini je bil Maj Rakuša tretji. Ptujske barve sta v razredu Rotax Junior zastopala Nik Trobec, ki je zmagal, in Anja Le- Foto: Črtomir Goznik Nik Trobec (AMD Ptuj) var, ki je bila peta. Zmage se je v razredu Rotax MAX veselil Taj Kovačič (AMD Ptuj, tik pod stopničkami sta bila na četrtem mestu Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina) in na petem Katja Kralj (AMD Ptuj). Strelstvo z Medobčinska liga 2021/22 Prva zmaga za SD Cerkvenjak Po letu premora zaradi covida so na območju Slovenskih goric ponovno izvedli Medobčinsko ligo v streljanju s serijsko zračno puško. Zaključek je bil konec februarja na strelišču v Trnovski vasi. Na sporedu je bilo sedem krogov, tekmovalo je sedem ekip in 31 posameznikov. Vsako sodelujoče društvo je na svojem strelišču organiziralo po en krog tekmovanja. V ligi so sodelovala naslednja društva: ŠD Selce, SD Vitomarci, SD Osek, SD Cerkvenjak, SD Benediški vrh s po eno ekipo, SD Trnovska vas pa sta zastopali dve ekipi. Prvič je v ligi zmagala ekipa iz SD Cerkvenjak, ki je sicer v ligi nastopala že deveto leto zapored. Za SD Cerkvenjak so tekmovali Branko Peklar, Gregor Šeruga, Stanko Vršič, Marjan Zmagovalna ekipa SD Cerkvenjak Foto: Črtomir Goznik Aleš Zemljič: „Rokomet lahko mladim ponudi samodisciplino, borbo, pripadnost klubu, kraju in še veliko drugega.“ na rokometna igrišča in da čim bolje saniram poškodbo. Vsak dan treniram dvakrat v želji po čim uspešnejšem povratku. Za ostalo pa bomo še videli – korak za korakom. Zaenkrat so vse misli usmerjene v Rokometni klub Jeruzalem Ormož,“ je pogovor zaključil Zemljič. Po njegovih besedah bo nared za nastopanje do julija, Dve dirki v Slovenji vasi V koledarju karting dirk za državno prvenstvo za sezono 2022 so predvidene štiri dirke, prva je že pod streho (v Jesolu). Dve od štirih dirk bo letos v Slovenji vasi organiziralo Avto moto društvo Ptuj, na sporedu pa bosta 12. junija in 25. septembra. V glavnem dirkaškem razredu je svojo premoč in kakovost pokazal Xen De Ruwe (AKK Sportstil). Solidno so tekmovali tudi štirje ptujski dirkači, saj je Matic Kolmanič zasedel tretje, David Brunčič peto, Primož Hroval sedmo in Daniel Brunčič osmo mesto. Množično in uspešno so bili člani AMD Ptuj zastopani v zadnjem dirkaškem razredu KZ2. Zmage se je veselil Jan Ternjak Harc, medtem ko je bil drugi Jan Skledar. Tik za najboljšimi je bil na četrtem mestu Amadej Kmetec, peto je zasedel Primož Gardelin. David Breznik Kocuvan in Jana Grager. Zmagovalna ekipa je letos dobila vse dvoboje in na koncu zbrala vseh možnih 21 točk. Prav v zadnjem krogu sta se srečali še neporaženi ekipi Cerkvenjaka in Benediškega vrha, zmagala pa je ekipa Cerkvenjaka z izidom 521:501 in si tako zagotovila končno prvo zmago. Ekipa Benediškega vrha v sestavi Aleksandra Lebreht, Danilo Huber in Maja Mihelak je na koncu zbrala 19 točk in s tem osvojila 2. mesto. Sedemnajst točk je zbrala ekipa iz Oseka v sestavi Franc Kurnik, Izidor Gungl, Branko Korošak in Anton Kocbek. Četrto mesto je pripadlo ekipi SD Trnovska vas A (15 točk), peto SD Vitomarci (13), šesto SD Selci (11) in sedmo mesto SD Trnovska vas B (9). Med posamezniki je ponovno zmagal Franc Kurnik (SD Osek) s 1084 zadetimi krogi. Na drugo mesto se je uvrstil Danilo Huber (SD Benediški vrh) s 1074 krogi, tretji je bil Grega Šeruga (SD Cerkvenjak) s 1073 krogi, četrta Aleksandra Lebreht (SD Benediški vrh) s 1065 krogi, peti Ferdo Majer (SD Vitomarci) s 1064 krogi, šesti Branko Peklar (SD Cerkvenjak) s 1054 zadetimi krogi. Če se kdo želi priključiti ligi v prihodnji sezoni (društvo ali posameznik), lahko kontakt poišče na facebook strani ali piše na mail sd.trnovskavas@gmail.com. Franci Hameršak tako da je zanj ta tekmovalna sezona že zaključena. Z ormoškimi vratarji dela Mario Posarić, ki prihaja iz sosednje Hrvaške, natančneje iz Ivanca. Po njegovih besedah imajo v Ormožu ob veteranu Balentu najperspektivnejši par mladih vratarjev, ki ga sestavljata Alen Skledar (letnik 2001) in Aleš Zemljič (letnik 2002). Omenjenemu paru se je priključil še en mlad vratar iz Hrvaške, Dorian Lesjak (letnik 2003). Tu je še Žan Firšt Šeruga (letnik 2000), ki prav tako s svojimi 22 leti spada med izjemno mlade vratarje in je trenutno posojen k tretjeligašu Veliki Nedelji. Uroš Krstič Športni napovednik Nogomet z 1. SNL RAZPORED 28. KROGA, V PETEK OB 17.30: Kalcer Radomlje – Bravo; V SOBOTO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana – Mura; OB 17.30: Maribor – Celje; V NEDELJO OB 15.00: Olimpija – Domžale; OB 17.30: Koper – Aluminij. 2. SNL RAZPORED 21. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Gorica – Krško, Ilirija – Krka, Viotanest Bilje – Jadran Dekani; OB 16.00: Brežice Terme Čatež – Beltinci Klima Tratnjek; OB 20.00: Triglav Kranj – Nafta; V NEDELJO OB 15.00: Primorje – Drava Ptuj, Rudar Velenje – Roltek Dob, Fužinar Vzajemci – Rogaška. 3. SNL – vzhod RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Zavrč – Šmartno, Posavje Krško – Podvinci, Dravinja – Kety Emmi Bistrica; OB 18.00: Korotan Prevalje – Šampion; V NEDELJO OB 10.30: Bosch Bračič Videm – Šmarje pri Jelšah; OB 15.00: Cirkulane – Premium Dobrovce; Koroška Dravograd – Zreče. Ženska liga 14. KROG: Cerklje – Doxakey Ptuj (v nedeljo ob 11.00). Futsal z 1. SFL RAZPORED 17. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj – Oplast Kobarid, Litija – Mlinša, Dobrepolje – Dobovec. Tekma Bronx Škofije – KMN Meteorplast Šic bar je že bila odigrana (3:6). Rokomet z 1. A SRL (ž) – modra skupina 18. KROG: Litija – ŽRK Ptuj (v soboto ob 20.00). Odbojka z 3. DOL (ž) – vzhod 17. KROG: Celje – ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 18.00). Namizni tenis z 1. SNTL (ž) 18. KROG: Logatec – Cirkovce (v soboto ob 17.00). 2. SNTL (m) 10. KROG: Rakek – Ptuj (v soboto ob 10.00), Arrigoni – Ptuj (ob 16.00). JM Tenis z Pokal Billie Jean King V Turčijo v boj z najboljšima Slovenkama Selektor ženske teniške reprezentance Andrej Kraševec je objavil seznam reprezentantk, ki bodo Slovenijo zastopale v prvi evroafriški skupini pokala Billie Jean King. Tekmovanje bo med 11. in 16. aprilom v Turčiji. V Antalyi bodo igrale Tamara Zidanšek (22. na lestvici WTA), Kaja Juvan (85.), Živa Falkner (489.), Pia Lovrič (522.) in trenutno najboljša mladinka Lara Smejkal (136. na ITF). V Turčiji bo nastopilo 11 reprezentanc, ki bodo igrale v dveh skupinah. Napredovanje v kvalifikacije za svetovno skupino si bosta zagotovili zmagovalki obeh skupin, tretjega potnika pa bo dal medsebojni dvoboj drugourvščenih ekip iz obeh skupin. Poleg Slovenije bodo nastopile še Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Danska, Estonija, Gruzija, Madžarska, Srbija, Švedska in Turčija. sta Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK petek z 18. marca 2022 Šolski šport, šport mladih 16 Plavanje z PA Kurent stran 16 Šolski šport z Košarka, fantje Odlični nastopi v Ljubljani in Kranju Na državno tekmovanje ekipa Mladi plavalci PA Kurent so se marca doslej udeležili dveh tekmovanj, z obeh so se vrnili z dobrimi občutki. Tekmovanje za »princa in princeso šprinta« V začetku marca je v Ljubljani potekalo tekmovanje „za princa in princeso šprinta“. Tekmovanje je namenjeno najmlajšim začetnikom, odlično ga je organiziralo Športno društvo Riba. Na tekmovanju je nastopilo skoraj 200 najmlajših plavalcev. Nagrado za najmlajšega udeleženca je dobil član PA Kurent Jaka Kranj, ki je nastopil prvič pri sedmih letih starosti. Na tekmovanju je sicer nastopalo pet kurentov (več jih je bilo na počitnicah): Jaka Krajnc, Nejc Bar- barič, Ivo Kancler, Mare Kancler in Vid Petek. Vsi so odplavali po tri discipline (25 m hrbtno, 25 m prsno in 25 m prosto) ter si priplavali pomembne izkušnje. Na tekmovanju jih je vodila Petra Polanec. Tekmovanje dr. Fig v Kranju Teden kasneje je v Kranju potekalo še mednarodno tekmovanje Dr. Fig, ki v Sloveniji velja za najmnožičnejše in najbolje organizirano tekmovanje z mlade plavalce, tudi z mednarodno udeležbo. Na tekmi je skupno nastopilo blizu 500 plavalcev in plavalk. Kurenti so se predstavili z 18 plavalkami in plavalci iz 2. in 3. starostne selekcije. Športnike čez tri tedne čakajo zimska državna prvenstva, zato je bilo tekmovanje na Gorenjskem zanje zadnja pripravljalna preizkušnja. Na tekmovanju so iz PA Kurent nastopili: Frida Dimovski, Eva Hvalec, Mia Jovanovič, Brina Mojsilovič Meznarič, Sofija Peteršič, Ota Brina Podlesnik, Ula Tinka Podlesnik, Zoja Spevan, Mara Zebec, Pascal Krevs, Žiga Medik, Rene Mesarič, Timotej Plošinjak, Mark Senčar, Matija Šprah, Jaka Štalcer in Nejc Vizjak. Vodila sta jih Borut Petrovič in Gorazd Aurednik. Kurenti so v 54 nastopih popravili kar 42 osebnih rekordov, kar je več kot odličen dosežek. Najboljšo uvrstitev si je priplavala Eva Hvalec, ki je bila 13. na 100 m delfin s časom 1:21,39 s. UR OŠ Ljudski vrt Medobčinsko tekmovanje V organizaciji Zavoda za šport Ptuj je februarja potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učence letnika 2009 in mlajše. Na dveh predtekmovalnih turnirjih je nastopilo pet ekip, v finale so se uvrstile štiri. Finale je potekal na OŠ Olge Meglič, v polfinalu pa sta bili uspešni ekipi ptujskih šol: OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. V finalu so bili prepričljivejši učenci OŠ Ljudski vrt, ki so se okronali z naslovom medobčinskega prvaka. Oba finalista sta se uvrstila na območno tekmovanje. Rezultati Predtekmovanje: skupina A (OŠ Olge Meglič): Olge Meglič – Markovci 29:13, Markovci – Ljudski vrt 29:46, Ljudski vrt – Olge Meglič 41:11; skupina B (OŠ Kidričevo): Kidričevo – Majšperk 14:12. polfinale (OŠ Olge Meglič): Ljudski vrt – Majšperk 47:26, Kidričevo – Olge Meglič 16:29; tekma za 3. mesto: Majšperk – Kidričevo 37:18; tekma za 1. mesto: Ljudski vrt – Olge Meglič 41:19. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Olge Meglič 3. OŠ Majšperk 4. OŠ Kidričevo 5. OŠ Markovci Območno tekmovanje V sredini marca je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj v športni dvorani OŠ Olge Meglič Ptuj potekalo območno tekmovanje v košarki za mlajše učence letnika 2009 in mlajše. Med sabo sta se merili po dve ptujski in bistriški ekipi. Po zmagah v polfinalnih tekmah sta se za napredovanje v četrtfinale državnega tekmovanja uvrstili ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Uspešnejši so bili ptujski učenci, ki so slavili dokaj prepričljivo zmago s 16 točkami razlike. Rezultati, polfinale: OŠ Olge Meglič – OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 17:34, OŠ Kajetana Koviča Poljčane – OŠ Ljudski vrt 26:43; tekma za 3. mesto: OŠ Kajetana Koviča Poljčane – OŠ Olge Meglič 31:24; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt – OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 39:23. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 3. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 4. OŠ Olge Meglič UR Ptujska ekipa na tekmovanju v Kranju Šolski šport z Košarka, dekleta Rezultati: V četrtfinale OŠ Majšperk V športni dvorani OŠ Kajetana Koviča Poljčane je sredi marca v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekalo območno tekmovanje v košarki za mlajše učenke letnika 2009 in mlajše. Poleg domače ekipe sta tekmovali še ekipi iz Majšperka in Markovcev. Vsaka ekipa se je pomerila z vsako, do dveh zmag pa so prišle mlade Majšperčanke, ki so si tako prislužile napredovanje v četrtfinale državnega tekmovanja. Tekme so bile sicer izenačene in zanimive. OŠ Kajetana Koviča Poljčane – OŠ Markovci 21:26, OŠ Markovci – OŠ Majšperk 15:23, OŠ Majšperk – OŠ Kajetana Koviča Poljčane 22:14. Vrstni red: Foto: Črtomir Goznik Zmago na območnem tekmovanju si je priborila ekipa OŠ Ljudski vrt. Ta je zmagala tudi na medobčinskem tekmovanju. 1. OŠ Majšperk 2. OŠ Markovci 3. OŠ Kajetana Koviča Poljčane UR Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto na območnem tekmovanju je zasedla ekipa OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja v košarki za dekleta: OŠ Majšperk Šahovski kotiček Pokal Slovenije: zmagovalci iz Prekmurja, člani ŠD Ptuj na zelo dobrem šestem mestu V organizaciji Šahovskega kluba Zagorje ob Savi in pod okriljem Šahovske zveze Slovenije se je v Zagorju odvijalo pokalno prvenstvo Slovenije za leto 2022. Nastopilo je 12 klubov oziroma društev, med njimi tudi Šahovsko društvo Ptuj, ki je osvojilo šesto mesto. Nastopile so štiričlanske ekipe (lahko mešane moški-ženske), kjer je bila prva nosilka Šahovska sekcija Tomo Zupan Kranj, Ptujčani pa so zasedali 12. mesto. V prvih dveh krogih so iztržili dva neodločena rezultata (2:2) in to proti ekipama Nove Gorice (6.) in Krškega (4.), proti 10. in 11. postavljenima ekipama pa so dosegli maksimalni zmagi 4:0. Poraz so morali priznati le v 4. krogu proti ekipi ŠD Pomgrad, kasnejšim zmagovalcem, ki je tako postalo pokalni prvak Slovenije za leto 2022. Prve tri ekipe so prejele pokale v tajno last. Končni vrstni red: 1. (2.) ŠD Pomgrad 8 točk, 2. (3.) ŠD Kočevje 8, 3. (7.) ŠK Zagorje ob Savi 7 … 6. (12.) ŠD Ptuj 6 točk (najboljši rezultat 3,5 iz štirih partij je dosegel Andraž Šuta, nastopili pa so še: David Murko, Žan Belšak, David Zagoršek, Klemen Janžekovič, Darko Dominko, Tomaž Šuta, Roman Rozman in Matjaž Zupanič) … Silva Razlag Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto na medobčinskem in četrto na območnem tekmovanju je osvojila ekipa OŠ Olge Meglič. Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki petek z 18. marca 2022 Ptuj z Nerežirana gledališka ura dijakov ptujske gimnazije 17     a  ‚‡Ēƒ‚Œ‡‰’“ˆ Ž‡‚“ø‡’ƒ‘ƒ‡Œ˜Œ‹‡‚ø‡”‡’ƒ Govor s številnimi pozitivnimi učinki za življenje Mestno gledališče Ptuj je 14. marca v dveh nerežiranih gledaliških urah gostilo prav posebne nastopajoče, dijake prvega in drugega letnika umetniškega programa Gimnazije Ptuj – smeri gledališče/film. „Dijakinje in dijaki so delali, bili aktivni, se prilagajali času in razmeram. Zahvalil bi se učitelju za dramsko igro in govor Samu M. Strelcu, MG Ptuj in direktorju Petru Srpčiču za gostoljubje. Verjamem, da bo v prihodnje tovrstnega sodelovanja med nami in gledališčem še več, hkrati pa si želimo še več novih produkcij dijakov umetniškega oddelka,“ je povedal ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga. BENETKE 0(1‡', ,10‡1,ĭ1 VERONO 2 DNI ODHOD – 9. april 2022 Ogledali si bomo mesto VERONA polno ƒŒƒ‘Œ§Œ‡†ŽŠ§č€§“‚”Š‡€‹Julijin balkon ‡Œ’‰‘Ž˜ŒŠ‡ރ‹Œ’‡§ŒŽŠ’‹ƒ‘’ĐŽƒ†‚‡Š‡ se bomo mimo ‹ §ŒƒƒŒƒ’ €ƒč‰ˆƒ‘ƒ ˆƒŒƒ‰§˜Ž‘’‡Š‡‹‘‰‡„“‹č‘Ž˜ŒŠ‡ø‡”ŠˆƒŒˆƒ ‚‹§‡Œ”č’ƒ‘‡ Šƒ‚Š‡’“‚‡˜Œ‡‹‡”’‚Œˆ” ‘’ƒŠ”ƒ†‡Đ Foto: Črtomir Goznik V Pokuku v pouk so se na dveh predstavah v MG Ptuj predstavili dijaki gledališke smeri umetniškega programa Gimnazije Ptuj. Javno so pokazali to, kar so se v prvem in drugem letniku že naučili. Fotografija je s prve predstave dijakinj prvega letnika. Vsem je zaželel obilo užitkov pri Pokuku v pouk, v okviru katerega so dijaki tudi javno predstavili, kaj so v času pouka gledališke smeri umetniškega oddelka že osvojili, da si bodo lažje utirali pot v svojem življenju, predvsem pa bili pri delu, ki ga bodo opravljali, uspešni, kreativni, inovativni, skratka osebe, ki se bodo znale postaviti na oder življenja v različnih izzivih in okoljih. Zelo pomembno je, kdaj kaj reči in kdaj biti tiho „Iz dijakov ne delamo igralcev in igralk, ni namen te šole, da postanejo poklicni igralci. Če pa bo koga igra premamila, tudi ne bo nič hudega. Javno nastopanje, govorjenje, vodenje sestanka, kdaj kaj povedati, kdaj udariti po mizi, kdaj kaj reči, biti tiho, se izpostaviti, biti samozavesten, ne gledati v tla, ko iščeš službo, vse to je danes zelo pomembno. Človek mora poleg osnovnih znanj in veščin znati tudi še veliko drugega. Vse to pri urah predmeta Igra in govor tudi počnemo. Odločili smo se, da bomo dijake vsako polletje povabili tudi v gledališče, da doživijo pravo gledališče, kjer je pravo občinstvo (ne le sošolci), pravo tremo. V šoli je to drugače, kjer so se že privadili drug drugega. Cilj Pokuka v pouk je torej, da to, kar delajo v šoli, v razredu, zase, pokažejo še javno,“ je povedal učitelj za dramsko igro in govor Samo M. Strelec pred prvim prikazom Pokuka v pouk v dveh predstavah. Prvi letniki so se prvo polletje ukvarjali s starimi Grki, drugi letniki s poezijo, pripovedjo in prizorom. Oba nastopa so tudi snemali, prvi druge letnike in obratno. Tudi v dokumentarcu ali trilerju se bodo nastopajoči lahko videli. Ustvarili ga bodo pri pouku film/tv, kjer je mentor Boštjan Rihter. Sošolci, ki obiskujejo likovno smer umetniškega oddelka, pa so ustvarili gledališki list (mentor za likovne predstavitve Andrej Šmid). Samo M. Strelec poudarja, da bodo dijake gledališke smeri umetniškega oddelka Gimnazije Ptuj poskušali vsa štiri leta voditi tako, da bodo vse boljši nastopajoči, govorci, jim dali priložnost, da se preverijo, preskusijo, poiščejo in razvijejo svojo gledališko žilico. „V ZDA je na kolidžih povsem normalno, četudi študiraš za zdravnika, da boš sodeloval v neki športni ekipi, v gledališkem krožku. Zakaj? Ker pač skozi skupinsko delo trenirajo številne stvari, ki so pomembne za življenje: sodelovanje, solidarnost, soodvisnost itd. Skratka: govor in igra imata številne pozitivne učinke za človeka, četudi si potem izbere čisto neumetniške poklice,“ še dodatno pojasni cilje izobraževanja v umetniškem programu. Še vedno se namreč nekateri bojijo, da bo ta program generiral toliko in toliko novih (poklicnih) igralcev. MG Š‚ˆ‡‘ƒ€‹ŽŽƒŠˆŠ‡‚‘ č ‰”ƒ ’ Đ Šƒ‚Š‡‘‡€‹€˜‡Š‡‰‘”Đ ‰čøƒ”ŽŠ§č‘’”˜‚‡†Šˆˆƒ”č‘’ŠŽ ˜“č˜”Œ‡‰ĐĐĐŽƒ†‚‡Š‡‘ƒ€‹‚€Š‡øŒˆƒ  ‹‘’“‡Š’‡Œ‘ƒŒ’Žƒ‚Š‡€ƒŒƒÞ‰ƒ‹“””ƒø“č ‰ˆƒŒ‘Ž‡”Š§Œƒ‡˜Šø€ƒ‡Œ‰”Œƒ‰”€‡ˆč‚ ‘ƒ˜“‘’”‡‹Đ CENA IZLETA 155 € Sveti Andraž z Otroške umetnine v podporo Ukrajini Modro-rumena Pot strpnosti Malčki iz vitomarškega vrtca in podružnične osnovne šole so z risanjem svojim ukrajinskim vrstnikom simbolično poslali sporočilo podpore in željo po čimprejšnjem miru. Ustvarjali so na krožni Poti strpnosti v Vitomarcih, ki je v okviru evropskega projekta Escape Slovenija-Madžarska nastala pred pe- Foto: SD Andraško Pot strpnosti so otroci v podporo Ukrajini porisali z belimi golobi, modro-rumenimi srčki in ukrajinski zastavami. timi leti, na njej pa sprehajalci skozi namige v besedilu in fotografiji na označevalnih tablah spoznavajo legende območja, zgodovino razvoja občine in šolstva ter kulturno dediščino območja občine. Otroci so skupaj s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami ustvarjali s kredami in pot porisali z belimi golobi, ki simbolizirajo mir, modro-rumenimi srčki in ukrajinskimi zastavami. Pridružila se jim je tudi županja Darja Vudler Berlak, ki je spomnila, da je strpnost ena od kreposti, ki se je učimo in jo negujemo vse življenje, in da je tudi vitomarška pot pred leti nastala z namenom, da nas na to opominja. SD  * ďƒ”˜˜“‚€Œ‡‹’“‡‘’‡§Œ‡‹”’€“‘‹čŒ‘’Œ‡’ƒ””‚”Ž‘’ƒŠˆŒ‡†‘€†” †’ƒŠ“ĭĭĭčň–ŽŠŽƒŒ˜‡Œč˜“ŒŒˆƒ Šƒ‚ƒŽŽ ‹“蔑’ŽŒ’‰‘‡Œ”øŒˆ˜Š‚ˆč”‚ƒŒˆƒ‡Œ  Œ‡˜‡ˆ‡˜Šƒ’ЍŽŠ§‡ŠŽøƒŠˆ‡ďƒŒŽ‘’ƒŠˆŒ‘€ʼnŌľč”‘’ŽŒ‡ŒƒŽøƒŠˆ‡ €”ƒ˜Œ‚ŽŠ§‡ŠŒ‡˜Šƒ’“ďŒ”’“‡‘’‡§ŒŠ‰ŠŒĒ‹ƒ‘’ŒŽ‡‘’ˆ€‡ŒŽ‡”‘’Ž“”ƒŒƒ’‰ƒ ŽŠÞŒ‡Ž ˆ‡‘‘ƒ‘’”Œ‡‚ƒŠŽ ‹ē ‰Š‡§‡’ƒŒŽ‘Š”ŠŒ‡Œ§ƒ‰ŇʼnŎŋŐŊʼnŏʼn詍‹Þ‰”“Š‡ŌŒ’“ˆ“ ‡Œ‘‡˜ ’”‡’ƒ‘”ˆ‘ƒ‚ƒøĐ Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 petek z 18. marca 2022 Ptuj z Nov projekt Šole zdravja Podlehnik z Skupina za ohranjanje šeg in navad se že pripravlja na nastope Dihamo z naravo »Ljudje nas pogrešajo« Šola zdravja je že lani uspešno začela novi projekt Dihamo z naravo na kar 18 lokacijah z okrog 1500 udeleženci. Na brezplačno vadbo v naravi, namenjena je čustveni razbremenitvi, izboljšanju gibljivosti hrbtenice in dvigu imunskega sistema, pa letos vabijo tudi druge, skratka vse, ki si želijo vsaj enkrat tedensko pod vodstvom usposobljenega vaditelja nadgraditi znanje o svojem telesu in umu. Vadba Dihamo z naravo je prvi korak do zdravja in izboljšanja svojega počutja in fizičnega stanja. V dveh koronskih letih so se zaradi socialne izolacije povečale duševne stiske tako mladih kot starejših prebivalcev Slovenije. Projekt Dihamo z naravo je tako neke vrste odgovor na zdravstveno krizo in posledice, ki jih je ta prinesla med ljudi. Osrednji del aktivnosti projekta Dihamo z naravo vključuje izvajanje sprostitvenih, gibalnih in dihalnih vaj ter meditacije, s poudarkom na programih čuječnosti. Prvi in zadnje del pa sta namenjena sprehodu v naravi. Udeleženci ptujske skupine Platana, ki je mešanica oranžnih in zelenih (pomešane oranžne in zelene majice), je vadbo v naravi začela 7. marca. Pri paviljonu v Ljudskem vrtcu, kjer vsak dan v jutranjih urah že tradicionalno vadi skupina Šole za zdravje – Ljudski vrt Ptuj, se je zbralo že na prvi vadbi 24 udeležencev. Njihova vaditelja sta Marija Gabron in Vinko Kotar. Epidemija je nekoliko okrnila dogodke in prireditve Skupine za ohranjanje šeg in navad, ki je bila ustanovljena pred 24 leti v okviru TD Podlehnik. V lanskem letu niso imeli niti enega nastopa, so pa snovali načrte in se pripravljali na prijaznejši čas za organizacijo prireditev v domačem kraju. Njihov glavni namen je ohranjanje šeg in navad v Halozah. Domačinov, ki še pomnijo, kako je bilo pred več desetletji v teh krajih, je namreč vse manj. »Radi bi, da se ohrani vse to, kar je še živo. V vseh teh letih smo res veliko naredili, prav tako nam je uspelo marsikaj prenesti na otroke in šolsko mladino. S hudomušnimi skeči, predstavami, zgodbami smo popestrili marsikatero prireditev in ljudje nas sedaj že pogrešajo,« je povedala Zdenka Golub, vodja skupine, in dodala, da takih množičnih druženj, kot so bila pred epidemijo, najverjetneje ne bo nikoli več. Treba je prisluhniti starejšim ljudem Foto: Črtomir Goznik Ptujska skupina Platana je vadbo Dihamo z naravo začela 7. marca. Skupina bo vadila vsak ponedeljek ob 17. uri. Za popoldanski čas so se odločili tudi zato, da vadbo omogočijo tudi tistim, ki so dopoldne v službi in si želijo priti na to sprostitev. Projekt Dihamo z naravo je sofinanciran iz sredstev javnega razpisa Ministrstva za zdravje, programa neposredne pomoči, svetovanja in oskrbe ranljivih, ogroženih oseb, ki jih izvajajo humanitarne organizacije v letu 2021 in 2022. Šola zdravja je status humanitarne organizacije pridobila v letu 2020, kar ji omogoča, da se prijavlja na razpis za humanitarne organizacije. MG stran 18 Najbolj ponosni so na izdajo knjige Na mavrični strani Haloz, kjer so strnili vse šege, navade in praznovanja v vseh letnih časih, v pripravi pa je že nova knjižna publikacija na tematiko starih običajev. Prav tako nameravajo pripraviti film, ki bo prikazoval različne šege in navade v Halozah, ki so jih v preteklih letih tudi sami podrobneje predstavili širši javnosti – kožuhanje, drvarjenje, pletenje nogavic, Foto: Sandi Šprah Skupina za ohranjanje šeg in navad je bila ustanovljena pred 24 leti. priprava jedi po starih receptih, izdelovanje košar in šibnatih metel, izdelovanje trstenk … Vse ideje črpajo iz domačega haloškega okolja, predvsem pa je po besedah Zdenke dovolj že to, če znaš prisluhniti starejšim ljudem. Vsako leto pripravijo oz. raziščejo eno staro navado in šego ob različnih praznovanjih ali delu, jo zapišejo in zaigrajo. Pred epidemijo so se njihovi nastopi vrstili skozi vse leto, in sicer ob postavitvi klopotcev, v času trgatve, ob martinovanju in koncu leta. Pomembno je druženje Trenutno je v skupini aktivnih 15 članov, ki imajo številne talente, od ročnih spretnosti do igralskih sposobnosti. Vsi so delovni, predani in živijo tako s skupino kot krajem. Prav tako je pomembno druženje, ki ga je v zadnjem obdobju, tudi na podeželju, vse manj. V skupini je tako prostor tudi za vse osamljene, ki si želijo ustvarjalno zapolniti svoj prosti čas, lahko pa samo pomagajo v kuhinji ali šivajo predpasnike. »Najpomembnejše so priprave in vse tisto, kar se dogaja za odrom. Takrat se člani med seboj povežemo, začutimo in tkemo prijateljske vezi. Vsak pač počne tisto, kar zna oz. ga veseli,« je še dodala sogovornica. V vsem tem času jim je uspelo v svoje vrste pridobiti tudi mlade ljudi. Kaja Kolar se je na primer naučila igrati na stari ljudski instrument »žveglo«, kar je zares izjemno. Pred časom so dobili tudi nova oblačila, ki so prav taka, kot so jih nekoč nosili ženske in moški v Halozah. Estera Korošec S košem po »pijanega deda« V skupini Šeg in navad sta tudi haloški opravljivki – Cila in Liza, včasih se jima pridruži še Fata. To sta pravi haloški »babi«, močni, sposobni ženski, ki se nikomur ne pustita voditi. »Ta lika izhajata iz tega, da je bilo ženskam v Halozah vedno izjemno težko, z njimi se je ravnalo strašansko grdo, vredne pa niso bile nič, zato so se bile primorane znajti po svoje. Skrbele so za gospodinjstvo, prekopale gorico, pa še po »pijanega deda« so se odpravile s košem na rami. Poskrbele so za otroke in jih velikokrat pustile same v hiši, ko je bilo treba na »taverh«,« tako je življenje haloških žensk opisala Zdenka Golub (Liza). Ob tem je Marica Repinc (Cila) dodala, da se še dobro spomni, kako je nesla 40 kilogramov jabolk v košu od Jablovca do Podlehnika. »Vse to se je dogajalo še 50 let nazaj, ko je bila ženska odvisna od moškega, čeprav je največ dela opravila sama. In vso to kruto resnico ljudem povemo na šaljivi način. Danes se ji lahko nasmejimo, ko smo ženske emancipirane, imamo svoj denar in lahko poskrbimo za svoje otroke,« je še dodala Zdenka. Posebnost haloških opravljivk je tudi ta, da se ima Cila za »deda« (uporaba moške oblike: »Sem prišo«), kar je posebnost haloških krajev in je ponekod še vedno v uporabi. Foto: Sandi Šprah Haloze z Rožmarinovci skrbijo za tradicijo Jürek vedno premaga zlo Folklorno društvo Rožmarin Dolena je ob koncu lanskega poletja proslavilo več kot štiri desetletja nepretrganega in uspešnega delovanja ter se ob tem spomnilo in poklonilo vsem izjemnim članom, ki so pustili neizbrisne sledi ohranjanja tradicije in lokalnih posebnosti v plesu, pesmih, gastronomiji ter ljudskih šegah in navadah. Skozi vse obdobje so si rožmarinovci zavestno zadali ohranjati tradicijo lokalnega okolja v svoji avtentični obliki in dodajati ščepce aktualnega znanja in časa ter slediti zdravim trendom prilagajanja. To so zgodbe malih posameznikov, ki razumejo veličino teže bogate preteklosti in radovedno vstopajo v veliki svet. Eden izmed običajev, ki so ga obudili in ga v društvu negujejo, je tradicija Jüreka in Rabolja. Jürek, zelen junak, premaguje demona izpod Donačke gore, ki ob tem času po gostih pragozdovih gozdnatih Haloz straši s svojo zloveščo zunanjostjo ter nas opominja na zlo, v dejanski formi ali zgolj v domišljijski obliki. Bije se boj med svetlobo in temo, dobrim in zlim, med hladno zimo in prihajajočo pomladjo. Tako se pripoveduje zgodba starih običajev, vsakoletno preslikana v aktualni čas in optimistično zastavljena z zmeraj pozitivnim koncem. Člani društva smo letošnje leto zavestno in z veliko entuziazma posvetili spoznavanju in ohranjanju tega običaja. Jüreka in Rabolja spremljajo jurači in vesela glasba, ki k hiši dostavijo veliko mero dobrega, rodovitnega in upanja, da dobro in svetloba zares vedno zmagata. Takoj po svečnici so se lotili priprave zelenega Jüreka, ki je našit iz tisočih vejic zelenega bršljana iz Haloz. Letos so izdelali kar dva, saj je en tekal po širšem območju in dokončno pregnal Rabolja nazaj v globino gozdov pod Donačko goro, drugi pa zrl v obiskovalce mesta Ptuja iz izložbe na Miklošičevi ulici. Ker so bile vse pustne prireditve začrtane virtualno, so se rožmarinovci najprej priključili pripravi virtualnih in medijskih vsebin. Povabljeni so bili v Sračinec v sosednjo Varaždinsko županijo v Hrvaško, kjer so na Sračinskem fašenku obujali starodavne tradicije. Predstavili so se na obeh neorganiziranih pustnih povorkah na Ptuju ter se tudi čez teden podali na ulice najstarejšega mesta. Z obiskom v ptujskih vrtcih in podjetjih so prinesli zeleno upanje med otroke. Jürek in Rabolj sta se udeležila tudi videmskega in cirkovškega Foto: Stanko Šel fašenka, hkrati pa sta svoje poslanstvo predstavila tudi na delavnicah v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, kjer se lahko z likoma skozi vse leto srečate v stalni i zbirki Tradicionalnih pustnih likov, med svečnico in pepelnico pa tudi v živo. Rožmarinovci se veselijo prihodnjih novih plesnih dogodivščin, ki jih bodo kmalu popeljale na srečanja folklornih skupin, v kulinarične izobraževalne vsebine in v poletje, ki jih bo popeljalo na kakšno mednarodno prireditev, kjer bodo z veseljem in ponosom predstavljali izročilo svojih babic in dedkov. V teh časih se ohranjanje tradicij v petem letnem času med svečnico in pepelnico nekaterim zdi nerazu- mljeno, saj menijo, da so tovrstne vsebine popolnoma barbarske in preživete. A v pogledu prihodnosti so ravno te tradicije tiste, ki so že prešle čez tranzicijsko mišljenje ter preživele. Človek, naj bo moški ali ženska, ki tradicijo ohranja, ne nosi v sebi in v liku dobro željo po rodovitni prihodnosti na vseh področjih. Maja Glaser Bedenik Štajerski TEDNIK petek z 18. marca 2022 petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Narava se počasi in vztrajno prebuja. Tudi v vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Nakazano je veliko spodbudnih priložnosti in na vseh področjih življenja prihaja vaših pet minut. Primerno je, da se lotite prenove in vedite, da tudi vaša duša potrebuje hrano. BIK (21. 4. – 20. 5.) Kot spremljevalci kočijažev so se na slikah pojavljali že v poznem srednjem veku. Njegova dlaka je bela s črnimi ali temnorjavimi pikami, po možnosti enako velikimi, mladiči pa se skotijo beli. Samci zrastejo od 55 do 60 cm in tehtajo od 28 do 30 kg, samice pa dosežejo od 54 do 59 cm in težo približno 23 kg. Njihova življenjska doba je 10-12 let. Je opazen, prijeten spremljevalec; živahen in temperamenten. Zanj je pomembno dvoje: gospodarjeva bližina in veliko gibanja. Je čuječ in ne laja pretirano. Najbolj srečen je na dolgih sprehodih ali kot spremljevalec gospodarja na kolesu ali konju. TONKOV, Pavel - nekdanji ruski kolesar, COLON - mesto ob vhodu v Panamski prekop, IKSION - nesojeni Herin ljubimec, za kazen privezan na goreče kolo Prijeten, harmoničen in spontan teden je pred vami. Zdi se, da boste imeli obilico nekih ugodnih priložnosti in sreče. Pomembno je, da uvidite majhne pozornosti in lepote življenja. Zanimivo je, da bo poudarek tudi na urejenosti in da se boste odpravili na pomladne nakupe. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Zapirali se boste vase in stvari premlevali v sebi. Težko pokažete svoja čustva in tako dajete občutek, da vam je za določene stvari vseeno. Čas je, da svoje notranje občutke zapisujete in se tako izrazite. Na delovnem mestu vas čaka več novosti in zdi se, da prihaja vaših pet minut! RAK (21. 6. – 22. 7.) Ptuj z Olgičarji znova osvojili prvo nagrado Slovenija z Še o dnevu CZ 2022 Na snegu s Koširjem in Kranjcem Bronasta in srebrna priznanja Učenci OŠ Olge Meglič Ptuj skozi vse šolsko leto sodelujejo na najrazličnejših tekmovanjih in natečajih, tudi takih, ki prinašajo nagrade. Ob dnevu CZ 2022 je Podvinčan Branko Lah prejel zlato priznanje CZ, več posameznikov z območja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje pa je prejelo bronaste in srebrne znake CZ za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Foto: OŠ Olge Meglič Ptuj Devetošolci OŠ Olge Meglič Ptuj na zimskem športnem dnevu Pred časom so osvojili prvo nagrado na video natečaju podjetja ESET Slovenija na temo varne rabe interneta. Pet učencev in učenk predmeta Filmska vzgoja je ustvarilo izjemen triminutni film z naslovom »Pozitivne in negativne lastnosti spleta«. Navdušili so ocenjevalno komisijo in osvojili prvo nagrado. Pri delu jih je uspešno vodil in motiviral učitelj Vojko Jurgec. Zmaga je celotnemu devetemu b-oddelku prinesla nagradni zimski športni dan ter druženje s slovenskim deskarjem Žanom Koširjem in skakalcem Robertom Kranjcem. Na smučišču Rudno so se lahko preizkusili v deskanju na snegu. Z napotki jim je z veseljem pomagal tudi naš deskar Žan Košir. Osvojene nagrade so bili nadvse veseli, saj zaradi epidemije takih druženj oz. izletov pred tem ni bilo mogoče organizirati. Na omenjenem natečaju so se zelo dobro odrezali tudi osmošolci, saj so dosegli 3. mesto in prejeli praktične nagrade za vse sošolce. EK Bronaste znake so prejeli Nuška Gajšek (MO Ptuj), Andrej Arnuga (Občina Trnovska vas), Stanislav Vogrinc (Občina Žetale), Franc Panikvar (Občina Markovci) in Andreja Razinger (Slovenska vojska). Zoran Dernikovič (Občina Cirkulane), Aleš Čepek (Policija) in Roman Meško (Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) so ponosni prejemniki srebrnega znaka CZ. PGD Vitan Kog in PGD Hajdina pa sta prejemnici srebrnega znaka ob 110. obletnici delovanja. »Priznanje mi pomeni veliko. Je potrditev dobrega sodelovanja z vsemi deležniki na področju zaščite in reševanja. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da je naše skupno delovanje usmerjeno v dobrobit občank in občanov ter njihovo varnost,“ je ob tej priložnosti povedala ptujska županja Nuška Gajšek. MG Prijatelji vam bodo pomenili veliko in ne preostane vam drugega, kot da se odpravite v družbo. Pestrost življenja lahko opazujete na vsakem koraku. Intuitivni signali se bodo še ojačali in čas je, da jih poslušate. Počasi boste sledili klicu po preobrazbi. LEV (23. 7. – 22. 8.) Počasi se daleč pride – pravi pregovor in iz njega se boste tudi sami veliko naučili. Kontakti z ljudmi vam bodo kot sol in aroma življenja. Določene dogodke bi radi prihiteli, toda to ne bo mogoče. Veliko lepih trenutkov vas čaka tako v ljubezni kot tudi na delovnem mestu. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Sledili boste svoji filozofiji in korak za korakom sledili tistemu, kar vam bo v danem trenutku najpomembnejše. Čas je ugoden za vse oblike izobraževanja in morebitne kontakte s tujino. Moč za naprej črpate iz vere vase. Nakazano je, da v vaše življenje prihaja svež pomladni vetrič. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Prihajajo kreativni dnevi in od vas bo odvisno, kako jih boste izkoristili. Odpravite se na kakšno kulturno prireditev, počasi bo čas za novosti in dobro je, da popestrite skupne trenutke v dvoje. V primeru, da ste samski, imate nadpovprečne možnosti, da vas zadene Amorjeva puščica! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Zavihali boste rokave in se lotili vseh tistih opravil, s katerim ste odlašali. Čaka vas prenova stanovanja, veliko pozornosti boste namenili svojemu telesu in duhovnim veščinam. Psihična moč in neizmerna koncentracija vam koristita. Prijetni trenutki tudi v ljubezenskem življenju! STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Uspešno se boste lotili določenih delavnih obveznosti in nalog. Seveda morate poskrbeti za to, da ste veliko na svežem zraku in ne zapadete v kakšne skrajnosti. Določite si meje in se jih držite. Resnica je, da je sreča na strani pogumnih. Ljubezen in svoboda bosta šli z roko v roki. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Romantično doživljanje sveta okoli sebe vam bo dalo novega elana in novih pogledov. Postali boste mnogo bolj kreativni in ustvarjalni. Počasi se boste zavedali, da je bistvo tudi to, da ste srečni in se pogumno soočili z novostmi. Čaka vas veliko novosti v pogledu denarja! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Soočili se boste s tistim, kar menite, da je dobro za razrešitve. V primeru neuspeha ne boste obupali, ampak šli pogumno naprej in tako se zdi, da boste vseeno nizali uspeh za uspehom. Dom bo tista oaza miru, kjer nabirate energijo za naprej. Čas bo za spomladansko čiščenje stanovanja. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Besedno se boste dobro izražali. Pomembno bo, da naredite sintezo in tako ugotovite, kaj potrebujete in česa ne. Odpravite se na kakšen izlet, sprehod v naravo ali kavico s prijateljem. Družba vas bo sprostila. Nekaj trenutkov samote bo kot balzam za dušo. Srečen dan: sreda. Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Ukinjen klicni center za informacije o koronavirusu Svetovni dan ledvic oseba. In kar 90 odstotkov bolnikov ne ve, da imajo bolezen ledvic. Težave, kot so utrujenost in splošno slabo počutje, nočno odvajanje urina in otekanje se pojavijo zelo pozno, pri že napredovali bolezni. Lahko celo šele tik pred odpovedjo ledvic, ki je zadnja stopnja bolezni. Ker poteka napredovanje kronične ledvične bolezni brez vidnih znakov, v zdravstvu aktivno iščejo bolnike s KLB. Za ohranjanje zdravih ledvic in za zgodnje odkrivanje bolezni pa je pomembno naslednje: • redna telesna dejavnost, saj pomaga uravnavati krvni tlak in vzdrževati primerno telesno težo, zato zmanjša tveganje za nastanek kronične ledvične bolezni; • redna kontrola krvnega sladkorja, še posebej velja za osebe s povišanim krvnim tlakom in srčno-žilnimi boleznimi. Pri približno polovici ljudi s sladkorno boleznijo ta okvari ledvice; • redna kontrola krvnega tlaka. Veliko ljudi ve, da lahko povišan krvni tlak privede do možganske kapi ali srčnega infarkta, le redki pa vedo, da je povišan krvni tlak tudi med najpogostejšimi vzroki za okvaro ledvic; • bolnikom s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, srčno-žilnimi boleznimi in debelostjo pogosteje opravijo laboratorijski pregled krvi za preverjanje stanja ledvic; • zdrava prehrana in skrb za normalno telesno težo. To lahko pomaga pri preprečevanju sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja in drugih bolezni, ki so povezane s kronično ledvično boleznijo; petek z 18. marca 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti V preteklem tednu, natančno 10. marca, smo obeležili svetovni dan ledvic. Ledvice so parni organ, zelo pomemben za zdravje celotnega telesa. Pa vendar jim posvečamo zelo malo pozornosti. Letošnji svetovni dan ledvic je potekal pod geslom Spoznaj svoje ledvice. Ledvice so parni organ, vsak ledvica je dolga približno 12 cm in tehta 150 g, ležita pa za potrebušnico, na vsaki strani hrbtenice. V vsako ledvico vstopa ledvična arterija in vena, mezgovnice, ledvični živec. Ledvico obdaja ledvična skorja, notranjost pa je oblikovana v ledvične piramide. Vrhove teh piramid obdajajo ledvične čašice, ki se združujejo v ledvični meh in naprej v sečevod. Seč ali urin se zbira v sečnem mehurju. Ko se nabere dovolj velika količina, približno 200 ml, začutimo potrebo po mokrenju. Ledvice vsak dan očistijo 180 litrov krvi. To pomeni, da je dobro delovanje ledvic ključno za zdravje. Ledvice imajo več funkcij. Glavna je izločanje odpadnih snovi, presnovnih produktov, tudi zdravil. Preko ledvic poteka uravnavanje telesnih tekočin in njihove sestave, vključno z elektroliti, ter kislo-bazično ravnotežje. Imajo tudi vlogo pri tvorbi hormonov, kot so eritropoetin, renin in prostaglandini in ne nazadnje sodelujejo pri presnovi vitamina D in beljakovin. Iz vsega naštetega lahko logično sklepamo, da ima delovanje ledvic vpliv na celoten organizem. Bolezen ledvic nastopa postopoma, brez značilnih simptomov. Postopno poslabšanje delovanja ledvic imenujemo kronična ledvična bolezen, s kratico KLB. Po preverjenih podatkih ima bolezen ledvic vsaka deseta odrasla stran 20 Vladni klicni center za informacije o novem koronavirusu zaradi izboljšanja epidemioloških razmer, sproščanja ukrepov in upada števila vprašanj od 11. marca ne deluje več. Deloval je 441 dni z dvema krajšima prekinitvama, v tem času pa je odgovoril 379.000 klicateljem oziroma v povprečju na 860 klicev na dan. Klicni center je nudil informacije tako vladnih organov o zdravstvenih ukrepih, prehajanju mej, vračanju v državo, ukrepih v podporo gospodarstvu in prebivalstvu, kot tudi zdravstvenih institucij, in sicer Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL, v začetnem obdobju pa tudi psihiatrične klinike v Ljubljani, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Foto: Dreamstime/M24 • zmanjšan vnos soli. Znano je, da Slovenci zaužijemo preveč soli. Vsi med nami. Na dan lahko zaužijemo skupno največ od 5 do 6 gramov soli – to je količina, enaka eni poravnani čajni žlički. Da bi zmanjšali vnos soli, omejite količino kruha (1 kg kruha vsebuje 13 g soli!) ter zaužite predelane in vnaprej industrijsko pripravljene hrane. Vnos soli boste laže nadzorovali, če Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. boste hrano pripravljali sami in s svežimi sestavinami ter jo le rahlo solili ali pa sploh ne. Sol lahko nadomestite z začimbami; • pitje dovolj tekočine, predvsem vode. Zdravim ljudem svetujejo od 1,5 do 2 litra tekočine na dan. Voda je topilo in pomaga ledvicam, da iz telesa izločijo odvečno sol (natrij) in odpadne snovi. Nikakor pa ne vnašajte zelo velikih količin tekočine, saj tudi to okvari ledvice, ki v tem primeru ne morejo več dobro koncentrirati seča in v telesu ohranjati potrebno vodo. To priporočilo ne velja za bolnike z bolnim srcem, jetri ali pri tistih z že napredovalo kronično ledvično boleznijo, saj v teh primerih ledvice ne morejo izločiti dovolj vode in lahko to povzroči otekanje in težave z dihanjem; • opustiti kajenje. Kajenje upočasni pretok krvi v ledvicah in s tem zmanjša njihovo učinkovitost. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec. Foto: gov.si Največ klicev je bilo v času zaostrovanja in sproščanja ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, vsebina vprašanj pa se je tekom delovanja spreminjala. Na začetku je bilo največ vprašanj o simptomih bolezni covid-19, v nadaljevanju pa so prevladovala vprašanja s področja pogojev prehajanja državne meje, omejitev gibanja in zbiranja ter omejitev na področju ponujanja blaga in storitev. V zadnjem času so bila najpogostejša vprašanja s področja karantene, izolacije in ravnanja v primeru stika z okuženim, cepljenja, digitalnega covid potrdila in testiranja. Ves čas so prejemali vprašanja s področja konzularnih zadev, kot so pogoji vstopa v druge države, so zapisali v sporočilu za javnost. Center je vodil Ukom v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo, NIJZ, kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za notranje zadeve oz. policijo, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvom za zdravje in Civilno zaščito. Zagotavljanje informacij bodo v okviru svojih pristojnosti ponovno prevzela ministrstva in druge institucije prek svojih klicnih centrov ali telefonskih številk, in sicer ministrstvo za zdravje na telefonski številki 01 478 68 48, NIJZ na 01 244 17 29 oz. elektronskem naslovu korona@ nijz.si in ministrstvo za zunanje zadeve na 01 478 23 66. sta Pomagajmo si Smrtonosne okužbe in najnevarnejši virusi V življenju lahko oseba zboli s toliko različnimi boleznimi in virusi, da se v starosti morda niti ne spomni vseh. Nekatere bolezni se pojavijo hitro in neopazno, druge pa imajo lahko hude posledice. Preverili smo, kateri virusi so za ljudi najnevarnejši, in ne, koronavirusa ni med njimi. Virus je v biologiji majhen patogen, ki se razmnožuje le v živih celicah, saj nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. To pomeni, da za preživetje potrebuje gostitelja (ljudje, živali in rastline). Mnogo virusov povzroča nalezljive bolezni, saj s svojim delovanjem negativno vplivajo na gostiteljske celice, ki se pred njimi branijo z različnimi imunskimi mehanizmi. Nekateri virusi pa gostitelju ne povzročajo vidne škode, zato se v njem razmnožujejo neopazno. Ebola Virus je poimenovan po dolini reke Ebola v Demokratični republiki Kongo (prej Zaire), kjer se je prvič pojavil leta 1976. Obstaja več podtipov bolezni. Virus zaire je med njimi najnevarnejši podtip ebole s smrtnostjo do 90 odstotkov. Do okužbe z virusom lahko pride pri stiku s krvjo ali telesnimi tekočinami okužene živali (pogosto opice ali netopirji). Cepiva za virus ni. Steklina Čeprav cepivo za steklino poznamo že od leta 1920, je še vedno velika težava v nekaterih afriških državah in Indiji. Virus se prenaša prek okuženih živali (pri nas so najbolj poznane stekle lisice). Če se okužite s steklino, morate nujno dobiti zdravilo, saj je smrtnost stoodstotna. HIV Foto: Dreamstime/M24 Virus humane imunske pomanjkljivosti, ki je povzročitelj aidsa, Sesalci prenašajo vsaj 320.000 različnih vrst virusov. Številni virusi življenju na Zemlji, tudi človeškemu, ne škodujejo, temveč prinašajo prilagoditvene prednosti. Brez njih v pradavnini naše življenje ne bi vzniknilo iz tistega prvobitnega blata med vodo in kopnim. Iz virusov denimo izvirata dva odseka DNK, ki sta vključena v genom ljudi in drugih primatov ter brez katerih – presenetljivo – nosečnost ne bi bila mogoča. Drugi geni, pridobljeni iz virusov, pripomorejo k rasti zarodka, uravnavajo imunski sistem, se upirajo raku – to so pomembni učinki, ki jih šele začenjamo razumeti. Virusi so torej imeli pomembno vlogo pri sprožanju evolucijskih prehodov. so prvič dokumentirali leta 1981 v Los Angelesu. Predvidevajo, da se je virus, ki se prenaša s telesnimi tekočinami, pojavil na začetku 20. stoletja s preskokom z opice na človeka. Velja za enega najbolj smrtonosnih virusov, saj je od leta 1981 do danes za posledicami virusa HIV umrlo okoli 40 milijonov ljudi. Za okužbo s HIV ni zdravila ali cepiva, vendar protiretrovirusno zdravljenje lahko upočasni potek bolezni in pričakovano življenjsko dobo skoraj popolnoma približa običajni. Rotavirus Rotavirusi so rod virusov RNK iz družine reovirusov, ki povzročajo okužbe prebavil pri živalih (prašičih, govedi ...) in človeku. So najpomembnejši povzročitelji virusnih gastroenteritisov (nalezljiva driska) pri majhnih otrocih. Po podatkih organizacije WHO je predvsem v nerazvitih deželah za posledicami rotavirusa leta 2008 umrlo 453 tisoč otrok, mlajših od pet let. Za rotavirus je na voljo cepivo. Pljučnica ali pnevmonija Pljučnica je vnetje pljuč, ki jo največkrat povzročijo bakterije (50 odstotkov) in virusi (33 odstotkov). Drugi krivci pa so mikroorganizmi, kot so glive in zajedavci. Pljučnica prizadene po vsem svetu približno 450 milijonov ljudi na leto, to je sedem odstotkov prebivalstva, in pusti za seboj približno štiri milijone smrtnih žrtev, večinoma v državah v razvoju. Tea Dečman Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 petek z 18. marca 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 Z GLASBO DO SRCA -DCDKI@  L@QB@ NA  ûONQSM@CUNQ@M@+ITCRJHUQSM@/STIT @MC !NţHC@Q6NKE 6NKE Nika Zorjan Alya Kvatropirci 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR O IN ŠE KAKŠN POKROVITELJ 20 let oddaje JDMCDQ Natalija Verboten 9CQ@UJNû TFNQ ,@QJNûJ (1-( 35(6(1(þ Cena vstopnice: 12 € v predprodaji, na dan dogodka 15 €. Prodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, 35,½,+5, Moškanjci, Gostilna PRI POŠTI Ptuj, 2NUHSËHYDOQLFDSUL'$5,1.,-XUĄLQFL(YHQWLP in 7$-1,¦792 Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQDPD&LUNXODQH LQ=DYUĀWHUWDPNDMåQMLPDRVQRYQLPDåRODPD prireja oddajo Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL2VQRYQHåROH &LUNXODQHWHU2VQRYQHåROH=DYUĀ Oddaja bo v sredo, 23. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Zdravilec Edvard Bergincc www.salomongroup.si 3URMHNWSRGSLUDWDREĀLQL&LUNXODQHLQ=DYUĀ Človekovo usodo vidi kot na platnu VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani zƏǣɿ Əǣɿ ƏǣɿƫȸƏȇǣǝ ǣɿƫȸƏȇǣǝ ǝ ȵȸȒƳƏǴ ȵȸȒƳƏǴȇǣǝȅƺ ȇǣǝȅƺɀɎǣǝȇ ɀɎǣǝȇ ȇƏɮȒǼǴ ƏɮȒǼǴȒɮ ȒɮǸȒ ɮǸȒ ɮǸȒ ɮ ǸȒ ȒȅȵǼƺɎɖ ȅȵ ȅȵǼƺ ȅȵǼƺɎ ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅ ɀƮƏɀ ȒȵǣɀȒȅ ȵǣɀȒȅ Nov Nov vic v ic ce Svet Sv Svet24 vet24 4, z za samo am 3,59 3, EU , EUR, EU v komp k mp mplet llet etu et tu z revij evij ijjo Li Liza Liza za M Maja j , za ssamo amo 4 4,79 79 EU EUR. EUR UR R in n v komplet ompletu u z re revijo o Lady Lady,, za z samo am mo 4,99 4, 4,9 EUR. EU R. R. NE SPREGLEJTE! Na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic. N Revija tokrat predstavlja: Kako prebuditi endokanabinoidni sistem PRESKOČIMO POMLADNO UTRUJENOST Pot k neodvisnosti od semenarskih korporacij SLOVENIJA SE PREBUJA Pomladno hujšanje s tradicionalno kitajsko medicino MED KOSILOM NAJ MOŽGANI POČIVAJO! Dragocena odkritja gastroenterologinje RECEPTI ZA REŠITEV ČREVESJA Čisti in prebuja telo: najboljši recepti z regratom ELIKSIR ZDRAVJA S POMLADNIH TRAVNIKOV Načrt po mesecih za domači zeliščni liker ZDRAVJE PO KAPLJICAH Iz lipe, akacije, rmana PRVI POMLADNI SIRUPI Izdelajmo vrt ključavnico REŠITEV ZA VREMENSKE IZZIVE – edini pravi vodnik za preživetje! www.salomongroup.si Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK petek z 18. marca 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 PREVOZI – selitve – dostava: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž 9R]QLNPRWRUQHJDYR]LOD Pç BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Glavne naloge izbranega kandidata bodo: PRODAM bikca simentalca, starega 14 dni. Tel. 070 250 441. NESNICE, rjave, grahaste, črne, v začetku nesnosti, in peteline štajerce prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. ZAPOSLITEV AVTOVLEKA Kodran zaposli voznika avtovleke. Pogoj je izpit C-kategorije, zaželjeno tudi E-kategorije. Dodatne informacije na številki 051 645 383, Avtovleka Kodran Ptuj. NEPREMIČNINE V SREDIŠČU Ptuja, v pritličju, oddam garsonjero. Tel. 031 388 248. PRODAMO - Ptuj, Orešje, Samostojna hiša (1978), skupne velikosti 217 m2, ]JDUDçR]HPOMLåĆHP2, Cena: 167.000 EUR. 041 391 003 ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio MOTORNA VOZILA PRODAM ford focus caravan, diesel, letnik 2010. Tel. 041 371 338. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM motorno škropilnico Stihl ali menjam za vrtno kosilnico. Tel. 02 719 55 53, zvečer. PRODAM prašiče za zakol, od 160 do 170 kg, možen zakol pri prodajalcu. Telefon 070 608 198. PRODAM prednjo hidravliko za traktor Zetor. Tel. 070 608 198. PRODAM odojke, težke od 50 do 60 kg. Tel. 041 388 214. PRODAM mlado kozo s kozličkom. Tel. 040 217 485. KUPIM traktor in mulčer. Tel. 041 230 682. PRODAM tri breje koze in kozla. Tel. 031 421 149. PRODAM kombajn New Holland, žitni, s pšeničnim in koruznim adapterjem, v delujočem stanju. Tel. 031 275 158. MEŠAN les na panju (63 m3, posek in spravilo) prodam, lokacija Majski Vrh/ Videm pri Ptuju. Tel. 041 770 994. 3HUXWQLQD3WXMMHHQRQDMXVSHåQHMåLKLQQDMYHĀMLKSHUXWQLQVNLKSRGMHWLMYåLUåLUHJLML3HUXWQLQDUVWYRMHLQRYDWLYHQLQGLQDPLĀHQVHNWRUVRGREQHJDNPHWLMVWYD ]DWR 3HUXWQLQD 3WXM SUHSR]QDYD VYRMR RGJRYRUQRVW Y ]DJRWDYOMDQMX VRGREQHQDSUHGQHLQSUHGYVHPXĀLQNRYLWHSURL]YRGQMHSHUXWQLQH6PRGHO GUXçEH0+3NLMHHQDL]PHGYRGLOQLKPHGQDURGQLKVNXSLQYçLYLOVNRSUHGHORYDOQLSDQRJLLQQDMXVSHåQHMåLSURL]YDMDOHFSHUXWQLQVNHJDPHVDY(YURSL K skupnemu ustvarjanju vabimo novo sodelavko ali sodelavca na SRGURÿMX/2*,67,.( ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. MULČENJE strmih in zaraščenih terenov. Matjaž Korenjak, s. p., Dragovič 1, Juršinci. GSM: 069 642 335. stran 22 19. in 20. marec 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Podpis pogodbe med naročnikom Domom upokojencev Ptuj in izvajalcem del GIC Gradnje, za novogradnjo enote Žabjak. Dogodka sta se udeležila Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter ptujska županja Nuška Gajšek. Položitev temeljnega kamna za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj. Direktorica bolnišnice Anica Užmah, strokovni direktor bolnišnice Teodor Pevec in minister za zdravje Janez Poklukar so položili temeljni kamen za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj. Ob jubileju, 125-letnici delovanja Kina Ptuj, ki je še vedno aktiven delujoči kino v Sloveniji in spada med najstarejše na svetu, so slovesno odprli novo, še drugo, manjšo kinodvorano s 30 do 50 sedeži. Slavnostni podpis gradbene pogodbe za izvedbo projekta Ureditev površin za kolesarje, na Rogozniški cesti. Izvajalec je Cestno podjetje Ptuj, d. d. Podpis pogodbe ob začetku Ulice 5. Prekomorske, II. faza. Dela obsegajo tudi obnovo pločnikov za pešce in ureditev kolesarskih poti na vozišču. Celotna vrednost projekta znaša nekaj več kot milijon evrov. Slovenska lovska oddaja Dober pogled. Številni medvedi se pojavljajo ob gozdnih poteh in vzbujajo skrb lovcem ter ogrožajo prebivalce Slovenije. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. • RSUDYOMDQMHYRçQMH²SUHYR]RYYGRPDĀHPSURPHWX • QDNODGDQMHLQUD]NODGDQMH • YRGHQMHXVWUH]QLKHYLGHQF 2GYDVSULĀDNXMHPR • • • • • NRQĀDQRVUHGQMRDOLQLçMRSRNOLQRL]REUD]ERSRNOLFYR]QLN WHPHOMQDNYDOLÀNDFLMD]DYR]QLNDYFHVWQHPSURPHWX .RGD  RVQRYQRUDĀXQDOQLåNR]QDQMH ]DQHVOMLYRVWLQ]DY]HWRVW SULSUDYOMHQRVW]DGHORYGYHKL]PHQDK ,]EUDQHPXNDQGLGDWXQXGLPR • UHGQR]DSRVOLWHY]DSROQLGHORYQLĀDV • GQHYQRYUDĀDQMHQDVHGHçSRGMHWMD • GHORYVWDELOQHPSRGMHWMXLQXUHMHQHSRJRMHGHOD • UHGQRLQVWLPXODWLYQRPHVHĀQRSODĀLOR • SODĀLORQDSRGODJLRSUDYOMHQHJDGHOD • PRçQRVW]DSRVOLWYH]DQHGRORĀHQĀDV SRSRVNXVQHPREGREMX = L]EUDQLP NDQGLGDWRPNDQGLGDWNR ERPR VNOHQLOL GHORYQR UD]PHUMH WDNRM SRRSUDYOMHQHP]GUDYQLåNHPSUHJOHGX =DGRGDWQHLQIRUPDFLMHQDVODKNRSRNOLĀHWHQDWHOHIRQVNRåWHYLONR  9VHNDQGLGDWHNLVWHY]JRUQMHPRSLVXSUHSR]QDOLVYRMRNDULHUQRSULORçQRVW YDELPRGDQDPSRåOMHWHSULMDYRVNXSDM]çLYOMHQMHSLVRPQDQDVORY3HUXWQLQD 3WXM.DGURYVNDVOXçED3RWUĀHYDFHVWD3WXM Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK Oglasi in objave petek z 18. marca 2022 23 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni. Razcveta leto za letom se cvetje, leto za letom dozoreva nam sad, priroda spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN SPOMIN ZAHVALA 17. marca je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica V 91. letu nas je zapustila mama, tetka in botrca 13. marca 2022 je minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, sin, ati, dedi in tast Albin Marin Roza Žgeč Barbara Mesarič IZ POLENCEV 31A POLENŠAK IZ DORNAVE 39 IZ STAROŠINC 27 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Tvoji najdražji Čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni smrti moč ne seže. (A. Škerl) Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA SPOMIN Ob boleči izgubi najinega dragega moža in očeta Danes, 18. marca 2022, so minila štiri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast Jožefa Goloba IZ SKORBE 30 Hubert Špes IZ DORNAVE 111 se iskreno zahvaljujeva prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem, da ste nama v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečene besede sočutja, poslana sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospodu kaplanu Primožu Lorbku za lepo opravljen cerkveni obred ter župniku naddekanu Marijanu Feslu za duhovno podporo. Hvala Heleni Vodušek iz cvetličarne Tulipan za njen trud in pomoč. Hvala Zvezi Sonček za razumevanje. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Marija in hčerka Nada Še vedno si v naših mislih in v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvoje topline, bolečina kar ne mine. Misel pa nas vodi tja, kjer v tišini spiš, v naših srcih pa vedno živiš. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN ZAHVALA Danes mineva leto dni žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila zlata žena, mamica in babica stran 23 Ob izgubi žene, mame, babice, prababice, tašče, botre ... Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Besedo HVALA izrekamo za vsak iskren stisk roke in topel ter sočuten objem in darove. Hvala patru Emilu za lep cerkveni obred, gospe Mariji za molitev, gospe Marici za sočuten poslovilni govor, pevcem, zastavonošoma, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve in osebju ZD Ptuj. Žalujoči: Iva z družino Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni ... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni ... ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ata, opija in schwiegervaterja Franca Frasa IZ POPOVCEV 7A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala gre gospodu patru Jožetu Petku in gospodu župniku Alešu Kalamarju iz Stuttgarta. Posebna hvala gre pogrebnemu podjetju Lidija Vrbnjak, d. o. o., iz Gornje Radgone, govornikoma gospe Hedviki Rojko in gospodu Toniju Vinku. Hvala tudi pevcem in pogrebnemu podjetju Mir ter za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Marija, hčerka Sabina z Volkerjem in Franzisko Bernarda Medved Kristine Korez IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU IZ STOGOVCEV 22 Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečko ali pa samo tiho postojite ob njenem grobu. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za sv. maše, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala gospodu župniku, govornici, Petru Gojkošku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči vsi njeni Njeni najdražji www.brezalkohola.si 2. 3. - 16. 4. 2022 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, tašče, babice in prababice Kristine Vaupotič IZ MALE VASI 20 dni BREZPLAČNA OBJAVA brez alkohola alk al lk ko o V znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Ljudje stopijo v naše življenje, nas nekaj časa spremljajo, nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih. se iskreno zahvaljujemo osebju bolnice Ptuj, vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Ekotala in znancem za izraženo sožalje, besede tolažbe, za darovane sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvala gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljen obred, govornikom za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gospe Angeli za molitev, zastavonošema in podjetju Mir za opravljen pogreb. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njihovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica in svaka Milana Savića IZ CIRIL-METODOVEGA DREVOREDA 13 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisna in ustno izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ponudili roko pomoči in ste pripomogli k temu, da bo naš Milan počival tukaj pod slovenskim soncem. Zahvala Neži Kirn za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala podjetju Pogrebne storitve Babajić, d. o. o., in pogrebni službi Javne službe Ptuj za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama Nada in sestra Marjana z družino Štajerski TEDNIK petek, 18. 3. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 18. marca 2022 Slovenija, Ptuj z Polfinale Miss Slovenije za miss sveta Gorišnica z Stoletnica iz Moškanjcev Ptujska lepota ponovno na finalnem odru Marija je upihnila 100 svečk Ptujčani smo kar nekaj časa čakali na novo finalistko Miss Slovenije za miss sveta. To je Malo ljudi se lahko ponaša s tako letnico rojstva (1922) kot Marija Habjanič iz Moškanjcev. letos uspelo 21-letni Ptujčanki, študentki tretjega letnika Pravne fakultete v Mariboru Marija se je rodila v kmečki druBlažki Hojak Šalamun. žini staršem Ivani in Ivanu. Družbo ji je delalo kar pet bratov in sester. Ko so odrasli, so si svoje domove uredili po vsem svetu. Danes so z izjemo brata Franca še prav vsi živi. Osemletno izobraževanje je Marija končala na osnovni šoli v Gorišnici. Možnosti, da bi se lahko izučila kakšnega poklica, takrat ni imela, zato je za preživetje delala na polju, pomagala pa je tudi mami, ki je bila šivilja. To znanje je nato s pridom uporabila in se takoj po odprtju šiviljskega obrata Delta na Ptuju tam tudi zaposlila. Vso delovno dobo se je v službo v Delto vozila kar s kolesom, pozimi in poleti. Po smrti obeh staršev je življenje delila s poročeno mlajšo sestro Foto: Až Rozalijo. Tako sestro kot Marijo v visoki starosti pestijo bolezni, zato jima pomaga nečakinja, ki je prevzela tudi manjši dom in ga pridno obnavlja. Marijo Habjanič so ob zelo viso- kem osebnem jubileju obiskali tudi člani upravnega odbora društva upokojencev Zagojiči, ji predali skromno darilo in ji seveda zaželeli še mnogo zdravih let. Lojze Župec Foto: Črtomir Goznik Blažka Hojak Šalamun, finalistka Miss Slovenije za miss sveta 2022 Od leta 1996 do 2008 skorajda ni bilo slovenskega izbora, na katerih ne bi blestela ptujska lepota. Dve Ptujčanki, Alenka Vindiš in Miša Novak, pa sta v tem obdobju tudi nosili krono Miss Slovenije. Blažka je na pustno soboto na prireditvi v Zagorju ob Savi izvedela, da se je uvrstila med 20 finalistk letošnjega izbora za Miss Slovenije za miss sveta. S tem so se uresničila tudi pričakovanja Ptujčanov o novi ambasadorki Ptuja na področju lepote in osebnosti sploh. Blažka si je finale zelo želela, na tej poti pa se je bilo treba tudi izkazati. Napeto pa je bilo vse do zadnjega, saj so njeno ime za finalni izbor objavili kot zadnjo. Seveda je bila nepopisno vesela, da se ji uresničujejo sanje. Pod vodstvom Jelke Verk, lastnice licence Miss Slovenije za miss sveta, je to lepotno tekmovanje dobilo nove dimenzije. Poudarja, da mora biti miss dekle, ki je simpatično, s pozitivno energijo in naravnanostjo, pripravljeno delati, si želeti notranje rasti in se razvijati. Poteka pod geslom Podpirajmo slovensko. Skozi ta projekt oz. sodelovanje s slovenskimi podjetji dekleta pridobivajo nova znanja in veščine, ki jim bodo koristile v njihovem nadaljnjem življenju in karierni poti. Na letošnjem polfinalnem izboru so sodelovali tudi uporabniki VDC Zasavje, s katerimi organizatorji sodelujejo že od lanske prireditve. Tako so lepotice na prvem izhodu nosile ročno izdelane torbice znamke Prešito, ki jih ustvarjajo v tem centru. Izjemno vzdušje pa so ustvarili tudi z glasbenim in zabavnim programom letošnjega polfinalnega izbora, avtorskim muzikalom S teboj lahko, ki je bil tudi rdeča nit letošnjega polfinalnega izbora in v katerem so ob uporabnikih nastopile tudi podporne osebe VDC Zasavje ter nosilke naslovov miss Slovenije 2021. Finale letošnjega izbora za Miss Slovenije za miss sveta bo v Braslovčah. Do takrat pa finalistke čaka še kar nekaj izzivov. MG , ki ima dločila za tipa o je ra je se , zlato srce Čeprav imam zlate zobe. žena *** ženkici za dan m se , a ik zn ela kaj od pra ožee v litrski vazi. Da sva oba im l šopek tavžentrož podari otar. *** da je volk sam , a lj iš m o d ca ov ka izgubljena Danes si že vsa *** zmelje. ju, te življenje en lj v ži o š a v mle Če preveč pre leko. *** ljublja tičje m b o rc u k i tn n pote i ti že vsak im Pred volitvam žnost. *** ajo svojo prilo h o v za m je n redki v ko smrdi, da le Pošteno delo ta AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Spomladansko prebujanje na pohodni poti na Mestni Vrh Ta konec tedna se bodo Ptujčani in drugi ljubitelji pohodništva lahko podali na (spomladansko) Pot na Mestni Vrh, ko bo na celi poti tudi dan odprtih vrat ponudnikov lokalnih vin in hrane od 10. do 17. ure. Lani odprta pohodna pot v dolžini 15,9 km med vinogradi in sadovnjaki z izjemnimi razgledi na najstarejše slovensko mesto je nezahtevna, primerna za cele družine in vse generacije. Lahko jo prekolesarimo ali prehodimo ter se ustavimo na posameznih postojankah, da spoznamo še katero od zanimivosti na tem območju, ki je doslej še nismo poznali. Veliko jih je, med njimi Herbersteinova hiška, vinogradniški muzej Stara preša, Urekova domačija, železničarki park, Rimski kamp Poetovio. Po poti se lahko sprehodimo sami ali pa tudi organizirano. Za turistično vodenje Zavoda za turizem Ptuj bo zbirno mesto v soboto, 19. marca, ob 11. uri pri Herbersteinovi hiški, Mestni Vrh 90. Po celi poti pa bodo v soboto vodili izkušeni vodniki PD Ptuj. Zbirno mesto bo ob 9. uri na Zadružnem trgu na Ptuju (parkirišče). Turistično društvo Ptuj je sredi tedna organiziralo srečanje predstavnikov turističnih društev na območju LAS-a Bogastvo podeželja ob reki Dravi in Slovenskih goricah. Na njem so posamezna društva predstavila aktivnosti na področju razvijanja, povezovanja in ustvarjanja turistične ponudbe ter uresničevanje strateških usmeritev v turistični ponudbi našega okolja. Le-ta s številnimi etnografskimi, kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami pomembno bogatijo turistično ponudbo na Ptujskem ter tako prispevajo k večji turistični promociji in obisku. Na srečanju so društva predstavila tudi nekatere nove ideje o tem, kako to območje narediti še privlačnejše za domače in obiskovalce od drugod. Po sprostitvi epidemioloških ukrepov bodo turistična društva lahko v tem letu izvedla nekatere tradicionalne prireditve, ki jih v letih 2020 in 2021 zaradi koronavirusa niso mogla. Ponovno bo vabila tudi Prangerjada. Letos naj bi jo organiziralo TD Ptujska Gora. Prvič so jo tam izvedli že leta 2010. Prangerjade so postale tradicionalna prireditev mest in krajev s prangerji leta 1998. Prvič jo je leta 1998 izvedlo TD Pilštanj. TD Ptuj pa je med tistimi, ki so jo organizirali že trikrat. Že danes pa lahko prijeten večer preživite na območni reviji z glasbo in pesmijo poustvarjalcev glasbenega izročila, ki se bo začela ob 18. uri v Volkmerjevem domu Destrnik, kjer se bo predstavilo kar petnajst skupin. Jutri ob 19. uri pa se bo letošnja območna revija Napev – Odsev v organizaciji Območne izpostave JSKD Ptuj zaključila v Narodnem domu na Ptuju, kjer se bo predstavilo trinajst skupin. Sod velikan (40.410 litrov), ki ga danes lahko občudujemo v grajski vinski kleti, je bil v uporabi do leta 2008. O tem smo spraševali tudi v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Štea Eberl, Lešje (Majšperk). Sod velikan je postal del vinogradni- ške zbirke v grajski kleti. Ptujsko vinarstvo in vinogradništvo so leta 1946 najprej predstavili v vodnem stolpu ob Dravi, kjer so odprli vinarski muzej. Ta je ostal na ogled do leta 1960, ko so sprejeli sklep, da se razstavljeni predmeti preselijo v grajsko žitnico in vključijo v novo vinarsko-vinogradniško zbirko. Leta 1981 je zbirka klavrno končala, ko je stroka ugotovila, da je hišna goba načela zbirko, zato so jo skurili. Vse do leta 2008 v muzeju vinogradniške in vinarske zbirke ni bilo, ko so v grajski vinski kleti postavili manjšo vinogradniško zbirko. Sod velikan so po odstranitvi 45 sodov iz vinske kleti nekdanje upravne zgradbe Kmetijskega kombinata Ptuj rešili pred uničenjem, ga razstavili in obnovili tako, da od leta 2012 krasi grajsko vinsko klet. Sod je izjemno velika pridobitev za muzejsko vinogradniško zbirko in obenem tudi reprezentančni primer reševanja kulturne dediščine. Danes sprašujemo, v katerem slovenskem kraju (znamenita galerija) bo KUD Art Stays odprlo razstavo ob 20-letnici svojega največjega projekta, festivala Art Stays. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 25. marca. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE V katerem slovenskem kraju (znamenita galerija) bo KUD Art Stays odprlo razstavo ob 20-letnici svojega največjega projekta, Festivala Art Stays? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Foto: Črtomir Goznik Na pohodni poti Pot na Mestni Vrh k ogledu vabi tudi železničarski park. Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.