Posamezna številka 6 vinarjev, Slev. 175. Izven Ljubljane 8 vin.	V 1)011», V D* 1. flVflHSlfl 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: s	«Vft ^Bfe.	M M MB MA	MmB	aa Inseratt: f=»
ilo leto . .	^^m	^^^	Eaostolpna peUtrrsta (72 mm):
i meseo „ . . „	sa 8Bkrat .... po 15 t
smčljo celoletno . „	BV^H	za dvakrat ....
italo inozemstvo . „	■■	■■	^ za trikrat ....
jabljao! aa dom:	B B B	B B	^^ B^B	^^^ B
B	H B	B B	B^H	M Pmtii mu, zaim.iJirtiiH nt:
i mese „	^ KjM »H	1Mk^m	■■ ■■	■■ eaeslolpna po rim.
prejema, mesečno	^H ■■	UBV	■■ ^B	■■ ^B :. Poslano: » ■ "
Sobotni Izdaja: s	^ B A B B	B	B ^ B B	B ^ B A e.ostolp«. petitrrsta po 30 vU.
»lo .......B^^B B^Bi	H	ffiL^ B B	lakaja vsak livsemši na-
„	^H^^V ^SfilMIgP	n	■■■ ^^K ^H	praznike, ob pop.
inosemstro	^^ ^^^^^^ ^^^^	^^	i^B	l^^SB ^^^^^ Redna letna priloga Toni red.
0ar Uredništro je v Kopitarjevi oliol Slev. 6/IIL Rokopisi se ae vračajo; neiranklrana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona Štev. 74. e=		P	olitičen list za slovenski naro	d	■	Opraralštvo je » Kopitarjevi oliol it 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske Št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188.
W Današnja številka obsega 4 strani.
Odločilo) doovi v Bukarešto.
Mirovna pogajanja v Bukareštu potekajo, če se more kaj dati na prve dni, ko ni od nobene strani še formalno noben predlog stavljen — ugodno. Več kot vse drugo je vredno to, da Bulgari in Grki neoficielno diskutirajo že o vprašanju Kavale, ki je najtežje. Rumunski ministrski predsednik Majorescu pa je v svojem današnjem oficielnem nagovoru izrečno naglašal, da si želi miru v zmislu pravičnega ravnotežja. Zdaj zahteva že prestiž Rumunije, da se vojska neha in nastopi mir na trajni podlagi. Rumunija je močna in njena armada čisto sveža in neizčrpana, dočim so žrtve ostalih vojskujočih se držav brez izjeme že tako ogromne, da bi bilo nadaljevanje klanja več kot blazno.
Na bojišču vlada zdaj premirje, sfrategični položaj pa je za Bulgare kljub njihovim delnim uspehom pri Pejčovu in Mehomiji slejkoprej neugoden, ker so Grki s svojim centrom že pri Džumi, ki je izredno važna pozicija, srbske črte na Bulgari kljub junaškim poizkusom niso mogli predreti.
Čisto negotovo je, kaj bo s Turčijo. Časopisi mlatijo glede tega vsi le prazno. slamo. Že cel teden se govori 0 akciji Rusije, pa še vec"»no ni nič. Naj-bržeje pa bo tudi to vprašanje rešila konferenca v Bukareštu, kamor sc jc zdaj sploh vse delovanje evropske in balkanske diplomacije preložilo.
XXX MIROVNA POGAJANJA,
Bukarešt, 31. julija. Druga seja konference se je pričela ob štirih popoldne. Pred sejo so se zaupno posvetovali rumunski delegati, ki so končno tiste mejne točke topografično določili, katere Rumuni od Bulgarijo zahtevajo. V javni seji so odobrili zapisnik včerajšnje seje. Zapisnik so podpisali vsi delegati. Predsednik Majorescu je nato predlagal, naj se člani konference konstituirajo v interesne 'Skupine in naj v posebni seji svoje predloge pre-rešetajo in formulirajo, tako da bodo posamezna vprašanja prišla pred glavno sejo že pojasnjena. Voditelji posameznih delegacij so predlogu pritrdili. Zvečer sc bulgarska delegacija v zunanjem ministrstvu sestane z ru-munskimi delegati, da razpravljajo o vprašanjih, ki se tičejo Rumunije in Bulgarije. Jutri dopoldne konferirajo
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d Lenarcl.
(Dalje.)
»Kaj mi pa kdo more, čc sem nedolžen?« je skomizgnil z rameni.
»Vaša reč je, storiti kar hočete, moja. pa, da vam povem, da vas je nekdo naznanil.«
»Gotovo kdo od vampa ste1 cerkve,« se. je nasmejal bridko,. »toda naj pridejo z revizijo,-' imel sem jih dovolj, pa niso ničesar našli.«
»Ej, ne kličite volka iz gozda.«
»Kaj mi mar, raje trpim za vero, kakor da bi sc veselil s preganjevalci.
Ključar se jc zmedel, povesil očiin rekel z vzdihom:
»V mojem srcu čita samo Bog.«
»Res je, toda ljudje sodijo po delu.«
Ključar je dvignil glavo, pogledal
' Tako je imenoval zaničljivo pravoslavno cerkev, radi trebušne oblike kupol.«
5 Hišna preiskava.
delegati treh balkanskih zaveznikov z bulgarskimi delegati. Ob štirih popoldne zboruje zopet, cela konferenca.
Dunaj, 1. avgusta. »N. Fr. Pr.« poroča iz Bukarešta: Mirovna pogajanja potekajo ugodno. Jako važno je zmerno stališče Rumunije, ki svojih zahtev ni zvišala. — Danes dopoldne so sc sestali bulgarski delegati z delegati zaveznikov v posebni seji. Ministrski predsednik Majorescu je delegate v imenu kralja pozdravil in jih zahvalil, da so prišli v Bukarešt reševat težavna vprašanja sedanjega položaja. Upa, da so vsi navdahnjeni želje, da krščanskim narodom, ki sc nahajajo zdaj na bojnem polju, ali potom preli-minarij ali pa defitivne pogodbe zasi-gurajo mir, ki bo ohranil pravično ravnotežje med balkanskimi državami
Pariz, 1. avgusta. »Figaro« poroča, da je ruska vlada trdno odločena, Ka-valo in otok Thazos Bulgariji ohraniti. Ruska vlada pa je za to, da Srbija dobi ozek pas do Egejskega morja. Kot najskrajnejšo mejo med Grčijo in Bulgarijo bi Rusija akceptirala mejo Eleu-thera—KaVala, eventuelno Eski—Ka-vala.
Bukarešt, 1. avgusta. V včerajšnji konferenci med Tončevom in Venizc-losom se jc glede vprašanja Kavale baje dosegel sporazum, glasom katerega naj bi Kavala pripadla Grčiji, Bulgarija pa bi dobila drugo kompenzacijo (?).
NA BOJIŠČU.
Dunaj, 31. julija. Neki vojaški strokovnjak sodi o sedanjem položaju na bojišču tako-le: Nekoliko prej, predno se jc sklenilo premirje, sc jc posrečilo Grkom in Srbom, da so priborili na obeh krilih pri Džumaji in Kiistendilu uspehe; Bulgari so pa pridobili, če gre vera dotičnim poročilom iz Sofije, uspehe v središču pri Pcčevu in so taktičen stik med Grki in Srbi prekinili. Naravnost blazno je, če poizkušajo Bulgari prodreti sovražnikovo središče, ko grozi obkolitev na obeh krilih, ker bi se prekinilo preskrbovanje s potrebščinami in bi bila tudi umikalna črta ogrožena. Uspešne bi bile bulgarske operacije le, če bi bulgarska armada, predno ji poide sapa, po posrečenem razbitju sovražnikovega središča se s premočjo vrgla sna eno polovico sovražnikove armade, jo porazila, nato pa napadla drugo polovico, ki bi sc morala medtem s primerno močnimi če-
na Malinovega z bliščečimi očmi in rekel glasno s povdarkom:
»Drugi naj brusijo jezik ob mene, toda ne vi, kuni. Opozarjam vas, kajti vsak trenotek zamorejo priti stražniki, katere je pripeljal pop.«
Pri teh besedah jc Malinov zatrepetal ii odvrnil s prisrčnejšim glasom:
»Bog ]K)vrni, Pavel, saj se ne gre za mene, ampak za one druge, ki žele biti deležni milosti v pravi cerkvi.«
»Torej podvizajte se, kuni... Bog pomozi!«
»Z Bogom in hvala za dobro besedo!«
»Svoj pomaga svojemu, to je dolžnost,« in ključar jo je zavil na polje.
Malinov je hitro stopil k skednju in rekel polglasno tam zbranim romarjem:
»Stražniki . . . Kdor je katoličan in ima potni list, naj gre po poti poleg pravoslavne cerkve, in zadržilc pse, tiste stražnike, ki žive od človeške kri-vicc ... Vi drugi pa med brazdami na polje, sin moj vas bo peljal, pazite na kukanje, to je -naš znak!«
»Kje se. pa dobimo?« je vprašal nekdo iz množice.
»Ne bojte se, katoličane bo peljala moja hčerka, vas pa moj sin; sc boste žc dobili. Zdaj Da na pot!«
tami zadržati: operacija v notranji črti v najtežavnejši obliki Bulgarom se začetkom vojske s še neutrujenimi četami ni posrečilo, da bi porazili Srbe, predno so došli zelo oddaljeni Grki, kako naj se jim to posreči zdaj, ko so se zavezniki na bojišču združili in so bulg. čete radi porazov moralno oslabljene. Tudi če bi sc poslužili Bulgari naj brezobzirnej šega sredstva in bi redke vrste srbskega središča med premirjem nenadoma napadli in vrgli, se more. o operaciji le prerokovati, da bo neugodno izpadla, po podatkih, s katerimi more oddaljeni opazovalec razpolagati. Bulgari bi igrali s tem več kot drzno hazardno igro, razun če hočejo konferenci v Bukareštu dokazati, da so bulgarske čete še sposobne za akcijo in za boj. Druga domneva, kako bi Bulgari premirje mogli izrabiti, je pa zbiranje močnih sil na enem obeh kril. Če se to zgodi ina zahodnem krilu, bi obstajala nevarnost, da zapro Grki Bulgarom pot v Sofijo in jih potisnejo proti zapaclu: v Srbijo. Ako pa postavijo Bulgari premoč proti Grkom, bi pa prodiranje Srbov onemogočilo Bulgarom, da sc v notranjo Bulgarijo umaknejo. Ta možnost je mogoča v slučaju, če bi Bulgari zlorabili premirje in mirovna pogajanja. A tudi za ta slučaj so Srbi in Grki gotovo pripravljeni kakor tudi, da v vsakem slučaju hitro roširajo (premaknejo) svoje Čete, kakor bi to postopanje Bulgarov zahtevalo.
Sofija, 1. avgusta. Včerajšnji boji so se končali s porazom Grkov, kojih desno iri levo krilo sta bili poraženi. Bulgari so zavzeli Pejčevo in hriba Tarnoga ter Bvas Tepe, ki obvladujeta pečevski kotel. Boj za tc višine je trajal dva dni. Bulgari so vrgli Grke nazaj tudi pri Mehomiji. Grški centrum pa je nepremagan. — Srbi sc umikajo iz Vinice na Kočane in Štip. Na des~ nem bregu Bregalnice so Bulgari tri črnogorske brigade občutno porazili in eno brigado deeimirali, ker so Črnogorci drzno stoje streljali, Bulgari so zaplenili pri tej brigadi razne dokumente srbskega glavnega stana, ki dokazujejo, da so Srbi prvi Bulgare napadli. Glasom zanesljivih vesti se med Srbi in Grki vrše često prepiri.
Atene, 1. avgusta. (Oficielno.) Ko so bili Bulgari pri Džumaji poraženi, so kljub temu Grke napadli na obeh krilih. Sovražnik, ki je nasproti levemu grškemu krilu severno od Pej-čova dobil zdatna ojačenja, je tiščal proti jugu na zgornji tek Bregalnicc
Ljudje so se usuli kot roji, nc samo iz skednja in kašče, nego tudi iz sosednih koč. Pobelili so se razori od prtenk, zacveteli so od robcev ženskih kril.
Na glavni cesti so se zbrali katoličani; ni jih bilo veliko, morda kakšnih dvajset, ker jc bilo še pet dni do velikega shoda, samo od daljših strani, od Zamostja, Bilgoraja in iz drugih mest, ki so hoteli z domačim potnim listom, toda brez prestopnic, na skrivaj v Le-žajsk.
A pri poti je stala Mariš Malinov-janka,' vitka kot topol, z vencem jasnih las in s temnomodriini očmi, jc gledala na zbirajoče se množice.
Ivo je sodila, da je žc dovolj ljudi, jc zaklicala:
»Naprej, v božjem imenu 1«
Tako so šli po ulici skozi vas, iz koč ob poti je pa pritekel, kdor jc mogel, tako čudno jc izgledal ta drzni pohod skoraj pri jasnem dnevu, dasirav-no jc solnce zašlo žc za gozdom. Nekateri največji radovedneži so sc celo pridružili gruči, da bi jo spremili skozi vas.
Nacnkra! sla pritekla od vrat po-
' Hčere dobivajo v poljskem jeziku končnico »anka«. Oče Duleba, žena Du-lcbova, hči Dulcbjanka itd.
in Žclebice in se je grško krilo moralo umikati na vrhove zapadno in severno od Pejčova, Vukotiča i»i Karice. Tu sta sc dve grški diviziji obnili proti zhodu in napadli levo sovražnikovo krilo v smeri proti gorovju Vlasinja in zlasti proti višinama Hasan-paša (1475 m) in Lefka (1459 m). Napadali smo sovražnika dva dni, ga nato vrgli nazaj in preganjali. Obe grški diviziji sta zasedli Hasan-pašo in Lefko. — Druga bulgarska kolona sovražnika, sestoje-ča iz 6 bataljonov in 8 topov je napadla slabe grške čete pri Mehomiji in jih prisilila, da so se umaknile. Ko pa jim je prišla ena grška divizija na. pomoč, smo sovražnika popolnoma vrgli nazaj. V centru, pri Džumaji, je sovražnik vržen nazaj in so grki Džumo, S km od bulgarske meje, zasedli.
Belgrad, 31. julija. (Izvirno poročilo »Slovenc u«.) Oblegovalna črta pri Vidinu se je pomaknila naprej do 2 km pred trdnjavo. Naše čete so poleg Tatardžika zavzele Novoselo pred samim Vidinom. — Pri Vlasini «J včeraj bulgarske čete poizkusile tri naskoke na desno krilo vlasinskih postojank na Stresarju. Sovražnik je bil z velikimi izgubami odbit. — Pri Carjevem selu so včeraj Bulgari napadli naše čete, da bi jim preoteli včeraj izgubljene postojanke, toda vsi napadi so bili odbiti. Sovražnikova moč je do«« cela izčrpana.
DEMOBILIZACIJSKI PREDLOG.
Pariz, 31. julija. Iz Bukarešta ptu roča »Temps«: Bulgarski delegati nameravajo glede na premirje predlagati, naj vse balkanske države istočasno takoj demobilizirajo. — »Temps« poroča nadalje iz Belgrada, da. so znašale srbske izgube v vojski z Bulgari 41 tisoč mož. Padlo je 7000 mož, 21.000 jih .le bilo ranjenih, 1000 jih je za. kolero umrlo. 12.000 jih je pa obolelo na bojišču.
NAČELO RAVNOTEŽJA.
Belgrad, 31. julija. (Izvirno poročilo Slovencu.) »Samouprava« piše v uvodnem članku o načelu solidarnosti interesov pri majhnih državah. Balkanski narodi so v imenu tega načela šli v boj proti Turčiji. Po iz-vršeni vojni je Bulgarija izvajala sebično separatistično politiko. Srbi, Grki in Črnogorci so ostali zvesti načelu solidarnosti. Na bojnem polju je bila Bulgarija poražena, toda še večja
povega dvorišča dva stražnika in pri« čela kričati grozeče:
»Stojte! Niti korak dalje, vi pote-puhi!«
Katoliški kmetje so sc ustavili, rh> mačini iz Tesne so pa stopili nekaj korakov nazaj in čakali nemirno, kako se bo to izteklo.
»Imate potne. liste?« je zaklical valitmajster.
Nikdo ni odgovoril.
»Kaj pa molčite, vi tepci, pasji sinovi! Imaš potni list?« je vprašal prvega od kraja.
»Imam.«
»Pokaži!«
Kmet jc položil na zemljo svojo cu-lico in začel počasi iskati v torbi.
Medtem je skočil drugi stražnik k ljudem, ki so stali zraven; ko je pa spoznal, da so domačini, je zakričal:
»Pasli vi von!1 Domov,to ni vaša reč.!««
Stopili so za plote, za bližnja dvorišča, samo edina Mariš je šla k ustav-ljeni gruči.
'Hej, dekle, kam pa ti?« zaklical jc stražnik.
»Na Pogonj, imam službo.«
1 »Pašli von« — marš preč! — Navaden robat ruski izraz, kadar se kdo odgayja.
škoda jo bo zadela v bodočem boju na gospodarskem polju, ako se bo izločila iz vrste balkanske zveze, ki edina more Balkanu zagotoviti trajen mir in varnost njegovih interesov. Na podlagi vojne sile si Bulgarija ne more pridobiti nadoblasti na Balkanu, pa naj se tucli zveže z zunanjimi državami. Balkanski državniki v Bukarešt u morajo najti formulo, ki ne bo dopuščala samovoljnega gaženja interesov solidarnosti na Balkanu. V tem so vsi edini, da te interese najbolje brani in varje načelo ravnotežja.
GEŠOV PRIDE ZOPET NA VLADO?
Pariz, 1. avgusta. Bivši bulgarski ministrski predsednik Gešov je bil te dni od carja sprejet v avdijcnci. To je v zvezi s prizadevanjem Bulgarije doseči, da bi sc Rusija za Bulgarijo zavzela. Mogoče je, da Gešov v dogled-nem času zopet prevzame vlado, kar bi bilo izredno ugodno znamenje.
VELESILE.
Berolin, 31. julija. Iz ruskega vira se potrjuje, da so velesile z Rusijo in Nemčijo vred voljne mejno črto Mi-dia>— Enos nekoliko izprcmeniiti Tur-tiji v korist.
PORTA ODNEHA?
Pariz, 31. julija. »Journal des De-bats« poroča iz Carigrada: Porta že razmišlja o tem, da proti primernim kompenzacijam zapusti Odrin. Mejna Črta Enos—Midia naj bi se pomaknila proti zahodu tako, da tvorita skrajni mejni točki Enos in Midia in bi te dve mesti še pripadli Turčiji. Velesile naj Turčiji tudi dovolijo, da sme povišati carino za i odstotke.
ENVERBEG ODRINA NE PUSTI.
Carigrad, 31. julija. Enver beg br-zojavlja iz Odrina, da mesta nikakor ne pusti in ga bo branil tudi proti volji vlade.
Dunaj, 31. julija. Iz Odrina poroča »Sudslavvische Korrespondenz«: Utrdbe se popravljajo in pripravljajo za obrambo. Veliko topov in municije se že dovaža. Žične ograje so zopet popravljene, izpred Čataldže so pa pripeljali težke topove. Glavna turška armada, 220.000 mož (?), stoji že na črti Lule - Burgas. Preskrbovanje armade se vrši v neredu, ker so transportna sredstva nezadostna in ker primanjkuje lokomotiv in železniških yozov.
ANGLIJA NI ZA AKCIJO EVROPE PROTI TURČIJI?
London, 31. julija. V seji spodnje Zbornice je Grey na različne interpelacije odgovoril,, da vprašanje zopet-nega zavzetja Odrina od strani Turčije ne more presojati s stališča mednarodnega prava, pa tudi ne zgolj s stališča etike, ampak interesov vseli velesil, od katerih je najglavnejši ta, da ostanejo složne in da sc nc krši evropski mir. Greyeve besede, ki so zbudile veliko pozornost, sc tolmačijo ta-
ko, da Anglija ni za akcijo Evrope proti Turčiji.
RUSIJA PROTI TURČIJI.
Peterburg, 1. avgusta. Včeraj se je vršil tu vojni posvet.
Pariz, 1. avgusta. »Temps« trdi, da se Nemčija akciji Rusije proti Turčiji ne protivi. ako l.) sc akcija omeji na evropsko Turčijo, 2.) se vsem velesilam notificira, 3.) se nobeno turško ozemlje trajno ne zasede.
LAŠKO STALIŠČE GLEDE ALBANIJE IN OTOKOV.
Rim, 31. julija. Z ozirom, da se bo jutrišnja (današnja) konferenca poslanikov bavila z južnimi mejami Albanije, poudarja oficiozna »Tribuna«, cla Italija odločno vztraja na tem, cla morajo rt Stylos, luka Ftelia in okraj Ho-rica pripasti Albaniji, sicer (je ogrožena pozicija Italijo v jadranskem in Jonskem morju in oškodovan prestiž Italije. Italija in Avstrija sta že več let preveč koncedirali, da bo tekla meja severno od Reke Kalamas. Kar se tiče vprašanja od Italije zasedenih egej-sikh otokov, se to vprašanje tiče zgolj Italije in Turčije in Italija ne bo dopustila nobenega junktima z albanskim ali katerimkoli drugim vprašanjem.
GRKI ZASEDLI RESNO IN BITOLJ?
Sofija, 31. julija. Grki so zasedli Bitolj in Resno, kjer se nahajajo srbske posadke. (Ta vest pač zelo potrebuje potrdila.)
DROBNE VESTI.
Belgrad, 31. julija. (I z v i r n o poročilo »S I o v e n c u«.) Ogrska poštna uprava je na;»/\anila srbski, da bo radi kolere ustavila blagovni promet s Srbijo.
Belgrad, 31. julija. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) S sanitetnim vlakom je sinoči dospelo 124 ranjencev, z ladjo iz Smeclerova pa 600.
Belgrad, 31. julija. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zveza poljedelskih zadrug je poslala vsem učiteljem in duhovnikom v novih krajih za-clružna pravila z navodili za snovanj o gospodarskih organizacij. Zveza je po-* slala svoje organe, da ocenijo škodo, ki so jo Bulgari prizadeli poljedelskim zadrugam. Rezultat te ankete bo zveza dostavila mednarodni zvezi v Lon donu.
Belgrad, 31. julija. (I z v i r n o poročilo »S 1 o v e n c u«„) Trgovinska zbornica sc jc obrnila za ministra za narodno gospodarstvo, da bi ukrenil potrebne odredbe, da se poljski pridelki, ki so izredno obilno obrodili, o pravem času pospravijo s polja v shrambe.
Dnevne novice.
Zdravje sv. očeta se poslabšalo.
»Wiener Allgemeine Zeitung« poroča iz Rima: Iz višjih vatikanskih krogov se poroča, da so zaradi zdravja svetega očeta zopet v skrbeh. Radi arterioskleroze mora ležati žc nekaj clni v po-
stelji. Radi bolezni sv. očeta odpadejo običajne avdience.
+ Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gg. kaplani: Franc Žitnik, kaplan v Mokronogu, v Ljubljano za kn.-šk. tajnika; Jernej Pavlin, kaplan v Cirknici, za prefekta v zavod sv. Stanislava; Karel Škulj iz Loškega potoka v Ribnico; A. Žnidaršič iz Zagorja ob Savi v Stari log; Leopold Turšič iz Vrhnike v Št. Vid nad Ljubljano; Franc Zabret z Bleda na Vrhniko; Ivan Primar iz Zagorja ob Savi na Vrhniko; Alojzij Lun-der iz Žužemberka v Srednjo vas v Bohinju; Franc Lončar iz Mirne peči v Št. Jernej; Ivan Drešar iz Št. Jerneja v Staro Loko; Ivan Noč iz Trebnjega v Staro Cerkev; Ivan Lobc od Sv. Križa pri Litiji za kapit. vikarja v Novo mesto; vikar Karol Supin iz Novega mesta za župnega upravitelja na Goro pri Idriji; župni upravitelj Franc Zega z Gore nad Idrijo za kaplana v Dol. vas; ekspozit Karol Rupnik od Sv. Jošta nad Kranjem za kurata na Erzelj; Josip Anžič iz Šmartina pri Kranju za eks-pozita na Sv. Jošt; Martin Dimnik iz Hrenovic v Šmartin pri Kranju; Ivan Kogovšek iz Srednje vasi v Bohinju v Krapi j; Matej Koželj s Krke v Dobrepa-lje; Valentin Jerše iz Poljan v Mengeš; Matej Dagarin iz Ribnice za župnega upravitelja v Spodnjo Idrijo; Janez Mrak, župni upravitelj v Spodnji Idriji, za župnega upravitelja na Ledine; Jan. Pogačar iz Šmartna pri Litiji za župn. upravitelja na Dobovec; Kovič Jernej iz Št. Vida v Šmartno pri Litiji; Josip Gostiša iz Trnovega v Ljubljani v Št. Vid pri Zatičini; J. Klavžar iz Škocija-na v Trebnje; I. Gogala iz Trnovega na Notr. v Trnovo v Ljubljani; Ivan Ja-klitsch iz Koč. Ivoprivnika za ekspozita na Zclihovo. — Nameščeni so čč. gg.: dr. Andrej Snoj za prefekta v zavodu sv. Stanislava; semeniški duhovniki, oziroma novomašniki kot kaplani: Fr. Hiti v Poljanah, Ivan Kete v Zagorju ob Savi, Andrej Martinčič v Hrenovi-cah, Fr. Pfajfar na Veliki dolini, Rudolf Potočnik v Mokronogu, Jak. Širaj v Kranjski gori, Matija Škerbec v Ško-cijanu pri Mokronogu, Franc šušteršič v Prečini, Josip Bulovec pri Sv. Križu pri Litiji, Franc Gabrovšek v Vremah, Anton Hafner v Žužemberku, Fr. Ho-nigman v Hrenovicali, Franc Kokel v Zagorju ob Savi, Franc Kovačič v Loškem potoku, Franc Pavlič v Mirni peči, Gabrijel Petrič na Bledu, Matej Vilfan v Cirknici, Janez Žerjav v Kopriv -niku na Koč., Ignacij Žganjar v Trnovem na Notranjskem.
-f Savinjska posojilnica v Žalcu nam je poslala naslednji popravek: Ni res, da ima Savinska posojilnica v Žalcu pri Glavni posojilnici v Ljubljani večjo vlogo in izgubi gotovo najmanj 10.000 K. Nasprotno je res, da nima Savinska posojilnica pri Glavni posojilnici nikake vloge, iimpak je sprejela celo svojo terjatev na glavnici, obrestih in stroških plačano žc davfno in ne izgubi niti vinarja. Spoštovanjem Savinska posojilnica v Žalcu, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.« — Prosimo pojasnila, posebno o tem, ako so drugi vlagatelji »Glavne posojilnice« tucli tako srečni.
+ Instaliran je bil danes dopoldne gospod župnik in pesnik A n t o n II r i-
bar na župnijo Zalilog. Šentgorčani nam pišejo, da bodo gospoda župnika težko pogrešali. Gospod župnik je bil med ustanovitelji avtomobilne zveze Celje—Ljubljana.
+ Spominjajte se na vseh novih mašah »Slovenske Straže«! Nabrala na novi maši č. gospoda J. Maleja družica gdč. Micika Malejeva in g. Miloš Čarf, Konobece, p. šmihel pri Plibcrku, 26 kron.
+ Častni občani. Občina Sodraži-ca je izvolila g. kanonika Fr. Dolinar-ja in g. Karola Ivlinarja, ki obhajata v nedeljo, dne 3. avgusta, svoji zlati maši, častnim občanom.
—	Umrla je v Žužemberku dne 21. julija gospa Josipina Kussel, c. kr. dav-karja vdova in mati c. kr. sodnika v Žužemberku, stara 68 let. R. I. P.!
—	Dijak utonil. Iz Radovljice: V četrtek zjutraj ob 8. uri so našli v vodi v Kolnici utopljenega dijaka z Dunaja, ki se sedaj za nekaj časa z materjo nahaja na počitnicah pri sorodnikih v Lil*lici. V sredo zvečer je bil še na žagi, nato je izginil in danes zjutraj so ga šele našli vznak ležečega v vodi in v svoji popotni obleki. Kako se je nesreča pripetila, je neznano. Mati njegova je doma iz Ribnega, oče, rodom Oger, je v železniški službi na Dunaju. Dijak je končal četrti gimnazijski razred in je star 15 let. — Dodatno se nam še poroča: Danes v četrtek sc je vršil sodnij-ski ogled utopljenega dijaka v Kolnici. Dijak sc piše Janez F c r y a 1, absolvent tretje realke na Dunaju. Dijak je padel raz dva metra visoko škarpo v vodo, dobil smrtni udarec rna glavo in vsled tega je nezavesten obležal v nizki vodi in tam utonil. Zadaj na glavi ima prebito lobanjo in bi bil gotovo umrl, če bi bila tudi takojšnja pomoč pri roki in bi ga bili takoj potegnili iz vode. Truplo njegovo se je našlo pod velikim kolesom na žagi v Kolnici. Njegova mati, ki ima še enega dečka, jc neutolažljiva in želi, da se truplo utopljenega prepelje v njen rojstni kraj v Ribno.
—	Samoumor neznanca v Medvodah. V Medvodah so včeraj ljudje opazovali neznanca, ki je večkrat prišel pod most preko Save, se slekel in zopet oblekel. Pozneje je ta mož vendar skočil v Savo, v kateri je utonil. Truplo neznanca, ki je bil menda iz Beljaka ali Celovca, so potegnili iz Save.
—	Veselica v Kamnigorici. Gasilno in Delavsko bralno društvo v Kamnigorici priredita v nedeljo, dne 3. avgusta 1913, pri g. županu Adolfu pl. Ivappus veselico. Spored: 1. Tambura-nje. 2. Petje. 3. Srečkanje. 4. Šaljiva pošta. 5. Prosta zabava. 6. Razdelitev dobitkov za kegljanje. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina prosta.
—	K nedeljski slavnosti v postojnsko jamo bo vozilo devet posebnih vlakov in clva parnika.
—	Zlet Benečanov v Postojno. V nedeljo ob priliki ljudske veselice v Postojnski jami bo vozil za polovično ceno velikanski posebni parnik iz Benetk v Trst in odtod bo imel zvezo z enim posebnih vlakov v Postojno. Kakor se glasijo zadnja poročila iz Benetk, bo vsled v svrho zleta tamkaj razvite reklame udeležba naravnost ogromna.
Vrnitev v domovino.
»Hvala Bogu! Zidan most, Litija, Zalog, Ljubljana,« je vzkliknil nekdanji Janez Grča iz Spodnje Šiške, sedanji gospod John Grcechen (izgovori Grča), farmer iz Južne Amerike, ko se je po 201etni odsotnosti od domovine, vozeč se v vagonu I. razreda, bližal se vesel in zdrav, in kar tudi nekaj velja, z dolarji dobro podkovan, proti beli Ljubljani.
.Vlak je imel samo kaki dve uri navadne in eno uro izvenredne zamude, kar pri daljnji poti iz Urugvaja v Ljubljano pomeni toliko kot nič — in je z velikanskim šundrom prilomastil žvižgajoč, puhajoč in smrdeč v še vedno nerazširjeni ljubljanski kolodvor.
Med postreščki, ali kakor jim je še po starem g. John rekel, med »dinst-rnoni«, jc torej g. John zagledal takoj svojega starega prijatelja Cencta, ti-čarja in loterista. Spoznal ga je takoj, saj se ni skoro nič spremenil. Nosil je svojo kapico še vedno na desni strani nagnjeno, pomežikoval je še vedno z levim očesom in tudi nič menj pijan ni bil kakor pred 20 leti, ko sta sc poslovila stara prijatelja. A tudi v tem se ni Cene spremenil, da bi poslušal, kaj ta ali oni od njega hoče. Ignoriral je torej nepričakovanega g. Johna in se vzbudil iz svoje neprimerne zamak-nenosti še, ko ga je g. John pošteno potresel za rame.
Prijatelja sta sc objela od veselja,
obstala sredi perona in bi obstala šc vrag vedi koliko časa, če bi poleg elektrike, toplote, veleslasti in drugih sil ne bilo sile vseh sil visoke ljubljanske policije
Kajti v prijateljskih čustev izbruh vrinil se je prijazen obraz zamorčka s skravžaniini lasmi, s čelado na glavi in na čeladi strelovod, pod brado pa prvi krajec. In nad krajcem so se odprla usta in so govorila:
»Slišista vidva, ali korpo de bako, cla še ga na vidista, da tišta pasažeri ne murja ga skuž. Ivok se pa pišeste, da ga bom zapiša.«
G. John, svobodne Amerike svobodni sin, se v naglici spomni, da so §§ zelo trnkom podobni, on pa da ni kari', ni vedel, ali bi se prvi hip zasmejal ali vzjezil. Povedal je gospodu policaju svoje ime in prihodnje stanova-nie in si zapisal radi varnosti njegovo številko. Le-ta se jo glasila 131313.
»Ta je pa dobra, si misli g. John, nekaj jih jc že, čc gredo po vrsti.«
»Ja, pripomni Cene, na enega Ljubljančana pride 6-78321 policajev, pa je še premalo, tako so preobloženi z delom.«
»Čudno,« se čudi g. John in razgrinja svojo veliko žepno ruto, da bi se useknil.
»Zi,« se oglasi čelada s strelovodom v njegovi bližini, »bi liajsns ten? Bi-sen Si ni\, t as is ferpoten nach S 79. aushangen von vešeštiken?«
»Še ga bo žapisalu, her inšpctlore,
znaste, keku še pišeste? se vmeša drugi strelovod.«
In g. John je bil drugič zapisan.
Cene se je smejal. »Al' zdaj vidiš,« pravi, »kaj je to štrasen in polcajorcn-ga.«
»Da se ne sme razgrniti rute in vsekniti sc na cesti — kdo bi si mislil,« maje z glavo g. John in pljune debelo po tratoarju.
Ali kakor bi trenil prilete od vseh strani tri pikclhavbe nadnj — in zapojo staroznani tercet:
»Špuken ist ferpoten —
pluvati še ga je zabranjenu —
Šputare c proibito —«
»Al' smo ga dubili,« sc veseli št. 18.372.
»Jon, jou, ton Johna,« potrdi štev. 60.001. Vsi trije pa ga zapišejo in opišejo. poizvedujejo in izprašujejo, in ko prvi konča, prične drugi, in ko jc zadnji končal, prične prvi, in tako je to šlo kot »ringlšpil pod Tibole«, kakor se je izrazil Cene.
Tako sta prišla prijatelja pred deželno sodišče. G. John jc poslal previden in je premotril najprvo celo okolico, čc ni kje kakega policaja, in potem si jc še vse dobro premislil, da ne stori kaj proti §. Večerno solnce je ravno zahajalo, in gosp. John pogleda na svojo uro. ki se zablišči v poslednjih žarkih večernega solnca.
Ali kakor bi zabrlizgal polhom, od vseh strani se bližaio strelovodi nroti fi. Johnu.
»Al' še ga ne vešte?«
»Bisen si net?«
»Ala zapisat.«
»Ala aufšrajben.«
»Alah, alah, alal.«
»To so pa Turki«, si misli g. John. »Kaj pa čte vendar od mene?«
»§ 74.! § 74.!«
»Kaj hočete v tem paragrafu?« vpraša g. John.
»AL šc ga ne vešte? De še ga. ne šme prenešt špegla in druga gegen-štant, ki še ga. odbija šončna sarka? A še ga ne vešta? A se ga boste tešku kaštiguvani! In vaša oroločjo? vašega ura? k' se ga je zašvetu?«
»Ali vaši polumeseci ali krajci ali srpi se še bolj blišče in nadlegujejo občinstvo?«
»Kaj ste ga reku? Cesarsk-kraleva direcione policaj, da nadleguje popo-lo? O mi o Dio? To ga je pa § 312. ža na krvava rihta. Aufšrajben, aufšrajben.«
Gospodu Johnu je tekel pot po debelem licu in čik v »cigaršpicu« mu je ugasnil. Jezen ga nese do ust in pihne skozi, da odleti čik daleč na sredo ceste.
»Ak, šon vider! Še ga ne vidite?
8 70. strelja na cesti — § 91. ferun-gerajnigt ali efentlihe piaca! Malede-to! Al še boš zaprta in ga boste plačali!« In nebroj notesov se je zabliskalo in nebroj svinčnikov je letalo po belem popirju.
V tem trenotku pride iz parka po-
—	Tečaj za knjigovodstvo v Črnomlju, katerega je priredil tukajšnji zavod za pospeševanje obrti, se zaključi v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1„ ob 2. uri popoldne v prostorih ljudske šole ter se vabijo interesenti k udeležbi zaključka omenjenega tečaja.
—	Znana igralka Helena Odilon z avtomobilom pri Celju ponesrečila. 31. m. m. se je peljala znana igralka v dr. Radvvanovem avtomobilu iz Celja v Ljubljano. Pred avtomobil je pa neki kolesar nerodno zavozil, dr. Radovvan je avtomobil obrnil, da nc povozi kolesarja, a avtomobil se jc preveč približal robu ccste in sc prekucnil v obcestni jarek. Avtomobil se je skoraj popolnoma razbil, Odilonova je dobila nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so jo v Celje nazaj, kjer sc jc nastanila v hotelu.
—	Slavnost Konštantinovega jubileja. Iz Podlipe pri Vrhniki. V nedeljo, dne 10. avgusta, bomo slovesno obhajali Konštantinov jubilej. Ob pol desetih dopoldan bo sprejem gostov. Ob desetih bo slovesna sveta maša, potem pa bo ljudsko zborovanje in ustanovitev podružnice »Slovenske Straže«. Ob 2. popoldne bodo slovesne litanije. Ob 3. uri pa se bo pričela slavnost v »Domu« s sledečim sporedom: 1. Godba: Koračnica »Pepek«, za sekstet na lok. 2. Pozdravni govor. 3. Petje: Anton Foerster: »Ave Maria«, mešan zbor. 4. Godba: Valček »Ob žetvi«, sekstet na lok. 5. Petje: Ignacij Hladnik: »Večer«, moški zbor. 6. Godba za kvartet na lok. 7. Petje: Anton Nedved: »Nazaj v planinski raj!«, mešan zbor. 8. Igra: »Mlin pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu«, v petih dejanjih. Po prireditvi bo velika ljudska veselica z godbo in petjem pri g. Tomažu Fortuni, kjer bo preskrbljeno s točno in dobro postrežbo.
—	Iz Kranjske gore. V ponedeljek dne 28. t. m. se je vračala po popoldanskem pouku Oletna deklica Marija Kralj iz Srednjega vrha pri Kranjski gori iz šole domov. Med potjo jo je dohitela nevihta. Dekletce je bilo žrtev strele, katera ji je pretrgala nit mladega življenja. Pogreb je bil jako lep, katerega se je udeležila šolska mladina na sklepni šolski dan.
—	Kmetijsko - kemično preskuše-vališče za Kranjsko v Ljubljani. Ravnateljstvo kmetijsko - kemičnega pre-skuševališča za Kranjsko nas prosi objaviti, da zaradi zavodove selitve ne bo sprejemalo od 1. do 15. avgusta t. 1. nikakršnih predmetov v kemično preiskavo. Stranke, ki bi v tem času nujno potrebovale kemičnih preiskav, naj se blagoizvolijo obrniti tozadevno na c. kr. kmetijsko-kemično preskuševališče v Gorici ali pa na c. kr. kmetijsko-kemično preskuševališče na Dunaju. Od 15. avgusta 1.1. naprej pa bo kmetij sko-preskuševališče za Kranjsko zopet redno poslovalo in bo — izvzemši nedelje in 'praznike — strankam v uradnih urah (od 8. ure zjutraj do 2. ure popol-
staran gospod, vodeč prijaznega kužka na vrvi.
»Al ga šc kaj poznaš, Janez,« ga vpraša Cene in mu pokaže gospoda s psom.
»Jejmene — ali ni to g. Toplikar?«
»On je — on! — Pozdravljen gosp. Toplikar, al' me več ne poznaš, jest sem Janez Grča iz Šiške, ali kakor mi zdaj pravijo, John Greccha.«
»Dober član,« odzdravijo prijazno g. Toplikar. »Kako se pa kaj imaš, John ali Janez?«
»E slaba se mi godi, kakih SOkrat so me že zapisali tvoji policaji, kar sem v Ljubljano prišel, pred dobre pol ure namreč.«
Gosp. Toplikar nič nc rečejo, samo namuzajo se pa pravijo:
»Vidiš John, časi se spreminjajo. Policaji pa niso moji. Jaz se le bolj s policijskimi psi pečam?«
G. Toplikar je kratko rekel: »Bog te živi, adijo John, pa na svidenje,« in je odšel počasnih korakov naprej.
Konečno sta g. John in Cene res prispela po 5urni hoji do hotela Lloyd, potem ko sta bila radi raznih zločinov 7869krat zapisana ocl približno 310.000 pikelhavbarskih strelovodov.
Gospod John ni šel dva dni nato iz hotela; prvič je bil od vožnje zrnu-Cen, potem se je pa tudi pričel učiti /jubljanski policijski red. Ker je bil študij prekompliciran, najel si je pet advokatov, dva policijska komisarja v penziji in dva dvorna svetnika za inštruktorje. Ali vse to ni nič pomagalo.
Policijski mlini po ljubljanskem mestnem policijskem redu meljejo počasi, ampak salamensko gvišno. Tretji dan se ustavi pred hotelom visoko s policijskimi vabili naložen parizar. Dve slugi sta prinesla gospodu Johnu prvih 763 ovadb, oziroma vabil na c. kr. policijo.
dne) vsak dan na razpolago. Od 15. avgusta t. 1. bodo uradi k in e -t i j s k o - k e m i č n e g a p r e s k u š c -v a li š č a v p r i t 1 i č ju hiše »Za-d r u ž n c zveze« na Dunajski cesti št. 32.
— Strašna nevihta. V nedeljo, clne 27. t. m., popoldne okrog pete ure jc divjala strašna nevihta po šentgotar-ski, zagorski, kolovraški, svetogorski in šentlainberski župniji. Toča jc sula, da je bilo groza. Trikrat je začela in tako uničila še to, kar ni končalo vedno deževje. Kličemo pomoči.
PREOSNOVA AVSTRO - OGRSKE ARMADE.
Z ozirom na razne kombinacije in poročila o novih armad nih zborih poroča »Budapesti Hirlap« po avtentičnih virih: Armado nameravajo tako preos-novati, da bo armadi poveljevalo pet armadnih višjih nadzornikov in 22 zbornih poveljnikov. Razdelitev bo sledeča: I. Dunajskemu višjemu armad-nemu nadzorniku podroile armadne zbore: 1. Dunaj, 2. Praga, 3. Litmorice, 4. Brno. Na novo se ustanovi armadni zbor v Brnu, ki se organizira iz šlezij-skili brigad dunajskega armadnega zbora. II. Višji armadni nadzornik v Inomostu. Podrede se mu armadni zbori: 5. Iviomost, 6. Gradec, 7. Celovec. Nov bo armadni zbor v Celovcu, ki se sestavi iz delov graškega in inomoškega armadnega zbora. III. V lvovskem višjem armadnem nadzorstvu se armadni zbori popolnoma prevrede. Podrejenih bo pet armadnih zborov, in sicer: 8. Krakov, 9. Przemysl, 10. Lvov, 11. Stanislav, 12. Černovice. IV. Višjemu ar-madnemu nadzorstvu v Budimpešti podrede sledeče armadne zbore: 13. Po-žun, 14. Kašav, 15. Budimpešta. 16. Veliki Varaždin, 17. Šibinj, 18. Temcšvar. Nov bo armadni zbor v Velikem Varaž-dinu. V. Sarajevskemu višjemu armad-nemu nadzorstvu podrede južne armadne zbore, in sicer: 19. Osjek, 20. Zagreb, 21. Sarajevo, 22. Dubrovnik. Novi armadni zbori bodo ustanovljeni s sedežem v Celovcu, Brnu, Stanislavu, Černovicah, Velikem Varaždinu in v Osjeku. Ob tej priliki sc poviša tudi število deželnobrambovskih distriktnih poveljništev. V Avstriji se ustanove štiri nova dcželnobrambovska clistriktna poveljstva, na Ogrskem sc ustanovi novo distriktno poveljstvo v Velikem Varaždinu, na Hrvaškem sc tudi deželna hramba razdeli v dva distrikta. Povišalo se bo število višjih generalov in število častnikov generalnega štaba.
Ljubljanske novice.
lj Stanovanjski odsek katoliškega sboda lepo prosi vse, ki imajo pole za nabiranje prenočišč, da pole gotovo do torka zjutraj vrnejo osrednji pisarni katoliškega sboda v Ljudskem domu.
lj Pohitimo v Trnovo prihodnjo nedeljo! Na vrtu g. Pocka na Opekar-
G. John se odpravi s težkim srcem ob 9. uri na Blciweisovo cesto, čakal je clo dveh in prišel ob 3. uri popoldne na vrsto.
G. komisar, silno prijazen in vljuden gospod, mu takoj ponudijo prostor, ga prosijo oproščenja in se vedejo sploh tako, kakor bi to noben koprol boljše zadeti ne mogel.
»Vi ste pa gospod John iz Amerika? Ja vi ste sc ga pregrešili po §§ 91., 74., 73., 72., 70., 69. itd. itd. in mi taka rec kaznujema. Sc ga obsodite, de sc boste plačali... no, pa bomo jutri in pojutrinem skupi zrajtali.«
Čez tri dni jc bil gospod John v posesti računa o policijskih globah. Bil je milosten sicer, ali iz bogatega far-merja je postal čez noč berač. Plačati je imel na kaznih za svoje neodpustne, vsak človeški čut. in policijsko pamet kruto žaleče zločine neznatno vsotico 362.584 kron!
G. John se je vsedel in vroč pot mu je lil po čelu. Kar stoji kot iz zemlje vzrastel pismonoša precl njim, ki mu moli list ocl ljubljanskega župana pod nos. In v listu sc Johnu župan zahvaljuje za velikodušne darove mestnim revežem, obenem mu pa naznanja, da ga bode, njega g. Johna ,kot obubožanega inozemca poslala občina v Ameriko — po odgonu nazaj!
»Po gub pa že ne,« zakriči v sanjah g. John in se vzbudi, kimajoč na klopi v prijazni senci »Zvezde«. Bil je zopet stari Janez Grča iz Šiške, pred njim pa stoji po svoji velo vestnosti in drugih vrlinah znani stražnik št. 62 in mu veli vljudno:
»Šakramenška mularija, a še ga špi tuki na javna gasa?« Pofel lublan-ski maladeto! Mi se ga vam borna ura navila, ki smo ga iz Trst. Alo. avanti!
ski cesti štev. 26. priredi slovensko izobraževalno in gospodarsko društvo za Krakovsko in Trnovsko predmestje veselico. Začetek ob 3. uri popoldne. Trnovčani zaslužijo, da poteko k njim na obisk Ljubljančani iz vseh krajev Ljubljane, ker so sc potrudili, da pri-rede res prijetno zabavo.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, clne 3. avgusta, točno ob pol 11. uri svoj redni desečni shod v dvorani Rokodelskega cloma. Ker sc bodo obravnavale prav važne zadeve, sc vabijo vsi člani, cla se shoda zanesljivo udeleže.
lj Naši trgovci in obrtniki in olep-šanje Ljubljane. Poziv za okrašenja oken in pomolov s cvetlicami je dobil žc marsikak odziv, okrašenjc strešic in napisov nad prodajalnami, je pa v Ljubljani še silno siromašno. Zglecl celi Ljubljani je v tem oziru pač brivski mojster g. A. Gjud v »Zvezdi«, ki je pričaral okolu svojih obrtnih prostorov pravcat ljubek vrtiček. Kak pogled bi tujec, pa tudi domačin, ki je po svojih poslih prikovan v mesto, imel na cvetočo Ljubljano, če bi ostali trgovci in obrtniki vsaj nekoliko posnemali tega požrtvovalnega obrtnika. Gg. trgovci strankam več ne dajo novoletnih in drugih daril, naj bi vsaj nekoliko pomagali pri okrašenju Ljubljane, vsaj bi bilo tako okrašen j o tudi reklama za njihove trgovine. Na Mestnem trgu bi se ob primernem aranži-ranju lahko nad trgovinami vil od enega do drugega konca cel venec pe-strobojnih cvetlic. Morda bi magistrat, tako kot jc bilo žc v občinskem svetu sklenjeno, s posebno okrožnico, načrtom in stroškovniki povabil trgovce in obrtnike k tej akciji. Pohvalno moramo pri tej priliki omenjati tudi Ljubljansko kreditno banko, ki je pokazala za to akcijo tudi žc mnogo zmisla.
lj Tiius v Mostah je zahteval že drugo žrtev. Danes je umrl na tifusu delavec Jurij Schuster, delavec v zalogi piva Puntigam, stanujoč na Selu štev. 50, občine Moste.
KRALJEVI KOMISARIAT NA HRVATSKEM.
Zagreb, 31. julija. Dr. Mile Star-čevič se vabilu barona Skerlecza na konferenco ni odzval, odgovarjajoč na program in sklepe vrhovne uprafve stranke prava.
KRUPPOV ŠKANDAL.
V Berolinu se je dne 31. m. m. pričela razprava proti sedmim uradnikom intendanture, ki so dajali informacije zaupniku tvrdke Krupp Brandtu. Brandta bo sodilo drugo sodišče. Obtoženci splošno niso tajili, da jim jc Brandt dajal male zneske, a da niso nič slabega mislili, češ, Krupp in Nemčija je eno in isto. Poročnik Schleudcr je priznal, cla je dal na razpolago tajne spise o naročilih za topove.
NOV BOJ LAHOV V TRIPOLISU.
»Agenzia Štefani« poroča iz Ben-gliazija clne 30. t. m., da jc rod Abcdla napadal Lahe in plenil. General Dale-xandro jc zato 28. t. m. napadel Zanial-gafo in Sidi Alimcdo, kraja zasedel in podil 10 km claleč vstaše, ki so veliko ljudi izgubili. Lahi so izgubili 8 mož, mecl njimi dva Evropejca. Našli so 217 mrtvih sovražnikov, med njimi tudi glavarja Abcdlov.
Rožne stvori.
Najnovejša senzacija v Berolinu.
Državno pravdništvo je 30. m. m. izvedlo preiskavo pri več odvetnikih, ki so bili osumljeni, da so za plačilo izdelali referendarjem pismene naloge za assesorsko izkušnjo. Pri mlajših odvetnikih so našli toliko obtežilnega gra/diva, da je sum opravičen in se bodo morali prizadeti zato pred sodiščem zagovarjati.
Potovanje okoli sveta v aeropla-nu. Ruski aviatik Vuzninski, nečak Tolstojev, namerava z aeropk* lom potovati ali pravzaprav leteti okolu svej ta. Dvigniti se namerava začetkom septembra v Petrogradu, leteti do Jave in z Jave v Avstralijo, iz Avstralije čez Panamo v južno Afriko v Kapstadt in v Johanncsburg. Bodočo spomlad misli leteti čez Saharo v Marscille in v Pariz, iz Pariza poleti pa nazaj v Petrograd.
Uvoz prašičev v Avstrijo. Srbija ima pravico, cla uvozi v našo državo vsako leto 50.000 prašičev. To število bo 14. avgusta doseženo.
Posebne vrste poročni dar za bivšega portugalskega kralja Mamuela. Pristaši bivšega kralja Manuela, ki so zaprti v lisabonskih ječah, so poslali Manuelu k njegovi poroki umetniško izdelan svinčen prstan. Prstan je narejen iz ostružkov, ki so jih ujetniki
nastrgali s svojih jetniških svinčenih žlic in kozarcev.
Zadnje vesli.
AVSTRO-OGRSKI REZERVISTI SE ODPUSTE?
Praga, 1. avgusta. »Narodni listi« trdijo, da se avstro-ogrski rezervisti na južnih mejah v bližnjih dneh odpuste, ker se je albansko vprašanje uredilo.
DUNAJ, 1. avgusta. Vest o odpustu rezervistov na južni meji ne odgovarja popolnoma dejstvom. Gre sc le za dopuste ob žetvah v večjem obsegu pri 15.in 16. zboru.
NAPAČNA VEST.
Dunaj, 1. avgusta. Sofijska vest, cla so Grki .zasedli Bitolj, jc popolnoma izmišljena.
TURČIJA PUSTI ODRIN?
Pariz, 1. avgusta. Tukajšnji listi hočejo vedeti, da je Turčija pripravljena Odrin Bulgariji vrniti pod sledečimi pogoji: 1.) Odrin se nevtralizira; 2.) imenuje se verski zastopnik sultanov (mudir); 3.) meja Enos-Midia se Turčiji v prilog modificira.
SPORAZUM ZARADI KAVALE DOSEŽEN,
Bukarešt, 1. avgusta. Oficiozno se potrjuje, da se je med Venizelosom in Tončevom zaradi Kavale dosegel sporazum. Domneva se, da se bo sporazum glede tega še v današnji popoldanski seji mirovne konference ugotovil. Ka-valo dobi Grčija, Bulgarija se pa drugače kompenzira.
ŠUKRI PAŠA ŽIV.
Dunaj, 1. avgusta. Vest, cla je Šukri paša za kolero umrl, glasom vesti iz Sofije, ni resnična.
SOLNOGRAŠKI DEŽELNI PREDSEDNIK NAGLOMA UMRL.
Solnograd, L avgusta. Deželni predsednik grof Sehaffgotsch je danes zjutraj ob 8. uri 40 minut nenadoma zadet od kapi umrl.
POSLEDICE ABSOLUTIZMA NA ČEŠKEM.
Praga, 1. avgusta. Hišni gospodarji so najemnino zvišali za 8 do 10% in motivirajo to s povišanjem deželnih doklad. Vsled podraženja piva poživlja socialno - demokraška stranka so-druge, naj sc zauživanja piva vzdrže. »Češko Siovo« poroča, da namerava vlada ojktroirati volivni red s četrto kurijo
HELENA ODOLIN.
Celje, 1. avgusta. Zdravstveno stanje igralke Helene Odilon, ki se je na avtomobilu ponesrečila, jc opasno.
Primorske vesli.
p Umrl je v Št. Petru pri Gorici zlatomašnik g. A n d r e j Ž n i d a r -š i č.
p Strašno podraženje stanovanj
Občinstvo v Tržiču jc razburjeno in ogorčeno nad davčno oblastjo, ki je zvišala hišnonajemninski davek za 100 do 200 odstotkov. Vse se čudi temu početju; lastniki hiš kolnejo, najemniki pa tarnajo radi že itak visokih najemnin. Res je, da so občinske cloklade znižane za kakih 20 odstotkov, a tako zvišanje davka jc vendar strašno, tembolj, ker v Tržiču žc itak ni dobiti kaj prida stanovanj.
p Triglav — »Tricorna«. Italijansko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto in nedeljo večji izlet na Triglav. Listi vabijo občinstvo, da bi poletelo na »Tricorno«.
p Pozor na špiritove svetiljke! Grozna nesreča sc je zgodila v Bakru. Mlada žena Dora inženirja Lefevreja, s katerim jc bila šele eno leto poročena, si jc prižgala špiritovo svetiljko, ki pa je nenadoma eksplodirala. Mlada žena jc bila vsa naenkrat v plamenu, ki jo jc strašno ožgal. Bila jc ena sama rana, ko so jo pripeljali na Reko v bolnišnico, kjer je takoj umrla.
P Slovenski železničarji! Prihitite na javni ljudski shod, ki ga sklicuje Zveza jugoslovanskih železničarjev v nedeljo, clne 3. avgusta t. 1., ob 5. uri popoldne v prostorih hotela »pri Jelenu« v Gorici. Dneuni red: Protest pro-li zapostavljanju in izpodrivanju slovenskega želczničarstva in proti im-portiranju tujega nemškega, delavstva od strani postajenačelstva na goriškem državnem kolodvoru. Na shodu bodo govorili: strokovni tajnik Vek. Mrak, dr. Josip Mandič in predsednik Zveze tov. Ivan Škerjanc. Na shod so povabljeni tudi državni poslanci. Torej dne 3. avgusta vsi na shod!
p Ponda v zaporu. Nadzornik tržaške mestne ubožnice Peter Fonda, o katerem sc jc govorilo ,411 pisalo, cla
je pobegnil, se je v sredo sam javil policiji. Moža so si pridržali.
]t Nenadna smrt uradnika. Ustre-lil se je v četrtek ob 1. uri v svojem uradu v Trstu računski svetnik tržaškega namestništva Vineene Lehner. Vzrok: huda neurastenija. Lehner je bil samec.
p Turški princi v Trstu. V tržaški pristan jc priplula v sredo zvečer iz Dalmacije turška jahta »Kavalla«, ki ji poveljuje kapitan B. Maghan. Na krovu jahte je pet turških princev: Ju-suf Kemal paša, Mustafa Kamil, Azid Fem Aghios, Abis cffendi in Malin Hasan.
p Goriški zdravniki v Londonu. Na
Jnednarodni kongres zdravnikov, ki bo letos v Londonu, pojdejo iz Gorice doktorji: Dcreani, Bader, Grcssig in Mor-purgo.
p V morje izpuste 2. po ladjedelnici Sv. Doka nik »Laguna«.
p Dva ptička vjeta. A' Trstu so aretirali 36 let starega Janeza Bonettija iz Padove, ki je v svoji domovini nekoga ogoljufal za 5000 lir i-.i pobegnil v eldo-rado italijanskih lopovov, v Trst. Na ukaz deželnega sodišča v Celovcu pa so prijeli v Trstu Pavla Sommererja iz Rudolfovega, ki jc bil uslužben pri neki tvornici pianinov kot potnik in je kot tak ukradel 100 kron.
t. m. v Muji zgrajen par-
Siaierske novice.
š Zveza slovenskih deklet ima v
soboto, dne 2. avgusta, v Mariboru, Flosscrgasse i, sestanek zastopnic Dekliških zvez.
š Občinske volitve v škofji vasi pri
Vojniku. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v ponedeljek in torek, so v vseh treh razredih zmagali kandidati naše stranke. Liberalci, ki so sc za Škofjo vas dosedaj prav močno zanašali, so popolnoma propadli.
š Nova maša. V Črešnjicali pri Vojniku bo 3. avgusta bral novo sveto mašo kapuein p. Dionizij Pristovnik.
š V Slov. gradcu je c. kr. okrajna sodnija nad premoženjem Jakoba
V	r e č k o , posestnika in trgovca isto-tam, izrekla konkurz. Kdor ima od njega kaj tirjati, naj to priglasi osebno ali pismeno na c. kr. okrajno sodnijo v Slov. gradeč.
š Duhovniške vesti v lavantinski škotiji. Za provizorja v Št. Andražu nad Velenjem je imenovan č. k. Val. Kro-privšek, kaplan pri Sv. Mihaelu v Šoštanju. Prestavljen je č. g. kaplan Jos. Pečnak iz Trbovelj v Novo Cerkev pri Vojniku. Na novo so nastavljeni čč. gg. bogoslovci kot kaplani: Fr. Lukman v Trbovlje. Alojzij Rezmm > v Ljutomer, Fran Toplak v Središče. Ivan Oblak v Št. Jurij ob Ščavnici. Dosedanji pro-vizor na Polzeli č. g. Alojzij Musi je nastavljen za kaplana istotam. — Vič. t?. Janez Sparhakl, bivši župnik v Št. Petru na Medv. selu bo obhajal v nedeljo. dne. 3. avgusta t. 1. v Št. Petru svojo zlato sveto mašo. Ljubeznjivemu starčku iskreno čestitamo!
š Nov slovenski trgovec v Ptuju.
V	hiši tik poštnega poslopja v Ptuju bo otvoril v soboto, dne 2. avgusta, brat državnega poslanca g. Mihaela Brcn-čiča, g. Alojzij Brenčič, novo trgovino z manufakturnim blagom. Našim somišljenikom novega trgovca najtopleje priporočamo!
š Dve nesreči. V soboto, dne 26. julija, popoldne je peljal posestnik Al. Kolar, p. d. Fijavž, na Tepanju pri Konjicah težek voz (s 500 komadi) opeke po tepanjskem bregu državne ceste domov. Tam se je začel z nekom razgo-varjati. medtem pa je pustil, da jc ne-zavrt voz, v katerega je imel vprežen par krav in par volov, šel naprej po napeti cesti navzdol. Toda ta neprevidnost je zakrivila silno nesrečo. Oba vola, ki .jih .je bil šele pred kratkim kupil na sejmu, sta vsled dirjajočega voza prišla pod kolesa, ker nista mogla več vzdržati, in se tako poškodovala, da so morali enega lakoj zaklati, drugega bo-
do pa zaklali ob tednu. — Iz Braslovč v Savinjski dolini nam poročajo: Posestniku Antonu Balant je pred enim tednom poginila kobila, vredna 1200 K, in pred par leti tudi ena enake vrednosti. Kako priporočljiva bi bila zavarovalnica za nezgode pri živini! 2c samo za konje in prašiče, katerih vsako leto toliko pade, bi se splačala zavarovalnica; Ali bo kdaj prišlo do tega?
š Bela žena. V Brezini pri Brežicah je umrla Ana Lepšina, marljiva in poprej krepka kmečka mladenka. Zavra tna bolezen jo je nenadoma položila na mrtvaški oder. — V Leskovcu pri Ptuju (Strmec) je dne 27. julija umrl, spreviden s svetimi zakramenti, dolgoletni cerkveni ključar Anton Potočnik. Še v soboto se je odločil, da pojde v ponedeljek iskat zdravja k usmiljenim bratom v Gradec. Pa že v nedeljo zara-no je ob eni odšel, pa ne v Gradec, ampak v večnost. Rajni je bil zvest pristaš K. Z., prijatelj in naročnik naših listov. — V Lažišah pri Laškem je umrl dne 21. t. m. Janez Lapornik, vnet pristaš, star 53 let. - Na Vidmu ob Savi jc umrla vospa učiteljica Klo-tilda Aparnik, rojena Tramšek. — V Hočah pri Mariboru je prominula deklica Marija Ačko. - Na Gomilskem sta umrla posestnik iu vrl naš somišljenik J. Boldin in osmošolec Krištof Lončar. — Na Draženbcrgu pri Sv. Ani na Krembergu je umrla posestniea Marija Holer. — Pri Sv. Marjeti ob Pesnici pa je prominul bivši posestnik Janez Potočnik, star 82 let.
Književnost.
* »Nauk o serviranju.« Izšla je znamenita, bogato opremljena strokovna knjiga »Nauk o serviranju«. Priznati moramo, da je ta knjiga neobhodno potrebna za Slovence sploh, • zlasti pa za slovensko gostilničarstvo, ki dosedaj šc ni imelo strokovnega slovstva v slovenskem jeziku. Ker je knjiga poljudno pisana, razen tega pa v njo sprejetih 95 tabel z najrazličnejšimi vzorci in s 338 nazornimi slikami, se vsak prav hitro lahko seznani z dandanes po celem svetu veljavnimi načeli in predpisi glede serviranja. Slovencem nam te vrste knjig primanjkuje. Knjiga jc namreč v prvi vrsti namenjena gostilničarskcmu obrtu in radi tega ne bi smela manjkati v nobenem hotelu, v nobeni restavraciji in gostilni, ki se peča s postrežbo odličnejših gostov in tujcev, imeti bi jo moral vsak natakar, vsaka natakarica, cla se iz nje ob vsaki priliki lahko pouči o pravilni postrežbi, manjkati pa bi ne smela tudi v nobeni boljši hiši. Posamezna poglavja, kakor »Razvrstitev jedi pri obedih«, »Snaženje servisa in ravnanje z njim«, »Kako se mize po-grinjajo«, »Serviranje posameznih obedov«, »Slavnostna miza« in »Hotelski service« so namreč ravno tako veljavna za privatne hiše kakor za gostilne. Zaradi tega bo marsikateri gospodinji s to knjigo zelo ustreženo, ker ji bo dajala zaslombo napram poslom, da še več, našla bo v nji marsikatera navodila, ki jo bodo obvarovala večkrat občutne škode. Knjiga se ne peča samo s tem, kako se mora pri serviranju splošno nastopati napram gostom, bavi se tudi z vsemi pripravljalnimi deli, skratka, ozira se na vse možnosti in daje za vsak slučaj zanesljiva navodila, tako da je onega, kdor je znan z nje vsebino, le težko spraviti v zadrego. ln priznati moramo, da je pri nas Slovencih zlasti ob raznih slavnostnih prilikah radi nepoznanja splošno ve-Jjavnih mednarodnih predpisov marsikdo v zadregi, pa naj si jc že gostitelj ali tudi samo gost. Reči moramo zato, da smo s to knjigo storili korak naprej, cla smo se tudi na polju postrežbe približali drugim narodom. Želeti bi le bilo. da bi se v tej knjigi uveljavljena načela in pravila glede postrežbe čim prej vpeljala po vseh naših gostilnah in po vseh naših boljših hišah. Zlasti je priporočati, da si
k n jig e ne preskrbe s a m o v s e naše boljše gostilne in v t e h postrežbi na m e n j e n o oso b-.i e, m a r v c č tudi vse naš e b o 1 j-š c p r i v a t n e hiš c. T u d i n a š i m ž u p n i š č e m je priporočati, d a si n a r o č e I o knjigo. V platno vezana knjiga se naroča, oziroma dobi pri »Deželni zvezi gostilhičarskih zadrug na Kranjskem« in pri upravni-št vu »Gostilničarskega Vestnika«; Ljubljana, Gradišče 7, ter stane 5 K. Pošilja se samo proti naprej plačani naročnini ali proti poštnemu povzetju. Za poštnino se vračuna šc 50 v, za povzetje pa 70 v.
•Mesto vsakega posebnega obvestila, f
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša predraga mati. stara mati in tašča, gospa
Josipina Kiissel
c. kr. davkarja vdova
danes ob pol 9. uri dopoldne v 08. letu svoje starosti po dolgi bolezni preminula.
Pogreb predrage ranjke bo v soboto ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Žužemberku na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači župni cerkvi.
Predrago ranjko priporočamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev in blag spomin.
Žužemberk na Dolenjskem, dne 31. julija 1913.
železtiato Jiina-Tino
Higienična razstava na Dunaju 19C6 :
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati ktFajiri.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in tnalo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izboriti okus.
zdravniški!! sprfčnaL
	
Sanatorium Emona	v Ljubljani, Komenskega aHea4 in kirurgičn< finalne kopeli l.kir.odd, daž.beln
Privatno zdravišče za notranje bolezni. — Porodnišnica. — Medic Lastnik in šet-zdravnik; Dr, Fr. Derganc, primar.	
2293
Žalujoči ostali.
Mirna stranka Kg" Išče	za november
stanovanje
z 2 sobama in pritiklinami. — Ponudbe pod O. S. štev. 226« na upravo lista. 3
Primarij
Dr. Josip Stoje
ne ordinira
do srede avgusta
i postni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar 6. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
Dr. ALFRED pi.VALENTA
profesor
A
odpotuje do 3. sept.
2262
STANOVANJE
išče mirna stranka; 2 sobi, kuhinja in pritikline za avgustov termin. Ponudbe na upravo lista pod št. 2283.	2283
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob (tudi 4 ali 2) s kopalnice in pritiklinami je za oddati takoj ali za novembrov termin. Kje, pove upravništve, tega lista pod številko 225i.	2254
Odvetniška
pisarna
se odda s 1. novembrom 1.1,
Sodna ulica štev. 6.
Poizve se v trgovini
F*. ČUDeH.
2289
Od dobrega najboljše! Je ie ,-,,,„„ izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra cesta i, Novo mesto, hiša lekarja
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE),
Beton Zelezobeton Mostovi Stropi ..... Dvorane Z a zid ki turbin
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenfa
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na željo
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni uivdnik: Miha Moškerc.