■o
Ico
im
■»n
icn
-C--
;r~»
Tednik za Savinjsko regijo / št. 51/ Leto 75 / 17. december 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Kakšna zmaga! Za novo vero, upanje?
V časih težke zdravstvene krize, ko nas pretresajo tudi politične zdrahe, ko mnogi trdijo, da padamo v prepad, je v francosko dolino najhitreje drvel celjski smučar Martin Čater in v kraljevski disciplini šokiral svet ter razveselil predvsem svojce, ki so dolga leta neomajno verjeli vanj. Naj nam bo njegova vztrajnost za zgled. str. 18
Foto: SZS /
i n It! Л»
INTERVJU
Gašper Bergant, stand up komik
str. 26-27
ROGAŠKA SLATINA
Volivci za stolp Kristal str.
str. 24
r11-12^
>
novi tednik

7
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Najprej pomislim na trdo delo, ponos, zadovoljstvo, zahvalo vsem, ki so bili z mano na moji poti. Priboljšek? V sobi, že malce pomirjen, sem odprl steklenico piva.«
Martin Čater, zmagovalec smuka v Val d'Iseru
»S prostovoljstvom postajamo humana družba. Skrb za sočloveka je eden najboljših načinov za lajšanje stresa, poglablja in širi empatijo, podvoji učinke, širi mentalno obzorje, hkrati pa obogati izkušnje vseh nas.«
prof. dr. Zvezdan Pirto-šek, nevrolog
»Edini decembrski datum, ki ga imam v letošnjem koledarju, so koline. Delal bom želodce in salame, vmes bom poskusil spisati kakšno predstavo ali serijo.«
Gašper Bergant, stand up komik
»Raziskovanje je kot boks. Večino udarcev je v prazno in moraš biti dobro pripravljen, da ti uspe >knockout<. Za takšno delo moraš imeti potrpežljivo ženo, ki prenaša tvojo obsedenost z raziskavami.«
dr. Samo Kralj, prejemnik Zoisovega priznanja za raziskovalne dosežke
»Zame je življenje izziv, ki ga ne želim zgolj izkoristiti, ampak napolniti, oplemenititi. Zanima me mističnost, saj je življenje vendar dar. Zato ne sedi doma za pečjo in ne čakaj, kaj ti bo naklonjeno.«
Jurij Repenšek, likovni ustvarjalec in pedagog
ČETRTEK
PETEK
6 0
4 1
SOBOTA
NEDELJA
6 3
Sindikat poštnih delavcev opozarja tudi na pomanjkljivo opremo. Pošta Slovenije je to sicer v zadnjih letih dopolnila, a ta naj še vedno en bi zadoščala. Takole smo pred nekaj leti ujeli poštarja na delu sredi knežjega mesta.
Zaradi omejitev trgovinske dejavnosti izjemno povečanje števila paketnih pošiljk
Ce ste Božička usmerili na Pošto Slovenije, lahko zamudi
Pošta Slovenije se zaradi ukrepov ob epidemiji covida-19, predvsem zaradi omejitev trgovinske dejavnosti in izrazite selitve na spletne prodajalne srečuje z izjemnim povečanjem števila paketnih pošiljk. To se je v primerjavi z istim obdobjem lani podvojilo. Posledično je morala Pošta Slovenije podaljšati roke prenosa poštnih pošiljk. V tem tednu naročene stvari bodo naročniki najverjetneje prejeli v začetku prihodnjega leta. Tudi pri ostalih službah, ki skrbijo za dostavo blaga se soočajo z izjemnim povečanjem, a takšnega kolapsa, kot ga je zabeležila državna pošta, pri njih (še) ni.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Zaradi posledic epidemije covida-19 se na Pošti Slovenije srečujejo z oteženimi pogoji poslovanja. Okoliščine narekujejo dnevno prilagajanje procesov, zato so sprejeli nekatere ukrepe, je na novinarski konferenci minuli četrtek dejal direktor prodaje Aleksander Majhen: »Prenos pošiljk se bo podaljšal. Za pošiljke, težke do 31,5 kilograma, bo rok prenosa D + 6, kar pomeni šest dni od oddaje pošiljke v prenos. In za težje petnajst dni od takrat, ko bodo sprejete v poštni logistični center.« Ob tem izpostavlja, da so prilagoditve dela in zamude pri dostavi neizogibne. »Zaposleni na Pošti Slovenije vlagamo izredne napore, da bi bili paketi čim hitreje in čim bolj varno dostavljeni do uporabnikov. Vse uporabnike iskreno prosimo za razumevanje,« je pozval Majhen.
Zaposlovanje,
dodatne izmene in
daljši delovni čas
Direktor tehnologije, mreže in logistike Klemen Bončina
je dejal, da se zaradi posledic epidemije v teh dneh srečuje-
jo z izjemno oteženimi pogoji poslovanja. Za obvladovanje tega prometa so v dostavni službi dodatno že zaposlili 298 ljudi, do konca leta načrtujejo še 40 zaposlitev.
V delovni proces vključujejo tudi pogodbene izvajalce, v paketnem delu dostave je tako že vključenih približno 60 pogodbenikov. »Ob tem uvajamo dodatne izmene, vključujemo tudi študente, v vse procese se vključujejo naši sodelavci iz strokovnih služb. Podaljšujemo delovne čase najbolj obremenjenih poštnih enot, teh je približno 53. Povečujemo tudi obseg voznega parka, vključili smo več kot 20 dodatnih dostavnih vozil, povečali smo tudi skladiščne razpoložljivosti,« je obseg vseh ukrepov naštel Bončina in dodal, da uporabnikom od 3. decembra omogočajo vračanje paketov na 114 bencinskih servisih Petrola. Ob tem ljudem še svetujejo naj s pomočjo aplikacije Moja dostava, moja izbira izberejo alternativne točke dostave (paketomatov, paketnikov in izročilnih mest točk trgovcev, kjer so blago naročili).
Ob tem je Bončina postregel še s podatkom, da je bil že novembra 40-odstotni porast pošiljk v primerjavi z enakim obdobjem lani, decembra so se pošiljke podvojile. Ob posameznih dneh beležijo celo dvestoodstotno povečanje lanskih količin.
Kadrovski izzivi in
prostorska stiska
Zaradi izjemne rasti spletne prodaje je več paketnih dostav, ob kadrovskih izzivih pa so v Pošti morali nedavno reševati še prostorsko stisko. Tako so ob poštnih logističnih centrih postavili šotore za pakete. Klemen Bončina se je odzval tudi na očitke, ki so zaokrožili v medijih in na družabnih omrežjih po objavi fotografij zasneženih paketov v enem od skladiščnih centrov. Dejal je, da so te fotografije odražale stanje nekaj ur znotraj enega dneva v prvih decembrskih dneh, ko so bila vsa skladišča zasedena, imeli so tudi težave zaradi vremena. »Potrudili smo se, da smo te pakete čim prej zaščitili s PVC-folijami in ponjavami. Če je prišlo do kakršnekoli poškodbe pri paketih, stranke
prosimo, naj nam to sporočijo in bomo te primere individualno reševali. Lahko povemo, da so te poškodbe merjene v promilih oz. jih ni.«
Podaljšani roki in
višje cene
Da je dostav manjših in večjih paketov v zadnjih tednih enkrat več kot v enakem obdobju lani, poročajo tudi dostavljavci drugih dostavnih služb. Kako se spopadajo s trenutno situacijo in z močno povečanim obsegom dela, smo povprašali tudi v dveh mednarodnih podjetjih, ki s ponudbo paketne distribucije uspešno delujeta na slovenskem trgu, GLS in DPD. Zaradi povečanega obsega dela na vsa sporočila odgovarjajo z zamikom in tako nam do zaključka redakcije odgovorov niso posredovali. Uporabnike o razmerah obveščajo na spletnih straneh in socialnih omrežjih.
V obeh podjetjih tako povečujejo tudi mreže prevzemnih mest. Kot so uporabnike obvestili pri DPD, je teh prevzemnih mest v Sloveniji zdaj že 644. Poleg tega se usmerjajo v digitalne procese in razvoj aplikacije, ki končnim uporabnikom omogoča enostaven pregled in upravljanje z vsemi prihajajočimi paketi.
Čeprav uradnih izjav ali potrditev omenjenih podjetij nismo prejeli, se je kar nekaj uporabnikov po kanalih socialnih omrežij pritoževalo zaradi dviga cen in podaljšanih rokov dostave.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
AKTUALNO
3
Preslišana opozorila
Na številne očitke v javnosti se je odzval tudi Sindikat poštnih delavcev (SPD), ki je v luči decembrskih težav pri prenosu paketov na upravo Pošte Slovenije naslovil več zahtev. Med drugim zahteva, naj odgovorni sprejmejo pravilnik o trajnem dodatku za posebne obremenitve dela (bistveno povečan obseg dela in pogoji ob epidemiji covida-19). Hkrati pričakujejo, da se bo vodstvo s predstavniki zaposlenih začelo pogajati tudi glede izplačila poslovne uspešnosti.
Kot pravijo, so že novembra na seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo opozorili, da zaradi Zakona o poštnih storitvah, ki Pošti Slovenije nalaga izvajanje univerzalnih poštnih storitev, nastaja velika gospodarska škoda. V sindikatu pojasnjujejo, da zaradi omenjenega zakona na pošti ne smejo prerazporediti svojih internih razpoložljivih virov, tako delavcev kot vozil, na tržni del, torej v paketno dostavo, posledice so zdaj vidne vsem.
Ob tem so opozorili, da se je zaradi neustreznega načina financiranja v preteklih letih zaprlo 65 pošt in zdaj prihaja do večjih dodatnih obremenitev zaposlenih ter do nezadovoljstva strank.
Od poslovodstva zaradi pričakovanj delavcev, ki delajo v spremenjenih oziroma izjemno oteženih epidemioloških razmerah, zahtevajo, naj sprejme pravilnik o trajnem dodatku za posebne obremenitve dela ter se s sindikalnimi predstavniki začne pogajati glede izplačila poslovne uspešnosti. Prav
tako pričakujejo, da bo uprava do začetka naslednjega leta pripravila izračune in osnutek spremembe organizacije dela na takšen način, da bo ločila delovno silo in sredstva, potrebna za izvajanje univerzalnih poštnih storitev, od delavcev in sredstev, potrebnih za izvajanje tržnih storitev. Spremenjen način dela zahtevajo do 1. julija naslednje leto, do takrat naj zaposleni prejemajo desetodstotni dodatek za delo v neenakomernem delovnem času.
Ob tem je sindikat ponovno opozoril na vedno večjo bolniško odsotnost zaposlenih. »V SPD že več let poudarjamo, da sta varnost in zdravje pri delu eden bistvenih elementov, ki jih pogrešamo na pošti. V preteklih letih se je vsako leto število poškodb in bolniških odsotnosti večalo in to se nadaljuje tudi letos,« so kritični, pri čemer izpostavljajo tudi slabo oziroma neustrezno opremo. »Ugotavljamo, da je vedno več poškodb pri delu posledica dela v zimskem času z neustrezno vrsto vozila. Zato smo Pošti Slovenije poslali zahtevo, naj pri dostavi v zimskem času iz voznega parka odstrani dvosedna vozila (mopede) in jih nadomesti z avtomobili.«
Če v predlaganem roku sindikat in zaposleni od uprave ne bodo prejeli pozitivnega odgovora in če vodstvo ne bo imelo posluha za njihove zahteve, se bodo delavci prisiljeni poslužiti drugih oblik sindikalnega boja za dosego boljšega standarda tako za zaposlene kot za stranke, poudarjajo.
Tako kot na mnoga druga podjetja epidemija negativno vpliva tudi na poslovne rezultate Pošte Slovenije. Ta namreč beleži velik upad pisemskih pošiljk in storitev iz poslovne mreže. Po drugi strani beleži izjemno rast paketov, a višji prihodki od teh zaenkrat še ne odtehtajo upada prihodkov od pisemskih storitev in poslovne mreže.
Pošta Slovenije se je že odzvala na dopis Sindikata poštnih delavcev (SPD) z zahtevami. Kot poudarja poslovodstvo, Pošta Slovenije ves čas vodi konstruktiven socialni dialog, v okviru katerega bo z obema reprezentativnima sindikatoma v družbi obravnavala aktualna vprašanja ter zahteve.
Glede predloga novele Zakona o poštnih storitvah Pošta Slovenije poudarja, da gre za samostojno odločitev in pobudo sindikata in predlaganim spremembam novele zakona v vsebinskem smislu ne more nasprotovati, saj si za nujno potrebne spremembe Zakona o poštnih storitvah tudi sama prizadeva že vse od leta 2013. Glede na to, da predlog zakona v državnem zboru ni bil sprejet, bo Pošta Slovenije preko organov upravljanja družbe še naprej opozarjala na pomanjkljivosti obstoječe ureditve in nujnost posodobitve.
Količine pošiljk so v letošnjem novembru porasle za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, decembra so občasno porasle tudi za dvesto odstotkov.
-.If
»v
М/ Ћ ■
floiveoi otroški "online"
Za božič z lepo pričesko
V teh dneh se v Savinjski regiji hočemo ali nočemo vsaj za kanček počutimo drugorazredne. Nedeljsko naznanilo o sproščanju ukrepov smo namreč spremljali z grenkim priokusom. A ne glede na vse številke okuženih s covidom-19 v naši regiji niso na naši strani.
Savinjska regija se uvršča v tisti del države, kjer prehajanje med občinami še vedno ni dovoljeno, lahko pa zato vse do 23. decembra v omejenem obsegu uporabljamo javni potniški promet in obiščemo frizerski salon, cvetličarno, avtopralnico ter čistilnico. Število strank je omejeno na enega obiskovalca na 30 kvadratnih metrov površine. Po mesecu je ponovno začel obratovati tudi javni potniški promet, ki pomeni vsaj delno olajšanje za vse prevoznike, ki so v negotovosti že od 16. novembra. Avtobusi in vlaki so lahko največ polovično zasedeni, ker fakultete, šole in vrtci ostajajo zaprti, so v veljavi posebni vozni redi. Vlada je nekoliko spremenila tudi odlok, ki se nanaša na nošenje zaščitne maske na odprtih javnih krajih in prostorih. Po novem je nošenje zaščitne maske obvezno le v primeru, če ni mogoče vzdrževati medosebne razdalje najmanj dveh metrov.
Zdravstvena stroka je sproščanje pospremila s številnimi pomisleki. Skrbijo jo predvsem omejene zmogljivosti zdravstva, zato se zavzema za dodatne omejitve med prazniki. V javnosti se v zadnjih dneh omenja celo popolno zaprtje države. Več o tem, ali bo do tega res prišlo, bi lahko bilo znano že danes (četrtek).	ŠO
V	domu starejših v Laškem dve rdeči coni
V	domu starejših v Laškem, kjer so v minulem tednu zabeležili več okužb, so uredili dve rdeči coni, kamor so namestili s covidom-19 obolele oskrbovance.
Ena rdeča cona je v kongresnem centru Thermana, kjer je 37 stanovalcev, druga je urejena znotraj doma starejših, v vili Rečica. V njej je trenutno 32 stanovalcev. Pet stanovalcev je v bolnišnični oskrbi, en stanovalec, ki je imel več pridruženih bolezni, je v bolnišnici umrl.
»Večina stanovalcev v rdeči coni se počuti dobro in bolezen preboleva brez večjih težav, kar nekaj stanovalcev je tudi brez simptomov. Zelo smo hvaležni zdravstvenemu osebju ZD Celje in Laško, Domu sv. Jožefa in študentom zdravstvene nege in medicine, ki so nam v teh dneh priskočili na pomoč. Zaposleni ves čas skrbimo, da je za stanovalce dobro poskrbljeno, v primeru morebitne spremembe zdravstvenega stanja o tem takoj obvestimo svojce,« so sporočili iz doma starejših v Laškem.
Kot so še napovedali, bodo počasi začeli priprave na vrnitev stanovalcev v dom iz zunanje rdeče cone. Ocenjujejo, da se bo do konca prihodnjega tedna v dom lahko vrnila že večina stanovalcev.	RG
Za praznike tudi obiski
Nekoliko bolj spodbudne novice tokrat prihajajo iz Velenja, natančneje iz tamkajšnjega Doma za varstvo odraslih. Za zdaj načrtujejo, da bodo lahko prihodnji teden njihovi varovanci že sprejeli prve obiskovalce, seveda pod strogimi varnostnimi ukrepi.
Kot je povedala direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc, se stanje v domu, kjer imajo trenutno 190 varovancev, počasi izboljšuje. V ponedeljek so imeli še 19 okuženih stanovalcev, a se je ta številka v tem tednu, po opravljenih testiranjih, zmanjšala. To jim omogoča, da bodo lahko začeli delovati na njihovi primarni lokaciji, zunanje rdeče cone pa ne bodo več potrebovali. »To je za nas vse veliko olajšanje,« pravi direktorica, ki je vesela, da bo epidemiološka slika pri njih kmalu omogočila tudi obiske, ki jih tako stanovalci, kot njihovi svojci že res močno pogrešajo. »Seveda bo število oseb omejenih, omejen bo tudi čas, predvsem pa se bomo vsi morali držati vseh navodil pristojnih služb,« ob napovedi skorajšnjih obiskov opozarja direktorica.
Kot je še povedala, imajo za zdaj dovolj zaščitne opreme, ki predstavlja precejšen strošek za proračun doma. Za zdaj uspešno sledijo tudi napotkom rednega testiranja 122 zaposlenih, med njimi je trenutno 9 okuženih z novim koronavirusom.
Direktorica je izboljšanja stanja vesela, pri čemer se zahvaljuje vsem zaposlenim, ki ves ta čas dajejo od sebe vse moči, da lahko stanovalcem nudijo vso potrebno zdravstveno nego in socialno oskrbo.
V kolikor bodo uspeli trenutne razmere obdržati, bi lahko že v začetku januarja znova začeli sprejemati tudi nove stanovalce. Teh v domu niso sprejeli že vse od začetka epidemije.	LKK
Celebus od ponedeljka
Mestna občina Celje bo javni mestni potniški promet - Celebus - ponovno vzpostavila v ponedeljek, 21. decembra.
Celebus bo vozil od ponedeljka do petka, ob sobotah in nedeljah pa ne. Skladno z navodili vlade bo vožnja z avtobusom omogočena omejenemu številu uporabnikov. Vstop in izstop bosta samo pri zadnjih vratih avtobusa, kjer bo tudi nameščeno razkužilo, na občini pa potnike prosijo, naj dosledno upoštevajo navodila NIJZ.
»Veljavnost terminskih vozovnic (letnih, mesečnih) bo podaljšana za toliko dni, kolikor njihovi imetniki zaradi epidemije niso mogli uporabljati prevoza s Celebusom. Podaljšanje veljavnosti vozovnic bodo uredili v podjetju Nomago,« so še sporočili iz celjskega občine.	RG
V	družbi svojcev
V	Domu upokojencev Polzela so od začetka tega tedna dovoljeni obiski. Svojci lahko obiščejo starostnike, ki so covid-19 preboleli oziroma so nameščeni v domski beli coni.
V	domu sicer še vedno beležijo večje število okužb. V začetku tega tedna je bilo okuženih 74 oskrbovancev in 20 zaposlenih. Dom je bil sicer dolgo časa varna oaza pred širjenjem virusa. Prve okužbe so zaznali šele v drugi polovici novembra.	ŠO
4
GOSPODARSTVO
Božičnice 2020
V BSH dva tisočaka, v podjetju Štore Steel nič
var. Zaposleni ne bodo dobili enakega zneska. V Gorenju imata vodstvo in sindikat do-
Pandemija koronavirusa ni enako zarezala v poslovne rezultate podjetij in marsikje so letos poslovali celo bolje kot lani ali so ohranili lanske številke, pri čemer je kar veliko družb, ki imajo občutno slabše rezultate ali bodo leto zaključile z izgubo. Zato marsikje še razmišljajo, ali bodo ob koncu leta zaposlenim izplačali božičnice, tam, kjer so takšno odločitev že sprejeli, so zneski nižji ali številk ne želijo razkriti.
JANJA INTIHAR
Med tistimi, ki bodo tudi letos izplačali najvišje božičnice, so BSH Hišni aparati, ki letos obeležujejo 50 let delovanja tovarne v Nazarjah. V podjetju pričakujejo rekordne prihodke in temu primerne bodo nagrade, ki jih bodo izplačali predvidoma 20. decembra. Kot so sporočili, malo več kot 1.700 zaposlenih ne bo dobilo enakega zneska, pri čemer bo najvišjega, ki bo znašal 2 tisoč evrov bruto, kar je največ doslej, dobila večina oziroma 80 odstotkov vseh, ki delajo v tovarni. »V skladu z dogovorom s predstavniki zaposlenih znaša nagrada za poslovno uspešnost ob 100-odsto-tnem doseganju ciljev tisoč evrov. Ta znesek bo prejel vsak zaposleni ne glede na svoje delo, a ker smo letos cilje presegli, bo kar 99 odstotkov zaposlenih dobilo višji znesek,« pravila o nagrajevanju pojasnjujejo v BSH Hišnih aparatih.
Visoke božičnice se bodo letos lahko razveselili tudi v ' KLS Ljubno, ki sodi med naj- ^ uspešnejše sloven- 1| ske dobavitelje avtomobilski industriji. V podjetju so letos kljub težavam, s katerimi so se 1 zaradi pandemije spopadali na trgu, že spomladi 251 zaposlenim zvišali plače, ki so že pred tem znašale malo več kot 2.200 evrov bruto. V KLS Ljubno so povedali, da višine božičnice še niso določili, vendar ne bo nižja kot lani, ko je znašala 1.600 evrov bruto. Vsi zaposleni bodo dobili enak znesek, denar na svojih računih bodo imeli še pred božičem.
Nagrada za neprekinjeno delo z maskami
Pred iztekom leta bo za svoje delo nagrajenih tudi 121 redno zaposlenih v žalskem podjetju Tehnos, kjer proizvodnje kmetijske mehanizacije kljub težkim razmeram niso ustavili niti za en dan in so se celo leto trudili slediti naročilom svojim kupcem iz vsega sveta. »V decembru vedno natančneje analiziramo poslovanje in tako bomo tudi letos preverili rezultate tega posebnega leta. Višina nagrade še ni znana,« je povedal direktor Anton Kiso-
Njegovo osnovno višino v podjetju določijo glede na rezultate, končni znesek je pri vsakem posamezniku odvisen od tega, kako je izpolnil osem dodatnih kriterijev, je pojasnil Kisovar in poudaril, da je vsak zaposleni ne glede na kriterije deležen znatnega vplačila v drugi pokojninski steber. »To je zame naložba za prihodnost in v to sem prepričan že od leta 2005, ko smo v podjetju sprejeli sklep o tem,« je še dodal direktor in lastnik Tehnosa. Ob tem je še dodal, da si zaposleni letos res zaslužijo božičnico. »V težkem spomladanskem obdobju in tudi zdaj ob poostrenih ukrepih delamo neprekinjeno z maskami na obrazih. Sodelavci se zavedajo, da se moramo zanašati le nase in na svoje opravljeno delo. Hvaležen sem, da imamo takšno zavedno ekipo, ki težke čase razume in nam brez vsakršnih težav sledi,« je še poudaril Anton Kisovar.
Božičnica marsikje poslovna skrivnost
Nagrade za uspešnost bodo letos deležni tudi zaposleni v slatinskem gradbenem podjetju Gic gradnje. V celotni skupini, kjer trenutno dela 150 ljudi, trinajsto plačo običajno podelijo na dan, ko imajo tradicionalno prednovole-tno srečanje, ki ga letos zaradi zdravstvenih ukrepov ne bodo pripravili. Zato bodo zaposleni nagrado dobili skupaj z redno plačo in kot je dejal direktor in lastnik Ivan Cajzek, bo znesek za vse enak.
govor, da mora biti božičnica ob izpolnjenih pogojih po kolektivni pogodbi izplačana do 20. decembra. Zaposleni, z izjemo vodstva, jo bodo dobili jutri, 18. decembra, znašala bo 700 evrov bruto, kar je 100 evrov več kot lani.
Dokončne odločitve o višini božičnice še niso sprejeli v trgovski družbi Jagros, ki zaposluje že 777 ljudi. Kot je povedal eden od treh direktorjev Boštjan Jager, bo božičnica najverjetneje znašala toliko kot lani, to je 650 evrov bruto. Z novembrsko plačo so božičnico že dobili vsi zaposleni v Skupini Tuš. Koliko znaša letos, v podjetju ne razkrivajo.
V celjski družbi Frutarom Etol so povedali, da na odločitev o božičnici oziroma denarni nagradi za zaposlene ob koncu leta vplivajo doseženi poslovni rezultati ter smernice in načrti razvoja podjetja. Zaradi dobrega poslovanja so v Frutarom Etolu, ki trenutno zaposluje 238 ljudi, nagrado izplačevali vsa leta doslej in tako bo tudi letos. V skladu s politiko poslovanja in strategijo delovanja njihove skupine podatkov o višini denarne nagrade ob koncu leta ne morejo razkriti.
Zaradi izgube letos brez nagrade
Božičnico bodo letos izplačali tudi v Cinkarni Celje, vendar se o tem, koliko bo znašala, vodstvo in predstavniki zaposlenih še niso dogovorili. Pogajanja bodo imeli v teh dneh. Lanska božičnica v cinkarni je znašala malo več kot 1.700 evrov bruto in predsednik sindikata KNG v tovarni Franc Grabler upa, da se bo zaradi dobrih poslovnih rezultatov letošnja številka približala lanski. Ob tem je še povedal, da je podjetje v prvem valu epidemije vsem zaposlenim izplačalo 300 evrov posebnega dodatka.
Da bodo zaposleni letos deležni nagrade za poslovno uspešnost, so sporočili tudi iz Cetisa. Znašala bo 300 evrov neto, dobilo jo bo vseh 396 zaposlenih v družbah Cetis, Cetis Graf in Cetis Flex.
Na koncu poglejmo še Štore Steel, kjer so se letos soočali z izjemnim padcem naročil in so morali med letom za nekaj časa proizvodnjo celo ustaviti ali so delali le s polovično zmogljivostjo. Tovarna je popolnoma zasedena šele v zadnji četrtini leta. Čeprav so v podjetju ves čas izvajali različne ukrepe za zmanjšanje stroškov in izkoristili finančno pomoč države, bodo letos imeli izgubo, ki naj bi znašala več kot dva milijona evrov. Zaposleni bodo zato po več letih ostali brez božičnice oziroma nagrade ob koncu leta. V štorski jeklarni imajo namreč z reprezentativnimi sindikati podpisan sporazum, da je nagrada zaposlenim, I ki jo izplačajo v decembru, odvisna od višine dobička. Osnove za kakršnokoli dodatno izplačilo torej ni, je povedal glavni direktor Jani Jurkošek, a se veseli za vse tiste, je še dodal, ki jim bo letos uspelo zagotoviti nagrade ob koncu leta.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Iz bančništva v grafično industrijo
Lastniki Cetisa so spet nekoliko spremenili kadrovsko sestavo v vodstvu podjetja. Mesto dosedanjega izvršnega direktorja Da-vorja Vlahka bo 1. januarja prihodnje leto zasedel Davorin Leskovar, ki je doslej svojo poklicno pot gradil v bančništvu.
V Cetisu so pojasnili, da je bila z reorganizacijo podjetja in z nastankom nove družbe Cetis Flex naloga izvršnega
direktorja Davorja Vlahka končana. Vlahek še naprej ostaja član upravnega odbora in tudi del vodstvene skupine v ljubljanski družbi MSIN, ki je malo več kot 78-odstotna lastnica celjske družbe. V Cetisu so večje kadrovske spremembe izvedli maja letos, zanje so se, kot so takrat pojasnili, odločili zaradi optimizacije vodenja podjetja. Upravni odbor je razrešil tri izvršne direktor-
je - Branka Babiča, Simona Žnidarja ter Tino Bačić, ki jo je imenoval za namestnico predsednika odbora. Nova izvršna direktorja sta takrat postala dotedanja člana upravnega odbora Radenko Mijatović in Davor Vlahek, ki sta sicer še naprej ostala v odboru. Mijatović je kot izvršni direktor zadolžen za področje komercialnih tiskovin, Vlahek je do zdaj delal na področju ekonomike in fi-
nanc, tretji izvršni direktor je kljub majskim zamenjavam še naprej ostal Roman Žnida-rič, ki je v podjetju odgovoren za področje varnostnih tiskovin.
V Cetisu pravijo, da bodo s prihodom Davorina Lesko-varja svojo vodstveno ekipo okrepili z izkušenim lokalnim gospodarstvenikom. Le-skovar ime več kot 25 let izkušenj v bančništvu. Večino tega časa je delal v Banki Ce-
lje, kjer je bil pred združitvijo z Abanko predsednik uprave. Mnogi so pričakovali, da ga bodo Ljubljančani vključili v upravo združene banke, a se to ni zgodilo. Zasedel je eno manj pomembnih funkcij. Z Davorinom Leskovarjem bo član vodstvene ekipe Cetisa po dolgem času postal spet nekdo, ki je doma v celjski regiji.
JI, Foto: arhiv NT (Andraž Purg-GrupA)
Davorin Leskovar bo od 1. januarja prihodnje leto eden od treh izvršnih direktorjev Cetisa.
GOSPODARSTVO
5
Pripravljen nov predlog za prodajo kamnoloma v Veliki Pirešici
Prodaja kamnoloma kljub lastninski pravdi z državo
Stečajna upraviteljica gradbenega podjetja CM Celje je pripravila nov predlog prodaje kamnoloma v Veliki Pirešici. Upniški odbor je že podprl predlog, s prodajo se strinja tudi država oziroma sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki na sodišču uveljavlja lastninsko pravico za malo več kot polovico kamnoloma. Kdaj bo lahko razpisala dražbo, upraviteljica Milena Sisinger še ne ve. Upa sicer, da kmalu, vendar pričakuje, da se bo kdo od ločitvenih upnikov pritožil na sklep, ki ga mora o prodaji sprejeti sodišče. V najboljšem primeru bi lahko bila dražba prihodnje leto spomladi, meni Sisingerjeva.
JANJA INTIHAR
Prodaja kamnoloma v Veliki Pirešici, ki je še zadnje večje premoženje propadlega celjskega podjetja, se vleče kot jara kača. Morda bi lahko bila že zdavnaj končana, če se vanjo ne bi zapletlo podjetje Voc Ekologija. Odkupilo je veliko terjatev upnikov in je potem kot največji upnik (imelo naj bi za približno 8 milijonov evrov terjatev) na različne načine, tudi s tožbami, poskušalo priti čim ceneje do kamnoloma, ki je pomemben za gradnjo tretje razvojne osi in tudi drugega tira. Prodajo je dodatno zapletel še sklad kmetijskih
zemljišč, ki je leta 2017 vložil tožbo za ugotavljanje lastninske pravice. Kot trdi, naj bi imel pravico na malo več kot polovici kamnoloma. Čeprav lastninska pravda z državo še ni končana, se je stečajna upraviteljica Milena Sisinger odločila, da bo sodišču ponovno predlagala prodajo. Med drugim tudi zato, ker bo kmalu potekla koncesija za rudarjenje oziroma rudarska pravica za izkoriščanje. Če ji do takrat kamnoloma ne bi uspelo prodati, CM Celje kot družba v stečaju ne bi mogla prositi za podaljšanje koncesije
Kamnolom v Veliki Pirešici je bil prvič na dražbi pred sedmimi leti. Bo dražba, ki jo stečajna upraviteljica napoveduje za prihodnjo pomlad, res zadnja?
in bi morala sama poskrbeti za sanacijo kompleksa, kar bi jo stalo najmanj 900 tisoč evrov.
Kamnolom razdeljen na dva dela
Stečajna upraviteljica je predlog za prodajo nepre-
mičnin in premičnin, ki sestavljajo poslovni kompleks kamnoloma v Veliki Pirešici, pripravila na podlagi cenitve nepremičninskih pravic ter cenitve stavb in opreme. Premoženje bo prodajala kot celoto, izklicna cena Ido 13,7 milijona evrov, kolikor znaša
tudi ocenjena tržna vrednost. Vendar je zaradi preglednosti prodaje in da ne bi bilo nepotrebnih nesporazumov. predlog prodaje razdelila v dva dela. V enem so nepremičnine, za katere lastninsko pravico uveljavlja sklad kmetijskih zemljišč, v drugem so
parcele in premičnine, ki niso vključene v lastninsko pravdo. Vrednost prvega dela je ocenjena na malo manj kot 9,8 milijona evrov, vrednost drugega je malo manj kot 4 milijone evrov. Na vprašanje, zakaj tolikšna razlika v ceni, Milena Sisinger odgovarja, da so zaloge kamnin na parcele, za katere lastninsko pravico uveljavlja sklad, bolj bogate.
Država se strinja, vendar ...
Milena Sisinger pravi, da je zanimanje za nakup kamnoloma veliko, zato ne dvomi, da ji ga znova ne bi uspelo prodati. S predlogom, da se kompleks v Veliki Pirešici proda kot celota, se strinja tudi država, vendar pod pogojem, da bo tisti del kupnine, ki bo iztržen za nepremičnine, za katere teče na sodišču pravdni postopek, rezerviran za državo v posebni razdelitveni masi do pravnomočne rešitve lastninske pravde.
Kdaj bo sodišče izdalo sklep o soglasju za prodajo kamnoloma, na osnovi katerega bo stečajna upraviteljica lahko razpisala dražbo, je za zdaj še težko napovedati. Najprej bodo svoje mnenje morali povedati ločitveni upniki in tudi ko bo sklep že sprejet, se bo nanj kdo od njih najbrž pritožil, meni Sisingerjeva. Zato bi v najboljšem primeru dražba lahko bila šele spomladi prihodnje leto.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Smeli načrti cinkarne za prihodnje leto
Nadzorni svet Cinkarne Celje je Alešu Skoku podelil polni mandat predsednika uprave, ki bo trajal od 1. januarja 2021 do 30. junija 2025. Skok kot vršilec dolžnosti cinkarno vodi od julija letos, ko je družbo zapustil dolgoletni predsednik uprave Tomaž Benčina. Uprava, v kateri sta še Nikolaja Podgoršek Selič in Filip Koželnik, letošnje poslovanje ocenjuje kot uspešno, optimistične so tudi njene napovedi za prihodnje leto.
Za letos so v Cinkarni Celje načrtovali 174 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 3-odstotno rast glede na lani, čisti dobiček naj bi bil od lanskega nižji za četrtino in bi znašal 14 milijonov evrov. Na osnovi 9-mesečnih rezultatov uprava ocenjuje, da bo podjetje ustvarilo 165,8 milijona evrov prihodkov od prodaje ter preseglo načrtovan čisti dobiček. Ta naj bi znašal 14,5 milijona evrov. Poslovanje v letu 2020 je zaznamoval odmik od normalnosti, pravi vodstvo cinkarne, a so v podjetju s hitrimi in učinkovitimi ukrepi uspeli omejiti njegove posledice. Vse leto so se soočali s padanjem prodajnih cen, kar so nadomestili z večjo količinsko prodajo.
Vodstvo cinkarne v leto 2021 vstopa dokaj optimistično, saj pričakuje, da se bo povpraševanje po pigmentu titanovega dioksida, ki je glavni prodajni izdelek tovarne, povečevalo. Poleg tega tudi pričakuje, da bodo prodajne in nabavne cene ključnih surovin dosegle raven pred obdobjem konjunkture. Načrt, ki so si ga v podjetju zastavili za prihodnje leto, zato ocenjuje kot realen. Poslovanje bo uspešno, napoveduje, a ne bo preseglo letošnjih rezultatov. Cinkarna naj bi tako v letu 2021 ustvarila 165,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot letos in več kot je predvidela v svojem strateškem poslovnem načrtu za obdobje med letoma 2019 in 2023. Prodaja na tujih trgih naj bi znašala 152,3 milijona evrov, kolikor je ocenjena tudi višina letošnjega izvoza. Pričakovani
Nadzorni svet Cinkarne Celje je Alešu Skoku podelil polni mandat predsednika uprave do sredine leta 2025.
čisti dobiček v letu 2021 naj bi znašal 10,6 milijona evrov in bo bistveno višji od predvidenega dobička v strateškem načrtu, kjer je zapisano, da naj bi podjetje v letu 2021 imelo le 3,9 milijona evrov čistega poslovnega izida.
Prihodnje leto namerava cinkarna za naložbe porabiti 14,4 milijona evrov, kar je za petino več kot letos. Večino denarja bo namenila posodobitvi naprav v proizvodnji titanovega dioksida. Poleg omenjene vsote imajo v cinkarni za sanacijo okolja rezerviranih še 2,6 milijona evrov, ki jih bodo porabili za vzdrževalna dela na odlagališču nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku in odlagališču sadre v bližini Proseniškega.
JI
Foto: arhiv Cinkarna Celje (Andraž Pušnik)
Drage Celjanke, dragi Celjani, podarimo si toplino v prazničnih dneh,
ohranimo pogum in optimizem ter užijmo vseh prihajajočih 365 dni.
Skupaj zmoremo vse. Radosten božič, zdravo in srečno novo leto!
Bojan Šrot, župan
ш
MESTNA Ol INA CELJE
https://moc.celje.si
6
AKTUALNO / IZ NAŠIH KRAJEV
Kako pridobiti ocene?
Najzahtevnejši del pouka na daljavo
Preverjanje znanja in ocenjevanje v šolah predstavljata občutljivo tematiko, ki je že ob spomladanskem zaprtju šol vzbujala precej razprav in nejevolje. Mnogi so menili, da je pri šolanju na daljavo mogoče le preverjanje znanja, ne pa tudi ocenjevanje. Takšne usmeritve je spomladi izdal tudi zavod za šolstvo. A ker pouku na daljavo v teh dneh ni videti konca, so učitelji pričakovali konkretnejše rešitve. Konec novembra so jih dobili s sklepom ministrice za izobraževanje in s priporočili zavoda za šolstvo. Ti so prinesli nekaj olajšanja za učitelje in učence, če le ne bodo ti po vrnitvi v šole preobremenjeni s preverjanji znanja »za nazaj«.
TATJANA CVIRN
Ministrica Simona Kustec je v sklepu določila, da se vzgojno-izobraževalno delo v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah izvaja v enem ocenjevalnem obdobju, ki bo trajalo do 24. junija in za devetošolce do 15. junija. Ocenjevanje znanja se bo v osnovni šoli izvajalo v razredu, v času izobraževanja na daljavo lahko tudi individualno. Najmanjše število ocen je odvisno od tega, koliko ur tedensko ima predmet, torej so dovolj ena, dve ali tri ocene.
Srednje šole so morale določiti število ocen pri posameznem predmetu oziroma strokovnem modulu v posameznem ocenjevalnem obdobju. Učitelji oziroma strokovni aktivi so morali načrte ocenjevanja uskladili in dijake seznanili z roki za ocenjevanje.
Kaj to pomeni v praksi in kako ravnajo v teh dneh v šo-
lah? Spraševali smo v OŠ Lava in na I. gimnaziji v Celju.
Ocene niso
najpomembnejše
»Preverjanje in ocenjevanje znanja smo uredili na šolski ravni že ob začetku izobraževanja na daljavo. Usmeritev šole je bila naravnana na utrjevanje in preverjanje znanja, a ker se je pokazalo, da bomo dlje časa delali na daljavo, so učitelji redno izvajali najprej le preverjanje znanja, v nadaljevanju tudi ocenjevanje z orodji, ki so jih učenci pri posameznem učitelju in predmetu dobro poznali,« povzema ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. Po izdanih priporočilih in sklepu ministrice so se v šoli dogovorili, da bodo ocenjevali znanje po vrnitvi v šolo pri vseh predmetih. Izjema so tisti predmeti, ki jih imajo otroci le
prvo polletje, v drugem pa dobijo drugega. Pri teh so dovolili tudi ocenjevanje znanja.
Kolenkova ugotavlja, da sta preverjanje in ocenjevanje znanja mnogo bolj zahtevna na predmetni stopnji. »Ob tem se je pokazalo, da je slovenski šolski sistem pretirano naravnan na ocenjevanje znanja in ne na dejanski rezultat učenja, na dolgoročno znanje in razvite kompetence ter veščine, ki jih bodo učenci potrebovali kasneje, ne glede na poklicne odločitve,« meni sogovorni-
ca. Na šolski ravni so se zato dogovorili tudi za spremljanje tovrstnega napredka.
Učiteljica Ksenija Koštomaj, vodja aktiva predmetne stopnje v OŠ Lava, ob tem pravi, da so izbrali ustne načine ocenjevanja znanja in ocenjevanje izdelkov v okviru videokonferenč-nega okolja Zoom, ki ga tudi vsakodnevno uporabljajo za izvedbo pouka na daljavo. Strinja se, da je težko pridobiti realno oceno, saj imajo učenci težave s povezavami, pri ocenjevanju si pomagajo s pripomočki, imajo
prišepetovalce ... »Če so naloge zastavljene tako, da mora učenec znanje uporabiti in ne zgolj reproducirati, potem so lahko ocene odraz znanja.« Ob vrnitvi otrok v šolske klopi bodo učitelji preverjali glavnino znanja. »Učenci ne bodo prekomerno obremenjeni, ker bo manj ocen in bodo ocene pokazatelj znanja. Sicer pa preverjanje poteka tudi sprotno, saj predvidevamo, da zamujenega ne bo mogoče v celoti nadoknaditi,« pravi sogovornica. »Učenci so s tem, da je treba pridobiti manj ocen, manj obremenjeni, zagotovo pa je to slabo za tiste, ki se ne učijo sproti, saj to pomeni tudi manj priložnosti za popravljanje ocen. Verjetno bodo ob koncu tudi takšni, ki bodo v stiski zaradi želje po višjih ocenah,« ugotavljajo v OŠ Lava.
Vedno več ustnega
ocenjevanja
Tudi na I. gimnaziji v Celju priznavajo, da so se že spomladi srečali s težavami pri
ocenjevanju, kar je verjetno najzahtevnejši del pouka na daljavo. »Različni profesorji so izziv reševali različno, bolj ali manj uspešno. Avgusta smo v šoli izvedli izobraževanje in izmenjavo dobrih praks, kjer smo se drug od drugega veliko naučili,« povzema mag. Mojca Alif, pomočnica ravnatelja in učiteljica kemije. »V jesenskem delu uporabljamo nekaj različnih pristopov, izbira je odvisna predvsem od predmetnega področja. Nekateri profesorji še vedno uporabljajo pisno ocenjevanje, kjer morajo dijaki izdelek po določenem času (na primer 30 minut) oddati v Microsoft Teamsih. Drugi uporabljajo kvizni sistem (kratka vprašanja, kjer dijaki izberejo že pripravljene odgovore). Da ne prihaja (ali vsaj ne preveč) do prepisovanja, dobi vsak dijak drugače razvrščena vprašanja, pomešani so tudi odgovori. Spet drugi pridobijo kakšno oceno s seminarskimi nalogami. Da je ocena bolj verodostojna, morajo dijaki (v večini primerov) to nalogo še predstaviti in zagovarjati.« Vedno več učiteljev se odloča za ustno ocenjevanje. »Dijak, ki ga ocenjujemo, ima prižgano kamero in znanje ocenimo v pogovoru. Menimo, da na ta način dobimo najrealnejše ocene. Tudi dijaki so povedali, da jim je ta način najmanj stresen.«
S pravili ocenjevanja na daljavo je šola dopolnila tudi šolska pravila ocenjevanja in zapisala protokole, kako naj takšno ocenjevanje poteka. Učitelji so se dogovorili tudi o priporočljivem številu ocen, ki naj jih dijaki dobijo v šolskem letu. Na seji sveta staršev so ti pohvalili pristop šole. »Večina dijakov ima tako že vsaj eno oceno, mnogi tudi več. Dijaki tako po vrnitvi v šolo ne bodo dodatno obremenjeni zaradi ocenjevanja >za nazaj<,« meni Mojca Alif.
Foto: LKK
Za nasmeh v mestu zbrali več kot 32 tisoč evrov
CELJE - V tradicionalni dobrodelni akciji Za nasmeh v mestu, ki jo pripravljata Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje in RTA agencija, je bilo zbranih 32.440 evrov. Sredstva je doniralo več kot 70 uspešnih gospodarskih organizacij in posameznikov iz Celja in okolice. Letos so pri zbiranju sredstev pomagal tudi državni prvak, Nogometni klub Celje, ki je sodeloval s prodajo virtualnih vstopnic za tekmo z NK Olimpijo.
Zbrana sredstva bosta organizatorja slovnih lokalih, vsak obdarjenec prej-
namenila za darilne bone Dobimo se v mestu, in sicer za nakupovanje v poslovnih lokalih v mestnem jedru Celja. Obdarjenci lahko unovčijo darilne bone v več kot 50 trgovskih in storitvenih po-
me bone v vrednosti 40 evrov.
Darilne bone bosta posameznikom razdelila Škofijska karitas Celje ter Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Celje. Obdarili bodo otroke, družine z več
otroki, starejše in posameznike, ki so se zaradi različnih razlogov znašli v stiski.
»V preteklih šestih letih smo skupaj zbrali 119.374,97 evrov, leta 2017 še dodatno 6.400 evrov za Društvo paraple-gikov jugozahodne Štajerske. Pomagali smo številnim družinam in posameznikom ter jim privabili nasmeh na usta in solze hvaležnosti v oči. Pokazali smo jim, da niso prezrti in pozabljeni,« sta sporočila organizatorja ob letošnji akciji.
RG, foto: Andraž Purg - GrupA
Naložbe v Svetem Florijanu
ROGAŠKA SLATINA - Občina je v Krajevni skupnost Sveti Florijan dopolnila cesto razsvetljavo, gradi tudi nova parkirna mesta.
Razsvetljava zdaj cesto osvetljuje do vznožja klanca, ki predstavlja osrednji prostor krajevne skupnosti. Tam so pokopališče, cerkev, podružnična osnovna šola in športno igrišče, ki je občasno tudi prireditveni
prostor. Ker je bilo parkirnih mest doslej premalo, je občina zagotovila 16 dodatnih. Njihova gradnja bo končana še pred koncem letošnjega leta. Občina v letih 2021 in 2022 v KS Sveti Florijan načrtuje gradnjo telovadnice ob podružnični osnovni šoli. Telovadnica, velika 365 kvadratnih metrov, bo namenjena šoli, vrtcu, tam se bodo lahko rekreirali občani, hkrati bodo v novi telovadnici društva lahko pripravljala različna srečanja.	TS
Biseri Savinje na spletu
CELJE - Združenje prijateljev slepih Slovenije, ki ima sedež v Celju, je vrsto let pripravljalo mednarodno srečanje slepih in slabovidnih literatov, imenovano Biseri Savinje. Letos bi moralo biti že šestnajstič. A glede na razmere se bo po vzoru mnogih drugih dogodek preselil na splet. Na ogled bo s pomočjo Youtube kanala v soboto, 19. decembra.
Kot pravi Sebastjan Kame-nik, predsednik literarnega foruma Biseri Savinje, se je le-
tno s svojim delom predstavilo približno dvajset do trideset slepih in slabovidnih literarnih ustvarjalcev, čeprav jih je registriranih precej več. »Nekateri so sodelovali redno, drugi malo manj - ker niso ustvarili nič novega ali ker so jih zadržale druge okoliščine. Veseli smo, da so nekateri ravno v okviru te prireditve začeli svojo uspešno literarno pot.«
Letos bo predstavljenih 19 literarnih del slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev. Prireditev na spletu bo z glasbo obogatil celjski kantavtor Samo Horvatič.	TC
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Ker je bil referendum v času epidemije, so občani ob glasovanju upoštevali varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
Šole, ki so zaprte za šolarje, so tokrat svoja vrata odprle za udeležence referenduma. Ti so potrpežljivo čakali, da so lahko oddali svoj glas.
ROGAŠKA SLATINA - Volilna udeležba je znašala 41 odstotkov
Volivci naklonjeni gradnji stolpa Kristal
Z 2.143 glasovi za in s 1.697 proti so občani Rogaške Slatine podprli gradnjo 106 metrov visokega Razglednega stolpa Kristal. Za je glasovalo 55,81 odstotka udeležencev nedeljskega referenduma, proti 44,19 odstotka.
TINA STRMCNIK
Referenduma v Rogaški Slatini glede gradnje razglednega stolpa na območju nekdanjega mizarstva se je udeležilo 3.809 občanov, kar predstavlja 41,10 odstotka volilnih upravičencev. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018 je volilna udeležba znašala 50 odstotkov.
Pobudnica referenduma, 27-letna občanka Eva Žgaj-
ner, je pozitivno presenečena nad volilno udeležbo, saj je pričakovala, da bo zaradi epidemije koronavirusa na volišča prišlo manj ljudi. Nad rezultatom referenduma ni razočarana. Meni, da so predlagatelji referenduma, ki so pravzaprav ljudska iniciativa, glede na svoje možnosti v referendumski kampanji dosegli
dober rezultat, medtem ko se je za podporo stolpu povezalo več političnih strank. »Rezultat kaže na razkorak med središčem in okoliškimi kraji, kar je v naši občini precej opazno. Postavitvi stolpa je več ljudi nasprotovalo na večjih voliščih v središču Rogaške Slatini, vendar so glasovi volivcev iz okolice pretehtali. S tem se mi ne zdi nič narobe. Gradnja stolpa je projekt, ki bo vplival na vse. Tudi denar, ki bo potreben za gradnjo, je od vseh nas.«
Kako naprej? Eva Žgajner je dejala, da bo organizator referendumske kampanje predlagateljev referenduma vložil prijavo, ker je občina na
naslove občanov poslala letake s slogani »skupaj navzgor« in »stopimo skupaj za boljšo prihodnost«. »Vsakomur je jasno, kam je s tem ciljala občina, ki bi morala biti maksimalno nepristranska. Prav je, da na takšne stvari opozorimo, a zagotovo to ni razlog za ponavljanje referenduma, saj bi tako le še bolj negativno vplivali na ljudi, ki so glede gradnje stolpa že tako razdeljeni,« je dejala.
Zdi se ji, da bi občina razdeljenost občanov lahko zmanjšala s prilagoditvami projekta, predvsem z iskanjem drugega mesta za postavitev stolpa. Po prepričanju sogovornice večino ljudi moti ideja, da bi stolp
zrasel na območju nekdanjega mizarstva. Želijo si, da bi bile razgledne točke urejene na hribih okoli Rogaške Slatine. Sama se bo sicer v prihodnje posvetila mladinskemu delovanju v društvih, a je vesela, da si je ljudska iniciativa pripravila dober teren za lokalne volitve 2022.
Stolp želijo zgraditi
v dveh letih
Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič meni, da podpora gradnji stolpa kaže, da so ljudje prepoznali, kako pomembno je vlagati v razvoj občine. »Predvsem sem zadovoljen, da se bo naša občina lahko še naprej razvijala v dobrobit vseh občanov in ponudila nekaj več,« je dejal in dodal, da občina potrebuje priložnosti, ki jih s seboj prinaša ta projekt.
Po objavi odloka o občinskem prostorskem načrtu za območje P3 in izida referenduma v uradnem listu bo občina preučila razmere v vsebinskem smislu. Začela bo pridobivati projektno dokumentacijo in upravna dovoljenja za gradnjo stolpa. Kidrič si želi, da bi ta
projekt še z dvema povezanima - nadhodom Sonce ter gradnjo parkirišča P+R - uresničila v naslednjih dveh letih.
Glede pobude, da bi stolp vendarle stal kje drugje, je pojasnil, da občina od začetka ni bila naklonjena umestitvi na hrib, saj je takšnih rešitev dovolj v Rogaški Slatini in tudi v sosednjih občinah. Župan se zavzema, da bi bil Razgledni stolp Kristal prvi takšen stolp v mestnem središču, in sicer na obrobju zdraviliškega jedra. Ker bo dostopen tako pešcem kot kolesarjem, bo to po njegovem prepričanju dodana vrednost v smislu trajnostne mobilnosti in razvoja turizma.
Kritike o tem, da občina pri nagovarjanju volilnih upravičencev za udeležbo na naknadnem referendumu ni bila nevtralna, je zavrnil. »S sporočilom smo želeli volilne upravičence le nagovoriti, naj pridejo na referendum in se odločajo o nadaljnjem turističnem razvoju naše občine. Prepričan sem, da bo stolp imel številne pozitivne učinke tudi za druge dejavnosti.«
Foto: SHERPA
Tečem, da pomagam 2020 nekoliko drugače
CELJE - V Lions klubu Celje Mozaik bodo kljub zahtevnim razmeram zaradi epidemije koronovirusa izvedli tradicionalno dobrodelno prireditev Tečem, da pomagam, čeprav na nekoliko drugačen in prilagojen način.
»Med 20. in 30. decembrom bomo po Sloveniji tekli oziroma hodili posamično ali v krogu najbližjih. S tem bomo naredili nekaj dobrega zase in hkrati pomagali dvema pomoči potrebnima najstnikoma v hudi stiski. Dobrodelne prispevke v obliki prijavnine bomo zbirali s SMS-donacijami in z nakazilom na TRR,« so sporočili iz LK Celje Mozaik.
Tokrat bo bogat spremljevalni program organiziran na spletu v obliki predavanj, pogovorov in druženj z zanimivimi sogovorniki o različnih aktualnih temah s področja zdravja, zdravega načina življenja in dobrega počutja.
Informacije in vsebine o tem dogodku bo LK Celje Mozaik pripravil na svoji FB--strani, projekt je finančno podprla tudi Mestna občina Celje.	RG
O odpravi onesnaževanja po pravni poti
LAŠKO - O reševanju dolgoletne problematike onesnaževanja v Sedražu, kjer se prebivalci soočajo z neprijetnimi vonjavami in drugimi negativnimi ekološkimi posledicami odtekanja izcednih voda z odlagališča odpadkov v Uničnem, bo očitno odločalo sodišče. Občina Laško je v sodelovanju z lokalno civilno iniciativo in dvema posameznikoma pred časom vložila tožbo proti družbi za ravnanje z odpadki Ceroz, ki upravlja to odlagališče v bližini meje z občino Laško. Tožeče stranke od Ceroza zahtevajo, naj odpravi škodno nevarnost, v zasavski družbi pa pravijo, da so že pred vložitvijo tožbe začeli obnovo odlagališča, ki bo odpravila vzroke za onesnaženje.
Seznam opravil za odpravo škodnih nevarnosti, ki so nam ga poslali iz Občine Laško, je zelo zajeten: od Ceroza zahtevajo, da prepreči onesnaževanje okolja s prekomernimi izpusti neprijetnih vonjav z odlagališča Unično na način, da ustrezno uporablja sistem odplinjevanja. Na območju odlagališča Unično mora izvesti vrtine za ugotavljanje prisotnosti podzemnih vod in opraviti redni monitoring podzemnih voda na območju odlagališča. V tožbenem zahtevku je še zapisano, da mora Ceroz zgraditi podporni zid, ki bo preprečeval plazenje odlagališča, da bo ustrezno prečiščeval izcedne vode, ki se z odlagališča iztekajo v potoka Ničnica in Breznica. Preprečiti mora tudi izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov, organsko obremenjenih fekalnih voda in drugih škodljivih oziroma strupenih snovi z odlagališča Unično v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.
Tožniki od zasavske družbe še pričakujejo, da bo prenehala odlagati odpadke na delu odlagališča, kjer je apnenec oziroma druga prepustna podlaga, ter na delu odlagališča, ki je od območij stanovanj oddaljeno manj kot 300 metrov. Ceroz mora tudi prenehati prekoračevati dovoljene količine obdelanih odpadkov v sortirnici in odlagati neobdelane odpadke na odlagališču Unično. Kot zadnje zahtevajo, naj Ceroz ogradi celotno območje odlagališča z najmanj dvema metroma visoko ograjo, razen v delu, kjer je območje z naravno razmejitvijo zavarovano tako, da je onemogočen dostop ljudi in živali.
Tožniki se bodo v pravnem postopku (prvega naroka še ni bilo) pri dokazovanju možnosti uresničevanja navedenih zahtevanih ukrepov naslonili na izvedence z ustreznih strokovnih področij. Od Ceroza v tožbi sicer ne zahtevajo denarne odškodnine, ampak da mora ukrepe izvesti v pol leta od objave prvostopenjske sodbe.
Ceroz: »Stanja ne urejamo
zaradi tožbe«
Direktor družbe Ceroz Enes Rakovič je svojem pogledu na problematiko, ki že leta vznemirja krajane Sedraža, navedel, da tožba ni bila povod za obnovitvena dela na odlagališču, ki jih je družba začela v drugi polovici lanskega leta, ko je prevzel vodenje Ceroza, in še pred prejemom tožbe. Takrat so v dogovoru z občinami družbenicami sprejeli in potrdili operativni načrt petih naložb in jih,
kot navaja v odgovoru na naša vprašanja, tudi začeli takoj uresničevati. Med naložbami je tudi sanacija, odlaganje odpadkov in prva etapa urejanja stanja na drugem in tretjem odlagalnem polju nenevarnih odpadkov Unično. Gre za dela, ki jih v okviru javnega razpisa v Cerozu uresničujejo v dveh delih, za lani in letos zanje skupno namenjajo 360 tisoč evrov.
»V okviru prvega dela obnove smo izvedli zatesnitev dna in levega boka odlagalnega polja, kjer je bila poškodovana zaščitna folija, odstranili odpadke ter zamenjali povezovalne ter drenažne cevi. Trenutno izvajamo zapiralna dela, ki vključujejo utrjevanje odpadkov in končno prekritje odlagalnega polja,« je dejavnosti na odlagališču opisal direktor družbe Ceroz. Zaradi vremenskih pogojev so dela čez zimo ustavili, od letošnjega aprila jih neprekinjeno nadaljujejo.
Poudaril je, da sta sanacija in zapiranje odlagališča ob takšnih razmerah ter postavitvi v kotlini zelo zahteven projekt tako organizacijsko kot tehnično in da so vsa dela namenjena temu, da bi zadostili vsem pogojem po veljavnem okoljevarstvenem dovoljenju (OVD). »Ne urejamo odlagalnega polja zaradi vloženega postopka. saj smo dela začeli že pred prejemom te tožbe. Urejamo zato, ker je tako tudi prav in ker bo to pozitivno vplivalo na krajane KS Sedraž. To je naša obveza in odgovornost,« je še dejal Enes Rakovič in napovedal nadaljevanje del tudi v prihodnjem letu, za kar imajo sredstva že zagotovljena.
RG
8
IZ NAŠIH KRAJEV
LUČE - Energetsko najučinkovitejši projekt leta
Prvi v Sloveniji
V tej občini je nastala prva samooskrbna energetska skupnost v Sloveniji. Gre za del evropskega projekta Compile, ki povezuje dvanajst evropskih partnerjev ter Indijo in Kitajsko. Cilji projekta so razogljičenje energetske oskrbe, nastanek energetskih skupnosti ter ustvarjanje okoljskih in socialno-ekonomskih koristi.
BRANEJERANKO
»Zaradi naše odmaknjenosti od središč dogajanja in odločanja smo v Lučah še toliko bolj dovzetni za iskanje inovativ-nih rešitev, tudi na področju oskrbe z električno energijo,« omenja župan Luč Ciril Rosc. »Zaradi razgibane konfiguracije terena je v času neugodnih vremenskih razmer pri nas napajanje z električno energijo pogosto prekinjeno,« dodaja župan, ki omenja med drugim tehnične omejitve.
V okviru novega projekta so Lučani postali - namesto dosedanjih odjemalcev - proizvajalci električne energije. Povezali so se s Petrolom, z Elektrom
Celje in ljubljansko fakulteto za elektrotehniko. Projekt izvajajo od leta 2018, trajal bo 42 mesecev. Vrednost tega svetovnega projekta znaša v celoti 6 milijonov evrov. Za Energetsko skupnost Luče so bile na devetih stavbah postavljene sončne elektrarne, nameščena je bila tudi sistemska baterija, ki oskrbuje 35 merilnih mest. Gre za družinske in druge stavbe, kmetije, kotlovnico na bioma-so, gasilski in kulturni dom ter pošto. Poleg tega je bilo urejenih še nekaj hišnih baterij, poskrbljeno pa je bilo tudi za polnilno mesto za električne avtomobile in devet hišnih
V okviru projekta samooskrbne energetske skupnosti v občini Luče je bil med drugim postavljen hranilnik električne energije.
polnilnih mest. Energetska skupnost je vzpostavljena v delih Krnice in naselja Luče. Pobudnik takšne samooskrb-ne skupnosti v Lučah je bil domačin Rok Suhodolnik, ki si prizadeva za obnovljive vire energije.
Projekt samooskrbne energetske skupnosti v občini Luče je bil razglašen za energetsko najbolj učinkovit projekt leta. Nagrada je bila podeljena pred koncem prejšnjega meseca med 22. Dnevi energetikov. Gre za zmagovalni projekt družbe Petrol, Elektra Celje in ljubljanske elektrotehniške fakultete.
Prva slovenska samooskrb-na energetska skupnost je povečala samozadostnost in zanesljivost oskrbe z energijo iz obnovljivih virov. Župan poudarja, da so izkušnje s tem projektom zelo ugodne. Med drugim omenja, da je projekt
pripomogel tudi k izboljšanju medsosedskih odnosov in gospodarskega stanja občanov. »Ključno je bilo zelo dobro sodelovanje med vsemi deležniki. Manjše začetne težave so bile odpravljene bolj ali manj uspešno sproti. Bistveno je, da bo sistem s pridobljenim znanjem in z izkušnjami toliko izpopolnjen, da bo deloval res
optimalno,« pričakuje Rosc. Sistem je zaenkrat še v preizkusnem delu.
Projekt ima različne ugodne učinke. Med drugim je pomembno, da so občani spremenili odnos do energetike. »Elektrika ni več samo nek oddaljen pojem, ki se je prej tako rekoč začel v domači vtičnici in končal pri plačilu položnice
ter z občasnim razburjanjem zaradi nestabilnih energetskih razmer, izpadov,« opaža prvi mož občine. »Ob spremljanju lastne proizvodnje in porabe elektrike iz obnovljivih virov se odpira povsem drugačen svet zanimanja za energetiko tudi glede varovanja okolja,« dodaja.
Foto: arhiv občine
Odprta bo energetska pisarna
ZREČE - V kraju bo začela delovati energetska svetovalna pisarna, ki je del mreže Ensvet. Delovala bo vsak drugi torek v mesecu med 14. in 15. uro. Med epidemijo bo svetovanje mogoče le po telefonu. Občani se za svetovanje že lahko naročijo in to na telefon ski številki 03/757 17 00 (tajništvo občine).
Energetski svetovalci svetujejo med drugim o energetski prenovi stavb, primernem toplotnem ovoju stavbe in učinkoviti energetski zasnovi novogradenj, obno vi grelnih sistemov in
obnovljivih virih energije, izbiri najprimernejšega energenta, izbiri sistema za prezračevanje in hlajenje ter možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in posojil. Svetovanje je brezplačno.
Več o svetovalnih pisarnah Ensvet je mogoče prebrati na spletu: https://ensvet. ekosklad.si/pisarna/ime-nik.
BJ
ЧШ w
MESTNA OBČINA
VELENJE
Prenova starega Velenja -projekt CTN Stari trg 11
V Starem Velenju je Mestna občina Velenje januarja letos začela z izvedbo projekta CTN Stari trg 11, v okviru katerega smo porušili stavbo, ki so jo občani poznali pod imenom Čuk, in zgradili novo z zunanjo ureditvijo v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V stavbi bodo poslovni prostori za obrtne dejavnosti.
Ocenjena vrednost projekta: 1.559.397 evrov
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija v višini 246.734,03 evra in Evropska unija iz Kohezijskega sklada v višini 986.936,12 evra, razlika med pridobljenimi sredstvi iz mehanizma CTN in celotno vrednostjo projekta v višini 325.726,85 evra bo financirana iz proračuna Mestne občine Velenje.
Projekt je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, operacije Prednostne naložbe 6.3, specifični cilj 1: Učinkovita raba prostora na urbanih območjih. Namena projekta sta revitalizacija degradiranega urbanega dela mesta, ki je spregledano, opuščeno
in predstavlja neizkoriščen potencial, ter odprava degradacije tega prostora. Z urbano prenovo se bo spodbudila reaktivacija prostih in slabo izkoriščenih površin znotraj mesta. Na ta način bodo ustvarjeni pogoji za razvoj gospodarskih dejavnosti, hkrati bo urbano okolje postalo bolj privlačno tudi za delo in bivanje.
Stavba Stari trg 11, ki je v lasti Mestne občine Velenje, je umeščena v območje Krajevne skupnosti Staro Velenje, ki je bilo že v preteklosti namenjeno dejavnostim drobnih obrti. Stavba je bila zgrajena okoli leta 1876 in je zaščitena kot kulturna dediščina. Prenova zaradi zmanjšane nosilnosti ni bila mogoča, saj ni zagotavljala zadostne statične in protipotresne varnosti, zato je ministrstvo za kulturo v letu 2016 izdalo kulturnovarstveno soglasje za njeno odstranitev. Na podlagi smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje se je Mestna občina Velenje odločila, da bo stavbo porušila in zgradila novo. Pri projektu so upoštevani tudi pogoji Zavoda za uporabo materialov in barv. Celotna stavba bo po končani gradnji namenjena novim podjetjem in obrtnikom za izvajanje različnih storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki bodo spodbujale razvoj drobnega gospodarstva in obrti v starem mestnem jedru. Dejavnosti v revitaliziranem
območju bodo izbrane z javnim razpisom, pri čemer bodo imele prednost tiste, ki bodo spodbudile oživitev Starega Velenja.
Mestna občina Velenje je v postopku javnega naročanja za izvedbo projekta po določilih FlDlC izbrala izvajalce projekta. Izbran izvajalec gradbeno-obrtniških del je podjetje Kograd Igem, d. o. o., iz Šentjanža pri Dravogradu, izbran izvajalec storitev svetovalnega inženirja in nadzornika je podjetje Projekt, d. d., iz Nove Gorice, koordinacijo projekta izvaja Komunalno podjetje Velenje.
Izvajalec gradbeno-obrtniških del v sklopu projekta CTN Stari trg 11 v teh dneh intenzivno izvaja dela za zunanjo ureditev, končno podobo dobiva tudi nova stavba. Dela bodo predvidoma končana do konca januarja 2021.
V Starem Velenju izvajamo tudi projekt CTN Revitalizacija sta-rotrškega jedra, v sklopu katerega bo zgrajena nova stavba, urejen bo nov trg, obnovljeni bodo tudi komunalna infrastruktura in prometne površine.
Z izvedbo projektov želimo v Starem Velenju ustvariti nove priložnosti za podjetnike in obrtnike.
Promocijsko besedilo
IZ NAŠIH KRAJEV
9
CELJE - Končan letošnji projekt turističnega in kulturnega društva
Zlata vrtnica stanovalcem v Milčinskega ulici 12
Epidemija koronavirusa in ukrepi vlade za zamejitev širjenja bolezni covid-19 so vplivali tudi na izvedbo tradicionalnega projekta Turističnega in kulturnega društva Celje (TKDC) Zlata vrtnica in metla. Šlo je za že 51. razglasitev prejemnikov priznanj za lepo urejeno okolje v Mestni občini Celje. Zlata vrtnica je letos pripadla stanovalcem večstanovanjske stavbe v Milčinskega ulici 12 na Hudinji, medtem ko metle letos komisija ni podelila.
ROBERT GORJANC
Zaradi spomladanske ustavitve javnega življenja je bil kasneje objavljen razpis za začetek zbiranja predlogov za letošnje dobitnike priznanj, drugi »lockdown« pa je vplival na dokončanje projekta, ki ga je ponavadi zaključila slavnostna podelitev priznanj v novembru ali decembru. »Najprej predviden rok zaključka zbiranja predlogov konec oktobra smo zaradi ukrepov ob epidemiji

Hfe»
m^m^^t.....
Lepo urejena okolica z negovanimi vrtnicami pred stanovanjskim blokom v Milčinskega ulici 12 na Hudinji
mm
podaljšali, saj v nastalih razmerah nismo mogli niti želeli pripravljati zaključne slovesnosti s podelitvijo priznanj. Rok za oddajo predlogov se je tako iztekel 4. decembra,« je povedala Vesna Golner, vodja projekta Zlata vrtnica in metla v Turističnem in kulturnem društvu Celje.
Do konca (podaljšanega) roka akcije je na naslov društva tako prispelo skupno 35 predlogov za lepo urejeno okolje, vrt in cvetlice v letu 2020. Od tega je bil le eden za podelitev metle. Predloge je letos poslalo manj lokalnih skupnosti in drugih organizacij kot prejšnja leta. Posredovali so jih Mč Center, KS Aljažev hrib, KS Hudinja, KS Ostrožno, MČ Gaberje, KS Šmartno v Rožni dolini, KS Trnovlje ter nekaj posameznikov.
»Kljub malo manjšemu številu prispelih predlogov je bilo med njimi kar nekaj takšnih, ki so precej izstopali po lepo urejeni okolici ali po posebej buj-
nem cvetju. Letošnja pomlad in poletje sta bila še posebej naklonjena gojiteljem cvetja in grmovnic, saj ni bilo pretirane vročine ali suše. Ker smo zaradi ukrepov ob epidemiji morali ostati doma, je marsikdo našel tudi več časa za urejanje okolice svojega doma,« je ocenila sogovornica. Kot je še dodala, je škoda, da se tovrsten trud ni odrazil tudi pri večjem številu nominacij za dodelitev priznanj v različnih kategorijah.
Komisija je predloge ocenjevala v petih kategorijah - individualne, večstanovanjske, poslovne in javne stavbe ter kmetije - in razglasila šest dobitnikov srebrnega priznanja, osem dobitnikov bronastega priznanja in dvajset dobitnikov priznanj. In zakaj letos ni prejemnikov zlatih priznanj? »Za to kategorijo na podlagi naših pravil ni ustrezal noben od prispelih predlogov,« je pojasnila Vesna Golner.
Sogovornica je tudi ocenila, da se stanje okolja v Celju v nekaj zadnjih letih izboljšuje. »Tisto, kar ostaja neurejeno, so ponavadi mesta, ki zahtevajo dolgoročnejše reševanje in so v ozadju tudi kakšni pravni zapleti,« je pripomnila.
Negovane vrtnice
pika na i za zlato
vrtnico
Na predlog komisije za okolje pri TKDC je upravni odbor
društva letošnjo zlato vrtnico namenil stanovalcem večsta-novanjske stavbe v Milčinskega ulici 12 na Hudinji. »Stanovalci tega bloka se vsako leto zelo potrudijo pri vzdrževanju lepe okolice svojega doma. Zelenica je pokošena, pohodne površine so pometene. Posebno skrb odražajo negovane vrtnice, ki obrobljajo pohodne površine in s svojimi barvitimi cvetovi lepšajo stanovanjsko sosesko,« je izbor za najprestižnejše priznanje društva utemeljila Vesna Golner.
Upravni odbor društva je tudi odločil, da letos ne bo podelil metle, ki predstavlja grajo za urejanje okolice ter spodbudo za izboljšanje stanja. »Prejeli smo en predlog za metlo, in sicer za parkirišče na pokopališču, ki pa je v postopku urejanja, zato smo se odločili, da zanj ne bomo podelili metle.«
Celoten seznam vseh prejemnikov priznanj v posameznih kategorijah si je mogoče ogledati na FB-strani Turističnega in kulturnega društva Celje.
V Turističnem in kulturnem društvu Celje upajo, da bodo spomladi prihodnje leto lahko izvedli prireditev, na kateri bodo prejemnikom slovesno podelili priznanja.
Foto: MČ Gaberje
Nagradi za življenjsko delo v Šaleško dolino
Letos je bilo podeljenih 11 republiških nagrad na področju šolstva, in sicer pet za življenjsko delo ter šest za izjemne dosežke na področju šolstva. Med letošnjimi prejemniki sta tudi dva iz Savinjske regije.
Mag. Milena Brusnjak je prejela nagrado za življenjsko delo na področju predšolske vzgoje. Svojo pot je začela kot vzgojiteljica v Vrtcu Šoštanj, ki je nato pod njenim vodstvom doživel številne spremembe.
Kot je odbor za podeljevanje nagrad na področju šolstva zapisal v obrazložitvi, je nagrajenka znana tudi kot vodja mnogih projektov na lokalni in državni ravni, kot predsednica Komisije za strokovne izpite pri MIZŠ, dejavna je v Skupnosti vrtcev Slovenije in je neutrudna aktivistka za kakovostno delovanje javnih vrtcev in predšolske vzgoje.
Mag. Albin Vrabič, ki je prejel nagrado za življenjsko delo na področju srednjega šolstva, prav tako
deluje v Šaleški dolini, saj je nekdanji učitelj ŠC Velenje, nato je bil ravnatelj strojne, kasneje rudarske šole. Razvijal je računalniško podprt pouk in bil mentor številnim mladim pri raziskovalnih nalogah v okviru gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Je tudi avtor in soav-tor učbenikov s področja strojništva ter član strokovnih skupin, ki so pripravljale kataloge znanj, nove izobraževalne programe, vajeništvo ...
TC
Stojnica solidarnosti in zaupanja
PREBOLD -Tudi ko bodo vse trgovine ponovno odprte, ko bodo delali frizerji, pedikerji in ko bodo odprta smučišča, veliko ljudi tja ne bo moglo.
Ne samo tisti posamezniki in družine, ki so se s stisko soočali že pred epidemijo, tudi mnogi zaposleni si letos ne bodo mogli privoščiti daril in prazničnih priboljškov, saj življenjski stroški ostajajo enaki, prihodki pa so pri mnogih nižji. Tudi ni pri-
reditev za otroke, na katerih mnogi dobijo edina praznična darila. O vsem tem so razmišljale mame mladih preboldskih košarkarjev, ki so na pobudo novinarske kolegice Ksenije Rozman in ob podpori preboldske občine organizirale izmenjavo manjših daril, prehranskih paketov in oblačil brez predhodnih prijav in dogovarjanj.
Kot je povedala pobudnica akcije, so dobrodelno stojnico, ki so jo poi-
menovale VsehNasStojnica, postavile na tržnici, ob mostu čez Bolsko. Takšno ime so izbrale, ker so vsi odgovorni za red na in ob stojnici. »Nihče nič ne vpraša, vsak lahko pogleda in vzame. Kdor želi podariti, to preprosto postavi na stojnico. Tisti, ki pride do stojnice, lahko vzame tudi za kakšnega soseda ali otroka, ki sam ne more priti,« pove Rozmanova. K stojnici so organizatorke povabile tudi prostovoljke Rdečega križa, Karitas in medgeneracijskega centra, da pridejo, vzamejo in nesejo tistim, za katere vedo, da jim pride prav.
Kot še pove Ksenija Rozman, je bistveno, da gre za neoporečne oziroma nepoškodovane izdelke ter za majhne količine prinesenega in odnesenega. »Sama sem pripravila darilca z barvicami, s flomastri, čo-koladicami, kakšno knjigo, kavo in okraski. Posamezniki so prinesli tudi domačo marmelado, kekse, nogavičke za otroke in pisarniški pribor,« je še povedala sogovornica, ki vse občane vabi, naj se sprehodijo mimo stojnice, ki bo na tem mestu stala, dokler bo izmenjava živela in ne bo zlorab. Morda bo tudi v preostalem delu leta tam zaživela izmenjava lokalnih pridelkov.
LKK, Foto: KR
Na stojnici, ki stoji ob mostu čez Bolsko v Preboldu, je mogoče odložiti ali vzeti manjše pakete dobrot in uporabnih stvari.
Letos je Šentjur oblečen v nekoliko drugačno praznično kuliso.
Povabilo na praznični sprehod
ŠENTJUR - Decembrska druženja so letos onemogočena, v Šentjurju pa so se vseeno domislili načina, kako med ljudi ponesti nekaj prazničnega duha. Sprehajalno pot ob Pešnici krasijo postojanke, ki opozarjajo na dragocene vrednote v teh negotovih časih. Takšno okrasitev je podprla in plačala občina.
Pretekla leta so v občini Šentjur decembra pripravljali druženja ob mestnem ognjišču pred občinsko stavbo. Tam so dogajanje popestrili različna društva, lokalni ponudniki dobrot in sodelujoči iz javnih zavodov. Ker letos takšno druženje ni mogoče, si je ekipa ustvarjalk ob podpori občine zamislila praznično okrasitev, ki ljudi vabi na sprehod. »Naš cilj je bil, da bi sprehajalce opozorili na vrednote, ki so se v tem letu izkazale za ključne. Ob Pešnici smo postavili pet postaj ob klopeh ter poskrbeli za napise z besedami, kot so ljubezen, družina, prijateljstvo, zdravje in sreča. Preprosta okrasitev je v klasičnih božičnih barvah - zeleni, zlati in rdeči,« je povedala idejna avtorica okrasitve Kvirina Martina Zupanc, zaposlena v Razvojni agenciji Kozjansko. Ob sprehajalni poti so tudi table, h katerim se lahko postavijo mimoidoči in se prelevijo v Jurija, ki se letos bojuje s koronaviru-som, v snežaka, Božička ali gospo Božičkovo.
»Upamo, da bodo občani takšno okrasitev dobro sprejeli, saj jo bomo tako lahko prihodnje leto še nadgradili,« je dejala Kvirina Martina Zupanc, ki sta ji pri idejah pomagali še Ana Evelina Plahuta iz Občine Šentjur in Ana Zupanc iz Razvojne agencije Kozjansko. Pri izvedbi so sodelovale še Nina Salobir, Monika Oset in Aurelija Karina Zupanc.	TS
10
KULTURA
Celjska ljubiteljska kultura v času »korone«
preložili ali
Nie odpovedali, le preseli i na splet
V koronačasu smo precej pozornosti namenili delovanju poklicnih kulturnih ustanov v teh posebnih razmerah in manj ljubiteljski kulturi, ki jo uresničujejo številna društva. Ker tudi ta del kulture predstavlja zelo pomemben del ustvarjanja na različnih umetniških področjih in vključuje veliko udeležencev, je prav, da predstavimo še ta vidik kulturnega udejstvovanja.
Tomaž Črnej, vodja celjske območne izpostave JSKD, sicer tudi znan fotografski ustvarjalec
ROBERT GORJANC
Sploh če upoštevamo, da v okviru JSKD v območni izpostavi Celje deluje 65 registriranih društev s približno 2.170 ljubiteljskimi ustvarjalci. »Odpovedali zaenkrat nismo še nič, že drugič smo prestavili Lutkarije in vragolije ter gledališke Vizije, ostale projekte smo prilagodili spletu,« je trenutno stanje, ko gre za delovanje ljubiteljske kulture v Celju, strnil Tomaž Črnej, predsednik celjske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD).
Naš sogovornik je ob predstavitvi usode posameznih projektov povedal, da so udeleženci tako kot za spomladanski tudi za jesenski ciklus celoletnega slikarsko-fotografskega ex-tempora morali ustvarjati v svojem domačem okolju. Dela, ki jih v normalni razmerah
ustvarjajo v čudovitem parku šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Medlogu, so tako kot spomladi postavili na ogled na spletni strani Zveze kulturnih društev Celje, ki je tudi ena od soorganizatoric projekta. Na virtualni razstavi ciklusa Jesen svoje likovne stvaritve, ki jih je strokovno ocenil mentor kolonije, likovni pedagog in slikar Tomaž Mi-lač, predstavlja 26 slikarjev, na ogled so tudi dela štirih fotografov. Virtualno razstavo, ki je posvečena 85-letnici Zleta svobod v Celju, je postavil Se-bastjan Volavc, fotografije del za razstavo je izdelala Nuša Ofentavšek.
Filmfest treh zvezd
na spletu
Eden večjih projektov, pri katerem kot soorganizator
sodeluje celjski JSKD, je Filmfest treh zvezd (ostali soorganizatorji so še Srednja šola za strojništvo,
mehatroniko in medije, Festival 3-Kons, Mestni kino Metropol in Zveza kulturnih društev Celje). Gre za festi-
val neodvisnega kratkega filma, v okviru katerega je bila za 18. decembra v Mkm predvidena projekcija izbra-
nih filmov. Organizatorji k temu festivalu vabijo mlade ustvarjalce, osnovnošolce, srednješolce ter člane društev ali neformalnih skupin.
Zaradi še vedno slabe epidemiološke slike in aktualnih vladnih ukrepov letošnjega sedmega Filmfesta treh zvezd ne bo mogoče izvesti v živo, ampak so ga organizatorji preselili na splet.
V sodelovanju z Zavodom Celeia Celje bo območna izpostava JSKD v središču mesta predvajala filme o različnih dejavnostih ki delujejo v okviru območnega sklada (zborovstvo, sodobni ples ...).
In kakšne posledice bi lahko »korona« pustila za ljubiteljsko kulturno udejstvova-nje? »Upam, da čim manjše. Verjetno najbolj trpi glasbena dejavnost, predvsem zborovstvo in folklora. V polnem zamahu so priprave na Europa Cantat, kjer bodo sodelovale vse izpostave po Sloveniji. Na kakšen način, bomo videli sproti. Smo optimisti,« je vendarle vedro sklenil poročilo o delovanju v koronačasu vodja celjske območne izpostave JSKD Tomaž Črnej.
Foto: SHERPA
Naš sogovornik je še izpostavil, da si v celjski območni izpostavi JSKD zadnjih pet let prizadevajo, da bi društvom zagotoviti primerne vadbene prostore, ki so jih izgubili v Gregorčičevi ulici ob gradnji dodatnih poslovnih prostorov za Zdravstveni dom Celje. »Zdaj ko so prostori nekdanje srednje ekonomske šole prišli pod upravo občine, skušamo s skupnimi močmi priti do prepotrebnih prostorov, ki si jih kulturna društva na Celjskem več kot zaslužijo.«
Celjan začasno na čelu Moderne galerije
Moderno galerijo bo od 23. decembra do konca razpisnega postopka kot v. d. direktorja vodil Celjan Robert Simonišek (1977), ki se je najprej uveljavljal kot pesnik in kritik, kasneje tudi kot pisatelj in umetnostni zgodovinar. Študiral je filozofijo in umetnostno zgodovino ter doktoriral na temo findesieclovske umetnosti. Letos je bil imenovan v upravni odbor Prešernovega sklada.
Ministrstvo za kulturo je pred dnevi objavilo že tretji razpis za delovno mesto direktorja Moderne galerije, ki jo trenutno kot v. d. vodi dolgoletna direktorica tega javnega zavoda Zdenka Badovinac.
Aktualni razpis za delovno mesto direktorja Moderne galerije je odprt do 18. decembra, ministrstvo za kulturo pa ga je objavilo le dan po tem, ko je vlada sprejela sklep o spremembi ustanovitvenega akta Moderne galerije.
Z njim je zmehčala pogoje za delovno mesto direktorja. Če je bil doslej na ta položaj lahko imenovan zgolj nekdo, ki je imel najmanj pet let delovnih izkušenj s področja dela zavoda, po novem zadostuje, da ima kandidat najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih in pozna področje dela zavoda.
Aktiv delavk in delavcev v kulturi je na ministra za kulturo Vaska Simonitija pred dnevi naslovil pismo s številnimi podpisniki, ki se ne strinjajo z imenovanjem Roberta Si-moniška za v. d. direktorja Moderne galerije. Po njihovem mnenju Simonišek nima referenc s področja zasnove, organizacije in izvedbe razstav sodobne umetnosti kot tudi ne vodenja muzeja.	RG
Lutkovni maraton
malo drugače
Kulturnemu društvu Smeško iz Celja zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ni preostalo drugega, kot da je maraton izvedlo v živo s pomočjo spleta. Odziv najmlajših ljubiteljev lutk je bil zelo dober.
Kulturno društvo Smeško je v petek deveto leto zapored pripravilo Sme-škov lutkovni maraton, na katerem je gostilo lutkovne predstave tako za otroke kot odrasle. Kljub nekaj manjšim tehničnim težavam so z organizacijo spletne različice zdaj že tradicionalnega lutkovnega maratona zelo zadovoljni. Nekatere šole so ob tej priložnosti organizirale celo kulturni dan.
Smeškov lutkovni maraton je na sporedu ponavadi tretji konec tedna v oktobru in tudi letos bi bilo tako, če ne bi ravno na dan, ko bi se moralo lutkovno dogajanje v Celjski kulturnici začeti, vlada izdala ukrepov o popolni prepovedi izvajanja vseh kulturnih prireditev v živo z gledalci. »Tako smo v sodelovanju z nastopajočimi začeli razmišljati, kako bi dogodek vseeno izvedli. Dogovorili smo se, da bomo predstave v Celjski kulturnici odigrali v živo brez prisotnosti gledalcev in dogajanje prenašali na Youtubu,« pravi predsednik društva Damir Kolarič.
Povezavo do prenosa so poslali vrtcem, osnovnim šolam in šolam s prilagojenim programom v savinjski regiji. Učitelji so idejo pozdravili. V Osnovni šoli
Franja Malgaja Šentjur in I. osnovni šoli Rogaška Slatina so ob tej priložnosti organizirali celo kulturni dan. »Odzivi šol, vrtcev in staršev so dobri, kljub temu da nam jo je v neposrednem prenosu zagodel škrat - težave na omrežju pri Youtubu - in neposrednega prenosa nastopa čarodeja Andreja in lutkovne predstave Grdi raček nismo uspelo izvesti. Na napako nismo mo-
gli vplivati, zato smo se s tehnično ekipo odločili, da smo po zaključku zadnje dopoldanske predstave do večerne predstave »vrteli« posnetka obeh predstav, ki ju pred tem ni bilo mogoče pogledati v živo,« še dodaja Kolarič, ki ga veseli, da je bil odziv dober tudi na ka-mišibaj večeru z Boštjanom Odrom iz Velenja, sicer voditeljem jutranjega radijskega programa na Radiu Celje.
Vse predstave, tudi večerna za odrasle, bodo na Youtubu dostopne do konca decembra. Do 12. januarja bodo najmlajši ljubitelji lutk lahko sodelovali še na likovnem natečaju na temo predstav z letošnjega Sme-škovega lutkovnega maratona. Že v prvih treh dneh so v društvu prejeli 60 risbic.
ŠO
Foto: GREGOR VREČKO PIZZULIN
KULTURA
11
Kdaj bo Gledališče Celje spet lahko odprlo vrata obiskovalcem?
V upanju na predstave še pred »zelenim načrtom«
V Gledališču Celje niso bili presenečeni, da jim vlada v okviru nedeljskega rahljanja ukrepov ni omogočila ponovnega odprtja gledališča, saj se zavedajo, da je epidemiološka slika še daleč od zahtevanih pogojev, ki so določeni za ponovno obiskovanje gledaliških predstav (povprečje pod 300 okužb na teden). Kljub temu si celjsko kot tudi druga gledališča po Sloveniji prizadevajo, da bi vendarle našla nek konstruktiven dogovor z ministrstvom in odprla vrata še pred izpolnitvijo tega pogoja.
ROBERT GORJANC
Do uvedbe zelenega dela v načrtu sproščanja, ki je hkrati tudi zadnja stopnja, saj pomeni ukinitev vseh omejitev, bo glede na razmere v državi očitno trajalo še dolgo, hkrati to pomeni, da za gledališča veljajo najstrožji pogoji za delovanje. »Menim, da bi lahko gledališča odprli tudi prej, saj se je vsak, ki je jeseni obiskal kakšno predstavo, lahko prepričal, kako dobro je bilo poskrbljeno za zaščitne ukrepe. Na primer med dvema obiskovalcema sta bila dva prosta sedeža, vsaka druga vrsta je bila v celoti prosta, gledalci so uporabljali maske..,« je povedala mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje.
Kot je še dodala, je pred kratkim kolegij direktorjev
slovenskih gledališč imel sestanek na ministrstvu za kulturo, kjer so predstavniki gledališč opozorili na vrsto težav, s katerimi se srečujejo in se še bodo, ko bo prišlo do ponovnega odprtja dvoran za obiskovalce.
»Za gledališče je zelo problematično, če od vlade dobi sporočilo, da >od jutri je spet mogoče izvajanje predstav<. Zelo dobro bi bilo, če bi to lahko vedeli vsaj nekaj dni prej. Pripraviti moramo dvorano, obvestiti obiskovalce ... Prav tako nam je NIJZ preklical že izdana dovoljenja za izvedbo >starih< predstav, Zdaj ne vemo, ali jih bo treba odigrati pod kakšnimi novimi pogoji ali bodo veljali
Mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje
isti protokoli, kot so jeseni. Poleg tega smo na odobritev NIJZ čakali po osem dni, več gledališčem se je tudi zgodilo, da smo dobili negativno mnenje na podlagi popolnih neumnosti. Upam, sploh če bomo lahko vrata gledališča za obiskovalce odprli zelo pozno, da ne bomo spet izgubljali dodatnih dragocenih dni še z birokratskimi zapleti za stvari, ki smo jih že imeli urejene,« je pojasnjevala Tina Kosi.
Stresno delo v negotovosti
V Gledališču Celje sicer lahko nemoteno vadijo, nekatere predstave so že pripravili in jih bodo začeli igrati takoj, ko bo to možno. »Ključno vprašanje je, kdaj bodo gledališča lahko odprla svoja vrata. Ali marca, maja ali komaj poleti? Nihče od nas ni vedeževalec, da bi vedel, kdaj bo številka okuženih padla dovolj nizko. Kar me dodatno skrbi: na
primer število okuženih bo v nekem tednu padlo na 298, potem bo čez teden številka spet čez 300 ... Kaj to pomeni, da bomo spet zaprli vrata gledališča? Težava v primeru zelo poznega odprtja gledališč bo tudi, ker bomo v zelo kratkem času morali odigrati veliko predstav.«
Situacija je zelo negotova in tudi upravnica priznava, da je v takšnih okoliščinah delo težko in stresno. »Menim, da si v resnici večina ljudi želi čim bolj normalno življenje, kajti to stanje, če bo trajalo predolgo, bo imelo veliko drugih negativnih posledic, ne samo v gospodarstvu,« je prepričana naša sogovornica.
Prilagojena
predstava za jubilej
Pred dnevi so v Gledališču Celje obeležili jubilejno, 70. sezono, ki zaradi zaprtja gledališča za obiskovalce mineva zelo žalostno. V gledališču so po prvotnih načrtih želeli jubilej zaznamovati z gledališko predstavo v širši igralski zasedbi, vendar so zaradi zahtevnih zaščitnih ukrepov ta načrt morali opustiti. Zdaj pripravljajo nekoliko drugačen dogodek. »Izvesti ga seveda želimo do
Do zelenega dela načrta sproščanja bodo gledališča glede na epidemiološke razmere v državi morala še kar dolgo čakati.
konca te sezone, a kdaj bo to mogoče, ni odvisno od nas, ampak od sproščanja ukrepov. Upam, da bomo jubilej z odrskim dogodkom počastili spomladi, lahko tudi kasneje. Pripravljamo gledališko--glasbeno predstavo oziroma koncert, ki smo ga prilagodili tako, da bodo igralci prihajali na oder in nastopali v glavnem posamično, da bo izvedba čim bolj varna. V maskah pač ni mogoče igrati,« je še dejala upravnica Tina Kosi. V času našega pogovora so v gledališču beležili eno okužbo pri zaposlenem, ki pa je takoj obvestil gledališče in ostal doma. Ker drugi niso poročali o zdravstvenih težavah, upravnica upa, da se okužba tokrat ni raznesla še na druge člane gledališkega ansambla.
Foto: SHERPA Infografika: gov.si
Življenje Josipa Ipavca na plakatu
Dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje so na povabilo šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) izdelali plakate o skladatelju, zdravniku in šentjurskem rojaku Josipu Ipavcu. S projektom Pop art Josip, katerega cilj je bil tega velikega moža približati mladim, omenjena izpostava JSKD vstopa v leto 2021, ki ga je Vlada RS razglasila za leto dr. Josipa Ipavca.
Šentjurska območna izpostava JSKD si prizadeva za večjo prepoznavnost Josipa Ipavca. Vodja izpostave Anita Koleša si je zadala tudi nalogo, da bi to zgodovinsko osebnost čim bolj približala mladim, ki jih dediščina skladatelja klasične in zborovske glasbe morda ne zanima prav zelo. Za sodelovanje je prosila profesorja v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije v Šolskem centru Celje mag. Petra Arliča. Nanj se je obrnila, da bi med dijaki spodbudili domišljijo za
izdelavo plakata v slogu pop arta, ki je mladim zelo blizu. Odziv dijakov iz dveh oddelkov tretjih letnikov programa medijski tehnik in njihova ustvarjalnost sta jo prijetno presenetila. Nastalo je 26 zgovornih, barvitih in duhovitih del. »Učenci so raziskovali življenje šentjurskega rojaka, kar je najboljši dokaz, da smo na pravi način vzbudili njihovo zanimanje,« je dejala.
Peter Arlič, ki je bil tudi prvi oblikovalec, ki se je pred več kot 20 leti poglobljeno lotil izdelave likovne in grafične podobe Ipavcev, je povedal, da je ena od strateških usmeritev omenjene srednje šole sodelovanje s poslovnim okoljem. »Dijaki tako dobijo priložnost sodelovanja s konkretnimi osebami z različnih industrijskih področij. Seznanijo se s potrebami, tehnološkimi možnostmi, z ovirami in s priložnostmi v konkretnih situacijah. Ravnateljica Simona Črep spodbuja inovativ-nost in ustvarjalnost ter čut za odgovornost, ki tako postaja temelj organizacijske kulture.
Izbrali podobo Ipavčevega leta
Jan Virant iz Ljubljane je izdelal najboljšo celostno grafično podobo, za izdelavo katere je Ministrstvo RS za kulturo sredi oktobra objavilo javni natečaj. Ministrstvo je sicer prejelo 11 predlogov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Ker so bili prispeli predlogi po mnenju strokovne komisije kakovostni in izvirni, bodo predlogi javnega natečaja predstavljeni na razstavi in javni razgrnitvi, ki bo prihodnje leto v Šentjurju, so sporočili z ministrstva.
Učitelji so mentorji in usmerjevalci mnogih idej,« je dejal.
Izrazili so se na svoj
način
Arlič je povedal, da je Josip Ipavec velik del življenja posvetil zdravniški praksi, veliko časa je namenil tudi glasbenim kompozicijam. »Tudi v likovnem svetu se srečujemo z iskanjem harmonije in združevanjem različnih elementov. To vključuje uravnoteženost likovnih spremenljivk in izziv, kako izbrati ustrezno sporočilno rešitev. Mladi ustvarjalci so to raznovrstnost iskali v barvni predrznosti pop arta in tudi v pomenljivih naslovih del Josipa Ipavca. Nastala so odlična likovna dela v obliki klasičnih plakatov ali takšna, ki so primerna za prikaz na novejših svetlobnih panelih.«
Opazovalci bodo po njegovih besedah deležni raznovrstnih barvnih kombinacij, izpeljank Josipovega portreta, izgubljene Vrtoglavke, gibkega Možička ali spet zelo aktualne medicinske tematike, vendar na humoren način. Leto Josipa Ipavca bo po prepričanju sogovornika vsekakor vidnejše in slikovitejše tudi zaradi tovrstnega sodelovanja.
Najboljše bodo
nagradili
Ker javni sklad ne teži zgolj k množični udeležbi pri programih, ampak spodbuja ka-
kovost, sta se Koleša in Arlič dogovorila za izbor najboljših del. Pri tem so sodelovali še akademski slikar Janez Zala-znik in nekateri oblikovalci mlajše generacije. Ocenjevalcem je bilo najbolj všeč delo Nike Drovenik, ki združuje la-stnostni pop art plakata z enostavno in duhovito umetniško govorico. Ta plakat nosi ime najbolj znane zborovske pesmi Josipa Ipavca Imel sem ljubi dve. To pesem je avtorica plakata slišala na enem od nastopov Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev, katerega članica je bila njena mama. Sicer pa je Nika o Ipavcih slišala že v otroštvu, saj je obiskovala osnovno šolo v Šentjurju. »V šoli smo bili ponosni na našega rojaka Josipa Ipavca. V sodelovanju s šolskim pevskim zborom smo Ipavcem posvetili veliko prireditev in tako bolje spoznali to glasbeno družino. Več o življenju in ustvarjanju Josipa Ipavca sem se naučila pri tem projektu, ko sem raziskovala različno literaturo.« Dodala je, da je nagrade zelo vesela, saj je dobila potrditev za svoje delo, samozavest in motivacijo.
Med avtorji klasičnega plakata sta dve enakovredni nagradi osvojila Oliver Rado-savljevič Kovač in Patricija Mlakar. Med ostalimi deli so najbolj prepričali Možiček avtorice Samante Šalamon, Josipi Hane Rojnik in duhoviti pop art pod katerega sta se
podpisala Tjaša Gregorin in Tilen Sotlar in je v stilu Roya Lihtensteina. Omenjeni dijaki bodo nagrade prejeli, ko bodo spet v šolskih klopeh.
Ker je pop art sporočilna umetnost, ki pride najbolj do izraza na ulici, bodo dela, nastala v sklopu projekta Pop
4
art Josip, najprej razstavljena na razstavni kocki na Sveti-novem vrtu v Šentjurju. Po besedah Anite Koleša je postavitev razstave v spomladanskih mesecih prihodnje leto načrtovana na ulicah Celja in morda še kje drugje.
TS
■ :S=U H H

OBLETNICA
JOSIP IPAVEC

Plakat, ki ga je izdelala Nika Drovenik.
12
NAŠA TEMA
Družba je lahko ponosna na prostovoljce
SIMONA ŠOLINIČ
Čut za sočloveka. Empatija. Pomoč. Prostovoljstvo je ena največjih človeških vrednot. Čeprav je epidemija letos postavila prostovoljstvo na nekoliko bolj vidno mesto, je v družbi prisotno že vrsto let. Na vseh področjih življenja. Prostovoljci so ključni temelj družbe, predvsem takrat, ko sistem ne opravi svoje naloge dobro, je tudi njegova podpora, zato je ključno, da gresta sistem in prostovoljstvo z roko v roki proti boljšemu življenju. Brez tega ne gre. Med prostovoljci v Sloveniji je ogromno starejših, za to poslanstvo se odloča vedno več mladih. Torej gre za medgeneracijsko sodelovanje, ki krepi človečnost v vseh nas. Prostovoljci so lahko vzor, opora in steber, na katerega se lahko opremo, ko potrebujemo pomoč. Predvsem pa so zanesljivi in zaupanja vredni.
Vedno več je nezaupljivosti
Turobno vreme in dolgi zimski večeri so od nekdaj povečevali osamljenost in stiske ljudi v hladni polovici leta. Letos je to, kot opaža dolgoletna prostovoljka Olga Hočevar s Polzele, zaradi trenutnih razmer še bolj izrazito. Ljudje so osamljeni in prestrašeni. Člani polzelskega Rdečega križa, katerega predsednica je Hočevarjeva, se trudijo, da bi bilo teh stisk čim manj. A kot opažajo, so nekateri starejši celo tako prestrašeni, da v svoje domove najraje ne bi spustili niti ustrezno zaščitene patronažne sestre, ki sicer obenem opravlja tudi delo prostovoljke.
»Najprej smo mislili, da ljejo na pregled v bolnišnico.
smo najhujše že preživeli v prvem spomladanskem valu epidemije, ko sta bila virus in zaprtje države nekaj povsem novega, a opažamo, da je starostnikom v drugem valu še huje. Na televiziji neprestano poročajo o virusu, kar pri ljudeh vzbuja tesnobo. Že pri sebi vidim, kljub temu da sem človek, ki vse prebere in pregleda, kako neprestano poročanje o širjenju virusa in smrtih negativno vpliva name. Ljudje vedno bolj postajajo nezaupljivi in prestrašeni,« pravi Olga Hočevar, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK) Polzela, znotraj katerega deluje dvajset prostovoljk, ki skrbijo za približno dvesto starostnikov, starih več kot petinosemdeset let.
V	stik s pomočjo
telefona
V	časih, ko je zaradi preprečevanja širjenja virusa treba omejiti druženje, v prvi vrsti stik s starejšimi občani navezujejo s pomočjo telefona. Včasih jih pokličejo, z njimi izmenjajo nekaj besed, jim na ta način vsaj malo popestrijo dan ter obenem skušajo oceniti, v kakšnem stanju so. Nekatere prostovoljke, ko gredo mimo njihovih domov, pozvonijo in od daleč vprašajo, kako so in ali kaj potrebujejo. Hočevarje-va, ki je tudi nekdanja dolgoletna pomočnica ravnateljice v polzelski osnovni šoli, opaža, da je na podeželju v primerjavi z mesti vsaj nekoliko lažje. Ljudje se poznajo in si pomagajo. Včasih gredo za koga v trgovino ali ga pe-
Pri tem na pomoč priskočijo mlajše članice Rdečega križa, med katerimi je tudi študentka Liza Hočevar. Za prostovoljstvo jo je navdušila babica Olga Hočevar. »V teh
težkih časih je za dobrobit občanov izredno pomembno sodelovanje med krajevnimi organizacijami. Prav zato, ker skupaj zmoremo več, smo v KORK Polzela tesno povezani s tamkajšnjim župnijskim Karitas ter z občinsko civilno zaščito.«
Pismo spodbude
Člani polzelskega Rdečega križa so sredi marca, potem ko je vlada sprejela stroge ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, takoj zavihali rokave. Stik so navezali z vsemi starostniki, starimi petinosemdeset let ali več. Posebno pozornost so namenili tistim, za katere vedo, da so sami. »Tisti, ki živijo s svojci, so tako ali tako preskrbljeni, ne samo material-
no, temveč tudi glede dobre volje. Za tiste, ki živijo sami, smo se pozanimali, kdo skrbi zanje,« pravi Hočevarjeva, ki je z ostalimi prostovoljkami vsem napisala in poslala pismo spodbude. V njem so med drugim zajele navodila, kako naj starejši ravnajo v času epidemije in kako naj nosijo masko ter si umivajo
roke. »Starostnikom se zaradi nastalih razmer nismo približevali, seveda nismo pozabili na vse tiste, ki so praznovali devetdeset let. Na njihov prag smo odložili vrtnico in zdravilnega angela, kot smo poimenovali izdelek, ki ga je izdelala ena od naših prostovoljk.« Presenečenje zanje pripravljajo tudi ob koncu
leta. Vsakemu bodo podarile koledar, osvežujoče bonbone, maske, ki jih je izdelala ena od prostovoljk, in voščilnice, za katere je poskrbela osnovna šola. Tradicionalni obisk oskrbovancev v Domu upokojencev Polzela bodo zaradi trenutnih razmer preložile za nekaj časa.
ŠO
Predsednica KORK Polzela Olga Hočevar je za prostovoljstvo navdušila tudi svojo vnukinjo Lizo. V teh težkih časih prostovoljci stik s starostniki v prvi vrsti ohranjajo s pomočjo telefona. (Foto: osebni arhiv)
Na mladih svet stoji
V Celju se je spletla dobra mreža prostovoljnega sodelovanja tudi med civilno zaščito in Celjskim mladinskim centrom. Za potrebe pomoči ljudem je v teh dneh na terenu ogromno prostovoljcev, ki pomagajo na različne načine. Ljudem, ki ne morejo od doma, dostavljajo hrano ali zdravila, pomagajo tudi v zdravstvenih ustanovah.
Prijave za prostovoljno čas, velik po delo zbira Celjski mladinski center, ki že vrsto let krepi prostovoljstvo med mladimi. »Prijavilo se jih je ogromno. Za mlade to delo pomeni zagon, občutek pomoči, izpopolnjevanje in osebno rast,« dodaja poveljnik štaba civilne zaščite Mestne občine Celje Teodor Goznikar.
Goznikar omenja, da imajo v lokalni skupnosti, ne samo zdaj, ampak ves
men tudi vsa društva, predvsem upokojenska, in krajevne skupnosti, ki že ogromno pomagajo na terenu. Mladinski svet Slovenije je pred dnevi objavil rezultate natečaja za prostovoljca leta. Najmlajši (do 19 let) naj prostovoljec je postal Kristjan Veber, ki ga je predlagal Celjski mladinski center. Veber je lani organiziral številne humanitarne
Vedno bolj se za prostovoljstvo odločajo mladi, kar je izredno pozitivno. Kljub epidemiji in omejitvi stikov v tem času, je ogromno prostovoljnega dela izvedenega po telefonih, veliko je videoklicev. Topla beseda in besedni objem zdaj ogromno pomenita vsem, ki zaradi različnih okoliščin ali zdravstvenega stanja ne morejo nikamor.
dogodke, zaradi katerih je bil že v lokalnem okolju izbran za naj prostovoljca in faco leta 2019. Njegova posebna odlika je, da k prostovoljstvu pritegne številne druge, predvsem mlade prostovoljce. Samo lani mu je sledilo več kot sto mladih.
NAŠA TEMA
13
Prenesli smo mu besede hvaležnosti
»Pred dnevi sem bil v zdravstvenem domu v Celju in rad bi samo pohvalil prostovoljca, ki me je takrat usmeril, kam moram iti, in mi pomagal. Prosim, zapišite to, mislim, da je prav, da se ga javno pohvali,« nam je pred dnevi po telefonu povedal naš bralec. Tega prostovoljca smo poiskali, da bi mu prenesli sporočilo. Zvonko mu je ime. Javno se ne želi izpostavljati. Pravi, da se mu zdi pomembno le, da ljudem pomaga.
»Prostovoljstvo mi pomeni ogromno, včasih sem bil tudi sam v stiski in vem, kako je,« pravi. Prostovolj-stvu je zvest že nekaj let, pomagal je v okviru Karitas in Rdečega križa, zdaj je prostovoljec v okviru celjske civilne zaščite. »Živim sam, zato sem rad med ljudmi. V tem delu se najdem,« doda. Svoje prostovoljno delo opiše kot nekaj, kar ga izpopolnjuje. Zadnje tedne pomaga v celjskem
zdravstvenem domu. »Včasih moraš koga pomiriti, veliko je tudi slabe volje ljudi, ampak vidim, da lepa beseda lepo mesto najde. Morda bi morali ljudje biti manj nestrpni. Vidim, da so zdravniki in medicinske sestre resnično obremenjeni in v stresu, saj imajo tudi oni svoje družine. Veliko je starejših, ki imajo opravke v zdravstvenem domu, in jim pomagam, jih usmerim,« doda. Ko vidi, da kdo ni naročen in vseeno pride v zdravstveni dom, pomaga tudi tako, da gre do ambulante namesto njega. »Tudi to se kdaj zgodi. In nekatere stvari lahko uredim. Kot pravim, z lepo besedo se da marsikaj urediti.«
Zvonko opaža, da je v družbi resnično veliko socialne stiske. »To sem občutil že, ko sem delal pri Karitas in Rdečem križu. Mamice so prihajale po pakete pomoči, počutile so se nemočno, niso imele nasmeha na obra-
zu. Socialna stiska je velik problem v družinah. Mnogo stisk je zakritih, saj ljudje o tem ne govorijo. Vidim tudi, da se kdaj kdo znese nad otroki, ko se kje igrajo. To ni prav. Otroci potrebujejo igro, druženje. So naša prihodnost,« dodaja. Ne skriva, da o vsem, kar vidi pri svojem prostovoljnem delu, pogosto razmišlja in da ga včasih stiska ljudi tudi prizadene: »In potem mislim, če bi bil finančno bolj sposoben, bi še več pomagal.« Prizna, da ga ni strah in da bo vztrajal. Za ljudi. »Kot leta 1991, saj sem vojni veteran. Takrat je bila podobna kriza. Lepo je, če si koristen za družbo, za državo,« doda. A preseneti nas, ko pravi, da mu od ljudi, ki jih usmerja in jim pomaga, še nihče ni rekel hvala. Toda Zvonko se zaveda, da je hvaležnost danes pogosto neizrečena, kar ne pomeni, da je ni. Za to je dokaz občanov klic. In zato smo mu besede hvaležnosti tudi prenesli.
OB ROBU
Dragi prostovoljci!
Hvala, ker ste. Ste steber te družbe in ohranjate dostojanstvo ter voljo za pomoč tistim, katerih stiske so pogosto neizrečene. V sebi imate tisto, kar so mnogi v sebi zatrli: sočutje in empatijo.
Hvala, ker čutite in razumete potrebe ljudi, ki so na robu družbe. Na tistem robu, na katerega še vedno večina tudi namerno pozablja, češ, »to ni moj problem«. Vi jim kažete pot, da se da. Ste STMnMA *OT штл motivacija nemočnemu v stiski in vzor SIMONA ŠOLINIČ mogočnemu, da lahko stori nekaj dobrega.
Hvala, ker se zavedate tega, česar se nekateri še vedno ne. Da drug brez drugega ne moremo. Te dni je po družbenem omrežju krožil ganljiv zapis: »Generacije odhajajo, nekatere pa skrbita božič in smučanje.« Res je. Generacije odhajajo. In vi ste tisti, ki te generacije ne glede na vse pogumno držite za roke, ko so osamljene. Ki jim, ker morda nimajo svojcev, polepšate zadnje dni življenja z vlivanjem upanja ali hvaležnosti za to, kar so doživeli. To je vrhunec smisla bivanja. Več od tega ni. Biti skupaj, dati bližino osamljenemu.
Vaša področja delovanja so tako raznolika, da se v omejeno količino besed vsega ne da vnesti. Četudi vam kdo ne reče hvala, se vam zahvaljuje življenje. S tem, da ste to, kar ste. Ljudje s srcem. To šteje.
Največ je vreden stik s človekom
Slovenska filantropija, ki je koordinatorica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva pripravila spletni forum o pomenu prostovoljstva v dolgoživi družbi. Letošnje leto še bolj kot katero drugo dokazuje, kako pomembno je, da so med nami ljudje, ki so ne glede na situacijo pripravljeni podariti svoj čas in energijo za dobrobit ljudi in skupnosti.
Ko govorimo o dolgoživi družbi. Želim povedati, da je
družbi, velikokrat razmišljamo predvsem o starejših, a vendar je za kakovostno življenje ljudi v dolgoživi družbi pomemben način življenja od otroštva do starosti.
»Nismo vsi v istem košu«
A jasno je, da je naša družba starajoča, kar pomeni, da je med tistimi, ki potrebujejo pomoč prostovoljcev, ogromno starejših. »Težava nekaterih je, da nas dajejo v isti koš. Nekateri starejši imajo zelo dobro zdravstveno stanje, so izobraženi in še vedno pripravljeni sodelovati v
v tej skupini starejših veliko znanja in izkušenj, ki so tiste rezerve, ki bi jih lahko država porabila in tako bila višje na lestvici najbolj razvitih držav. Starejši smo navajeni prostovoljnega dela, smo podpora otrokom, vnukom, ogromno se nas vključuje v različne organizacije, kjer pomagamo vrstnikom,« pravi dr. Mateja Kožuh Novak iz Zveze društev upokojencev Slovenije, pod okrilje katere spada projekt Starejši za starejše.
Novakova poudarja pomen prostovoljstva ne le za tiste, ki potrebujejo pomoč, ampak tudi za vse službe in ustanove,
Po podatkih Slovenske filantropije je bilo lani v Sloveniji 284.131 prostovoljcev, ki so opravili 11.612.792 ur prostovoljskega dela v vrednosti 115.706.304 evrov.
Predsednica Slovenske filantropije prim. Anica Mikuš Kos, dr. med.
ki skrbijo za kakovost življenja starejših. »Za mlajše je pomembno, da z njimi podremo ovire in nestrpnost v družbi. Oblast na drugi strani se ne sme s prostovoljstvom samo hvaliti, ampak mora omogočiti, da projekti prostovoljstva živijo in preživijo,« pravi Novakova.
Povrniti dobro sočloveku
Prim. Anica Mikuš Kos, dr.
med., ki je prostovoljka že 30 let, dodaja, da je čas epidemije dodatno spodbudil čut za pro-stovoljstvo. »To je razumljivo,
ker so tudi starejši najbolj ogroženi v tem času in ker jih veliko potrebuje pomoč drugih za vsakodnevno preživetje. Torej je prostovoljstvo zdaj še posebej tesno povezano s starajočo se družbo.« Pravi, da na terenu opažajo, da so starejši še vedno pripravljeni delati, a mnogi nimajo priložnosti, nihče pa jim ne pokaže zanimanja za to. »S
tem, ko jim ne damo možnosti,
jih na socialni lestvici izključimo in dodatno prizadenemo. Zaradi občutka, da ne smejo delati, izgubijo svoje socialne vloge.« Omogočanje prostovoljnega dela starejšim pomeni ekonomičnost, saj lahko s svojimi izkušnjami in znanjem veliko prispevajo k družbeni dobrobiti.
»Pred kratkim me je nekdo vprašal, zakaj sem prostovoljka. Zato, ker čutim odgovornost do družbenega dogajanja, ki povzroča stisko ljudem, zato, da bi povrnila dobro, ki sem ga dobila, ali da se odkupim za vse, kar bi lahko naredila, a kdaj nisem. Ker mi prostovoljno delo osmisli življenje,« pravi. Mladim na srce polaga, da je vse tisto, kar
Prostovoljci Rdečega križa Celje že od novembra pomagajo na covidnih oddelkih v Splošni bolnišnici Celje. V epidemiji je prostovoljstvo organizirano nekoliko drugače zaradi ukrepov proti širjenju virusa, saj so zaenkrat vsi obiski in druženja prepovedani. »Bolnišnica s prostovoljci sodeluje že vrsto let, saj to bogati obe strani. Začeli smo z dijaki višjih letnikov, ki so izvajali družabništvo bolnikom najprej na dializi, nato se je to razširilo še na ostale oddelke, kjer so prostovoljci bolnikom krajšali čas s pogovori, z branjem ali s sprehodi. Zdaj so prostovoljci vključeni v naše delo zaradi kadrovskega primanjkljaja,« pravi mag. Darja Plank, v. d. pomočnice v. d. poslovnega direktorja SBC za področje zdravstvene nege. Foto: RK Celje
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je v svoji poslanici ob dnevu prostovoljstva spomnila na svoj program Starejši za starejše, ki ga izvajajo v društvu že 17 let. V program je vključenih 3.500 prostovoljcev, ki nudijo pomoč starejšim od 69. leta. Samo v približno treh mesecih prve karantene so prostovoljci opravili 40.700 telefonskih pogovorov, izdelali 24.300 mask, obiskali 1.200 uporabnikov programa in dostavili 2.555 paketov pomoči ter hrane.
zdaj storijo za ostale, naložba v njihovo prihodnost: »Ostalim, ki skrbijo za starejše, sporočam, naj jim dajo priložnost, ne le z nego in vajami, ampak tudi s tistim, kar jim bo dalo vrednost in smisel.«
Ne smejo se
■	■ >a •	- ■v■ ■
izgubiti v tišini
Ukvarjanje z epidemijo je ustvarilo podobo, kot da so vse ostale bolezni in skrbi na strani, a še zdaleč ni tako. De-menca na vzporednem tiru ob epidemiji povzroča škodo še naprej, morda zdaj še bolj kot kadarkoli prej zaradi večje izo-
liranosti starejših. Ana Cajn-ko, predsednica društva RESje in avtorica knjige Demenca, moja učiteljica ter prostovoljka že 20 let, poudarja, da na dementne osebe in osebe, ki skrbijo zanje, v tem času nikakor ne smemo pozabiti. »Zdravila niso dovolj. Ugotovili smo, da pravilno ravnanje z ljudmi z demenco blaži. Največ je vreden stik s človekom. Prostovoljce učimo predvsem, kako pravilno ravnati z ljudmi z de-menco, kako se jim približati na način, da starejši obdržijo svojo identiteto, da se ne izgubijo v tišini in svojem svetu.
Empatija - zmožnost, ki krepi
»Nevroznanost je potrdila, kar so ljudje čutili stoletja: da imamo kot ljudje izjemen potencial za sočutje, empatijo. Tako imenovani možganski zrcalni nevroni v nas kot v opazovalcih vzbujajo možganske procese kot v človeku, ki ga opazujemo. Ko je človek žalosten, se žalost lahko poraja tudi v nas. Intuitivno čutimo,« pravi prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog in predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.
»Gre za navdih, da človek pomaga sočloveku. Raziskave so pokazale, da se v naših možganih aktivirajo enake celice kot v možganih ljudi, ki jih opazujemo in doživljajo bolečino. Empatija, ki jo doživljajo prostovoljci, je tako eno največjih daril, ki so dana človeku. Omogoča vstop v svet drugega, zato je največja motivacija za občutek za soljudi,« pojasnjuje nevrolog. Dodaja, da je v novejšem času v ospredje stopil kult mladosti in lepote, hkrati narašča strah pred staranjem. »Gre za novo obliko stereotipa: starizem. S prostovoljstvom ta stereotip rušimo,« še dodaja. Sogovornik prostovoljstvo opiše kot zven našega poslanstva in danosti: »Ima učinke na družbo, saj s prostovoljstvom postajamo humana družba. Ima velik učinek na posameznika. Skrb za sočloveka je eden najboljših načinov za lajšanje stresa, poglablja in širi empatijo, podvoji učinke, širi mentalno obzorje, hkrati obogati izkušnje vseh.«
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog in predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti
14
KRONIKA
Kršitelji, ki jim ni mar
»Kalibrov« nič ne ustavi
December je znan po številnih prometnih nesrečah, ki jih prepogosto povzročijo opiti vozniki. Zaradi epidemije in povečanih obremenitev zdravstvenega osebja tudi policija opozarja vse, naj bodo pri vožnji še posebej strpni in previdni.
Samo v zadnjem mesecu so policisti na našem območju vinjenim voznikom in ostalim kršiteljem prometnih pravil zasegli več kot deset vozil. Rekorder je kršitelj v Slovenskih Konjicah, saj so mu letos zasegli deset avtomobilov. Gre za težke »kalibre« v prometu, ki jih skoraj nič ne ustavi, niti kazni niti številna opozarjanja, da lahko s svojim početjem ubijejo sebe ali druge udeležence v prometu. Alkohol je zelo zasidran v našem regionalnem okolju. Razmere, ko je na cestah zaradi ukrepov za zajezitev epidemije nekoliko manj prometa, takšne primerke še lažje potisnejo na površje.
SIMONA ŠOLINIČ
Spomnimo na voznika, ki je pred tedni v Rimskih Toplicah vozil 108 kilometrov na uro v naselju. Ostal je brez vozniškega dovoljenja, plačati je moral tudi 1.200 evrov kazni.
Lani najslabše v desetih letih
Na celotno statistično poročilo o prometni varnosti za letos bo treba še počakati nekaj časa, pri čemer je znano, da je bila varnost v cestnem pro-
Težava v prometu niso samo vozniki osebnih vozil, ampak tudi ostali vozniki in udeleženci. Tudi tovorna vozila. Zato so tudi vozniki le-teh pod drobnogledom. Fotografija je simbolična.
metu na območju naše regije lani z vidika obravnavanih najhujših prometnih nesreč najslabša v zadnjih desetih letih. V letu 2019 je bilo še posebej zaskrbljujoče, ker so se zgodile štiri smrtne nesreče, v katerih sta umrla po dva udeleženca. Lani je bilo malo manj hudo poškodovanih v nesrečah. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je v letu 2019 presegel 30 odstotkov, tako da dosega skoraj tretjinski delež. Obenem se je močno povišala povprečna stopnja alkoholizi-ranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami, medtem ko se je povprečna stopnja med povzročitelji prometnih nesreč z materialno škodo nekoliko zmanjšala.
Brez dlake na jeziku
Kljub vsem nadzorom in upoštevanju, da kazni za hude kršitve niso ravno nizke, se število vinjenih voznikov in hudih kršiteljev ne zmanjša. Zakaj ne? »Na to je zelo težko odgovoriti. Morda je to odvisno od človeka, kaj sploh dojema za kršitev. Morda je popolnoma indife-renten. Težko je soditi o tem, kako ljudje razmišljajo, ko sedejo za volan vinjeni oziroma kršijo pravila,« pravi vodja oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije na Policijski upravi Celje mag. Elvis A. Herbaj.
V času, ko je na cestah manj prometa, je policija bolj pozorna oziroma hitreje opazi »izjemo«. Torej če je na cesti dnevno v normalnih razmerah približno 20 tisoč vozil na dan, zdaj pa jih je samo dva tisoč, so kršitelji vidnejši policiji. Her-baj ob tem dodaja, da je večini skupno, da gre za kršitelje, ki pravil ne spoštujejo, jih kršijo večkrat in dnevno. In ne gre samo za prometne kršitelje, ampak se isti dokaj pogosto pojavljajo tudi kot kršitelji na ostalih področjih. Sogovornik
Letos so policisti na območju Policijske uprave Celje voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, zasegli 525 vozil.
Nekateri kršitelji imajo že dolg seznam kazni .
kot vedno brez dlake na jeziku tudi tokrat pravi, da je razlika, če nekdo spije alkohol in je kaznovan za kršitev enkrat, nato se zaradi tega zamisli in pravil ne krši več. Druga zadeva je, ko posamezniki to počnejo brez razmisleka in uvida v to, da ogrožajo ostale.
Zadovoljen ne more
biti nihče
Ob tem opozarja na problem, ki je poleg alkohola značilen za redne kršitelje, ki jih pogosto označimo za stare znance policije - ne-izpravna in poceni vozila, ki so kot tempirana bomba, če jih vozijo kršitelji. A to je stari vzorec delovanja kršiteljev. Če jim zasežejo vozila, si nabavijo takšna, ki jih ne bodo pogrešali, če se bo zaseg ponovil. Zato je logično, da ne kupujejo vozil cenovno višjega razreda. Pogosto ti kršitelji na ta vozila namestijo ukradene registrske tablice.
Ocenjevati prometno varnost letošnjega leta je prav tako nehvaležno, dodaja Her-baj. »Če gledamo statistiko, vidimo, da je bistveno boljša kot lani. Ampak če upoštevamo, da več mesecev veljajo določeni ukrepi zaradi epidemije, moramo vedeti, da je prometa na cestah manj. Torej številke najverjetneje ne bodo dejanski pokazatelj prometne varnosti. Nikoli ne bom zadovoljen, če bodo na cestah nesreče in v njih poškodovani ali umrli. S tem nihče ne sme biti zadovoljen,« pravi Herbaj. V svojem značilnem slogu doda, da so nedolgo nazaj ustavili voznika, ki je vozil prehitro, se menda med tem celo posnel in objavil na socialnem omrežju. »Vidite, to je dokaz, da se ljudje izživljajo na cesti. Takšnemu človeku je treba zaseči vozilo, mu zakonsko preprečiti, da bi vozil. Ker takšno početje kaže na ignoranco človeka.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Do 20. decembra tudi letos traja vseslovenska akcija Slovenija piha 0,0. V tem času policija poostreno preverja psihofizično stanje voznikov. Vsi, ki bodo napihali 0,0 in tako s svojim zgledom pokazali, da alkohol ne sodi za volan, bodo nagrajeni z ogledom zdaj že tradicionalnim koncertom Policijskega orkestra z gosti. Toda tokrat bo koncert preko spleta in ga bodo ljudje lahko spremljali kar iz domačega naslonjača. Koncert bo v nedeljo, 20. decembra, ob 20. uri.
Umrl pri spravilu lesa
Sredi preteklega tedna se je na območju Mozirja zgodila tragična delovna nesreča. 59-letni moški je spravljal les. Med delom ga je stisnilo med traktor in priključek. Moški je zaradi hudih poškodb umrl. Kriminalisti so po ogledu kraja dogodka ugotoviti, da je tuja krivda za nastanek nesreče izključena.
Zasegli so mu orožje
Na Mejnem prehodu Dobovec so policisti pred dnevi pri vstopu v Slovenijo hrvaškemu vozniku tovornega vozila zasegli 13 kosov orožja. Orožje je bilo namenjeno kupcu iz Velike Britanije. Ker voznik pri mejnem nadzoru ni priglasil prevoza orožja, prav tako ni imel vse ustrezne dokumentacije podjetja, od koder je vozil orožje, so mu orožje zasegli ter izvedli hitri postopek.
ZA ZDRAVJE
15
Dobro je vedeti, kaj živilo vsebuje
Ste pozorni na označbe na embalažah
živil?
Potrošniki pri izbiri živil v zadnjem času veliko pozornosti namenjajo poreklu in kakovosti. Pri obveščanju v zvezi s tem, imajo pomembno vlogo informacije na označbah živil. Toda še vedno potrošnik tudi zaradi bitke s časom pogosto izbira živila na podlagi informacij in slik na sprednji strani embalaže, ki je običajno skrbno zasnovana, da potrošnika pri odločanju za nakup nagovori s sliko in z besedo. Manj pogosto potrošnik nameni svojo pozornost prebiranju drugih informacij, kot so sestavine živila in hranilna vrednost. Z vidika pomanjkanja časa je to zagotovo razumljivo, vendar ni priporočljivo. Potrošnika slike in besedilo na sprednji strani embalaže lahko privedejo do napačnih sklepov o sestavi in drugih lastnostih živila. Hkrati velik zalogaj za večino potrošnikov predstavlja pravilna interpretacija podatkov na živilih. Včasih je kdo tudi presenečen, kaj vse določeno živilo vsebuje ...
SIMONA ŠOLINIČ
Berite!
Z branjem označb lahko potrošnik prepozna in ustrezno izbere živila glede na svoje prehranske potrebe. Med najpomembnejše informacije na označbah živil sodijo prodajno ime živila, seznam sestavin, hranilna vrednost in rok uporabe. Danes je na trgovskih policah mnogo živil, zato je poznavanje sestave in hranilne vrednosti živil ključnega pomena za izbiro bolj zdravih živil.
V okviru pestre in urav- sko vrednostjo in čim nižjo notežene prehrane izbirajte količino nasičenih maščob, živila s čim nižjo energij- sladkorjev in soli. Vsebnosti
preverite v tabeli hranilne vrednosti. » »Ključno je, da se ne zanašamo samo na lep videz živila ali na prvo stran embalaže, ki nas privlači s trgovskih polic. Pomembne so sestavine živil, kajti samo tako se prepričamo, kaj sploh kupujemo. Šele ko sestavite preverimo, lahko živila primerjamo,« pravi dr. Živa Lavriša, inž. živ. tehnol. ter raziskovalka in vodja izobraževanj o prehrani in zdravem
Kaj pomeni »porabiti do« in »uporabno najmanj do«
Čeprav na druge podatke na živilih nismo tako pozorni, je rok uporabe vendarle eden tistih, ki nas najpogosteje zanima. Rok uporabe živila je čas, v katerem pod navedenimi skladiščnimi pogoji živilo ohrani optimalno varnost in kakovost. Na embalaži živil se - glede na vrsto živila - uporabljata dva načina označevanja roka uporabnosti. »Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo, kar pomeni, da jih po preteku datuma ne uporabljamo, prav tako takšna živila ne smejo biti v prodaji. Rok uporabe »porabiti do« je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže mleto meso, sveže solate, sveže mleko ...
Drugi način navajanja roka uporabe je »uporabno najmanj do«, ki označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so po tem datumu varna za uporabo ob upoštevanju navodil za shranjevanje in pri nepoškodovani embalaži, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo.
življenjskem slogu pri nacionalnem portalu, podprtem od ministrstva za zdravje prehrana.si.
Informacija o hranilni vrednosti živila je na označbi živil običajno predstavljena v obliki hranilne tabele ali v linearnem zapisu. Obvezna elementa hranilne vrednosti sta energijska vrednost ter količina maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin, in soli, ki jih vsebuje
živilo. Na označbah živil so razpoložljive pomembne informacije o sestavinah in hranilni vrednosti, naša odgovornost pa je, da jih preberemo, ovrednotimo in se na podlagi tega odločimo za nakup.
Aditivi
Označba na živilu je pomemben vir informacij in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem oziroma prodajalcem na eni strani in potrošnikom na drugi strani. Namen zakonodaje, ki ureja področje označevanja, je omogočiti potrošnikom razumljive in ustrezne informacije o vsebini in sestavi živilskih izdelkov. Čeprav marsikdo ne ve, da so aditivi lahko označeni z oznako E, s
kemično sestavino ali s tujko. Vse pa pomeni isto. »Aditiv mora biti vedno označen. Če oznake E ni, to še ne pomeni, da aditivov v nekem živilu ni, lahko so torej samo zapisani drugače,« pravi Lavriša.
Različne raziskave kažejo, da potrošniki teh informacij pogosto ne uporabljajo, ker jih preprosto ne razumejo, nimajo časa za primerjavo ali jih niti ne opazijo. Toda za ustrezno obveščenost o sestavi izdelka je treba pred nakupom izdelek vzeti v roke in prebrati podatke. Pomembna informacija na seznamu sestavin je označevanje alergenov. Običajno so takšne sestavine zapisane krepko ali z drugačno pisavo, ki izstopa iz preostalega seznama.
h ' i ti
ir
pc
:i i
RECIKELje vaš zanesljiv partner, ki
vam ponuja strokovno podp vzpostavitvi evidence in por o embalaži, dani na trg RS. močjo boste izpolnili obvezr vam jih nalaga zako
ZA YEC INFORMACIJ POKLIČITE
NA01/58S
K/m
Ж'
oro pri očanju Z našo osti, ki lodaja.
0858.
16
AKTUALNA PONUDBA
Z vašo pomočjo smo obdarili rejniške otroke
Minuli petek je odgovorna urednica Radia Celje Tanja Seme v imenu naše medijske hiše in dveh donatorjev v Citycenter Celje dostavila darila za rejniške otroke. Gre že za dvanajsto leto dobrodelne akcije trgovskega središča v Celju, ki vsako leto uresničuje želje in riše iskrice v očeh otrok, ki jim je usoda začrtala težavnejšo življenjsko pot.
Skiro za Amarja, starega sedem let, je darovalo podjetje Skiroji. si, največja spletna trgovina s skiroji za otroke in odrasle ter z največjo ponudbo skirojev za trike. Dejan Kos, lastnik podjetja, pravi, da se je za sodelovanje v akciji odločil, da bi v prazničnih dneh izpolnil željo in otroku pričaral nasmeh na obraz. Podjetnik, ki je nesebično pomagal Amarju, pravi, da so zanj pravi prazniki, ko se zberejo družinski člani.
Na naš poziv, da nam z darili pomagate tudi bralci Novega tednika, se je prijazno odzvala Suzana Lužar Dobrinjanin iz Celja, ki je s knjigo o živalih in sladkim presenečenjem razveselila prav tako sedemletno Julijo. »Z največjim veseljem bom podarila knjigo, kajti tudi moj pokojni oče je odraščal v rejniški družini, ki mu je omogočila čudovito otroštvo. Naj bo to njemu v poklon in spomin z naše strani in na drugi strani v veselje otrok,« je zapisala darovalka.
Naša medijska hiša je razveselila sedemletno Adrijano, ki smo ji podarili voziček za punčke.
NT, foto: SHERPA
SkiroTi.si
novi tednik
radio cehe
»Sočutje do otrok je letos še močnejše«
Odgovorna urednica Radia Celje Tanja Seme in vodja nakupovalnega središča Citycenter Celje Darja Lesjak
V celjskem Citycentru se v okviru humanitarnega sklada Citycentrovo srce vedno trudijo pomagati tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo.
»Ko smo pred več kot desetletjem razmišljali, komu bi lahko še posebej polepšali praznike ob koncu leta, se je porodila zamisel, da bi obdarili otroke, ki so zaradi različnih usod lahko prikrajšani. Naši obiskovalci so vedno pokazali, da so darežljivi, da imajo posluh tudi za skrite želje, tako da gre za edinstven projekt v Sloveniji, ko z roko v roki z našimi ambasadorji sodelujemo pri obdarovanju otrok iz rejniških družin iz celjske regije,« o edinstveni akciji pravi Darja Lesjak, vodja nakupovalnega središča.
Kakšen je odziv ljudi?
Decembrski, praznični čas povezujemo tudi z uresničevanjem želja in z obdarovanjem. Še toliko bolj pomembno se nam zdi, da darila prejmejo tudi tisti otroci, ki so doživeli grenko življenjsko izkušnjo. S pomočjo centrov za socialno delo v širši celjski regiji se vsako leto povežemo z rejniki. Otroci, ki živijo v rejniških družinah, stari od pet in deset let, narišejo svoje skrite želje. Tako je že dvanajst let. Z ambasadorji dobrote - našimi obiskovalci, pri čemer akcijo podpirajo tudi znani glasbeniki, novinarji, športniki, gospodarstveniki - smo doslej obdarili že več kot 1.700 otrok. Odziv je letos izjemen, kar pripisujem aktualnim posebnim razmeram, ko sta sočutje in empatija do otrok še bolj stopila v ospredje.
Kakšni so odzivi otrok, ki prejmejo darila?
Doslej so otroci iz rejniških družin prejeli darila od Božička na prednovoletnih srečanjih centrov za socialno delo, ki so se vedno potrudili, da je bilo vzdušje praznično, predaja daril pa toliko bolj nepozabna. Letos bodo poskrbeli, da bodo vsa darila dobili otroci na dom, in verjamem, da bo veselje v hiši.
Kaj si želite ob letošnjih praznikih?
Želim si, da bi ohranili motivacijo za prihodnje izzive in »mirno kri«. Spomni-
mo se, da so nas posebne razmere v tem letu v veliki meri zbližale in da so drobne stvari in trenutki tisti, ki nam bogatijo življenje.
Kaj želite obiskovalcem?
Obiskovalcem Citycentra Celje se želim zahvaliti za zaupanje in jim v imenu vseh naših partnerjev želim zdravje in srečo. In kot je nekoč dejal slavni Albert Einstein: »Najboljši način, da se razveselite, je, da razveselite nekoga drugega.«
Čarobni december na Radiu Celje: adventni koledar
December je mesec pričakovanj, mesec želja in načrtov. Pričakovanje je mogoče čutiti vsepovsod. Le še nekaj dni in tu bo božič, le še nekaj tednov in tu bo novo leto.
To je čas, ko se prižgejo praznične luči in nas mraz ter krajši dnevi ne motijo več, ko je čutiti radost in v zraku narašča upanje, ko doma ustvarjamo praznično vzdušje.
Tudi na Radiu Celje odštevamo dneve do božiča s pomočjo posebnega adventnega koledarja. Adventna okenca v Jutranjem ritmu za vas odpira naš radijski palček Zdravko, ki ne skrbi le za zdravje, ampak tudi za presenečenje.
Vsako odprto okence prinaša eno od čudovitih daril, ki vam jih podarjajo naši dobri prijatelji in pokrovitelji: podjetja Šotori Petre, Trgovine Jager, Metrob Ljubečna in Avtotehnika Celje.
Kako sodelovati v adventnem koledarju Radia Celje?
Za sodelovanje v adventnem koledarju se morate prijaviti na spletni strani www.radiocelje.si. Z malo sreče vas bo v Jutranjem ritmu (med 6. in 9. uro) s klicem presenetil radijski palček Zdravko. Ko vas bo poklical, se morate oglasiti in z njim odpreti okence adventnega koledarja, kjer vas čaka čudovito darilo naših pokroviteljev.
Šotori Petre
Podjetje ima lastno proizvodnjo aluminijastih hal in nadstreškov. Letos praznuje 30 let. Njegovo ponudbo preverite na www.petre.si.
Trgovine Jager
Novost! Spletna trgovina www.trgovinejager.com. Nakupujte varno in vedno poceni.
Metrob Ljubečna
V podjetju so strokovnjaki za rast, nego in varstvo rastlin. Prepoznavni so po blagovnih znamkah Rasti in Compo. Obiščite njihovo spletno trgovino www.metrob.si. in izkoristite brezplačno dostavo do 31.12.2020.
Avtotehnika Celje
Privoščite si lepe decembrske dni in izkoristite posebno ponudbo novih in rabljenih vozil na spletni strani www.avtotehnika-celje. si. Za vse servisne in ostale informacije so v podjetju dosegljivi na telefonskih številkah.
Pohištvo po meri
Mariborska 103a, Celje
031 720 657
ceje@akron.si
www.akron.si
AKRON
MOJE POHIŠTVO
Bi www.fingust.si
03/492-71-30
Cesta na ostrožno 22, Celje
FINGUST
MESNINE ŠTAJERSKE
Pragersko
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
17
Trgotur
Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike; nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, komple-tiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjeno-sti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi z polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na triizmenski delovni čas, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Viličarist (m/ž) (Latkova vas)
Od vas pričakujemo poklicno izobrazbo, izpit za viličarja, delovne izkušnje na področju dela z viličarjem in skladiščnega poslovanja, izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s 3-me-sečnim poskusnim delom, delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in sti-
mulativno plačilo (fiksni in stimulativni, variabilni del), redna izobraževanja in usposabljanja, karierni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 24. 12. 2020. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B--kategorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Tehnični nabavnik -
koordinator (m/ž) (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, zanimanje za tehniko, strojništvo
in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje)
Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Kontrojor kakovosti (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov, pripravljenost in sposobnost timskega dela, dobro komunikacijo (možnost usposabljanja sodelavcev), zaželene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, dobrodošle so izkušnje poznavanja standarda ISO 9001:2015, natančnost, fleksibilnost, sposobnost odločanja, delovna vztrajnost ter pripravljenost na večizmensko delo.
Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju grafične dejavnosti - tiskanje na Heidelberg offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kategori-je, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si.
Operater stroja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 1 leto na področju nastavljanja strojev, pripravljenost na večizmensko delo, veselje do tehničnega področja, samoiniciativnost, natančnost, oster vid, ročne spretnosti ter predvsem zanimanje in voljo do dela. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja.
Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si.
Vodja skladišča (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
Pričakujemo končano vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, dvo-izmensko delo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo končano osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandidat deležen natančnega uvajanja in priučitve na delo, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 6 mesecev, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Delnice, deleži, investicijski kuponi -obdavčitev ob prodaji
Gre za temo, o kateri je bilo že mnogo povedanega in že skoraj vsak pozna osnovne značilnosti ali vsaj njihov del, ko pogovor nanese na »previsoko« obdavčitev kapitalskih dobičkov v Sloveniji. A vendar vsako leto prejmemo ogromno vprašanj na to temo, zato ne bo odveč, da se ob koncu tega nadvse nenavadnega leta na kratko dotaknemo vprašanja obdavčitve dobičkov, ki jih fizične osebe dosežejo s prodajo delnic, deležev in investicijskih kuponov.
Obdavčitev
Višina obdavčitve kapitalskega dobička je odvisna od ustvarjene razlike med izplačilom in vplačanimi sredstvi - torej dobička, ki ga boste dosegli v času posedovanja kapitala - in od časa posedovanja kapitala. Od 1. 1. 2020 znaša splošna stopnja za vse dohodke iz kapitala 27,5 odstotka. Za kapitalske dobičke velja izjema, po kateri stopnja z leti lastništva pada - po petih letih znaša stopnja 20 odstotkov, po 10 letih 15 odstotkov, po 15 letih 10 odstotkov, po 20 letih pa še vedno velja celotna oprostitev obdavčitve.
Obdavčitev kapitalskih dobičkov je fiksna oz. cedularna, kar pomeni, da se ne vštevajo v letno osnovo za odmero dohodnine.
Znižanje davčne osnove
Posebej velja omeniti, da lahko pri prodaji vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov, ki ste jih pridobili pred 1. 1. 2003, uveljavljate višjo nabavno vrednost od dejanske. Za njihovo nabavno vrednost se namreč šteje tržna ali knjigovodska vrednost (odvisno od tega, katera je višja) na dan 1. 1. 2006. V tem primeru bo vaša davčna osnova za plačilo dohodnine enaka razliki med vrednostjo kapitala v
času prodaje (2020) in vrednostjo kapitala na dan 1. 1. 2006.
Pri določanju davčne osnove se upoštevajo tudi normirani stroški, ki se vam priznajo v višini 1 odstotka vrednosti kapitala ob od-svojitvi in 1 odstotka od nabavne vrednosti kapitala, pri čemer se na račun normiranih stroškov ne more več ustvarjati t. i. »špe-kulativna izguba«. V praksi smo zasledili, da so določene osebe znotraj krajšega časovnega obdobja izvedle več transakcij - nakupov in prodaj po istih cenah, katerih namen je bil več ali manj samo zniževanje davčne osnove na račun normiranih stroškov. Smiselnost takšnih transakcij je po novem omejena, saj normirani stroški ne morejo biti višji od davčne osnove iz posamezne transakcije. Primer: če danes kupim delnice podjetja A v višini 10 tisoč evrov in jih še isti dan prodam po isti ceni, iz tega naslova nisem ustvaril nobene pozitivne razlike oz. davčne osnove. A sem realiziral skupno za 200 evrov normiranih stroškov, ki jih ne morem uveljavljati kot znižanje davčne osnove za kapitalske dobičke iz prodaj drugih finančnih inštrumentov (delnice podjetja B).
Nepriznavanju špekulativnih normiranih stroškov smo bili priča tudi v preteklosti. FURS je v primeru visokih zneskov takšnih stroškov davčne zavezance preverjal. Če je ugotovil, da so bile transakcije izvedene zgolj z namenom zniževanja davčne osnove, normiranih stroškov ni priznal - ker takšne transakcije predstavljajo nedovoljeno davčno izogibanje po 74. členu ZDavP-2.
Pozitivna davčna osnova iz prodaje enega finančnega inštrumenta se lahko znižuje na račun izgube, ki je bila realizirana iz drugega finančnega inštrumenta (tudi morebitna izguba iz prodaje nepremičnin
iCONSULl
TAX + LEGAL + FINANCE
lahko znižuje dobiček iz prodaje delnic ali investicijskega kupona in obratno). Posebej opozarjamo, da se lahko kompenzirajo samo dobički in izgube iz istega davčnega obdobja in da prenos izgub v prihodnja leta (razen izjemoma) ni mogoč. Tudi tu velja omejitev za špekulativne izgube. Te se ne priznajo, če zavezanec v 30 dneh pred prodajo ali po njej pridobi vsebinsko istovrsten nadomestni kapital.
Kdaj vlagamo napoved
Napoved na FURS vložimo do 28. 2. tekočega leta za transakcije iz preteklega leta. Za vse prodaje v letu 2020 bo tako napoved treba vložiti do 28. 2. 2021. Napoved je treba vložiti, tudi če ste realizirali izgubo. Napoved morajo oddati vsi, tudi npr. mladoletniki, upokojenci ...
Napoved morate obvezno vložiti s pomočjo sistema eDavki, če ste v letu 2020 opravili več kot 10 transakcij. Tu bi opozoril, da FURS kot posamezno transakcijo obravnava vsak nakup in prodajo. Ni torej dovolj, da štejete samo število prodaj v letu 2020, treba je upo-
števati tudi število nakupov, s katerimi ste ta kapital pridobili.
In še to: če ste v letu 2020 prodali delež v podjetju tako, da ste odkupili lastni delež, potem napovedi ne vlagate, saj se ta transakcija po novem šteje kot izplačilo dividende, za katero mora družba sama obračunati in plačati dohodnino ter tudi poročati transakcijo na REK-2 obrazcu.
Kdaj mi ni treba vložiti
napovedi?
Napovedi za odmero dohodnine od kapitalskih dobičkov ni treba vložiti v primeru odsvojitve dolžniških vrednostnih papirjev, v primeru odsvojitve kapitala po izpolnjenih 20 letih imetništva in pri prvi odsvojitvi delnic ali deležev v kapitalu ali investicijskih kuponov, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij (iz naslova certifikatov).
Zavedamo se, da gre zgoraj za splošna pojasnila in da marsikdo dokončnega odgovora na svoje vprašanje ni dobil, zato vas, dragi bralci, vabimo, da z nami aktivno sodelujete in nam pošljete vprašanje z opisom svojega primera.
Dominik Rosenstein, Pogodbeni partner, iConsult, d. o. o.
novi tednik
Vgdi/ii? г Шпиј1.
radio celie
18
ŠPORT
V Val d'Iseru je bil najhitrejši smukač Celjan Martin Čater s štartno številko 41
»Končno sem se zahvalil vsem, ki so me ves čas spremljali«
Kakšna veličastna zmaga! Vsaj v Sloveniji in še zlasti na celjskem območju smo jo tako videli. Bilo je že kar nekaj sezon, v katerih smo pričakovali izbruh Celjana Martina Čatra, a smo bili podobno kot vsi ob njem malce razočarani. Tokrat je šokiral vse na uvodnem smuku sezone za svetovni pokal. Ko je Avstrijec Striedinger prevzel vodstvo s štartno številko 26, so v cilju še pogledali vožnje nekaterih tekmovalcev, potem so bili fotoreporterji preveč nestrpni in so oblegali vodilnega, vsi misleč, da tudi zmagovalca tekme.
DEAN SUSTER
Čatrovi vmesni časi so bili zeleni, opazovalci so predvidevali, da se bodo spremenili v rdeče. Tudi v cilju je bil Čater »zelen«, česar ni pričakoval. Že s petim mestom bi bil zagotovo zelo zadovoljen, tretje stopničke zmagovalnega odra bi bil izjemno vesel, toda zmaga ... Razlezel se je zmagovalni krik možakarja, ki že davno ni več »Tinček s Celjske«. Novope-čeni očka je najhitreje drvel v dolino. Še preden je bila njemu v čast zaigrana slovenska
himna, je povsem korektno podal odgovore v angleščini, s čimer pa ni bil zadovoljen. Poplačan je njegov trud, ki ga je vložil v številnih sezonah, ko so ga spremljale poškodbe. A ni obupal, v nedeljo, 13. decembra, je prikazal svojo najboljšo predstavo doslej. Zaradi nekaj daljših prekinitev je nastopil šele dve uri po začetku tekme. Na zgodovinski dan za celjsko in tudi slovensko smučarijo se nam je oglasil s srečnega prizorišča.
Martin Čater pred fitnesom, v katerem je preživel ogromno časa.
»Njegova samopodoba je spremenjena«
Kakšna sreča, vsaj za Martina Čatra, da se je Ilka Štuhec odrekla uslugam odličnega trenerja Grege Koštomaja, Celjana, ki se nam je nemudoma odzval iz Val d'Isera.
»Bilo je adrenalinsko, evforično. Moramo biti objektivni, česa takšnega nismo pričakovali. Martin je kazal stabilnost v svojih vožnjah, treningi so nakazovali, da je v dobri formi. Dal je celega sebe v vožnjo, bil je agresiven, odpeljal je brez napak. Že dolgo smo mu dopovedovali, da njegova vrhunskost in tehnična dovršenost enkrat morata pasti na plodna tla. Trener Aleš Gorza mi je dejal, da se je Martin odločil odpeljati na vse ali nič.« Dolgo Koštomaja ni bilo v ciljnem izteku. »Trenerji moramo zdaj stati na položaju ob progi do zadnjega tekmovalca. Martina sem objel, tik preden je zakorakal proti odru za zmagovalce. Več smo se pogovorili med kosilom.« Moramo biti jutri in v soboto zelo pozorni na Martina Čatra? »Vsekakor, a treba je ostati na realnih tleh. Toda zdaj bo odločnejši na štartu, njegova samopodoba je spremenjena, takšnega rezultata še ni imel. S takšno popotnico je treba na tekmovalca vedno računati. Martin lahko še marsikaj dopolni v svoji vožnji. Vse je v njegovih nogah.« Superveleslalom in smuk bosta še v Bormiu pred novim letom.
DŠ
Je še ostalo kaj besed, so se vmešale solze?
So se, tudi za to sem našel čas ... Besede? Trdo delo, ponos, zadovoljstvo, zahvala vsem, ki so bili z mano na moji poti. Od tedaj, ko sem bil še otrok, sta bila seveda to moja starša. Potem je sledilo veliko ljudi, predvsem iz celjskega kluba.
Ste si privoščili priboljšek?
V	sobi sem že malo pomirjen odprl steklenico piva.
Pripravili ste si najlepše darilo za 28. rojstni dan, ki bo čez tri dni. Očitno se vam je splačalo iti skozi vse krize v karieri, ki so jo obeležile tudi poškodbe?
V	življenju so vedno vzponi in padci. Po slednjih sem se uspel pobrati, obenem sem iz njih skušal izvleči nekaj dobrega, se kaj naučiti. To mi je pomagalo, da sem zdaj na zmagovalnem odru. Splačalo se je potrpeti, tudi pri tistih borbah s samim seboj.
Je trenutno manj zvezdnikov v smuku?
Nekaj se jih je upokojilo, a v vrhu je še vedno veliko izjemnih tekmovalcev. Na štartu jih je 60, 70 in vsi se poženejo na vso moč. Zmaga tisti, ki pokaže največ. To sem bil tokrat jaz.
Število favoritov je odslej večje, za Martina Čatra. Kdaj boste imeli boljšo štartno številko?
Že v soboto, med 30 zagotovo, morda celo med 20. Obstaja določena prednost, če si bolj spredaj. Toda v nedeljo so bili pogoji tudi zame odlični.
Proga tedaj menda ni bila hitrejša, a je bila bolj obvladljiva. Sta s progo Saslong v Val Gardeni že na ti ali sta skregana?
Nisva ravno skregana, a je res, da na njej boljši kot 25. še nisem bil. Je bolj položna od večine ostalih. Dejstvo je, da so moji apetiti, a ne samo moji, zdaj večji kot pred prvo tekmo.
V soboto je bil zelo zanesljiv tudi med vsemi skoki. (Foto: splet)
Član SK Celje je tudi Grega Koštomaj, ki je vodja moške ekipe v hitrih disciplinah. Kako sodelujeta s someščanom?
Že v prejšnji sezoni se je trudil na vso moč kot trener in svetovalec. Zagotavlja nam konkurenčne pogoje za trening. Mala nacija smo
in treba se je zelo potruditi, da se priključiš velesilam na pravih smučiščih za treninge.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Prve smuči je dobil za prvi rojstni dan«
Martinova starša še živita v hiši, ki leži le streljaj od Celjske koče. V nedeljo je bilo pri njih nepopisno, tako pravita mama Ivanka in oče Stane.
»Prve smuči je dobil za prvi rojstni dan, kratke, plastične. Stopicala sva okoli hiše, čez leto pa se je že spustil sam,« pripoveduje oče, ki se mu je kar milo storilo v nedeljo, ko je opazoval sinov spust. »Večkrat je več ali manj zgrešil linijo, tokrat pa jo je zadel. Ni kaj, odlično,« je pristavil Stane, ki je bil vselej dokaj kritičen pri oceni Martinovih voženj. Ogromno denarja sta starša vložila v sinovo ljubezen, ki je obrodila sadove. Stane in Ivanka sta pred meseci postala dedek in babica, ko je Barbara rodila Lano.
Starejši Martinov brat Bojan mu je vedno stal ob strani, tudi s povsem življenjskimi nasveti. »Težko je opisati občutek, ko zagledaš
»Tudi sam sem zablestel šele kot oče«
Martin Čater in Grega Koštomaj sta člana celjskega kluba, pri katerem je trener Bernard Vajdič, ki je bil dvakrat peti v slalomu v svetovnem pokalu.
»To je bilo fantastično, nepojmljivo. V klubu, kjer smo veliko stvari zastavili na novo, smo neizmerno veseli Martinovega podviga. Iskreno mu čestitam. Sam še kako dobro vem, kaj vse je moral prestati.« Zanimivo primerjavo je našel Vajdič: »Sam sem najboljše rezultate v svetovnem pokalu dosegel po rojstvu sina Glena. Martin je nedavno postal oče. Toda v njegovi disciplini se skoraj vse dogaja pri več kot 120 kilometrih na uro. Za to je potrebna posebna energija. Očitno jo Martin zdaj ima .«
DŠ
številko ena. Kaj je šele Martin doživljal? Dolgo smo čakali njegov izbruh. Tudi ko mu ni šlo, sem mu vedno poslal sporočilo spodbude. Čestitam tudi Martinovi izbranki Barbari, ki mora potrpeti, saj ga često ni doma.« Ko ni bilo točk, so bile vedno glasnejše govorice, da se ne osredotoči dovolj na treningih, da se malo boji končne hitrosti in da se je preveč posvetil avtomobilom. »To slednje sem mu tudi sam omenil med iskrenim pogovorom. Priznal je, da je res in da se tega zaveda. Pojasnil mi je, da se mora tu in tam odklopiti. Razumel sem ga.« Upa, da se bo Martin dobro znašel v smučarskem svetu tudi v naslednjih letih.
Navijači s Svetine na čelu z Janezom Hro-vatom načrtujejo vsaj manjši sprejem, kakršen bo pač možen v teh kočljivih časih: »Ne-nadejano nam je pričaral krasne trenutke.«
DŠ
Bernard Vajdič, Velenjčan, ki je tekmoval za SK Celje.
Grega Koštomaj
Na tekmi svetovnega pokala v francoskem Courchevelu so se alpske smučarke pomerile v veleslalomu. Od Slovenk je točke osvojila le Tina Robnik. Smučarka iz Luč je osvojila šestnajsto mesto.
novi tednik	ППГ\DT	Л Q
Št. 51, 17. december 2020	ОГОП1	I9
Dvajsetletni smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš želi vaditi, skakati, tekmovati
_ "V	I	g ■ V"
Zajc se vedno »tiči v grmu«
Na Celjskem imamo dva nasprotna primera športnikov na snegu: alpskega smučarja, ki so ga priganjali in bodrili pri vadbi ter je pokoril svetovno konkurenco v kraljevski disciplini v Val d'Isereu, in smučarskega skakalca, ki je neizbrušen diamant in je želel trenirati še več, pa so ga zaustavljali in je ostal nepripravljen pred svetovnim prvenstvom v poletih. Ko je povedal resnico, so Timiju Zajcu prepovedali, da nastopi drugi dan v Planici.
DEAN SUSTER
Zaradi izključitve iz reprezentance ni sodeloval še na ekipni tekmi, sporočili so mu, da ga ne bo tudi v En-gelbergu.
Kaj je dejal Timi?
Mladi skakalec iz Hramš je bil v petek zelo razočaran nad svojimi izidi in se je »izkašljal« na družbenem omrežju: »Žal se je danes vse podrlo. Celo poletje sem treniral, da bi danes letel proti
zadnji črti. Mislim, da morajo tukaj veliko odgovornost prevzeti trenerji. Žal moraš pri nas tako delati, kot rečejo, drugače si izključen iz reprezentance. Zato hočem, da tukaj glavni trener prevzame odgovornost za slabe nastope vseh slovenskih skakalcev. Rečem lahko samo hvala lepa in na svidenje.« Očitno je bilo, da je obupan, saj je še malo pred tem razlagal: »Težko rečem, zakaj ni šlo. Danes nisem bil sposoben leteti daleč in upam, da bomo do sobotnih serij našli rešitev. Za
zdaj še ne vem, moram počakati, da mi kdo kaj pove, potem pa bomo videli naprej.« Ob koncu je 20-letni skakalec priznal: »Bil sem premalo odločen. Verjetno je še kakšen drug problem v mojih skokih, formi. Vse se je začelo podirati in očitno nisem dovolj pripravljen za to svetovno prvenstvo.«
Sprožen val obtožb
Kmalu je sledil odgovor oziroma komentar selektorja Gorazda Bertonclja: »Tipičen odgovor tekmovalca, ko malce izgubi občutke. Ni od-skakoval z nogami. V četrtek je vsaj malo, tokrat nič. Ko tekmovalec ne odskakuje, je zakrčen v zgornjem delu. Imel je nizko parabolo leta, nič hitrosti ... Kljub dvakrat relativno dobrim pogojem so bili njegovi skoki kratki.« Selektor se je, kot da bi želel biti ironičen, posvetil Timi-jevi tehnični izvedbi. Zvenelo je, kot da mu tega sam ni povedal. Spor je sprožil val obtožb, Planico je zapu-
Timi Zajc pred skakalnico v Hramšah
stil še Bertoncelj. Na drugi posamični tekmi se naša izbrana vrsta ni uspela izviti iz sivine, na ekipni tekmi je bila solidna, četrta. Timijev oče Boštjan Zajc je za števil-
NA KRATKO
Roglič, Lampičeva in rokometaši
Ljubljana: Kolesar Primož Roglič, smučarska tekačica Anamarija Lampič in moška rokometna reprezentanca Slovenije so najboljša posameznika in ekipa leta 2020 v izboru Društva športnih novinarjev Slovenije. Najbolj obetavna mlada športna osebnost je atlet Kristjan Čeh. Med ekipami se je na peto mesto uvrstil Nogometni klub Celje. Prejel je dva glasova.
Z Bogičevićevo je drugače
Kranj: Košarkarice Cinkarne so se v domačem prvenstvu sprva z dvojno mero oddolžile ljubljanski Ježici, z enako namero so se nato odpravile v Kranj, potem ko jih je Triglav v dvorani Gimnazije Celje - Center v prvem delu lige premagal s 73:70. V celjski ekipi zaradi poškodbe tedaj ni bilo Snežane Bogičević. Tokrat je prikazala izjemno predstavo, v prvem polčasu je dosegla eno točko več (18) kot celotna ekipa Triglava. Cinkarna je slavila s 76:44. Rebeka Abramović, ki je blestela na prejšnjih tekmah Gorenjk, je dosegla dve točki. V obrambi sta nanjo pazili Lea Debeljak in nato Sophie Gbemuotor. Celjanke so zbrale kar 18 skokov več od tekmic. Zaradi visokih zmag v derbijih si lahko obetajo vodilni položaj po rednem delu. Njihovo trenutno vodstvo na lestvici je pomembno tudi zaradi morebitne prekinitve prvenstva. V soboto in nedeljo bodo v ligi Waba doma odigrale obe tekmi z Banovići.
ne nepravilnosti okrivil gorenjski lobi, ki ne privošči uspehov Štajercem.
Pintar ohladil položaj
Timi Zajc se je v ponedeljek prek Smučarsko--skakalnega kluba Ljubno opravičil za izjavo, zaradi katere je bil na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici izključen iz reprezentance. Svoje besede je ocenil za pretirane in izrečene v afektu. Za taktno potezo je seveda poskrbel Rajko Pin-tar. Zajc je zapisal: »Spoštovani klub, Smučarska zveza Slovenije, sponzorji, kolegi v reprezentanci, organizatorji svetovnega prvenstva v smučarskih poletih 2020 in vsi, ki spremljate smučarske skoke! Iskreno se opraviču-
jem vsem, ki sem vas s svojim zapisom in izrečenimi besedami na kakršen koli način prikrajšal ob SP.«
Olajšal jim je delo
Iz SSK Ljubno BTC so sporočili, da so tekmovalca opozorili in da mu želijo dati še eno priložnost. Zajc je v nadaljevanju zapisal: »Ob tem bi rad izrazil velik po-klon organizatorjem in delavcem, ki ste kljub težkim zdravstvenim razmeram vrhunsko pripravili skakalnico, da je zagotavljala več kot odlične razmere za nastope. Predsednik zbora za skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS Ljubo Jasnič je vseskozi ohranjal do mene zelo korekten odnos in z njim nisem imel nobene konfliktne situacije. Vsekakor si želim
nadaljevati sezono in upam, da jo bom lahko. Ob tem se zahvaljujem vsem svojim zvestim navijačem za podporo.«
O posledicah spora v reprezentanci so razpravljala strokovna telesa za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS. Za Bertonclje-vega naslednika so ustoličili Roberta Hrgoto, ki je našo izbrano vrsto začasno prevzel že v soboto. Hrgota je nekdanji član velenjskega kluba, ko je bil tudi najboljši športnik Velenja. In Timi? Neuradna vest pravi, da naj bi se vrnil pred novoletno turnejo. Zakaj šele tedaj? Mladi športnik je funkcionarjem olajšal delo, ko je glavnega trenerja sam prepričal, da je prevzel odgovornost .
Foto: SHERPA
Na tarči zdaj Nantes
Celje: Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je prejel prestižno Sporto nagrado v kategoriji imetnika pravic. V Zlatorogu so zelo ponosni na priznanje. Slabše kaže v ligi prvakov, po zmagi Motorja v Nantesu so zdaj v lovu na šesto mesto tarče Francozi, ki pa so prepričljivo zmagali v Celju.
Analiza po tekmi z Muro
Sežana, Nova Gorica: Celjskim nogometašem v Sežani ni uspelo povišati prednosti pred zadnjeuvrščenimi ekipami v 1. SNL. Golov ni bilo do 92. minute, ko se je sreča nasmehnila gostiteljem. Po podaji s kota je skok izgubil Dušan Stojinović, žogo je še odbil Žan Zaletel, a jo je igralec Tabora Briški uspel brcniti v mrežo. Bolje so se igralci Celja odrezali v Novi Gorici, vsaj rezultatsko. Odličen je bil vratar Matjaž Rozman, sreča se je nasmehnila Celju, kar je dejal tudi trener Dušan Kosić. Za zelo pomembno zmago sta zadela Filip Dangubić in Mićo Kuzmanović po zelo lepih podajah Jakoba Novaka in Amadeja Brecla. Celjani so se nato pripravljali na zadnji letošnji tekmi, obe doma. Včeraj so gostili Koper, v nedeljo bodo še Muro. Bravo je v torek po osvojeni točki pahnil Celje na osmo mesto. (DŠ)
fHoje/, iMtj ЈЈјЛУ
i'J
jtrau
PRVALIGA
•(&• Telekom ^sT Slovenije
PRENOS: Planet
NED, 20.12.2020
15:00
STADION Z'DEŽELE
MALI OGLASI / INFORMACIJE
J^ß
• I .
шл


Foto: Dvorec Novo Celje, Žalec
OBČINA ŽALEC
Vsako leto je edinstveno, vsako nas greje s svojo energijo, ponuja svoje izzive in nas očara z darovitostjo.
Letošnje nas je presenečalo, preizkušalo in nagrajevalo.
Zahvaljujem se vam za zgledna dejanja, solidarnost, za spodbudne besede in dobra dela v letu 2020.
Voščim vam lepe praznične dni ter vam želim zdravja in pozitivne energije v letu 2021.
SREČNO!
Janko Kos, župan Občine Žalec, s sodelavci
STANOVANJE I
KUPIM
KOVA
d.o.o.
15d Celje Tel: 03 428 23 10 e-mail: info@kova si
VARNOST INZDRAVJEPRI DELU POŽARNA VARNOST
VARSTVO OKOLJA IN PRESKUSNI
LABORATORIJ
PROJEKTIRANEE - INŽENIRING
- KONTROLNI ORGAE ZA OPREMO PODTLAGOM
. VARRRSTE4I ZNAKI, GAEILNIKI
NAEEM PREDAVAANICE
Kolektiu podjetja EOVA d.o.o. seoJ30. letoki fso-tavanja Ea.valjujv vsEmpo-loEmmpartnejjEm lei s-rankam. )čamo vam, da se bomj Se Eaprij trudili )rimerno rešitev ea vaše podjen^
m božič v
io leto
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
DACIO sandero 1,5 dci, prevoženih 72.000 km, letnik 2010, rdeče barve, prodam. Telefon 041 500-362.	1205
PANDO, letnik 2013, prevoženih 43.000 km, metalne barve, izredno ohranjeno, prodam. Telefon 031 599-160. 1205 PIAGGIO apecar, letnik 1981, primeren za oldtimerja, prodam. Telefon 041 725-007.
1213
RENAULT twingo, letnik 1999, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 725-007.
1213
STROJI
KUPIM
TRAKTOR, lahko je v okvari, poškodovan ali brez dokumentov in ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 040 507-060.
1081
ENOSOBNO stanovanje v Celju, Vojniku ali Krškem, z dvigalom, od drugega do četrtega nadstropja, kupim. Telefon 051 207-041.
1204
PRODAM
KUHINJSKI pult, d. 210, š. 60, deb. 3 cm (siv/ moder/bež), prodam za 120 EUR. Telefon 041 393-232.	1208
PISALNO mizo Alples, 120 x 60 cm in posteljo s predalom, 200 x 140 cm, prodam. Telefon 031 651-922.	1209
AKUSTIKA
PRODAM
PIANINO August Förster, črne barve, dobro ohranjen, nujno, ugodno prodam zaradi preselitve. Cena 650 EUR. Telefon 070 6 3 0-4 6 4, 031 761-9 0 6. 1207
ŽIVALI
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 40 do 130 kg in 250 kg, prodam. Doma pridelana hrana, dostava. Telefon 031 524-147.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, in izločene svinje prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.n KOKOŠI jarkice, tik pred nesnostjo, možna
dostava, prodamo. Telefon 070 859-446.
p
PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg ter izločene svinje (čoke za salame) prodamo ter zbiramo naročila za breje svinje mladice. Telefon 031 311-476.	p
KRAVO simentalko, brejo v 8. mesecu, prodam. Telefon 070 445-858. 1202 BIKCA simentalca, starega 5 mesecev in pol, prodam. Telefon 031 730-234. 1218 PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041 880-798, 040 412-480. 1190 PAŠNO telico ls, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 031 692-582.	1219
PRAŠIČA, težkega 200 kg, kr-ljenega z kuhano domačo hranon možei zakol, prodam. Telefon 0I0 817-985 . 1212 TELICO, težko R0 kg, za zakj l in teličke, teit keR150 do 300 kg- prodam. Telefon 041 324-2T6.	1215
PRAjl jA, težkejja 220 kg, domača rejv, ugodno protlam. Telefon 041 395-213.1221 KRAVO simenta lko, brejo pet meseciv, drugega teleta, pašno in bikca simentah, starega 14 jni, prodam. Tvlefon 031 84028-.	n
TEIICl, Ržki 180 in 750 kgt rrodam. Telefon I30 293-866.	p
TELId simentalki, stari 6 mesecev, težki po 250 leg, vajeni paše, ceni ene 570 EUR, prodam. Telefon 041 614-286. p
KUSIM
DEBdH, suhe krave in telice, [tlačilo fataj+ DDV, kupim. Telefon 041 6 53-286. iS
AVTO STEKLO
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj+ davek. Telefon
PRODAM
15 bal suhega sena, kakovostno, rezano fi 150, prodam. Telefon 030 647-320.1211 PE SO za prašiče in d robn i kro mpir prodam r Telefon 041 822--93.	1216
SENO prve košnje, 15 otroglih balk irodam. Telefon 1413214-256.	1215
r №| ч MUNIC1PIUM CLAUDIUM CELEIA		
j - - d	Ž	m ^
- j - шшш
" • ŽIVLJENJE, DELO, ZAPUŠČINA
Л \ . -
■rofje^l
CELJSKI
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
KOLUMBOVA HCl
C O L U N 6 Ü i • D & U G H T E P
ALMA M. KARLIN
M
(■■v
ZA VSE NAROČENE PUBLIKACIJE
	
	
	
BREZPLAČNA POŠTNINA
DELOVNO MESTO: diplomirani inženir laboratorijske biomedicine m/ž
	MEDICAL CENTER
IZVIR	ROGAŠKA
ZDRAVJA	
	
Osnovne naloge:
•	svetovanje bolnikom glede pravilnega odvzema biološkega materiala in možnih preanalitskih vplivov;
•	odvzem venske in kapüarne krvr
različnega biološkega materialav skladu s predpisanimi
•	druga dela s svojega strokovnega področja po nalogu
■ t J'
Nudimo:
•	zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev;
•	dinamično delo v podjetju z visokimi standardi.
s" c.
V)
Kandidati naj življenjepis in spremni dopis z obrazložitvijo, zakaj se prijavljajo na razpis za to delovno mesto, pošljejo do 22.12.2020nalucija.turnsek@rogaska-medical.com.
ZE V PRODAJI!
ideja za darilo: NAROČNINA
telemach ■ ^ kanal 271 kanal 152
novi tednik			
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ТМП7Г
muzej novejäezgodovinelcelje
Vabljeni
V MUZEJSKO TRGOVINO PO PRAZNIČNA DARILA!
Bogato izbiro daril si lahko ogledate na spletni strani www. muzej-nz-ce.si.
Naročite jih lahko na telefonski številki 03 428 64 10 ali na spletnem naslovu informacijska@mnzc.si in prejeli jih boste na domač naslov!
http://www.muzej-nz-ce.si
novi tedniki radio celie
Obvestilo oglaševalcem!
Oglasni oddelek NT&RC bo v
četrtek, 24

in v
četrtek, 31. decembra,
ZAPRT.
KRMNI krompir ter več sort jedilnega krompirja prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334.	p
SENO v kockah, možna dostava, prodam.
Telefon 041 763-763.	1220
BELO vino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 953-636.	1222 SUHO seno v okroglih balah prodam. Informacije po telefonu 041 725-007. 1213
DRUŠTVO Ozara Celje, Pisarna za informiranje in svetovanje, Kocenova ulica 4, 3000 Celje, ki nudi pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, je v času epidemije razširilo delovanje tudi na druge osebe, ki so se znašle v stiski in bi potrebovale pomoč. Dosegljivi smo na e-pošti: tanja. mlac@ozara.org; stacionarni telefon (03) 492-5750, službeni telefon 070 550-667. Strokovna delavka: Tanja Mlač. bp
POTREBUJEM varstvo za (starejšo) osebo za cel dan. Urejeno bivanje. Telefon 040 665-507.	1206
OSTALO
PRODAM
SUHA drva prodam. Možna dostava Celje in okolica. Telefon 041 442-999. 1159 NOVO zračno puško, 5,5 mm, prodam za 70 EUR. Telefon 041 763-512. 1203
Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom?
AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www.aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722)
Če me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, ate, dedek, pradedek in tast
FRANC STRAŽE
s Ceste na Brdo 8 v Šentjurju (16. 4. 1939 - 29. 11. 2020)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste bili del njegovega življenja, ga spoštovali in se od njega poslovili z lepo mislijo, kot tudi njegovemu osebnemu zdravniku Goranu Šiljegu in patronažni službi, še posebej sestri Olgi. Zahvala je namenjena tudi pogrebni službi Zagajšek, skupini Eros za lepo odpete pesmi slovesa, trobentaču, praporščakoma in gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen pogreb. Ganljiv govor snahe Katje pa je napolnil naša srca s toplino, za kar ji iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem in vsakemu posebej za podarjene sveče, cvetje in maše njemu v spomin.
Žalujoči: žena Nežika, sin Franci z ženo Darjo, sin Aleš z ženo Katjo, vnukinja Katja z možem Damijanom, vnuka Matija in Jurij, vnukinja Zala ter pravnukinji Sofija in Livija
KOKOŠI pred nesnostjo, bele in rjave ter kakovostna krmila v prodaji na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Telefon (03) 700-1446.	p
MESOREZNICO številka 10 prodam za 10 EUR.
Telefon 041 393-232.	1208
RADIATOR Aklimat, š. 155, v. 62 cm, v uporabi eno leto, prodam 120 EUR. Telefon 041 393-232.	1208
SUHA bukova ali hrastova drva prodam. Možno z dostavo, Šentjur. Telefon 070 367-257.	1217
DVE rumeni plinski jeklenki prodam za 20 EUR/ena. Telefon 041 393-232. 1208
Smrti
Celje
Umrli so: Franc BRGLEZ iz Celja, 70 let, Jožefa KLANČNIK iz Celja, 88 let, Danijela LENKO iz Arje vasi, 72 let, Karolina RIBEŽL iz Celja, 81 let, Marija SVEN-ŠEK iz Celja, 82 let, Jožef ŠABEC z Ljubečne, 60 let, Nijaz HAIRLAHOVIĆ iz Celja, 48 let, Karl JAKOB iz Pri-stove, 82 let, Alojz TOMIN-ŠEK iz Migojnic, 91 let, Erna ČERNE iz Pernovega, 73 let, Elizabeta SKALE iz Velenja, 77 let, Frančiška TRUPEJ iz Spodnje Rečice pri Laškem, 60 let, Alojz LUKAČ iz Spodnje Rečice ob Savinji, 79 let, Branko Peter HUS iz Šentjurja, 87 let, Amalija BASLE iz Šentruperta, 93 let, Alfonz ZAVRŠNIK iz Gaberk pri Šoštanju, 78 let, Katarina RAJH iz Celja, 92 let, Djuro VLADUŠIĆ iz Celja, 82 let, Marija MOSBRUKER iz Celja, 89 let, Martin ČEČKO iz Celja, 90 let, Maks FIŠER iz Štor, 83 let, Jožef ŠALOVEN iz Arclina, 87 let, Ivana KRA-ŠOVIC s Polzele, 92 let, Hilda
ALU platišča z letnimi gumami, 60 col, na 5 vijakov, za avto VW passat, štiri kose, ugodno prodam. Telefon 041 743-750.
1210
RAZŠIRJENA platišča z gumami, čelni na-kladalec za traktor Univerzal, čelno hidravliko za traktor Lamborgini 60, Zetor 5245 ali 6245 in Deutz Fahr Agrolux 410, 80-litrski mešalec Inox za meso ali testo, »mikser« Inox, jeklena platišča z gumami Michelin za nissan qashqai, z original okrasili pokrovi, prodam. Telefon 041 999-910.	p
KREČIČ iz Ljubljane, 92 let, Veronika PEČNIK iz Varpo-lja, 85 let, Srečko LIPNIK iz Škofje vasi, 88 let, Štefan POLJŠAK iz Šentjurja, 79 let, Ivan BASLE iz Šentruperta, 97 let, Stanko Dragutin HOČEVAR iz Celja, 83 let, Franc PUNGERŠEK iz Celja, 90 let, Frančiška BRENKO iz Celja, 86 let, Ana ŠEPETAVC iz Celja, 63 let, Ivana ŠPEGEL iz Loke pri Dobrni, 86 let, Tatjana DEBIČ iz Vojnika, 83 let, Jožef DOJER iz Celja, 78 let, Anton KOPRIVC iz Celja, 76 let, Marijan PILIH iz Celja, 95 let, Pavla SRŠE iz Celja, 94 let, Ladislav MLADIČ iz Celja, 60 let, Velinka VAH-TARIČ iz Celja, 92 let, Jožef BOŽIČ iz Gornjega Grada, 82 let, Irena TURNŠEK iz Podvrha pri Braslovčah, 78 let, Marija PAVLIČ iz Radu-he, 81 let, Bogomir OSET iz Svetelke, 87 let, Ana URŠIČ iz Žalca, 85 let, Marija MAR-KIČ iz Razborja, 74 let, Antonija ZAVRŠNIK iz Dobrovelj, 93 let, Rozalija RŽENIČNIK iz Mozirja 79 let, Ivan HU-DEJ iz Gavc, 80 let, Marija KARLATEC iz Mozirja, 75
214
RA
let, Kristina CESAR iz Velenja, 93 let, Janez ŠMERC iz Jurkloštra, 87 let.
Žalec
Umrli so: Terezija GAČ-NIK iz Spodnjih Grušovelj, 88 let, Kristina PINTAR iz Grajske vasi, 87 let, Gabriela BIZJAK iz Trbovelj, 91 let, Ivan KOKOT iz Žalca, 80 let, Marija UŽMAH iz Griž, 74 let, Katarina MOŠNIK iz Pondorja, 80 let, Karol PINTER s Polzele, 93 let, Milan MEDVEŠEK iz Čepelj, 84 let, Rafael PRAŽNIKAR iz Matk, 86 let, Marija HRIBERNIK s Polzele, 83 let, Marija LEŠNIK iz Velenja, 89 let.
Velenje
Umrli so: Ivanka STROPNIK iz Topolšice, 85 let, Ida MEŠKO iz Velenja, 73 let, Anton GUČEK iz Podkraja pri Velenju, 91 let, Srečko JA-VORNIK iz Šoštanja, 73 let, Stipo KLJAJIĆ iz Velenja, 84 let, Terezija TAMŠE iz Velenja, 69 let, Ladislav ČETIĆ iz Šmartnega ob Paki, 73 let,
V SPOMIN
13. decembra je minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi
MATJAŽ MASTNAK
iz Šmiklavža pri Škofji vasi (3. 10. 1976 - 13. 12. 2019)
Veva, da si nekje med zvezdami v družbi atija in vseh bližnjih ..., pa vendar je bolečina in praznina, ki je ostala, nepopisana. Pogrešava te
p
Srce tvoje več ne bije, nobenih bolečin ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in pradedija
HANSA WILLIJA CURVERSA
iz Kamenč, Braslovče (1941 - 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče in cvetje. Hvala kolektivu Kovintrade Celje, gospe dr. Ireni in soprogu Urošu Majcnu. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen pogreb, društvu upokojencev, pogrebni službi Morana, kvartetu Oljka, gospodu Bojanu Prosineku za govor in čuteče izbrane in zapete pesmi. Ohranite mojega Hansa v lepem spominu!
Žena Fanika v imenu vseh njemu najdražjih
p
Umrl je naš upokojeni sodelavec
JOŽEF MEŠKO,
dr. med.
dolgoletni zdravnik specialist ginekologije in porodništva na ginekološko porodniškem oddelku
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
n
Nada PUGELJ iz Velenja, 93 let, Igor KOŠTOMAJ iz Šoštanja, 58 let, Sava ŠEGRT iz Velenja, 73 let, Štefanija KOVAČ iz Velenja, 85 let, Marijana HRIBERNIK iz Velenja, 98 let, Ivanka LESKOVŠEK iz Šoštanja, 85 let, Anica JAGER iz Velenja, 94 let, Franc RE-HERMAN iz Šoštanja, 83 let, Marjan PUC iz Velenja, 74 let.
Mozirje
Umrli so: Matej KOŠIR iz Kamnika, 91 let, Martina VAVDI iz Strmca, 87 let, Pavla POLANŠEK iz Šmihela nad Mozirjem, 85 let, Janko KROPOVŠEK iz Gornjega Grada, 68 let.
Laško
Umrli so: Stanislava FRE-CE iz Marija Gradca, 71 let, Ana Štorman iz Vrha nad Laškim, 87 let, Stanislav KLI-NAR iz Debra, 80 let.
Šentjur
Umrla sta: Terezija ROŠER iz Celja, 90 let, Ivanka DO-LAMIČ iz Primoža pri Šentjurju, 86 let.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, ponovno obveščajo, da Splošna bolnišnica Celje ni več vstopna točka za testiranje na novi koronavirus. Vstopna točka za testiranje je ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku.
V	Splošni bolnišnici Celje so ponovno vzpostavili posebno telefonsko številko, na kateri lahko poiščete želene informacije o novem koronaviru-su in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro je 03 423 30 79.
Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer:
od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27
ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89. Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo.
V	primeru, da pri hospita-liziranem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran.
Omejen je program nenuj-nih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti, ki jih bodo na pre-
gled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili.
V Splošni bolnišnici Celje so prepovedali obiske hospi-taliziranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 minut. Obiskovalci na obisk pridejo s svojo zaščitno masko, ki si jo namestijo pred vstopom in jo nato nosijo ves čas obiska. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen.
Spremstvo porodnice pri porodu je do nadaljnjega še dovoljeno. Več na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani bolnišnice.
Zdravstveni dom Celje
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, pa so še naprej odprti dosedanji vhodi.
Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00
Covid cona ZD Celje: vsak delovni dan od 7.30-17.30 po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti:
ZD za odrasle (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200, za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285, za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270
ZP Štore (v ordinacijskem času) 03 780 23 10
ZP Vojnik (v ordinacijskem času) 03 780 05 00
ZP Dobrna (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40
Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje.
V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112.
Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh.
Dežurna služba zobozdravstva ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Celje
Delovni čas trgovin
CITYCENTER CELJE
Praznični poslovalni čas v decembru: 7.00-20.45
Vse aktualne informacije o poslovanju nakupovalne-
Telefon 03 54 34 360 Sobota: 8.00-13.00 Nedelja: 8.00-13.00 (tudi med prazniki)
URGENTNI CENTER CELJE
(pon-ned: 24 ur) na tel. št. 03 423 30 79
V urgentnem centru Celje naj pomoč poiščejo le tisti pacienti z okužbo ali s sumom na okužbo z novim koronavi-rusom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč.
CELJSKE LEKARNE
Spremenjen odpiralni čas dežurne lekarne v Celju: Lekarna Center bo do preklica zaprta ponoči od 21.00 do 7.00.
Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00
Lekarna Citycenter: po-nedeljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00
Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00
Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00.
Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani.
Knjižnice
Do preklica oziroma spremembe vladnega odloka deluje v knjižnicah brezstična izposoja. Dovoljen je osebni prevzem knjig pri vhodu pred knjižnico, kjer je zagotovljen minimalen osebni stik. Želeno gradivo lahko naročite s pomočjo aplikacije Moja knjižnica ali po telefonu. Tudi vračila gradiv potekajo nemoteno. Vse podrobnosti lahko preverite po telefonu v svoji knjižnici.
ga središča in posameznih prodajaln si oglejte na strani www.city-center.si ali Face-bookovi strani.
Megamarket Interspar in drogerija dm-drogerie markt sta odprta od ponedeljka do sobote od 7.00 do 20.45, nedelja in prazniki zaprto. Drogerija Müller: ponede-ljek-sobota od 7.00 do 20.30. Sensilab in Premium Pet Boutique: ponedeljek-petek od 9.00 do 20.00 ter v soboto od 8.00 do 20.00. Celjske lekarne in Biotopic: ponede-ljek-petek od 9.00 do 18.00 ter v soboto od 8.00 do 18.00. L'Occitane in Gardenia: po-nedeljek-sobota od 10.00 do 18.00. Baby center (v omejenem obsegu): ponedeljek-so-bota od 10.00 do 19.00. Optika Clarus: ponedeljek-petek od 10.00 do 17.00; sobota od 10.00 do 15.00. Frizerski salon DOK: ponedeljek-sobota od 9.00 do 20.30. Manikira Urban Spa: ponedeljek-so-bota od 9.00 do 19.00. Aban-ka (blagovna znamka Nove KBM): ponedeljek-petek od 8.00 do 14.00; sobota od 8.30 do 12.00.
Osebni prevzem dnevno sveže ponudbe »to go«: Restavracija Interspar -prevzem v Megamarketu Interspar, Čokoladni atelje Dobnik, Teta Frida, Pek Matjaž, Pizza Špica. Naročene izdelke lahko prevzamete ( »click&collect«): A1, Baby center, Bags&More, Big Bang, Hervis, Mass, Rossi sport, Sgermobil, Telekom Slovenije in Top Shop. Cvetličarna Gardenia - dostava cvetja na dom v Celju, po predhodnem naročilu na 05 934 66 06.
PLANET TUŠ CELJE
Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto.
Tuš hipermarket je v decembru odprt od 7.00 do 20.00.
V nakupovalnem centru nemoteno obratujejo: Tuš hipermarket, Tuš drogerija, Celjske lekarne, Optika Vallis, Banka NKBM, Cvetličarna IN, Tiamo parfumi, Frizerstvo, Čistilnica Penca, nova prodajalna za male živali Tačka.
Prevzemno točko imajo: A1, Od A do Ž, Decathlon, čevljar-
stvo Pesjak, obutev Proalp ter Restavracija Tuš in kavarna in slaščičarna De la Creme.
Mogoč je nakup živil s prevzemom v prtljažnik vozila v okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com.
Informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani ter na Facebooku.
TRGOVINE JAGER
Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 7.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto.
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 7.00-20.00, oziroma od od 7.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si.
TRGOVINE HOFER
Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si
Pošta Slovenije
Delovni časi pošt ostajajo nespremenjeni. Pošta Slovenije poziva vse prebivalce, stranke in poslovne partnerje, naj obiščejo pošto oz. se poslužujejo uporabe poštnih storitev le, če je to nujno. Prav tako je omejeno število strank v prostoru glede na velikost prostora pošte. Še naprej vro-čajo pošiljke brez fizičnega stika, na prostem, hkrati pa uporabnike prosijo, da se v čim večji meri pri plačevanju poslužujejo plačevanja s plačilno kartico ali po predračunu ter tudi za uporabo alternativnih oblik za sprejem in izročanje pošiljk (paketoma-tov, paketnikov, kot tudi možnosti dostave na dogovorjeno lokacijo). Izplačila pokojnin
Razstave na prostem in kulturne ustanove
Razstava Pokrajinskega muzeja Celje Dvorišče Knežjega dvora:
panojska razstava Predstavitev Pokrajinskega muzeja Celje; do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje
Virtualni ogled razstave
Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento--mori/)
Panojska razstava Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad
Kozjanski park Podsreda
Virtualni praznični koledar Kozjanskega parka - na
Facebook strani parka ali Insta-gram profilu ali na spletni strani www.kozjanski-park.si bodo do božiča svoje sledilce virtualno razveseljevali z zgodbami in zanimivostmi iz Kozjanskega regijskega parka. Vsako adventno nedeljo namesto prižiga svečke praznična nagradna igra!
Muzej Velenje
Razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na spletu: https://muzej-velenje.si:
»Družmirje. Bila je vas, zdaj je jezero.«
Meeting Ornaments: The Textile Tradition in Slovenia and Lithuania / Srečanje vzorcev: slovenska in litovska tekstilna tradicija Razstava Jože Lampret Razstava Citre Razstava in projekt »Velenj-čan sem!« Razstava Velika noč Razstava 1. maj, praznik dela Občasne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem:
prek pokojninskih nakaznic potekajo na način brez fizičnega stika, na primernem mestu na naslovu prejemnika, o čemer ti prejmejo ustne napotke pismonoše.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 17. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek,
18. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 19. december
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 20. december
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 21. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek,
22. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda,
23. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
www.knjiznica-celje.si
Pogumno odpirajte nove platnice -i,./v in nova vrata, zavedajoč se, '' v--da za negotovostjo današnjega dne'' ■' •• ; • leži obljuba svetle prihodnosti.
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo ter njihove obratovalne čase.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE,
KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove (izobraževanje na daljavo)
-	vrtci (izjema so otroci staršev, ki opravljajo dela, pomembna za delovanje družbe in države oziroma starši, ki potrebujejo nujno varstvo)
-	nastanitve (hoteli),
-	gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari,
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...),
-	športno-rekreacijske dejavnosti, fitnes centri,
-	kinematografi,
-	diskoteke in nočni klubi,
-	kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije),
-	storitve iger na srečo,
-	knjigarne.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO:
-	prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalnah,
-	lekarne,
-	prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki kamor sodijo tudi optiki,
-	tržnice (izjema velja za organizirane javne tržnice, za katere velja tržni red, ne pa za premične stojnice),
-	kmetijske prodajalne (lahko prodajajo tudi npr. gradbeni material),
-	bencinski servisi,
-	banke in zavarovalniške storitve,
-	pošta,
-	dostavne službe,
-	servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske in avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), izjema velja tudi za avtovleko,
-	dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo te storitve, prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, sta lahko v prostoru prisotna izvajalec in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava in jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
-	gradbena dela v oziroma na naseljenih gradbiščih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij,
-	javni potniški promet vključno z železniškim in žičnicami (v omejenem obsegu)
-	frizerski in kozmetični saloni
-	avtopralnice
-	cvetličarne
-	kemične čistilnice
-	druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti zdravja.
Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini
Trg svobode Šoštanj: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj
F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Multimedijski projekt MOV360
Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gradu
Festival Velenje
Delavnice in predstave si lahko ogledate virtualno na spletni strani Festivala Vele-
nje www.festival-velenje.si, na FB-strani in na YouTube kanalu Festivala Velenje ČETRTEK, 17. 12.
18.00 Čarobne četrtinke: Pajkovke plesna predstava Plesnega teatra Velenje
19.00 Modni svet Matica Velerja: Teatralna ekspresivnost e-odprtje razstave Galerije Velenje
PETEK, 18. 12.
18.00 Doma(če) zavito darilo škratova ustvarjalnica
SOBOTA, 19. 12.
10.30 Čarobne sobotnice: Svinjski pastir predstava Lutkovnega gledališča Velenje
NEDELJA, 20. 12.
18.00 Zasneženi svečnik
škratova ustvarjalnica
PONEDELJEK, 21. 12.
18.00 Pika praznuje Božič 1. del zgodbe Božiček pripoveduje
TOREK, 22. 12.
18.00 Pika praznuje Božič 2. del zgodbe Božiček pripoveduje
SREDA, 23. 12.
18.00 Pika praznuje Božič
3.	del zgodbe Božiček pripoveduje
Velenje: Praznični črkolov, do
4.	1. 2021_
Mestno središče, začetna postaja Titov trg pri kipu Rudarja
Iskanje črk na posameznih postajah, črke bodo po opravljeni poti tvorile geslo.
Velenje: Sreča(l)išče, do
8. 1. 2021_
Voščila na poti: na vrhovih izbranih okoliških hribov in na Škalskem jezeru so postavljene posebne novoletne smrečice z dobro željo.
Pravljično Celje
Poudarek je letos na praznični krasitvi mesta, svetlobnih elementih, foto kotičkih, Božičkovem kotičku in drugih podrobnostih.
Vse dogodke si bo mogoče ogledati na družbenih omrežjih Zavoda Celeia Celje - Facebook profilu Pravljično Celje in Visit Celje ter Youtube kanalu Visit Celje.
Program spletnih dogodkov bodo objavljali sproti na svojih kanalih.
Na Krekovem trgu bo do konca decembra stala vodno--svetlobna zavesa, ki bo del praznične krasitve in osvetlitve. Za praznično vzdušje bodo poskrbeli tudi s pomočjo ozvočenja na celjskih ulicah. Po zvočnikih bomo predvajali ambientalno glasbo in nekatere od že posnetih vsebin. Do 31. decembra bodo predvajanja vsak dan med 10. in 20. uro.
Vabljeni k ogledu virtual-nega sprehoda skozi Pravljič-
Dvorec Novo Celje
NEDELJA, 20. 12.
17.00 Adventni koncert: Skupina Dominik
premierno predvajanje na YouTube kanalu https://www.youtube. com/user/ZKSTZalec. Pposnetki bodo na ogled tudi na STV. Po premieri ostajajo posnetki dostopni na spletu.
no Celje na omenjenih Facebook profilih ali na povezavi: https://www.visitcelje.eu/sl/ izdelek/pravljicno-celje/. Naslednji videoposnetek bo objavljen v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri. Ogledate si ga lahko tudi na TV Celje.
Gledališče Celje
Vabijo vas k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih postopoma dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo YouTu-be. Najmlajši si lahko ogledajo predstavo Svetlane Makaro-vič: Pekarna Mišmaš.
Oglejte si njihov Facebook in Instagram profil, kjer objavljajo različne rubrike: Karantenske skrivnosti, Obrekovalnica, Mlada dramatika, Kul-tura, Rožmarin za spomin, Ciciban-ka in Cicifuj, Abonmajček od doma. Sedemdeset let delovanja Gledališča Celje na socialnih omrežjih predstavljeno z mejniki, ki so ga najbolj zaznamovali.
Čarobni december Žalec 2020
Čarobno decembrsko dogajanje na njihovi spletni strani https://www.zkst-zalec. si/sl-si/objave/3890/carob-ni-december ali FB-strani: https://www.facebook.com/ ZKSTZalec
Kuhali bodo z Božičkovo sestro Fredriikko, plesali s plesnima palčicama Jingle in Bell ter se učili s palčkoma Alaba-strom in Fredom. Na praznični
spletni strani bo 23. 12. otroke pozdravil tudi Božiček.
V Zgodbah iz naših krajev objavljajo vaše fotografije okrašenih smrek, doma izdelanih okraskov ali video vsebin vaših skritih talentov. Pridružite se jim in sodelujte v nagradnih igrah.
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Virtualna razstava 4. dela druge celoletne likovne kolonije Štirje letni časi (zima - pomlad - poletje - jesen) 2020 na temo jeseni. V organizaciji ZKD Celje in Šole za hartikultu-ro in vizualne umetnosti Celje v sodelovanju z JSKD OI Celje. Najdete jo na povezavi: https:// www.artsteps.com/view/
5fbb7038e7fa106cadc5054 Razstava je v počastitev 85-le-tnice Zleta Svobod v Celju.
Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan
Celjski mladinski center
Spletni dogodki:
ČETRTEK, 17. 12.
17.00 Četrtkov čvek - Kaj dobrega skuhati (za božično večerjo)?
na Zoomu, obvezna je predhodna prijava na info@mc-celje.si
PETEK, 18. 12.
10.00 Predstavitev izsledkov raziskave med mladimi in mladinskimi organizacijami v Mestni občini Celje
na Zoomu, obvezna je predhodna prijava na info@mc-celje.si
18.00 MCC vam pove:
Podkast z mavricami (o dobrodelnem Leo klub Mavrica Celje) na FB-profilu in Youtube kanalu Infopentlje in Celjskega mladinskega centra
TOREK, 22. 12.
17.00 Spletna učilnica: Poceni po svetu
Študentka Sara Vintar bo predstavila svoje potovanje po azijskih državah. Na Zoomu. Več informacij na spletni strani www.mc-celje.si
Knjižnica Šentjur
Na oddelku za odrasle je na ogled praznična knjižna razstava Po praznikih diši.
Zopet je na voljo Maček v ža-klju - če nimate ideje, kaj brati v prazničnem decembru, vas na oddelku za odrasle ponovno čaka vrečka knjig različnih zvrsti po izboru knjižničark. Na Facebook in Instagram profilu ter spletni strani Knjižnice Šentjur so informacije o vseh dejavnostih v knjižnici ter aktualne knjižne novosti.
Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo:
ČETRTEK, 17. 12.
9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
18.00 nekaj vam želim povedati, pogovor z Vlasto Nussdorfer
PETEK, 18. 12.
9.00 3. zimska bioritemska joga s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
18.00 Pravljico za otroke Psiček z božičnega kruha bo pripovedovala avtorica Janja Sivec iz Društva Legende
PONEDELJEK, 21. 12.
9.00 Kuharska delavnica s Slavico Javornik
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Komu bom prinesel lučko?
TOREK, 22. 12.
9.00 Slovenske šege in navade ob božiču
18.00 Čudovito vesolje s Sebastijanom Jakšo
SREDA, 23. 12.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar
18.00 Pravljični večer za odrasle z Ireno Roškar Vsebine so brezplačne, po premieri ostanejo dostopne.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 51/ Leto 75 / Celje, 17. december 2020
Pravljični gozd v soju stotine lučk
str. 34-35
m?- ■	V
■ -i Г -t- -i si -r ■■:	
	'V
« t -■ lili!	1 ■
	i'i., t!
^шжз &




■ '.Xlv
Џж1 к
r< ...
Jurij Repenšek, likovni Znanstvenik z
ustvarjalec str. 28-29	mnogimi talenti
str. 30-31
Ustvarjalci v umetniški četrti
str. 32-33
26
INTERVJU
Stand up komik Gašper Bergant iz Luč ostaja zvest črnemu humorju in Zgornji Savinjski dolini
»Verjetno bom letos prodal
več krvavic kot šal«
Njegovi stand up kolegi pravijo, da občinstvo po njegovih nastopih ne ve, ali bi ga posvojilo ali bi ga odpeljalo na psihiatrijo. Zgornjesavinjčan namreč ne pozna pomena besede tabu in ruši stereotip o zadržanosti Slovencev. Skoraj enako je znan po svojem narečju kot po črnem humorju, zase pravi, da medtem ko mestne srajce iščejo »bejbike« v »miničih«, on išče ženske v »firtohih«.
ŠPELA OŽIR
Gašper Bergant iz Luč je širši Sloveniji postal znan s predstavo Brade, v kateri je združil moči z Boštjanom Gorencem - Pižamo in s Perico Jerko-vićem. S pisanjem besedil je pustil pečat v kar nekaj televizijskih oddajah, medtem ko mu lahko v zadnjem času prisluhnemo v podcastu Fejmiči, v katerem na svoj prepoznaven način skupaj s prijateljem Žanom Papičem razpravlja o vsem živem.
Večina, ko naleti na vaše ime, najprej pomisli: »Aha, to je tisti stand up komik z zgornjesavinjskim naglasom.« Bi lahko rekli, da je v teh letih postal vaš zaščitni znak?
Odkrito povedano nikoli nisem imel želje ali potrebe, da bi spreminjal naglas. Ljudem, ki so iz neke regije in nimajo več naglasa, ki naj bi bil zanje značilen, niti ne zaupam preveč. Če je človek pripravljen skriti oziroma spremeniti naglas, kako naj vem, da ni sposoben narediti še česa veliko hujšega.
Po osnovni šoli ste se vpisali na škofijsko gimnazijo v Ljubljani in od takrat ste z glavnim mestom ves čas povezani. Veliko Slovencev, ki se npr. preselijo v Ljubljano, hitro zajadra v ljubljansko narečje, ki je v zadnjih letih kar nekakšno slovensko »mainstream« na rečje. Pogosto ga slišimo na nekaterih televizijskih, radijskih postajah ... Kako vam je naglas sploh uspelo obdržati?
Nikoli se nisem obremenjeval z naglasi. V njih sem kvečjemu užival. Bil sem v dijaških in študentskih domovih ter zaradi tega obkrožen z vsemi možnimi različicami slo venskega jezika. Narečja so kot vino. Zaradi regionalnosti so ekskluzivna in v njih je zapisana zgodovina naših prednikov. Če boste dovolj zanimivi, se bodo že potrudili, da vas bodo razumeli, drugače pa vam »žabarščina« tudi ne bo preveč pomagala.
Ste bili kdaj deležni zbadanja na račun svojega naglasa, če seveda izvzameva šale na vaš račun,
»Prvi načrt je bil, da zadevo samo speljeva. Nisva vedela,
kako bo in kaj točno bova počela, zdaj pa se podcast Fejmiči počasi razvija v nekaj malo bolj legitimnega.«
ki jih v zadnjih letih slišimo od vaših stand up kolegov. Zame ena boljših šal - na žalost se ne spomnim več, kdo je njen avtor - je zagotovo, da je vaša mama tipičen primer, kako se svojega dela ne nosi iz službe. Je namreč učiteljica slovenščine.
Je kar na rednem sporedu. Na nekaj se morajo »obesiti«, naglas in videz sta pri dogodkih, kot so »roasti«, seveda v prvem bojnem planu. Se pa seveda, tudi ko ni občinstva, zbadamo med sabo. Tako si nekako izkazujemo ljubezen. Navadnih poklonov si nismo sposobni dati.
Prihajate iz Luč, ki jih pogosto omenjate v svojih šalah. Npr. doma ste v delu, ki se imenuje Solzna dolina, saj pozimi sonce ne sije več kot 15 minut. Kar malo šokirana sem bila, ko sem ugotovila, da ste kot otrok izmikali donacije, ki jih je vaš sosed prejemal od turistov, ki so si pred njegovo hišo ogledovali njegovega nagačenega medveda. Tudi zame
je bila namreč v otroštvu na poti v Logarsko dolino obvezna postaja ta utica s tem medvedom ...
Mislim, da je bilo bolj bizarno to, da so ljudje dajali prispevke za nagačene živali sredi naselja. Sredi kraja smo imeli »kvazi« muzej zgodovine lova mojega soseda. Ko je z uspešnega lova pripeljal kakšnega jelena ali gamsa, smo se vsi zbrali v njegovi garaži in občudovali te bodoče zrezke in obešalnike. Tega odraščanja ne bi zamenjal za nič na svetu.
Če se vrneva k škofijski gimnaziji in dijaškemu domu. Nekako se tam niste
znašli. Zakaj ste izbrali to srednjo šolo in kaj vas je potem najbolj motilo?
Kot tipičen paglavec tudi jaz nisem imel pojma o nadaljnjem šolanju. Vpisal sem se zaradi lahkovernosti in nevednosti o tem, kaj me zares veseli in kaj čaka. Da bodo pod pretvezo krščanske naravnanosti tako zelo pritiskali na nas, mi niti na misel ni padlo. Tu se lahko navežem na besede svoje babice: »Na zunej ej, na znotrej fej!«
Nato ste na Gimnaziji Ledina, kamor ste se prepisali, prvič spoznali »čefurje«. In kaj ste ugotovili? So predsodki o njih upravičeni?
Prvič sem spoznal kolege, ki so o znamkah oblačil vedeli več kot o znamkah česarkoli drugega. Pridobil sem priložnost spoznati drugo kulturo in vero ter kar je najpomembnejše, kulinariko. Predsodki so za vsakega drugačni, tako da se malo težko poglobim v
»Edini decembrski datum, ki ga imam v letošnjem koledarju, so koline. Delal bom želodce in salame, vmes bom poskusil
spisati kakšno predstavo ali serijo.«
to. Lahko samo povem, da če že koga kdaj ne maram, ga ne maram osebno oziroma individualno. Ne delim ljudi na »grupe« oziroma ekipe.
Eden od vaših talentov je risanje. Ali to pomeni, da ste imeli vse zvezke in zapiske porisane? Kaj ste najraje risali?
Neprestano sem risal in še vedno to počnem. Ne samo zapiske, celo teste sem ob straneh včasih porisal. Najraje sem risal živali, risanje ljudi mi nikoli ni šlo preveč dobro.
Izbrali ste študij arhitekture, a ste kmalu ugotovili, da se med arhitekti ne vidite. Kot ste nekoč povedali v šali, ste bili edini med študenti, ki ste znali našteti več stand up komikov kot znanih arhitektov in letnic zgradb.
Tako kot pri srednji šoli sem tudi tu šel bolj na podlagi upanja in nasvetov drugih, kot da bi šel študirat tisto, kar bi mi bilo bolj pisano na kožo. Arhitektura je super študij, če nimaš rad ničesar drugega razen arhitekture. Ogromno zahteva od človeka in sam sem bil za ta študij žal premalo prisoten. Tako miselno kot fizično. No, tudi plače arhitektov niso več, kar so bile včasih.
Je morda to tudi čas, ko ste se prvič nekoliko resneje začeli spogledovati s stand up komedijo in z mislijo, da bi lahko to počeli profesionalno?
Da, ker sem prvič opazil, da sem sposoben nasmejati popolne neznance. Nočem biti preveč nesramen, ampak ko se usedeš za mizo arhitektov, ni tako zelo težko biti bolj zanimiv kot oni. Zato sem se moral preizkusiti tudi na odrih.
Seveda ne moreva mimo vašega smisla za črn humor. Če še toliko sovražite to vprašanje,
INTERVJU
27
»Narečja so kot vino. Zaradi regionalnosti so ekskluzivna in v njih je zapisana zgodovina naših prednikov.«
vam ga moram vseeno zastaviti. Ali se vam zdi, da smo Slovenci pripravljeni na tovrsten humor? Sama pri sebi namreč opažam, da sem se ga morala navaditi. A ko ga človek »sprejme«, ugotovi, da je »res hud«. Seveda v pozitivnem pomenu besede.
Poseben stil humorja najde tebe in ne ti njega. Imaš pač takšnega, kot ga imaš. Zagotovo imam osebno bolj »nišnega«, ampak zaenkrat je dovolj ljudi, ki jim ugaja. Imam pa seveda tudi zelo »spucano« različico za abrahame in poslovne zabave. Ker je seveda razlika, ko ljudje pridejo do tebe in zaradi tebe in ko prideš ti do njih.
Kdaj v vaši glavi nastajajo šale? Kako nastajajo? Se morda usedete za mizo in računalnik ter razmišljate?
Ponavadi zelo spontano. Več kot razmišljam o neki stvari, večja je možnost, da bom
v njej našel nekaj smešnega. Če se že kdaj namensko usedem za računalnik in pišem šale, je to po naročilu oziroma za posebne projekte.
Kako gledate na svoje prve nastope? Kaj bi na njih spremenili?
Kot nujno zabavno zlo tega poklica. Prvih nekaj let zagotovo bolj uživaš v druženju kot v nastopih. Ti so ponavadi mučenje občinstva in učenje na licu mesta. Če bi že kaj spremenil, bi bilo to, da bi jih imel več. Ker se samo z vajo izboljšaš.
Kaj vam roji po glavi, ko ste na odru? Kam gledate? Se ozirate na odzive ljudi in šale sproti prilagajate?
Najraje imam, če občinstva ne vidim, ampak da ga samo slišim. Več kot je gledalcev, lažje je nastopati. So določeni pogoji, pod katerimi je nastop boljši. Nizek strop in tema recimo. Sliši se morda banalno, ampak je res
popolnoma drugačno vzdušje, če sta ta dva elementa prisotna. Je pa tako, da če sta občinstvo in njegov odziv dobra, ne razmišljaš o čem drugem kot o nastopu. Če gledalcev ne čutiš, začneš razmišljati o tem, če tvoj avto ni zaparkiran, ker veš, da boš takoj po končani zadevi prav pobegnil vanj.
Poleg stand up nastopov se ukvarjate tudi s pisanjem za televizijske oddaje. V katerih oddajah ste do zdaj sodelovali?
Vid in Pero show, Skečoholiki, Na žaru, Ta teden z Juretom Godlerjem, Kaj dogaja ... Najbrž je to to.
Dotakniva se tudi vašega zadnjega projekta, podcasta Fejmiči, ki ga snemate s prijateljem Žanom Papičem. Priznati moram, da je že naslov precej zabaven. Kako sta zastavila podcast, kaj se skriva za njim, kdo so gosti in koliko podcastov sta že posnela?
Prvi načrt je bil, da zadevo samo speljeva. Nisva vedela, kako bo in kaj točno bova počela, zdaj pa se oddaja počasi razvija v nekaj malo bolj legitimnega. Včasih imava goste, ko jih ni, bereva in komentirava pisma bralcev in bralk. Število poslušalcev iz meseca
v mesec narašča in naslednji cilj je pridobiti kakšnega sponzorja. Drugače se bojiva, da nama bo montažer počasi ušel. Do zdaj smo jih posneli 43.
Še hujšate? Cilj naj bi bil izgubiti deset kilogramov, če sem prav zasledila.
Trenutno samo ohranjam to postavo, do katere me je pripeljal trener Gašper Simčič. Sem izgubil 15 kilogramov in lahko spet nosim hlače z otroškega oddelka. »Korona« pravila zdaj ne dopuščajo treningov v fitne-
»Sredi kraja smo imeli >kvazi< muzej zgodovine lova mojega soseda. Ko je z uspešnega lova pripeljal kakšnega jelena ali gamsa, smo se vsi zbrali v njegovi garaži in občudovali te bodoče zrezke in obešalnike. Tega
■	V V	•	I •	• I
odraščanja ne bi zamenjal za nič na svetu.«
su, zato pretečem približno deset kilometrov na dan.
V zadnjih letih so podcasti v Sloveniji zelo priljubljeni. Prinašajo ustvarjalcem tudi kaj ekonomske koristi ali gre bolj za promocijo? Kako je s sponzorji, z naročninami?
Trudimo se »monetizirati« zadevo, je pa na našem trgu zaenkrat še dokaj nova in z vidika oglaševanja še ni tako znana. Prepričan sem, da se bo v prihodnje to spremenilo. V tujini je to praksa in prinaša odlične rezultate. Nama s Papičem zagotovo koristi z vidika prepoznavnosti in zanimanja ljudi za najine nastope, a je treba poplačati tudi trud in vložen čas montažerju Kapitanu. Brez njega oddaje enostavno ne bi bilo. Trenutno imamo kar nekaj zvestih naročnikov in uspelo nam je že pridobiti posamezne oglaševalce, tako da sem glede prihodnosti zelo optimističen.
Od premiere predstave Brade so minila tri leta. Kako je bilo sodelovati z Boštjanom Gorencem - Pižamo in s Perico Jerkovićem? Verjetno ste pridobili kar nekaj izkušenj.
Bili smo super trio tako v zaodrju kot na odru. Imeli smo 106 ponovitev in niti enega prepira. Zal mi je edino, da smo jo malce prekmalu posneli, ker bi drugače druženje lahko nadaljevali še eno sezono.
Je morda »korona« kako zarezala v vaše projekte? Se obeta kakšen večji?
Seveda je. Vse je obstalo in trenutno imamo vsi odmor. Edini decembrski datum, ki ga imam v letošnjem koledarju, so koline. Delal bom želodce in salame, vmes bom poskusil spisati kakšno predstavo ali serijo. Verjetno bom letos prodal več krvavic kot šal.
Foto: osebni arhiv
Г
28
PORTRET
V Mozirju ohranjajo zanimiv star slovenski običaj. Jurij Repenšek kot eden od trikraljevskih kolednikov.	Z medšolske Jamnikove kiparske kolonije, ki je nastala na Repenškovo pobudo. Jurij jo vsa leta tudi vodi.
Vsestranski Jurij Repenšek iz Mozirja je med drugim likovni ustvarjalec in pedagog
»Utišajmo sprejemnike, odložimo telefone!«
»Zame je življenje izziv, ki ga ne želim zgolj izkoristiti, ampak napolniti, oplemenititi. Zanima me mističnost, saj je življenje vendar dar. Zato ne sedi doma za pečjo in ne čakaj, kaj ti bo naklonjeno,« poudarja Jurij Repenšek iz Mozirja. Javnost ga pozna kot slikarja, likovnega pedagoga, predsednika Kulturno prosvetnegaa društva Jurij Mozirje, družinskega pevca, kolednika, po lutkovnem abonmaju, ekstemporu, kot nekdanjega občinskega svetnika, po skupinskih kolesarjenjih ... »Družbo je treba predramiti za delo v skupno dobro, poiskati svoje in naše talente ter jih povezati. Tako nam je lahko lepše,« je prepričan vsestranski Jurij Repenšek.
BRANKOJERANKO
Pravi, da ima raje, da se ga označuje za likovnega ustvarjalca kot za slikarja. »Bolj sem likovni pripovedovalec o sebi, svoji čustvenosti ter o lepoti ustvarjanja in bivanjskega okolja,« poudarja. Risanje in petje ga spremljata vse življe-
nje in to dvoje pomeni zanj možnost polnega, dejavnega življenja. »Veliko likovnega sem se naučil iz opazovanja in zanimanja za likovnost naših in tujih slikarskih umetnikov. In vedno sem raziskoval, kaj lahko odkrijem v sebi,
kje lahko poiščem znanje in nazadnje svoj likovni izraz,« pravi o tem delu svojega ustvarjanja. Jurij Repenšek se prepušča nikoli dokončani izpovednosti. Ob tem ni zanj nobenih meja ali ovir.
Pisanje ikon
Repenšek med drugim piše ikone. Za ikone namreč uporabljamo izraz, da so pisane in ne slikane. To znanje je pridobil na srečanju v kulturno-iz-obraževalnem domu v Tinjah na avstrijskem Koroškem. »Pisanje ikon pomeni zame srečanje z duhovnostjo, omogočajo mi meditacijo in umirjenost, česar med poukom v šolskem razredu ne morem doživeti,« je obrazložil. »Ikone, ki so jih menihi pisali pred stoletji, so pogled v onostranstvo. Pravijo, da so sveto pismo za nepismene. To je torej tradicija, ki je vredna posnemanja,« je prepričan likovni ustvarjalec iz Mozirja. Pravoslavje ga nav-
dušuje tudi zaradi vzhodnega načina petja, obredja ter neponovljivega stavbarstva. Prav tako ga je pritegnil ekumeni-zem, povezovanje zahodne in vzhodne krščanske kulture. Nekatere Repenškove ikone so postavljene v njegovi leseni ekumenski kapeli sv. Jurija. Nastala je pred dvema letoma.
V času študija na pedagoški akademiji je Jurija Repenška pritegnila grafika. »Pri tej tehniki je zanimiva negotovost pred tiskom, saj nikoli ne veš povsem, kaj se bo pod grafičnimi valji izcimilo.« Blizu mu je tudi kolagrafija, ki mu omogoča eksperimentiranje. Motivika v Repenškovih grafikah ni zelo pomembna, saj prevladuje čar strukture. V zadnjem času Repenška zelo privlači relief, saj ga zanima na ploskovit način prikazana plastičnost, oblost skulptu-re. Gre za montažne reliefe iz češnjevega ali brestovega lesa, ki ga navdušujeta s
svojo strukturo in teksturo. Izdeluje reliefe svetnikov, ki so godovni zavetniki njegovih družinskih članov. Tako so nastali reliefi svetega Mihaela, Jurija, Tilna, Florijana in Neže, ogleduje si še Blaža ... Zanima ga tudi modeliranje v glini, mala sobna plastika. Tako nastajajo bikci, razpela, jaslice ... »Bikci izražajo moč živali, so simbol napadalnosti in trdoživosti, kar je zame izziv,« pravi Jurij Repenšek.
Časa mu zmanjkuje, zato je trenutno opustil ustvarjanje akvarelov. Svoja dela zelo rad razstavi v zamejstvu. Njegova zadnja razstava je bila v Porabju, v Monoštru.
Likovni pedagog
Jurij Repenšek deluje kot likovni pedagog v osnovni šoli v Gornjem Gradu. Dobro se zaveda, da dela z učenci, ki bodo jutri nosilci kulture, mame in očetje, športniki,
Mozirsko kulturno prosvetno društvo Jurij je zelo prepoznavno po ekstemporu Mozirski gaj, ki je nastal na pobudo Jurija Repenška. Prireditev vsa leta tudi vodi. Letos je ta bila že 26. leto. »Z organizacijo ekstempora si prizadevam, da bi občani izkoristili posebno priložnost in spoznali delo umetnika v ateljeju. Gre za likovno prepoznavanje in uživanje gledalca ob nastalih delih,« je povedal Repenšek. Boli ga, ker ne prihajajo na slovenske likovne razstave niti dijaki umetniških šol, za kar pravi, da je tako, kot da ne bi dirigent prisluhnil nobenemu drugemu zboru razen svojemu. Veliko je ljudi, ki se imajo za »kulturne«, vendar na razstave ne prihajajo. To pripisuje njihovi samozadostnosti.
cijo in umirjenost,« pravi likovni ustvarjalec Jurij Repenšek.	Pisanje ikon ... Na fotografiji je eno od Repenškovih del.
Lesena ekumenska, katoliško-pravoslavna kapela v Mozirju. V njej so Re-penškova dela.
PORTRET
29
Pojoča družina Jurija Repenška. Nastopa skupaj s soprogo ter štirimi otroci.	Na odru ... Igralci ene od gledaliških iger, ki jih je režiral Jurij Repenšek. Nastopil je tudi kot igralec.
»Zame je življenje izziv, ki ga ne želim zgolj izkoristiti, ampak napolniti, oplemenititi,« poudarja vsestranski Mozirjan Jurij Repenšek.
zdravniki ... »To, kar se dogaja med otroki med odraščanjem, je neponovljiva zgodba, odlična izkušnja ter spoznanje, da je človek ustvarjalno in družabno bitje. Sreča je živeti z mladimi, jih spremljati na njihovi vzgojno-izobraževalni poti. To je čar tega poklica,« pravi Repenšek.
Na njegovo pobudo je pred dvanajstimi leti nastala med-šolska prireditev Jamnikova kiparska kolonija, med katero ustvarjajo v lesu. Kolonijo vsa leta tudi vodi. »Opažam, da je za ustvarjanje v šolskih programih premalo časa. Veliko je področij, ki učence okupirajo, in na koncu zmanjka časa za umetnost,« pravi likovni pedagog. Pravi, da je pomembno odkrivanje talentov, čeprav se ti razvijajo - ali so najdeni - šele pozneje. Razmišlja o razstavi svojih nekdanjih učencev, ki so danes akademski slikarji, ilustratorji, oblikovalci ...
»Prav je, da občani sodelujemo v družbenem življenju občine. Lepo je, da se občina dobro razvija, da se naš trg lepša, da imamo dobro infrastrukturo ter da se ljudje dobro poznamo in znamo sodelovati,« poudarja Jurij Repenšek, ki je deloval dva mandata kot občinski svetnik. Meni, da je sodelovanje pri delovanju občine dolžnost vsakega občana. Repenšek sodeluje tudi v mozirski župniji in to kot pevec njenega zbora.
Koledniki,
spevoigre, lutke ...
V Zgornji Savinjski dolini in širše je zelo prepoznavno kulturno prosvetno društvo Jurij, ki ga vodi njegov ustanovitelj Jurij Repenšek. Imenovano je po mozirskem župnijskem zavetniku, čigar poslanstvo je zelo zgovorno - to je zmaga dobrega nad zlim. Letos je 25-letnica delovanja društva, ki vključuje kar celotne družine.
Člani pripravljajo različne kulturne in druge dogodke. Društvo želi ohranjati staro kulturo, med katero so kole-dovanje, kresovanje, tepežka-nje, ljudsko petje, miklavže-vanje po starem ... Za razliko od večine drugih slovenskih krajev ohranja Mozirje na primer star koledniški običaj. V tej občini delujejo namreč kar tri trikraljevske koledniške skupine: v društvu sv. Jurija, v Lokah in na Lepi Njivi. »Ljudje so predvsem pred drugo
Jurij Repenšek je bil med drugim pobudnik kolesarskih potepanj, ki jih pripravlja kulturno prosvetno društvo Jurij. Takšna potepanja Jurij Repenšek tudi organizira in se jih udeležuje. »Vsako leto smo tako organizirali tedensko kolesarjenje in pozabili na vse domače težave,« je povedal predsednik društva. Med drugim so kolesarili od Mozirja vse do konca Blatnega jezera ter nazaj domov, bili so v Dubrovniku, Dolomitih, na Slovaškem in Poljskem. Prav tako so obiskali rojake v Reziji, na Koroškem in v Porabju.
svetovno vojno veliko koledo-vali in tako sporočili sosedom veselo novico o Kristusovem rojstvu. Dodali so še lepe želje za dobro letino, pokadili dom in ga še blagoslovili. Kako lepo izročilo!« je povedal o preteklosti in sedanjosti koledovanja kolednik Jurij Repenšek. »Zakaj ne bi tega izročila ohranili? Utišajmo sprejemnike, odložimo telefone! Življenje naj bo v znamenju iskrenih pogledov, nasmehov, dobrih želja in dobrih dejanj!« spodbuja Repenšek. Ko pridejo koledniki, so zanje različna mozirska vrata na stežaj odprta. Lepo so sprejeti. Na vhodna vrata zapišejo kratice treh kraljev in zapojejo. »Takšna srečanja so za nas - sicer kralje za en sam dan - izredno duhovno sporočilo in navdih. Tisto, kar nam ljudje darujejo, poklonimo za dobrodelne namene,« je še opisal predsednik društva sv. Jurija.
Dejavnost društva sv. Jurija je nasploh pestra. Do nedavnega je uprizarjalo tudi spevoigre, kot sta na primer Miklavž prihaja ali Kovačev študent. S Triglavsko rožo je bila obujena stara pravljična zgodba našega alpskega sveta . »Vse je bilo spontano, z velikim navdušenjem in ljudje so uživali. Najlepše je bilo, ko te je recimo kdo v trgovini pohvalil ter se ob dobri igri nasmehnil,« se spominja predsednik društva sv. Jurija.
Letos je tudi 25-letnica lutkovnega abonmaja, ki je nastal na Repenškovo pobudo. »Spoznali smo, da moramo nekaj ponuditi tudi najmlajšim. To zahteva naš, sodobni čas. Zame je lutka zanimiv izrazni medij, kar v gledališču težko nadomestiš z drugo igro,« pravi predsednik društva sv. Jurija. Zanimanje za zgornjesavinjski lutkovni abonma je veliko, gledalci so iz celotne doline. Predstavljajo se jim lutkovna gledališča od blizu in daleč, celo s Slovaške. Prvi otroci, ki so si ogledali prve abonmajske predstave, so danes v dvorani že v vlogi staršev. Društvu omogočajo abonma sponzorji, med njimi je Občina Mozirje.
V znamenju petja
Med druženjem članstva je nastal družinski pevski zbor, ki ga vodi Jani Šuligoj. Zaradi epidemije so člani zbora za takšno druženje trenutno prikrajšani. V družinski zbor so vključeni tudi najmlajši družinski člani. Zaradi njih je bil na vajah večji nemir, vendar so najmlajše uspeli zaposliti kot pevce. »To, koliko današnji otroci sploh še znajo peti ljudske pesmi, je seveda veliko vprašanje ... Naš poskus je bil potreben in uspešen, zato sem ga vesel,« je zadovoljen prizadeven zgornjesavinjski kulturni delavec.
Tudi mozirsko srečanje pojočih družin, ki se imenuje Družinsko petje, ima že če-trtstoletno tradicijo. Društvo sv. Jurija povabi nanj pevske družine iz različnih krajev Slovenije in zamejstva, obiskovalci prireditve pa imajo priložnost občudovati nareč-nost in melodičnost slovenske pevske duše. »To je neverjetno, občudovanja vredno. S tem se Slovenci res lahko pohvalimo. Če je takšno petje še vrednota našega časa, pa je veliko vprašanje,« ugotavlja Repenšek. Ugotavlja, da tone ljudsko izročilo naših
Repenškova kolagrafija, ki ima naslov Razpočnica.
prednikov v pozabo in da so nam ljubše tuje melodije, v tujih jezikih. »A vendar je slovenski narod ob tej kulturi obstal in preživel vsa temna obdobja, ker se je boril. Danes se borimo za povsem nekaj drugega. Se zavedamo, kaj izgubljamo?« se sprašuje sogovornik.
Družinsko petje ohranja tudi Repenškova družina. To je navdihovalo že prednike po Jurijevi in soprogini strani. Repenškovi pojejo ob
godovih in drugih družinskih praznikih. Večglasje predstavlja njihovo ustvarjalno potrebo, blagost sozvočja in čutenje izrazne moči petja. Udeležujejo se srečanj družinskega petja po Sloveniji in v zamejstvu. »Ko bi se ljudje zavedali, kolikšna je tudi terapevtska moč petja, bi to s pridom uporabili. Pesem bogati človeka, ga dviga k njegovemu bistvu, tolaži, krepi in osrečuje,« prisega Jurij.
Foto: arhiv JR
Bikca ... Med Repenškovimi kiparskimi deli
30
PORTRET
Profesor dr. Samo Kralj iz Žalca prejel Zoisovo priznanje za raziskovalne dosežke
Znanstvenik s tisoč in enim talentom
»Raziskovanje je kot boks. Večino udarcev je v prazno in moraš biti dobro pripravljen, da ti uspe >knockout<.«
Žalčan Samo Kralj je z dušo in s srcem predan fiziki, a to še ne pomeni, da ga v življenju izpopolnjuje zgolj raziskovanje na tem področju. Zelo dobro mu gre od rok igranje klavirja, medtem ko ga bralci Novega tednika poznajo kot avtorja karikatur, ki jih je v časopisu objavljal sredi devetdesetih let. Njegova velika ljubezen je namreč tudi risanje, za katerega v zadnjih letih zaradi poglobljenega znanstveno-razi-skovalnega dela nima več toliko časa kot nekoč.
SPELA OŽIR
Še povsem sveže je njegovo Zoisovo priznanje za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi. Je namreč svetovno priznan strokovnjak na področju teoretičnega modeliranja defektov v tekočih kristalih, na temo katerih je med letoma 2013 in 2019 s sodelavci objavil več kot 50 člankov v mednarodno priznanih revijah. Poleg tega, da vodi laboratorij Fizika kompleksnih sistemov na maribor-
ski fakulteti za naravoslovje in matematiko, je obenem tudi znanstveni svetnik na Inštitutu Jožefa Stefana. Pravi, da ima dela čez glavo, a ga to prav nič ne moti. »Seveda te mora znanost veseliti, ker je v ozadju ogromno dela in časa. Če iščeš nekaj novega, večino časa tavaš v temi, ker na splošno ne veš, kje je rešitev. Da se prebiješ skozi problem, je lahko včasih kar stresno. Raziskovanje je namreč kot boks. Večino udarcev je v prazno
»Rad hodim od kavarne do kavarne, ki so v razmaku nekaj kilometrov. Na poti premišljujem, v kavarni si nato stvari zapišem.«
Že od otroštva živi v Žalcu. Pogosto obišče tudi svojo mamo, ki živi nedaleč stran.
in moraš biti dobro pripravljen, da ti uspe >knockout<. Za takšno delo moraš imeti potrpežljivo ženo, ki prenaša tvojo >obsedenost< z raziskavami. Ženo sem si dobro iz-
bral, vendar ne vem, ali velja tudi obratno,« malo za šalo in malo za res pove profesor dr. Samo Kralj in doda, da je njegov povprečen raziskovalni dan najverjetneje povsem
drugačen od tistega pri »klasičnem« raziskovalcu. »Sem v bistvu maratonec. Pogosto grem peš od Žalca do Celja, da sam s seboj >predebati-ram< problem. Rad hodim od
kavarne do kavarne, ki so v razmaku nekaj kilometrov. Na poti premišljujem, v kavarni si nato stvari zapišem.«
Njegove misli so zagotovo v zadnjih letih največkrat
PORTRET
31
Žalčan je hvaležen, da ima potrpežljivo ženo, ki prenaša njegovo »obsedenost« z raziskavami. Sicer ima kot odlična pianistka in čembalistka veliko zasluge, da se je Kralj glasbeno »reaktiviral«. Spodnjesavinjčan ima ob vsem naravoslovnem znanju namreč tudi velik čut za umetniška področja. Zelo dobro igra klavir in je član PhD-Big Bang Banda.
»Za glasbo sem dobil veselje, ko sem nehal hoditi v glasbeno šolo.«
usmerjene v defekte v tekočih kristalih. In kaj to sploh pomeni? Povsem poenostavljeno povedano bi jih lahko primerjali s palčkami v vodi, ki se želijo postaviti vzporedno. Pri tem so defekti vodni vrtinci. Če voda teče počasi, jih ni, če teče hitro in čez kakšne ovire, vrtinci nastanejo. Dobro poznavanje tega dela fizike v praksi pride prav na različnih področjih -od razvoja računalnikov do novih tehnologij na področju hladilnih sistemov. Nenazadnje imajo velik pomen pri preučevanju zgodnjega vesolja po velikem poku, s čimer se Kralj med drugim ukvarja že dvajset let. Neizmerno je hvaležen, da je imel do zdaj možnost sodelovati z največjimi svetovnimi strokovnjaki s tega področja.
Na daleč se izogiba egoistov
Ne glede na vse raziskovalne dosežke je uspel ohranili stik z vsakdanjim življenjem. Je eden tistih, ki se mu kljub
bogatemu znanju ni težko spustiti na raven nekoga, ki tega znanja nima, ter druženje popestriti s humorjem. Njegovi najboljši prijatelji večina niso fiziki, so predvsem njegovi znanci iz mladosti, kolegi iz pevskih zborov in bratranci. »Izjemno veliko dam na ko-legialnost. Dolgoročno je ta zelo hvaležna. Vsi moji ključni raziskovalni rezultati so plod nesebičnega sodelovanja s kolegi, kjer si odkrito izmenjamo znanje. Vsi moji sodelavci, s katerimi imam več objav, smo dobri prijatelji in gremo pogosto skupaj na kavo, pivo ali pico. Pri izboru sodelavcev vedno dam prednost značaju osebe pred njenim znanjem. Egoistov se na daleč izogibam. Zoisovo priznanje sem dobil, ker so me predlagali kolegi. V Slovenji je ogromno, res ogromno odličnih fizikov in da dobiš nagrado, te mora nekdo predlagati,« prizna Kralj, ki je prepričan, da mora biti kolegi-alnost človeku prirojena. Tudi njegova sinova sta mu pri tem zelo podobna. »Sin Mitja je bil izbran kot najbolj kolegialen
»Pri izboru sodelavcev vedno dam prednost značaju osebe pred znanjem. Egoistov se na daleč izogibam.«
dijak v srednji šoli, na kar sem bil izjemno ponosen, medtem ko sem bil nekoliko manj na njegov učni uspeh, ki je bil precej >nebleščeč<. Oba sinova sta sicer pametnejša od mene, malo več delovnih navad jima ne bi škodovalo.«
Z igranjem klavirja
dvoril ženi
Doktor fizike ima ob vsem naravoslovnem znanju tudi velik čut za umetniška področja. »Za glasbo sem dobil veselje, ko sem nehal hoditi v glasbeno šolo, ki sem jo sicer obiskoval šest let in v tem času naredil tri letnike. Torej sem temeljito predelal snov prvih treh let. Glasbeno sem se >reaktiviral<, ko sem dvoril sedanji ženi, ki je odlična pianistka in čembalistka.« Kot pravi, je revolucijo v njegovi glasbeni karieri predstavljala Noč raziskovalcev, ki jo je leta
»Glasbeno sem se >reaktiviral<, ko sem dvoril sedanji ženi, ki je odlična pianistka in čembalistka.«
2007 na fakulteti pripravil s kolegom Robertom Repni-kom. Za prireditev so s kolegi sestavili glasbeno skupino, ki so jo najprej imenovali PhD--Bend KGB. »Kratico za ruski komite državne varnosti smo dodali, ker smo v času znanstvenega obiska leta 2004 ostali ujeti v Moskvi, ker nam je po moji krivdi potekla viza. Na srečo je bil takrat veleposlanik moj prijatelj, ki nas je nekako spravil domov po dolgi in dragi borbi. Spali smo lahko samo v superluksuznih hotelih, ker le tam niso gledali vize kot pogoj za nočitev.« Kasneje so se odločili za nekoliko bolj domače ime. Preimenovali so se v PhD--Big Bang Band, ker je z velikim pokom (po angleško Big Bang) nastalo vesolje, s čimer se tudi profesionalno ukvarjajo. »Vadimo zelo kampanjsko. Vsako poletje smo na intenzivnih vajah na prijateljevem vikendu, kjer vadimo do treh zjutraj. Potem se dobivamo po potrebi. Včasih gremo na nastop brez skupne vaje,
Kot profesor fizike je na mariborski fakulteti za naravoslovje in matematiko zaposlen od leta 1991.
ker vsak zase dobro obvlada glasbilo. Vsako leto igramo na akademskem plesu pomurske akademije, kjer smo včasih na odru tudi do jutranjih ur.«
Risal že kot vojak
Bralci Novega tednika Sama Kralja poznajo kot avtorja karikatur. V najbolj plodnem obdobju je risal za kar pet različnih časopisov. Znan je po izvirnem podpisu - črki S s krono - ki ga ohranja še danes, ko za tovrstno ustvarjanje nima več toliko časa. »Intenzivno sem začel risati v vojski, kjer sem se na ta način izognil drugim dejavnostim. Poleg tega sem bil med vojaki zaradi risanja izjemno priljubljen in se nisem prav slabo počutil. Takrat sem imel tudi prvo samostojno razstavo.« V začetku devetdesetih let je celo premišljeval o profesionalnem ukvarjanju s tem. Toda kmalu je spoznal, da bi bila
ta pot do »uspeha« pretežka. »Ko se bom upokojil, nameravam s sinovoma napisati poljudno knjigo, na podlagi katere bi razložili osnovne pojave v naravi s poudarkom na ilustracijah in humorju.« Popularizacija znanosti mu namreč ni tuja. Okoli leta 2007 je znanost širši javnosti predstavljal na lahkoten način s pomočjo stripov. S sodelavci je na to temo izdal celo knjigo. Vsa ta prizadevanja je pred približno desetletjem prepoznala tudi Slovenska znanstvena fundacija in mu podelila Prome-tejevo nagrado. »Zanjo so me predlagali kolegi na podlagi objav v Novem tedniku, organizacije Noči raziskovalcev in knjige Humor v fiziki. Tako Prometejeva nagrada kot Zoisovo priznanje sta zame zelo pomembna, ker na ta način vidim, da okolica ceni moje delo.«
Foto: SHERPA
»Intenzivno sem začel risati v vojski, kjer sem se na ta način izognil drugim dejavnostim.«
Bralci Novega tednika Sama Kralja poznajo kot avtorja karikatur. V najbolj plodnem obdobju je risal za kar pet različnih časopisov. Znan je po izvirnem podpisu - črki S s krono - ki ga ohranja še danes, ko za tovrstno ustvarjanje nima več toliko časa.
Pred leti je znanost širši javnosti predstavljal na lahkoten način s pomočjo stripov. S sodelavci je na to temo izdal celo knjigo.
32
CELJE
Tradicionalna praznična predstavitev ustvarjalcev v umetniški četrti
Naj Luč kot dan vampirja prežene tudi »korono«
Od minulega četrtka je v umetniški četrti v Celju na ogled projekt Luč, v okviru katerega so umetniki, ki delujejo v U4, pripravili vizualne predstavitve v izložbenih oknih in okolici svojih ateljejev. Gre za tradicionalno predstavitev v prazničnem decembru, ki je letos posvečena tudi koronačasu.
ROBERT GORJANC
Predstavljajo se AQ Galerija z razstavo Maše Motoh Sorting Ceremony, Matej Čepin s slikarsko postavitvijo Sprehajalci, Tomaž Črnej s fotografsko serijo Status, Andreja Džakušič z zvočno intervencijo Želje v ozki ulici Na okopih, Jure Cvitan
z inštalacijo Zaloge, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač in Milan Todić s slikarskimi postavitvami v izložbenih oknih svojih ateljejev.
»Celjski umetniki se v prazničnem decembru s svojimi deli in projekti predstavijo vsako leto. Glede na
trenutno situacijo v državi je bilo najbolj smiselno, da jih umetniki postavijo v izložbe svojih ateljejev in da si jih obiskovalci lahko ogledajo med sprehodom iz atrija umetniške četrti. Umetniki so svoje izložbe tudi osvetlili in tako so njihove stvaritve
postale del prazničnega decembrskega časa,« je povedala Maja Antončič, kustosinja Centra sodobnih umetnosti v Zavodu Celeia Celje. Ta je ob kulturno-umetniških društvih (KUD) Art club, Kunšt in AQ galerija tudi organiza-
Ogled osvetljenih likovnih del v umetniških četrti je pravo doživetje .
... in pomeni lepo popestritev utripa v središču mesta, ki je letos zaradi covida precej manj živahno kot sicer.
Tomaž Črnej je za tokratno predstavitev v umetniški četrti pripravil fotografsko serijo portretov z naslovom Status. Portreti in ostala likovna dela slikarja Milana Todića
CELJE
33
Jure Cvitan pred osvetljenim izložbenim oknom, v katerem je namestil inštalacijo Zaloge.
tor letošnjega umetniškega projekta Luč.
Kot je še dodala naša sogovornica, so bili tokrat k sodelovanju povabljeni samo najemniki ateljejev v umetniški četrti, ker se projekt nanaša
na fizični prostor, sicer pa pri tem tradicionalnem projektu sodeluje širša skupnost umetniških ustvarjalcev.
Na letošnji projekt se je sicer mogoče ozreti tudi z vidika aktualnega koronočasa,
Tudi slikar Tomaž Milač sodeluje v tradicionalnem projektu v celjski umetniški četrti in je predstavil izbor svojih del.
za katerega si vsi želimo, da bi čim prej minil. Zato Luč, kot se imenuje projekt, lah ko simbolno tudi razumemo kot luč na koncu predora, ki kaže na skorajšnji konec mučnega obdobja »korone«, in kot opozorilo na trenutni težek položaj umetnikov. Ti ne glede na to, kakšne so razmere, še naprej ustvarja jo. V okviru projekta Luč sta sicer dve predstavitvi, ki sta neposredno povezani s koro načasom.
»Gre za predstavitev Tomaža Črneja s fotografsko serijo Status, ki izpostavlja portrete prijateljev, kolegov, znancev iz svoje socialnega kroga. Ti portreti, ki sicer niso v maskah, kar bi morda pričakovali, so opremljeni z informacijo, v kakšnem statusu se ti portretiranci v tej koronakrizi nahajajo, ali delajo, ali delajo na domu, ali se šolajo na daljavo ... Druga takšna predstavitev je zanimiva inštalacija Jureta Cvitana z naslovom Zaloge, ki zelo konkretno ponazarja, kako izgledajo zaloge hrane in drugih potrebščin za preživetje, ko v veliki meri ostajamo doma,« je še pojasnila Maja Antončič.
Luč bo na razstavljene umetniške predstavitve svetila vse do konca leta, v umetniško če trt vabi, ko se začenja mrak, »uradni čas« ogleda predstavitve pa je sicer med 18. in 20. uro.
Foto: SHERPA
Polepšajte si dan z zgodbami iz našega Laškega!
V prazničnem decembru so v Laškem zopet oživele pravljične točke. Snežna kraljica, Polarni vlak, Medenjaček, Sveta noč in Jelka vse do začetka januarja 2021 vabijo na varen individualen potep po mestu. A tudi če ne morete dlje kot do meja svoje občine, se lahko praznično potepate. Uporabite domišljijo ter skupaj s pivovarjem, čebelarko, turistično vodnico, natakarjem in chefom odkrivajte Holly Jolly zgodbe Laškega.
Slikar Narcis Kantardžić ob svojem likovnem delu v osvetljenem izložbenem oknu svoje galerije
34
PRAZNIKI
Irena Robič Selič z možem Matejem in s sinom Janom. Ogromno okraskov je izdelala tudi hči Zala.	Pod skalami ali ob deblih dreves se skrivajo jaslice.
Naravni okraski in jaslice sijejo v soju stotine lučk
Od skrivnostnih storžev do Pravljičnega gozda
»Nekaj dela smo res imeli. A to za nas ni breme, ampak priložnost, da se povežemo v krogu družine. Ko gozd zasije v pravljični podobi, to ljudem v teh čudnih časih veliko pomeni,« pravi Irena Robič Selič.
Zaprtost v svojih občinah nas je ta december prikrajšala za marsikatero praznično doživetje, ki smo ga še nedolgo nazaj imeli za samoumevnega. Zato so še toliko bolj dragocene pobude tistih, ki s svojim prispevkom naredijo nekaj za lokalno skupnost in prižgejo iskre v očeh ljudi. Razširjena družina Robič iz Planine pri Sevnici je pod kapelicami križevega pota, zahvaljujoč domiselnim okraskom in drobnim lučkam, pričarala prav posebno idilo, Pravljični gozd.
TINA STRMCNIK
Predlani je Metka Robič na sprehodu v gozdu pod kalvarijo opazila, da je neznanec eno od smrečic okrasil s storži. S hčerko Ireno Robič Selič sta doma pobrskali za različnimi okraski in z njimi polepšali še dve smreki. Mati in hči sta vedno bolj premlevali idejo, zakaj ne bi delu sprehajalne poti s svojo pomočjo nadeli še bolj praznične preobleke. Boštjan Bohorč, ki ima v lasti večino gozda, je idejo pozdravil. Pridne roke so izdelale številne okraske in gozdna pot je že lani zasijala v novi luči. V letošnjem posebnem letu je družina Robič s pomočjo prijateljev in somišljenikov poskrbela še za nadgradnjo.
Pri vhodu nas pozdravi lesena hišica, okrašena z vejica-
mi božjega drevca. V vencu, ki ga je iz naravnih materialov spletla učiteljica likovne vzgoje v Osnovni šoli Planina pri Sevnici Francka Hvalc, so lesene svečke, v katerih gorijo lučke. Pogled med drugim pritegne še hišica, pokrita s slamo, kjer so jaslice upodobljene na platnu.
Drevesa krasijo pobarvani orehi, posušene rezine pomaranč. Ponekod iz vej kukajo snežaki, narejeni iz blaga. Drugje nas pozdravijo škratje, narejeni iz plutovina-stih zamaškov. Da škratov ne zebe, so odeti v rdeče kapice. Veje so okrašene še z okraski iz lesa, od zvezdic do brezovih kolutov, ki jih dopolnjujejo rdeči dodatki. »Mama ideje
išče v najrazličnejših virih, v knjigah, revijah, na spletu. Vsak sodelujoči še kaj doda. Letos sta na pomoč priskočila soseda Bojana in Riko Stopin-šek, naša rdeča nit so naravni materiali,« je povzela Irena Robič Selič.
Snežaki, jeleni in možici
Med krošnjami dreves obiskovalce pozdravljajo snežaki, jeleni, različni gozdni mo-
žici. Omenjene lesene figure so lani izdelali Irenin sin Jan, mož Matej, oče Tonči in stric Janko, letos so popravili, kar je bilo treba. Medtem ko so snovalci prazničnega gozda preteklo leto lahko imeli delovne sestanke in druženja, so zdaj zaradi ukrepov za preprečevanje koronavirusa vse potrebno izdelovali vsak v krogu svoje družine.
Mimoidoče k postanku vabi lesena stojnica, kjer jih čaka-
jo praznična voščila in kakšen čokoladni bonbon. Vsekakor lepa gesta, ki nasmeh na obraz nariše tudi v teh nenavadnih časih. »Zagotovo se človek bolje počuti, ko prebere lepo besedo in se obkroži z dobro voljo. Domačini s Planine smo srečni, da smo doma sredi narave, kjer imamo svež zrak in veliko prostora. Ko se podamo na sprehod, da si napolnimo baterije, s tem nikogar ne ogrožamo,« je dejala Irena Robič Selič.
Previsi pod skalami so čudovita kulisa za jaslice, veči-
Ko gozd pobeli snežna odeja, okraski še bolj pridejo do izraza.
Pravljični gozd so sorodniki in prijatelji ustvarili iz čistega veselja. Povezovalni člen vseh je Metka Robič.
noma izdelane iz naravnih materialov, slame in žaklje-vine. Ko jih ob mraku osvetlijo lučke, se človek v tišini gozda kar ne more načuditi domiselnosti in trudu vseh prostovoljcev.
Pot osvetljuje skoraj 600 metrov lučk. Električna napeljava vodi iz kapelic v kal-variji. Oprema za praznično razsvetljavo je domiselno skrita v lesenih hišicah, ki spominjajo na ptičje gnez-dilnice. Takšno osvetlitev sta si zamislila Irenina brata Peter in Matej Robič. Za nakup kablov in za stroške elektrike sta denarno pomoč ponudila tamkajšnja krajevna skupnost in podjetnik Janko Robič.
Domačini, ki v prostem času zavihajo rokave, da v gozdu pričarajo pravljico, imajo še veliko idej. Že letos so načrtovali, da bi decembra to prizorišče obiskal kateri od dobrih mož. Ideje zaradi epidemije koronavirusa žal niso mogli uresničiti. Ker jim to, da lahko v domačem kraju pričarajo prav posebno vzdušje, ogromno pomeni, priložnosti za širjenje prazničnega veselja zagotovo ne bodo zamudili tudi prihodnje leto.
Foto: SHERPA in TS
Gozd je v praznični podobi zasijal pred prvo adventno nedeljo, okrašen bo do svečnice, 2. februarja.
PRAZNIKI
35
36
DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA
I FEEL S LOVE š A
dSb'2o
DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA 2020
Virtualno plenarno srečanje s podelitvijo najvišjih priznanj
8. december, 9.00-12.00
#ifeelsIOVEnia #mo j aslove nij a
v.
s-»»0 I
Celostna podoba Dnevov slovenskega turizma (DSP)
levi slovenskega turizma 2020
Stebri okrevanja in odpornosti
Dnevi slovenskega turizma tokrat virtualno
Po covidu: potovanja bliže domu, ključna varnost in zaupanje
Dnevi slovenskega turizma (DST), največji strokovni dogodek pri nas na področju te pomembne gospodarske panoge, je letos minil v virtualni obliki. Po prvotnem načrtu bi DST konec oktobra morali biti v Laškem v Thermani, a so poostreni vladni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa preprečili izvedbo dogodka v fizični obliki. Tema letošnjega DST je bila Slovenski turizem med covidom-19 in po njem: odziv, okrevanje, odpornost. Udeleženci so v plenarnem delu in na okrogli mizi osvetlili ključna aktualna vprašanja in problematike gospodarske panoge, ki je doma in po svetu zaradi pandemije utrpela največji pretres in škodo.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
ROBERT GORJANC
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je spregovoril o ukrepih ministrstva za ohranitev delovnih mest in podjetij v turizmu. »Gospodarska panoga, ki predstavlja enega od stebrov razvoja mnogih evropskih držav, tudi Slovenije, bo za ponoven vzpon potrebovala obsežno pomoč držav in Evropske unije kot naše druge domovine. Optimistične napovedi o finančnih ukrepih unije za okrevanje in razvoj po pandemiji nas vsekakor navdajajo z optimizmom, saj vidimo v njih - ob dobri osnovi vrste ukrepov, ki ji je in jih še bo sprejela slovenska vlada - dobro priložnost za naš turizem, a veliko bo odvisnega tudi od nas. Od tega, kako bomo znali ponastaviti naša pričakovanja, dopolniti ponudbo in še izboljšati odnos do gosta, do tega, kako daleč bomo segli z informacijami o tem, da smo varna država. Vse to bo v novi realnosti štelo mnogo več kot kdaj koli prej,« je povedal gospodarski minister.
Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), mag. Maja Pak je predstavila situacijo, v kateri je zaradi posledic pandemije globalni in slovenski turizem, izzive, pred katere je postavljena celotna turistična panoga na poti do ponovnega zagona turizma in okrevanja, ter potrebne spre-
membe za bolj učinkovit, bolj trajnosten in odporen turizem. Kot je navedla, so v času, ko je za Evropo napovedan več kot 60-odstotni upad mednarodnih prihodov, dejavnosti slovenskega turizma usmerjene v obvladovanje krize in blažitev njenih vplivov na turizem, hkrati je treba sprejeti odločitve za jutri in ukrepe za učinkovitejši, odpornejši in bolj trajnostno naravnan turi-
zem: »Vedenje turistov se bo spremenilo, ljudje bodo potovali manj in bližje domu, spreminja se tudi odnos turista do potovanj, pri čemer sta varnost in zaupanje ključni vrednoti. Potrebne so korenite strukturne spremembe, prav tako spremembe v razmišljanju, v organiziranosti v turizmu, trženju in nova opredelitev kazalnikov uspešnosti. Nujni so digitalna preobrazba, oblikovanje ino-vativnih procesov in doživetij ter pospešen prehod v trajno-stni turizem, kar je pogoj za povečanje produktivnosti in družbene blaginje. Zavedamo se, da bo konkurenca v turizmu, ko se bo začelo okrevanje, velika. A glede na to, da smo v Sloveniji vrsto let uspešno razvijali in promovirali trajnostni turizem ter edinstvena doživetja in razvijali Slovenijo kot ne-množično destinacijo, prav to zdaj predstavlja dober kapital za ponovni zagon turizma,« je razmišljala Maja Pak.
Andrej Prebil, predsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS), je ocenil, da
je država od marca, od razglasitve epidemije koronovirusa, z ukrepi pomagala, da je turistično gospodarstvo preživelo do drugega vala epidemije, vendar se morajo mnogi, ki delujejo v turizmu, zatekati k skrajnim ukrepom, da njihove družbe lahko še naprej delujejo. »Zato menim, da je čas za interventni zakon, ki se bo osredotočal na reševanje preživetja posameznih delov turizma v tem celovitem turističnem modelu Slovenije. Prav tako je nujno dodatno financiranje STO v višini vsaj deset milijonov evrov za okrevanje, ohranitev prepoznavnosti Slovenije ter osveščanje potencialnih gostov o tem, da je Slovenije zelena, zdrava ter predvsem varna dežela. Samo tako bo ta celovit turistični model v celoti preživel,« je dejal Andrej Prebil.
Prednost Slovenije,
osebni, butični
pristop
Na okrogli mizi z razpravo, ki se ji je virtualno pridružilo
več kot sedemsto udeležencev, so bila v ospredju aktualna vprašanja, ki so izpostavila krizo kot izziv in kot priložnost slovenskega turizma, ključne izzive in preboje, pomen trajnostne in digitalne preobrazbe, kreativnosti in inovativnosti za doseganje višje dodane vrednosti in druga ključna vprašanja, povezana s slovenskim turizmom med covidom-19 in po njem.
Zabeležili smo nekaj mnenj in stališč predstavnikov pomembnih organizacij in združenj, ki krojijo turistično panogo pri nas.
Barbara Soršak, direktorica podjetja Unitur iz Zreč, je menila, da je destinacija Rogla-Pohorje močno usmerjena v športne dejavnosti na prostem, ki bodo po pandemiji med najbolj iskanimi. »K hitrejšemu in enotnejšemu razvoju produktov bo prispevalo tudi Partnerstvo za Pohorje, ki združuje kar 19 občin, šest razvojnih agencij in tri vodilna podjetja s področja turizma na območju Pohorja, in v prihodnjih letih celostno povezalo ponudnike.«
Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev
Slovenije pri TGZS, je ocenil, da je za mestne hotelirje trenutno ključno, da preživijo, da bodo pripravljeni na okrevanje, ko se bo nujno treba prilagoditi na nove navade gostov. »Za uspešen ponovni zagon panoge bo treba gostom tudi uspešno predstaviti Slovenijo kot varno, zeleno in butično državo. Pri tem se bo obrestovala večletna promocija Slovenije v okviru STO.«
Znan kuharski mojster (chef) iz Gostilne pri Lojzetu v Zemonu, (dobitnice Michelina), Tomaž Kavčič, ki je pred časom na vlado in javnost naslovil odprto pismo s pozivom pomoči gostinski dejavnosti, je dejal, da v trenutni situaciji ostaja optimističen, saj smo ljudje socialna bitja in bomo po sprostitvi ukrepov še bolj iskali osebni stik ter stisk roke, kar najbolj pooseblja prav gostinski sektor. »Hkrati je osebni, butični pristop velika razlikovalna prednost Slovenije: Slovenci smo vedno bolj ponosni na lokalne pridelke in jih s ponosom predstavljamo, smo gostoljubni, kar spoštujejo tudi gostje iz tujine.«
Dr. Ljubica Kneževič -Cvelbar z Ekonomske fakul-
Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) (Foto: SHERPA)
DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA
37
Projekcije o potovanjih v prihodnje
tete UL je prepričana, da so nujna vlaganja v izobraževanje ter raziskave in razvoj. »To bi prineslo nujno potrebne spremembe, kot je digitalna preobrazba, hkrati bi kakovosten kader zadržali v turizmu in preprečili t. i. >bra-in dran<, ki sektorju grozi v tem trenutku. Ključno je, da s tem ne odlašamo in začnemo že zdaj, v času krize.«
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, je navedel, da že od marca, še posebej pa v zadnjih tednih, poskušamo s predlogi, pripombami in s pozivi opozoriti, da je za ohranitev gostiln, nastanitev, restavracij, okrepčevalnic, barov in ostalih gostinskih obratov ter seveda delovnih mest nujno potrebno pomagati s primernimi, enostavni-
mi, poštenimi in predvsem pravočasnimi ukrepi pomoči. »Še posebej nas v panogi skrbi rast števila brezposelnih, ki se je samo v novembru povečalo za 2.800 novih brezposelnih na 11.365, kar je porast v višini 18 odstotkov glede na oktober. Skupaj moramo čim prej najti rešitve, ki bodo rešile vprašanje ohranitve naših gostinskih obratov in seveda zaposlenih, ki so že v preteklosti predstavljali ključno vprašanje za kakovost dela v panogi. Bojimo se, da bomo izgubljene kadre težko vrnili na stara delovna mesta.«
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS), je izpostavil, da je naključje hotelo, da so bili Dnevi slovenskega turizma le tri dni po mednarodnem dnevu prostovoljcev. Dodal
Turistični ogled Rogaške Slatine (Foto: Nadja Mirnik)
Turistični vodniki prezrti?
Dogajanje na DST so pozorno spremljali tudi v Društvu regionalnih turističnih vodnikov Slovenije (Argos). Kot so zapisali, bo leto 2020 zapisano kot eno najbolj težavnih tudi v zgodovini turističnih vodnikov. Ob tem so še navedli, da je predsednik TGZS Andrej Prebil v svoji predstavitvi zajel velik udeležencev v turizmu, vodniki pa so manjkali.
Kot je navedla Mateja Kregar Gliha, zastopnica Argosa, so številni turistični vodniki svoje dejavnosti zaprli že marca. Ti, ki še poslujejo, javljajo o 60- do 90-odstotnem upadu prometa, odvisno tudi glede na jezik oziroma na trg delovanja, saj beležijo 72-odstotni upad prihoda tujih gostov v prvih desetih mesecih glede na lani. Večina gostov je prišla le iz neposredne okolice: iz Nemčije, Avstrije, Italije, Srbije, BiH in s Hrvaške.
»Država je pomagala s pomočjo univerzalnega temeljnega dohodka tako v spomladanskih treh mesecih kot v zadnjih treh mesecih tega leta. Upamo, da nam bo prisluhnila vsaj do pomladi 2021, saj obetov za izboljšanje ni, zimski in zgodnji spomladanski meseci pa tako in tako veljajo za kritične mesece v turistični dejavnosti in tudi pri turističnih vodenjih.« Kot je še dodala, je promocijsko vrednost turističnih vodnikov - ambasadorjev
slovenskih destinacij prepoznala tudi STO in objavila razpis za financiranje vodenih ogledov ter s tem promocijo slovenskih krajev. Turistični vodniki so se odzvali zelo hitro, tudi sredstva so pošla zelo hitro. Večina vodenih ogledov je bilo izvedenih pred ponovno zaostritvijo omejevalnih ukrepov, nekateri vodniki niso uspeli izvesti načrtovanih vodenj. »Turistični vodniki krizo jemljemo kot velik izziv (tako govori tudi kitajska pismenka za krizo, ki jo označujeta dva pomena: nevarnost in priložnost). Tudi mi smo se pridružili ponudbi virtualnih ogledov oziroma doživetij, ki so se razmahnili v letu, ko je fizično potovanje močno oteženo.«
V Sloveniji se z vodenjem ukvarja približno tisoč vodnikov (po registru turističnih vodnikov z opravljenim državnim izpitom, ki ga ureja TGZS). Veliko je tudi regionalnih vodnikov, katerih točna številka še vedno ostaja neznanka, saj ni za to ustreznega skupnega registra, čeprav so turistični vodniki, kot je v sporočilu navedel Argos, velikokrat prosili za ureditev tega registra.
dstilS
EHKvTfLOVBNfKBCA T'.'
Ključne institucije slovenskega turizma podeljujejo
KRISTALNI TRIGLAV, PRIZNANJE SE PODELJUJE NAJBOLJ VIDNI OSEBNOSTI LETA 2020, KI JE IZDATNO PRISPEVALA K PREPOZNAVNOSTI SLOVENIJE V SVETU.
j e, da TZS združuj e 380 turističnih društev in zvez iz vse države, v katere je vključenih kar 30 tisoč prostovoljcev, ki skrbijo za turistične znamenitosti, čisto, lepo in urejeno okolico, tematske poti in organizacijo prireditev. »Brez njihovega predanega dela turizem v Sloveniji ne bi bil ena od vodilnih gospodarskih panog, kar je brez dvoma postal v času pred epidemijo covida-19. Naši prostovoljci so med letom opravili kar 122.358 prostovoljskih ur, ki so ovrednotene na 1.199.140 evrov, kar je ogromna številka. Niti najmanj ne dvomim, da bodo naši prostovoljci še naprej ključni člen pri tem, da se bo slovenski turizem najprej postavil na noge.«
Infografika: DST
Kristalni Triglav v roke Tadeju Pogačarju
V	zaključnem delu letošnjih virtualnih Dnevov slovenskega turizma so bila podeljena tudi najvišja priznanja v turizmu tistim posameznikom, organizacijam in projektom, ki so najbolj zaslužni za rast ugleda in prepoznavnosti Slovenije kot odlične turistične destinacije, njihov prispevek k razvoju in promociji turizma pa ima posebno težo.
V	imenu vseh organizatorjev DSP je kristalni Triglav za osebnost, ki je veliko prispevala k prepoznavnosti Slovenije v svetu, prejel Tadej Pogačar, naš kolesarski šampion, letošnji senzacionalni zmagovalec Dirke po Franciji. »Nikoli ne odnehaj in nikoli se ne predaj!« je zapisano na spletni strani Tadeja Pogačarja. Besede, ki odražajo neverjetno voljo, ambicioznost in trud, ki je zgolj 21-letnega kolesarskega šampiona s Klanca pri Komendi popeljal do najbolj zaželene trofeje v kolesarstvu: zmage na Dirki po Franciji. Ob tako zaželeni rumeni majici je »Pogistar«, kot so mu nadeli vzdevek svetovni mediji, domov odnesel še pikčasto za najboljšega gorskega kolesarja in belo za najboljšega mladega kolesarja.
V	Sloveniji je s sleherno etapo Dirke po Franciji rasel ponos celotnega naroda, upravičeno smo začeli govoriti kar o slovenskem Tour de Franceu. Tuji mediji so izpostavljali izjemen uspeh slovenskih kolesarjev, Slovenija je bila v najuglednej ših svetovnih medijih izpostavljena kot kolesarska in športna velesila. Upravičeno, saj smo prvič slavili dvojno zmago na Dirki po Franciji. Tadej Pogačar se je s to dirko zapisal med svetovne zvezde kolesarskega športa in še enkrat dokazal, da Slovenci zmoremo, če le »nikoli ne odnehamo in se nikoli ne predamo«.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je naziv ambasador slovenskega turizma 2020 podelilo profesorju Terryju Ste-vensu, ustanovitelju in izvršnemu direktorju
večkrat nagrajenega mednarodnega podjetja za svetovanje v turizmu Stevens & Associates. Doslej je sodeloval pri številnih projektih upravljanja in razvoja turističnih destinacij v 55 državah po vsem svetu. Že drugo leto zapored (2019 in 2020) je prejel prestižno nagrado strokovnjak leta za razvoj svetovnih turističnih destinacij, ki jo podeljuje revija LUXLife. Pred kratkim je izdal knjigo Wish You Were Here: The stories behind 50 of the world's great destinations (Želim si, da bi bil(a) tukaj: zgodbe o 50 odličnih svetovnih turističnih destinacijah), ki vključuje tri desti-nacije v Sloveniji. Navdušen je nad lepotami naše dežele, lahko bi rekli, da je »prijatelj« Slovenije. Od leta 1970 jo je obiskal več kot petdesetkrat.
Priznanje Sejalec 2020, ki ga podeljuje STO, je pripadlo regijskemu promocijskemu centru Expano, ki ga upravlja Razvojni center Murska Sobota. Expano je kot slovenski paviljon leta 2015 na svetovni razstavi Expo v Milanu navduševal obiskovalce iz vsega sveta. Danes ob robu Soboškega jezera z izjemno arhitekturno stvaritvijo in z inovativnimi ter domiselnimi doživljajskimi vsebinami obiskovalce vabi, da občutijo Pomurje v malem. Z restavracijo, s trgovino z regijskimi izdelki, s centrom mobilnosti, hologrami, z virtualnim poletom z balonom in s 3D-potovanjem skozi čas je prerasel stereotip turistično-poslovne pisarne. Je živi katalog lokalne turistične ponudbe, ki obiskovalce načrtno usmerja na različne točke Pomurja, zato nosi naziv Vrata v Pomurje, s katerimi vabi k odkrivanju številnih drugih mest v Pomurju. S tem prispeva k razpršitvi turističnih tokov in daljšemu času bivanja v destinaciji.
O prejemnikih ostalih priznanj več na spletni strani STO.
RG
Infografika: DST
RG Regijski promocijski center Expano v Murski Soboti
38
PO BENEŠKI SLOVENIJI
Čez Hudičev most. Čedad je Unescov spomenik svetovne kulturne dediščine.	Pred mestno hišo je postavljen kip Julija Cezarja.
Premalo znane Nadiške in Terske doline
Gor in dol v svetu pod Matajurjem
Beneška Slovenija je v vsakem pogledu poseben svet. To je po gospodarski plati skromna pokrajina, od koder so se ljudje v preteklosti množično izseljevali. Po drugi plati je to pokrajina čudovite narave, v kateri so zelo prepoznavni sredozemski vplivi. Ob omembi Beneške Slovenije se seveda takoj spomnimo na Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca, na glasbeno skupino Beneški fantje, na težke gospodarske in politične razmere Beneških Slovencev ...
BRANEJERANKO
Usoda Beneške Slovenije, ki jo tako tamkajšnji Slovenci, Italijani in Furlani imenujejo kar Benečija, je bila zapečatena daljnega leta 1866. Takrat je prišlo do plebiscita, na katerem je prebivalstvo odločalo o tem, kateri državi bo pripadalo. Beneški Slovenci so imeli na svojo samoupravo v času beneške države dobre spomine, stara Avstrija - ki jim jo je vzela - pa se jim je zamerila. Večina ljudi je glasovala za Italijo, za Avstrijo je bilo manj glasov, kot je prstov na roki. Načrte italijanske oblasti so kvarili posamezni
beneškoslovenski duhovniki, ki so se zavzemali, da bi bili tamkajšnji Slovenci povezani z ostalimi v eni sami državi. Treba je dodati, da je bil plebiscit bolj kot ne za »okras«, saj je bilo na diplomatskem parketu že prej vse odločeno.
Pod Italijo se je začelo poitalijančevanje Beneških Slovencev. To je bilo najbolj kruto v času fašizma, a tudi po drugi svetovni vojni ni bilo niti približno vse tako, kot naj bi bilo. Nasilje rojeva odpor in po sto petdesetih letih v Italiji živijo v Beneški Sloveniji še vedno Slovenci.
Eden od portalov izjemnega Čedada
Narečna
slovenščina
Beneški Slovenci živijo v Videmski pokrajini, pokrajinsko usodo jim krojijo v Vidmu - Udinah. Sedež slovenskih ustanov je v Čedadu - Civi-dale del Friuli, mestecu z deset tisoč prebivalci. Tam je uredništvo Novega Matajurja, tednika Slovencev Videmske pokrajine. Narodnostne razmere v Beneški Sloveniji so veliko težje, kot so na primer v Trstu ali Gorici, zato so v časopisu prispevki v knjižni slovenščini, krajevnih narečjih in italijanščini. Novi Matajur je praznoval letos sedemdesetletnico izhajanja in v njem je bilo ob častitljivi obletnici zapisano: »Tista pot je bla vse, manj ku lahka. V zadnjih številkah našega tednika smo jo spet prehodil s troštam, de predvsem mladi bojo zastopil, kaj je pomenilo za zavedne Slovence živiet v telih dolinah an se borit za soje pravice.«
Čedad je italijansko mestece, kjer je dandanes med priseljenci veliko beneških Slovencev. Med hojo po starem mestnem jedru sem naletel na napis »lekarna« in na »Via Ivan Trinko«, to je ulico, ki je poimenovana po bene-škoslovenskem narodnem buditelju, pesniku, pisatelju in duhovniku (1863-1954). Tako kot na avstrijskem Koroškem držijo Beneške Slovence pokonci že od nekdaj različni Čedermaci, duhovniki. V Beneški Sloveniji je eden takšnih duhovnik Marino Qualizza (Hvalica), ki je praznoval letos oktobra 80. rojstni dan. Med drugim je urednik slovenskega štirinajstdnevnika Dom, ob koncih tedna pa mašuje v slovenščini v vaseh Dreka in Špeter Slo-venov. Doktoriral je na Gre-gorijanski univerzi v Rimu in pozneje predaval v Vidmu. Mnogi so ga videli tudi v vlogi videmskega nadškofa, a naj bi to, da je zaveden Beneški Slovenec, preprečilo napredovanje. Po svoje je najbolj znan beneškoslovenski du-
Palme v središču Čedada
hovnik in narodni buditelj seveda Anton Cuffolo (Kufol), ki se je kot Trinkov učenec s fašisti bojeval za slovenščino. Cuffolovo delovanje je navdihnilo Franceta Bevka, da je napisal roman Kaplan Martin Čedermac.
Od Čedada do
Špetra
Starodavni Čedad je vsekakor izjemno mesto, ki je oddaljeno od Gorice oziroma Nove Gorice komaj 35 kilometrov. Mesto ob reki Nadi-ži je zaščiteno kot spomenik svetovne kulturne dediščine, in sicer je pod varstvom ustanove Unesco.
Čedad je v znamenju spomina na Langobarde, na starodavno germansko ljudstvo. V mestu hranijo langobarski prestol, ohranjene so lango-bardske freske in podobe ... Kulturnih spomenikov v Čedadu zlepa ne zmanjka. V čudovitem mestu je največkrat fotografiran prizor pogled na Hudičev most in staro mestno jedro. Po legendi naj bi znamenit most postavil hudič, ki je nameraval v zahvalo vzeti
CASTELMOHU |8 STARA GORA
KOLOVRAT
Itll) III»* Jtlll tllllU tU""
STREÖNA ■ SRtEDMJt ^^ TftIBIL INFERIORE 5UPERIOSE * TARBIJ DOLENJI - GORENJI ^
^RUCCHI* SCÄTTj JALOČIIO SKfttU
rlfugio Solarle
Dvojezični napisi Beneške Slovenije
PO BENEŠKI SLOVENIJI
39
V eni od beneškoslovenskih vasi visoko v hribih	Iz Nadiških dolin. Med staro beneškoslovensko arhitekturo
župnik Italijan slovenski deklici preprečil molitev v slovenščini.	Bogato okrašen Marijin prestol v cerkvi v Bardu - Lusaveri
prvo živo bitje, ki ga bo prečkalo. Slovenski pastir je onkraj vrgel hlebec sira, za katerim se je zapodil maček ... Za razliko od »slovenskega« mačka omenja furlanska legenda psa ... V resnici so hudiču olajšali delo Benečani, ki so Hudičev most zgradili pred šeststo leti. Med prvo svetovno vojno je bil uničen, nato ga je mesto obnovilo.
Slovenske vasi Benečije so v višjih legah in se delijo tiste, ki so v Nadiških in Terskih dolinah. V Beneško Slovenijo vstopimo pravzaprav šele v vasi Most, na katero opozarja trijezični krajevni napis. Na njem piše v narečni slovenščini Muost, po furlansko Pu-int in po italijansko Ponte San Quirino. Italijanska oblast se na krajevnih tablah Benečije knjižni slovenščini izogiba. Tako je tudi na krajevni tabli vasi Špeter Slovenov napisano ime kraja kar v slovenskem narečju - Špietar. Ta je najpomembnejše slovensko naselje Nadiških dolin, kjer je sedež njihove najpomembnejše občine. Na občinski stavbi je napisano ime kraja le v italijanskem jeziku, to je San Pietro al Natisone. V slovenščini je pripisano le »komun« (to je narečni izraz za občino) in »občina«. V Špetru Slovenov je tudi muzej SMO (Slovensko multimedialno okno), ki predstavlja pokrajino v novi, pripovedni obli-
ki. Za Slovence sta velikega pomena špeterska dvojezična šola in vrtec.
Iz Špetra Slovenov je v zadnjem obdobju odmeval škandal, ki sta ga povzročila domači župnik Italijan in učiteljica verouka. Prvoobhajan-ci so namreč smeli v špeterski cerkvi svojo molitev zmolili tudi v hrvaščini, romunščini in španščini, v svoji materinščini. Za razliko od teh je bilo to domači slovenski deklici onemogočeno. To je Slovence na obeh straneh državne meje seveda močno ogor-čilo in jih spomnilo na leta fašizma ter nasprotovanja v desetletjih po drugi svetovni vojni. Dogajanje je spomnilo na mračna leta Benečije, ko je v povojnem obdobju delovala posebna tajna protislovenska organizacija O. V Trstu in Gorici takšen »prvoobhajilni« škandal, kot je bil v Špetru Slovenov skoraj ni mogoč. V Benečiji ure žal še vedno tečejo nekoliko drugače.
Nadiške doline
Vasi Nadiških dolin so v znamenju naravne lepote, vendar napol prazne. In kako se je spreminjalo število prebivalcev v sedmih občinah Nadiških dolin? V Podbone-scu je leta 1951 živelo 3.735 prebivalcev (nato leta 2007 le še 553, v Svetem Lenartu je padlo njihovo število v tem času z 2.283 na 593, v Špetru
Slovenov s 3.088 prebivalcev na 1142, v Sovodnji z 2.077 na 254 ...
V svetu pod 1.642 metrov visokim Matajurjem je na srečo veliko lepega. Med znamenitostmi je podzemna Landarska jama, ki spominja nekatere obiskovalce na notranjski Predjamski grad.
V Landarski jami, do katere vodi 86 stopnic, sta med drugim kapela in langobard-ska loža. Med zanimivostmi Nadiških dolin je vsekakor treba omeniti vas Trčmun, kjer je grob tamkajšnjega rojaka Ivana Trinka Zamejskega. V slikoviti vasi je bil rojen, tam je preživel zadnje obdobje življenja. V Čedadu spominjata nanj tako ulica, ki je poimenovana po njem, kot velikemu Beneškemu Slovencu posvečen spomenik.
Zanimivo je, da se Beneška Slovenija ne konča na meji med državama. Treba je povedati, da je njen del na ozemlju današnje Republike Slovenije, kar je posledica razmejitve med Jugoslavijo in Italijo po drugi svetovni vojni. Gre za Breginjski kot nad Kobaridom, od koder izvira slovenski politik Jožef Školč. V tem kotu so stare stavbe v beneškoslovenskem slogu.
V Terskih dolinah
Višje ob slovensko-italijan-ski državni meji so slovenske vasi Terskih dolin, in sicer ob reki Ter. Te so najmanj znano območje Videmske pokrajine, ki ga Slovenci iz matične države najmanj obiskujemo. Terske slovenske
vasi so nad mesteci Čenta - Tarcento, Neme - Nimis, Ahten - Attimis in Fojda - Fa-edis. V ravnini so se v starih časih naselili Furlani in na pobočjih Slovenci. Tako se na višjih legah razprostirata slovenski občini Bardo - Lu-savera in Tipana - Taipana. Terske doline so od Slovenije bistveno bolj prometno odrezane, kot so nadiške, in tudi narečja dolin se precej razlikujejo. Posebej zanimivo je, da je nastal v vasi Černje-ja - Cergneu drugi najstarejši slovenski rokopis, ki ga imenujemo Čedadski rokopis (ali Beneškoslovenski rokopis). Na listini iz leta 1497, ki jo hrani muzej v Čedadu, je popis ustanovnih maš.
V Terskih dolinah danes privlači pozornost obiskovalcev Etnografski muzej v Bardu, ki je bil urejen v nekdanji vaški mlekarni. V muzeju so med drugim shranjeni predmeti, ki jih je nekoč uporabljalo prebivalstvo teh dolin. Na stavbi je dvojezični napis, italijanski in slovenski. Bardo je znano tudi po profesorju Viljemu Černu (1937-2017), ki se je v tej vasi rodil, odraščal in umrl. Za delovanje med Beneškimi Slovenci je prejel slovenski častni znak svobo-
de, za ohranjanje ljudskega izročila Štrekljevo nagrado in za svoje pesniško delo zamejsko literarno nagrado vstajenje. Leta 1971 se je kar 86 odstotkov prebivalcev Barda opredelilo, da so Slovenci. Po potresu v Furlaniji, ki je Bardo zelo prizadel, so se v vas začeli priseljevati Furlani. Podobno visok odstotek slovenskega prebivalstva je bil leta 1971 tudi v bližnji občini Tipana - Taipana. Na Slovence opozarja dvojezični napis na tipanski občinski stavbi, ki je v narečni obliki: Tipajski komun. Na slovensko prisotnost spominjajo med drugim planinski kažipoti, kjer je na primer zapisano Šeroka dolina, Pod malen, Holouje, Špič ... Tudi Terske doline so podobno turistično privlačne kot Nadiške doline.
Staro pravilo, da v hribih živijo Slovenci in na ravnini Furlani, po potresu v Furlaniji ne drži več. Danes živijo Beneški Slovenci prav tako v bližnjih mestih, med drugim v slikoviti Čenti - Tarcento. Čenta je lepo mesto z devet tisoč prebivalci in s pogledom na dvatisočake. Pobratena je z Bovcem, s katerim jo povezuje cesta čez mejni prehod Učja.
Slovenski etnografski muzej v Bardu - Lusaveri v Terskih dolinah
40
75 LET NOVEGA TEDNIKA
Kako smo pisali o družabni kroniki
O rumenem tisku, ki mu je prišel do živega samo (korona)virus
Ker naj bi bil veseli december, čeprav glede na aktualne zdravstvene razmere nič ne kaže na bolj vedre praznične dni, v zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika ostajamo pri bolj sproščenih temah. V eni zadnjih izdaj naše rubrike se bomo posvetili temu, kako smo pisali o bolj »rumenih zadevah«, o družabnem življenju in znanih osebah, na območju, ki ga pokriva Novi tednik.
ROBERT GORJANC
V šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo temu področju družabne kronike, kot jo poznamo danes, namenjenega precej manj prostora kot danes. Predvsem je bilo zajeto v nekakšnih občasnih, priložnostnih utrinkih na različnih straneh časopisa. Rumena tematika je kot stalna rubrika v našem
časopisu zaživela na prelomu stoletja. Najprej v kombinaciji z drugimi vsebinami oziroma rubrikami, kot so aforizmi, bodice, tudi karikature.
Malo starejši bralci Novega tednika se bodo zagotovo spomnili legendarnih Tračnic, v katerih smo širili bolj ali manj začinjene trače, kot že samo ime rubrike pove. Pri tem smo
seveda pazili, da so bili trači dostojni, prefinjeni, brez šokantnosti in senzacionalizma, skratka na ravni, in da je bilo predvsem vse tudi res. Kljub vsemu temu verodostojnemu in uglajenemu »tračiranju« je vendarle koga tudi kaj zmotilo ali mu kaj ni bilo všeč. Tako se je kdaj v redakciji pojavil tudi kakšen klic, kdaj tudi do direktorja in urednika. Mogoče v tej rubriki NT tudi ni bil preveč »prizanesljiv«, če so trači imeli dovolj soli, ampak nikoli ni bil žaljiv. Zato se je prah, če se je že dvignil, ponavadi tudi hitro polegel.
Iz dobro obveščenih virov in z novinarskim neformalnim pomenkovanjem smo na terenu tudi kaj hitro izvedeli, da so Tračnice dobro brane in da so junaki rubrike postajali svojevrsten »celebrity«. Ta značilnost je kasneje še bolj prišla do izraza v rubriki Kronika s Celjskega, kjer je Novi tednik
prinašal zelo zanimive zgodbe o bolj ali manj znanih ljudeh s Celjskega. Kot je bilo neuradno mogoče slišati, so zaradi njih nemalokrat mnogi začeli brati naš časopis z zadnje strani, kjer je ta rubrika imela svoje mesto. Rubrika se je pozneje vrnila k staremu imenu Rumena stran, konceptualno in vsebinsko pa se je spremenila. Poudarek je bil na več krajših zgodbah o ljudeh s Celjskega, vsaka je imela tudi fotografijo. Hm, zanimivo, da o Rumeni strani govorimo v pretekliku, mar ne? Morda to stran pogrešate? Rumena je živela vse do prve razglasitve epidemije, ko se je javno življenje povsem ustavilo. Tudi po koncu prvega vala ni prav zaživelo, zdaj smo pa že kar dolgo v drugem valu in v še daljšem mrku javnega in družabnega življenja. Na vrnitev Rumene strani bo torej očitno treba še kar nekaj časa počakati.
TRAĆ-nice
TI meni, laz tebi
Na nedeljski premierni predstavi Čarovnika iz Oza je nek ljubitelj teatra, ki ni dobil prostega sedeža v nabito polni dvorani, na tulil direktorja Slovenskega ljudskega gledališča Celje Boruta Alujeviča, češ: Jaz sem ti na volitvah dal svoj glas. ti pa meni ne daš prostega stola in zato mi je zdaj tal, da sem te volil. Na ta izpad pa je Lujo tea trsko mirno odregiral in izdahnil odgovor -Pa kaj Saj tudi jaz nisem dobil parlamentarnega stola v državnem svetu -
Lastnina le znana
Slovenska obrtniško podjetniška stranka (SOPS) je na volit\'ah nastopila s sloganom Pn nas jc lastnina že
vseskozi znana. Če bi bila res, bi se spomnili na pozabljeni transparent, ki se s tem sloganom i red še kar šopiri v strogem središču mesta. A, da ne veste kje - pa je lastnina vendarle znana. No, ne bomo nesramni, med Modo in Metrojem visi.
	
1f / 1	№ л^у U
Pogajalski nasveti
Drnoi-šek: »Fantje, zdaj pa takole: skrajno šparanje pn plenu. Talamo samo kosti.'
Pravi naslov za irske zadeve
Nekdanji meščani Toronto so srečni v Šmarju pri Jelšah
Oblikovalski p.ir, Darja in Rit k Hughe«, ki sla se preselita i/ kanadskega lomil M v Šmarje pri Jel&ih, imaia dela vot kol dovolj. Zaduvoljua su / mirnim utripom kraja, ki jima n iiili veliko ustvarjalnega navdiha.
Dirja je Celjanka. katere mama n? Smarskih korenin, V Kanadi, kjer je živela Mirinajst let. se je poročila г arhitektom Rickom Hughesom, ki je prišel ija v/. Irske. Tako sta Hug hesova pravi naslov m notranjo ureditev vse bolj priljubljenih irskih pubov. V Celju pripravljata nov irski pub ла naročnika Zorana Golca (biv-žega Športnika ler sedaniega gostinca), v središi-u Ljubljane nastaja pod njuno roko ir-
Dtirja in Hick Hughes.
Literati pod Resevno
Toliko literarnih ustvarjalcev kot na Šentjurskem ni nikjer - Od alpinistov, učiteljic in kmečkih gospodinj do duhovnika, nojerejco, veterinarja, ekonomista, študentov... - Alpinist, ki je pesnil med letošnjo odpravo v perujske Ande - Študent razburja s Šentjurskim spolnimpeiročaikom
Šentjurska knjižnica je prostor, kjer so skoraj vsi tamkajšnji avtorji predsta vili "svoje prve ler poznejše knjige. Prejšnji teden je bil tam literarni večer z nekaterimi avtorji (ud skupno dvajsetih), katerih dela so bila objavljena v skupnem zborniku Z besedami. Vsi so zanimivi ljudje.
Med siarejSimi pesniki se je predstavil eden ud 25 članov novega Literarnega društva Šentjur. Rado Palir iz Šentjurja. psiholog celjske vzgojne posvetovalnice Centra za socialno delo. Res, veliko poznavalcev čudi. da tako dober pe-
Udeleienci literarnega večera: v prvi vrsti Anica Hvaleč, Majda Rezec, Ivanka Uduč, Anita Koleša, Rade Vučkovac, Alenka Jovüiwvski, Jernej Boruvnik, i drugi vrsti Tatjana Cmok, Ivanka Pudgajskt, Jože Zupanc, Matej Frece, Ivana Klepec, Atei Netmah, Matija Mastnak, Boštjan Jezovšek, Lucija in Rado Palir ler Jože Mastnak Marjan.
novlieneg.1 društva ter avt prektaninbjavljenkpronoinj o Bufoniji, deželi sivorjavili
kvak (vztnornikujonjinšt
odlomek). Jože je njegov« uradno ime(domneijn pnjatv Iji ga bolj poznajo po krstnem imenu Marjan, tako da je celo njdgovadovarišikav 1. razredu v izkazu narobe uporabila ime ^■^^kanai^nalvrnoptpv^'^j ncijereji ter bil na tem področ juv Shvemj, moiipioninti
Njegov starejši sin Mitja, ki )e zgodaj presenetil z mednarodnimi uspehin |4>drGiK matematike in fizike, je v Hali faxu v Kanadi, kjer opravlja pc magisteriju doktorat iz mate matike. Mlajši sin Mitja Mast nak je študent sociologije in kriminalistike. ki piSe pesni (objavljene v zborniku Šentjur skih ustvarjalcev) ter se navdu Suje za umetnost stripa.
Večer je povezovala tajnic^ literarnega društva Anita Koleša. ki je vodja šentjurske območne izpostave republiS. kega sklada za ljubiteljske dejavnosti, ena od dveh žensk v šentjurskem občinskem svetu ter med drugim nekajletna
Generalno čiščenje ђагепз
Atomske Topi icc i mu jo zaradi generalnega čiščenju ta teden zaprt £?агел v Termah. Zlobneži se sprašujejo, če m t<. zaradi sobotnega kopanja predstavnikov sedme sile, ki so bili t ^i. 'msfc/h Toplicah na srečanju
Tista črna baretka
rOpas&i'nleu-, ki nas je za ta rubriko redno obvesea! o predvolilnem dogajanju v Celju in sliši tudi na ime, ki
se- začne г G. Lr, sporočimo,' du smo sicer z vsebino čisto zadovoljni, da pa mu priporočamo kukicn kratek tečaj ItraWov fott igra h run ja Morda pa so sliko гsvite v moglo zato, ker mu pn vsakem poskusu pade na oči njegova znana baretka.
Doma Je najlepše
Prostorski poznavalec in kulturvjk Tomaž Marjan Jeglič se je vrnil f Vse, ki so ga pogi-ešah < i njegove
službene odsotnosti v LjubI_________Jfl
»Gostoljubno« Celje
Poslanca Jakoba Presečnika
smo s krožnikom v roki ujeli na eni od prireditev v Celju. Šv sreča, da sv lahko ustavi na vmesni poti: v Ljubljani, to vsi vv-
do, ni kaj prida; za Zgornjo Savinjsko dolino, od kodvr jv Prv-svčnik, pa tudi vvmo, kaj pravijo.
Foto: GK
75 LET NOVEGA TEDNIKA
41
Pod nebesa
Direktorica celjskih Nepremičnin Danica Do-beršek se je želela z novo
dvižno ploščadjo celjskih gasilcev dvigniti pod nebo. Mogoče zato, da iz zraka vidi, s čim vse gospodari. Sicer p a bi se zaradi družbe
dveh postavnih mož v uniformah tudi katera druga prostovoljno javila...
Foto: GK
Med tistimi, ki so si prišli pogledat svetlobne lampijone, sta bila tudi zakonca Greta in Renato Jenček. Obema, steer pogoatima sprehajalcema ob Savinji, je žepan Bojan Šrot, Iti si želi svetlagnih teles na drevesih vse do Špice, po tiho priznal, da je zaenkrat lučke opazavol le iz avtomobila, zagotgvo pa bo do kooca meseca našel nfost večer zz s|)reOad pod njimi.
Po S avinjskem nabrežju
V Celju je zadnja leta na račun praznične razsvetljave mestnega središča mogoče slišati velika pohval, še zlasti pa so jih deležni najmlajši, ki. so s svetlobnimi lampi-jkni letos že četrtič okrasili sprehajališče na Saviejskgm nabrežju.
IU
Foto : GrupA
Razlog zz easmejane obroze vodje kabineta župana MOC BariMre mo-šnjiš mestne menedžeJke Tadj Falnoga in pradstavnice za odnbse z lavnostmi MOC Alje TiNe Hrmn je I)0 zagotovotr, da so ne lahko srndi delovoika v sicer »nattpanem« decembru em^odee nt SatшjsPem na°režju. ZadovoUsn/o je z njiim delmla tud sl^ri^l.kizi^ric;^ ojudsta un-/rerae CeRe Dubruvkd Milovanović.
novi tednik
^ebjoboo jž ШШ, /
Gumbi ali ovratniki?
Na razstavi Gumbi e laatdartju Pkkeajtnokega muzeja CO^elje «se je zbralo veliko Celjanov. Večina oe jih jo ob ogledu dažala za gumb, zv srečo v letu 2007. Znana celjska modna keratoeka Jrlrndr Thrlee jea je bolj kot iittr]ee)t ebnudovalo m odne navdihe, v katere je oblikovzlka razstave Ksenija Baepga oblekia oteieI]^Ir^ vitrinei Ah bodo viovki ovratniki z dolgimi zavihki in obrobljeni so čivi v črni in beli barvi modna zapoved Jolandine blagovne znamke, lahko zaenkrat oomo ugibpmo. Po njenem natmaIш sodeč, da.
MP Ooto: AŠ
lгrtikiria/i tednrk
^^^([ДС^ dO imrClejr
radio
Za »a rcn j e« j e š lo
Kotrdinttre zo odnoor z jovuootmi pri eed^^tticL občini Celje Romra Rdpnik oe je ab vtvoeitoi aгtocestnega priključka na Ljubečni orpl^el vo prisrčno pogovor s prvo celjsko farma-cevtelo Limono Grosek. Roman je povpraševal po učinkovitih »>aecnijah«< peor vse številnejšim decombrokim glavobolom, :lИjkna pa »ipojamralž«t zarad( zapletov z Vzajemno.
Ooto: NM
Delovni december
Te tdni ima Vladimiea (1 eva), ki je v Celju pred nek bot desetletjem zanovala Pra-nljično deže, spet vehOa deča. Trume ^јј^о.ј in stkršeo ne vsak dan zgrnejo na pvizorišče prazaie, vil in šLratov na Glavni trg, ki postaja asenoaeesko srečaИšгei pa še kak tujec se najde smesi Tudi letoa sodnlujejo v ^^ekvccljim^ntL dežeri osnaanošolsi n; Ceijai zato je zravpn tuli ravnateljica OŠ Lava MarijanaKolenko. Obe sta minulo soboto prizadevno pomagali tudi pri promociji naše medijske hiše, ki je predstavila radio, časopis in prilogo Praznično Petico.
NC, foto: GrupA
42
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Ellena Ferrante: Genialna prijateljica in O novem priimku
Ob 100-letnici rojstva Aleksandra Videčnika (1920-2019)
Aleksander Jakob Videč-nik, višji upravni delavec in upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice, je bil rojen 11. decembra 1920 v Celju. Leta 1977 se je preselil v Mozirje, kamor je že pred tem zelo rad zahajal.
Že v Celju je raziskoval zadružništvo in hranilništvo ter še posebej delovanje Mihaela Vošnjaka, ki je v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic in tako omogočil proces gospodarskega osamosvajanja Slovencev. Tudi pisati in objavljati je začel zelo zgodaj. Za Banko Celje je pripravil Zgodovino Celjske mestne hranilnice in Zgodovino hranilnikov. Poleg tega je pisal tudi za Novi tednik in sodeloval na Radiu Celje v številnih oddajah, predvsem ko je šlo za pogovor o celjski preteklosti. V Celju je bil dolga leta pred drugo svetovno vojno in po njej dejaven član pevskega zbora in gledališke skupine. »Intimni« spomenik Mohorjevi družbi, najstarejši slovenski založbi, je »postavil« v delu Mohorjeva begunka v Celju ter svojemu rojstnemu kraju v knjigi Celje, mesto moje mladosti, v kateri je objavil svoje spomine na nekdanje Celje in življenje v njem.
Po prihodu v Mozirje je nadaljeval kot dopisnik za celjski Novi tednik. Kot tajnik se je vključil v delo Turističnega društva Mozirje v času, ko bilo društvo nosilec
Aleksander Videčnik, 2010
priprav in dela za ureditev Mozirskega gaja. Ker je počasi spoznaval domačine, zgodovino in ljudsko izročilo
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Zgornje Savinjske doline, se je lotil raziskovanja in zapisovanja na celotnem območju doline. To mu je dobro
uspevalo tudi zaradi uredniške dejavnosti pri lokalnem časopisu Savinjske novice, saj je bil približno deset let njihov urednik. Tako je prihajal v domove ter spremljal različne kulturne in druge prireditve ter dogajanja. Tudi v Kulturnem društvu Mozirje je bil dejaven član in štiri leta njegov predsednik. Za svoje delo je prejel tudi državna odlikovanja - medaljo za delo (1960), orden za delo s srebrnim vencem (1988) in častni znak Republike Slovenije (2002). Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) mu je leta 2013 podelil srebrno plaketo za pomemben prispevek pri ohranjanju in proučevanju bogate kulturne dediščine in ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline.
Napisal je 32 samostojnih knjižnih del, poleg tega je prevajal tudi lokalne zgodovinske listine, med njimi Knjigo tržanov Mozirja iz leta 1740. Njegova knjižna dela so pretežno zgodovinske in narodopisne vsebine. Objavil je strokovne članke v Caso-pisu za zgodovino in narodopisje, Bančnem vestniku, Savinjskem zborniku, Celjskem zborniku, Velenjskem zborniku, v časopisu Banka in mi ter Grafičarju. V Večeru je objavil enajst nadaljevanj podlistka z zgodovinsko vsebino Hranilništvo na Slovenskem ter deset nadaljevanj o Mohorjevi družbi. Napisal je prispevek Zgodovina hranilnic na Slovenskem, ki je bil objavljen v Zborniku Europaische Sparkassengeschichte, 2. del, ki so ga izdali v Nemčiji, Franciji in v Veliki Britaniji.
Umrl je 6. marca 2019 v Celju.
Povzeto po: https://www. obrazislovenskihpokrajin.si/ oseba/videcnik-aleksander/ (avtor zapisa Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje)
ALBUM S CELJSKEGA
Poštar Matija Škoflek, 1934
Matija Škoflek je bil leta 1884 rojen v številni družini v vasici Lipa nad Frankolovim, kjer je v skromnih razmerah v družbi sester in dve leti mlajšega brata Ignacija, mojega tasta, preživljal mladost. Kot mnogo tedanjih fantov sta brata morala v času prve svetovne vojne na fronto, s katere sta se oba, tudi zaradi njune izredne iznajdljivosti, srečno vrnila. Po vojni sta si ustvarila družini, Ignac je postal poklicni šofer, Matija je postal poštar na območju Celja. Bil je je postaven mož, ki so ga krasili lepi prepoznavni brki, zaradi katerih, kot se je rad sam pošalil, se je vanj zazrl pogled marsikatere ženske. Z družino, imel je hčer in sina, je živel v Celju v delavskem naselju Gaberje. Sina, ki je podpiral partizane, so med drugo svetovno vojno ubili Nemci. Njegove izgube ni mogel preboleti vse do svoje smrti leta 1970.
Kot poštar je imel najraje decembrski čas, ko je od hiše do hiše s polno poštarsko torbo prinašal vesela voščila ob božičnih in novoletnih praznikih. Povsod je bil prijazno sprejet in postrežen vsaj s »šilčkom« žganja, tako v čaju kot z žganjem samim.
Prispevala: Cvetka Škoflek
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Tanka meja med prijateljstvom in rivalstvom
Zgodbo pripoveduje Elena Greco, ki na jesen življenja izve, da je izginila njena najboljša prijateljica iz otroštva. Lila je pobrala vse dokumente in oblačila ter za seboj izbrisala vse sledi. Elena se odloči, da bo njuno življenjsko zgodbo prelila na papir.
Na ulicah povojnega Neaplja spoznavamo deklici iz delavskega razreda. Lila je drzna, bistra in brez dlake na jeziku. Elena je njeno
nasprotje, je tiha, negotova, počuti se, kot da stopica nekje v prijateljičini senci. V otroštvu gre obema dobro v šoli, zato ju učiteljica spodbuja k nadaljevanju šolanja. Lilin oče čevljar učiteljico zavrne in odloči, da bo hči delala v njegovi delavnici, kar Lilo zelo potre. Elenini starši učiteljici vendarle prisluhnejo in hčer pošljejo v šolo. Kljub temu da je Elena vedno bolj uspešna v gimnaziji, se počuti manjvredno in je željna dokazovanja pred Lilo. Slednja prebere vse knjige, ki so ji na voljo, in sama, kolikor le zmore, sega po znanju.
Dekleti, obkroženi z revščino, vsakdan preživljata v družbi, v kateri ženske nemo prenašajo žaljivke in udarce moških ter kjer lahko same le malo odločajo o sebi in svoji prihodnosti. V oči bodejo tudi razredne razlike. Mladi Ne-apeljčanki tako v soseski še posebej mrzita brata Solara, ki po zaslugi očetovih nezakonitih poslov živita bahaško, s sijočim avtomobilom, z lepimi oblačili in večnim postavljanjem pred drugimi. Kljub temu da ne preneseta Solarovih, tudi prijateljici razmišljata, kako bi se nekoč dokopali do denarja in si izborili lepše življenje.
Lila sanjari, da bi v domači čevljarski delavnici izdelovala čevlje, ki jih je skicirala na papir. Oče njeno idejo kruto zavrne, a z bratom Rinom se v tajnosti vendarle lotita tega podviga. Sanje o lastni blagovni znamki čevljev se zdijo resničnejše, ko Lilo zasnubi premožen delikatesar Stefano Carracci. Linine skice uokviri in obljubi, da bo v obrt vložil denar, njihovi avtorici pa slika obljube o spoštovanju in pozornosti. Na poročni dan Lila ročno narejen par čevljev, ki mu je hvalospeve pel njen mož, vidi na nogah enega od bratov Solara. Zave se, da je mož sklenil poslovno sodelovanje z družino, s katero sama ne želi imeti opravka.
Ko Lila postane gospa Carracci, se zanjo sicer začne življenje, o katerem je nekoč sanjala. Ima novo stanovanje, čudovite obleke, denarja na pretek. A ideal ljubezni s Ste-fanom puhti ob njegovem pajdaštvu z družino Solara in ob njegovem patriarhalnem vedenju. Ob tem nas v pripoved vleče neizmerno dinamičen odnos med Lilo in Eleno, ki sta si enkrat blizu, drugič se sovražita ali sta si nevoščljivi. A druga brez druge ne moreta.
Kljub začetni poslovni uspešnosti izdelovanja čevljev je Lila vedno bolj ujeta v nesrečnem zakonu, kjer nanjo padajo klofute in udarci. Elena postane na liceju najboljša učenka in se ji odpirajo vrata univerze, kamor že hodi Nino Sarratore, v katerega je skrivaj zaljubljena že leta. A ko prijateljici poletje skupaj preživljata na otoku Ischia, kjer naj bi se Lila okrepila, da bi po mesecih čakanja končno zanosila s Stefanom, se njuno prijateljstvo ponovno zaplete. Nino, ki prav tako preživlja počitnice v neapeljskem zalivu, se namreč zagleda v Lilo, ona pa prav tako leti na krilih naklonjenosti do njega. Temu odnosu prilagodi svoje življenje, snuje skrivna srečanja z ljubimcem in se odloči celo pobegniti z njim. Kljub poskusu, da bi živela skupaj, traja njuna romanca le nekaj tednov, sled burne ljubezni je tudi Lilina nosečnost. Prijateljici sta ponovno na preizkušnji, ki se ne umiri niti v naslednjih dveh knjigah Neapeljskega cikla z naslovoma O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo ter O izgubljeni deklici.
TINA STRMČNIK
O avtorici:
Elena Ferrante je vzdevek pisateljice, ki kljub izjemni mednarodni odmevnosti želi ostati anonimna. Pravo identiteto pisateljice, ki piše v italijanščini, poznajo le založniki njenih del. Slednja so prevedena v več kot 40 jezikov, po njih so posneli televizijsko nadaljevanko, bralce pa je prevzela prava ferrantemanija.
BRALCI POROČEVALCI
43
Moja pot - naši pogovori
V Srednji zdravstveni šoli Celje smo se odločili, da bomo osnovnošolcem, predvsem deveto-šolcem in njihovim staršem, pomagali pri pomembni odločitvi - izbiri srednje šole in poklica.
Počasi se izteka nemirno leto 2020, leto nenehnih sprememb na vseh področjih, tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Vsa dogajanja se selijo na splet, zato smo si
Ekipa prvega srečanja Moja pot - naši pogovori
v naši šoli zadali izziv in pripravili niz virtualnih srečanj, s katerimi želimo osnovnošolce in njihove starše opogumiti in podpreti na njihovi poti do vpisa v srednjo šolo.
Na našem prvem virtualnem srečanju, ki ga je povezovala dr. Andreja Grobelšek (svetovalna delavka v šoli), smo spregovorili o pomenu karierne odločitve in dejavnikih, ki vplivajo nanjo. Tu odločilno vlogo odigrajo družina, njen socialni status ter izobrazba staršev in njihovi poklici. Ko osnovnošolec razmišlja o svoji karieri, mora spoznati sebe, svoje sposobnosti, motive, interese in notranje vzgibe. Na odločitev o izbiri šole vplivajo tudi rezultati - ocene osnovnošolca, njegovi prijatelji, sošolci, znanci, usmeritve pedagoških delavcev in informacije o poklicih prihodnosti.
Svoje razmišljanje je na srečanju z obiskovalci delila tudi ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec. Izpostavila je pomen praktične-
ga znanja in njegovo uporabo na različnih področjih, prilagodljivost in kreativnost posameznika ter pomembnost pogovarjanja v družini. Izkušnje o odločitvi za šolo in poklic so predstavile še naše strokovne sodelavke iz programov zdravstvena nega, bolničar - ne-govalec in kozmetični tehnik. Pri izbiri šole in poklica so jih vodili čut za sočloveka, empa-tija, sočutje, pripravljenost, da omagajo in prisluhnejo ljudem, razumevanje, dobrosrčnost ter čut za estetiko.
Ob koncu srečanja smo napovedali še dve srečanji. Prvo bo 12. 1. 2021, ko bo predstavljen utrip šole, drugo srečanje na temo Znanje za sedanjost in prihodnost bo 26. 1. 2021. Vljudno vabljeni!
Tisti, ki so zamudili prvo srečanje v živo, si lahko posnetek ogledajo na spletni strani Srednje zdravstvene šole Celje.
Srednja zdravstvena šola Celje Foto: Danijel Berden
Trinajsto leto promocije poklicev, kariernih poti in podjetništva
Leto 2020 je polno sprememb, živimo in delamo v času, ki si ga pred letom še predstavljati nismo mogli. Vpliv koronavirusa je velik tudi na delovanje izobraževalne vertikale, saj je velik del leta izobraževanje izpeljano na daljavo. Območna obrtno--podjetniška zbornica Celje, ki končuje trinajsto leto izvajanja projektov, s katerimi si prizadeva osnovnošolcem in njihovim staršem približati pomembnost pridobivanja informacij, ki so pomembne pri odločitvah učencev o tem, kaj bi v življenju zares radi delali in o izbiri nadaljevanja izobraževanja, se je poskušala razmeram prilagoditi v največji možni meri.
Dejavnosti projekta so bile izpeljane, kadar je bilo to mogoče, v osnovnih šolah, drugače pa s pomočjo različnih aplikacij na daljavo. Glede na to, da se vsi zavedamo, da je 40 let aktivnega življenja posameznika po trenutni pokojninski zakonodaji res dolga doba za opravljanje dela, se je treba odločati tako, da bomo
z delom in življenjem čim bolj zadovoljni. Izbira poklica v mnogih primerih poleg opravljanja strokovnega dela vpliva na način življenja posameznika, zato so vse dejavnosti projekta namenjene prav temu, da osnovnošolcem olajšamo odločitev, kam po osnovni šoli.
V letu 2020 v projektu sodelujejo obrtniki, podjetniki in ZRSZ OS Celje. Na območju Mestne občine Celje, ki podpira tovrstne dejavnosti, je bilo letos izvedenih skupno 12 dogodkov za osnovnošolce in njihove starše. Izvajamo predavanja z gosti, predavanja z delavnicami in okrogle mize z gosti - obrtniki in podjetniki. Učence in na okroglih mizah tudi njihove starše seznanjamo z možnostmi štipendiranja, s kariernimi potmi, z znanji, veščinami, s sposobnostmi ter kompetencami ljudi današnjega časa, s trgom dela, smernicami na področju zaposlovanja in samozaposlo-vanja, z deficitarnimi poklici in dejavniki odločanja za nadaljevanje izobraževanja. V letu 2020 so bile vse okrogle
mize izvedene na daljavo in kljub novemu načinu dela je bila udeležba velika, prav tako zadovoljstvo udeležencev, šol in Mestne občine Celje, kar je razvidno iz izjav:
Peter Pišek, podpredsednik OZS in OOZ Celje, podjetje Frigo transport, trgovina in gostinstvo: »Naša zbornica ima dolgoletno tradicijo promocije poklicev in veseli smo podpore Mestne Občine Celje pri naših prizadevanjih. V projektu sodelujemo s sinom Mitjem, ki promovira poklic gostinskega tehnika, in verjamem, da bomo katerega osnovnošolca navdušili za ta poklic.«
Marina Hojnik Tanko, prof. ped., pomočnica ravnateljice OŠ Frana Kranjca Celje: »Glede na težke epidemiološke razmere smo veseli, da je okrogla miza na daljavo odlično uspela, predstavitve gostov so bile konkretne in življenjske, udeležence so usmerjale v razmišljanje o svojih potencialih in kariernih ciljih. Prepričana sem, da so bili tudi starši in naši devetošolci zadovoljni. Zato se vam vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujem za pomemben prispevek k temu. Upam, da bomo v prihodnje še
sodelovali, po možnosti spet v živo.«
Janko Trobiš, Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za gospodarjenje z nepremičnim premoženjem in pravne zadeve: »Pek ali ekonomist, zidar ali pravnik ...? To so vprašanja, ki si jih zastavljajo starši in otroci v času, ko je na kocki odločitev o nadaljnji življenjski poti otroka. V teh
trenutkih se večinoma soočajo z različnimi pogledi, saj se vizije staršev in predstave otrok redko prekrivajo. Mnogo učencev v tem obdobju niti ne ve, kaj bi v življenju delali. Starši in otroci poznajo nekaj poklicev, a vseh možnosti zagotovo ne. Zato jim ni mogoče zameriti, da se včasih odločijo neracionalno, kar pogosto vodi v negotovost otrok in nezadovoljstvo, posledično to pomeni
tveganje za celotno družbeno skupnost. Spoznavanje karier-nih poti, poklicev, dejavnikov odločanja in pridobivanje informacij za nadaljnjo poklicno pot učencev so zato ključnega pomena. Če bi jim onemogočili to možnost, bi naredili veliko napako, tako za njih kot tudi za celotno skupnost.«
Mag. TATJANA ŠTINEK, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje
o
MESTNA TRŽNICA CELJE
domače dobrote sredi mesta
P
rava naravna
SMREG0GA

ШуШЈ-1
jvečja L^bira naravnih smrečic na ^ftestni Tržnici Celje


www.trznicacelje.si I Simbio, d.o.o
44
BRALCI POROČEVALCI
Reči da ljubezni do pisane besede
Ste že kdaj držali v rokah knjigo, ki vas je tako vsrkala vase, da ste pozabili na čas, lakoto, vse okoli sebe in se popolnoma potopili v zgodbo? Vsi strastni bralci se radi potopimo v dobro knjigo. Prestavi nas v drug čas in kraj, postanemo celo druga oseba. Lahko smo kdorkoli, kjerkoli. Komaj čakamo, da nam v roke pride takšna knjiga, pa naj bo to knjiga o nežni ljubezni, ki se dogaja pred nekaj stoletji na gradu na Škotskem, ali dobra kri-minalka, ki je napeta vse do zadnjih nekaj strani, ko se pričakovano ali nepričakovano razplete. Vedno je to lahko tudi dober pustolovski roman ali potopis, v katerem skozi avtorjeve oči vidimo in začutimo kraje, v katere sami ne moremo. V biografijah spoznavamo osebe, s katerimi sicer ne moremo na kavo, izvemo pa veliko o njih in njihovem življenju.
Kot strastno bralko me je vedno zanimalo, kaj drugi mislijo o isti knjigi, ker različni bralci različne stvari opazimo, različni žanri pustijo v nas različne vtise. Nekoga ista knjiga popolnoma navduši, drugega se sploh ne dotakne. In tako je na pobudo Maje Vtič lansko pomlad nastal naš knjižni klub, ki smo ga kasneje soglasno poimenovale Knjižni klub Mladih dam. Resnica je, da smo različne po starosti in prihajamo skoraj iz cele Slovenije in smo različnih poklicev. Naš klub je pisan kot travnik. V začetku nas je bilo deset, danes nas je dvanajst. In skupina je postala res nekaj
posebnega. Deliti svoje vtise o prebrani knjigi pravzaprav ni enostavno. Ne veš, kako se bodo drugi odzvali na tvoj pogled, ne veš, ali bodo razumeli, kaj jim hočeš povedati. V enakem položaju si tudi sam, ko poslušaš nekoga, ki govori o knjigi, ki si jo prebral, občutek pa imaš, kot da je nisi ali da si bral čisto drugo knjigo.
Druži in povezuje nas neizmerna ljubezen do pisane besede, pa naj bodo to pripovedka, basen, roman, potopis, kriminalka ali zbirka pesmi. Srečujemo se mesečno, srečanja obogatimo z bogato kulinariko in ob vprašanjih, povezanih s prebranim gradivom, se odpirajo neverjetne zgodbe naših življenj. V knjigi Neizmerni pogum pisateljice Brene Brown smo odkrivale neslutene povezave občutij, čutenj, zaznav in povezav. V zadnji knjigi so nas v delu Kažipoti avtorice Ksenije Be-nedetti očarale sonatine o odnosih in kulturi srca.
Vsakokrat med nami zakro-ži tudi e-pismo s pripravljenimi vprašanji, ki so rdeča nit in nek okvir, v katerem se suče pogovor o knjigi. Priznam in verjetno bi bile vse enakega mnenja, da je to e-pismo ena bolj pričakovanih, če ne najbolj pričakovana pošta v mesecu. Vedno bolj je mogoče opaziti, kako različne in vendar podobne smo si v razmišljanju, kako začutimo delo, ki smo ga brale in koliko je še vedno razlik med nami. Branje knjig ni samo branje, ni samo to, da knjigo izbereš, si jo sposodiš, sedeš, začneš
brati, vstaviš kazalo, odložiš in spet nadaljuješ, končaš branje in rečeš: dobra knjiga. Branje knjige je ob dobrih vprašanjih cela študija, brskanje po sebi, podatkih in še kje. Ko po skoraj dveh letih ugotoviš, da je dvanajst žensk tako zelo uglašenih na podobne strune, je zanimivo.
V tem času smo članice postale iskrene prijateljice, zaveznice, svetovalke, opora, vzrok za smeh in zabavo in »korona« je to vse le še okrepila. Dobile smo se na Zoomu. In morda niti ni čudno, da smo se v času pomladne »korone« dobivale celo na štirinajst dni, ker smo tako potrebovale druga drugo, smeh in klepet. Želele smo se slišati, videti, saj smo tako premostile tiste stiske, ki se ob popolni izolaciji sproščajo v človeku. Zdaj, jeseni, ko ponavljamo vajo, so naša srečanja že utečena. Zoom deluje, drugo druženje, ko smo bile skupaj, a vendar narazen, je za nami in mislim, da prav vse komaj čakamo, da se spet vidimo, slišimo in druga z drugo delimo, o čem smo razmišljale ob branju zadnje knjige.
Pred nami je naš drugi skupni božič, knjiga - roman, ki je nalašč za decembrske dni, vse pa upamo, da se bomo videle in se spregovorile o knjigi v živo, se nasmejale in si zaželele dobrih knjig, veliko časa za branje in s tem odklopa od vsakdanjih zadreg.
Za zaključek še misel: Branje je nujno potreben odklop od vsakdanjih zgod in nezgod, če pa imaš še koga, s katerim o knjigi spregovoriš, potem postane knjiga zdravilo za dušo.
Lepe in mirne praznike, sreče in veselja polno novo leto 2021!
Dvanajst dam iz Knjižnega kluba Mlade dame Foto: Pixabay
Uspešna harfistka
NOVI REPORTER MAGAZIN
POSEBNA IZDAJA REVIJE REPORTER
Glasbena šola Celje in I. gimnazija v Celju tudi v teh časih nizata glasbene uspehe. Beatrice Kastelic, dijakinja umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo Glasbena šola Celje izvaja s I. gimnazijo v Celju, se je 29. novembra udeležila 3. mednarodnega tekmovanja Gio-
vani talenti v Gorici. Tekmovanje je bilo tokrat organizirano na spletu. V kategoriji Harfa C je dosegla 95 točk in osvojila 2. nagrado. Iskrene čestitke mladi harfistki in seveda njenemu mentorju Daliborju Bernatoviću, prof.
ML
Čestitke otrok za starejše
Smo v adventnem času, času pričakovanj. Žal se bo letos marsikatero pričakovanje spremenilo. Posebej bo to prizadelo najstarejše, ki bivajo v domovih. A na njih niso pozabili otroci I. osnovne šole Rogaška Slatina.
»V težkih časih sem veliko razmišljala o stiski ljudi, posebej starejših, osamljenih in o stanovalcih v domovih. Vsa ta zapiranja, izolacije, bolezen, strah. Razmišljala sem, kako bi jim vsaj malo popestrila vsakdan,« pove Hermina Bobek, ki je akcijo zasledila v medijih. Akcija se imenuje Malo pozornosti za veliko veselje, ki jo vodi Ana Petrič (razveselite starostnike z voščilnico). Hermina je prišla na idejo, da bi otroci iz šole napisali nekaj pisem in jih poslali stanovalcem Pegazovega doma.
Idejo je predstavila na vi-deokonferenci sodelavcem I. osnovne šole. Sodelavci in vodstvo šole so jo z navdušenjem sprejeli. Sodelovali so otroci od 1. do 5. razreda in tudi tisti iz višjih razredov. Pisma so pošiljali Hermini na e-pošto. Pisma je natisnila. Veliko učencev je pisalo pisma z roko, mlajši, ki še ne znajo pisati, so narekovali svojim staršem, da so zapisali, kar so jim povedali. Otroci so v pismih opisovali sebe, kaj radi počnejo, koliko so stari, in vsem želeli zdravja ter dobrega počutja. Nekateri
so poslali slike svojih ljubljenčkov, svoje fotografije ali so kaj lepega narisali. Vsa pisma so tudi okrasili.
Večina staršev je omenila, da jim je všeč, da to počnejo, in da upajo, da bodo s tem presenečenjem prižgali njihove iskrice v očeh in malo zapolnili to praznino. Učenci so pokazali sočutje in pomembnost medgeneracijskega sodelovanja, kar ima velik vzgojni pomen. Približno 180 pisem je Hermina v skladu z vsemi varnostnimi ukrepi predala Kristini Kampuš, direktorici Pegazovega doma. Ker je bilo pisem več, kot so pričakovali, jih bodo dobili kot v zahvalo
za požrtvovalni trud tudi zaposleni v domu. Preden jih bodo razdelili, jih bodo dali v predpisano karanteno. Na pobudo ravnateljice Anite Skale bodo pisma dostavili tudi v Dom upokojencev Podčetrtek.
Hermina že ima novo idejo, da bi pisma napisali za covidne oddelke v Splošni bolnišnici Celje. Seveda le pismo za posamezne oddelke. Za trud zaposlenim in za upanje na hitro ozdravitev obolelih. Verjetno bo potrebno še temeljito premisliti o izvedbi, da bo ustrezala vsem varnostnim ukrepom.
MILENKA BLAŽEVIC Foto: I. osnovna šola Rogaška Slatina
BRALCI POROČEVALCI
45
Plesno ustvarjanje med karanteno
Dnevi, ki jih preživljamo v času pandemije, niso naklonjeni druženju, še najmanj dejavnostim, kjer prevladuje skupinsko delo. Ples je takšna dejavnost, vendar plesna ustvarjalnost ne pozna meja. Med letošnjimi jesenskimi počitnicami je med mladimi plesalci iz Slovenije in s Švedske potekala ustvarjalna izmenjava, kjer je bilo zelo dobro zastopano tudi Celje.
Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Zala Pez-dir, rojena Celjanka, ki že vrsto let živi in deluje na Švedskem, je ob podpori celjskega Har-lekina zasnovala in izpeljala projekt Sonata in Autumn. K sodelovanju je poleg svojih švedskih učencev povabila plesalce med 12. in 20. letom iz Harlekina, s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter iz Galerije plesa iz Maribora. Projekta se je udeležilo 24 plesalcev iz Slovenije in s Švedske, od tega devet iz Harlekina, sodelovala je tudi sedemnajstletna pianistka Smilla Bjurbo.
Komuniciranje je bilo na daljavo, delo je imelo več delov, med drugim so mladi plesalci raziskovali medij plesnega filma in se preizkusili v ustvarjanju skupne plesne verige (v anggleščini »dance chain«), kar je zahtevalo dobro mero odzivnosti in koordinacije.
Na vprašanje, kako so sodelovale pri projektu, so plesalke Harlekina odgovorile:
Naja: »Vse smo se dogovarjali na spletni platformi Teams. Če nam kaj ni bilo jasno, smo lahko kadarkoli vprašali Zalo, ki nam je takoj priskočila na pomoč. Upoštevati smo morali časovnico oziroma vrstni red plesalcev, znotraj tega smo imeli veliko svobode. Paziti smo seveda morali na začetni gib, ki nam ga je v verigi določil predhodni plesalec. Meni je bila improvizacija najljubši del projekta.«
Neja: »Delo je bilo zelo zabavno. Ob plesnem ustvarjanju sem se zelo sprostila in pozabila na vse skrbi. To je bil zelo dober projekt, saj je tudi v času karantene pomembno gibanje. Najtežje mi je bilo izbrati mesto za snemanje svojega plesnega prispevka.«
Mia: »Potek dela je bil zelo zanimiv, zame nekaj novega. Všeč so mi bili ustvarjanje v »dance chain« videu, improvizacija, »still movement«. Težje je bilo snemanje videa, saj smo morali natančno postaviti kamero (mobitel).«
Maša: »Meni je bila najbolj všeč improvizacija, najtežje je bilo narediti video, ki traja osem dob; sliši se zelo lahko, ampak ko se lotiš dela, vidiš, da je težko posneti tako kratek video.«
Ajda: »V projektu je bilo določeno, kdo je na vrsti v plesni verigi in kateri del glasbe naj uporabi. Uživala sem ob pogledu na delo drugih plesalcev in se kar precej ukvarjala z vpra-
šanjem, kje bi naredila svoj video-plesni posnetek.«
Anja: »Najbolj mi je bil všeč proces plesne verige, najtežja mi je bila improvizacija, saj sem se težko odločala, kateri posnetek mojega gibanja bi mi bil najbolj všeč.«
Katere kraje so izbrale za svoje snemanje in zakaj?
Iskra: »Za kraj svojega snemanja sem izbrala Narnijo. To je predel z grafiti blizu Glasbene šole Celje in kužnega znamenja. Večina grafitov mi je všeč, saj so velikokrat zelo barvni in živi. Nekaj je žal tudi takšnih, ki so žaljivi in teh ni lepo videti.«
Anja: »Snemala sem na celjskem trgu, kjer je lep pogled na železniško postajo, Celjski dom, hotel Evropa in kip Ce-ljanke Alme M. Karlin.«
Naja: »Plesne posnetke sem posnela na strehi naše garaže, kjer je dovolj prostora in kjer lahko plešem. Hkrati je s strehe krasen pogled na hmeljišča in okoliške hribe.
Nataša: »Izbrala sem prostor, od koder je čudovit pogled na Celje s Starim gradom in okoliške hribe.«
Jedrt: »Izbrala sem celjski mestni park, kamor hodim na sprehod s svoji, kužkom.«
Neja: »Snemali smo na jasi, kjer se pogosto sprehajamo z družino. Tam se počutim zelo sproščeno in umirjeno. Zelo mi je všeč, da plešem v naravi. Za improvizacijo sem izbrala kar domači balkon. Za >still movement sem izbrala več Vajev,
eden od njih je tudi ob jezeru, kjer pogosto opazujemo labode.«
Ajda: »Izbrala sem prostor, kjer mi je prijetno in kamor hodim na sprehod. Od tam se vidijo hribi, reka in velik travnik, pogosto srečam kakšno muco in druge majhne živali.«
Maša: »Snemali smo v naravi blizu mojega doma, kamor hodimo z družino na sprehode in kjer srečujemo konje, ene mojih najljubših živali. Moj je tudi predzadnji kader, ko se koruzno strnišče prelije v pia-nistično igro.«
Plesalke so se strinjale, da je bilo delo zabavno, sproščujoče, da so vse opravile svojo nalogo odlično in so ponosne na svoje delo. V prihodnje želijo sodelovati z Zalo na delavnici v živo.
V času, ko so potovanja postala skoraj nemogoča, je skupina mladih ustvarjalk in ustvarjalcev v okviru projekta Sonata in Autumn popotovala v sliki, glasbi, gibu in idejah. Zala Pez-dir je zbran filmski material po počitnicah uredila v 5-minutni video, ki je od 12. novembra na ogled na Youtubu. Video ima trenutno več kot 1.400 ogledov. Vabljeni k ogledu tudi vi!
V projektu so sodelovale Je-drt Birsa, Nataša Grešak, Neja Kovačić, Mia Lovrenčak, Naja Podbrežnik, Ajda Resinovič, Iskra Slapnik, Anja Titan in Maša Vlaovič.
Mia Lovrenčak
Zdravko Razbornik ima avtomehanično delavnico na Bregu pri Polzeli že od leta 1994, pred tem je bil kot avtomehanik približn štirinajst let zaposlen v celjskem Izletniku.
MAXIMMLN0 ZANESLJIVOST
V ZIMSKIH RAZMERAH. . >
m
^еУ
Ne pozabite na kakovostno gorivo
Zaradi nizkih temperatur in slabših pogojev na cestišču je pozimi treba vozilo dobro pripraviti, da nas ne pusti na cedilu. Na kaj vse moramo paziti, nam je zaupal dolgoletni avtomehanik Zdravko Razbornik s Polzele. Kot pravi, moramo biti pozorni, da nas zjutraj ne preseneti prazen akumulator, medtem ko je na dolgi rok za našega jeklenega konjička bistveno, da poskrbimo za dovolj kakovostno gorivo.
Zdravko Razbornik ima svojo avtomehanično delavnico na Bregu pri Polzeli že od leta 1994, pred tem je bil kot avtomehanik približno štirinajst let zaposlen v celjskem Izletniku. Ko se mu je ponudila priložnost, da odpre lastno delavnico kot pooblaščeni serviser Suzuki vozil, ni okleval. Zavihal je rokave in se lotil samostojnega servisiranja osebnih vozil, za kar mu danes nikakor ni žal. V vseh teh letih je nabral ogromno izkušenj, a kot pravi, priprava na zimske razmere se kljub vsemu tehnološkemu razvoju v avtomobilizmu ni bistveno spremenila.
Težave z akumulatorji
Ob mrzlih jutrih največkrat ponagajajo akumulatorji. »V koronačasih je največja težava, da avtomobili veliko stojijo, zato se njihovi akumulatorji ne polnijo dovolj,« prvo težavo, s katero se zelo pogosto lastniki vozil obr-
A*
Ш
nejo nanj, izpostavi Razbornik in obenem doda, da vozniki poleg vsesplošno znane zakonsko predpisane zimske opreme ne smejo pozabiti niti na zadostno količino tekočine za vetrobranska stekla, brezhibne brisalce in dobro delujoče luči, ki so v času slabše vidljivosti bistvene. »Notranjost avtomobilov se pozimi zelo rosi. Razlog za to je zamašen filter notranjega prostora vozila. Da se izognemo tem težavam, je dobro, da ga redno menjamo.«
Prinašajo vrsto prednosti
Razbornik ob tem dodaja, da vozniki predvsem dizelsko gnanih vozil ne smejo pozabiti niti na goriva, ki so prilagojena za zimski čas in nizke temperature. Med takšna sodijo goriva Q Max, ki vozilu prinašajo maksimalno zanesljivost v zimskih razmerah, nižajo porabo goriva, daljšajo življenjsko dobo motorja in obenem ustvarjajo manj izpustov v okolju. Zaradi čistejšega izgorevanja se sistem čiščenja izpušnih plinov ne obremenjuje s prekomernimi trdnimi delci, pepelom in z ostalimi neizgorelimi aditivi. Poleg tega kakovostna goriva zagotavljajo manj oblog na batih in njihovih obročkih, cilindrih, ventilih in sedežih ventilov. Zmanjša se tudi delež usedlin in mulja v motornem olju in karterju ter ostalih delih motorja.
Promocijsko besedilo
NIŽJA PORABA GORIVA DALJŠA ŽIVLJENJSKA DOBA MANJ EMISIJ V OKOLJU
Q
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtnica IШ.
Sveča
Župnik je na romanju v Lurdu prižgal svečo za zakonski par, ki ni mogel imeti otrok. Čez nekaj let je ponovno obiskal par. Odprl mu je fantek. »Kje je tvoja mama?«
»V porodnišnici. Dobil sem osmo sestrico.«
»Kje imaš pa očeta?«
»Odšel je v Lurd, da bi upihnil svečo ...«
Zadnje čase sosedi ves čas govorim, da ne pijem kave s sladkorjem, ona pa kot da je gluha.
LAHKO JE BITI POPOLN
A se že kaj ve, kdaj bodo lahko šli otroci v vrtec in šolo?
Sonce v znamenju Strelca vam daje veliko moč in energijo, ki jo boste uspešno uporabili na vseh področjih. Neko zadevo boste videli iz čisto drugega zornega kota, zato boste kaj kmalu našli rešitev iz krize. Venera v ognjenem znamenju bo predvsem ugodno vplivala na vaše ljubezensko področje. Močni in prodorni boste, puščico boste usmerili v točno določen cilj in ne boste zgrešili.
3\k

Snežne radosti
Celo noč je snežilo. 8.00: Naredil sem snežaka.
8.10: Mimo je prišla feministka in vprašala, zakaj nisem naredil snežakinje.
8.15: Naredil sem še snežakinjo.
8.17: Feministična soseda se je pritožila, da ima snežakinja preveč oblin in da predstavlja seksualni objekt, kar je lahko slab zgled za vse snežakinje po svetu. 8.20: Homoseksualni par čez cesto se začne pritoževati, zakaj ne bi bila dva snežaka.
8.22: Transseksualnež vpraša, zakaj niso spolni deli snemljivi.
8.25: Vegan na koncu ulice pride razložit, da korenje, ki ga imata za nosova, ni okras, pač pa hrana. 8.28: Obtožen sem, da sem rasist, ker sta snežak in senaž-kinja bela.
8.31: Musliman čez cesto zahteva, da ima snežakinja burko. 8.40: Policija pride na osnovi prijave, da je nekdo užaljen. 8.42: Feministka se vrne in zahteva, da snežakinja nima metle, ker bi to lahko razumeli, kot da opravlja le hišna opravila. 8.43: Grozijo mi, da me bodo izselili.
8.45: TV-ekipa pride in me vpraša, če sploh vem, kakšna je
razlika med snežakom in snežakinjo. Odgovorim, da je razlika
v snežnih kroglah. Označijo me za seksista.
9.00 Na televiziji me predstavijo kot osumljenca, rasista, ho-
mofoba in nagnjenega k povzročanju težav.
9.10: Vprašajo me, ali sem imel pomoč pri svojih dejanjih.
Socialna odpelje otroka.
9.29: Skrajneži protestirajo in zahtevajo obglavljenje. Nauk te zgodbe?
Ni ga. To je današnji svet in še na slabše gre.

Bivanje Venere bo ugodno vplivalo na vsa področja vašega življenja. Veselili se boste majhnih zadev in si v mislih nizali načrte za naprej. Prodorni boste in zadovoljni, ne glede na to, da ste včasih malce odmaknjeni od ostalih. Nekdo vas lahko prijetno preseneti in vam polepša turobne dneve. Povežite se z ljudmi, ki so bili del vašega življenja v preteklosti.
škorpijon
Aspekti planetov bodo povzročali, da dolgo ne boste zdržali na enem in istem mestu. Izkoristite to energijo za kakšen večji, nov podvig. Uspelo vam bo v prvem zamahu, dvignilo bo samozavest. Ugotavljali boste, da se tudi počasi daleč pride. V partnerskem odnosu ne boste tako hitri, saj se boste posvetili ljubezni in čustvom ter bili nekoliko bolj samosvoji kot običajno.
Zadeve se bodo počasi umirile, vi pa lažje zaživeli in naredili nekaj konkretnih načrtov za naprej. Čas je zelo ugoden za nove začetke, ne glede na to, da vas bo retrogradni Uran včasih omejeval. Z malce več truda lahko presežete sami sebe. Več pozornosti boste namenjali stvarem, za katere v preteklosti niste imeli časa. Obujali boste spomine in se pri tem zabavali.
Dvojčka
Zadeve se počasi urejajo ne glede na to, da imate trenutno kar nekaj zmešnjav. Zelo močno so v tem obdobju izpostavljeni medsebojni odnosi, zato boste kar veliko energije vlagali vanje. V določenih trenutkih se vam bo dozdevalo, da imate vse niti v rokah, v naslednjem trenutku je lahko situacija popolnoma drugačna. V drugi polovici tedna vas čaka prijetno presenečenje.
Rak
Strelec
Zaradi bivanja Venere v strelcu boste razigrani in veseli. Puščico boste usmerili v točno določen cilj in pri tem neizmerno uživali. Pazite, da ne boste preveč drzni na delovnem področju, saj se vam obeta kar nekaj resnih situacij. Želja po ljubezni in harmoniji v odnosih vas bo pripravila do tega, da boste naredili korak v pravo smer. Izgube iz preteklosti boste potisnili na stranski tir.
Kozorog
Vpliv preteklosti je močneje izpostavljen predvsem na čustvenem področju, vendar se boste zaradi vpliva Venere v optimističnem strelcu spretno izognili brskanju po lastni notranjosti. Več energije morate vložiti v sprostitev in ne tako resno gledati v svet. V določenih trenutkih bi bilo dobro, da se umaknete od novic, ki prihajajo do vas. Velikokrat vas spravijo v negativno energetsko stanje.
Lev
Vaša potreba preseči samega sebe se stopnjuje do te mere, da boste končno nagrajeni. Zadovoljni boste in nič vas ne bo ustavilo na novih poteh. Včasih so potrebni samo nasmeh, stisk dlani in topel objem. Venera v znamenju strelca vam bo pomagala, da boste sklenili kakšen kompromis. Mars v ovnu pa, da boste prodorni in z večjo lahkoto uresničevali cilje.
Vodnar
Ni vse tako, kot se vidi na prvi pogled, boste z vso srečo ugotavljali in hiteli v mislih v prihodnje korake, ki jih nameravate narediti. Prehod Jupitra v vaše znamenje vam lahko poudari trmo in nepopustljivost, zato upoštevajte mnenja ljudi v svoji okolici. Čutili boste hrepenenje po nekom, zato boste veliko misli usmerjali v ljubezensko in čustveno življenje. Na poti do vas so novice.
Še vedno ste pod večjimi pritiski, ki vam jih niza življenje. Uran, vaš vladar, je v retrogradnem gibanju in vam povzroča nemalo težav, na katere niste računali. Držite se svojih načrtov, naj vas nihče ne odvrne od njih. Potrpežljivost je v tem obdobju edina rešitev, da do-sežete rezultate. Zaradi Venere v ognjenem znamenju boste nekoliko bolj nemirni in podvrženi stresu.
Devica
Dinamika novega tedna vas bo popeljala novim delovnim zmagam naproti. Ne glede na trenutno situacijo si boste naredili točno določene načrte in od njih ne boste odstopali. Nikakor se ne boste znali sprostiti ob neki novi situaciji, zato boste veseli mnenja nekoga, ki bo priskočil na pomoč. Vse dvakrat premislite, ne ozirajte se na malenkosti in drobne težave, ki se vam kažejo.
Ribi
Bivanje Venere v ognjenem znamenju vas bo naredilo očarljive in obdane s pozitivno energijo. Venera vam predvsem prinaša srečne, dobre okoliščine v ljubezni, pa tudi pri financah ne bo slabo, zato le počasi uresničite vse načrte, ki ste si jih zamislili v preteklem obdobju. Uspešni boste pri dogovarjanju, saj se vam bo pokazala priložnost, na katero ste dolgo čakali.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
KO NISI STORIL NIČESAR
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
(IZDELOVALEC IZPRAŠE-TESTENIN VANKA
NEZAPLETEN PREPROST
Nekoč, pred davnimi časi je živela obupna urednica z imenom Sonja. Bila je lena in zabita, zato so jo odpustili. In njen šef je živel srečno do ...
Križam Ke &
ugahKe
LANENA TKANINA
PREDNIK SLOVANOV
PRIPADNICA LEGIJE
PREBIVALEC AZIJE
VZOREC, OBLIKA
NOVO MESTO
ORGANIZAC. ZA GOSPODARSKO SO -DELOVANJE IN RAZVOJ
JE
CELOTA DUŠEVNIH STANJ, KI SE JIH ZAVEDAMO
VSELEJ, VEDNO
ITALIJANSKI MODNI OBLIKOVALEC (GIORGIO)
SLANO TURŠKO JEZERO
BARITONIST BARONIK
KDORJE S 8 KOM TOŽNIK
V ISTEM PRAVDNEM POSTOPKU
PLOŠCICA ZA IGRANJE NA KITARO
POVZETEK (KNJIŽ.)
17
ENAKO-ZVOČNICA
BRAMOR (ZASTAR.)
ITALIJANSKA
VERIGA BENCINSKIH SERVISOV
NEMŠKO MESTO
HENA
SIJAJ, -
LESK ZNAMKA
18
ANGLEŠKI
FIZIK (JAMES)
OSNOVNA ENOTA V KONJENICI SLIKARKA PLESTENJAK
VREDNOST (KNJIŽ.) OTOK V IRSKEM MORJU
VULKAN NA HAVAJIH: MAUNA ...
HARRY BELAFONTE
PRIPOMOČEK ZA DRSANJE
ŽARKO LAUŠEVIĆ
OLIKA, OBZIR
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
BARVA KOŽE
PLIN SLADKOBNEGA VONJA
FRANCOSKO LETOVIŠČE OB AZURNI OBALI
MESTO V RUSIJI
ZNAMKA PRALNEGA PRAŠKA
NAREJEN S TKANJEM
LISA EDELSTEIN
AM. IGRALEC (RYAN)
PREBIVALEC GORIŠKIH BRD
10
DUHOVIT IZREK
PRIPOMOČEK ZA TALJENJE
OSLABITEV UMSKIH SPOSOBNOSTI
AM. PEVEC (NAT KING)
ZVRST JAMAJŠKE GLASBE
SLOVENSKI PISATELJ (JANKO)
PRIVRŽENEC ANIMIZMA
NEKDANJA AMERIŠKA SMUČARKA (KRISTINA)
KRAJ PRI LJUBLJANI
EKSPERTZA ANATOMIJO
VATIKANSKA ČASOPISNA AGENCIJA
BOŽJI MLINI MELJEJO ...
KAJNOV BRAT
PREBIVALKA NEKDANJE EOLIJE
4
TANJA SEME
IZBRANCI, ODLIČNIKI
MESTO V ITALIJI
LEGENDARNI DIRKAČ (NIKI)
KAR KOMU KAJ OLAJŠUJE
12
20
14
HUMANITAR-KA OGULIN
NAJPRE -PROSTEJŠI JE ETEN
AVTOR Povsod TRILOGIJE z vami BOBRI (JANEZ)
JAPONSKI BORILNI ŠPORT URA ..., NIČ NE REČE
SLOVENSKA ZVOK PISATELJICA DOLOČENE PEROCI
VIŠINE SLABOTEN __ČLOVEK
NEVESTINA OPREMA RONALD (KRAJŠE)
NEKDANJI SLOVENSKI SMUČAR (PETER)
PISATELJ (PUBL.)
ŠPANSKO OTOČJE
13
19
ZVIŠANI TON D
ČASOPISNO-GRAFIČNO PODJETJE
ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER
SAŠA MIHELČIČ
ZAMAKNJENOST
ABRAHAM LINCOLN
PREBIVALCI NEKDANJE ELIDE
16
PODROBNOST
KDOR SE VOZI S KOLESOM
21
REKA V AZIJI
OSEBNI ZAIMEK
15
22
SUDOKU 444
		2		3				6
		3						9
8		1						7
3			2				7	
			5	8	7			
7			4			1	8	
			6		5			
	9					2	6	
	4		7		8			
SUDOKU135
	6	8					2	
	4	5	7				3	
	1		2				6	8
8						3		
			5	4	3			6
5					7	9		
		2			5			
				3	9			1
		1					8	7
REŠITEV SUDOKU 443
REŠITEV SUDOKU 134
7	4	2	8	5	1	6	9	3
8	1	6	3	9	4	5	7	2
5	9	3	7	2	6	8	1	4
9	3	5	1	8	7	2	4	6
2	6	8	4	3	9	1	5	7
4	7	1	2	6	5	3	8	9
1	5	4	6	7	2	9	3	8
6	8	7	9	1	3	4	2	5
3	2	9	5	4	8	7	6	1
1	8	3	7	9	5	4	2	6
2	7	4	3	8	6	1	5	9
5	9	6	1	4	2	7	3	8
6	3	8	4	7	9	5	1	2
9	4	5	6	2	1	8	7	3
7	2	1	8	5	3	9	6	4
3	5	9	2	1	4	6	8	7
8	1	2	9	6	7	3	4	5
4	6	7	5	3	8	2	9	1
11
9
2
NEMŠKIH TV
5
3
VIDIK
6
7
novi tednik
\fedm г Илтуј /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedno? % штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. decembra.
Geslo iz številke 50: Za Miklavžem prideta še dva.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Zvonka Tanšek iz Gorice pri Slivnici, Anja Zajc iz Petrovč in Tilen Potočnik iz Griž.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
3K z VELIKO SSJ PISAVO
ŽEPNI
UPINKJT
NOVO
ENA
REVIJA V
DVEH
VELIKOSTIH
www.trik.si
48
75 LET NOVEGA TEDNIKA
Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje:
»Videla in prelistala sem ga tudi že kdaj prej, a sva se z Novim tednikom pobliže spoznala pred približno petnajstimi leti, ko sem prišla v novo službo in sem kot vodja kabineta župana Mestne občine Velenje začela pogosteje srečevati tudi soustvarjalce regionalnega časopisa. Od takrat Novi tednik ni le stalnica mojega službenega življenja (s spremembo delovnega mesta so se nekoliko spremenile le rubrike, ki jim posvetim več pozornosti), ampak tudi obvezna sesta-
vina mojega »vikend čtiva«. Rada si zanj vzamem čas ob skodelici kave ali čaja in se v miru sprehodim - kako pa drugače - od njegove zadnje do prve strani. Kakšno sicer tudi le bolj preletim, a večino preberem. Prav v vsaki njegovi številki najdem bodisi kakšen koristen nasvet bodisi kakšno novo zanimivo informacijo in vsaj en prispevek, ki mi pomaga ohranjati vero v dobre ljudi in njihovo moč. Vedno je kaj, kar iz Novega tednika podelim še s kom. Če drugega ne, kakšno šalo.
Novi tednik cenim, ker ne prinaša le informacij o dogajanju v regiji, ampak z njimi ali ob njih predstavlja posameznike, skupine, ustanove, dosežke in dejanja, ki nam morajo biti v navdih. Vidim ga kot časopis pozitivnih zgodb, ki dobršen del svojega prostora (še) vedno namenja vsebinam, ki marsikje drugje izgubljajo pribežališče. Med njimi so tudi meni najbližje: Kultura, Bukvarna, Iz domoznanske kamre, Namig za izlet ... Z rubrikami Bralci poročevalci, Mladi za mlade, Kulinarika, Za zdravje, Zaposlovanje in kariera ... in nenazadnje z Razvedrilom ostaja časopis bralcev vseh generacij in mnogoterih zanimanj.
Vsem, ki »ste« Novi tednik, iskreno čestitam! Ohranjajte vaš in naš časopis tak, kot ga imamo radi in nas obvešča ter razveseljuje že 75 let! In nikoli ne pozabite, da časopis ni zanimiv le na dan izida ali teden po njem. Iz njega črpamo še leta, desetletja, stoletja ... Da, v muzejih dobro vemo, da so časopisi veliko, veliko več kot potiskan papir!« (Foto: GrupA)
Živko Beškovnik, kulturni ustvarjalec, ljubiteljski gle-dališčnik, predsednik ZKD Celje:
»Ob častitljivem jubileju našega časopisa, njegovi 75-letnici, za kar uredništvu seveda iskreno čestitam, mi misli odtavajo v njegovo preteklost, saj sem bil in sem še zdaj dejavno povezan z njim. Tu mislim predvsem kot njegov dopisovalec s področja kulture, pravzaprav življenja, dela in ustvarjanja v naših ljubiteljskih kulturnih društvih. Menim, da na tem področju naš Novi tednik opravlja pomembno poslanstvo in to odlično, kar je v vseh teh letih svojega razvoja večkrat dokazal in tudi presegel samega sebe. Kulturne vsebine so bile v Novem tedniku in še prej v
Celjskem tedniku vedno ene temeljnih vsebin. In to ne samo informativno, temveč tudi s poglobljeno vsebino. V Novem tedniku so vedno našle mesto vsebine, ki bi sicer ostale prezrte, saj jih osrednji nacionalni mediji skoraj praviloma nikoli ne povzamejo. Dve strani kulture v Novem tedniku in če še k temu prištejemo koledar prireditev ter še kakšno vest s področja kulture v ostalih rubrikah in nenazadnje v kombinaciji z Radiem Celje, ki je tudi pod streho istega uredništva, pomeni resnično veliko. Tako je mogoča celovita obdelava nekega dogodka, kulturne ustanove ali posameznega ustvarjalnega dosežka in to ne le informativno. Zato lahko z mirno vestjo zapišem, da je naš Novi tednik v vsem svojem obdobju sooblikoval podobo našega lokalnega kulturnega prostora in trenutka, saj ju je vedno znal na dojemljiv način posredovati najširšemu občinstvu. In to svoje poslanstvo uspešno opravlja tudi zdaj in naj ga tudi v prihodnje. Pri tem mu želim obilo uspeha v zadovoljstvo nas vseh, tako kulturnih ustvarjalcev kot tudi najširšega občinstva. Vedno je bilo in še vedno je prijetno sodelovati z uredništvom, saj je odprto za pobude, nove ideje ... V stikih z novinarji vedno veje svež in ustvarjalni duh. In če se malo pošalim in parafraziram to častitljivo obletnico: nič kaj ne kaže, da so >stari< že 75 let, vedno je ta naš časopis mlad po srcu, vedno nasmejan in dobre volje. Naj takšen ostane tudi v naslednjih 75 letih.« (Foto: SHERPA)
Jerneja Mastnak, prostovoljka, dolgoletna anima-torka v poletnih kolonijah in spremljevalka gibalno oviranega učenca v OŠ Frana Roša Celje:
»Novi tednik je časopis, s katerim sem odraščala. Spomini mi sežejo v otroške dni, ko so stari starši in starši redno kupovali in prebirali časopis. Tudi sama sem komaj čakala dneve, da bo izšel. Najprej sem ga na hitro prelistala, kot otrok pogledala fotografije, kasneje sem ga redno prebirala. Skozi čas je tudi ta časopis spreminjal podobo. Četrtki so bili dnevi, ki sem si jih ponavadi rezervirala za nakup in prebiranje ob jutranji kavici. Ekipa, ki se je trudila in se še trudi, bralcem resnično podari tisto, kar si želijo. Vesela sem, da ustvarjalci iščejo in ponudijo lepe, srčne zgodbe, da podpirajo lokalna podjetja, društva in se enostavno približajo bralcu.
Z njim sem začela sodelovati pred nekaj leti. Kot vsakoletna udeleženka poletnih kolonij v Baški, nato kot pro-
stovoljka v Humanitarnem društvu Enostavno pomagam. Najprej sem imela kar malo treme, a so novinarji res krasni, srčni, kar hitro je začetna trema popustila. Vesela sem, da podpirajo mlade, prisluhnejo željam, podprejo projekte in ljudi, ki so šele na začetku svoje poti. Najbolj se me je vtisnila v spomin prvi radijski intervju, ki je bil kasneje objavljen tudi v časopisu, predstavila sem delo animatorke v Baški. Težko je povedati vse, kar doživiš pri svojem delu, včasih se ti zdi, da pozabiš pomembne stvari, a ekipa to hitro uredi. Zadnja leta z ekipo Novega tednika sodelujem kar pogosto, kar moram pohvaliti. Skupaj z nami širi po domovih dobra dela, lepe, srčne zgodbe. Težko je dobiti podporo kakšnega medija, sploh na začetku svoje poti, in ravno to je ta vrednota, ki jo pri ekipi najbolj cenim. Hvala celotni ekipi za ves trud in podporo. Vse najboljše za 75. rojstni dan. Še na veliko let branja in sodelovanja.« (Foto: GrupA)
Rota
Klub Celje novi tednik I radio celie
Za Rotary klubom Celje je že 23-letna zgodba družbeno odgovornega, etično podprtega humanitarnega delovanja ter povezovanja številnih posameznikov in ustanov za skupni dober namen.
V	tokratni dobrodelni akciji združujemo moči z družbo Novi tednik in Radio Celje, da bi zbrali čim več denarnih prispevkov ter tudi različnih osnovnih dobrin za življenje in higieno. Akcijo smo zasnovali v času najlepšega meseca v letu, a letos žal najbolj žalostnega decembra, saj nas je vse zelo zaznamoval čas koronavirusa. Akcija zbiranja sredstev in tudi materialnih dobrin bo zato še kako pripomogla k blaženju ran tega časa.
V	akciji »Ko se sklenejo roke za lepši božični dan« bomo zbirali sredstva za najbolj ranljivo skupino v Sloveniji v tem trenutku, to so starejši ljudje, ki so ostali sami, pogosto »lačni« bližine ter tudi brez osnovnih dobrin za dostojno življenje. Njihovo dostojanstvo je bilo mnogokrat poteptano, saj se srečujejo z občutki zapuščenosti, osamljenosti, z občutki, da so breme družbe, ne glede na to, da so v aktivnem obdobju pošteno delali in si zaslužijo človeku dostojno življenje.
Rotary klub Celje ter družba NT&RC skupaj v humanitarnem projektu
»Ko se sklenejo roke za lepši božični dan«
TRR za dobrodelne namene:
SI56 0400 0027 6269 133
pri banki Nova KBM d.d.
Starost je zahtevno obdobje že sama po sebi, kadar pa se pridružijo še bolezni, obnemoglost, osamljenost, zapuščenost, občutki nekoristnosti in bremena, je še posebej žalostna in težka. Ker je akcija zasnovana široko, saj bomo finančna sredstva zbirali na popolnoma samostojnem, ločenem računu ter s pomočjo SMS - sporočil, bomo nekaj zbranih sredstev namenili tudi ostalim ranljivim skupinam, ki prav tako potrebujejo pomoč. Verjamemo, da lahko zberemo kar nekaj sredstev tudi z vašo dobroto in pomočjo. Zelo bomo hvaležni za vsako tudi najmanjšo donacijo in vsa zbrana sredstva bomo razdelili med nujne primere.
Rotarijci že vsa leta podpiramo tudi naše brezdomce, jih redno obiskujemo in se jih bomo spomnili tudi letos. Žal tokrat ne bo iskrenih pogovorov z njimi, saj nam čas koronavirusa tega ne dopušča, jih bomo pa vsekakor obdarili.
Prav tako ne bomo pozabili na otroke in matere v Varni hiši Celje, saj je prav, da tudi njim namenimo nekaj lepega za prijaznejše praznike.
Zastavili smo si visok cilj, da bi naša in vaša pomoč prišla k čim več ljudem, ki jo potrebujejo. Zavedamo se, da vseh stisk ne moremo rešiti in zbrisati vseh težav, a z združenimi močmi, tudi z majhnimi donacijami, lahko dosežemo velik učinek.
Zavedamo se, da veliko različnih organizacij in društev zbira sredstva, a verjamemo, da bomo vsi pomagali številnim ljudem v stiskah, ki si to zaslužijo.
Poleg zbiranja finančnih sredstev na TRR bomo v SOBOTO, 19.12.2020, ko bomo v mestnem središču pri tržnici pripravili stojnico med 9.00 in 13.00, na kateri bomo za PROSTOVOLJNE PRISPEVKE ponudili domače izdelke članov Rotary kluba in nekaj izdelkov, ki jih bodo izdelali v ta namen brezdomci, s katerimi smo že dolga leta povezani.
Sredstva bomo zbirali do 3. januarja 2021. Vsa zbrana sredstva bodo združena v skupni akciji in šla za obdaritev izbranih ciljnih skupin.
Podjetje Novi tednik in Radio Celje, ki je prav tako zelo pogosto darežljivo v različnih dobrodelnih akcijah, medijsko podpira tudi tokratno skupno akcijo zbiranja sredstev - da bi bili božično-novoletni prazniki za vse prijazni.
http://www.rotaryclub-celje.si/
Darovanje preko sms sporočila
DONIRAM5 na številko 1919.