Mariborska ckclica. Zopet požar v tnariborski okolici. V Grušovi pri Sv. Petru je zgorela viničarija po.estnika Ornik Jožefa iz Nebove. Ker ni bi!o rnogoče ga_iti in je primanjkovalo vode, je zgorelo vje. fkoda znaša okoli 30.CO0 Din. Na nesrečo ni bil Ornik prav nič zavarovan. Zopet resen opomin, da si naj ljudje dobro uredijo svoja zavarovanja. Sumi se, da je ogenj podtaknila hu-obna roka. Pomilujemo pogorelca! — Čuden shičaj. Iz Pesnice nam poročajo: Kakor smo poročali, je dne 31. avgusta tega leta pogorel umetni mlin g. Ehrlich Karola v Kaniži pri Pesnici. Mlin je zgorel cel z vso drago mlin-ko opravo in stroji. Žrtev ognja je bila tudi velika zaloga žita in moke. Ogenj je nastal na ta način, ker se je vnel bencin v tovornem avtomobilu, ki ga je šofer poganjal za vožnjo. Škoda znaša nad milijon dinarjev. Pogorelo poslopje in vsa oprava z zalogam: žita in raoke je bila zavarovana pri »Savi«. Kar pa je bilo zavarovano pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani«, to je stanovanjska hiša in žaga ter noy osebni avto, ki je bil v spodnjih prostorih gorečega mlina, so vse pravočasno rešili. — Nov župan. V občini Špičnik pri Svečini je bil za župana izvoljen mladi posestnik g. Emanuel Gaube. — V Pesniški dolini je napravil zadnji naliv zopet precejšnjo škodo. Voda je odnesla in oblatila mnogo pokošene otave ter uničila letošnje paše. Ali se bo Pesnica splob kedaj regulirala? Krčevina. Velika naša predmestna občina je zdaj razdeljena na pet okrajev. Razveseljivo je, da je zdaj za »Leitersbergom« izginil tudi še »Vinarje«. Čudimo se pa, da se pri tej preureditvi ni odpravilo popolnoma nesmiselno ime »Pod piramido«, katero emo mehanično prevzeli od Nemcev, kajti ta viš.ina sploh ni »piramida«, nego »stožec« po zunanjem vtisu, in se nam labko tujci smejijo, da imamo tako pamanjkljivo znanje iz geometrije. Tu je bilo umestno samo ime »Pod gradiščem«, ker bi s* tem potom ohranil tudi živi spomin na nekdanji grad na tem hribu. Zanimivo je tudd dejstvo, da leže vsa važnejša obrambna mesta ob Dravi, t. j. Maribor, Vurberg in Ptuj v »Krčevini«, to je tam, kjer se je vršil glavnl i.n večinoma tudi odločilni odpor proti sovražnim navalom, to je bilo vselej na višini. Eamnica. V »Slov. Gospodarju« štev. 37 od 9. IX. 1931 nastopa g. dopisnik iz Kamnico ostro proti meni radi uporabe naziva »Kobansko«. Da ne bo tu nesporazumljenj in nejasnosti, zato moram g. dopisniku odgovoriti: 1. Ni res, da sem jaz nastopil kot prvi z izrazom »Kobansko«. Ta izraz uporabljajo ž« »Novice« in sicer v času, ko se ppi nas še dolgo potem rabi za vse pogorje naziv »Posruk«. To pa je samo eden dokazov, da ni Kozjak staroznano ime za gorovje; kajti Kozjak je samo delno ime tega gorovja in sicer za pobočje med Sv. Križem, Sv. Urbanom in Sv. Kungoto. Ker pa so naši meščani vse pogorje slabo poznaM, so oni nato potom uradov tor Sol razširili poimenovanje najbližjega in njim znanega pobočja Kozjak na vse pogorje do Košenjaka. 2. Ni res, da pride Kobansko od hrvatske besede »koban«, kar je isto kot n&srečnež. Da navedem samo eno jezikoslovno avtoriteto univ. prof. Jakoba Kelemino: Kobansko pride od domače noše, tako da so Kobanoi ljudje, ki nosijo kobanico, to je svojevrsten domač povr&nik. Zgodovinsko to tudl drži, kajti znano je, da 80 Kobanci nosili kobanico še pred dobrimi sto leti, ko Pohorc. kobanice že niso več pozna.i. In ravno po tej značilnosti prebivalcev iz pogorja severno od Drave so Pohoroi poimenovali svoje sosede. 3. Prav tako pa je znano, da dajejo pokrajinam ime vedno sosedi po gotovlh značilnostih jezika, n. pr.: Prleki; po legi pokrajine, n. pr.: Poljanci, Pohord; ipo noSi. n. pr.: Bell Kranjcl — sem spadajo tudd Kobanol — ittd. LJudje ae na take nazive pogosto Jezijo: Prleki ao 86 nekoč evojega imena prav tako aramovali In ga ematrald za Saljivo in taljivo, kaJcor Poborcd in kakor se svojega naziva hrez vzroka sramujejo Se danes Kobanoi. 4. Občutanje ialatve po tem imenu pa se da odpravitl samo, ako pravilno povemo, da nieo Koband nobenl nesreSneži, ampak ljudje, kd #o obdržali lme po svoji nekdanji nošj, kakr&na je še danes v rabi n. pr. v Karpatih. — Fr. Baš. 8t. Peter pri Mariboru. Občinski odbor je v svoP zadnji «eji preteklo nedeljo soglasno sklenil, da na toglaša « predlogom, da bi te zgradba ceste It. Peter—Ložane, odcepek in zvezna pot na Hum gradila preje, kot bo dovršena banovinska cesta Št. Peter—Nebova—Ložane. 2e desetletna želja prebivalstva žentpeterske in sosednih ob.in je, da te dogradi cesta Št. Peter—Nebova—Ložane, ki bo •krajšana cestna zveza med Mariborom in Št. Lenartorn v Slov. goricah, oziroraa celim delom zgornjih Slovenskih goric. Ta cesta bi prišla v korist prej omenjenim krajem, odcepek na Hum pa le nekaterim. — Čas, oziroma pričetek trgatve se je določil na 5. oktobra. — Cesta od gostilne Božič do earkve je temeljito popravljena. Bil je za to že tudl -krajni čas. — Bivši zaslužni šentpeterski župan v preteklem letu umrli Ljudevit Fluher, je na pokopališču na Gorci dobil dostojen spomenik, ki j« eden izmed najlepSih. Spomenik je izdelalo kamnoseško podjetje Rozman na Pobrežju pri Mariboru. — Fantovski krožek prosvetnega društva pridno deluje. Zadnjo nedeljo so fantje pohiteli na obisk k svojim tovarišem v Kamnico. Vsi dobro misleči fantje se vabijo, da se vpiSejo v fantovski krožek. Prihodnji sestanek bo prvo nedeljo v oktobru. Ptuj. V Novi vasi pri Ptuju je cela tolpa ciganov napadla deklico Marijo Drevcnšek ter jo zlorabila. Na dekletovo prijavo so napravili orožniki na tolpo pogon ter jo zalotili v gozdu pri pojedini. Med orožniki in cigani se je razvil pravcati boj, padali so streli od obeh strani, končno se je potrečilo šest članov tolpe užugati in zvezati, ostali pa «o pobegnili. V taborišču so našli cele zalogc nakradenih predmetov. — V Dražencih pri Ptuju |e izbruhnil v petek zjutraj ogenj, ki je upepelil pet poslopij, last posestnikov Rudolfa Osenjaka in Ivana Košupa. Škoda je znatna. — V ptujsko bolni.nico je bil prepeljan delavec Metod Kukovič iz Maclja. Na žagi grofa Draškoviča mu je cirkularka strašno razmesarila trebuh. Kukovič je kmalu po prevozu v bolnišnici umrl. — V Osjeku so aretirali Ivana Straserja, ki je zagrešil v Ptuju in okolici več drznih vlomov. Med drugim pripisujejo njemu tudi vlom v kapucinski samostan. Št. Janž na Vinski gori. Kakor je znano cenj. čitateljem Slovenskega gospodarja, je našo občino hudo zadela vremenska nezgoda dne 1. julija tega leta. Izredno debela toča je lomila strešno opeko in uničevala poljske pridelke. Prizadeti posestniki 10 oškodovani od 50 do 100 odstotkov. Na pobudo ireskega načelnika v Slovenjgradcu se je pričela po vseh občinah na.ega sreza velika nabiralna akcija. Izpolnilc so se pomenljivc besede Simona Gregorčiča: Odpri srce, odpri rokž, otiraj bratov*ke solze, sirotam olajšuj gorjč. Gostoljubni in prijazni prebivalci občinc Sv. Andraž pri Velenju so darovali tukajšnjim prizadetim posestnikom 630 kg iita. Razen tega je darovala .entandraška dekliška zveza 215 Din, ki jih je nabrala na svoji prireditvi. I.krino se zahvaljujemo za plemenito delo Šentandražčanov. Naj Večni tisočero povrne! Sv. Vid prl Grobelnem. 21. septembra trl se moral vršiti sejem v Št. Vidu pri Grobelnem. Ker pa se vrši sejem isti dan v Št. Jurju ob Juz.nl železiuici, bo prestavljen sejem v Št. VIdu na 22. t. m., to je v torek. Kupci In pro- dajalci pridite v obilnem številu, da bo kupčdja bolj živahna. 8v. Lovienc v SIov. gor. V Senčaku je upepelil 7. septembra ogenj pri Rojhtovih hišo in goapodarsko paslopje. Zgorela je deloma živina, spravljeno žito in gospodarska oprema. Gomilsko. V no&i od sobote na nedeljo je pogorel posestniku Košenini na Dragopolju pri Gomilskem nov kozolec. Tremerje prl Celju. V nedeljo sta pogorela v Tremerju pri Celju dva hleva. Nova Cerkev. Požar je uničil tukaj gospodarsko poslopje posestnika A. Jakle. Škoda znaša 40.000 Din. Selnica ob Dravl. Umrl je v nedeljo po daljšem bolehanju naš šolski upravitelj g. Alojzij Majcen. Služboval je kot vzgojitelj naše mladine 37 let. Botf mu ohranjen časten spomin! Marenberg. Zadet dvakrat od kapi je umrl v soboto tukajšnji notar Avgust Kolšek. Naj počiva v miru! Sv. Andiaž v Halozah. Otrok Marijin, blagor tri! Tako je donela pesem na naš.em pokopališču v nedeljo, 6. septembra, ko smo se poslavljali od pridne Marijine družbenice, Nežike Podgoršek. Celo življenje (bila je stara 33 let), ni imela nič dobrega na tem svetu, so ob slovesu od nje zaklicali prečastiti gos.pod voditelj. Napadala jo je strašna bolezen božjast. Ko ji je bilo mogoče priti med nas, njene sosestre je bila zelo vesela. Pa ni tožila čez svojo bolezen, ampak tožila je, kako bridko ji je, ker ne more k sveti maši, kakor je tako rada zahajala, ko bolezen še ni bila tako pogosta. Posebno prvi petek ni opustila sv. maše in sv. obha}ila. Cel teden pred smrtjo jo je neprestano, neusmiljeno mučila njena bolezen. Pa je prišel prvi petek in Božje srce je zaklicalo svoji mučenici: Dovolj je! Da, na njej so se ureeniči.« besede: Otrok Marijin, blagor ti! Končan je boj! Draga Nežika! Počivaj na Srcu evoje in naše Matere in prosi za nas, ki gremo tvojo pot... Sv. Križ pri Rogaški SlatinL Dne 7. septembra je pogorel tukaj v Irju prevžitkar Jurij Novak, Imel ;e sicer zelo skromno leseno hišico, katero si je sam to leto postavil. Stanoval je v njej šele kakih 14 dni, pa mu je že pogorela. Malo imetje je imel, pa še to pu je pogorelo, a zraven je še sam dobil težje opekline na zgornjem delu telesa. Zavarovan ni bil. Zato bo moral iskati pomoči pri usmiljenih srcih. Sreča, da jc ta dan bilo deževno vreme, da še ni njegovemu bratu pogorela hiša, ki stoji samo kakih 8 m oddaljena in ki je tudi s slamo krita. — Fantjc smo imeli v nedeljo svoj fantovski tabor pri Sv. Roku v Šmarju prt Jelšah. Sv. Križ pri Rogaiki SlatinL Že za časa mariborske oblasti je oblastni odbor hotel zgraditi novo cesto na zgornji strani naše župnije. Poslani so bili siccr od oblasti že inženirji, da so prcmerili ves dejanski položaj, nove ceste pa vkljub temu ie vedno nimatno.