Posamezna številka 1 K.
Slev. 122.
Poštnina plačana v gotovini.
VLMianuiorek, flne i, junija 1920.
Leto XLVE
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavije ln v Ljubljani: n celo leto naprej. K 180-— sa pol leta „ .. „ 90-— sa četrt leta n . . „ 45-—
sa en mesec
15-—
Za Inozemstvo celoletno K 240-.
^ Sobotna lzda]a: s
Z« oelo leto.....K 30'—
Sa Inozemstvo < , , , „ 35 —
W Uredništvo je v Kopitarjevi ullol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telef. štv. 50, upravn. štv. 328.
Enostolpna petttvrsta (M n Stroka tn S mm vtsoka. att^afe
prostor) ■a enkrat . . ... po?K'*flf uradni rasotasi, poslana ttd. . . . . po
Pri večjem naročilu popust/
SatmanjSt oglas 59/9mm Kit,
I shaja vsak dsa isTsemšl po. nedeljek bi daa po pranuh^ ob S. url zjutraj.
Političen list za slovenski narod.
Uprava ]e v Kopitarjevi al. 0. — Račun poftue hran.
ljubljanske Bt. 850 za naročnino in 8t 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 25.511, bosn.-hero, 7563.
Odkriffe napuhne^a spomenika dr. J. E. Krsta.
V nedeljo ob 11. dopoldne se jc vršilo na pokopališču pri Sv. Križu slovesno odkritje nagrobnega spomenika velikemu jugoslovanskemu prvoboritelju in socialnemu delavcu dr. Janezu Evangelistu Kreku. Slovesnosti sc je udeležila pokojnikova sestra gdč. Cilka Krekova in sorodniki, predsednik dež. vlade dr. Brejc s soprogo, člani vlade, general Smiljanič s štabnimi častniki, zastopniki raznih uradov, kulturnih in drugih društev ter korporacij, med drugimi S. K. S. Z. z zastavo, pevska zveza »Ljubljana« z zastavo, pevsko društvo »Slavec« z zastavo, pevsko ^ruštvo »Ljubljanski Zvon« z zastavo, šentpetersko prosvetno društvo z zastavo, poslanci, zastopstvo Orlov, gasilci ter nešteto drugega občinstva.
Slovesnost je otvoril pevski zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom ravnatelja konzervatorija g. M. Hubada z ža-lostinko, na kar sc je odkril spomenik, ki predstavlja dva orjaka, ki žalujoče sklonjena slonita nad grobom. Spomenik je delo kiparja L. Dolinarja.
Nato je govoril
pisatelj Fr. S. Finžgar:
Državljani!
Nazivljam Vas z naslovom, za katerega vsebino se je proti nazivu in vsebini suženjskega podanika vse življenje boril mož, ki mu obnavljamo spomin danes ob odkritju njegovega nagrobnika, S tem Obnavljamo zaeno spomin na njegovo smrt, na oni veliki praznik strnjenih duš, kot ga Slovenija doslej ni šc doživela, obnavljamo zaeno spomin na dan obletnice njegovega največjega dejanja: majniške deklaracije.
Prvi hipni pogled na nagrobnik nam vzbudi spomin na duha Michelangelovega in z njim vred na njegovo dobo. Umetniške duše vseh časov se v svojih zamislekih dotikajo druga druge in velike ideje in po-kreti v narodih niso nikdar novi.
Ta dva litanska moža, ta njuna nadčloveška veličina, te kipeče mišicc, vsa notranja moč teh orjaških teles — dveh živih žalujk — sta simbol neznanske dušne bolečine, okainenele žalosti ki nc mine nikoli. Zdi se, kakor da so solze vesoljnega naroda privrele iz src, se strdilc v, marmor in našle izraza pod dletom Dolinarjevim, kot je nekdaj domovina pinij in lavora našla izraz svoje žalosti v Michelangelovi Mccicejski kapeli.
Prav 400 let je preteklo, odkar se je v Michelangelovi domovini začelo mogočno narodno gibanje, ki naj bi zbralo in združilo pokrajinsko razbito pleme v eno državo, Michelangelo je bil pri tem gibanju
z vso dušo udeležen. Vso silo svoje osebnosti je zastavil za to misel. Vse njegovo upanje je živelo v tem nacijonalnem cilju. Mož, ki bi bil imel izvesti in udojstviti to idejo, je bil Lorenzo Medici. Vse okoliščine so se zdele, da so prijazne temu političnemu gibanju, ko je nenadoma posegla smrt vmes, Lorenzo je umrl, nade ujedinjenja so bile za 300 let pokopane — žalost domovine pa je vtelesilo v mramor dleto Michelangelovo.
Ali ni ista ideja narodnega ujedinjenja dobila glasnika v Kreku, in ali ni ista naša žalost nad njegovo smrtjo dobila izraza v tem nagrobniku? Sredi pota, na cesti dela za to idejo je padel in hipoma umrl naš Krek in sicer v tistem hipu, ko se je njegova velika misel v domovini še pritajeno skrivala v srcih in ni še imela njegovega poguma, da bi glasno planila na dan. Zdi se, kot da je moral umreti on — evangelist te ideje, on, kleno zrno, je moral pasti v zemljo, da je iz njegovega groba šele vzklil tisti pogum, ki je strnil srca vseh in kot orkan zahteval ujedinjenja razbitih bratov. Mi danes uživamo ujedinjenje, on pa gleda z nadzvezdnatih pokrajin zorečo njivo, ki jo je on oral in on obsejaval.
Ko obnavljamo ob odkritju njegovega nagrobnika ta žalostni spomin na njegovo prerano smrt, obnovimo tudi spomin veli-častva njegove neminljive veličine.
Krek je bil predvsem politik. Vse njegovo vesoljno znanje, vsesplošna izobrazba, vse kulturno delo in vsa njegova velika ljubezen do inteligentne mladine, vse je služilo enemu velikemu cilju — politiki — tisti politiki namreč, kot jo je on sam definiral, da je to nesebična skrb za javni blagor — za blagor vseh — za blaginjo človeške družbe. Krek je bil tisti mož, ki je oznanjal pri nas socialno misel prvi, jo oznanjal tedaj, ko socialno čustvovanje še ni bilo nikakor kak strankarski kapital, pač pa je še vsesplošno vabilo posmeh na ustnice in je oznanjalo samo deficit v avanzmaju. Oznanjal pa je to misel zato, ker je bil resničen demokrat v delu in življenju. On je bil prešinjen resničnega demo-kratizma, še preden je ta beseda, stokrat zlorabljena v političnih arenah od vseh plati, izgubila svoj čist in dobri pomen.
Njegova veličina jc v tem, da je bil iskren Jugoslovan. Krek je storil vse, da doseže svobodo svojega jugoslovanskega naroda, Ni zmota, če trdim, da ga ni bilo tedaj v nas moža, ki bi bil imel poguma dovolj, da bi si upal stopiti pred oholo Avstrijo in ji predložiti magnam chartam libertatum za svoj narod. Krek je imel ta pogum, ki sc mu je rodil v čisti, nesebični
duši in rodil iz njega Jugoslovana, preden je ta beseda postala izraz, ki je pri mnogih izraz novega — nagrad pričakujočega patriotizma. Tej veliki ideji ni zapostavljal samo svoje osebne koristi, ni zapostavljal samo svojega življenja, ki ga je razjedala že smrtna kal bolezni — on je bil močan in oošten dovolj, da je tej ideji zapostavil tuci strankarske koristi. Zato pa je največji sijaj njegovega značaja, ki ga ni zatemnilo nikoli blato, brizgajoče na vsako osebo, ki tekmuje v politični areni ta, ker se je zavedal, da je politika nesebičnega poštenja in odkritosrčnosti najboljša politika vsake stranice. Morda mu je boj za to načelo nesebičnosti in poštenosti vsekal najgloblje — smrtno rano. Prepričan je bil, da je politika demagoštva in obljub polnega. kričaštva vredna gorjupe obsodbe in to tem hujše, nego zasebna laž, ker je ta socialni greh in mara roditi socialno zlo. Vedel je mož nesebične poštenosti, da je taka politika za narod brez koristi, ker mu iz-podje nravne temelje, na katerih sloni javno življenje, pripravi razpad človeške družbe, ker razje njeno srce in navsezadnje uniči stranke same, če in v katerih bi se ugnezdila.
To in v tem je veličina moža, ki si jc želel umreti na cesti dela za svobodo in blaginjo ljudstva. Zgodilo se je, kakor jc želel.
Ta nagrobnik pa, kakor je izraz oka-menele narodove žalosti, bodi večni živ klicar vsem in vsakemu: Pojdimo za njim na cesto nesebične poštenosti v delu za blagor domovine.
Poklonilev Hrvatov,
Za tem je govoril v imenu hrvatskega katoliškega seniorijata dr. ,V e n d e 1 i n M e g 1 e r:
V imenu Hrvatov, naslednikov misli dr. Kreka mi je čast, pokloniti se zemeljskim ostankom onega, ki je žrtvoval sebe in vse svoje za utrditev narodne zavesti. Čast mi je, pokloniti se onemu, ki je ze-dinjenje našega troimenega naroda proglasil za večno zahtevo in katogorični imperativ nas vseh.
Pokojnik jc pričel svoje delo, naglasu joč sledeče: Ako velja naravni zakon, da ima vsaka najmanjša stvar svoj bistveni vzrok in namen, potem velja ta zakon tudi za posameznika, za vsak narod in tudi nas Slovence. Tudi mi imamo pravico na obstanek. Toda ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da sodelujemo pri izpopolnitvi kulture človečanstva. Kruta usoda pa je hotela pred našim aktivnim sodelovanjem preizkusiti našo moč. in sposobnost, pa nam je dala v prošlih časih veliko in žalostno Ivalvarijo.
Trpelo se jo mnogo. Pritiskali so n« nas v gospodarskem, kulturnem, politič-. nem in največ v narodnem oziru. Narodi na zavest so je morala skrivati v srcih', dokler ni prišel čas novega prebujenja. Z drhtenjem in strahom v srcu je morala gledati naša inteligenca, kako so zločinsko režejo živi deli našega telesa. Na naše prsi je padla zadušljiva atmosfera. Zdelo se je, kakor da bo zgodovina dokončala z nami s par besedami: Na polotoku Balkana je bil v 20. stoletju narod, ki se je zval hrvatski in slovenski, in ki ga je pokopal tujec.
Šele, ko je kruta usoda spoznala, da narod nc propada, da mrko dviga glavo, nam je poslala pokojnika, da s svoj.im pronicujočim razumom razbije to temo. Poslala ga jo in šel je. Potoval je, učil, budil, dvigal duhove iz potrtosti, ne samo v Sloveniji, temveč po vsej naši zemlji. Od kršne Dalmacije, Herceg Bosne pa do ravne Slavonije je obhodil vse in klical narod k prebujenju.
S posebnim interesom in zanimanjem jo študiral naše razmere, želje, potrebe in težnje našega naroda ter njegovo dušo. Plod tega potovanja in študiranja je bila izdelava onega silnega in markantnega programa, ki ga jo izvrševal in večji del izpolnil. Narodne potrebe pa je zopet ro-asumiral v sistematično obdelano politično nacionalno celoto ter jo uvrstil danes pred 3 leti z »majsko deklaracijo«.
Majska deklaracija je delo zgodovinsko politične vrednosti. Vsebovala je oni kategorični imperativ, in kako nam jo vsem po njej odleglo, vemo.
Njena baklja je zasvetila s slovenskih gora do Vardarja, razgnala temo in razveselila staro in mlado. Mi Hrvati smo dr. Kreku dolžni še posebno zahvalo, ker se je za absolutističnega režima Khuena-Čuvaja-Raucha toliko zavzemal za nas, da, večkrat žrtvoval slovenske interese na ljubo hrvatskim.
Mi Hrvati, njegovi duševni nasledniki, ki nas je vzgojil, med katerimi jo vzbudil svoj alter ego dr. Roguljo, smo mu največ zahvale dolžni. Oddolžiti so mu hočemo s tem, da bomo razvili njegovo akcijo na naši zemlji ter bo večina tc akcijo najdostojnejši živi spomenik pokojniku.
Gledajoč to odkritje spomenika, vidimo v duhu vso delo pokojnika in njegovih tovarišev ter občutimo tudi sedaj, da skrbi za nas, ko nam kliče ocl zgoraj:
»Vsi Vi, ki ste ostali doma, ki ste seme izkrvavljcnega naroila, mislite šc zmeraj le na eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo
JoS. Lavtižar:
(Dalje.)
Žena je pripovedovala zgodbo o pohotni procesiji tako resnobno, kakor da bi bila o dogodku popolno prepričana. Pravljica vsebuje sicer dober nauk, dotični mežnar pa, ki je ljudem poročal o prikazni, imel je izredno zmožnost za opisovanje tako čudovitih reči.
Sedaj je pridrvel za mano kolesar in smuknil tako hitro mimo, da je kmalu izginil v daljavi. Držal se je na biciklju s pripognjenim hrbtom; vem, da se mu je slabše godilo nego meni pešcu. Ako je tako divjal dalje, znal je prileteti ob cestni kanton ali ob kak zid in obležati ves krvav na vesti. Morebiti so ga našli poleg pota s potolčeno glavo in brez zavesti ter rekli o njem, kar je rekel neki Tirolec v podobnem slučaju:
Hin is hin, bet's fiir ihn,
V Šentjakobu razveseli človeka napis na poslopju tik ceste »Ljudska šola«. Ako-prav je Rožna dolina vsa slovenska, širilo se je vendar po njej silno ponemčeva-nje. Na liudskih šolah so se čitali samo
nemški napisi »Volksschule«. Otroci so pozdravljali samo z besedami »guten Tag« ali griiss Gott«. Tako jim je bilo zapovedano v šoli. Stariši sft bili v tem oziru če-stokrat preveč popustljivi, ko se je izbijal deci materni jezik. Hvala Bogu, da so ti časi izginili v preteklosti. In sedaj naj prinese prihodnjost, kar obeta sedanjost.
Najbolj obljuden in menda tudi najlepši kraj Rožne doline jc Š c n t j a k o b, Ob južni strani ga obdajajo vrhovi Karavank, na severni strani se razprostira polje. Onkraj Drave je posejanih več hiš, ki gledajo z vzvišenega sveta na ravnino. V bližnji okolici stoji nekaj župnijskih podružnic, na osamelem griču pa se vzdiguje župnijska cerkev s svojim širokim zvonikom. Sv. Jakob stoluje na tem prostoru že mnogo stoletij; župnija se namreč omenja žc leta 1169. Sedaj šteje 2600 prebivalcev. Župnišče, lepa, velika zgradba, je oddaljena četrt Ure od cerkve. Nekdaj so jo posedovali osojski benediktinci. Da duhovnikom ni treba hoditi vsaki dan po strmem klancu v župnijsko cerkev, se nahaja v župnišču lična kapela. V njej se vršijo manjša duhovska opravila.
V najbolj kritičnem času jc imela šentjakobska župnija na čelu moža, in ga ima šc sedaj, ki jo jc izgledno vodil ne samo v verskem ampak tudi v narodnem ozi ru. Pospeševal je na vso moč cerkveno živlienic, deloval pa med natodom tudi
kakor zaveden Slovenec, držeč se gesla: »Za Boga in narod.« Čast vsem slovenskim duhovnikom tia Koroškem! Strastni nemški nacijonaci so jih preganjali na vse mogoče načine, toda niso jih ustrahovali. Dušni pastirji so se žrtvovali za blagor slovenskega koroškega ljudstva. Med prvimi pa je stal in. stoji še danes šentjakobski župnik Matej R a ž u n. Koliko truda je imel z ustanovitvijo slovenske ljudske šole. Celovška gosposka ga je dobro poznala in zato strogo pazila nanj, osobito za časa svetovne vojske. Kmalu so dobili povod zoper njega in ga imeli pol leta v strogi preiskavi. Akoprav mu niso mogli ničesar dokazati, zaprla so sc vendar jetniška vrata za svečenikom-spoznavalcem. Koliko dušnih britkosli jc moral prestajati v to-varišiji čisto preprostih ljudi! Vsi dobri župljani so žalovali za svojim dobrim duhovnim očetom in prisrčno molili za njegovo oprostitev. Oprostitev je prišla, izkazala sc jc hudobija toživccv, toda župniku je utisnila bridke spomine na presta-no preganjanje. Tolaži naj ga zavest, da je trpel za dobro stvar in da so bili ponižani njegovi sovražniki.
Poleg Mateja Ražuna nc pozabimo Slovenci tudi drugih narodnih niučencev duhovskega stanu med slovenskimi Korošci. Imena so: Mcško, Trunk, Maicrho-fer, Gabron, Volavčnik in še kdo drugi nam kažejo, koliko jc pretrpela koroška slovenska duhovščina za svoj narod.
V.
Popoldne se je začelo nagibati proti večeru. S polja se je slišal zadnji pet-pedi i ptice, ki prebiva med žitnim klasjem. Tudi' vrane so že iskale ležišča, prepeljevale sc z gozda v gozd in gnale svoje enomerno krokolanje. Gospodinje so se vračale s polja domu, da pripravijo večerjo, mene pa jc čakala šc dvourna hoja, ker sem določil Bistrico za prenočišče.
Iz Šentjakoba pelje cesta skozi globok graben, posut z belim kamenjem in peskom. Pozna sc, da gospodari tukaj hudournik, valeč svojo vodo med bobnenjem kamenja proti Dravi. Studenci mu dohajajo iz treh strani. Glavni izvir ima ob vznožju Kepe, druga dva sta pod Babo in Hruškim vrhom .Ni čuda, da potem z združeno močjo tako hudo deluje.
Ob desni strani ceste se jc pokazal visok železniški most, zgrajen nad imenovanim grabnom. Tukaj čez švigajo vlaki, ki prihajajo skozi karavanški predor v Pod-rožico in iz Podrožicc v Celovec.
Od dacč ugledam kapelico, stoječo precej visoko v hribu. O njej sem izvedel toliko verjetnih in neverjetnih reči, da nekaj važnejših ne morem izpustiti. Pravijo, da je bila na tem kraju svoje dni večja ccrkev, da je koroška grofinja sv. Hcma prišla tu sem na božjo pot, da jc bila ccr-kcv pribežališče revnih, cla sc je pozneje preselila v dolino, da je valil hudič skalovje za njo, da jc Marijina podoba izgini-
da ne more spati, ker ga spomenik slav. nega Miltijada vedno iz spanja budi. In res ni miroval Temistoklej, dokler si ni priboril enake slave kakor slavni njegov prednik.
Ravnotako naj Krekov spomenik našim bodočim državnikom spanje preganja in kaže mlajšemu rodu pot, po kateri se osvajajo srca rojakov, po kateri sc pride do nesmrtne slave.
Vsak nc more postati velik mož; vsakega Človeka dolžnost pa je častiti velike rojake, in da se vi, častita gospoda, toliko zavedate dolžnosti, je dokaz vaše hvaležnosti, znak plemenitega mišljenja.
Kot predsednik odbora za Krekov spomenik sc iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so z besedlo in s pismom in s prispevki proslavili spomin velikega rojaka in postavili ta spomenik. Hvala, vsem zastopnikom naših oblastev, naših kulturnih zavodov in oblastev, naših kulturnih zavodov in društev! Prisrčen pozdrav sodržavljanom iz Hrvatske in Srbije, ki so prišli kot zastopniki svojih društev, kot zastopniki svojih rojakov na Krekov grob! Stoletja in stoletja jim žc. nosijo naše reke, naša Drava in Sava, bratski pozdrav; deklaracija je podrla zadnjo steno med nami in odprla pot v Jugoslavijo, katerega nam ne sme nobena sila, nobena spletka več zagraditi. Pozdravljeni zastopniki vrlega češkega, dragega poljskega, velikega ruskega naroda! Brat nam je mio, koje vjere bio.
Iskrena hvala gospodom govornikom, ki so ocenili zasluge Jan. Ev, Kreka in poživili v naših srcih njegov spomin: Hvala Glasbeni Matici! Njene žalostinke so spremljale 1. 1917 rajnega Kreka na zadnjem potu do hlaidnega groba; njene prireditve so položile trden temelj našemu spomeniku; njeno petje poveličuje tudi današnjo slavnost.
V imenu vseh navzočih pa pozdravljam tudi sestre dragega rajnika, ki so prišle na ljubega brata gomilo. Njim naj ho nas vseh hvaležna ljubezen do rajnega brata tolažba v žalosti.
Odkril se jc nagrobnik, v katerem je postavil naš kipar Lojze Dolinar v družbi z g. Vodnikom spomenik Krekofvim zaslugam, spomenik pa tudi svoji umetnosti, in da sc ohrani ta spomenik tudi poznejšim rodovom, zato prosim g. župana ljubljanskega mesta, da ga v imenu mestne občine prevzame v svoje varstvo.
Župan Ljubljane
dr. Ivan Tavčar je nato izjavil v imetnu ljubljanske mestne občine, da ne najde dovolj besed za čustvo, ki mu prihajajo iz srca, ko obljubuje, da se spomenik moža, ki se je med našim narodom ovekove-čil in ki je bil prvi zastopnik socialne in gospodarske pravičnosti v Sloveniji, da sprejema občina njegov spomenik v varstvo. To pa šc zlasti zato, ker jc bil pokojni dr. Krek svetli reprezentant tistega navdušenja, iz katerega se je rodila naša blagoslovljena Jugoslavija. Končno po-zivlje vse k skupnemu delu za izgraditev naše skupne domovine v medsebojni ljubezni za blagor jugoslovanskega naroda, da bo mogel kljubovati vsem nasprotnim namenom sovražnikov. Izreka trdno prepričanje, da to nc bo zadnji spomenik, ki ga je postavil narod velikemu možu, ter za-zastavlja kot župan besedo v imenu mestne občine, da bo čuvala spomenik tudi takrat, kadar bo morebiti kdo drugi na-čcloval mestu Ljubljani,
Pozdravi ministrov.
Arhivar Oton Zupančič jc koočuo pre-čital nastopni brzojavki:
Bled. Osebno zadržan, udeležiti se odkritja Krekovega spomenika, kličem velikemu buditelju svojega naroda in juna-
škemu borcu za naše ujedinjenje: Na veke vekov alava! — Stojan Protič.
Belgrad. Velike ideje našega prvobo-ritelja, našega neumornega Kreka so rodile svoj sad. Njegovo življenje in njegovo delovanje, posvečeno edino le boju za svobobo in procvit našega naroda, nam jc pokazalo pot, po kateri nam jo potrebno hoditi, da dozidamo, kar je on započel. Spomin njegov naj živi v vsakom Slovencu, goji naj v dušah mladino ono ideje, ono noustrašenost, katerih vzor nam jo dr. Krek in s katerimi nam jc izbojeval naSo svobodo. — Dr. Korošec.
V imenu društva »Dr. Krek« v Pragi je poslal njegov predsednik nastopno brzojavko* V duhu prisostvujemo odkritju nagrobnega spomenika našega velikega voditelja, ki jo bil glavni in prvi med graditelji velike Jugoslavije. Večna mu slava!
Slavnost je zaključil pevski zbor »Glasbene Matice« z žalostinkaml. Na grob jc položila krasen venec S. K. S. Z. s trobojnimi trakovi in napisom »S. K. S. Z. svojemu očetu in ustanovitelju«, nadalje Ruski kružok v imenu ruskih ujetnikov, zastopnik konzula češkoslovaške republiko in drugi. Po končanem odkritju so sc'poklonile zastave prisotnih društev nad grobom velikega pokojnika.
Zahvala.
Odbor za Krekov spomenik se iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so proslavili tretjo obletnico majniške deklaracije in odkritje nagrobnega spomenika velikemu državniku Jan. Ev. Kreku. Posebno se zahvaljuje zastopnikom javnih oblastev, zastopnikom kulturnih zavodov in društev našo države. Hvala .sodržavljanom Srbom iu Hrvatom, bratom Čehom, Poljakom in Rusom, ki so slavili z nami spomiu velikega rojaka! Zlasti gre hvala gospodom govornikom F. S. Finžgarju, dr. Meglerju, dr. Markulinu, gubernatorju Markovu in županu dr. Tavčarju za tako pomenljive in prisrčne besede. Hvala »Glasbeni Matici«, ki je s prekrasnim, genljivim petjem poveličala rajnega Kreka spomin, in takisto mestnemu magistratu, ki je žel pri tej prireditvi odboru na roke! — V Ljubljani, 31. maja 1920.
Narodno
nišfuo.
LDU Belgrad, 29. maja. Podpredsednik dr- Ribar otvori 94. redno sejo začasnega narodnega predstavništva. Ko prečita tajnik dr. Lončar zapisnik in ko se popravijo formalnosti, dobi prvo besedo posl. Kne-ževič, ki obširno govori o socializmu in boljševizmu in o razlikah, ki obstajajo med njima. Za njim govori posl. Petrovič v imenu Radikalnega kluba, ki izjavlja, da bo glasoval za zaupnico vladi.
Za njim dobi besedo posl. Draškovič v imenu Demokratske zajednice, potem pa poda ministrski predsednik dr. Vesnič svojo deklaracijo:
NOVA VESNIČEVA IZJAVA.
Gospoda, prosim vas, ozirajte sc na to, da nikakor ne bom mogel odgovoriti na vse, kar se je razpravljalo v tem parlamentu radi vladne izjave, gotovo se to tudi vam ne zdi potrebno, ker bi se diskusija o vladni izjavi preveč zavlekla in izzvala nova pojasnila, za katera sedaj ni mesta. Preden preidem na vprašanja, o katerih bom pojasnil stališče vlade, bom podal dve klavzuli. Mislim, da bom s tem podal nazi-ranjc vlade in naziranje četudi ne celokupnega, pa vendar velikega dela začasnega narodnega predstavništva samega Prvo klavzulo podajam proti izrazom, ki so morda tudi nehote bili izrečeni, to jc proti iz-
ljubezen i vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi za njen procvit, kulturo in blagostanje. To bodi Vaš cilj, to vsebina Vašega življenja in Bog Vas blagoslovi.« Slava dr. Kreku!
V imenu hrvatske ljudske stranke je govoril dr. Markulin iz Zagreba, ki jo poudarjal, kako se dr. Krok ni strašil truda, da bi zanesel tudi v hrvatske pokrajine svoje velike ideje. Njegovo delo med Hrvati je rodilo sad s tem, da jo vzgojil pokojnega dr. ltogulje in drugo ustanovitelje hrvatske ljudske stranke, ki mu bo ohranila na veke hvaložen spomin s tem, da bo delala po njegovih načrtih in idejah.
Rnsi — Kreku.
Nato je govoril v imenu Ruskega kružka bivši guverner v Odesi g. Markov, ki se je spominjal velikih zaslug pokojnika za svobodo jugoslovanstva ter njegovega apostolskega delovanja za ujedinjenje jugoslovanskega naroda in ojače-nje slovanstva.
Za g. Markovom ze govoril predsednik odbora za Krekov spomenik *
k; , • dr. Fran Detcls,
Ttf je izvajal:
,V starih časih je živel velik državnik m pravičen mož, ki se je izkazal največjega dobrotnika svojim sodržavljanom. Ko ie umrl, ni zapustil nobenega premoženja. Hvaležna država jc smatrala za svojo dolž-nost preskrbeti mu slovesen pogreb in postaviti mu dostojen spomenik,
Tudi Jan. Ev. Krek je bil velik državnik in pravičen mož; tudi on ni zapustil premoženja. Toda pogreba mu država ni preskrbela in spomenika mu država ni postavila.. Država je bila ob njegovi smrti v rokah nasprotnikov slovenskega naroda. Ali ga je slovesno pokopala dežela? Ali mu ie dežela, kateri je toliko dobrega storil, za katero sc je boril vse svoje življenje, postavila spomenik? Tudi ne. Tudi dežela je bila 1. 1917, ko je umrl Krek v rokah njegovih nasprotnikov. Nepoplačan bi bil ostal dolg hvaležnosti, ako bi se ne bile oglasile občine, v prvi vrsti mestna občina ljubljanska, ako bi se ne bili oglasili zavodi in po vsej širni domovini častilci svojega dobrotnika in voditelja, častilci organizatorja svoje domovine, moža, ki je s plamenečo besedo širil zavest, da smo ljudje vsi bratje, vsi enakopravni, da ie robstvo proti božji postavi, da ni vele izdajalec tisti, ki zahteva svojo pravico, ampak tisti, ki krivico dela in s krivicami izpodkopava temelje državi in družbi, moža, ki jc v majniški deklaraciji na naj-pristojnejšem mestu odkrito in slovesno izpovedal, da hočemo živeti Srbi, Hrvati tn Slovcnci kot en narod, svoboden in samostojen, združeni v življenju in smrti, v sreči in nesreči.
Čc se ozremo po tem mrtvaškem vrtu okrog in vprašamo, kdo je postavil ta spomenik, kdo onega, se nam odgovori: Tega tukaj otroci svojim staršem, onega starši prerano umrlim otrokom, zopet drugega soprog svoji ženi, sorodnik sorodniku. Tega, ki smo ga danes odkrili, je postavil svojemu nepozabnemu voditelju ves hvaležni narod.
Pač res, Janezu Ev. Kreku ni treba spomenika; tudi brez spomenika bo večno živel njegov spomin. Toda nam, njegovim rojakom, ga je treba, da odvrnemo od sebe očitek nehvaležnosti, da poplačamo nekoliko dobrotniku po smrti, kar *mo zamudili, dokler jc živel.
A še drug, še važnejši pomen imajo spomeniki zaslužnih mož, O slavnem državniku in vojskovodji Temistokleju se pripoveduje, da so ga dobili neko noč tovariši, ko jc razburjen begal po mestu. Vprašali so ga, česa da išče in zakaj da nc spi doma. Temistoklej jim je odgovoril,
la iz cerkve in da so jo trije domači vojaki videli na obzidku Dunaja, ko so Turki mesto oblegali. Res, Rožna dolina je dcželica pravljic, legend in divne domače poezije, .Samo narodno blago, nič tujega, vse pristno slovensko. In tako ljudstvo naj bi pripadalo Nemški Avstriji?!
Brez dvombe jc bila v tej gorski Sa-tnoti kapelica že od starodavnih časov. Tudi nobenega ugovora nc more biti, da jo jc obiskala sv. Hcma, ustanovnica krške škofije, živeča od 983 do 1045. Uprav tako ima pripovedka, da jc hudič valil skalovje proti cerkvi, zgodovinsko podlago. Okoli vasi Podgorje, ki je raztegnjena pod hribom, sc vidi namreč maiogo skalovja. To se jc navalilo brezdvomno iz gorovja o silovitem občeznaccm potresu leta 1348. Po narodovem naziranju je imel hudobec svojo roko vmes. Prav tako je dokazano, da so gospodarili tod okoli Turki ob koncu 15, stoletja. Kristjani so iskali skrivališč, v katerih bi bili varni pred sovragom. Zalo so bežali v samoto in pomoči iskali v molitvi. Kdo bi nc verjel, da so begunci pri oddaljeni gorski kapelici našli zavetje? Zato jc la kraj dobil ime »Marija v revi« ali kakor sc imenuje nemški Marta Elend«.
Sedanjo cerkev v Podgorju sta sezidala leta 1690, grof Julij Nikolaj Ur-
sini in opat osojskih benediktincev Ed-mund Ubelbacher. Zgrajena je bila sedem let potem, ko je premagala krščanska vojska Turke pri Dunaju. Veliki oltar je napravilo dunajsko mesto kakor zaobljub-Ijubljcn spomin za prejeto milost. Tudi na steni se vidi slika, ki predstavlja Dunaj. Čemu vse to, ako bi ne bilo nikake zveze med podgorjansko cerkvijo in med pre-stolnim mestom našega nekdanjega cesarstva?
Marsikak romar je žc prišel v to Marijino svetišče, 30 m dolgo in 18 m široko. Šest oltarjev krasi hišo božjo. Cerkev je pripadala poprej glavni župniji v Šentjakobu, od leta 1787. jc samostojna.
Iz zvonika se je glasilo angelovo če-ščenjc, ko sem zapuščal Podgorje. Pot se je vlekla mimo senožet in smrekovih gozdov. Hodil sem celo uro in nikjer ni bilo človeškega domovanja. Kraj je samoten, dolgočasen in jako ugoden za roparski napad. Ako dostavim, da se je naredila trda noč, ni bilo čudno, da je vsak šum vznemirjal ušesa. Na ograjenem pašniku jc počival trop goveje živine in žvenketal z zvonci na vratu. Siccr p?', ni motilo nočne temine drugega kakor v* daljavi šumeča Drava. Gozdi so sc pomikali vedno bolj skupaj in obdajali cesto na obeh straneh, da se je komaj videlo naprej. Domislil
sem se zgodb o tolovajih, ki so prežali na popotnike in vpili nad njimi: »Denar ali življenje!« Toda nič sumljivega se ni prikazalo in prišel sem srečno iz gozdov.
Prekoračil sem dva potoka, ki jima. pravijo Mala in Velika Suha. Ta dva delata mejo med Zgornjim in Spodnjim Ro-žem.
Kmalu sem dospel v vas Sveče, ki se nahaja v Spodnjem Rožu, Hišo stoje v dolgi vrsti na obeh straneh ena poleg druge, Ljudje so bili večinoma že pri počitku, le ob koncu vasi sc je slišalo fantovsko petje. Sodil sem, da mora biti mnogoštevilna družba. Glasovi so prihajali vedno bližje, slednjič sem moral iti prav mimo pevskega zbora. Fantje so stali v velikem krogu in krepko je donela domača pesem naokrog. Mirno sem šel svojo pot dalje, kakor da bi me nič ne zanimala stvar. V daljavi pa se vstavim in poslušam pcvce. Glasovi čisti, dokaj izobraženi, harmonija blagoglasna, posebno basi so sc odlikovali.
Še bi bil poslušal prepevanje slovenskih Korošcev, ako bi nc bila. tako pozna ura. Hitel sem proti bližnji Bistrici, ko so fantje začeli z novo pesmijo:
»Kaj jc nocoj za 'n lep večer, lep večer, ena svetla noč ...«
(DaJjc.l	. .. <
razu g. poslanca Popadiča. Gospoda, nikakor ne moremo pripustiti, da bi se v parlamentu delala kakršnakoli razlika v patriotizmu naših državljanov vsega našega kraljestva (Tako je, vrlo dobro), ker vemo, da ako je šumadinski kmet, po svojem geografskem položaju in tradiciji doprinesel gotovo in nesporno največje žrtve za narodno ujedinjenje, vemo tudi, da so od prve vstaje našega naroda leta 1784 sodelovali na enako patriotični način naši bratje, ki so prihajali iz svojih krajev v našo domovino in s tem dopolnili to veliko skupno delo. (Tako je!) — Ravnotako podajam klavzulo proti izrazom in gotovim izjavam prečastitega in spoštovanega člana g. poslanca Biankinija. Vsi čutimo in z njim delimo trpljenje, ki ga morajo sedaj prenašati njegovi bližnji rojaki. V tem pogledu mislim, da med nami ni razlike. Naloga nas vseh je, da storimo vse, da se ta bol vsaj ublaži, ako se ne prekine popolnoma. Ako bi se bil prečastiti in spoštovani poslanec; Biankini omejil na izražanje tega čuta, bi se morali mi vsi s svojo dušo zlagati z njim. Ali gospoda, spoštovani g. poslanec j c pod vtisom razpoloženja šel dalje in privedel ne samo našo vlado, temveč obenem tudi začasno narodno predstavništvo in vso deželo v položaj, kakršnega nam on vsekakor ni želel in kakršnega] nam on po svoji politični izkušnji ne more želeti. Mi ne smatramo svojih zaveznikov niti za »bivše«, niti za »propadle«. S temi zavezniki, s temi prijatelji smo se borili, z njimi smo bili skupaj, z njimi smo lili in mešali našo kri, samo z njimi smo mogli dovršiti naše veliko narodno uedinjenje, in samo z njim nam bo mogoče dovršiti ono, kar jc v tem oziru ostalo nepopolno. Ali, gospoda, da bomo to mogli in da bo-1 mo lahko računali na zaveznike, ne smemo nikdar zahtevati, da sc osvobodimo svojih obvez, ki nam jih nalaga istočasno naš tovariš ki položaj. Mi smo dolžniki zavezni-; kov (Biankini vpraša: »Ali nam oni ničesar nc dolgujejo?«) Mi moramo, gospoda; kot trgovci voditi račun o tem dolgu in obveznosti. To smo delali dosedaj in bomo tudi v bodoče, pa smo uverjeni, da bodo tudi naši zavezniki, kakor dosedaj, tako tudi v bodoče istotako nastopali proti nam. Nadejamo se celo, da bodo mogli storiti to v bodoče v večji meri kakor dosedaj, ker sc bodo tudi sami polagoma oprostili obvez, ker bodo v bodoče vedno bolj uvidevali, kolika je stvar, za katero so se vsi borili in za katero se borimo pravično.
Prva in resna opomba glede vladne izjave obstaja v tem, da se jc stavilo vprašanje, zakaj vlada v svoji izjavi ni ničesar povedala o jadranskem vprašanju. Meni je, gospoda, drago, da se jc vlada od raznih strani složno očrnila. Upam pa, da mj bo ravno tako lahko dati odgovor in pojasnilo glede te očrnitve. Gospoda! V vlad, ni izjavi se nismo dotaknili jadranskega vprašanja prvič vsled tega, ker je v tem trenotku v teku. Tega nismo storili iz taktičnih razlogov ter vsled tega ni bilo treba vedeti za to, kar so v Rimu delali prej, niti za to, kar delajo v Rimu danes. Smatramo za pravilno! mednarodno zahtevo* da predstavništvo, v katero imamo popolno in nedeljeno zaupanje, vedno informi-' ramo, kadar začnemo kak posel, Obenem smo smatrali, da bi, karkoli bi dejali v tem vprašanju v svojo izjavo, s tem izzvali diskusijo, ki bi utegnila oležkočiti položaj vlade in naše dclegacije.
Ali, gospoda, še drug in mnogo važnejši razlog jc, vsled katerega smo smatrali, da nc omenimo lega vprašanja v tem trenotku, in siccr razlog, da je bilo nc samo nopotrebno, temveč da jc bilo tudi nesporno odveč o tem govoriti. Ta razlog je da niti trenotek nismo dvomili, da jc vse naše narodno predstavništvo brez razlike, alj jc v valdi zastopano ali ne, v tem vprašanju enodušno. (Od vseh strani sc čujejo glasovi; Tako je! Burno odobravanje.)
Gospoda, mi smo smatrali za dolžnost, da. začasnemu narodnemu predstav-nštvu objavimo v prvi vrsti to, kar nismo smatrali, da jc potrebno s splošnega vidika, pa nam je bilo potrebno njegovo sodelovanje. To samo od sebe dovede do vprašanja naših zapadnih mej in naših od-nošajev napram Italiji,
MI IN ITALIJA.
V tem trenotku smatram za svojo dolžnost, da o tem vprašanju povem ono, kar jc nepotrebno in akr se samo po sebi lahko reče. Na prvem mestu moram izjaviti — in v tem jc ena izmed klavzul glede včerajšnjih govornikov, — da niti vlada, niti narodno predstavništvo ne more, niti jima ni treba !;matrati Italije kot ne-prijaleljsko deželo. Z Italijo moramo, gospoda, razpravljati v težkem in velikem vprašanju. Tu moramo pokazati odločnost in energijo, da rešimo to vprašanje z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Ravnotako je treba, da imamo v tej borbi v prvi vrsti razloge, s katerimi prisilimo nasprotno stranko, da resno pretresuje vse naše zahteve. Vsi smo složni v tera, da morejo bili med nami in Italijo prijateljski in normalni sosednji odnošaji v obojestras sko korist samo tedaj, ako ostane v teh odnošajih čim manj vzrokov za 600re. Mi
vsi in ves svet ve, da bi bila najpravilnej-ša pot za rešenje našega spora ta, da bi Jadransko morje jo sredini postalo meja med našo mlado in svežo državo in Italijo, meja, preko katere bi eden drugemu lahko nudili prijateljsko roko. Toda, gospoda, zelo verjetno je v današnjem tre-notku, da take rešitve z Italijo najbrže ne bomo mogli dos;či, ko je ni mogel doseči niti naš najboljši prijatelj, kateremu jc g. Biankini v svojih starih letih pel himno, himno, ki jo je ta nesporno in popolnoma zaslužil. Naši natboljši prijatelji nam niso mogli pomagati, da v tem trenutku dosežejo tako rešitev; zato glejmo, da rešimo naše spore z Italijo, kakor sem rekel, na način, ki bi omogočil dobre in prijateljske odnošaje med dvema državama, ki bi pustil na našem narodnem telesu najmanj ran in ki bi obenem omogočil našim bratom, kakor tudi Italijanom, ki ostanejo pri nas, življenje v teh krajih in iazvoj normalen in da tako tudi pripravimo deželo za izboljšanje te rešitve, kolikor ne bi mogla zadovoljiti niti ene, niti druge strani, posebno nas ne. V tej smeri in duhu mora delati kraljeva vlada, v tej smeri in duhu mora delati naša dclegacija in za to smer in ta duh prosimo privolitve in soglasnosti narodnega predstavništva. ( '__L.
Pobum p Furianflil.
O pobuni v Furlaniji poroča tržaška »Edinost« z dne 27. maja:
Po Furlaniji in Karniji trajajo neredi in nemiri v najrazličnejših oblikah žc ves teden. V nekaterih občinah v gorah so proglasili sovjetsko republiko, kar pa je trajalo večinoma le par dni, dokler niso dospeli tjakaj vojaki in orožniki. Vršili so se tudi napadi na bogatejše posestnike in demonstranti so ponekod odnesli večje vsote v nekako odplačilo za izvršena dela, katera neredna in nerodna državna birokracija ni zamogla več plačati. V Reziji so razstrelili železniški most in tako pretrgali za par dni tudi železniško zvezo med Vidmom oziroma Trstom in Dunajem čez Pontebo in zdi se, da je ta proga doslej le za silo popravljena. V Červinjanu so zažgali občinsko hišo. Prepovedan jc vsak promet z vozili; po nedeljskem počitku ni večina vlakov v Benečiji dosegla svojega cilja, ker jih je osebje med potoma zapustilo. Med tem je Delavska zbornica ,v Vidmu organizirala še splošni štrajk, ki se razteza tud na poljedelstvo, a to v poseben protest proti vladi, ker ni poskrbela še ničesar proti naraščajočemu brezdelju, dalje ker ni poskrbela za plačilo izvršenih popravil v opustošenem ozemlju in tudi ker ni še določila potrebne vsote rv izvršitev najnujnejših javnih del v vi-idemski pokrajini. Kljub temu, da nastopa povsod vojaška sila, in posebno tam, kjer so občine proglasile posamezne komunistične republike, se doslej ni prelivalo krivi, ker skušajo oblasti nastopati proti stra-dajočim stavkovcem z največjo obzirnostjo, da jih preveč ne razdražijo. V torek se je vršil na videmkem javnem trgu velik shod, katerega sc jc udeležilo preko 30 tisoč ljudi, ki so dospeli iz najoddalnejših krajev z rdečo zastavo in z boljševiškim znakom, srpom in kladivom. Okolu trga pa je bilo v gostih četah razvrščeno vojaštvo, dočim so oddelki arditov stražili javna poslopja in urade. Tudi ob tej priliki, ni prišlo do nikakega nasilnega nastopa. Govorili so na shodu socialistični poslanec iz Vidma, ter tajnik delavske zbornice in delavskih zadrug, ki so sc omejevali na kritiko situacije in vzpodbujali stavkujo-če k vstrajnosti. Med tem so pa demonstranti v S. Vitu na Tilmentu zasedli občino in poštni ter brzojavni urad, zapodiv-ši vse uradnike. Tudi drugod se pojavljajo znaki razburjenja med ljudstvom, kar povzroča vladnim krogom precejšnjo zadrego. Kolikor jc znano, zahteva vodstvo stavkujočih od vlade 70 milijonov lir v svrho, da sc izvršijo nameravana potrebna dela in plača zadrugam, kar so na ra-'čun vlade vže potrošile za .javno korist.
Po poročilih iz drugih virov nastali so nemiri že po shodu, ko niso mogli kmetje iodhajati radi mnogega vojaštva. Nastalo ;je kričanje, metanje kamenja in kmalu je počilo nekaj strelov in padlo nekaj ranjencev.
Včerajšnji dan jc postalo bolj nemirno tudi na dežel, ker primanjkuje kruha. V vsej videmski pokrajini so bili vlaki ustavljeni, v beneški so le nekateri brzo-vlaki mogli nadaljevati svojo pot.
Resneje naravi jc bil včerajšnji spopad pred občinskim domom, katerega so hoteli razjarjeni kmetje in delavci zasesti. Srd ljudstva se je obrnil posebno proti ar-ditom, in nastalo je živahno prerekanje in psovanje. Ob 7, uri zvečer je bila napetost in razburjenost tako narastla, da se je bilo bati krvavega spopada. Tedaj jc poskusil general Varini z govorom pomiriti množico, ali kmalu »u ga prijeli in vrgli na tla. Vojaštvo je streljalo in obležalo jc več ranjenih, med njimi en mrtev. Množica sc je sicer razšla, ali takoj navalila na prodajalno, orožja, odkoder jo jc zapodilo vojaštvo.
at-d«
Zastopniki avstrijske vlade v Belgradu.
LDU Dunaj, 31. maja. (DunKU) Kakor doznava »Ncues Wiener Tagblatt« odpotujejo zastopniki avstrijske vlade dne 2. junija v Belgrad h gospodarskim pogajanjem z jugoslovansko vlado. Udeležili se jih bedo državni tajniki Paul, T,oewenMd-Russ in Zerdik ter sekcijski šef Riedl. Poslednja dva se odpeljeta potem iz Belgrada menda v Padovo.
Parobrortna zveza med Nemčijo in Jugoslavijo.
LDU Bslgrad, dne 30: maja. »Bavarski Lloyd« je uvedel redno parobrodno službo med Nemčijo in Jugoslavijo. Nemčija bo uvedla redne parobrodno zveze z Jugoslavijo. Ravnateljstvo tega društva je v Belgradu.
Proslava orožništva.
LDU Belgrad, 31. maja. Dne 30. t. m. jo slavilo poveljstvo celokupnega orožni-štva spomin na junaško brainbo proti Turkom leta 1862. za bombardiranja Belgrada. Slovesna služba božja se je vršila ob pol 11. dopoldne v orožniški vojašnici. Popoldne se je vršilo veliko vojaSko slavlje.
Za čebelarstvo.
LDU Belgrad, 31. maja. Danes v ponedeljek so bo vršila seja odbora čebelarskega društva, na kateri se bo razpravljalo, na kak način naj se uporabi vsota 250 tisoč dinarjev, ki jo je. ministrstvo prehrano nakazalo društvu v svrho obnove in napredka racionalnega čebelarstva v Srbiji, da čimpreje prične s proizvajanjem naravnega medu.
Nova iznajdba.
LDU Belgrad, 30. maja. Ruski inženir Fcdor Fedorovič Bogatirew je razkazal zbranemu občinstvu v Belgradu svojo no-voizumljeno peč, s katero se pri najmanjši uporabi goriva v eni tiri skuha obed za 20 oseb, ki sestoji iz juhe in prikuhe. Poleg tega pa skuha peč še tudi 50 1 vode. Za vso to je potrebno samo 850 g drv. Fedor Fedorovič Bogatirovv je znan moskovski inženir, ki je deloval že tudi v Ameriki v Edisonovih delavnicah.
Jugoslovanska obnova.
LDU Belgrad, 30. maja. »Jugoslovanska obnova«, društvo za propagando, bo pričelo z delom za svoj veliki propagandni cilj.' Fotografirali bodo naše narodne običaje in vso ono, kar bi pripomoglo k temu, 'a vpoznajo drugi narodi tudi naš narod. Fotografirali bodo po vseh krajih Jugoslavije.
Češke.
Narodna skupščina.
Češkoslovaška ima reden parlament, ki se je sestal prvič 26. maja. Sklicana sta bila poslanska zbornica in senat. Že prva seja jc podala jasno sliko o parlamentarnem položaju: Socialisti, ki imajo večino, 3kušajo utreti pot gladkemu parlamentarnemu delu s pokloni Nemcem. Nemci so zavzeli skrajno opozicionalno stališče. Na češke Nemce so izdali proglas, v katerem očitajo Čehom, da se je češkoslovaška ustava ustvarila brez njihovega sodelovanja, zahtevajo za Nemce enakopravnost in so pritožujejo, da je predsednik češkoslovaške republike ob svojem prihodu na Češko dno 21. dec. 1918 imenoval Nemce priseljence in koloniste. »Ne bo prej miru med nami in gospodujočim državnim narodom — pravi proglas — nc bo se prej umirila država, ki jo nismo mi stvorili, v katero nismo prostovoljno šli, ampak smo bili proti naši volji v njo potisnjeni, dokler ne bomo Nemci v tej državi ravno-pravni, svobodni državljani in ne bo miren razvoj našo narodnosti v državnem temeljnem zakonu zajamčen.« Dosledni svoji stari nemški mentaliteti zahtevajo enake pravice, nočejo pa prevzeti tudi enakih državljanskih dolžnosti. »Ohraniti državo, je naloga onih, ki so jo ustvarili,« je geslo nemških politikov.
Iz istih razlogov so poslanci nemških" meščanskih strank povodom volitve predsednika republike 27. maja podali izjavo, da ne priznavajo oktroirane ustave, po kateri odklanjajo volitev predsednika Ma-saryka. Nemški socialisti so oddali prazne glasovnice.
Poslanci ljudske stranke so imeji pred sejo božjo službo v tynski cerkvi Matero božje. V zbornico so prišli z belimi nageljni v gumbnicah, socialisti pa z rdečimi in belordečihii. Socialisti imajo v poslanski zbornici sedeže v središču, poslanci ljudsko fd.ranko nn desnici, Nemcf in Mažari pa na skrajni levici. Za zborničnega predsednika je bil izvoljen z 210 od 201 oddanih glasov poslanec Tomašek, ki jo v svojem govoru slavil združenje Slovaške s Češko. Ko je omenil volitve na Slovaškem, so mil Slovaki klicali: »Mažarske volitve!« Nemce in Mnžare je povabil k parlamentarnemu sodelovanju. Nemci in Mažari so delali medklice. Za podpredsednike so bili izvoljeni dr. Hruban (ljudska stranka). Slovak
Jan Botto, narodni socialist Bufival in nemški socialist dr. Ludovilc Czech, o katerem govorč, da češko niti nc razume.
Za senatnega predsednika jo bil izvoljen agrarec dr. Ciril Iioraček, ki je od 138 oddanih glasov dobil lil. Za podpredsednika sta bila izvoljena socialist dr. Fr. Spukup in nar. sne. Vaclav Klofae. Predsednik je v svojem nagovoru povdarjal, da je s tem dnevom zaključena revolucionarna doba in sc začne čas mirnega razvoja in delovanja, h kateremu vabi tudi zastopnike drugih narodnosti, ki jih naj-prisrčneje pozdravlja. Na jutrišnji seji obeh zbornic bo ministrski predsednik Tu-sar razvil vladni program.
Komunistični poslanci, LDU Praga, 31. maja. (ČTU) 15 .socialnih demokratov v poslanski zbornici, 7 pa v senatu se je izjavilo za komunistični pregram.
Zborovanje soc. dem. stranke, LDU Praga, 29. maja. (ČTU) Zastopstvo češkoslovaške socialnodemokratske stranke jc imelo dne 28. in 29. t. m. posvetovanje. O političnem položaju sta poročala posl. Stivin'in ministrski predsednik Tusar. Sklenilo se je sklicati strankino zborovanje za 25. do 28. septembra. Sprejet jc bil tudi predlog poslanca Astcrja glede skupnega postopanja ?. delavci drugega jezika v republiki. Stranka se nc bo udeležila kongresa druge intcrnacionalc v Ženevi.
S
Vojno poročilo.
LDU Varšava, 31. maja. (DunKU — Brezžično.) Frontno poročilo od 29. t. m.: Južno od Dvinska smo krajevne uspehe boljševikov v močvirju uničili z močnimi protinapadi naših čet. Med Naroškim jezerom in gornjo Berezino naše čete povsod napredujejo in zmagujejo močni sovražnikov odpor. V pokrajini med Berezino in Bobruiskim preganjamo boljševike, ki se nahajajo za našo fronto.
Ruska atenziva.
LDU. Amsterdam, 30. maja. (DunKU) Zastopnik lista »Morningpost« javlja iz Varšave, da je Minsk od petka v rokah boljševikov. Med Dvinskom in Vitebskom se bliža nova ruska armada v smeri proti Wilni.
Revizija boljševiškega pojma.
LDU Dunaj, 31. maja. (ČTU) Kakor poroča »Montagspresse«, je došlo do nove orientacije ruskega sovjetskega ustroja. Ljenin je preveril Trockega o potrebi revizije boljševiškega pojma. Transformacija na podlagi široko vzgrajene demokracije je malone dovršena. Izredne komisije so odpravljene, zasebno imetje in svobodna trgovina z gotovimi pogoji sta priznani,
Povabilo na konferenco v Spai.
LDU Berlin, 30. maja. (DunKU.) Listi javljajo iz Londona: V povabilu nemški vladi, naj se udeleži konference v Spai, ki ga je predložil nemški vladi angleški opravnik v Berlinu lord Kilmarnock, predlaga Anglija, naj bi se konferenca preložila na 21. junij z ozirom na volitve v Nemčiji. Anglijo bo veselilo, če Nemčija pristane na ta predlog.
Avstrijska legija,
LDU Dunaj, 30. maja. (ČTU.) Dne 25. t. m. jc bil na Dunaju aretiran bivši poročnik Kuno Hoynigg zaradi zločina nabiranja vojakov za avstrijsko legijo na Madžarskem. Pri hišni preiskavi so našli črno-rumeno zastavo. Nabrani vojaki so morali priseči zvestobo bivšemu cesarju Karlu.
Razkol med budimpeštansko žurnalistiko.
LDU Budimpešta, 31. maja. (ČTU) Politične diference so povzročile razkol budimpeštanske žurnalistike. Krščanski časnikarji so osnovali novo zvezo; njen smoter je hoj proti meščanskim listom, ki so se zavzemali za podpis mirovne pogodbe.
Smrtna sodba.
LDU Budimpešta, 31. maja. (DunKU) Davi jc bil na dvorišču zbiralne jetnišnicc usmrčep 25letni ključavničarski pomočnik Julius Jonas. Kot terorist jc pripadal Szamuelyjevi telesni straži ter jc bil na smrt obsojen radi več umorov.
Italšga.
Poslanska zbornica.
LDU Rim, dne 31. maja. (DunKU — Brezžično.) S kr. dekretom sc je odredila otvoritev poslanske zbornice za 8. iunii.
Reški odposlanci pri Nittiju, LDU Eim, dne 31. maja. (DunKU — Brezžično.) Kakor poroča »Mcssaggero«, je ministrski predsednik Nitti v soboto sprejel Grossicha in druge reške mestne odposlance,
Pogajanja z Rusijo.
LDU Berlin, 30, maja, (DunKU) Listi poročajo iz Kodanja: Londonska brzo« javka veli, da dospela francoski in italijanski ministrski predsednik prihodnji teden v London, da bi se s Krassinom pogajala in slišala predloge moskovske sovj. vlade.
Angleško-japonska zveza.
LDU Tokio, dne 30. maja. (DunKU —, Reuter.) Bivši ministrski predsednik Oku-ma je izjavil v intervju, da jc potrebna angleško-japonska zveza v večji meri, ker je položaj na iztoku kritičen. Zcdinjene države bodo to zvezo motrile prijazno in se ii nemara celo pridružile.
Zveza narodov.
LDU Pariz, 31. maja. (DunKU —. Brezžično.) Skupščina zveze narodov se bo vršila dne 27. julija v San Sebastianu. jeseni pa v Bruslju.
Slavka,
LDU Rombay, 27. maja. (DunKU — JRcuter — zakasnelo.) Stavkali je začelo 12,000 železničarjev, ki zahtevajo zvišanje plač. Stavkujoči so pokvarili signalne priprave in ustavili vlake, ko pa se je pribil-, žalo vojaštvo, so se razkropili.
+ Občinski volivni red za Slovenko jc že prejela iz Belgrada dežeina vlada za biovenijo. Kakor poroča »Epoha« je klab demokratske zajednice pretresal volivni red z ozirom na žensko volivno pravico. Verjetno je, piše »Epoha«, da bo proti tej izjemi (ženske volivne pravice za Slovenijo) demokratski klub v parlamentu protestiral. Uverjcni smo, da si bodo demokratje brezplodno blamažo takega protesta prihranili; zabeležili smo pa to vest, ker smo ravnotako uverjeni, da bodo za čas volitev demokratje in socialisti na vsa usta vpili, da so bili vedno za žensko volivno pravico.
+ Zakaj je prišel papežev delegat na Reko? »Narodna Politika« jc prejela informacije iz Reke, ki jih je dal tamošnji župnik dr, Kokanič in ki jasno dokazujejo, kako grdo so gotovi listi izrabljali v proti-cerkvene svrhe prihod papeževega delegata Celza Constantinija na Reko. Dr. Ku-kanič jc dejal: Vest novinskega urada o Reki je neresnična, a vse poročilo o dohodu papeževega delegata in o namišljenem njegovem pozivu o brezpogojni poslušnosti je zlagano. Papežev delegat je prišel na Reko, da izgladi spor med reškim župnikom in enim delom reških župljanov in da uredi vprašanje plače, ki jo je Consiglio nazionale odtegnil duhovščini. Reški župnik jc v službi, duhovščina tudi, a v službo bo poklicana tudi ona, ld jc bila izgnana ali jc morala zbežati. Papežev delegat sc nc peča z upravo župnije niti si nc jemlje kake večje oblasti na Reki, Njegov delokrog je torej manjši, kakor jc bil delokrog lanskega delegata msgr. Sive, Dopisnik dostavlja: Župna cerkev na Reki jc bila zaprta od 24. marca lanskega leta do 16. maja letos, ko jo je odprl sam papežev delegat v navzočnosti kakih 40—50 vernikov. Župnik je še nadalje pod jurisdikcijo senjskega škofa.
+ Je-li resnica? Belgrajska »Pravda« poroča: »Vidimo, da u Ljubljani g. Koro-ščeva stranka teži izigravanju sporazuma. Izvešlaji, koje smo dobili iz Ljubljane, tvrdc: da je pokušaj demokrata za sporazum sa g. Brejcom, predsednikom slove-načke vlade, propao. Slovenački klerikalci našli su načina, da pregovore oduže i da ih čak odbnee za docnija vremena. Partijski poslovi klcrikalaca diktovali su, da sc po mogučstvu sporazum i izigra. Zbog toga je medju slovcnačkim demokratima nastupilo jako nezadovoljstvo. Oni sa pravom traže, da sc sporazum odmah ostva-ri.« Kakor jc znano, je iniciativa za rekonstrukcijo pokrajinskih vlad pri centralni vladi, v kateri imajo demokratje sedem zastopnikov. Zato je naravno, da sc v Ljubljani med vladnima strankama s-iloh šc niso vršila nobena tozadevna pogajanja. Predsednik deželne vlade sc sploh nima pogajati, ker jc to stvar strankinih vodstev; predsednik vrši v tem oziru pač le posredovalne posle med strankami. Žito vprašamo JDS: Ali je bila od demokratske strani »Pravda« res v navedenem smislu obveščena ali pa se »Pravda« laže.
+ Agrarni klnb v Belgradu. V Belgradu se je ustanovil agrarni klub od članov seljačke stranke in drugih strank. Njegov cilj jo, da izdela novo ideologijo agrarne stranko, oziroma Seljačkcga po-kreta. V klub so vstopili člani: Mlljutin Avrainovič. predsednik zvezo poljedelskih
zadrug, Jovan JovanoviP, bivši poslanik v Londonu, dr. Mika Popovič, bivši minister, Kosta Glavinič, bivši predstojnik bel-grajskc občino, Ljuba Mihajlovič, bivši poslanik v \Vashiugtonu, dr. Bogdan Voš-njak, vseučiliški profesor, Milenko Vuki-čevič, gimnazijski profesor, Milojo Vasič, vseučiliški profesor, Milan Gavrilovič, le-gacijski svetnik, Ilija Šumenkovič, lega-cijski svetnik v Londonu in drugi. Razen teh je vstopilo v klub tudi več uglednih Ošeb iz ostalih krajev Jugoslavije. Klub namerava čim prej organizirati podružnice po vsej Jugoslaviji. Klub jo najodločneje protestiral proti ustanovitvi središne zadrugo in zahteva njeno ukinjenjc.
Nemška prognoza o bodočih volitvah ▼ Jugoslaviji, V graški »Tagesposti« paše Teodor Berkes o sestavi nove vlade
v	Belgradu. Pravi, da se mora to smatrati spričo političnih razmer v Jugoslaviji kot znaten uspeh, saj bodo sedaj po dveletni brezparlamentarni dobi končno nastale demokratične razmere. O bodočih volitvah pravi, da bi utegnile bili kolikor toliko pristen izraz ljudske volje, ker se na volilnem aparatu poizkuša toliko različnih rok, da nc bo nikomur služil popolnoma. Po človeški sodbi je zmaga bliže radikalcem nego demokratom, ker imajo prvi večino v Srbiji, a imajo temeljem svojega načela za samoupravo posameznih pokrajin na svoji strani tudi pretežno večino Slovencev in Hrvatov, med katerimi misel popolnoma enotno (centralistično!) upravljane države še ni našla posebno plodnih tal. Jeziček na tehtnici utegnejo postati komunisti in ta jeziček se bo seveda nagnil na demokratsko stran.
-j- Boroevič v nemški luči. »Grazcr Volksblatt« poobčuje daljši članek o pokojnem Boroeviču, o katerem pravi, da je bil pač prccejšcn vojaški lalent, nikakor pa nc tako velik, kakor ga jc napravila sreča v ljudskih očeh. Zaslugo, da se je bojna črta postavila ob Soči namesto ob Savi, pripisuje pobudi arliljerijskega štabnega podpolkovnika pl. Korner-Siegrin-gen, ki jc spravil težko in najtežjo artilje-rijo zopet na Kras in dal tistim par dalmatinskim črnovojnikom potrebno hrbtenico. 0 11 obrambnih bitkah ob Soči pravi člankar, da so jih izvojevali Boroevičc-
vi	vojaki, dočim sc jc Boroevič boril s svojo višjo komando.
Dnevne novice.
,— škofje s Hrvatske na orlovskem faboru v Mariboru. Škof Marušič iz Senja in dr. Njaradi (grško-vzhodnega obreda) iz Križevc posetita orlovski tabor. Hrvatski episkapat kaže največje zanimanje za orlovski tabor-
—	G. minister Protič se je včeraj povrnil v Ljubljano z Bleda, kjer se je prav dobo počutil in kamor namerava pozneje na daljši odmor. V Ljubljani je obiskal prevzvišenega g. škofa dr. A. B. Jegliča in g. župana dr. Tavčarja. Zvečer je odpotoval v Belgrad.
—	Ustavni komite je snoči dospel iz Zagreba v Ljubljano, kjer sc bo mudil nekaj dni.
—	Osebne vesti. Za rednega profesorja finančne vede in finančnega prava na juridični fakulteti našega vseučilišča je imenovan dr. Fr. E 11 e r , višji finančni svetnik. — Dvorni svetnik pri poverjeništvu za notranje zadeve Janko Kremen-š e k je pomaknjen v IV. činovni razred. — Gozdarski svetnik Anton Š i v i c jc imenovan za višjega gozdarskega svetnika V .VI. činovnem razredu.
—	S pošte, Anton Učakar, poštar v Ribnici na Dolenjskem jc imenovan za nadpošlarja v Ljutomeru.
—	Poročil sc je včeraj g. dr. Franjo Zupan, zdravniški vodja kopališča Dobrne pri Celju, z gdč. Franko Kobijevo iz znane rodbine Kobijevc na Borovnici. Bilo srečno!
—	Za kenzistorijalnega svetnika jc
fmenovan ravnatelj škofijskih zavodov g. 'Anton K o r i t n i k.
—	Iz Amerike ;e prišel včeraj P. A n-z e 1 m M u r n, frančiškan in župni upravitelj slovenske župnije Bctlchem v Ameriki. Prišel jc obiskat svojo na smrt bolno mater in uredit razne zadeve svojcev ame-rikanskih Slovencev. Nastanil se jc v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Dobro došcl!
—	Čehoslovaška umetnica — Orlica S. Krcyzlova iz Brna, ki sodeluje pri koncertu »Ljubljane« v Mariboru, jc napravila izpit na praškem konservatoriju. Posečala je potem 3 leta šolo slavnoznanc morav-ske virtuozinje Dvorakovc. Slednji čas jc dopolnjevala svoj študij na konservatoriju' v Brnu, S. Kreyzlova je posvetila vso svojo umetnost razširjenju kršč. misli med br. narodom, sodeluje požrtvovalno pri vseh orlovskih akademijah.
—	Pred vratmi Celovca! V Žrelcu na Koroškem se vrši v nedeljo, dne 6. junija 1920 vseslovenska manifestacija z veselico na vrtu grajske gostilne, Sodelujejo: vojaška godba, Glasb, matica iz Maribora, različna pevska, telovadna in druga kulturna- društva. Spored; Ob 10, uri pred-
poldne (poletni čas): Otvoritev ceste Žre-lec-Vetrinj s slovesno službo božjo na prostem. — Obhod po Žrelcu mimo dc-markacijskc črte z godbo in petjem. — Manifestacijski shod, pri katerem govore: poslanec Fr. Grafenauer in drugi odlični govorniki in govornice. — Popoldne ob 2. uri: Petje — pevski zbor mariborske Glasbene maticc. Gledališka predstava. Nastop sokolskega naraščaja iz Borovci;. Tekmovanje narodnih noš s tremi darili. Med posameznimi točkami nastopajo koroška in druga slovenska pevska društva. Prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta, kegljanje na dobitke, licitacije itd. Vabimo vas, da priredile na ta dan skupen izlet v Žrelec, kar bode vsled posebnih vlakov in znižanih cen posebno ugodno, ter tako spoznate koroško ljudstvo, njegove šege ter naravno krasoto te dežele, obenem pa z nami vred pokažete moč naših zahtev po upravičeni posesti te zemlje! Vozni red posameznih vlakov objavimo pravočasno po časopisih. Pridite v narodnih nošah, društva z zastavami in napisi, okoličani na okrašenih vozovih! — Vcsc-lični odbor v Žrelcu.
—	»Slovenec« v zasedeno ozemlje. Ker smo se tekom zadnjih tednov prepričali potom raznih poskusov, da naši časopisi sicer še vedno s precejšnjo zamudo, vendar pa dokaj redno prihajajo v roke naslovnikov v zasedenem ozemlju, smo pričenši z dnem 1. junija začeli pošiljati »Slovenca« vsem p. n. našim nekdanjim naročnikom, ki so imeli od prejšnje na-ročbe (do 31. oktobra 1918) še kaj vpisanega v dobro. Te cenj- naročnike pa obenem prosimo, da nam po preteku tedna sporoče (ako tega že prej niso storili), kako jim list dohaja in če želijo nadaljnje do-pošiljatve; istodobno pa nam naj naznanijo tudi naslove drugih naših somišljenikov, ki bi radi prejemali »Slovenca«, pa. še ne vedo, da se jim zopet lahko pošilja. Eventuelno naj jih na naš list samo opozore, da se sami javijo pri upravi našega lista. Naročnina za te kraje stane na mesec 27 K.
—	Gg. trgovce v zasedenem ozemlju, ki bi hoteli prevzeti prodajo »Slovenca « in »Večernega Lista«, prosimo, da to sporoče kolportažnemu oddelku »Slovenca« v Ljubljani,
—	Društvo »Pripravniški dom« je razposlalo položnice in se priporoča dobrotnikom, Do cele vrste dobrih učiteljev je žc pripomoglo društvo ljudstvu; to leto vzdržuje v Marijanišču 9 učiteljiščnikov. Predsednik društvu je g. prošt Kalan, zastopani so v odboru škofijstvo, učiteljišče, Slomškova zveza in katehetsko društvo. Ustanovitelj društva g. kanonik Kržič je bil na občnem zboru izvoljen častnim predsednikom.
—	Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov, ki je moralo leta 1914 z delovanjem prenehati, je le dni zopet začelo delovati. Sedež je zaenkrat Ljubljana, Vsi nekdanji člani se pozivljejo, da prijavijo svoja imena, sedanje službene naslove in bivališča, in sicer potom dopisnice. Nekdanjih članov, ld se ne priglase, osrednji odbor ne smatra več članom. Članarina znaša mesečno 10 kron in jo jc plačevati vnaprej od 1. junija 1920 potom poštne nakaznice. Osrednji odbor vabi obenem tudi vse druge železniške uradnike in uradniške pripravnike, da se enako priglase za člane. Na večjih postajah naj posamezniki uvedejo potrebno agitacijo in jo raztegnejo tudi na sosedne proge, da se priglasi v najkrajšem času celokupno uradništvo. Priglase naj se takoj zaupniki na vseh večjih postajah. Društvene podružnice naj čimprej zopet začno z delom in to priglase osrednjemu odboru. Društvo izključuje vsako politično delo in je strogo stanovsko; njegova naloga je, združiti vse narodno železniško uradništvo v Jugoslaviji ne glede na politične struje, ki jim posamezniki pripadajo, v močno solidarno organizacijo, iti bo delala v prospeh nove naše ujc-dinjene države. Prihodnje društveno glasilo izide čimprej. Redni občni zbor bo sklican v juliju 1920. Vse dopise in pošiljke za društvo sprejema do nadaljnega razglasa: Venceslav Černigoj, Ljubljaita, Poljanska cesta, 73, (K),
—	Št. Vid pri Stični. 29. t. m. od 5, do pol 6. ure popoldne je začela v velikanskem viharju padati toča debela kot debel cestni gramoz. V četrt ure je bilo uničeno popolnoma: pšcnica, rž, ječmen, koruza, fižol, lan, zelje, sadno drevje in trta. Ravnotako so opustošeni travniki, Na nekaterih hišah je pobila do 40 šip, pobila je pa tudi opeko po strehah, da so nekateri skoro brez strehe — posebno na Vrhpolju. Popolnoma jc uničila toča v sledečih krajih ali občinah: Podobčina Št, Vid, občina Češnjicc, Radohovavas, Vel, Pecc, Dob, Bukovica — zgornji del v hribih — kat. občina Temcnica. Deloma jc uničila v občini Bukovica — spodnji del, občina (ka-tastralna) Temenica in Podboršt in podobčina Stična. Takega polja ljudje niso pomnili — jc pa bilo v četrt uri vse uničeno. Ljudje so obupani. Prosimo deželno vlado, da si po zastopniku ogleda te kraje. Toča je prišla od severovzhoda — t. j. Litije—Polšnika, Gotovo jc morala zadeti dolg pas, ker smo slišali že deset minut
preje grozno ropotanjc. Škoda je ogromna.
—	Tržič. Ljudski oder je na binkoštni pondeljek vprizoril v Našem domu tri cno-dejanke: Snubači, Medved in Damoklejcv meč. Občinstva je bilo veliko in z glasnim odobravanjem je pozdravljalo igralce iz Ljubljane, ki so nam s svojimi burkami napravili par veselih uric. — Na binkoštni torek so prišli iz Borovelj dijaki in dijakinje ljubljanskega učiteljišča (absti-nenčni krožek). Bilo jih je nad 80 pod vodstvom g. ravnatelja Doklerja, gospe profesorice Štupca in gg. profesorjev Verbič in Kranjc. Kljub naporni pešboji so v Našem domu napravili za tržiško mladino igro: Prisiljen slan, jc zaničevan, zapeli so lično pesem, gospa prof. Štupca je v poljudnem govoru opisala veliko škodo in končni vpliv alkohola na mladino. Vsi navzoči so bili izrtedno hvaležni prirediteljem za ljubko predstavo.
—	Iz Tržiča. Obrtna zveza za Tržič in okolico protestira najodločneje proti krivičnemu obdavčenju obrtnikov našega okraja. Izjavlja sc proti takozvanim tajnim .zaupnikom, ki mnogokrat pristransko informirajo davčno oblast. Zadnje obdavčenje je za nekatere obrtnike naravnost katastrofalno. Nismo proti obdavčenju obrtništva, pač pa zahtevamo energično, da naj se davčna bremena pravično in nepristransko nalagajo. Apeliramo na naše narodne poslance SLS, da ščitijo domačo obrt, kateri preti vsled neznosnih bremen gotovi pogin.	Lukurnik.
—	Potresi v Črnomlju. O binkoštnih praznikih so prebivalce v Črnomlju izne-nadili trije lahki potresi: v nedeljo 22. maja nekako ob 7. uri zjutraj prvi najmočnejši, ki jc za.gugal hiše in sc naznanil z močnim bobnenjem; drugi potem zvečer ob približno 7. uri je bil slabejši, in tretji drugo jutro 23. maja. ob 7. uri jc bil še slabejši. Pričakujemo nadaljnih poročil iz zatre-senega ozemlja,
—	Središnja zadruga za snadbevanjc i izvoz v Beogradu. Ustanovni odbor jc dovolil, da sme vplačila na delnice središ-nje zadruge sprejemali Zadružna zveza v Ljubljani. Rok za podpis in vplačilo je podaljšan do 20. junija.
—	Obče slovensko obrtno društvo v Celju je na svojem sestanku dne 27. majnika sklenilo prirediti izlet slovenskega obrtništva na Koroško v dneh od 27, do 29. junija t. 1. (nedelja, Vidov dan, Petrovo), Društvo je. žc razposlalo tozadevne okrožnice na obrtne organizacije, na katere sc tem potom opozarja. Pozdravljamo to idejo našega vrlopridno delujočega obrtništva. Ne dvomimo, da bo z obrtništvom poletelo na Koroško ob tej priliki jako mnogo narodnega občinstva vseh stanov. Podrobnosti sc bodo od časa do časa v slovenskem časopisju objavljale,
—	Prepoved tajnopisnih brzojavk v inozemskem prometu pogojna dopustitev v tuzemstvu. Ministrstvo za pošto in brzojav je z odlokom od 13, maja t, 1. štev. 10602 odredilo, da privatne osebe iz tujih držav ne smejo pošiljati v našo državo tajnopisnih (šifriranih) brzojavk, a ravnotako ne smejo privatniki v naši državi predajati tajnopisnih brzojavk za inozemstvo, V lu-zemskem prometu so tajnopisne brzojavke dovoljene, ako predajatelj (pošiljatelj) po določbah členov 55—58 novega (še ne objavljenega) brzojavnega pravilnika prijavi ključ svojih tajnih črk pristojnemu brzojavnemu uradu in plača letno pristojbino 100 dinarjev,
—	Kreyzl Fran, godbeni profesor iz Brna, jc zložil na čast Jugoslovanski orlovski zvezi novo koračnico po besedah A. Medveda »Mi smo Orli, mlada četa«. Kreyzl je absolviral praški konservatorij, bil več let kapelnik voj. godbe, sedaj je žc več let profesor glasbe na konservatoriju v Brnu.
—	Blagajniško poročilo »Slovenskega društva vojnega zaklada za vdove in sirote padlih vojakov v Ljubljani«. Do 30. aprila 1920 so znašali dohodki 340.441 K 56 vin., stroški 64.771 K 15 vinarjev, premoženje 275.670 K 41 vin., odštevši vojno posojilo 159.500 K, ostane razpoložljivih 115.170 K 41 vin. Dohodki: ob prevzetju društva je bilo: gotovine v blagajni 1641 K 49 vin., v hranilnicah naloženo 168.844 K 7 vin., v vojnem posojilu 159.500 K, obresti naloženega denarja od. 20. febr. 1919 do 30, apr. 1920 5065 K, članarina za leto 1918/19 1303 K, darovi 4088 K. Skupaj 340.441 K 56 vin. — Nakazali smo sledeče podpore: a) zavodom 28,905-80 K in sicer: Sirotišnici knezoškofijskega društva v St. Vidu nad Ljubljano enkratne podpore 5000 K in za oskrbovalne stroške za tri pohabljene go-jencc 6320 K, skupaj 11.320 K; Društvu za varstvo vajencev v Ljubljani (vodja g. Alojzij Stroj) enkratne podpore 5000 K; Društvu za mladinske domove na Kodeljcvem (vodja dr. Zamjen) enkratne podpore 5000 kron; Dijaškemu domu Misijonske družbe (g. Andrej Tumpej) enkratne podpore 1000 kron; Sirotišnici Vincencijeve družbe v Grobljah (oskrbovalnina za 5 sirot) 6585 K 60 vin: b) vdovam in sirotam maniše podpore v denarju 26,74060 K; c) za čevlje in obleko sirotam 6483 K; skupaj 62.129 K 20 vin. — Pri veselici, katero priredi Organizacija in vali-
dov, vdov in sirot v četrtek 3. junija 1920, bomo sprejemali nove člane. Ker znaša članarina letno samo 10 K, vabimo, da pristopi vsakdo k našemu društvu. — V Ljubljani, dne 30. maja 1920.
—	Siidmarka je darovala koroškim Ncmcem v plebiscitne namene 227.746 K 94 v.
—	Državna vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Na naše poročilo o razmerah na tej šoli smo prejeli od poverjeništva za kmetijstvo naslednje pojasnilo: »Na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru sc vrši z učenci redni pouk in vsa potrebna dela. Ukrenilo sc jc tudi vse potrebno glede disciplinarnega postopanja od strani poverjeništva za kmetijstvo, tako da je lahko javnost pomirjena v tej zadevi.«
—	Sava zahteva spet svoje žrtve. Koliko mladih ljudi je že našlo zgodnjo smrt pri kopanju v Savi, Tako jc te dni utonil v Savi 22-letni sin železniškega uradnika v Trbovljah. Ljudje so ga videli, kako so ga valovi odnašali, kako je stezal roke iz valov, da bi sc za kaj oprijel, ali brc.- uspeha. Parkrat sc je šc malo prikazal iz vode — in ni ga bilo več med živimi.
—	Srbske verske šole v Hrvatski in Slavoniji so poslale državne.
—	Iz hrvatskega časništva. Osješki »Jug« preide s 1. junijem t. 1. v roke čas-niškega podjetja ki izdaja »Riječ«, »Agra-mer Tagblatt« in druge svobodnjaške liste. Za glavnega urednika »Juga« jc določen urednik sušaških »Primorskih Novin« Pc-roslav Ljubic. — Uredništvo »Hrvatskega Lista« v Osjeku prevzameta posl. Kerubin Šegvič in dr. Ivo Dečak.
Zastopnik ruskih invalidov na Slovenskem, kapitan Djunin, ki sc nahaja sedaj v Belgradu, jc imej pred nekoliko dnevi razgovor z ministrom za socialno politiko radi organizacijo pomoči ruskim invalidom na principu njihovih lastnih bivališč. Med ruskimi invalidi sc nahaja večje število specialistov za ortopedične preparate, šoferjev, mehanikov, mizarjev, čevljarjev itd. Zastopništvo invalidov jc prosilo, da smejo tiporabljati mineralne vrelcc v Orošju in okrog Moravč zaradi organizacije in po-vzdige kopališč, v katerih b' sc brezplačno zdravili ruski in naši invalidi.
—	Bolgarija vrača vagone. Ravnateljstvo bolgarskih železnic je začelo vračati potniške vagone, ki jih jc Bolgarska ugrabila leta 1915. Vozovi so v zelo slabem stanju, tako da se bodo morali poslali v popravo.
lj Proslava 70 letnice ljubljanskega škofa dr, Ant. B. Jegliča. V nedeljo dopoldne jc daroval v stolnici povodom svoje 70 lctnice ljubljanski knezoškof dr. Ani, B. Jeglič slovesno sv. mašo. Pred sv. mašo jc ime] nagovor bivši tržaški škof dr. Kar-lin, ki je opisal zasluge ljubljanskega škofa za svojo škofijo in vernike. Službe božje so sc udeležili predsednik dež. vlade dr. Brejc s soprogo, poverjenika prof. B. Remec in dr. Gosar, župan dr. Tavčar s soprogo, zastopniki raznih uradov, društva z zastavami, Orli v kroju ler mnogo-brojno občinstvo. Po službi božji sc je prebralo pismo papeževega tajnika kardinala Gasparija, v katerem sporoča sv, oče škofu svoje čestitke k 701etnici ter izreka svoje veselje nad tem, da hočejo verniki ško-; fijc proslaviti ta dogodek, s posebnimi slovesnostmi, sporoča svoj apostolski blagoslov ter pooblašča škofa, da pod navad« nimi pogoji poda vernikom papežev blagoslov. Na to je škof navzočim podelil papežev blagoslov. Popoldne sc jc vršila v dvorani hotela »Union« telovadna akademija Orlovske zveze v proslavo 70 letnice škofa dr. Ant. B. Jegliča, ki je bil ob svojem prihodu burno pozdravljen. Orli in orlice, ženski in moški naraščaj, so ob zvokih vojaške godbe točno in z eleganco izvajali razne proste vaje ter želi mnogo odobravanja. Zlasti mnogo zanimanja so vzbudile vsled lepe kombinacije vaje Orlov s palicami in pa vsled ljubkosti in nežnosti lepo zasnovane proste vaje orlic. Tudi zadnji nastop skupine ženskega naraščaja s petjem slovenske domoljubne pesmi z lepimi simbolično proizvajanimi prostimi vajami je žel mnogo odobravanja. Med prireditvijo jc depulacija Zveze Orlov poklonila knezoškofu umetniško izdelano diplomo častnega članstva Zveze Orlov ter jc zvezni predsdnik br. Pire v daljšem govoru slavil zasluge škofa za povzdi-go orlovske ideje in za dušno ter telesno izobrazbo slovenske mladine sploh. Škof se je zahvalil za nagovor z željo, da bi or-lovstvo rodilo veliko uspeha ter da bi iz njegovih vrst izšlo mnogo poštenih in čvrstih slovenskih mož in gospodarjev. Prireditev, ki sc jo je udeležilo številno občinstvo vseh slojev, tako da je bila dvorana nabito polna, je uspela v splošno zadovolj-nost,
lj Javno predavanje. »Krščansko žensko društvo« priredi v petek po sv. Res« njem Telesu t. j. 4. junija ob 20. uri (osmil) zvečer) javno predavanje v Ljudskem d< mu. Predaval bo višji šolski nadzornik i
vseučiliški hon. nastavnik gospod Dr. Mihael Opeka o temi: kako z£i obrniti sedanji časovni tok, K predavanju so uljudno vabljeni vsi ljubljanski krogi, zlasti še očetje in matere ter vzgojitelji in vzgojiteljice,
lj Leonova družba vabi k ustanovnemu občnemu zboru svojega odseka bogoslovne akademije, ki sc vrši danes 1. jun, ob štirih popoldne v posvetovalnici K, T. D. Vabijo se prijatelji bogoslovne znanosti, lj Slomškova zveza. Odborova seja v torek L junija ob 5. uri popoldne v Mo-rtah. Velevažno! Vsi!	(k)
lj Seja »Ljudskega odra« sc vrši danes fočno ob pol 8. uri zvečer v navadnih prostorih,
lj Družba sv. Elizabete. Seja osrednjega srveta je danes 1. junija (torek] ob 6. ari zvečer v Alojzijevišču. Vabijo se članice osrednjega odbora in pa predsednice in pa podpredsednice konferenc, (k) lj Zasebno uradništvo Strokovne skupine industrije, trgovine in obrti vljudno vabimo na občni zbor, ki se vrši v petek, dne 11, junija t 1, v dvorani restavracije »Pri Mraku«, Rimska, cesta, ob 7. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, 2, volitev novega odbora, 3, raznoterosti. Tovariši in tovarišice! Vaša dolžnost napram naši organizaciji Vas kliče, da sc tega pol-noštevilno udeležite. — Odbor.	(k)
lj Osrednja zveza javnih nameščencev ima v sredo 2. junija ob 20. uri nujno sejo širšega odbora v običajriem lokalu. Delegatom se bo izkazati z legitimacijo strokovnih organizacij, ki so jih nominirale. Predsedstvo.	(k)
lj Umrli so v Ljubljani: Mihael Stare, posestnik, 49 let. — Fran Blažina, novorojenec četrt ure, —. Frančiška Podbr-sček, hči begunke, 17 mesecev. ,—. Magdalena Vacek, zasebnica, 78 let. — Alojzij Blatnik, sin čevljarskega mojstra, 1 mesec, — Bogomir Bavčar, sin poštnega pod-uradnika, 8 dni, — Frančiška Dolenec, bolniška strežnica, 26 let. — Ludovik Peterka, posestnikov sin, 10 let. — Karel Hribar, dninar 50 let, — .Ciril Cerar, hlapec, 23 let.
lj Škandalček na ulici. Ker jc naš glasbeni kritik napisal v kritiki v »Jevgeniju Onjeginu« o opernem pevcu g. Kovaču neugodno sodbo (z opazko, imenoval ga ni), je omenjeni pevec ustavil kritika pred ka-
I varno »Zvezda« in ga je hotel v svoji ognjevitosti nekoliko preradikalno prepričati, da naj v bodoče ne piše takih kritik, ker ga bo sicer premikastil, da nc bo ostalo nič od njega. To svojo grožnjo je podprl s krepkimi izrazi, ki stoje v navskrižju s postavo glede razžaljenja osebne časti. Ko sla se razžaljeni pevec in kritik neprijazno lodla, stvar še ni bila povsem končana. Igra se jc nadaljevala še v sredini Šelen-burgove ulice, kamor je prihitel za našim poročevalcem g. Kovač razoglav in mu j namerjal zaušnico, obljubljajoč mu ob kaki i nadaljni podobni glasbeno kritični opazki, f kot v slučaju »Jevgenija Onjegina«, še kaj hujšega. Tudi to pot je podprl svoje grožnje s krepkimi priimki. — Mi bi tega nc poročali, čc bi nc vedeli, kako tipični so postali taki nastopi za del ljudi, ki sc ukvarjajo s pevsko muzo, Našemu poročevalcu sc kaj takega ni pripetilo prvič. Naše skromno mnenje je, da naj se ti ljudje intenzivno posvetijo umetnosti in gledališču, če čutijo poklic in nadarjenost in naj ne skušajo s pestjo doseči — gledaliških usoc-hov. Morda mu bo del ljubljanskega občinstva tudi za to delo poklonil venec hvaležnosti; mi mu ga od srca privoščimo! Kljub > semu pa mislimo, da ne kaže pri nas zaenkrat spreminjati starega pravila, da mora uni, ki čuti v sebi sile, da javno nastopa, čutiti tudi toliko moči, da prenese javno kritiko. Isto je tud z onimi, ki uprizarjajo javne škandalčke.
lj Škandalozno poslovanje ljubljanske cuiinarne, Včeraj se je vrnilo v svojo domovino okoli 300 naših rojakov iz Amerike, ki so se vsi pripeljali v Ljubljano na južni kolodvor. V Trstu so jih Italijani zelo ovirali in šele po energičnem posredovanju čehoslovaškega konzula so jim dali Italijani poseben vlak. K temu osebnemu vlaku je bilo priklopljenih ludi 5 vagonov prtljage. Kako zelo so bili naši ljudje razočarani, ko so zahtevali od carinarjev, naj jim takoj zacarinijo prtljago, kakor je to navada v drugih kulturnih državah, pa so jim odgovorili, naj sc oglasijo čez 4 dni. Šele vsled energičnega protesta od naše slrani so gospodje carinarji zacarinili v ponedeljek lc en sam vagon in šc tega nc cclega. Pri tem delu so g. carinarji čisto brezbrižni in si mislijo »ima još vremena«, Da so naši ljudje pri vstopu na domača tla vsled take nemarnosti razburjeni, jc umljivo. Vsak si želi domov, toda nc more, ker jc carina popolnoma nesposobna vršiti svojo službo. Zato bodo morali naši rojaki ostati še v Ljubljani in čakati na milost carinarne, G. delegata za financc opozarjamo, naj si v torek dopoldne na licu mesta ogleda poslovanje carinarjev. Skrajni čas je žc, da merodajni činitelji razženo ljubljansko carinarno, ki jc lc v škodo ljudstva, nato pa organizirajo nov urad, v katerega naj postavijo ljudi, ki jim bodo v ■tcajici mat- koikti iiudslya. iri države.
lj Kontorisfinja s prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika, išče službe. Ponudbe pod »Nujno« na upravo »Slovenca«.	(k) lj Ulične tablice v Ljubljani. Zunanii vtis mesta trpi vsled nemarnosti mnogih hišnih posestnikov, ki žc leta niso očistili uličnih tablic na svojih hišah, tako da sc niti številke več ne poznajo, V interesu olepšave našega mesta vabi generalni ko-misarijat za promet in turistiko tem potom vse hišne posestnike, naj čimpreje očistijo hišne tablice, kar ni zvezano z nikakimi stroški in nikakim posebnim trudom.
lj Prva korist ljudskega štetja. Pri reviziji popisovalnih pol jc izročilo mnogo hišnih gospodarjev kontrolujočim varnostnim organom neizpolnjene pole, ker stranke ne bivajo stalno v Ljubljani. Predsednik drž, stanovanjskega urada gospod Hovan-sky je s tem izidom ljudskega štetja, kakor sc nam zatrjuje, zelo zadovoljen.
lj Porota bo trajala najmanj do 9, junija t, I„ na kateri dan je že razpisana razprava; mogoče, jc pa še, da sc »spored« še pomnoži, Čudno to ni, ker pride pred poroto toliko tatov. Porotniki, kateri izgube toliko dragega časa, prosijo sami, naj sc od porotnega postopanja izločijo tatvine in naj o njih sodijo kazenski' senati sami.
lj Kolo znamke Puch, črno pleskano, je bilo ukradeno gostilničarju Antonu Mavru,
lj Verižnik z vrečamL Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so aretirali Begič Petra iz Brčke, ker je verižil z vrečami, kupil je vreč po 35 kron, prodal jo je pa naprej za ceno 55 kron,
lj Z občnega zbora društva slovenskih živinozdravnikov. Deželno sodišče se je pečalo 21. majnika s tožbo, katero jo vložilo državno pravdništvo proti živino-zdravniku Francetu Bašu. Iz obtožnice posnemamo: Društvo slovenskih živinozdravnikov je sklicalo 6. decembra 1019 izredni občni zbor pri Tratniku v Ljubljani. Pri slučajnostih se je zglasil k besedi g. Baš, ki je potegnil koncept iz žepa in prebral vsebino. Motil ga ni nihče, dasi so bili poslušalci konsternirani, ker so merile različne inkriminacije vse proti navzočemu vladnemu svetniku Alojziju PavUnu, kateromu se je očitalo prikrivanje uradnih spisov, pristransko uradova-nje itd. in se je končno zahtevalo, naj se Pavlin razreši od poverjenega mu mesta. Državno pravdništvo zahteva, naj se g. Baš kaznuje po § 164. srb. kaz. zak., ker je javnega uradnika v pogled na njegov službeni posel žaliL Prvomestnik senata nadsvetnik Zebre prebere resolucijo, katero je stavil na omenjenem občnem zboru g. Baš. Zagovornik g. Baša, dr. Korun, povdarja, da takrat, ko je g. Baš prebral resolucijo, t. j. 6. decembra, še ni bila razglašena v Uradnem listu sprememba § 104. srb. kaz. zak., da je kaznjivo tudi žaljenje v upogledu na uradni posel, ker se je to besedilo razglasilo šele 16. decembra 1912. Državni pravdnik dr. Ogoreutz ugovarja nazoru g. zagovornika, češ, da je šlo v navedeni odredbi le za popravo prevoda, identično je pa srbsko izvirno besedilo srbskega kriminalnega zakona. Senat se je pridružil izvajanjem g. dr. Korana in izjavil, da sc no smatra kompetentnim. Državna pravdništva so se namreč ravnala po novem prevodu § 101. srb. kriminalnega zakona šelo od 10. decembra 1910 naprej, gospod Baš je pa govoril, kar ga obdolžuje obtožnica, že 6. decembra 1910, kar tiče zahtev, je pa za presojo teh pristojno okrajno sodišče.
da bo mažarska vlada to storila temprej in tem točneje, ker pomenja omenjena formacija v Zalaegcrszcgu ne lc stalnega ogroženje notranjega miru obeh držav, nego predstavlja moment, ki bi mogel povzročiti zelo obžalovanja vredno kalitev odnošajev med obema sosednima državama. Hkrati je avstrijski poslanik v Budimpešti Cnobloch prejel naročilo, naj se zgla-si pri mažarskem ministru za zunanje stvari in vloži isto pritožbo. Avstrijska vlada pričakuje brze rešitve tega vprašanja.
ODBOR ZA VOLIVNI ZAKON.
Belgrad, 31. maja, Odbor za volivni zakon bo pričel delovati takoj, ko se vrne Protič, Ker so v važnih točkah mnenja zelo različna, utegne biti debata precej burna,
SUŠAK NI ZASEDEN OD D' ANNUNZIA.
Belgrad, 31. maja. Politično življenje jc včeraj počivalo, pač pa so s polnim parom delali v zunanjem in vojnem ministrstvu. Ako bi d' Annunzio napadel Sušak, bo dobila naša armada povelje, da varuje našo narodno čast,
IZREDNO UGODNA ŽETEV.
Belgrad, 31. maja. Iz vseh krajev države prihajajo poročila, da bo letina izredno dobra. Zato 'tudi padajo zunanje valute in bodo še bolj, čc se bo vodila pametna trgovinska politika
MINISTER RIBARAC BOLAN.
Belgrad, 31. maja. Bivši trgovinski ml. nister Ribarac jc že dalj časa bolan in sc nahaja v Požarevcu.
PROTIZIDOVSKA AKCIJA V ZAGREBU.
Zagreb, 31, maja. Na tukajšnjem vseučilišču se pripravlja velika protižidov-ska akcija, ki stremi za tem, da se vsi židovski dijaki, ki niso naši državljani, odstranijo, za židovske dijake, ki so naši državljani pa da se vpelje numerus clau-sus. Samo na medicinski fakulteti jc od 870 slušateljev 161 Židov in od teh 38 Židov, ki niso naši državljani.
BORZNO POROČILO.
LDU Zagreb, 31. maja. Devize: Berlin 0—285, Italija 645—650, Newyork 100 —108, Pariz 0—845, Praga 236—238, Švica 2100—2150, Dunaj 62.5—64. Valute: Dolarji 90—92, avstrijske krone 61—0, levi 0—175, rublji 150—155, čehoslovaškc krone 230—235, 20 kronski zlat 320—0, napoleondor 340—360 ,nemške marke 280—290, leji 215—240, italijanske lire 600—0, turška lira v zlatu 375—385.
MAŽARSKA PODPIRA PROTIREVO-LUCIJO V NEMŠKI AVSTRIJI. LDU Dunaj, 31. maja. (DunKU.) Državni kancelar dr. Renner jc v svoji lastnosti kot državni tajnik za zunanje posle danes povabil k sebi mažarskega poslanika dr, Gratza in ga obvestil o nastopnem: Državna vlada avstrijske republike je prejela zanesljiva poročila, da sc organizira v Zalaegerszegu, tedaj v bližini naše vzhodne meje formacija, sestoječa iz kakih 1000 častnikov avstrijskega državljanstva, s komaj zatajevanim namenom vdreti ob primerni priliki z orožjem v Avstrijo, Vse to se vrši na tak način, da jc izključeno, da bi mažarska vlada o tem ničesar ne vedela. Avstrijska vlada je obveščena tudi o tem, da je mažarska vlada izdala za to formacijo 10 milijonov kron. Dogodek, ki sc jc te dni odigral na Dunaju in ki je privcdel do aretacije več bivših častnikov, izpričuje, da sc za to, na Mažarskem sc nahajajočo formacijo nabira moštvo na avstrijskih tleli. Denarna sredstva, s katerimi se državljani avstrijske republike zavajajo k velcizdajal-skim činom, izvirajo očividno tudi iz Mažarske. Karakteristično za nastopanje ma-žar.skih oblasti jc, to, da so obmejni organi v Szavanykulu pošiljali na Dunaj posebne formularje, s katerimi sc omogoča oziroma olajšuje prehod čez mejo. Avstrijska vlada pričakuje natančnih pojas-
. jail p, teh, dogodkih, in izraža pregričanjct
Prosveta.
pr Ob priliki sedemdesetletnice ljubljanskega knezoškofa je pevska zveza »Ljubljana« priredila koncert iz slovenskih umetnih in raznih narodnih pesmi. Program je bil vseskozi lahkotnega značaja, tako, da so Adamičeva »Večerna«, g. Ipavčeva »Miloda« in Gerbičev »Spo-mladni klic« v tej družbi bile odlične skladbe. No da, zbor sc uči skladb, ki imajo to prednost, da so kolikor mogoče lahke. — Izvajanje jc sicer bilo muzikalno, lc s »Pomladnim klicem« nismo mogli biti zadovoljni in sicer nc zato, ker jc bi! tempo prehiter. V drugem oddelku so se pele razne narodne pesmi, mnoge so sc pele že prej, nekaj na novo naštudiranih, zlasti eno, srbskih narodnih iz vojvodine, v primerni prireditvi dr. Kimovca, »Težko travi«, prirejena od Vilharja in »Dober večer luba dakle« harmonizirana od Deva so se šc ponašale na programu, vendar proizvajanje ni doseglo višino zadnjega prednašanja in »Dober večer« ne interpretacije »Ljublj, Zvona«, Moški zbor je ta pot bolje opravil svoj del, mešani zbor nekoliko medlejše. Včasih bi bilo bolje, da bi se večkratno ponavljanje cnc in iste pesmi opustilo. Prireditev jc imela znak priložnostnih prireditev. Marij Kogoj.
pr V izdanje »Treh solospevov« Ma rija Kogoja, ki sc dobe po knjigarnah, se jc kljub korekturi vrinilo nekaj pomot, katere na tem mestu popravljamo: Pri pesmi: »Jaz se tc bom spomnila^, na 5, str, v 1. sistemu igraj na 1. dobo prvega takta desnica mesto c ccs. Na isti strani v 2. sistemu na 4. dobo zadnjega takta igraj levica mesto c = d c s in naj poje pevcc mesto h f pod njim. Na isti strani v 3, sistemu igraj klavir v zadnjem taktu na 4, dobo mesto d e s d. Pri solospevu »Sprehod v zimi« str. 6 igraj levica v 2. taktu 2. sistema na zadnjo dobo mesto g c s g.
pr Celjsko mestno gledališče. Najmlajšo stalno gledališče v Sloveniji, mestno gledališč v Celju, se lepo razvija. Igra jo se izključno le literarno vredne stvari, in te zelo dobro. Obisk je nepričakovano velik. V soboto, dne 29. t., m., se ponovi na splošno zahtevo tretjič Ivan Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflor-janski«. Na repertoarju jc ciklus Cankarjevih det in sta so doslej uprizorila. »Kralj na Botajnovi« (otvoritvena, predstava) in »Pohujšanje v dolini šcntflorjanski«. — Tretja, ouviteta. jo . bila Schviihsri;jcva
»Zemlja«. Pripravljajo so »Hlapci«. Nato .•dedi Molnarjev »Vrag«, po katerem sc uprizori kot benefična predstava ravnatelja g. Skrbiuška L. Andrejeva drama »Misel«, ki stopi s tem prvič na slovenski oder. V tej sezoni se uprizori še Cankar-, eva komodija »Za narodov blagor« in drama »Jakob Buda«. — Z »Lepo Vido« so otvori septembra sezona 1920/21.
pr Glasnik sv, Franje. Izšla jc 5. in 6, številka tega, v Zagrebu izhajajočega lista, ki prinaša različne članke in pesmi; med gradivom je tudi oklic za orlovski ta->or v Mariboru in članek o pokojnem dr. Petru Rogulji.	\
Narodno gledišfe.
Drama:
Torek, 1. junija: Pohujšanje v dolini sent*
florjanski, E.	.i
Sreda, 2, junija: Pritožne bukve, 'K, Četrtek, 3, junija: Pohujšanje v dolini sent«
florjanski, B, Petek, 4. junija.: zaprto,. Sobota, 5, junija: Dvoboj, D<
Opera:
Torek, 1. junija: Pagliacd, Les SvlphldesL
A.
Sreda, 2, junija: II Trovatore, D, Četrtek, 3. junija: .Vesele žene vindsorske, izven.
Petek, 4. junija: Pagliacci, Les Sylphideš|
B.
Sobota, 5. junija: II Trovatore, E,
I. slovanski orlovski tabor«
Pevskim zborom!
vt» ./
V dneh od 29. julija do 1. avgusta i. 1, se bo vršila v Mariboru velika slavnost, kjer bodo zborovale vse naše organizacije in dale pri skupnem zborovanju novih sil našemu pokretu.
Pevci! Nikjer ni slavnosti brez nas) Zato so nam odkazali v Maribour častno nalogo, da pozdravimo slavnost z mogoč* nim .spevom. Vsi na plan!
Ogromne čete telovadcev so žc zdru-f žene v Orlovski zvezi.
Pevci smo raztreseni po posameznUi društvih in zborih. Veliko nas je, naše sile, naši glasovi pa so raztreseni in razkropljeni. V Mariboru sc hočemo tudi mi združiti v mogočno pevsko zvezo na osnovnem zborovanju v soboto 31, julija 1920 ob & uri popoldne.
Ne sme biti zbora v naših vrstah, nc pevca v naši armadi, ki bi ne bil včlanjen pri nas. Ko se združimo in si podamo desnico k trdni bratski zvezi, nam bo marsikaj lažje. Nabavljati note, gojiti smotreno lepo pevsko umetnost, posredovati za pe-vovodje tam, kjer jih manjka, poskrbeti za njihovo izobrazbo itd. To je nekaj nalog, ki čakajo nujne rešitve, Čc sc združimo, bomo vse lahko rešili, posamič smo preslabi.	i | - i * P. Z. »Ljubljana« ima že izdelana pra-r vila in jih bo predložila pri zborovanju v pretres. Zato pošljitč od vseh strani zastopnike,
Živo silo naše zveze, ki jo hočemo skleniti v soboto, naj pokaže pelje pri sveti maši v nedeljo. Peli bomo:
I.	Kiniovčevo slaroslovensko mašo, in sicer nekoliko skrajšano.
Izpustili bomo:
a)	iz »Slave«: »Hvali vazdaem tebe« (tenor) do »Sine Otac« in nadaljujemo s tenorjem: »Vzemlci grehi mira« do konca;
b)	iz »Veruju« od »Razpel žc za ni« do ».., nc budet konca« in -.»Izpove« duju ...« do konca. Po »... apostol« sku crkav« bomo pridejali »Amen« iz »Slave«.
»Svet«, »Blagoslovljen« in »Aganče* nerzpremenjeno.
II.	Foersterjcvo pesem ^Sveti Ciril in Metod«, Cecilija l. del, 2. natis, št. 132, 1. in 3. kitica. Pri 3. kitici izpre-menimo konec »da ljudstvo ljubi.,.« po 4. kitici tako: >da ljubi vaj' slovenski rod«. Peli jo bomo za. darovanje.
III.	Hribarjevo »Ti, o Marija«« Cecilija II. del, 2. natis.
IV.	Lepa naša domovina^ po Pre« m r 1 o v i harmonizaciji, obe kitici.
Zadnji dve pesmi bo pelo vse ljudstvo* Spremljala nas bo godba na pihala. Peti nas mora tisoč ali še več. Zato Vas vabimo, da nam javite takoj vsi, ki želite sodelovali, ime, pošto in glas. Note naro« čajlc pri Jugoslovanski knjigarni v Ljub* ljani ali pa pri P. Z. »Ljubljana«, čc inožno, po več skupaj. Skupna vaja pa bo v soboto 31, julija 1920 ob 3. uri popoldne na vrtu zavoda qč. šolskih sester v Mariboru,
Letošnja slavnost v Mariboru bo za našo prosveto zgodovinski mejnik. Vsakdo bodi ponosen, da more in sme pri lej slavnosti sodelovati po vseh močeh. Vsi pcvci na dan! V mogočni zbor, ki bo v urne-besnem spevu oznanil moč naše misli ccli Jugoslaviji. Naša umetnost, pevci, jc naj-plcmcnilcjša, naše delo najtežje, a najlepše.
Priglasite sc takoj na naslov: Pevska zveza » Ljubljana' , Ljudski doin, Ljubljana, ki ju prevzeja vse jjri-.avc. Tozadevna
dom. —
okrožnice smo poslali vsem župnim ura-
Poziv! Bratje Šentpeterskega Orla, Orla v Mostah in Hrušici se poživljajo, da sc zanesljivo udeleže v torek zvečer ob 8. uri skušnje za nastop na praznik presv. Rešnjcga Telesa v Mladinskem domu na Kodeljevem. V skrajno slabem vremenu bo skušnja v telovadnici Ljudskega doma.
(k)
Ljubljansko okrožje priredi v nedeljo ob priliki desetletnice Orla v Mostah javno telovadbo. Bratski odseki naj takoj javijo svojo udeležbo odseku v Mostah. Občinstvo pa vabimo, da se v obilnem številu udeleži te lepe proslave, kjer sodelujeta dve godbi.	(kj
Seja predsedstva Orliške zveze in vaditeljskega zbora se vrši v sredo 2. junija 1920 točno ob 5. uri popoldne. Prosim sestre, da se zanesljivo udeležite. Predsednica.	(k)
Orliški krožek v Hrušici priredi prvi javni nastop na praznik presv. Rešnjega Telesa (3. junija 1920) ob 5. uri popoldne v »Našem domu«. Na sporedu so razne telovadne točke in dve burki. —- K obilni udeležbi vabi odbor.	(k)
TuristEka in šport.
Nogometne tekme. V sredo in četrtek vsakokrat ob 18. uri se vrši na prostoru
S. K. Ilirija, internacionalna nogometna tekma med »Grazer Sportklub Germania« in Ilirijo. Vstopnina običajna. Ob vsakem vremenu.	(k)
Jugoslovanski olimpijski pododbor Ljubljana poživlja tem potom vse športnike, ki so pri mednarodnih ali nacionalnih tekmah dosegli dobre uspehe, da se najpozneje do 10. junija t, 1. javijo pri podpisanemu pododboru. V prijavi naj navedejo, pri kaierih tekmah so nastopili, v kateri športni stroki in kakšne uspehe ter čase so dosegli. Vsled vojnih razmer in vsled dejstva, da so se športniki, ki so bivali pred vojno v tujini, vrnili domov nima podpisani pododbor evidence športnikov, katere bi lahko poslal na letošnjo olimpijado v Antwcrpen. — Jugoslovanski olimpijski pododbor, Ljubljana, Čopova cesta 19/11.
Bradfordu. Cena jo bila za 5% nižja kakor pri zadnji prodaji. Izračunali so, da je padla cena bombažu za 250 frankov pri 50 kilogramih.
g Avstrija in Nemčija ne dasta strojev. Iz Belgrada poročajo: Naši trgovci in industrijalci, ki so v zadnjem času odšli v Avstrijo in Nemčijo radi nabave strojev in drugega blaga, so se vrnili domov, ne da bi kaj opravili, ker sta Nemčija in Avstrija. za branili izvoz. To prepoved smatrajo kot reakcijo na prepoved izvoza žita, moke in drugih živil iz Jugoslavije, ki jo je odredila naša. vlada.
g Cena bombažu. Iz Londona javljajo: Vlada je prodala velike množine avstralskega bombaža iz državnih skladišč v
Včeraj je obsodila porota v prvi razpravi Jakoba Briclja iz Spodnje Hrušice na 18 mesecev težke ječe, ker je ogoljufal poštni erar za 6010 K 25 vin., v Škofji Loki izvabil 1200 K, Antonu Grcgoriču v Spodnji Hrušici pa 230 K. Porotnem senatu je predsedoval svetnik Rekar, votanta sta bila dvorni svetnik Andolšek in nadsvetnik Vedernjak, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Ogoreutz; Briclja je zagovarjal dr. Ravnikar.
Zapletena zadeva.
Nato sc prične razprava, v kateri se zagovarjajo Berti Božič iz Orsera pri Po-reču, France Burger in gostilničarke sin Ivan Pimat z Gline, kateri so obtoženi, da so v jeseni 1919 v Ljubljani iz šupe v Trnovem vzeli gospodu vladnemu svetniku Alojziju Pavlinu eno kočijo in en lovski voz v vrednosti 9000 K. Vsi trije dejanje taje in pravijo, da so delali v dobri veri in niso vedeli, da gre za tatvino. Božič pravi, da ga je v kavarni »Egia« neki neznani narednik naprosil, da naj mu preskrbi kupca za njegova dva voza, katera ima v šupi v Trnovem spravljena in mu obljubil za to percente. Božič je nato rekel Burgerju, naj mu preskrbi kupca, ta
jc pa pripeljal Pirnata; vsi so šli nato pogledat v šupo, kjer je kupil Pirnat voza in ju odpeljal. Božič je nato izročil, kakor pravi, kupnino naredniku. Burger se pridružuje izvajanjem Božiča, kakor tudi Pirnat, ki pravi, da jc kupil voza in da je kočijo prcccj prodal nekemu neznanemu sedlarju iz Domžal, lovski voz si pa dal pre-narediti v voz zapravljivček. Zagovor jc lažnjiv. Božič je pri policiji navedel, da je prodal oboje Pirnatu za 1500 kron in 2 litra vina, pri sodnem zaslišanju je pa rekel, da za 1800 kron; Pirnat je pa pri policiji povedal, da je dal za voz in kočijo 1600 K, pri sodnem zaslišanju ga je pa že tako zapustil spomin, da je rekel, da je dal za lovski ves 300, za kočijo pa ali 1200 ali 1500 kron.
Božiča zagovarja dr. Sajovic, Burgar-ja dr, Treo in Pirnata dr. Tominšek, Božič biva zdaj v Polzeli, služil je v mornarici; Burgar stanuje v Radečah pri Zidanem mostu, tudi on je služil pri mornarici.
Pri razpravi se je reklo, da se piše tisti narednik Josip Gančar, vsled česar se na predlog državnega pravdnika dr. Ogoreutza vrnejo spisi preiskovalnemu sodniku v izpopolnitev.
11 i ' ——^
Dežnik je pozabil neki g. duhovnik pri prireditvi v Unionu v nedeljo 30. maja Dobi ga na Kongresnem trgu št, 17, I.
Nekaj denarja je bilo najdenega > nunski cerkvi ,v nedeljo .popoldne. Dotič-; na oseba naj se zglasi na Kongresnem trgu št, 17, I.
Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je fellerjev pravi Elza-fluidi 6 dvoinatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K,
Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krogliice ga spravijo v redi 6 škat-ijic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje! Eugeu V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska.	B
EnonnilsiropnolirN^rsc^ev
up^avništvu tega lista pod št. 2106.
Narodne aoše in aviie r ;ss
Vpraša se v Pražakovi ulici 3 v hiši Zadružne zveze pri Mariji Kurnlk.
5 kol. moiecileii IZč^&TL**
trafiki š-jukal, Ljubljana.	2101
sPern°ekaai VMitl SOUOV. P.Tofi^
.upravništvo ..Slovenca".	1974
ClarpiVfl 7pna zdrava in snažua ki vJilSi CljJU /jCUU, zna tudi nekoliko šivanja se sprejme za varstvo enoletnega otroka. — Vprašati Sp. Šiška 91, II. nadstropje levo.	2120
yp!07!!p cnrlp kuP»je najvišji ceni «ClUIiB iJUllC Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12.	2065
Predajo irove se^tj ?®S£
popoldne ob 3. uri. Prodala se bo večja množina stoječe trave na Mesarici, to ;e na travniku ob Opekarski cesti. Zbirališče reflektantov ob 3 uri na nostu konccm Opekarske ceste. 21211
Hišo s skladiščem, KffŽSfS
večjim vrtom, v kateri je bila 20 let trgovina z mešanim blagom, v Dolenji-vasi pri Cerknici, se radi preselitve proda. Poizve se v trgovini Martinčič v Cerknici.	2098
Solidna in nncnnj|irna Se išče, ki bi inteligentna ljUJ{JUUIliIlU približno za dobo enega meseca, evcntuelno samo čez dan, zastopala mater 3 otrokom (14, 12 in 6 let). Dobra plača in hrana po dogovoru. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod 2107.
Pravi malovec te1
meno ponudbe poštni predal št. 27J
Ljubljana.	2083
Kupi se večja jnrfffnnv če tudi pre-množina starih iCjliMlJV, perelih — Ponudbe pod „Teston*" ua upravništvo „ Slovenca".	1973
pralnim 60 ne kompletno, pa nuillllu vsaj sledeče: Čeber zo perilo razmakati, sod za kuhanje perila, stroj za. izplakovanje, omara za sušenje s kulisami in mongalnica. Ponudbe iib upravo hotela Slon Ljubljana,
Išče se za laKolsnlo
dobavo v vsaki množini: Zin-kov oxyaci, svinčeno belilo, Boryjev sulfat čist, zmlet, Glycerm kem. čist. Cenjene ponudbe z navedbo cene in množine pod »Barva« na anončno eks-pedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 209™
Mam Marica
v Ljubljani se sprejme v službo. Vstop, plača in drugo po dogovoru. Pismene ponudbe pod „Samostojna kuharica" 20G2 na upravo Slovenca. Za ustmene ponudbe pove naslov iz prijaznosti tudi uprava ,,-SI ovenča".	2062
Trboveljska premogokopna dražba potrebuje več dobrih in močnih
omi
v velikosti do 15.5 pesti. Tozadevne ponudbe je nasloviti na reprezentanco Trboveljske preniogokop. dražbe Knaf-ljeva ulica 13.
PnNl! j/nfpl za centralno kurjavo je 1 tlllil fiulul naprodaj. Ogleda in vpraša se lahko vsak dan v hotelu »Slon« Ljubljana.
rioznih ter en tritonski tovorni avlo.
Ponudbe pod „Avto" na upravništvo „Slovonca".	1975
Kupim bukov
Ponudbe je poslati: LJubljana, poštni pretlai 151.
JamskE !©§
močan od 15 cm debeline na sredini in od 2 m dolžine naprej se kupi vsaka množina_ na takojšnjo dobavo. — Ponudbe na šentjanški premogoliop Krmelj, Dolenjsko	2076
u novih m i^^T^s
žo vrezanimi šipami se proda. Več se poizve v ftolizcjski ul. 6.	2103
(Oleum juniperi) kupimo vsako količino. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na „Isis" d. d., oddeljenje za bilje, Zagreb, Pal. motičeva ul. 66.	2064
po naročilu dobavlja takoj
Breznik & FrilscU
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1,
Vzorec na ogled.
se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarlu J. KOPAČU v Ljubljani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa
vdova zobozdravnika
v ponedeljek dne 31. maja. po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek dne 1, junija 1820 ob 5. uri popoldne Iz hiše žalosti, Bethovnova ulica štev. 6. na
pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 31. maja 1920.
Dr. Avgust Schvveiger, sin. — Hoza Schweiger, Ana Mara; hčeri. — Mary Schweiger, sinaha. — Rudolf Marn, zet. Vsi vnuki in vnukinje.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
2119
STOOHU^A* IT* "*
Odvetnika
Ljubljana, Knafljeva ulica št. 4 sta združila svoji pLsarni.
Premogokopno podjetje sprejme
stavbenika io st
katera morata biti samostojna v izdelovanju načrtov, proračunov in obračunov. V tozadevnih ponudbah, katere je vposlati pod »Premogokop 2117« na upravništvo tega lista, je na navesti: starost, stan, plačilne zahteve (pri prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi), dosedanje službovanje, ter priložiti k temu šolska in spričevala o praksi.	2117
Pri podpisanem gozdarskem uradu se bode ponudbenim potom prodalo, razen že razpisanih 20 vagonov rezanega lesa, za kateri les so bile ponudbe do 31. maja 1920 za odposlati, še 40 vagonov rezanega 4 m in nekaj 3 m dolgega smrekovega in jelkovega lesa in sicer:
20 vagonov iz gozdnega okrožja „Rakovec" skladišče v Vitanjah pri Celju (Štajersko) in — 10 vagonov iz gozdnega okrožja ,.Crna" na postaji Prevalje (Koroško) in — 10 vagonov iz gozdnega okrožja „2elezna Kapla« skladišče Železna Kapla.
Bližja pojasnila so na vpogled pri podpisanem uradu, kakor tudi pri grofovskem gozdarstvu v Vitanjah, oziroma grofovskem nadgozdarstvu v Črni pri Prevaljah.
Ponudbe je predložiti do 10. junija 1920 do 12. ure opoldan pri „ Glavnem poverjeništvo ministerstva za agrarno reformo v Sloveniji" v Ljubljani.
Ponudbenik mora v ponudbi izrecno povdariti, da so mu pogoji znani in da se tem podvrže, da pozna kakovost in moro lesa.
Gozdna uprava grofa Vincenca Thurna Železna Kapla (Koroško).
Pri oskrbništvu posestva ,W9"so!iiS&" pri SJe$M je naprodaj okoli 200 m3 rezanega in okoli 800 m3stoječega Issa iz slučajnih pripadkov. Natančni pogoji so na razpolago pri gospej Jera Vodušek, WiU sonia Rečica pri Bledu. Ponudbe naj se vlože do 10. junija 1920.
jVtiši podgane
i se W\ M!
lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAR0F0RM - MAZILO.
Ne maže, ne barva, btez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano ln okolico :
Rihard Sušnik »pri ziaiem jelenu« IV., Marijin trg.

'j
in vso golazen mors poginit), ako porabljalo moja n a) bol i e preizkušena in 8plošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim K lo, za podgane in miSi K 10; v.a iiSurho K Ki; [.osebno močna vrsta K JO; tinktura za stenico K 10.; uničevalen moljev It 10.; prašek proti mr&e-ijom K toin 12.; mazilo proti ušem pri ljuiloli It S —10.; mazilo za uši pri živini 0.—10.; pra< sok za uil v obleki in perilu K o in 10.; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (unioev. rastliui K 10. Prašek proti mravljam It in. Mazilo prolt garjam K lo. — Pošilja po po-
T/.ot.jn /.nyoo y.n o l. a n o rt
čLMsr, Petrlnjska ulični., Zagreb 39.
Trgovoom pri voC.jom ortjemu popust.
je razen ponedeljka vsak dan od 8. do 17. (5. popoludne) odprta.
2111
WH