Šolsko obzorje. Iz Notranjskega. (Okrajni učiteljski zbor v Planini dne 20. in 21. septembra.) Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1. Učni načcrti. 2. Kakošen naj bode občni zbor učiteljski v duševnein in telesnem obziru? 3. Poročilo o okrajni učiteljaki bukvarnici in pojasnilo o društvu wŠoIi" v Idriji. 4. Ali je sedanja ncdeljska šola potrebna ali ne? AH kaj koristi? Ali naj se opusti? Kaj namesto nje? 5. Ali je prieakovati, da bodo krajni šolski sveli kdaj poprijeli ae svoje važne naloge in sodelovali z učitcljem na blagor šole? Kaj je ucitelju mogoče v tej zadevi storiti? 6. Red in mir pred in med naukom in po nauku. 7. Razgovori o učnih predmetih. 8. O učnih pomočkih. 9. Ali je po vpeljavi novih solakih postav poznati kaj napredka pri šolstvu? Kaj je največi zaderžek natančni izpeljavi teh postav? Kaj naj stori in poskuša ueitclj v tej zadevi? Kako se mladina kaže pri sedanjem apremcnjenem nauku? 10. Ali se v Ijudski šoli glede omike, redoljublja, zdravja, snage, eedaj zadoatao stori? Ali je moč več doseči? 11. 0 vpeljavi novih šolskih tiakovin. 12. Nasvetje, želje, pritožbe i. t. d. K zboro se je sušld zg. Stegnarjem vred, ki je kot okrajni šolski nadzornik skupščini predaedoval, 13 učitcljev logaškega okraja. Kot gosta sta bila pričujoča postojnski učitelj g. Dermelj in scdanji štajeraki učitelj Lapajne. Zborovanje se je 30. sept. pričelo ob 3 popoldne in je trajalo ta dan do 6. ure zvečer. 31. se je zborovalo od 8 zjutraj do 1 popoldue, in od 2 — 5 popoldne. Zbor je pričel pervosednik s scrčnim pozdravom na vse došle svoje učitelje, zlaeti na omenjena gosta. O pervi točki je poročal Lapajne, ter podpiral svoje, na podlagi obstoječih šolskih postav izdelane učne čerteže. Akoravno je povdarjal, da vlada od nas toliko žertve zahteva, da duh časa in koriati zanemarjcne ljudske omike tirjajo, da učitelj obilo obilo podučuje; vendar ao število učnih ur na teden za nerazdeljeno enorazredno Ijudsko aolo znižali od 30 na 24 ur, rekoč, da zarad daljavc do sole, zarad mraza, zarad pase in poljakih del, atarši nikakor ne bodo dopustili, da bi bili njihovi otroci toliko časa v šoli. Takisto se je iz ravno teh vzrokov pri I. oddelku na razdeljenih enorazrednih Ijudskih šolah namesto 13 nr odločilo le 12, in pri II. (višem) oddelku namesto 19 pa 15 ur na teden. Učni čerteži za 2-, 3- in 4razredne Ijudske šole sprejcli bo eo po nasvetu poročevalca enoglasno. 0 drugi točki poročal je sam g. nadzornik. Govor njegov priobčuje ,,Tov." Tudi gospod Poženel, učitelj v Černem verhu, je to vpraianje pismcno rešil. 0 okrajui učiteljski bukvarnici v Idriji poročal je knjižničar Lapajne: Število knjig se je v tekočem letu pomnožilo na 115. Darovali so jih šolski dobrotniki mnogo in tudi nekoliko vlada. Mcd dobrotniki naj bodo omcnjeni p. n. gospodje: Pleško, sodnijaki pristav v Kamniku, Ant. Kacin, dnhovcn v Ternovem, nadzornik Stegnar, nčitelj Vovk v Cerknici, pisar Lapajne v Planini. Casopiae iincla je bnkv. sledcče: ,,Tovaršaa, wVTerteca", ^Pravuika", nSchnlbotea, ^Verordnungeblatt" naučnega ministeraiva. Knjižničar je posojeval: ,,Slovensk. gospodarja" in ^Besednika". Materijalni stan je ta-Ie: Dohodkov je bilo čistih le 16 goldinarjev. Stroški pa so znasali za naročnino časnikov, za nakupovanje in vezauje knjig in druge potrebščine 35 gold. Ker bodo družabniki težko pobotali bukvarnični dolg, moral bode knjižničar iz svojega žepa to Btoriti — na blagor šolstva. Vdeleževali so se pri knjižnici vsi učitelji logaškega okraja, akoravno vsi doneakov odrajtovati niso mogli. Po dokončanem sporočilu določili so se tasniki za prihodnje leto in tadi red, po kterem bodo bodili od učitelja do ueitelja. Poslcdnjič se je naproail gospod nadzornik, da bi on vredoval v prihodnjem letn bukvarnico namesto učitelja Lapajne-ta, ki zapusti Idrijo in se preseli na Štajersko. 0 4. točki — nedeljska šola — je spregovoril gosp. Požar, učitelj logaški. On meni, da je nedeljska šola zarad tega na kmetih nepotrcbna, ker mladina v to šolo hoditi ne mara, in dokazujc, da ae v mnogih krajih prav slabo ali celo nič ne obiskuje, ter nasvetuje da bi nehala. Ko se potem ta stvar tako razjasne, da vsled ukaza od 12. julija 1. 1869. bode nedeljska Aola šc ostala do konec šolskega leta 1871 — 72, in ko drugi učitelji tcrdc, da v nektcrih krajih mladina pridno dohaja v to šolo; sklenc se, da v tej stvari ostano v Iog. šolskem okraji pri starem. Opomne se tudi, da nedeljska šola more biti namesti tistcga poduka, ktercga omenja §. 13. nčnega in šolskega rcda od 20. avg. 1. 1. za šolako mladež od 12. — 14. leta. 0 5. točki — krajni šolski sveti — je tadi g. Požar pervi omenjal. A tudi drugi gospodje ueitclji so se živo razgovarjali o tem vpraaanji. Iz vseh govorov se je posnelo, da krajni šolski sveti ne um6 svojc važne nalogc in nimajo veselja do šole. Ueitelj mora po postavi svoje želje najpervo razodeti krajnim šolskim svetom. A kako žalostno je to, ako so ti svetovalci gluhi in elepi za vae, kar učitelj nasvetuje in prosi za blagor svoj in blagor šolstva?! Obžalovali so zopet vsi učilelji pri tej priložnosli, da so duhovni merzli in nekteri celo sovražni šoli. Prav nevoljno ao nekteri pripovcdovali, kako slrasino ao se nektcri jeli obnašati kot eovražniki wolstva in učiteljatva. Res žaloatno, pa resnično! Sklenilo se je poslednjič v tej zadevi to-le: Vsak učitelj naj se z vljudnim podučevanjem potrudi, da si srcnjske može za šolo ogreje. Ako bi vkljub temu ničeaar za šolo storiti ne hotli, ako bi tudi najpotrebnejših reči ne preskerbeli, porabi naj ueitclj postavno pot, namreč pritoži naj se pri okrajnem Kolskem svetu, in ako se tu ničesar nc zgodi, odperta niu je pot do deželnega šolskega svčta. Z duhovniki naj se pa ravna tako, kakor se spodobi vsakemu omikanerau človeku, h kterim se pač učitelj mora pristevati. O 6. vprašanji poročal je g. Petrič, učitelj v Grahovem. Razložil je nam prav mikavni način, po kterem se ravna, da iraa otroke prav pazljive pri poduku. Zlasti način, po kojem sc varuje raztresenost pri branji, je zelii zanimiv. Ker toraj nc vtcgnem te stvari razpravljati, bode morebiti g. Petrič blagovolil svojo nietodo v ,,Tov." razjasniti. 0 učnih predmetih in učnih pomočkih (7. in 8. točko) podačeval je g. nadz. nazočc učitelje, kako naj obravnavajo ta ali nni prednict in kterih učnih pomočkov naj se pri posainnili naukih poslužujejo. Vsa lepa vodila, ktera jim je pripovedoval, ne morem to zaznaranovati; ob/.alujem le, da jo čas prenaglo tekel, da bi ga bili še dalje poalusati mogli, kar smo vai serčno želeli. Ostalih točk se ni moglo pretresovati, ker je bil čas naglo ininul. Pri skupnih objedih, večerji, zajterku, kosilu — za ktere se je naš predobri g. nadzornik le preveliko škodoval, bilo je prav živahno. Napitnice, govoii, petje veršilo se je drugo za drugim tako Ijubo, da bode »a shod vsem v prijetnem spominu oslal. ZatoVaJ" priserčno zahvalo izrckam gosp. Stegnarju, našemu nadzornika, za njegov (rud in njegovo žerlev, s ktero le je bilo mogoče napravili prijedia dneva v domači hiši tovarša gosp. B o ž i č a , ki je prav gostoljubno svoje brate postregel. Toraj tudi njcinu serčna hvala! \z Žirov. (Ocitna zahvala.~) Z veselim sercom naznanjam, da 80 se učilni piipomočki v naši šoli, kterih število je v treh lelih do dvanajst narastlo, zopet pomnožili. Naš občespoštovani in Ijnbljeni okrajni aoteki nadzornik g. V. Stegnar je poklonil naši šoli nov zemljevid kranjske dežele, kterega je izrisal in založil goap. nadzornik sain. Zemljevid je zlasti zato hvale in priporočila vieden, ker se na njem vsak političen ali šolski okraj že po različnoBti barve spozna; (ndi so krajna imeiia razločno in 8 tako velikimi eerkami natianjcne, da jih učenci od dalječ lahko razločijo in bcrejo. Kako veselje pa imajo otroci nad tem zemljevidom, iakaje to ali uno mesto, ta ali uni terg, to ali uno vas — ti, bralec, ne morem povedati. Drnga zdalna pomoč dohaja naši šoii po častit. g. fajmoštru in po g. župann Fr. Blažiču. Po skerbi gosp. fajmoštra vpiaana je naša šola že več let v drnžbi ev. Mohora, in tudi lepoznanski list ,,Vertec", kterega naša šolska mladina z velikim veaeljem prebira, naročili so nam na svoje stroske. In kaj še. Pri nas tudi revni, ubo/.ni otroci ni8o brcz podpore. Župan naš namreč je tako dober, da mi je letos že v tretje po 6 gohl. iz srenjske blagajnice dovoliti blagovolil, da nakopim za ta denar revnim učencem bukev, pisalnega orodja i. t. d. Da si tudi pri nas iraena šolskib dobrotnikov v hvaležni spomin v šolsko kroniko vpisujemo, se vendar tudi spodobi, da omcnjcnira gg. dobrotnikom za hvalovredno djanje javno hvalo izrečem in pristavim: Bog nam daj na Slovenskem obilo cnakih šolskih dobrotnikovl jos Ł}erin