Naročnina mesečno	—11 m»	^	^iMnh^ Ček. račun: Ljub«
89 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-
loletno 96 Din, za
ce- ^^^^^^^ t^m ŠBBM mMa	M JBHn^	m jBBh—^ tKB	stv, 7563,
Ijana it 10.690 ia 10.349 za inseratej
Zagreb Stv. 39.011,
inozemstvo 120 Din	^^^B	VBH	Kkiv HB ^Jf mSoM	M ^MHpffl gBBjB	Praga-Dunaj 24.79?
Uredništvo je v	flHhlB^ ^^^^gjf^P'^ OBBB^^^ •■HBeBHBBSe^^^	•■BBBHHBHB^	Uprava: Kopitar*
Kopitarjevi ul. 6/111	jeTu 6. telefon 2993
Telefoni uredništva t dnevna služba 205» — nočna 2996, 2994 in 205» >	..	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
JVj. Vel. kralj Peter H. na Bledu
Vprašanje Španije je vprašanje zemlje
Vprašanje Španije jc vprašanje njene zemljiške posesti. Kdor bo znal špansko zemljo pravilno razdeliti med prebivalstvo in povzdigniti njeno donosnost po modernem namakanju, ta bo v borbi za Oblast končno zmagal. Kakor vse pretrese španskega javnega življenja, ki so se začeli ob prelomu 18. in 19. stoletja, tako je tudi sedanjo kruto državljansko vojsko mogoče razumeti le, če poznamo agrarno vprašanje tc dežele, ki je pod arabskim gospodstvom bila rajski vrt, danes pa obstoji iz milijonov in milijonov beračev ter peščice bogatinov.
Razmere v Španiji se dajo v poljedelskem oziru primerjati samo z onimi, ki so vladale pred vojno v Romuniji. Ogromne pokrajine so brez vsakega drevesa, čisto izsušene, posejane z redkim žitom, vmes raste par oljk, na skalnatih tleh pa se pase nekaj ovac in koz. Tam pa, kjer se nahajajo tako zvane huerte (vrtovi), ti se umetno namakajo — okraji Granada, Ma-laga, Murcia, Valencia in Taragona — bujno rastejo grozdje, pomaranče in najboljše sočivje ter gosti oljkini gozdovi. V taki deželi je v svrho intenzivnejše izrabe zemlje po tako zva-nem kolobarjenju in dviga donosnosti po obsežnih melioracijah treba od strani države organizacije in kapitala, da se poljedelskim proizvodom odpre inozemski trg, namesto, da se morajo živila uvažati, kakor vidimo to v Španiji, kjer bi bilo živeža v izobilju in kjer na enem kvadratnem kilometru ne živi več kot 40 ljudi. V izvozu pa konkurirata danes Španiji Tavno, kar se sadja, vina in sočivja tiče, Italija in Palestina, ki še do nedavna nista imeli takih pogojev za poljedelski procvit, katere sta ji ustvarila šele kapital, organizacija in melioracija.
Od padca aTabske vlade in izgona arabskega in židovskega prebivalstva v 15. stoletju se do zadnje tretjine 18. stoletja za to yprašanje ni nihče brigal. Vsa dežela je brez izjeme bila Iv rokah fevdalnega plemstva, ki je financiralo kraljevi dvor in je zato dobilo v svoje roke krajevno vodstvo in upravo, kakor pač tudi drugod po svetu. Velik del zemlje je bil v posesti cerkvenih knezov in samostanov, o katerih pa je trdba reči, da so skrbeli za reveže, sirote in pohabljence ter s podložniki ravnali na splošno bolj človeško ko posvetni mogotci. Sčasom seveda tudi cerkvena veleposestva in velepre-anoženja španski cerkvi niiso prinesla blagoslova. Svobodni kmetje so se ohranili samo v hriboviti severni Španiji. Prvi vladar, ki se je začel brigati za reforme, je bil Karel III. (od 1759 do 1788). V tistem času je začelo srednjeveško fevdalno veleposestvo deloma propadati, toda poleg njega je nastalo novo veleposestvo. 'Karel HL je (namreč v dobrem namenu odpravil občinsko posest, ki naj bi se razdelila med posamezne gospodarje, toda osebe, ki so imele davke v najemu, kakor tudi vaški oderuhi, ka-tferim Španci pravijo »kaciki«, so to priliko izrabili, da so sami prišli do zemlje in postali iveleposestniki. Ogromna bremena, ki so ležala Jia kmečkem prebivalstvu, to so dolgovi, javne dajatve .tlaka in druge služnosti, je sicer odpravila leta 1812 narodna vlada, ki je sledila kraljevanju Jožefa Bonaparte, toda praktično 6tvar ni imela velikega pomena. Veleposestniki so le ostali imejitelji ogromnega .dela zemlje, lazdolžitev ni kmetiču nič pomagala, ampak je zlezel v še večjo dejansko sužnjost, potem ko Je bila formalna robota prenehala. Le cerkev je izgubila večji del svoje posesti in premo' ženja in je danes svobodna te verige na svojih krilih. Svoboden je ostal samo kmet na severu. Gmotno si pa tudi on ni mogel do danes od-pomoči. Sklepi narodne vlade od 1811 so celo zelo poslabšali položaj v deželah južno od Madrida, to je v Estremaduri, Novi Kastilji, Manči in Andaluziji. Tam je namreč bila po izgonu 'Arabcev zemlja občinska, ker so kmetje bili organizirani na straži zoper Arabce nekako 'tako, kakor svojčas Hrvati in Srbi na tako zvani granici. Zaradi spremembe občinske lasti v osebno so se teh pokrajin polastili najemniki davkov in oderuhi tako, da so nastala'ogromna veleposestva brez vsakega prebivalca, na katerih so kot najemniki opravljali delo prebivalci graničarskih vasi, ki so tako velike kakor mesta. Tako je ostalo do danes. Ta posestva so tako ogromna, da njihovi gospodarji žive dobro, četudi jih obdelujejo, oziroma jih puste obdelovati samo na polovico. Vrh tega pritekajo v Estremaduri latifundistom dohodki iz ovčjereje. Tako imamo neznosen položaj, da v teh provincah, kjer na kvadraten kilometer pride komaj 20 ljudi in je dobre zemlje v izobilju, vladata brezposelnost in glad. Ker navadno veleposestnik ne gospodari sam, ampak živi v velemestih, daje zemljo v zakup gene-ualnemu zakupniku, ki pa ima podzakupnike, ki šele dajo v najem poljedelcem, ki so prav za prav brezposestni hlapci.
Odnosi teh »kmetove do veleposestnikov so kaj različni. Svobodni kmet s posestjo, ki bi dajala samostojno gospodarsko eksistenco, jc izjema. Točne statistike ni. Na vsak način sta dve petini španske zemlje posest nekaj tisoč veleposestnikov, ki žive izključno od bogate rente. Dve petini zemlje obdelujejo mali in najmanjši posestniki in ena sama petina zemlje je v rokah kmetov, ki imajo 10 do 100 hektarjev zemlje, ki omogoča dostojno eksistenco. Kakor torej vidimo, daleč prevladuje kmečki brezposestni proletarijat, ki ima zemljo deloma v zakupu, oziroma podzakupu, deloma pa jo enostavno za hlapca. Zakupne pogodbe so tudi zelo različne. V Leonu in stari Kastilji so pogodbe kratkoročne, radi česar je odvisnost zakupnika tem večja. Samo v Aragonu. to je v dolini Ebra okoli Surngosse, in v huertah vzhodne obali imajo dolgoročne pogodbe, ki sc podedujejo. Toda te dedne zakupne pogodbe zahtevajo visoko zakupnino in neke vrste tlako. Svobodni severni španski kmet pn ie hudo zadolžen.
šele pod Alfonzom XIII.. to jc pod diktaturo Primo de Rivere. so sc začele nekatere reforme. ki na niso rešile glavnega vprašanja, ker se latifundije niso odpravile, ker sc tzemlja ni pravično razdelila in ker država ni žrtvovala
Bled, 5. avgusta.
Danes ob tričefrt na 3. je prispel na kolodvor v Lesce—Bled z dvornim vlakom Nj. Vel. kralj Peter II. s princema Tomfslavom in Andrejem. Na kolodvoru, ki je bil ves okrašen z zastavami, so ga pričakovali Nj. Vis. knez namestnik Pavle, namestnik dr. Perovič, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, maršal dvora Šolak-Antič in okrajni načelnik dr. Vrečar. Iz vlaka je prvi izstopil Nj. Vel. krlaj Peter II., h kateremu je takoj pristopil knez-namestnik Pavle ter se z njim prav prisrčno pozdravil, nato pa še namestnik dr. Perovič in drugi. Prer kolodvorom so bili zbrani šolski otroci iz Lesc, ki so kralja pozdravili z burnim vzklikanjem. Kraij se je odpeljal takoj nato na Bled v dvorec Suvobor, kjer bo ostal delj časa. Želimo mu, da bi mu bilo prijetno bivanje v naši lepi Sloveniji. Ko se je dvorni vlak peljal skozi Ljubljano, je Nj. Vel. kralja pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen.
Kraljica Marija v Itidžu
llidže, 4. avgusta. AA. Ves današnji dan so bile llidže in Sarajevo in vsi kraji tamošnje okolice
toliko kapitala, ki bi bil potreben ,;a donosno gospodarstvo.
Prišla jc rcvolucija 14. aprila 1951, ki jo bila delo liberalnega meščanstva in marksistov. Začuda pa replikanska vlada, v kateri so sedeli tudi voditelji socialne demokracijo, za rešitev kmečkega \prošnja ni storiti nič pametnega. Agrarna reforma je bila sicer sklenjena jeseni 1932, pa s takimi kompromisi, da je bilu iluzoričnu. Pač so veleposestva plemičev, ki so bili nasproti svojim zakupnikom šc najbolj humani. razlastili brez odškodnine, ostalim latifundistom, ki so v ogromni večini, pa so pri- , znali odškodnino, ki jo španski knvt absolutno ne zmore, ker l>i spričo dejstvu da jo treba razlastiti 8 do 10 milijonov hektarjev zemlje, španski narod moral plačati zu zemljo 50 milijard dinarjev, od katerih bi država posodilo narodu vsako leto 310 milijonov dinarjev. No tn način hi, kakor so izračunali, postal kmet v resnici svoboden in neodvisen točno po — 160 letih! S temi 310 milijoni dinarji, ki jih namerava vlada vsako leto žrtvovati, pa bi bilo treba tudi izvesti nujne melioracije in usposobiti kmečke zakupnike in dninarje, dn si nabavijo,
v posebnem razpoloženju in navdušenju, ker so zvedeli, da bo prispela kraljica Marija. Čeprav je Nj. Vel. prispelo šele ob 5. popoldne, se je prebivalstvo Sarajeva že v zgodnjih popoldanskih urah pripravljalo na sprejem ter odhajalo z vlaki v llidže, kmetovalci iz okoliških vasi pa so prihajali v svečanih oblekah. Že pred prihodom kraljice se je pred dvorcem zbrala velika množica iz Sarajeva in llidže in veliko število kmetovalcev v živopisanih narodnih nošah. Množice so takoj napravile tri kilometre dolg špalir, ki je vodil od izvira do llidže.
Okrog 4. popoldne so prispele iz Sarajeva ugledne osebnosti, med njimi prometni minister dr. Spaho, pomočnik bana Raškovič, mestni poveljnik armade general Tomič, župan llidže, Sarajeva in mmoge druge ugledne osebnosti. V špalirju so bile razvrščene tudi štiri kmečke čete Sokolov in So-kolic. Množice so nestrpno zrle v smer, odkoder se je imela pripeljati kraljica. Množice so sprejele kraljico z navdušenimi ovacijami. Ko je kraljica stopila iz svojega avtomobila, je pristopil prometni minister dr. Spaho, ki ji je predstavil ostale ugledne osebnosti. Med pozdravljanjem in predstavljanjem so jo množice neprestano pozdravljale.
oziroma uredijo lastno gospodurstvo. To je vsekakor veliko premalo, čc n. pr. pomislimo, da Nemčija, kjer so na kmetih več ali manj normalne razmere, žrtvuje zu notranjo kolonizacijo na bivših veleposestvih letno nad 800 milijonov dinarjev v našem denarju.
Socialisti, oziroma komunisti, zagovarjajo poljedelske zadrugo, oziroma kolhoze. Veleposestniki bi izginili, zato pa bi nastali veliki poljedelski obrati. Zato so pa ogreva samo delavstvo, dočim kmečki zakupniki, ki so so privadili zemlji, tega seveda nočejo, ampak so vsaj po večini za reformo, ki jo predlaga voditelj španskega fašizma Primo do Iti vera, sin bivšega diktatorju. Ta predlaga brezodškodnilisko razlastitev vseli velcposostev, ker latifundisti lahko živijo od tega. kar so si prihranili, otroci pa naj gredo delat. Poljedelski delavci naj dobijo parcele, zakupniki nuj postanejo pravi lastniki. Država pa naj skrbi /a namakanje, nognzditov in notranjo kolonizacijo. Gil Robles, ki jo bil v vladi od 1934—(933. je popolnoma odpovedal, ker so jo takoj, ko je prišel do oblasti, izkazal kot omejen nazadnjak tako, dn ga je katoliška ljudska stranka sumu vrgla čez krov in si i*-
Po pozdravu z uglednimi osebnostmi se je kraljica napotila čez teraso v dvorec. Tu jo je na stopnišču sprejel upravnik kopališča in ji v imenu soproge bana izročil lep šop cvetja. Nato so pristopile k njej tri deklice in ji takisto izročile cvetje. Množice so neprestano pozdravljale kraljico in nene-boma prirejale ovacije. Kraljica se je nato napotila v svoje stanovanje. Okrog šeste se je zopet pojavila na balkonu in prisrčno odzdravljala zbranim množicam. Sokoli so pri tej priliki defilirali pred dvorcem. Sokolom se je pridružila tudi množica, ki je nenehoma pozdravljala kraljico in vzklikala Nj. Vel. kralju Petru, kraljevskemu domu vn Jugoslaviji.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Bled, 5. avgusta.
Danes dopoldne je sprejel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v avdijenco francoskega poslanika na našem dvoru g. Dampierra, poslanika v Waschingtonu Fotiča, poslanika v Ankari g. Laza-reviča in narodnega poslanca Milana Sokiča, direktorja »Pravde«,
volila drugega načelnika. (lil Robles ni samo odbil od sobe Kataloncev, katerim je zopet vzel avtonomijo, ainpak jo celo agrarno reformo poslabšal. Pa tudi Azana. ki je bil na krmilu prod njim in je prišel zopet na vlado zu njim, sc na tem polju ni izkazal.
To so torej razmero in vzroki, ki so privedli rio sedanjo strašno državljansko vojne. Najboljša rešitev hi pač bila razlastitev, ki bi iz zakupnikov in hlapcev ustvarila svobodne kmete na lastni zemlji, kar tudi odgovarja želji velike večine španskega ljudstva. Kolekti-vizocija zemljo po moskovskem diktatu za Španijo. pa za zapad sploh ni prikladna, še bolj pn jo obsojati, dn so gospodarska reforma meša /. bojem zoper katoliško vero in cerkev, ki jo žo več ko dve sto let osvobojena bremena veliko posesti in stoji v službi naroda in njegovih duhovnih potreb, (v je kdo zdaj škodoval normalni in pravi rešitvi gospodarskega vprašanja Špani jo, je to komunizem s svojo strupeno pro-tivorsko gonjo in terorjem, ki gre zoper svobodo prepričanja, vesti in vere in je izzval reakcijo.
Grčija šla v diktaturo
da prepreči komunističen ptič
„Po vzoru španske ljudske fronte .
Atene, 5. avgusta, b. Včerajšnja predvidevanja o naglem razvoju dogodkov na Grškem so se davi uresničila. Predsednik vlade general Metaxas in notranji minister sta priredila s sodelovanjem še nekaterih drugih ministrov preteklo noč dolgo sejo, po kateri je Metaxas odšel h kralju. V političnih krogih so vedeli, da je pričakovati važnih dogodkov.
Davi je ministrski predsednik Metaxas proglasil obsedno stanje v vsej Grčiji, razpustil parlament in bodo danes razpisane nove volitve. Proglasitev obsednega stanja v vsej Grčiji utemeljuje s tem! da je nevarnost, da se ne bi začeli neredi^ katere pripravljajo komunisti najprej s proglasitvijo generalne stavke. Vlada je prišla na sled komunistični zaroti že pred daljšim časom. Pustila pa je komuniste pri miru, da bi mgla zasledovati njihovo aktivnost in prekrižati vse njihove namene. Ker je dognala, da so komunistični načrti zelo dalekosežni, Je vlada smatrala za potrebno, razpustiti parlament, da bi v borbi, ki bi sledila in ki bi bila zelo napeta, ne imela ne-prilik z raznimi strankarskimi obračunavanji.
Po informacijah iz vladnih krogov je vlada prišla na sled komunističnim načrtom, ki odgovarjajo načrtom španskih komunistov, to je, da izzoveio generalno stavko ▼ vsej Grčiji, da v zvezi s tem izzovejo nerede in se polagoma polastijo oblasti. Vlada je te komunistične načrte preprečila z odločno akcijo, ki se je že začela.
Vlada izjavlja, da ni mogla rednim potom preprečiti komunističnega rovarenja in da si je pomagala z oboroženo silo, da to prepreči. Zopetna ukinitev obsednega stanja je odvisna od poteka in konca borbe s komunisti. Vlada je v svojem posebnem komunikeju povdarila, da se kralj strinja s
Grški politik Metaxas.
tt
temi odredbami vlade, ker je prepričan, da Je treba takemu komunističnemu rovarenju napraviti konec. Grška vojska je ponoči še pred razglasitvijo obsednega stanja zasedla vodovod, električno centralo in plinarno, da bi mesto Atene obvarovala neprijetnih iznenadenj. Zaenkrat vlada v Atenah in na Grškem mir, opaža pa se akcija komunistov, da se generalna stavka razširi iz Aten na vso Grčijo,
Atene, 5. avgusta, b. Z odobritvijo kralja Jurija II.. je ministrski predsednik Metaxas proglasK diktaturo in razglasil obsedno stanje ter razpust parlamenta. Ta nepričakovani korak grške vlade je posledica opasnih levičarskih komunističnih radikalnih razmer, neposredni povod pa je dala proglasitev komunistične generalne stavke v Atenah in Pireju. Razen tega se trdi, da so komunisti pripravljali prevrat. Da prepreči to nevarnost, se je Metaxas odloči! proglasiti diktaturo. V vseh vojašnicah in policijskih ter orožniških kasarnah je odrejena stroga pripravljenost. Dosedaj se mir in red ni kršil nikjer. Od polnoči dalje so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze. Generalna stavka na Grškem je bila razglašena o polnoči in resno napravlja skrbi grški vladi. Danes je vlada razglasila obsedno stanje v vsej državi. Vlada je prisiljena storiti vse korake, da bi preprečila novo nepotrebno prelivanje krvi. V tej zvezi se javlja, da se je vlada odločila razpustiti parlament. Pomnožene so straže pred poslopji raznih ministrstev.
Po ulicah' je videti mnogo oboroženih' vojaških" patrol. Do poldneva ni bilo nikakih izgredov v glavnem mestu.
Kaj pripovedujejo potniki iz Grčije
Belgrad, 5. avg. m. Ker so telefonske zveze z Grčijo še vedno prekinjene, so tukajšnji časnikarji danes čakali na potniška letala, iki vzdržujejo promet med Atenami in ostalimi evropskimi mesti. Z letalom, ki je priletelo ob četrt na II na zemunsko letališče, so potovali trije nemški potniki in en grški odvetnik. Potniki so o zadnjih dogodkih v Grčiji, kjer je Ma napovedana generalna stavka delavstva, ki jo organizirajo komunisti in drugi prvratni činitelji in zarodi če-sar je vlada proglasila obsedno stanje in uvedla preka sod ter razpusti,lat narodno skupščino, vedeli samo to, da se je včeraj popoldne govorilo samo o stavki in o diktaturi ter da niso niti siufii, da bo ponoči meslo zasedla vojska. Vojska je" pričela zasedati ulice okoli polnoči in lo zelo diskretno. Šele okoli 1 ponoči je vojska s policijo odkrito zasedla vse ulice in je imela ob 5 zjutraj zasedeno vse mesfo. Pred vsa državna po--slopja so bile postavljene močne straže. Nemški potniki so pripovedovali, da so bili snoči v več atenskih lokalih in da niso opazili ničesar značilnega. Šele zjutraj so jih prebudile skupine vojakov, ki so se gnetle pred vrati hotela. Pofniki so se hitro oblekli ler sedli na avtomobil, s ka-ferim so se hoteli odpeljati. Komaj pa se je avio-mobil premaknil, so jih že ustavile vojaške patrulje ter legitimirale vse potnike. Po zatrjevanju potnikov je vladal tedaj v mestu popoln red in mir. Drugi potnik pa je dejal, da jc vojska pričela zasedati mesto o polnoči ter da je prihajala na ulice in na vsa važna prometna križišča vse do 3 zjutraj.
Nič novega v Španiji
Borba bolj med radio postajami, kot na fronti
Pariz, 5- avgusta, b. Položaj v Španiji se v teku minulega dne ni spremenil. Z obeh strani poročajo o zmagah in o tem, da so zasedli važne strategične postojanke, kakor tudi, da čete z obeh strani hitro napredujejo. Gotovo pa je samo to, da do odločilnih borb in zmag ni prišlo. Vrši se pač borba, toda ne krvava, ker se vodi samo med radijskima postajama v Sevilli in Madridu, ne pa na fronti. Obe stranki zbirata svoje sile. Uporniki prevažajo svoje vojne sile in se utrjujejo na svojih položajih. To prihaja v prid madridski vladi, ki medtem mobilizira svoje delavce, ki sicer niso vojaško izvežbani, zato pa z navdušenjem odhajajo na ironto.
Prišlo je do večjega števila spopadov, vendar v manjši meri. Prva večja borba se pričakuje v okolici Col de Leona, ki je zelo važna točka na potu v Madrid. Vlada poroča o svojih zmagah, vendar je gotovo, da se Saragosa in Oviedo še nahajata v rokah nacionalistov. Sama vlada priznava v neki objavi, da so na severnem bojišču prešli na
stran upornikov celi odredi vladne vojske. Isto
javlja tudi radijska postaja v Sevilli, ki trdi, da sta dva polka prestopila na stran vstašev. Radijska postaja v Sevilli poroča dalje tudi o borbah na barcelonskih ulicah med socialisti in anarhisti. Vlada je v Madridu izdala odredbo, da se imajo izobešati rdeče zastave, anarhisti pa jih trgajo in razobešajo črno-rdeče zastave.
Vladna poročila:
4 francoska letala na pomoč
Pariz, 5. avgusta. AA. Desničarski »Jour« se danes vrača na vprašanje francoske pomoči španski vladi. List trdi, da so sestavili eskadrilo štirih letal tipa »Devoitin«, ki naj čez Poitiers in Toulouso loti v Madrid in so tamkaj stavi ua razpolago španski
Nadaljevanje na 2. strani zgoraj.
vladi. K tej vestj pristavlja list, da jo še ni dokončno preveril in da jo zaradi tega objavlja 6 pridržkom 1'u pisavi toga lista bodo ta letala vodili fraueoski piloti, ki so s špansko vlado podpisali pogodbo ta uietnc dni. Nagrada znaša 50.000 frankov. Na račun so letalci prejeli po tisoč frankov, pred •iamiin odhodom prejmejo še po štiri tisoč frankov. Pogodbo o nakupu letal in pogodbe s piloti jo v imenu španske vlado podpisal neki Lubarda. Španska vlada l>o plačala za letala 9 milijonov frankov. Polovico tega zneska jc položila pri podpisu pogodbe.
Poročila upornikov:
12 italijanskih in nemških letal
Pariz. 5. avgusta. AA. (Havas) Današnji »Ma-tinc objavlja tol i -brzojavko iz Rabata:
Konferenca o Španiji
Včeraj je prispelo na letališče v Tetuan 12 letal, deloma nemških, deloma italijanskih. Proti večeru je šest velikih trimotornin letal letalo vzdolž obale španskega Maroka med Larasoui in Tetuanom.
Iz Tangerja bo treščilo...
Gibraltar, 5. avgusta. A A. (Havas) Angleški begunci iz Tangerja pravijo, da je v tamošnjein pristanišču sedaj 9 italijanskih letal, 3 nemška vodna letala, nemška križarka »Deulscbland« in nemška torpedovka »Luchs«. Begunci pa ne trde, da bi bila ta letala in vojne ladje v službi šefa upornikov generala Franca.
Berlin: Najprvo Rusija!
Berlin, 5. avgusta. TG. Berlinska vlada z velikim zanimanjem zasleduje zamisel »nevtratnostne izjave«, ki naj jo velesile dajo v pogledu španskih dogodkov. V krogih berlinske vlade izjavljajo, da sprejmejo francosko zamisel z velikim veseljem, čeravno Francija ni čutila nobene potrebe, da svoj predlog pošlje tudi Nemčiji, ampak jo je samo po svojem poslaniku obvestila o predlogu, ki ga je stavila Angliji in Italiji.
Nemška vlada bi se radevolje pridružila takšni izjavi in bi jo strogo izpolnjevala, pod pogojem seveda, da se tudi sovjetska Rusija podvrže nevtralnostnim predpisom in se nadalje vzdrži vsakega vmešavanja v špansko državljansko vojno. Doki er pa tega ni, dokler bo sovjetska vlada podpirala komunistično fronto v Španiji, tako dolgo se tudi nobena druga velesila ne more obvezati, da bo puščala v nemar dogodke, ki se odigravajo na tako važnem političnem področju kot je Španija in ki bodo odločevali o tako usodnem boju dveh svetovnih nazorov. V Berlinu izjavljajo, da sta istega mnenja, kot je nemška vlada, tudi vladi v Rimu in v Londonu. Naj torej g. Blnm posreduje pri svojem zavezniku, da bo dal jamstva, da se ne bo vmešaval v španske dogodke ne kot vlada in ne kot Kominter-na, pa bo med velesilami v tem pogledu brez nadaljnjega prav lahko dosežena edinost.
Pariz, 5- avgusta, b. Iniciativa francoske vlade, da se skliče posebna konferenca, na kateri naj bi se sklenila nevtralnost v španski državljanski vojni vseh velikih držav Evrope, je dosegla dosedaj največji nspeh 6 tem, da sta na tako konferenco pristali Anglija in Nemčija. Posebno je ugodno iznenadilo, da je na konferenco pristala Nemčija. V levičarskih krogih pa se trdi, da se za to pripravljenostjo skriva nekaj drugega. Italija je zaenkrat rezervirala svoj odgovor, toda ker je bil nemški odgovor tako ngoden, ni dvoma, da bo tudi Italija v načelu pristala na to, da pošlje delegate na to konferenco. Francoska vlada je sedaj to svojo akcijo razširila. Storila je korake v Bruslju, Lisboni in Moskvi, kjer je opisala položaj v Španiji in naglasila po-
trebo, da se tuje države ne vmešavajo v te dogodke. Belgijska vlada je takoj odgovorila ugodno, sedaj pa se pričakuje odgovor iz potugalske in sovjetske Rusije. Domneva se, da bosta tudi ti dve državi odgovorili ugodno, potem pa bi sledilo še povabilo na nekatere maniše države, med njimi posebno na Češkoslovaško, ki je glavni liferant orožja za mnoge vojujoče se stranke v zadnjem času.
London, 5. avgusta. AA. »Morningpost« piše o odgovoru angleške vlade na francoski predlog in pravi med drugim, da bo mogoče prav kmalu določili osnove za neposeganje v španske stvari, če bo prispel od vseh prizadetih držav — tudi od Rusije — ugoden odgovor. »Daily Eipreca« misli, da bi po sporazumu med Italijo, Francijo in Veliko Britanijo o skupni nevtralnostni izjavi glede dogodkov v Španiji moral slediti sporazum tudi z drugimi državami, v prvi vrsti v Nemčijo in Rusijo. — »Daily Mail« poroča, da je po angleškem in italijanskem mnenju Moskva s svojim ravnanjem že vnaprej preprečila francoski predlog. — Današnji »Times« pa piše o nevarnosti, da bi v špansko državljansko vojno posredno zavleklo tudi druge dTŽave. Po mnenju lista je ta nevarnost jjosebno velika za Francijo. Veliki londonski list pravi, da je malo verjetno, da bi ministrski predsednik Leon BI um utegnil odbiti svoje prijatelje, ki zahtevajo od njega, naj levičarski španski vladi priskoči na pomoč.
Angleška admiralska ladja v Gibraltarju
Rim, 5. avgusta, b. Iz Gibraltarja javljajo, da je nocoj odplula v Barcelono angleška ladja »Queeii Elisabeth«, na kateri se nahaja poveljnik angleškega sredozemskega brodovja sir Dudlev. Angleško brodovje je še ojačeno s križarko »Capetown«, ki je na povratku iz Kitajske dobila nalog, da ostane v Gibraltarju. Ta obisk angleškega brodovja v Barceloni vzbuja največje zanimanje. V zvezi s tem obiskom v Barceloni se namiguje na razne verzije o namenih akcije angleškega brodovja-
Domači odmevi
Naši ministri
za obmejne dvolastnike
Belgrad, 5. avg. m. Na posredovanje obeh slovenskih ministrov je izdalo finančno ministrstvo odlok, da se dvolastnikom v širšem smislu na področju carinarnic v Mariboru in Dravogradu dovoli carine prosi uvoz njihovih pridelkov iz dvolastnšških posestev onstran meje. Prenos teh pridelkov se mora izvšiti lekom enega meseca po objavi gornjega odloka od strani posameznih občin za posamezne skupine pridelkov. Na ta način bo sedaj našim dvolastnikom v širšem smdskt na avstrijski meji -podana možnost carine prostega uvoza njihovih pridelkov.
Slovenski tabor
v Mariboru
Za tabor je prijavljenih izredno veliko število udeležencev od vseh strani. Tabor se vrši tudi ob slabem vremenu.
Zbirališče udeležencev do f) pri glavnem kolodvoru. Kolesarji se zbirajo v Kopitarjevi ulici, vozovi in avtomobili v Tomšičevem drevoredu, godbe se zberejo na Zrinjskem trgu, železničarji v Raz-lagovi ulici. Vsi drugi udeleženci dobijo navodila za uvrstitev na »Zbirališču« pri kolodvoru. Reditelji posameznih skupin naj sami skrbe za strogi red in ee držijo navodil, ki jih bodo dobili. Sprevoda po mestnih ulicah se udeležijo štiri godbe. Na čelu gre skupina iz rojstne župnije dr. Korošca iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Začetek tabora točno ob 10. Vstop na taborišče pred prihodom sprevoda ni dovoljen. Zaradi tega se naj vsi udeleženci tabora udeležijo sprevoda. Kot govorniki nastopijo: ministra dr. Krek in J a n k o v i č, glavni tajnik JRZ S m o d e j, dr. L e s.k o v a r, kmet S p i n d 1 c r, železničar Kristofič, poslanec dr. V c b 1 e, obrtnik S o j o in dr. Mile r. Tabor vodi podžupan in predsednik okrajne organizacije JRZ Ž c b o t. Tabor ee vrši na Ljudskem vrtu na prostoru, kjer se je vršila ob Slomškovih slavnostih igra »Naša apostola«. Za red bodo skrbeli posebni reditelji. — Pozivamo posebno Mariborčane in okoličane, da se v velikem številu udeležijo sprevoda in tabora.
Kongres učiteljev
Novi Sad. 5. avgusta, m. Sinoči malo prod polnočjo je bilo zaključeno zasedanje 16. rednega občnega zbora JUU z izvolitvijo odbora za novo poslovno dobo in s sprejetjem resolucije. Opozicija je pri razmotrivanju poročila o finančnem poslovanju JUU napadla odbor zaradi velikih nagrad, ki da jih imajo nekateri odborniki, ter je zahtevala tozadevno znižanje, kar je občni zbor deloma tudi sprejel.
V resoluciji, ki jo je predložil |>oseben odbor, učiteljstvo med drugim zahteva stalnost, daljo da se izpraznjena mesta zasedejo po natečaju, da se učiteljice, ki so bilo vrtnarice z učiteljsko kvalifikacijo. pravno in matcrijclnn izenačijo z učitelji, da se učiteljem zagotovi matorijelni minimum, da so učiteljem z dovršenimi 30 loti službo pred upokojitvijo da 5. poloiajna skupina, a se popravijo krivice katelietoin in učiteljem, ki so službovali na privatnih cirilmclodijskih šolali na ta način, da so jim dotična službena doba vštejo v pokojnino.
Zatem so bili stavljeni na dnevni red prndlogi glavne uprave, med drugim predlog zaradi izključitve treh učiteljev,, od katerih jo eden na sestanku zagrebške sekrije predlagal, da se zaradi preiskave, ki se je vodila proti Dimniku zaradi znanih akcij, slednjemu da nezaupnica. Ta predlog bo uprava z
Ivanom Dimnikom na čoln paS težko spravila v sklad s svojo zahtevo »po polnih političnih svoboščinah«, ki jo je podal Dimnik v 6vojem otvoritvenem govoru. Stavljen je bil zatem tudi predlog, da se predložena resolucija spopolni še z nekaterimi točkami, kakor n. pr., da se učitelji nc razrešijo ob upokojitvi vse dotlej, dokler se jim ne uredi pokojnina, da se brezposelni učitelji nastavijo na izpraznjena mesta in na ona mesta, ki bi se dobila z otvoritvijo novih šol, da naj bo mednarodni učiteljski kongres vsekakor v Belgradu, kakor je bilo predvideno, da se prouče zasluge posameznih ljudi za učiteljstvo in da se vse te proglasi za častne člane združenja, da se šolskim vrtnarioam omogoči napredovanje do 6. skupine, končno da se izreče priznanje nekaterim politikom za zasluge, ki so si Jih pridobili za učiteljstvo kot celoto (komu se je le hotel prikupiti glavni odbor na čelu z g. Dimnikom).
O predlogih o izključitvi treh učiteljev in o
resoluciji se je razvila živahna daljša debata. Proti izključitvi omenjenih učiteljev je ostro nastopil učitelj Smiljanič iz Belgrada, nakar ja jsoročevalec odbora Lungulov predlagal, naj občni zbor predloženo resolucijo sprejme, kar pa 6e tiče priznanja, ki ga hoče dati glavni odbor z g. Dimnikom na čelu nekaterim politikom, je govornik dejal, da je tem jiolitikom dala priznanje že državna blagajna. Lungulov se istotako upira zahtevi, naj se nekateri učiteljski velikani izvolijo za častne člane. Resolucija je bila s temi spremembami poročevalca Lun-gulova sprejeta.
Pri volitvah je bila znova izvoljena lista sedanjega odbora z Ivanom Dimnikom kot predsednikom. Ob koncu zasedanja je imel predsednik Dimnik še krajši govor, nakar je bil občni zbor zaključen. — Danes dopoldne je bila seja novoizvoljenega odbora, na kateri je bil izvoljen za predsednika glavnega odbora znova Ivan Dimnik.
Šah v Zemunu
Belgrad, 5. avg. m. V dvorani Narodnega doma kralja Aleksandra v Zemunu se je sinoči odigralo drugo kolo nacionalnega šahovskega amaterskega turnirja, na katerem je Lešnik iz Maribora z žrtvijo stolpa postavil svojega nasprotnika v 30. potezi pred neubranljiv mat. — Ostale partije iz A skupine so končale takole:
V	igri Matoškovšč (kr. mornarica) : Matvejev, je slednji v solidni, njemu lastni pozicijski igri, premagal svojega nasprotnika. Schreibcr iz Subo-tice je proti Btirmistrovu (Belgrad) zašel že v otvoritvi v težave. Njegov nasprotnik jc zatem slabo nadaljeval in napravil tako težke napake, da se je kmalu moral udati. Igra Filipčič (Belgrad) : Prokopljcvič (Zemun) je končala z remi-som. Nekončani pa sta ostali igri Bayer (Osijek): Scvvab (Novi Sad), v kateri ima več izgledov na Zmago Boycr, in Mužaran (ZagTeb) : Filipovič (Zemun). — B skupina: inž. Poljakov (Skoptje) je proti Aviroviču (Zagreb) prešel že v otvoritvi v močan napad in jc potem z žrtvijo figure odločil igTO v svojo korist. Milojčič (Zemun) in Pavlovič (Belgrad) sta igrale tipično pozicijsko igro in sta po 35. potezi remizirala. Točko sta si delila tudi Pelva (Vel. Kikinda) in Ninčič (Smedercvo). Igrala nista jurišič (Belgrad) in Zivanovič (Belgrad), kor je bil Zivanovič zadržan. Igri dr. Ilijič (Novi Sad) : Kindij (Belgrad) in |«r»kc (Karlovac) : Prcinfalk sta bili prekinjeni na nejasni poziciji.
V	drugem kolu prekinjene igre se bodo igrale danes dopoldne ob 10._
Zemunska vremenska napoved: Vedro, ponekod oblačno.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, spremenljivo vreme.
Na olimpijskih igrah
Ameriški atlet Otvens ima ie 3 zlati kolajne
Berlin, 5. avgusta. Vreme letošnji olimpijadi očividno noče in noče biti naklonjeno. Tudi danes se j>rav nič ni ustalilo, marveč je od časa do časa padal dež ter razmočil tekmovalce in terene. Ves dan pa je bril hud veter,
MARIJON PRIŠEL V DRUGO KOLO
Dopoldne ob 9 so se začele borbe v floretu posameznikov. Od naših tekmovalcev so nastopili: Marijon, Pengov in Koršič. Od vseh treh tekmovalcev se je najbolje odrezal Marijon. V svoji 9. grupi je imel hude nasprotnike, ki imajo v tej disciplini že svetovni sloves. Marijon je srečno premagal tri znane floretiste, Egij>čana Teuftika, Belgijca Brona in Kanadčana Otisa. Vse tri je premagal z enakim rezultatom 5:3. Z Mehikancem Ulivom in Nizozemcem Unseom se mu sploh ni bilo treba boriti, ker se je s tremi zmagami že plasiral za drugo kolo. Seveda pa smola ni počivala tudi ne pri Marijonu. Moral je namreč že takoj v začetku stopiti v borbo z olimpijskim prvakom Italijanom Quararom, ki je odločil borbo v svojo korist z rezultatom 5:1. Zgubil je tudi drugo borbo proti Grku Manolesovsu z rezultatom 2:5. Očividno se je potem vigral in je nato premagal gori omenjene tri znane svetovne kapacitete. Ostala dva naša floretista, Pengov in Koršič, v borbah nista imela sreče. Pengov je v vseh srečanjih j>odlegel In se žal na ta način ni plasiral za nadaljnja kola. Koršič je zgubil j>o tuših 7:5, edino s Čehoslovakom Jesenskim jo končal 4:5.
PRVA ZLATA KOLAJNA ZA ITALIJO
Tekmovanja moštev v floretu 6o končala z naslednjimi rezultati: Italija 9 zmag, Francija 5 zmag, Nemčija 4 zmage, ostale nič. S tem si je priborila Italija na letošnji olimpijadi svojo prvo zlato kolajno. Razumljivo je nepopisno navdušenje Italijanov, ki so v svoje borce polagali največje nade, ki, kakor vidimo, niso bile neupravičene.
ROKOBORBE DO TREH V NOČ
Kakor smo že včeraj poročali, so se snoči začele tudi rokoborbe v prostem stilu. Borilo se je nič manj kakor 70 najboljših svetovnih mojstrov m je zato razumljivo, da se je spored zavlekel pozno v noč. Borbe so bile končane šele okrog 3 zjutraj, nakar so bili objavljeni naslednji rezultati:
Bantam kategorija: 1. Corugori (Madžar), 2. Flode (USA), 3. Herber (Nemčija).
Lahka kategorija: 1. Fislaihameti (Finska), 2. Milart (USA), 3. Jonsson (Švedska).
Polsrcdnja kategorija: 1. Levi (USA), 2. An-dorsson (Švedska), 3. Kleiner (Kanada).
Srednja kategorija: 1. Uillewe (Francija), 2. Woliv (U9A), 3. Tiretsi (Turčija).
Poltcžka kategorija: 1. Fridell (Švedska), 2. Neo (Estonska), 3. Fredert (Nemčija).
Težka kategorija: 1. Palusalu (Estonska), 2. Klapnik (Čehoslovaška), 3. Nistruo (Finska).
BAUMAN DOSEDAJ NA 19. MESTU
Na Kieler-Forde ee je dopoldne ob pol desetih začelo tudi jadranje. Jugoslavija je nastoj>ila z Bau-manom. Od številnih tekmovalcev jih je prispelo na cilj le 25. Med temi 25 se je naš Bauman uveljavil na 19. mesto. Med tekmo samo je precej deževalo in so prihajali tekmovalci na cilj vsi premočeni. Po prvem tekmovanju je zasedel prvo mesto Scott (Anglija), drugo Gromann (Nemčija) in tretje Wicht (ChUe). Za našim Baumanom, torej za 19. mestom, so še zastopniki Turčije, Brazilije, Čeho-slovaške, Jajionske in Estonske. S to tekmo seveda še ni določen končni placement in je zelo verjetno, da si bo Bauman že itak dober položaj Se izboljšal.
Naši lahkoatleti tudi danes izločeni
Lahkoatletske tekme so se začele ob pol 11. Najprej je bil tek preko zaprek na 110 m. Sledili so kvalifikacijski skoki ob palici in metanje diska.
Za te discipline so bil prijavljeni tudi trije Jugoslovani, in sicer za 110 m zapreke Vane Iva-novič, za metanje diska dr. Narančič in za skok ob palici prof. Bakov. Dopoldne sta nastopila samo dr. Narančič in prof. Bakov, dočim je prišel Iva-novič na vrsto šele jx>p>oldne. Ne dr, Narančič ne prof- Bakov pri predtekmovanjih nista dosegla predpisanega rezultata in sta bila na ta način izločena od nadaljnega tekmovanja. Dr. Narančič je vrgel di6k sicer 42 metrov, a najmanjša predpisana mera znaša 44 ni. Za to disciplino je bil pripravljen od naših tudi Vučevič, ki pa ni nastopil. Prof. Bakov je skočil ob palici 380 cm visoko. Pri naslednji višini je podrl in je ni preskočil tudi ne po.trikratni popravi. Na ta način je bil izločen od nadaljnje Konkurence. Ivanovičev rezultat točasno še ni znan, vendar pa ga v seznamu nadalinih tekmovalcev ni. Iz tega sledi, da se ni mogel plasirati za nadaljnja tekmovanja.
Skok ob palici
Dopoldne in popoldne so bile izločilne tekme za skok ob palici. Tekme so se dopoldne začele v soncu, a kmalu je začel pihati veter. Udeležba v stadionu je bila zelo dobra, saj je bila napolnjena skoraj polovica stadiona. Za nadaljnja tekmovanja so se plasirali vsi tekmovalci, ki so preskočili višino 3-80 m. Ravno do te višine je prišel tudi naš prof. Bukov, ki pa višine same ni preskočil, vendar pa je kljub temu izboljšal dosedanji jugoslovanski rekord, ki je bil 3.60 m. Za nadaljna tekmovanja so se plasirali Miiller (Nemčija), Ramandier (Francija), Haunzwickel (Avstrija), Innocenti (Italija), Proksch (Avstrija), Meadows (USA), Aadachu (Japonska), Schulz (Nemčija), du Plessis (Južna Afrika), Ljungberg (Švedska), Bacsalmassi (Madjarska), Koreis (ČSR) Sefton (USA), Crepin (Francija), Oe (Japonska), ru (Kitajska), Larsen (Danska), Nis-hida (Japonska), Graber (USA), Webster (Anglija), Schelegel (Chile).
MET DISKA
Tu si je Amerika zopet priborila eno zlato in eno srebrno kolajno. Popoldne je namreč Carpan-ter zmagal v disku, istočasno pa postavil nov olimpijski rekord z znamko 50.48. Drugo mesto je zasedel istotako Američan Dunn in je vrgel disk 49.36. Tretje mesto in s tem bronaslo kolajno 6i je priboril Italijan Oberweger s tem, da je vrgel disk na znamko 49.23. Nemci so pri tem doživeli razočaranje, ker so poslali v borbo z velikimi na-dami svojega velikega favorita Schroderja, ki pa se ni mogel uveljaviti,
MODERNI PETOBOJ
Opoldne je začelo deževati in stadion je bil 'namah prazen. Ob 3, ko «o se začele zopet tekme, pa je izza oblakov pokukalo zopet sonce in prineslo s seboj zopet dobro razpoloženje. Skakanje s palico in di«k sta trajala naprej do gori omenjenih izidov, medtem pa se je začelo tudi plavanje v olimpijskem bazenu za moderni petoboj. Nemci so zopet prišli v dobro voljo, ker je njihov poročnik Lemp zmagal na 300 metrov v prostem stilu, v času 4:15.4, Drugo meisto v tej disciplini je zasedel Madjar Orban, ki so mu sledili Šved Thofeld, Nemec Braunfeld. Avstrijec Gut, A.rncričan Lconardi, Šved Giltensteirna, Finec Kivipcraes, Nemec Han-
drick in Danec Van Balas. V celotnem tekmovanju so v modernem petoboju po izvršenih štirih od petih disciplin dosežena sledeča mesta: Nemec Handrick ima vodilno mesto z 19.5 točkami* sledi-mu kapitan Thofeld (Švedska)- ki je olimpijski zmagovalec v petoboju na olimpijadi sveta 1928 v Amsterdamu, ki pa je sedaj na drugem mestu s 23 točkami; •tretji je poročnik Leonard (USA) z 32 točkami, 4. Madjar Orban 39.5, 5. Italijan Abba s 40.5, 6. Nemec Lemp, 7. Barta (Madjarska), 8. de Lencour (Belgija), 9. Starbeart (USA) in 10. Weber (USA).
Dame 80 melrov z zaprekami
Popoldne ob pol 4 so se začeli tudi izločilni teki dam na 80 m preko zaprek. Današnja tekmovanja v tej disciplini so se končala takole:
1.	predtek: 1. Tcsttoni (Italija); 2. Tiffen (Italija); 3. Lanitis (Grčija).
2.	predtek: 1. Webb (Anglija); 2. Eckert (Nemčija); 3. Picket (USAj.
3.	predtek: 1. Tayk»r (Kanade); 2. 0'B.ricri (USA); 3. Stair (Nemčija).
4.	predtek: 1. SchaJler (USA); 2. Valla (Italija); 3. Bracketer (Holandska).
Semifinale bo danes zvečer, finale pa jutri, v četrtek. Med temi tekmovalkami ie bila tudi naša Zuiejka Stefaininijeva, vendar pa njenega imena v taibeli nadaljnjih tekmovalk ne najdemo in je zato zelo verjetno v poredtekih izpadla.
Ivanovič v finalu
v teku na 110 m preko zaprek
Berlin, 5. avgusta,
V poznih popoldanskih urah se je zvedelo z« rezultate tudi v teku na 110 metrov preko zaprek. Ti teki so se začeli če dopoldne, vendar je naš Ivanovič prišel na vrsto šele popoldne. Pri tem se je plasiral v svoji grupi kot drugi ter s tem pride v finale. To je doslej najboijii uspeh Jugoslovanov na olimpijskih igrah in je radi tega zavladalo v naši koloniji veliko veselje. Ivanotfč j« z današnjim uspehom prišel med prvo iestorico najboljših tekačev sveta na 110 m preko zaprek. Svetovni rekord v tej disciplini znaia, kakor znano, 14,1, jugoslovanski rekord pa, ki ga branita dr. Bu-ratovič in Ivanovič, 15 sek. Tako je Ivanovič poleg dr. Buratoviča dosedaj najuspefoejU tekmovalec na letošnjih olimpijskih igrah. Vsekakor se mn pozna angleški trening.
Češkoslovaški poslanik v Mariboru
Maribor, 5. avgusta.
Danes je obiskal Maribor češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Girsa v spremstvu ljubljanskega konzula Stanislava Minovskega. Na kolodvoru so odlična gosta sprejeli predsednik JC lige dr. Kukovec, predsednik čeSkega kluba Bu-reš in drugi cvlličniki. Poslanik je napravil v Mariboru nekaj obiskov, in sicer najprej pri knezo-škofu dr. Tomažiču, kjer se je zadržal pol ure, nato je obiskal župana dr. Juvana in končno mestnega poveljnika generala Milenkoviča,
Ob 16. popoldne je bila ob navzočnosti poslanika v verandi hotela »Orel« konferenca predstavnikov spodnještajerskega kulturnega in gospodarskega življenja o zbližanju kulturnih in gospodarskih stikov med našimi kraji in ČSR. Tega posvetovanja so se med drugimi udeležili mestni župan dr. Juvan, ptujski župan dr. Remec, zastopnik mariborskega kapitlja kanonik dr. Mirt, sreski načelnik dr. Šiška, upravnik policije dr. Trstenjalc, predsednik Tujsko-prometne zveze ing. Slajmar, predsednik JČ-lige dr. Kukovec, tajnik lige prof. Šedivy, predsednik mestne JČ-lige >lr. Rapotec, sreski podnačelnik dr. Modrijan, predsednik češkega kluba Burei ter predstavniki mariborske in okoliške industrije, bank, vinogradništva, poljedelstva in zastopniki raznih kulturnih ustanov. Po pozdravu je tajnik JČ-lige prof. Šedivy podal pre-žle'J[ kulturnih in gospodarskih stikov med nami in ČSR. Govornik je predložil konkretne misli, kako naj bi se stiki med nami in Češko poglobili.
Nato so govorili še drugi zastopniki posameznih gospodarskih panog. Češkoslovaški poslanik dr. Girsa je pozorno sledil posvetovanju in razgovorom ter je ob koncu povdaril iskreno željo, da bi res prišlo do kulturne in gospodarske poglobitve, opozoril pa je, da leži krivda radi dosedanjih slabih stikov na obeh straneh. Gospodarstveniki so odhajali z vtisom, da bo današnji sestanek prinesel narsikateri dober prispevek k zboljšanju gospodarskih stikov med nami in ČSR.
Cvet Pohorcev se zbira
Danes imamo v Mariboru zanimive goste, Z osebnim vlakom ob 11. uri dopoldne so prispeli poslanec Prekorlek v družbi senatorjev Banjanina, dr. Zeca, Grge Angjelinoviča ter bivšega poslanca Josipa Svetiča in ing. Paltroviča. Na kolodvoru so pa odlične goste pričakovaji podpredsednik senata dr. Ploj, bivši mariborski župan dr. Lipold, dr. Go« rišek iz Št. Lenarta ter ravnatelj ruške tvornice dušika g. Krejči. — V Mariboru je sedaj zbran cvet jugoslovenskih Pohorcev. Zbrali so se nekako ob obletnici slovite deklaracije in javnost pričakuje, da bo tudi drugi sestanek v senci pohorskih vrhov rodil nekaj podobnega. Prihod omenjenih pohorskih prvakov in sestanek s tukajšnjimi njihovimi pristaši je tajen ter v javnosti ni bil razglašen.
Dr. Stepinac v Bohinju
Sv. Janez v Bohinju, 5. avgusta- Zagrebški nadškof koadjutor dr. Alojzij Stepinac je v nedeljo popoldne v spremstvu ljubljansekga knezoškofa dr. Rožmana in še nekaterih drugih napravil turo v Vrata. V ponedeljek je odšel po Tominškovi proti na Kredarico. Po kosilu se je povzpel ob 2 popoldne na vrh Triglava, kamor je potreboval eno uro in en četrt. Potem se je vrnil na Kredarico in tam prenočil. Davi je opravil sveto mašo v kapelici na Kredarici in se preko Slaničeve koče vrnil v Mojstrano.
Osebne vesti
Belgrad, 5. avg. m. Razrešen jc dolžnosti g. Danilo Strckelj, častni konzul kraljevine Jugoslavije v Johannesburgu v Južni Afriki.
Belgrad, :>. avg. m. Upokojeni so tile učitelji in učiteljice: Marija Osenjok pri Sv. Lovrencu v ptujskem okraju, Katarina Boštjančič v Kostanje-• vici v krškem okraju, in Ivan Mikič na Raki v krškem okraju.
Belgrad, 5. avg. m. Na stanovanju tukajšnjega odvetnika Zugiča so imeli sinoči bivši demokrati večjo konferenco, na kateri jc poročal o pojitič-nem stanju in o iaztiiernh, ki vladajo v bivši demokratski stranki, njen šef Ljubomir Davidovič.
Nadškof dr. Jeglič vabi Slovence
U Cl|pff/\ ^ nedeljo dopoldne je nadškof dr. Jeglič "	vHO imel v ljubljanskem radiu govor o Stični
Poslušalci slovenske kukavice so imeli prošlo nedeljo redek užitek, ko so poslušali kar trikrat prenos iz staroslavne Stične. Ob devetih dopoldne so slišali čudovito ubranost in mirno lepoto koralnega petja, kakor ga je v tako dovršeni izvedbi mogoče slišati le v benediktinskih in cistercijan-skih samostanih, ki prav posebno vestno varujejo prvotno obliko korala. Za čuda lepo so zveneli vložki, ki jih je pela stiška mladina. Ti otroci izgovarjajo latinščino tako točno, da je bilo razumeti sleherni zlog, a prav tako se ni izgubila niti ena finesa koralne melodije.
Popoldanska gospodarska reportaža, ki sta jo vodila gg. inž. Oto Muck in Ludvik Puš (slednji v posrečenem dolenjskem narečju), je nazorno prikazala tvorno in napredno, gospodarsko udejstvovanje belih menihov, ki s tem delom prinašajo Dolenjski pravi gospodarski blagoslov.
Največ zanimanja pa je gotovo zbudila dopoldanska reportaža »Sprehod po stiškem samostanu«. Poročal je v obliki razgovora z p. Ambrozijem g. inž. arh. Pengov Ivan. Središče te reportaže je pač bila živa beseda prevzv. g. nadškola dr. A. B. Jegliča. Z mladostno čilostjo in borbenostjo je povedal Slovencem v mikrofon sledeče zlate besede:
»Naprošen sem, da vam kot vaš dolgoletni bivši škof o slavnostih stičenskih kaj spregovorim. To rad storim. In glejte čudo: kot škof sem potreboval pet let, da sem prišel v vse župnije in vam oznanjal nauk božji: danes pa stoječ v 6tiškem samostanu v istem hipu govorim vam vsem skupno in še drugim Slovencem izven ljubljanske škofije in sicer tako, da kadar tukaj izrečem besedo, jo v istem trenotku slišite vsi. Kaj ne, čudo božje vsemogočnosti in modrosti!
Imam pa v samostanu okoli sebe 6amo borbene in pogumne junake, ki so napovedali vojsko ne svojemu bližnjemu z mečem in s topovi in z ognjem, ampak svojim strastem, torej samim sebi. S svojim zgledom tudi vas na enako vojsko pozivajo.
Nam sovražne strasti so tri: pozeljenje oci po bogastvu, iz katerega se je rodil nesrečni kapitalizem in z njim vse gorje našega družabnega življenja. Zoper tega sovražnika človeškega rodu je menihom kot bojno orožje obljuba popolnega siromaštva, zaradi katerega noben menih nič svojega nima, še obleke ne, pa tudi ničesar ne poželi, zadovoljen je s tem, kar mu predstojniki posodijo.
Drugi sovražnik je poželenje mesa: uživanje dobrih jedi in pijač, posebno pa spolno poželenje, katero oskrunja ves 6vet, izven zakona, pa tudi v zakonu. Zoper tega sovražnika imajo menihi kot orožje obljubo vednega devištva, po^ kateri se nikoli ne ženijo; pa vsako meseno poželenje v sebi zmagovito pobijajo, pa so čisti in neomadeževani na duši in telesu.
Tretji sovražnik je napuh" življenja, iz katerega izvira oholost, preziranje bližnjega, zaničevanje brata, pa zato prepiri in sovraštvo. Zoper tega sovražnika imajo menihi zmagovito orožje v obljubi popolne pokorščine zakonitemu poglavarju, namreč prosto izvoljenemu opatu. Vsled te prostovoljno storjene obljube menihi ničesar ne delajo po svoji glavi, ampak vse od jutra do večera, od večera do jutra v pokorščini do svojega poglavarja, pa si tako svojeglavno prevzetnost temeljito izkoreninijo.
Vojska zoper te sovražnike človeške sreče se v samostanu bije neprenehoma*- vsaki dan, celi teden, celo leto, brez prestanka do smrti. 0 kako srčni in še bolj srečni so menihi v tej neizprosni borbi! Spoznanja o potrebi take neusmiljene vojske zoper samega sebe in poguma za njo si pridobivajo menihi z molitvijo in premišljevanjem večnih resnic. Z molitvijo in premišljevanjem začnejo že prav zgodaj, še pred štirimi, in to sveto pa težko delo nadaljujejo nepretrgoma do osmih ali celo do
'devetih.	.	, . .. ,
Potem gredo vsak na svoje po pokorščini dolo-Eeno delo, pa se še večkrat podnevu do večera zbirajo v cerkvi pred svojim Zveličarjem k zopetni molitvi. Celo med jedjo imajo duhovno čitanje. Imajo pa dvakrat na dan polurni skupni oddih in sicer po skromnem kosilu in po še bolj skromni večerji. Pri tem oddihu se med seboj lepo pogovarjajo, nedolžne šale zbijajo in se prav od src vesele in smejejo. Menihi so sicer resni, vendar pa vsi prav milega izraza v obrazu, na katerem 6e jim bere notranji mir, notranja zadovoljnost in notranja sreča v Bogu, katere nobena preizkušnja ne more pokončati.
Seveda morajo menihi tudi živeti. Premoženja nimajo; pač pa imajo precej njiv in travnikov in nekaj gozda. Od pridelkov žive. Za delo imajo brate, ki imajo le navadno domačo šolsko izobrazbo. Bratje opravljajo pod vodstvom izobraženih, inteligentnih patrov vsako kmečko delo, vrtnarijo, vodijo mlekarno, razne obrti, kakor so samostanu potrebne. In kako marljivo in veselo dela vse v pokorščini predstojniku opatu. Tudi njim se kar na obrazu bere mir, veselje in zadovoljnost. Jih je nad 30 — za prašičerejo, za kurjerejo in govedo imajo pa več hlapcev in dekel, ki tudi kaj radi pri menihih služijo.
S takini delom 6i v potu svojega obraza samostan za vse patre in brate preskrbi vsakdanji kruh. Pa tudi vernikom mnogo koristijo. Skrbe rie le za njihove duše s poukom otrok v šoli, z božjo službo, z raznimi društvi in organizacijami, za kar se patri žrtvujejo, ampak skrbe tudi za njihovo časno blagostanje. Vsaki dan se na avtobusu odpelje brat po bližnjih župnijah, da pobere zanj pripravljeno mleko, ga pripelje domov, kjer imajo menihi po moderno urejeno mlekarno. Znan je povsod stiski sir. Mesečno dobivajo verniki plačo za mleko in so jako zadovoljni. Da bi vernikom po vseh dolenjskih župnijah še več koristili, so menihi začeli mesno industrijo in prašičerejo. Dolenjcem bodo pasmo zboljšali, jim prašiče pokupili in jim zopet lepe denarce dajali. Tudi to podjetje ljudi močno veseli in pričakujejo od njega mnogo koristi za telesno življenje.
Kako nesebično torej skrbe menihi zase in za
Zagrebški
na Triglavu
vernike svoje župnije in vseh župnij v okolici. Ljudje spoznavajo njihovo nesebično, iz prave krščanske ljubezni izvirajoče delo in jih ljubijo. Zato se tudi pripravljajo, da bodo prav slovesno obhajali 800 letnico prihoda teh predobrih menihov v v Stično. Sicer jih je cesar Jožef II. na škodo prebivalstva spodil in jih ni bilo v Stični okoli 120 let. Vrnili so se pa zopet leta 1898 in vedno bolj blago-nosno delujejo.
Slovesnost jo velikansko zasnovana. Za otroke je določena nedelja, 9. avgusta. Imeli bodo na predvečer lepo igro z naslovom »Menihi prihajajo«, ki jo je sestavil domači p. Metod. Na dan sam bodo vsi otroci pristopili k sv. obhajilu. — Za odrasle sta določena dneva 15. in 16. avgust. Tudi za ta dneva 6e pripravlja igra >Jurij Kozjakt, dogodek v Stični iz turških časov. Po Jurčičevem romanu je to igro priredil dobro znani profesor g. Kuret. Višek vse slavnosti bo polnočnica na malem hribčku blizu samostana, kamor bodo šli samo možje in fantje z baklami, in pa škofovska maša dne 16, avgusta. Vedno bodo duhovniki spovedovali in obhajali. Slovesnost bo torej čisto verska in so se stičniški župljani nanjo pripravili z duhovnimi vajami, posebej za dekleta, posebej za žene, posebej za može in fante in posebej za otroke.
Je pa tudi eamostan ves prenovljen; v cerkvi se je preuredil prezbiterij, v katerem se je ravno te dni postavil nov, mogočen oltar, kakor se za samostansko cerkev spodobi. Posvetil ga bo v četrtek, 6. avgusta domači škof Gregorij, pa bo tega dne vladalo v Stični, posebno v samostanu posebno veliko veselje.
Jaz pa med dobrimi patri mirno živini, za vas vse prisrčno vsak dan molim, posebno pri sv. maši, in Bogu pojem hvalo, da mi je za zadnje dni življenja tako idealno stanovanje preskrbel. — Hvaljen Jezus!«
-koadjutor
V	nedeljo, dne 2. avgusta, sta se napotila pre-vzvišena gospoda zagrebški nadškof koadjutor 'ir. Al. Stepinac in ljubljanski škof dr. Gregorij R o ž m a n na Triglav. V njunem spremstvu sta bila nadškofov študijski tovariš iz »Germanica« dr. Lenček in svetokriški župnik KraSna. Z Mojstrane sta visoka cerkvena dostojanstvenika krenila skozi dolino »Vrata« v Aljažev dom, kjer sta prenočila in drugi dan v Aljaževi kapelici maše-vala.
V	ponedeljek sta se povzpela od severne strani po sicer naporni, a dobro zavarovani dr. Tomin-škovi poti do koče na Kredarici. Še isti popoldan je prevzvišeni nadškof koadjutor v spremstvu dr. Lenčka kljub silnemu viharju in megli nadaljeval pot do Aljaževega stolpa na vrhu, kamor je dospel ob 5 popoldne. Slučajno je bilo ta dan mnogo turistov Hrvatov v koči na Kredarici, ki so z občudovanjem opazovali mladega nadškofa koadjutor-ja, ko se je tako gibčno in spretno povzpenjal po klinih na vrh Triglava.
Oba visoka cerkvena kneza sta v torek' zjutraj maševala v kapelici na Kredarici, kjer je ljubljanski škof dr. Gr. Rožman ta dan obhajal 29. obletnico svoje nove sv, maše. Potem sta se pa
50letnica vzorne učiteljice
V krogu svojih to-varišic je pred dnevi obhajala 50 letnico svojega rojstva gospa Marta Jazbec-Gobec, učiteljica na II. dekliški šoli v Mariboru. Kot učiteljica je službovala 11 let v Št. Janžu Drav. polju, po prevratu pa je bila premeščena v Maribor, kjer še danes plodo-nosno deluje. Gospa Jazbečeva je že od mladostnih let vneta pevka in voditeljica cerkvenih in šolskih zborov. Nekdanji učenci in učenke se s hvaležnostjo spominjajo svoje dobre učiteljice. Plemeniti in vzorni učiteljici k jubileju naše iskrene čestitkel
Novi vodovodi se grade!
Ljubljana, 5. avgusta.
Oskrba dežele z dobro pdtno vodo je prav lako važen pogoj za napredek, kakor dobre ceste ali elektrifikacija. Za zdTavije ljudstva pa je naprava zdravih m dobrih vodovodov še mnogo večjega pomena. Saj prav pomanjkanje zdrave pitne vode v poletnih časih celo pri nas večkrat povzroča bolezni, ki včasih poberejo tudi veoje število prebivalstva. Razumljivo je zato, da tako država kakor tudi banovina skrbita, da se po možnosti grade povsod, kjer je najbolj potrebno, primerni in zadostni vodovodi. Država je vprav za gradnjo vodovodov najela 50 milij. posojilo, od katerega je odpadlo na Slovenijo 2,662.000 Dan. Državni higijenski zavod se tudi bavi z gradnjo vodovodov iz državnega proračuna, banovina pa poleg svojih rednih prispevkov v proračunu nakazuje tudi večje zneske iz banovinskega fonda za javna dela in iz bednostnega sklada. _
Načrt za graditev vodovodov v Sloveniji je v letošnjem proračunskem letu precej obsežen in obsega sledeča dela: V celjskem okraju bodo zgradili v občini Žalec za vas Leveč požarni rezervoar; v črnomeljskem okraju pa bodo v občini Semič v kratkem začeli graditi kapnico in na-paijališče v Brezovi rebri, v Malinah bo pa zgrajeno napajališče. V črnomeljski okolici bodo začeli graditi na Rožičevem vrhu kapmco in napajališče, v Svibniku pa kapnico. V občim Draga-tuš bodo za Zapudje tudi zgradili kapnico in na-paiališče v občini Vinici pa vodnu bazen za Go-lck in Podklancc. Vodopravna obravnava za veliki skupinski vodovod v Starem trgu ob Kolpi )c že izvršena in bodo v kratkem začeli s prvo skupino gradbenih del, ki obsegajo graditev rezervoarja pri Sv. Antonu. V prevaliskem okrapi bodo pri Sv Antonu na Pohorju zgradili solsko kapnico v kamniškem okraju pa bodo za ihansko šolo uredili šolski vodovod. V kočevskem okraju bosta še letos zgrajeni kapmci v Lipovcu v občini Dolenja vas in v Hočcvju v občini Dobrcpoljc. V občini Mozclj bo obnovljen vodovod, v belu, občina Velike Lašče, pa bodo zgradili rezervoar.
V kranjskem okraju so že začeli graditi prvi del velikega skupinskega vodovoda, ki bo vezal Preddvor s Kranjem in Staro Loko pri Škotu Loki. Prav tako so žc razpisane licilacue za zgraditev zvezne vodovodne proge med Voklim in Pre-bačevim Letos bodo tudi še začeli s prvo skupi-
no gradbenih del za skupinski vodovod za Cer-1 kije in okolico. V načrtu pa je še zgradba skupinskega vodovoda za Kovor in Podbrezje, za katerega razpisana vodopravna obravnava ni uspela.
V krškem okraju bodo zajeli studencc za črnečo vas v občini Kostanjevica, v ljubljanskem okraju pa bodo v občini Polhovgradec popravili vodovodno napeljavo čez Gradaščico. V litijskem okraju bodo za vodovod v St. Vidu pri Stični zajeli studenec Maklenovec, od koder bo treba črpati vodo s črpalkami na električni pogon. V metliškem okraju bo razpisana še ta mesec vodopravna obravnava. Za prvi del belokranjskega skupinskega vodovoda, kjer bodo zgradili prvo zajetje studencev v občini Radatoviči. Do jeseni bodo zgradili tudi kapnice v metliški okolici, in sicer za Gradnik in Sodji vrh ter za Skemljevec.
V	murskosoboškem okraju bo še letos izvršena asanacija šolskega vodnjaka v Proscinjakovcih, v piujskem okraju pa bodo zgradili šolsko kapnico za občino ttum. V novomeškem okraju že grade vodovod za Velike Rebrce in Valično vas v občini Zagradec; v kratkem pa bodo začeli graditi kapnice v Gorenjih in Dolenjih Sušicah v občini Toplice. Dogradili so že kapnico za Repče v trebanjski občini. V kratkem pa bodo začeli z graditvijo kapnice v Gorenjem Medvedjem selu.
V	kratkem pride tudi na vrsto ojačitev vodovoda tlmcljčcč in Veliki Kal v občini Mirna peč. V občini Velika Loka bodo za Martinjo vas zgradili kapnico in napeljali vodovod v gospodinjsko šolo v Mali Loki.
Za veliki skupinski vodovod za Suho krajino, ki bo stal nad 20,000.000 Din, pa je iz državnega posojila za vodno oskrbo določen prvii obrok 350.000 Din. V radovljiškem okraju je bila že opravljena vodopravna obravnava za vodovod v Bitnjah, v občini Boh. Bistrica, grade se žc vodovodi za Sclo iin Zabrezmico ter vodovod v Kranjski gori. Na jesen pride na vrsto ludi vodovod v Bohinjski Bistrici. V slovenjgraškcm okraju grade že vodovod za St. Ilj v občini Velenje. V konjiškem okraju grade žc kapnice v občini Stranice za Malo goro in v občini Vitanje za vas Brezen. Do jeseni bo ludi dograjen vodovod v občini Zreče za Sv. Kunigundo. V šmarskem okraju grade že dalj časa vodovod za Šmarje pri jelšah, ki bo do jcscivi dograjen.
po poti skozi »Kot« vrnila na Moj'strano.
V kočah in mel potjo so številni slovenski in hrvaški turisti veselo pozdravljali tako škofa dr. Rozmana, častnega predsednika Aljaževega kluba v SPD, kakor tudi simpatičnega nadškofa koadju-torja, o katerem je znano, da je navdušen alpinist, ki je že bil na »Gran Sasso«.
Nadškof dr. Stepinac prebiva ta čas v planinskem letovišču Sv. Križ nad Jesenicami na oddihu, kjer zbira novih moči za svoje naporno delo v korist Cerkve in svojega ljubljenega hrvaškega naroda.
Ogl»«J«.re4lllr.ipod1S,iŠ».ll753.o(i.l7,.XIL^l93s!
Kirurgični oddelek bolnišnice se poveča
Ljubljana, 5. avgusta. Ker je ministrstvo za gradbe odobrilo načrte za skoraj 100 m dolgi prizidek kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani, je tehnični oddelek banske uprave razpisal licitacijo za zgradbo oddelka na 26. avgust. Gradbena dela za enonadstropni prizidek bodo po načrtu tehničnega oddelka banske uprave stala približno 1 milijon 939.000 Din. Upajmo, da bo licitacija uspela in da bo tako vsaj vprašanje našega najbolj obremenjenega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani prišlo iz mrtve iočke.
TanolfS nenormalno razkrajanje in! faflPClvH) prhnjenje v črevih prenehat po vporabi naravne
FranzOosefove
grenke vode. Beg. po min. soc. pol. 5n nar. zdr. 8-br. 15485, 25. V. 3SJ
Mornova zijatka — nova pale-
otilska postaja V?Peh. izkopavanj celjskega
Celje, 5. avgusta.
Znani raziskovalec paleolitskih postaj v Sloveniji, profesor Srečko Brodar iz Celja, je odkril novo paleolitsko postajo med Šoštanjem in Belimi vodami, tako zvano Mornovo zijalko. Postaja je oddaljena četrt ure od gostilne Grebenšek, ki se nahaja ob poti med Sv. Florjanom in Belimi vodami. To je tudi zijalka, podobna Potočki zijalki, le da je manjša in ne leži tako visoko. (Nova postaja ima 450 do 500 m nadmorske višine.)
Muzejsko društvo v Celju si je letos nadelo nalogo, odkriti to skrivnostno postajo. Profesor Brodar koplje v Mornovi zijalki že od 1. julija dalje in je dosegel že zelo lepe rezultate. Odkril je že več artefaktov, kosti jamskega medveda in jelena. Nad paleolitsko plastjo pa je našel prof. Brodar več predmetov iz hailstattske in Jatenske dobe. Vrhnja plast pa je rimska, in je našel prof. Brodar med
Muzejskega društva
drugimi predmeti tudi devet rimskih novcev, ki so iz dobe, ko jo morala v dolini divjali kaka vojna, in so 6e prebivalci zatekli v to skrivališče. Omenimo tudi, da je našel prof. Brodar'v zijalki nad Hudo luknjo predmete iz rimske dobe.
V torek, dne 4. avgusta si je Mornovo zijalko in izkopanine ogledal v spremstvu podpredsednika Muzejskega društva v Celju dr. Kotnika vseuč. prof. dr. Valter Schmidt iz Gradca, ki je ravno na poti v Bohinj, kjer namerava odkrili Ajdovski gradeč, ki ga omenja Prešern v svojem Krstu pri Savici. Profesor dr. Schmid je sam odkrival lake votlino nad Gradcem ter se je za Mornovo zijalko ter delo prof. Brodarja zelo zanimal. V Časopisu za zgodovino in narodopisje bosta izdala o teh odkritjih' skupno razpravo. Prof. Brodar bo obdelal geološko stran in paleolitsko dobo novo odkrite postaje, prof. dr. Schmid pa bo obdelal hallstatt6ko, latensko in rimsko dobo, ------w
Neuspešna licitacija
za cesto Maribor-St. Ilj
Maribor, 5. avgusta.
Te dni sta bili licitaciji za oddajo del za preureditev cestišča Maribor—Št. Ilj. Obe licitaciji pa sta bili brezuspešni. Na prvo licitacijo, na kateri se je oddajal v zgradbo del ceste Maribor—■ Pesnica, ni prišel sploh noben ponudnik, na drugo za oddajo del na progi Pesnica—Št. Ilj pa sta prišla samo dva, in sicer tvrdka Nassimbeni iz Maribora in podjetje Slograd iz Ljubljane. Ker pa so predpisi, da morajo biti pri licitaciji najmanj trije ponudniki, je tudi druga licitacija neveljavna. Sedaj je razpisana ponovna licitacija v skrajšanem postopku za oba sektorja in sicer za sektor Pesnica— Št. Ilj dne 17. t. m,, za sektor Maribor—Pesnica pa 18. t. m.
Vzroki za neuspeh prvih dveh licitacij so prav zanimivi. Na prvi pogled se zdi skoraj nepojmljivo, da se naši podjetniki tako malo zanimajo za Tazpisana javna dela, ko vedno zatrjujejo, da jim dela primanjkuje, poleg tega pa je delovna sila tako poceni. V resnici pa so podjetja, ki se s takimi deli pečajo, danes prezaposlena. V sloveniji imamo prav za prav samo redka podjetja, ki morejo takoj prevzeti taka velika dela. Dukič gradi železnico Sevnica—Št. Janž, Dedek pa avtomobilsko cesto Ljubljana—Kranj. Zaradi tega 6c je za-
Dražba litijskih ribolovov
Litija, 4. avgusta 1936.
V torek 4. avgusta je bila na litijskem okrajnem načelstvu javna dražba zakupodaje 8 ribolovov za dobo 10 let i. s. od 1. novembra 1936 do 30. oktobra 1946. Dražba se je vršila v znamenju »denarne krize«, vzlic temu pa je prišlo prccej Ljubljančanov v svtojih limunizah, da bi kaj iz-dražili. Dražbo je vodil okrajni podnačelnik g. Bogomir Deu, zapisnikar pa je bil okr. tajnik g. Fr. Plcničar. — »Najdražjo vodo«, to je ribarski okraj št 51, reko Savo od gradu Poganik do cerkve na vasi Savi, katero je imel doslej v zakupu litijski ing. P. Kobler za letnih Din 18.000 je izdražil sedaj komaj za tretjino te cene, to je za Din 6060 industrijalec g. Pavel Knaflič iz Šmartna pri Litiji.
Komaj 40 Din več, to je Din 6100 je da! letos za ribarski okraj št. 51 Kresnice dosedanji zakupnik g. ing. Ciril Dimnik, ki je imel to vodo, Savo od izliva Gostinšice v Savo do poganiškega gradu, do sedaj za letnih Din 12600.
Tretji ribarski okraj št. 52 potok Jablanšček, za katerega je doslej plačeval g. Bončar Jakob letno Din 950, je izdražil za Din 510 litijski trgovec g. Janko Končar.
Potok rasjek, četrti ribarski okraj šf 53, katerega je imela doslej v zakupu gospa Elsnerjeva
nimalo za cesto Maribor—Št. Ilj samo podjetje Slograd. Od mariborskih podjetnikov pa se zanima za zgradbo samo tvrdka Nassimbeni, tako da eta za licitacijo samo dva ponudnika, kar je po predpisih premalo. Zahteva pa prevzem takega dela za podjetje ogromne investicije, če nima potrebnih priprav. Predvsem mora imeti najmanj dva parna ali motorna težka valjarja, več razdiračev cestišča in kotle za kuhanje asfalta. Take opreme pa nima nobeno mariborsko podjetje. Poleg tega ni bil tudi vrstni red razpisa licitacije primeren. Za prvi del Maribor—Pesnica se nihče ne poteguje, ker predstavlja samo tretjino celote, pogoji pa so naj-ostrejši, ker se zahteva 2 letna garancija za cesto, ki je mnogo bolj frekventirana, kot je sektor Pesnica—Št. Ilj. Če bi se ta del ceste tlakoval z granitom (po prvotnem načrtu predvideno), bi bil interes podjetnikov nedvomno večji. Tako pa so čakali vsi na izid licitacije za sektor Pesnica—Št. Ilj, ker bi potem podjetje, ki bi dobilo dela na tem področju, lažje prevzelo riziko dela na sektorju Maribor—Pesnica. Kdor ne dobi drugega dela, nima interesa na prvem, ki ne bo donosno. Zato je sedaj tudi izpremenjen vrstni red licitacije ter so oddali v delo najprej drugi del ceste. Upati je, da se bodo pri ponovni licitaciji dela oddala in se bo pričela cesta v najkrajšem času modernizirati.
iz Litije za letnih Din 430, jc dobil za izklicno ceno Din 300 g. ing. Slavko Plemelj iz Ljubljane.
Ostra borba pa se je razvila za ribarski okraj št. 70 Višenjco, za katero je plačeval dosedanji zakupnik g. Janko Jovan letnih Din 336. Zdražitclji so besno poganjali ceno za to vodo navzgor, menda radi tega, ker jc Višnjagora seda j mestno letovišče z modernim kopališčem iti SK Polžem na Polževem-Končno jc ta ribolov izdražil skoro za 6 kralno dosedanjo ccno, to jc Din 2190 ljubljanski trgovec z vinom g. Lassan Rok iz Most.
Bojevilost pa ni ponehala pri zadnjem ribolovu št. 100, za potok Temenica, za katerega je dosedaj plačeval letno Din 2300 iii)T. P. Kobler, in kateremu so pri izklicni ceni Din 1000 nagnali razni vneti ribolovci na letnih Din 2400, tako da ta ribolov ni menjal svojega zakupnika. Jc pa to izmed vseh potokov najlepša voda, kjer si človek najbolj spočije in živce umiri.
Najslabše je bilo pri dražbi obeh zagorskih potokov, to je Sklendrovca in Kotredešicc. Oba potoka jc imel v zakupu zagorski trgovec g. »ik-tor Miiller i. s. Sklendrovec za letnih 1550, Kotre-dcšico pa za letnih Din 2250. Pri izklicni ceni Din 1000 za noben potok tli hotel nihče ugrizniti, navzoči Zagorjani so izjavili, da vode niso več vredne kakor letnih 3000 Din- Ker ni bilo aražiieijev, prideta oba ta dva potoka še enkrat na dražbo.
Drobne
novice
V Stično!
Za otroški dan v Stični. Vsem župnim uradom, ki so prijavili prihod otrok v Stično po vlaku, smo odposlali formularje za četrtinsko vožnjo. Oba for-mularja naj takoj dado potrditi šolski upravi kot liturgični šolski izlet. Zatem pa listini nemudoma neso na vstopno domačo postajo in to najkasneje do sobote opoldne, ker bo sicer prekasno. Otroci lahko in morajo dobiti po tej prijavi četrlinsko vožnjo, ker je to romanje v Stično nekak izlet, do katerega imajo otroci enkrat na leto pravico s četrtinsko vožnjo, ne glede na, letno dobo! Otrok mora biti vsaj 10 in jih mora voditi učitelj ali ka-tehet. Za posamezne otroke pa je ministrstvo prometa dalo posebno ugodnost polovične vožnje, ki velja od 5. do 13. avgusta. — Izrednega vlaka ne bo. Zato naj pridejo otroci od ljubljanske strani vsi brez izjeme s turistom, od novomeške strani pa s prvim vlakom zjutraj. Takoj ob prihodu naj voditelj ozir. rediteljstvo sporoči končno .število otrok svoje skupine ter tudi odda skupno za vse prispevek po 1.50 Din stiski rediteljici, določeni za njegovo skupino.
jubilejni znaki za stiške dneve se dobijo v Ljubljani v Prosvetni zvezi Miklošičeva c. '/, dalje v trgovinah: Pri Ničmanu, v trgovini Remec, Sfi-ligoj, jugoslovanska knjigarna. Nova založba in Mohorjeva knjigarna, in stanejo 3 Din. Znaki so obvezni za vsakega udeleženca.
Zupni uradi se vljudno naprošajo, da pravočasno naroče za stiške romarje znake iz Ljubljane, Notranjske in Gorenjske pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Drugi v Stični.
Narodne noše in društvene zaslave ter delegacije se odpeljejo iz Ljubljane v Stično na praznik 15. s posebnim vlakom ob 3. popoldne z glavnega kolodvora. S tem vlakom sc odpeljejo tudi možje in fantje, ki se udeleže nočne procesije in polnoonice na Vinogradu nad Stično. Baklje dobe udeleženci v Stični. Vse, narodne noše, društvene delegacije, zastave udeležencev iz Gorenjske in Ljubljane ier Notranjske je treba priglasiti najkasneje II avgusta Prosvetni zvezi, Ljubljana, zaradi posebnih vlakov Pokažimo z obilno udeležbo svojo hvaležnost stiške mu samostanu, ki opravlja že 800 let najlepšo versko kulturno nalogo med našim narodom Obenem pa pokažimo, du oni kresovi, ki so bili vžga.ni lansko lelo ob priliki evharističnega kongresa v naših srcih, še niso ugasnili in da bodo znova \ zplarnteli na škofijskem evbarističnem kongresu 15 in 16. avgusta v Stična.
Srce, /ccfvrce, živce, šertske bolezni, sno/no slabost, notranje žleze nervozo, sklerozo
zdravi z uspehom naše na'močne|šc- prirodni ogljikovo mineralno
HadensHo kogalište. Slatina Radenci !pr. Mariboru
Od 15. maia vozi direkten vagon iz Liubijane do Radencev brez prestopa, iz Ljubljane odhaia ob 7'20 ziutraj.
Koledar
Čelrtek. 6. avgusla: Gospodovo spreinenenje. Sikst II-, papež.
*
—	Zlala maša v Šmartnem pod Šmarno goro.
V nedeljo 9. avgusla bomo pri nas v šmartnem obhajali zlato mašo našega g. župnika Jan. Lesarja. Slovesnost se prične na predvečer s podoknico slavljencu ob 8. V nedeljo ob pol 10 dopoldne bo sprejem zlatomašnika iz župnišča v cerkev, kjer bo g. zlatomašnik daroval slovesno sv. mašo Prijatelji in romarji lepe šmarske cerkve, vljudno vabljeni!
Polovična voznimi v Stično Avala poroča iz Belgrada: Z odlokom prometnega ministra je dovoljen 50% popust na državnih železnicah za šolsko mladino in udeležence proslave 800 letnice samostana cistercijancev v Stični. Za izlete šolske mladine velja popust od 5. do 13. avgusta, za vse druge udeležence in obiskovalce proslave v Stični pa od 14. do 18. t. in.
—	Poziv gg. zdravnikom in medicincem! Uprava slov. zdrav, društva poz.ivlje vse gg. zdravnike in medicince, ki so se priglasili za vseslov kongres v Sofiji, da si takoj preskrbe potni list, vi-diran od pristojne policij.ke oblasti in ga pošljejo najpozneje do 10. t. m. na podpisano upravo, ki bo za vse udeležence preskrbela brezplačen bolgarski vizum- Istočasno naj sporoče gg zdravniki in medicinci. ali in Kdaj so plačali kotizacijo za kongres in s katerim vlakom in v katerem razredu nameravajo potovati v Sofijo, da more uprava pri direkc. drž. železnic tudi v tem pogledu ukreniti potrebno v prilog udeležencev. Po današnjem stanju se je priglasilo iz dravske banovine za kongres v Sofiji 30 zdravnikov. 6 medicincev in 24 družinskih članov. — Uprava slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani.
Razpisana služba geometra dnevničarja. Štab Boke Kotorske razpisuje mesto geometra-dnev-ničarja za izmero novoizgrajenih objektov in potov v katasterski načrt in zbiranje podatkov glede posestnega stanja. Prošnjo je treba vložiti do 15. avgusta t. I. pravilno kolkovano / vsemi listinami, ki so predpisane po zakonu o drž. uradnikih.
—	Uradne ure na poštah. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je z odredbo br. 62847 od 29. julija t. 1. za poletni čas (1. IV.—30. IX.) skrčilo na poštah službo s strankami od 8 na 7 ur na dan. Odslej boJo pošte s službo »L« poslovale poleti v času od 8—12 in od 15—18.
—	Načrt za regulacijo Sore. Te dni jc gospod ban dr. Marko Natlačen potrdil celotni načri za vsa potrebna regulacijska dela na Sor, Načrt ie izdelal tehnični oddelek banske uprave Proračun za vsa zamišljena dela pa znaša okrog 6,000.000 dinarjev, jasno ie seveda, da tako velike vsote naenkrat ne bo mogoče zbrati samo za regulacijo Sore, zato se bodo vsa regulacijsko dela ob Sori vršila postopoma z vpoštevnnjem napravljenega načrta, ki bo veljal pač za daljšo vrsto let.
—	Za most pri Vrhpoljah v kamniškem okraju so na tehničnem oddelku banske uprave že do-
UGROLIT
naihigiienejša tla, položena brez šoram, preprečujejo zadrževanje bolezenskih kali in mrčesa.
LIONOI.IT, ing. MILAN HMELJ.
WaAoro — Zidani mnsl
končali potrebne načrlc in proračune in je razpisana licitacija v skrajšanem roku 15 dni. Izlici-tirana bo 19 avgusta prva skupina gradbenih del, ki je proračunana na 110.000 Din.
— Dve nesreči zaradi živine. V Sjjodnjem Brniku pri Cerkljah je privozil voz nasproti 30-let-neinu čevljarju Pavlu Gerkmanu, ki je šel po cesti Konj je Gerkmana podrl ter ga jx>tiodil. Gerknian je dobil zelo hude jioškodbe jxj hrbtu in na glavi V domačem hlevu je vol podrl 40-Ietnega jx>sest-nikovega sina Janeza Bregarja iz Javorja pri Lu-koviri* Bregar je dobil nevarne poškodbe po vsem telesu. Oba ponesrečenca so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
Dr. )pže Plcef
zobozdravnik v Slovenjgradcu ne ordinjra do 15. avgusta 1936
-«- Prepovedan tisk. V našo državo je prepovedan uvoz knjige »Proletarian literature« od Martina Lavvrenca, ki je izšla v Londonu, brošure »Robija«, izdane v Zagrebu, knjige »Vodja govori«, izdane v Zagrebu, in brošure »Komunisti u Hrvat-skoj«, ki je izšla kol 22 zvezek »Moderne socialne kronike v Zagrebu
—	Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine prinaša v svoji t>3. številki z dno 5. avjjusta uredbo o ustanovitvi novega okraja škofjeloškega in o ukinitvi okraja metliškega, uredbo o trasiranju in gradnji novih železniških prog in o načinu njih financiranja, uredbo o izrednih kreditih in ureditvi položaja uslužbencev pri gradnji novih železnic, uredbo o ukrepih za sanacijo finančnih razmer pri državnih narodnih gledališčih, spremembo uredbe o načinu pobiranja, izročanju in uporabljanju takse, pobrane v korist državnih in banovinskih gledališč, kakor tudi o določitvi okrožij teh gledališč ler uradne prodajne cene špirita.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze
mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grenčlce«.
—	Ne pozabite na prelepo romanje: Marija Bistriška--Marija Lurška (Rajhenburg); celodnevni izlet v Zagreb (6. do 8. sept.). Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wol-fova ulica 1.	11258
—	Rastlinska prehrana. Časovne in življenjske razmere nas silijo, da se čimbolj obračamo od samo mesne prehrane k rastlinski. Marsikatero bolezen ali prerano smrt moramo jiripisati napačni prehrani. To potrjujejo razni zdravniki in znanstveniki, ki so potom |>reiskuv in slučajev iz svoje prakse dognali, da je današnji način prehrane za človeški organizem škodljiv, čim več rastlinsko-nresne hrane dobi naše telo. tembolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane. Po drugih deželah se je la način prehrane že inočno udomačil. Slovenci smo dobili tako knjigo šele pred par leti pod naslovom: »PREHRANA PO NAJNOVEJŠIH ZDRAVSTVENIH NAČELIH.« Priredila je knjigo Štefanija Hinnekova, učiteljica gospodinjstva v Ljubljani, po spisih dr med. Bircher-Bennerja in po zbirki kuharskih zapiskov ge. B. Brupbacher-Bircherjeve v Ziirichu. Ima 224 strani in stane nevezana 30 Din, vez. 40 I lin. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Da huste >ialnn zdravi. |e potrebno da redno pijete Radensko kt deluje proti boleznim ledvic srca proti kamnom sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
—	9. avgusta celodnevni avtoizlet v toplice Dobrno in Rogaško Slatino s prehrano 135 Din. Prijave: Izletna pi,sa'rna Okorn, Ljubljana, Inlei Sir n, tel. 26-45
Ljubljana
0 Rokodelski oder vam pripravlja novo presenečenje z burko »Res luštno je tam na deželci«, ki je za vrt na novo predelana in prikrojena. Režiser in glavni igralec te vesele igre je naš popularni režiser in komik. g. Janko Novak. V ostalih nastopajo gdčne: Samčeva. Planinškova iri Jurčičeva, ter gg- Gostinčar, Puc, Cestnik in Pregelj. Pri predstavi sodeluje društveni pevski zbor. Vabimo vse prijatelje poštene zabave, veselja in smeha na snidenje v nedeljo 9. t. m. ob 8 zvečer na vrtu Rokodelskega doma, Koinenskega ul. 12
0 Na dvorišču »Prosvetnega doma« v Trnovem bo v nedeljo 9. avgusta ob 8 zvečer uprizorilo Pro-svelno društvo Trnovo veseloigro »Pri belem konjičku pri naravnih kulisah in z zelo pomnoženim številom igralcev ter ob sodelovanju viške godbe. Od pol 8 do začetka predstave koncert viške godbe. Preskrbife si vstopnice že v predprodaji v soboto od 7 do 9 zvečer in v nedeljo od 10 do 12 dopoldne.
0 Nočne častivce presv. Zakramenta vljudno vuhimo k nočnemu češčeiiju ki se prične drevi po skupni molitveni uri. Molili bomo 8. uio. Novodošli častivci si izbero poljubno nočno uro od 9 do 4 zjutraj. Vbod v stolnico skozi stransko zakristijo nasproti bogoslovnega semenišča.
O Požar v Križevniški ulici. V torek proti večeru je Izbruhnil v Križevniški ulici ogenj, ki bi bil utegnil postati usoden za bližnjo okolico, ako ne bi bil požar opažen ob pravem času ter je bila po zaslugi mestnih poklicnih gasilcev preprečena še večja škoda. Prejšnji teden je v Križevniški ulici 7 izžigal dimnikar dimnik te hiše. Dimnik je bil že poprej pokvarjen ter jc tu stalno grozila nevarnost ognja. V torek malo pred 0 zvečer pa je lastnica hiše ga. Ivana Cerne telefonirala |W mestne poklicne gasilce, češ, da je v hiši nastal ogenj. Gasilci so pod vodstvom svojega poveljnika gosp. Furlana prihiteli z orodnim avtom ter se takoj spravili na delo. Morali so izsekati skoraj ves strop v prvem nadstropju nad stanovanjem Apolonije Zorove in Terezije Kušlanove ter izsekati tleče tramovje. Naporno gasilno delo je trajalo do 8 zvečer, dva gasilca pa sta morala bili na slraži še do 10 zvečer, dokler ni bila vsa nevarnost odslra-' njena. Škoda je |irecejšnja. Predvsem je uničen stroji, ki ga bo mogoče le s težavo popraviti. obenem |->a je pokvarjenega mnogo pohištva obeh strank, od katerih se je ena komaj vselila v stanovanje Škoda presega 5000 din, je pa delno krita z zavarovalnino
0 Stanovalci Hrenove in Rožne ulice so nam poslali tale dodatek k našemu poročilu o poslopju okrajnega načelslva na Žabieku: Posestniki hiš v Hrenovi in Rožni ulici so že spomladi oddali prošnjo. katero je podpisalo 15 posestnikov, naj bi se vendar enkrat že Odpravila pomanjkljivost, da sc nam dim iz tovarne mizarske zadruge kadi skozi okna v sobe ter v stanovanja lete tudi saje. Vzrok te pomanjkljivosti je ta, ker ima tovarna prenizek dimnik. Toda na svojo prošnjo še do danes niso dobili nobenega odgovora. Zalo na leni mestu izjavljamo, da se docela strinjamo s stališčem komi-
sije, katera je isto ugotovila, kar so tudi |>osestniki v svoji prošnji naglašali. Zato nas je poročilo vašega cenjenega lista inočno razveselilo. Prosimo pa, da bi popravili pomoto, katera se je v jioročilu zgodila: Ne gre namreč za tovarno Tribuna, unijiak za Rihterjevo tovarno. — Prizadeti.
0 Filharmonijo prezidavajo. Kakor znano, je na zadnji seji občinskega sveta bilo zavrnjenih več pritožb jiroli nameravani regulaciji Hribarjevega nabrežja ter so bile tako odstranjene zadnje ovire za prezidavo poslopja Filharmonične družbe. To palačo sedaj prezidavajo ter bodo zlasti podaljšali dvorano. Filharmonična družba namerava delo dokončati že do jeseni. Prehod |x> Hribarjevem nabrežju je sedaj zaprt-
0 Hladno vreme. V noči na sredo je bil nad Ljubljanskim jjoljem zelo močan naliv, ki je znatno ohladil ozračje. V jutranjih urah so se sem in lam že pojavili ljudje v jesenskih plaščih, čeprav smo šele v začetku avgusla. Nad spremembo vremena se posebno jeze kopalci in plavalci, starejšim ljudem, ki so trpeli vročino, pa je ohlajenje zraka bilo prav dobrodošlo.
0 Prijet tat. Policija se sedaj zelo trud i, da bi izsledila zagonetnega vlomilca, ki je skupno s prijetim Štibrom vlomi' v ljubljansko bolnišnico ter skušal tam opleniti blagajno' Tako je neki jx>li-cijski agent ustavil na Cankarjevem nabrežju mladega moža, ki je imel obvezano glavo ter je malo poprej v vinotoču prodajal novo srajco. Detektiv je bil prepričan, da ima pravega vlomilca, zlasti ker je imel mož glavo v ovojih. Pogrešani vlomilec se je namreč pred policijo rešil s skokem skozi okno in je prav možno, da se je ranil. Na policiji je sicer ugotovil, da aretiranec ni pravi vlomilec, pač pa da je ludi grešnik, čeprav nekoliko manjši od slikanega. Aretiranec je bil 21-letni Bošku Beljac. trgovski pomočnik, doma iz Bosne, policiji že precej dobro znan kol nevaren tat. Srajco, ki jo je prodaial, je ukradel nekaj ur poprej v. neki trgovini tia Sv. cesti, l at je bil izročen sodišču.
Maribor
n Poročila sta se v Solčavi g. dr. Jože Goričar, odvetniški pripravnik iz Maribora, in'gdč. Francka Stepančičeva. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova!
□	Prva sveta maša ob nedeljah in praznikih je v frančiškanski baziliki že ob 4.15 zjutraj. Izletniki in popotniki, ki gredo z jutranjimi vlaki, imajo priložnost, da so že v Mariboru pri sveti maši.
□	Gibanje obrti. V mesecu juniju je bilo izdanih v Mariboru 19 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa je 9 starih obrti-
□	Zanimivo posredovanje. Za delavko, ki je bila odpuščena iz nekega mariborskega tekstilnega podjetja, je prišlo posredovanje z najvišjega mesta, tiaj bi se po možnosti zopet sprejela nazaj v službo. Delavka se je namreč obrnila s prošnjo na Nj. Vel. kraljico Marijo ter ji obrazložila svoj težak položaj in navedla, da je bila odpuščena po krivici. Seveda je podjetnik delavko takoj zopet sprejel na delo.
□	Na gasilski razslavi, ki jo prireja v okvirju Mariborskega tedna prostovoljna gasilska četa v Mariboru ob priliki svoje 65 letnice, so razstavljene zanimive statistike o gasilstvu v Jugoslaviji. V Jugoslovanski gasilski zvezi, katere sedež je v Belgradu, je včlanjenih 63.302 člana. Največ članov ima dravska banovina, in sicer 23.740. V vsej državi je 2177 gasilskih čei. od teh največ v dravski banovini, po številu 906. Vse jugoslovanske gasilske čete imajo 402.050 m cevi, od tega čete v dravski banovini 209.262 m- Tudi v tem oziru je dravska banovina na prvem mestu. Mariborska gasilska četa ima sedaj 59 članov. Največ jili je imela leta 1874, in sicer 1C3. V letih 1914 do 1918 je imela le 30 članov.
□	Motorne dirke priredi Motoklub Maribor v nedeljo na progi Maribor Kamnica-Maribor. Start je ob 3 popoldne pri gostilni Kosič na Koroščevi ulici, cilj istotam. Progo, ki je zaradi številčnih ovinkov in strmin silno naporna in težka, mora vsak vozač desetkrat prevoziti. Vsa proga bo za časa dirke zaprta za vsek promet. Red bo vzdrževalo vzdolž proge 60 rediteljev. Priglasi za to zanimivo dirko, pri kateri bodo prišli lahko na svoj račun tudi gledalci, so že sedaj zelo številni in častni. Dosedaj je že 38 priglašencev, med njimi tudi znani ljubljanski, dunajski, graški in celovški dirkači.
□	Pogreb žrtev zločinskih strelov v Rajčevi ulici bo danes popoldne. Truplo nesrečne Anice Belina bodo položili k večnemu počitku v Studencih.
□	Smrt kosi- V Gospe j n i ulici 4 je umrl v visoki starosti 84 let vpokojeni davčni uradnik g Jožef Zaveršnik. Svetila mu večna luč!
□	Svoji ženi hišo zažgal. Pred malini senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj 55 letni posestnik Mirko Fekonja iz Zavrha. Obtožen je bil zaradi požiga. Obtoženčeva žena se je pred dvema letoma od moža ločila. Mož je pustil ženi posestvo ter se pre;elil v svoj vinograd, ki pa je prišel zaradi sodnih stroškov na boben. To ga je razburilo, da je šel nad ženo, ji grozil z nožem, potem pa prižgal z vžigalnikom slamnnato streho na ženini hiši. K sreči so prihiteli naglo sosedje na pomoč ter so ogenj pogasili, Fekonja je bil obsojen na 5 mesecev in 10 dni strogega zapora, pogojno na tri leta.
□	Zadnja pot razbojnikove žrtve. V torek popoldne so položili v Kamnici k večnemu počitku Ivana Krebsa". ki je .umrl tragične siniti kot žrtev zverinskega zločinca. Pogreb je pokazal vso veliko priljubljenost, ki jo |e pokojnik užival. Pogrebne obrede je izvršil g. msgr- Vreže iz Maribora ob asistenci dveh domačih duhovnikov. Ob odprtem grobu je spregovoril msgr. Vreže v srce segajoče besede, da so sc pogrebcem orosile oči Kamniški pevci so pokojniku v slovo zapeli dve žalostinki. Svetila blagemu pokojniku večna luč!
□	Umelno jiohištvo Koter Šlefau. odlikovan z Cirand Prix, razstavljeno v sobi št. 22 Mariborske razstave, je vredna posebne pozornosti, ker je prava umetnina delo domačih rok. Naročila izdelave vsakokratnih načrtov umetnega |io-liištva se sprejema in ogled vzorčnih sob v Mlinski ulici 29, Maribor.
Kopališka viza za Avstrijce, ki potujejo v Slovenijo. Tujsko|)rometni zvezi v Mariboru se je jjesrečilo izposlovati za Avstrijce, ki potujejo v Slovenijo, novo olajšavo. Naši konzulati v Avstriji so dobili naročilo, d:i izdajo vsem Avstrijcem, ki potujejo v Slovenijo, brez razlike za kraj |)otovanja, znižano kopališko vizo po 10 din Kakor znano, je ta olajšava veljala prvotno le za zdravilišča in kopališča sedaj pa se je razširila na vse naše ozemlje iako, da sc bo odslej, kar je edino pravilno, smatrala vsa Slovenija za tujžkoprometni predel
□	Brezplačen vstop na protiplinsko razstavo. — Uprava Mariborskega tedna je odobrila brezplačen vslop skupinam, ki pridejo pod vodstvom na razstavo. Na to ugodnost opozarjamo posebno tovarne, večja podjetja in razne ustanove. Vodja skupine naj se javi pri dežurnem uradniku na razstavi.
□	Za sestavo nevega voznega reda. Tujsko-proinctna zveza v Mariboru prosi vse tujskopromet-ne činiteljc. da ji sporočijo najkasneje do 10 avgusta vse nedostaike. ki so jih opazili pri sedanjem voznem redu in vse želje, ki bi prišle v pošlev pri sestavi novega reda vožnje, ker se bo v kratkem vršila v Belgradu posebna konferenca, na kateri bodo razpravljali o osnutku voznega reda za 1937-38.
Kapela sv. Cirila in Metoda na Peci
V nedeljo, 16. avgusta 1936, ob pol desetih bo škofov zastopnik g. stolni dekan dr. Franc Cukala blagoslovil planinsko kapelo sv. Cirila in Metoda poleg Uletove koče na Peci in v njej prvič opravil sv. mašo. Vsa Mežiška dolina se pripravlja, da ta dan pohiti v kraljestvo kralja Matjaža in se v beli kapeli priporoči slovanskima blagovestnikoma za blagor slovenskega rodu.
Bilo je dosti dela in žrtev, da se je v višini 1700 m zgradila tako velika kapela, ki bo ustrezala duhovnim potrebam vernih planincev. Kapela je vsa iz kamna, pokrita s pločevino. Poživlja jo ličen stolpič, kjer poje zvonček svojo srebrno pesem, Dolga je 9 m, široka 5 m, Ima lesen tlak in raven strop iz mecesnovih desk. V oltarju je oljnata slika sv. Cirila in MetoJa. Vse je narejeno preprosto in okusno, primerno planinski okolici, po načrtu g. Greina iz Slovenjgradca. Ko greš iz Prevalj proti Mežici, se ti že blišči nasproti, stoječa na sivi skali visoko nad Podpeco. Kakor magnet je, ki kliče in vabi: priditel
Že 15. bo dopoldne gori sv. maša na prostem. Zvečer pa bodo zagoreli kresovi in pesem bo za-donela v poletno noč. V nedeljo 16. pa bo slovesna blagoslovitev. Sodelovala bo tudi priznana rudniška godba iz Mežice pod vodstvom kapelnika g. Skačeja. Za vse potrebe bo preskrbljeno.
Celje
0 Poročila sta se v torek v opatijski cerkvi g. Modic Kazimir, sodni pripravnik v Celiu in gdč. Čebela Ana, zaščitna sestra v Celju. Mladoporočencema obilo sTeče in božjega blagoslova
& Na drž. dvorazredni trg. šoli v Celju bodo dopolnilni m popravni izpiti dine 26. in 27. avgusta za I. in dne 28. in 29. avgusta za II. razred Podroben razpored bo objavljen na razglasni deski. Završni izpit v septembru bo: pismenj v času od Z do 7 septembra, ustni pa se prične dne 10. septembra. Vpiisovanic za šolsko leto 1936/37 bo v dneh 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 11. ure. V I. razred se sprejemajo učen-ci(ke), ki so dovršile 4 razrede srednje šole (gimnazije, realne ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali 4 razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in nimajo več nego 17 let. Učen-ci(ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odo-brenjem kr. banske uprave. Šolsko leto 19:56/37 se bo pričelo dne 14. septembra s službo božjo v farni cerkvi ob 8. liri zjutraj. Učenci se bodo zbrali v šoli, od koder bodo odšli skupno v cerkev. Natančnejši podalki so razvidni- na razglasni deski.
0 Vesf iz duhovniških krogov. G. Anion Medved, župnik v pok., ki je bil dosedaj na Teharjih,
ie nastavljen za provizorja na Kronski gori pri Meži ob Dravi.
& Preureditev policijskih prostorov. Pri pred-stojništvu mestne policije so se izvršile v zadnjih dneh nekatere preureditve uradnih prostorov. V bivšem vložišču ima svoj uradni prostor novi komceptni urpdnik g Koren. Vložišče sc nahuja v dosedanjih prostorih kriminalnega oddelka, šef kriminalnega oddelka ima od sedaj naprej svoj prostor na dvorišču v bivši poveljnikovi sobi.
<3 Z regulacije Savinje. Podjetje, ki je i<iici-tiralo dela pri regulaciji Savinje, še dosedaj ni prejelo bagerja in vsega potrebnega orodja. Bager je na poli iz Belgrada in je upati, da bo danes že dospel. Sedaj je uslužbenih okrog 170 delavcev. Upati je, da se bo število v nekaj dneh pomnožilo. Čudno se nam zdi, do podjetje še sedaj ni dobilo vsega potrebnega orodja, ki ga potrebuje za laka dela. Prav teko se zdi, kakor bi v Celju orodja ne bilo mogoče dobiti Tudi stvar z bagerjem sc nam zdi nekoliko skrivnostna, ker v 14 dneh mislimo, da bi bil že moral priti iz Belgrada.
Zagorje
Na počitnicah se mudi v Zagorju naš rojak g. Mecilošek Rudi, ki kol duhovnik uspešno deluje med Slovenci v Paračinu. Požrtvovalnemu gospodu želimo prijetnega oddiha v naši sredi, da si bo mogel nabrati zopet moči, ki jih zahteva njegova težka služba.
Huda nesreča se ie zgodila v lorek posestniku Dolinšku iz Lok pri Zagonju. Ko ie pri gostilni Kovač v Razpotju sklepal kupčijo s konjskim prekupčevalcem zaradi nakupa konja, ga ie žival iako nesrečno sunila v trebuh, da je dobil hude notranje poškodbe
Z velikim veseljem so gledali te dni Zagor-jani škropilni voz, ki se je po dolgih letih zopet enkrat prikazal nu zagorskih cestah. Občinska uprava ie namreč sklenila, da sc bodo odslej škropile ceste vsak dan, na katerih so dosedaj avtomobili in številni vozovi dvigali kar cele oblake prahu, ki je zlasti prebivalcem ob glavni cesti povzročal velike nevšečnosti.
Vrhnika
Komisioneliii ogled za ceslo pod Hruševico
se ic vršiti v ponedeljek pod vodstvom podriačcl-niku okrajnega cestnega odbora g. Oražma Udeležilo se ga je čez 50 mož iz Stare Vrhnike, Pod-lipe, Smrečja, St. jošta, Zažaria in Ligojne, Z lastnikoma I rancom Krašovcem in Marijo Grom je bil takoj dosežen sporazum in se je svet odkupil. Ni pa hotela kljub povišani ponudbi prodati sveta tretja lastnica Marija Legvart, zaradi česar ie ze ukrenieno razlastitveno postopanje. Vsem dvomljivcem in zabavljivccin z ijasprolne strani ie to pol g. Oiažem sam potrdil, da so krediti za to cesto odobreni in kljub nasprotovanju lastnice Legvart bomo čez nekaj tednov že pod Hruševico vozili.
Laško
Razstava malih živali in ustanovni občni zbor društva Rejec malih živali Sv. Jedert-Laško bo v nedeljo, dne 9. avgusta 1936 ob pol 9 dopoldne v prostorih narodne šole Sv. Jedert nad Laškim. Ub 11 dopoldne, takoj po maši, bo tudi predavanje o umni reji malih živali, ki ga bo imel strokovni tainik Zveze Iruštev rejcev malih živali, g. Inkret Alfonz K prireditvi so vabljeni predvsem rejci iz občin Sv. Krištof in Laško!
Rogaška Slatina
... ? 0/'r°m »a dopis v »Slovencu« ■/. dne 30. julija m drugI doniš z dne 2. avgusla izjavlja uredništvo da je drugi dopis treba smatrati le kot dopolnilo prvega dopisa. Za prvi dopis, v katerem je bilo |>ovedano, da je sedanja kopališka lmrava ze lansko sezono uvedla stalen simfoničen koncert prevzema njirava vso odgovornost. Drugi dopis V katerem neimenovani dopisnik dodaje, da je v etih 1926—1931 do svoje upokojitve prirejal simfonične koncerte priložnostno tudi dr. Cerin je toraj le dojiolnilo prvega dopisa in nikakor ne očita piscu prvega članka netočnega poročanja
Gospodarstvo
Belgrajska trgovska
proti „Ta-la" d. d.
Uprava mesta Belgrada ie družbi »Ta-ta« prepovedala obratovanje njene veleblagovnice. »Ta-ta, d. d.« se je proti odloku prve instance pritožila na ministrstvo trgovine, ki je pozvalo belgraisko trgovsko zbornico, da v tej zadevi poda svoje mnenje. Zbornica je z ozirom na to predložila obširno spomenico, s katero zahteva, da se družbi »Ta-ta« takoj prepove nadaljnjo obratovanje brez ozira na njeno pritožbo ministrstvu trgovine, s katero zahteva razveljavitev prvoin-stanonega odloka.
V	svoji spomenici navaja belgrajska trgovska zbornica, da so v slučaju družbe »Ta-ta« dane vse predpostavke za uporabo točke 2. in 3. čl. 119 zakona o občem upravnem postopku, v smislu katerih se more izvršiti prvoinstančna odlok brez ozira na pritožbo »ako je to neobhodno potrebno v javnem interesu« ali, če bi »odlašanje izvršitve prineslo neki stranki škodo, katera se ne bi dala popraviti.«
Odlok o prepovedi obratovanja družbe »Tata« je bil izdan na podlagi uredbe o prepovedi ustanavljanja trgovskih obratov velikega obsega (velikih magazinov) od 25. oktobra 1934, potem ko je bilo ugotovljeno, da je »Ta-ta« d. d. trgovska obratovalnica velikega obsega in da nima za ta obrat potrebnega dovoljenja po obrtnem zakonu. Tega dovoljenja nima, ker ga z ozirom na citirano uredbo ni mogla niti dobiti.
V	svoji spomenici zbornica obširno dokazuje da jc prepoved delovanja veleblagovnic v javnem interesu, ker škodujejo malim in srednjim
trgovcem, ki jih s svojo konkurenco uničujejo. Socialni in gospodarski razlogi govorijo proti Ic-mu, da bi. se dopustilo velikemu kapitalu izpodriniti samostojne gospodarske eksistence.
Koristi, ki naj bi jih veleblagovnice prinesle konzumentom, so iluzorne. Po nižjih cenah morejo prodajati veleblagovnice mnogokrat le, ker prodajajo slabše blago. Razen tega velika podjetja izkoriščajo svoje nameščence, ne plačujejo davkov v istem razmerju kot privatni trgovci in si tako ustvarjajo prednosti.
Družba »Ta-ta« ima po svojih pravilih namen, da odpre veleblagovnice v vseh večjih gospodarskih središčih naše države. Dosedaj obratuje sicer le še v Belgradu, vendar je to obratovanje nasprotno pozitivnim zakonskim predpisom. To njeno protizakonito delovanje prinaša materijal-no škodo vsem tistim, ki v soglasju z zahtevami zakona vršijo svoje trgovske, gostilniške, rokodelske in ostale obrti. Ko je sedaj prva upravna instanca ugotovila, da je obratovanje družbe proiivno zakonu, vsi prizadeti upravjčeno zahtevajo, da se jih obvaruje škode, ki jim dnevno zaradi nadaljnjega delovanja družbe nastaja.
Zaradi tega, zaključuje spomenica trgovske zbornice, naj se uporabijo predpisi zakona o občem upravnem postopku in naj se družbi »Ta-ta« prepove obratovanje ne oziraje se na njeno pritožbo, da se prepreči nadaljnja materijalna škoda, iki naslaja zaradi te protizakonite konkurence ostalim belgrajskim obratom.
Denarni zavodi v juniju
Vloge pri bankah in hranilnicah so v mesecu juniju narasle od 10.384 na 10.392 milij. dinarjev. Napram juniju lanskega leta so se zvišale za 122 milij. dinarjev.
Če vzamemo dvajset največjih bank, potem vidimo, da so vloge pri teh v juniju narasle za 24 milij. na 3074 milij. dinarjev, iz tega sledi, da so vloge pri manjših bankah in hranilnicah padle in izkazujejo denarni zavodi v splošnem povašek le zaradi zvišanja pri velikih bankah. Napram juniju lanskega leta so pa vloge .pri 20 velikih bankah padle za 80 milijonov; tudi proti prejšnjim letom so vloge še vedno v stalnem padanju.
Gotovina pri teh dvajsetih bankah je zrasla za 17 milij. na 344 milij. Opažati je stalno zviševanje gotovine (lansko leto v juniju je bila gotovina 279), kar je na eni strani dokaz vedno bolj-e likvidnosti, na drugi strani pa dokazuje tudi, da je plasiranje denarja v kratkoročne kredite težavno, zaradi česar se kopiči gotovina v blagajnah.
Zvišala so se tudi posojila, in sicer od 4.048 na 4.151 milijonov. To povišanje je toliko bolj vredno uvaževanja, ker so se dosedaj posojila nahajala skozi par let v stalem padanju in pomeni sedanje povišanje od 103 milij. odločen pre-okret v dosedanjem razvoju. Zal iz objavljenih podatkov ni razvidno, od kje so prišla v banke nova sredstva, ker, kakor smo videli, kot vloge j;iso prišla.
Odmera dopolnilne
prenosne takse
Belgrad, 4. avgusta. AA. Glede roka za odmero dopolnilne prenosne takse za taksno dobo 1936 do 1940 in obvestila odmere strankam je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole okrožnico:
1.	V skladu z določbami taksnega zakona se ima odmera dopolnilne prenosne takse za dobo 1936-1940 izvršiti najkasneje do konca 1936. Pri pravljeni elaiborat s seznamom odmere dopolnilne prenosne takse za to dobo, in z individualnim izvlečkom dolga ali preplačila iz prešnjih dob se ima poslati finančnemu ravnateljstvu najkasneje do konca januarja 1937.	.
2.	V primerih, kjer imajo posamezniki ekvivalentne osebe odlok, po katerem se dovoli vplačilo drugem kraju in ne tam, kjer stoje nepremičnine, je postopek tale: Davčna uprava, na katere področju stoji nepremičnina kakšne osebe, je dolžna kar najskrbneje in definitivno obdelovati ves akt in tako izdelana uvodna dela za odmero takse poslati tisti davčni upravi, pri kateri se po odloku ima takisa plačati. Ta uprava bo izvršila odmero takse za vse nepremičnine dotične osebe, in se bo zadolžila tako z likvidacijsko knjigo, kakor tudi s seznamom odmere po glavni knjigi-letni obračun, ki jo vodi finančno ravnateljstvo. Obenem s tem postopkom, se dostavi izvleček dolga in preplačila, ki bi ga utegnila dotična oseba imeti, tako
da so celotni dolg odnosno računsko 6tanje ekvivalentnih oseb zbere na skupnem mestu.
Tista davčna uprava, ki prejme ta elaborat skupaj s prevzetim morebitnim zaostankom, oziroma preplačilom, se bo zadolžila oziroma oddolžila preko seznama odmere in s tem tudi z likvidacijsko knjigo in glavno knjigo dopolnilne prenosne takse. Prevzetje salda iz prejšnje dobe, bodo uprave druga drugi potrdile. To se ima v likvidacijski knjigi ugotoviti z navedbo številke dotičnega akta.
3. Odmera dopolnilne prenosne takse se je doslej sporočala strankam bodisi z izročitvijo taksnega lista, bodisi s tem, da je taksni obvezamec s podpisom na zadnji strani taksne prijave potrdil, da mu je odmera sporočena.
Odslej se ima, v kolikor odmera za tekočo dobo strankam še ni sporočena, sporočati s plačilnim nalgom, ki mora imeti vse elemente jasnega, pravilnega in popolnega odloka v smislu čl. 107 in
110 zakona o splošnem upravnem postopku. ' *
Poravnave. Okrožno sodišče v Ljubljani je potrdilo prisilno poravnavo izven konkurza, ki jo je sklenila Kmetijska gospodarska zadruga v Bohinjski Bistrici s svojimi upniki in s katero se je zavezala plačati upnikom 55% njihovih terjatev v 4 obrokih, in sicer prvi obrok 10 % v treh mesecih, drugi obrok 10% v 6 mesecih, tretji obrok 20% v 12 mesecih in kot četrti obrok 15% v 18 mesecih po pravomočnosti poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Karlota Josipa, trgovca v Mariboru in Rozman Ane, gostil-niearke v Mariboru, je končano.
Promet v naših lukah. Po statističnih podatkih je prišlo meseca junija v naša jadranska pristanišča 9222 ladij z 1,851.804 ton. Najživahnejši je bil promet v splitskem pristanišču, kjer je znašal 319,109 ton. V dubrovniškem pristanišču je znašal promet 232.558 ton, v Sušaku 112.854 ton, v Ši-beniku 89.861, v Zeleniki 10.439, Metkoviču 15.942 in v ostalih pristaniščih pa 1,071.041 ton. 855 ladij so bile jadrnice in motorni čolni. Na redne proge odpade 1,511.471 ton, na prosto plovbo 9.222 ton. Od tujih ladij je bilo največ albanskih, italijanskih, grških, avstrijskih, angleških itd.
Železniški promet v juniju. Po objavljenih podatkih je bilo v juniju t. 1. natovorjenih 116.000 vagonov, ikair je najvišje število, deseženo letos v enem mesecu. Napram mesecu maju pomeni to povišanje od 2000 vagonov. Letošnji junij je, kar se tiče natovonjenih vagonov, najboljši izmed zadnjih štirh '!et.
Carinski dohodki. Po statističnih podatkih je centralna carinska blagajna prejela v tretji desetini julija 20,544.093 Din ali 792.256 Din več kakor v isti desetini lanskega leta. Od 1. aprila do 31. julija t. 1. je centralna carinska blagajna prejela 244,845.265 Din ali 13,897.016 Din več kakor lani v istem času. Za čas od 1. februarja do 31. julija t. 1. so določeni dohodki centralne carinske blagajne po proračunu na 234,255.000 Din, kar pomeni, da je blagajna prejela za 10,590.265 Din več.
Kulturni obzornik
Josip Lavtižar: Junaška doba Slovencev. 1936. Tisk in založba Tiskovnega društva v Kranju. Strani 206.
Zopet nova knjiga priljubljenega, neizčrpnega, plodovitega potopisca, zgodovinarja in šmarničar-jal To pot pa je povest, zgodovinska povest iz junaške dobe naših dedov, to je: iz turških časov in sicer iz let 1469—1515. V obliko povesti se je že nagibal njegov »Primož Trubar« (kmalu dobimo, čujemo, tudi »Tomaža Hrena« izpod istega peresa), v tej knjigi pa se poleg obsežnega, globokega znanja naše domače zgodovine prvič v toliki meri javlja tudi pisateljeva ustvarjalna sila domišljije.
Dan za dnevom vodijo vlaki velike množine našega naroda iz Ljubljane na Gorenjsko, zlasti v poletju. Iz vlaka gledamo med drugimi gorami tudi Križko planino (med Krizami in Golnikom) ter Dobrčo (nad Brezjami ozir. med Tržičem in Begunjami). Planinske koče pa tudi senike vidimo in zelene pašnike, bele šotore si stavi naša mladina ob počitnicah na teh planinah ... ali pa kaj pomislimo, kaj je pred dobrimi 470 leti naš narod v teh lepih krajih trpel in iskal zavetja prei Turki v planinah in gorskih jamah? Ko mladina sladko spi pod šotori, ali kaj pomisli, da so pa v letih 1471. do 1476. grozoviti Turki »tirikrat šotorili na Gorenjskem in po večini pustošili, požigali. morili, zasužnjevali naš narod? Na vzhodni strani Dobrče vidimo razvaline gradu, ki jih liudie zovejo »Hudi grad«, na zapadni strani iste gore pa so še dobro ohranjeni delni zidovi gradu «Na Kamnu«. Ali .kaj pomislimo, kdo je prebival v teh dveh gradovih proti koncu 15. stoletja? Mimo razvalin »Na Kaninu« hodimo na Begunjščico; ali se ob tem kaj spomnimo, da se nahajajo pod njimi grobovi Žige Lamhergarja, prvega ljubljanskega škofa, junaka
in svetnika, ter njegovega brata Jurija? O vsem tem temeljito govori naša knjiga, V središču povesti je junaški križki župan Janez Grašič z ženo in hčerko Lenco, ki pade v turško sužnost, a se po 10 letih vrne, križki vikar, ter rodbina Lambergar-jev, prebivajoča tedaj v obeh omenjenih gradovih.
Dogodek sam (ugrabitev Lence, nje sužnost in vrnitev) ni široko razpleten, ali namesto tega imamo pred seboj živo sliko socialnega in kulturnega stanja našega naroda ob koncu 15. stoletja. Pisatelj nas vodi na gradove, v Ljubljano, v Velesovo, da, v Rim (pred papeža Siksta IV.), v kmetske domove (začetek kmetskih uporov!).
Zdi se, da je pa vendarle preveč zgodovine notri. In' tudi v najlepšem prizoru, ko se Lenca vrne in jo mati spozna, je pisateljeva spretnost nekoliko omagala. S pis. razlago nar. pesmi o Pe-gamu in Lambergarju se pa ne strinjamo, saj to vendar meri na boj za Celje (zoper Vitovca — Be-hajma), ne pa na dobo pod Maksimilijanom L Pis. rabi oblike: v Križah, Križam, nad Križami, pa vendar tuji: iz Križev. Prav? — Knjiga ima zanimiv ovitek (sliko!).
Lep je sklep povesti: »Dolga leta groze so preživeli naši dedje ... In ostali na rodnih tleli. Upajmo, da tudi v prihodnje naši sovražniki ne bodo videli našega pogina.«	J. D.
Jan Neruda: Malostranske povesti. Izbor. Prevedel in uvod ter opombe napisal Janko Liška. Strani 104, cena bro.š. Din .15, vez. Din 20. Založila in natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani.
»Mala knjižnica« je posvetila svoj sedmi zvezek znanemu češkemu pesniku in novinarju Ne-rudi, ki smo ga Slovenci že od nekdaj častili z mnogimi prevodi. Ta izdaja povesti pa je za nas vendarle popolnoma nova, tako po svežem prevodu, kakor tudi kot prva kritična zbirka povesti. V »Češki antologiji« smo imeli prevedene doslej Ic nekatere pesmi, ostali prevali pa so raztreseni v raznih naših revijah.
Sonce in
NIVEA
je idealna združitev, da Vam koža lepo porjavi, z N1VEO negovana koža omogoči soncu, da dovrši svoje zdravilno delo. NIVEA CREMA zmanjšuje hkrati nevarnost pred sončarico.
Jugoslav. P. Beiersdori & Co. d. s. o. j. Maribor.
»Dresdner bank« kupuje delnice jugoslovanske banke. Svojčas smo že poročali o prizadevanju nemških gospodarskih krogov za ustanovitev nemške banke v Jugoslaviji. Kot poročajo sedaj dunajske »Wirtschaftliche Nachrichten« je »Dresdner bank« prevzela vodslvo konzorcija, ki ima namen, da odkupi delnice neke velike bel-grajske banke. Ta transakcija od več kot 100 milijonov ima namen, da služi boljšemu financiranju ncmško-jugoslovanskega prometa in olajšanju ustanavljanja nemških industrijskih podjetij v Jugoslaviji
Možnosti izvoza v Zelandijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu, Ratnifki dom, poziva izvoznike iz naše države, ki izvažajo vse vrste trdega lesa, paljenega lesa, zlasti bukovino, podpetnike in lesene kalupe, cementne in marmornate, razne vrste refrakternih ploščic proti ognju, orehe, suhe slive, mandle, maraskino, paradižnikove konzerve itd., da pošljejo zavodu ponudbe in cene svojih izdelkov fob Sušak ali Split v svrho povečanja našega izvoza v Novo Zelandijo.
Izvoz v Grčijo. Po podatkih carinarnice v Djev-djeliji smo meseca julija izvozili v Grčijo 79.550 kg fižola in 47.885 glav drobnice. Izvoza perutnine v tem mesecu ni bilo.
V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 1. t. m. je objavljena »Uredba o določanju odkupnih cen pšenici«, dalje »Uredba o izpremembi uredbe o začasni ustavitvi nekaterih pravic zavarovancev zavarovalne družbe »Feniks«, »Izpremembe navodila za uporabljanje pogodbe z Družbo za zračni promet«, »Odločba o mednarodnem vzorčnem velesejmu «Ljubljana v ieseni»«, »Odločba o zavarovanju valute za izvoz hmelja«, »Odločba o ukinitvi izvozne carine na zajčjo dlako in o zvišanju carin na nogavice iz naravne sviie in na okvire za naočnike iz celoluida«, »Novo izdelane menične golice brez besedila za inozemske kredite« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za občine Begunje, Dobrnič v novomeškem okraju, Gornja Lendava, Kresnice, Ma-čkovci, Medvode, Metlika-okolica, Muta, Pilštanj, Rovte, Sedlarjevo v smarskem okraju, Semič, Stari trg v kočevskem okraju, Studenci v mariborskem okraju, Škofja Loka, Trebeljevov litijskem okraju, Vel. Dolina v krškem okraju in Velike Lašče.
Borza
Denar
5. avgusta 1936.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.57 —8.67, na zagrebški na 8.525—8.625 (8.575) in na belgrajski na 8.52 do 8.62. Grški boni eo se učvrstili na zagrebški borzi na 28.04-28.74 (28.39), na belgrajski pa so notirali 28.60 den. Angleški funt je bil v Ljubljani nespremenjen 238 den., 238.50 bl„ v Zagrebu 237.20 do 238.80 (238), na belgrajski borzi pa je notiral 238 den. Španska pezeta je v Zagrebu notirala nespremenjeno 6.15—6.25 (6.20).
Nemški klirinški čeki so na ljubljanski borzi popustili na 13.56—13.76, na zagrebški so tudi popustili, in sicer na 13.45—13.65 (13.55), za konec avgusta so notirali 13.44—13.64 (13.54), na belgrajski borzi pa 13.4235—13.6235.
Italijanske klirinške nakaznice so notirale v Belgradu 3.188—3.212.
Ljubljanske banke so plačevale liro (valuto) 3 do 3.03, za dolar pa 46.40—46.60.
Ljubljana. — Tečaji g primom.
Amsterdam 100 h. gold..... 2965.30—2979.90
Berlin 100 mark...... 1753.48—1767.30
Bruselj 100 belg...... 735.26— 740.32
Curih 100 frankov...... 1424.22—1481.29
London 1 funt....... 218.50— 220.64
Newyork 100 dolarjev .... 4333,22 —4369.53
Pariz 100 frankov...... 287.75— 289.18
Praga 100 kron....... 180.33— 181.41
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,853.751 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.20375, London 15.38, Newyork 306.625, Bruselj 51.65, Milan 24.20, Am-
sterdam 208.25, Berlin 123.30, Dunaj 57, Stockhohn 79.30, Oslo 77.30, Kopenhagen 68.65, Praga 12 67 Varšava 57.60, Budimpešta 61, Atene 2.90, Carigrad 2 45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.785, Buenos-Aires 0.8525.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. posojilo 82—84, agrarji 48—49, vojna škoda promptna 362—364, begluške obveznice 66—67, 8% Blerovo posojilo 83—84 !%■ Blerovo posojilo 73—74, 7% posojili Drž. hip. banke 86—87.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 83 den., agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 365-366.50 (366), begluške obveznice 68 den., dalmatinski agrarji 65 den., 8% Blerovo posojilo 83 do 84, 7% Blerovo posojilo 73—73.50, 7% |>osojilo Drž. hip. banke 86-86.50, 7% stab. posojilo 83-83.25.
—	Delnice: Priv. agrarna banka 230—231.50, Trboveljska 180—135, Isis 20 den., Osj. sladk tov. 110 do 135.
Belgrad. Državni papirji: agrarji .18—48.50, vojna škoda promptna 364.50—365.50 (365), 7%< stab. pos. 88.25—84, begluške obveznjce 60—69.25 (69), 7% Blerovo posojilo 73.50—73.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 86 den. — Delnice: Narodna banka 0325—6350, Priv. agrarna banka 233—233.50.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca po-stojana. Promet srednji.
Naznanila
' ________
Ljubljana
■ 1 Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Sušniik, Mt-rjtiiln trg 5 mr. Kura«, Gosi>osv«trfca cesta 10 in Dir. Bohincu <led., Rimska cesta 11.
Maribor
Strma njiva. — Vsem častilcem svet« RadeRiiode sporočamo, da Je lotos str mak a nodolj« !). avgu»ta. — Zapini ur ari Kolovrat.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Četrtek, «. avgusta: 12.00 Cc*ka in slovaAkn narodno (iplož&o) 13.45 Poročila, vreme 13.00 Cu*, upor«], obvestila 13.15 Jugoslovanska glasba (Radijski orkester) 14.00 Vremo, boraa 19.00 Cns, vreme, i»rofUa. «i>ori»l. obvestila 19.30 Nac. ura: Ranuostan v Stični l;n njegovi menihi (oh 800-lotmici eistercijanskega umnostmi u v Sttfini Ivo Peršuh l'JM Uvod v prono« 30.00 Prenos i/. Saltnburga! Wober: EuTy«mthe, uvertura. Schumaimi: Simfonija št. 1 B-riur. Brali m«: II. simfonija D-dnr. Dirigent: Bruno Walter 21.40 Nekaj koradnic (im ploSAah) 32.00 Cas, vreme, iporoftila, .spored 22.1!i Prenos iz Berlina: Porodilo o olimpijskih i«rah (g. Ciril Souikal) 22.30 Operetna glaisha (Radijski orkester)..
Drugi programh
Četrtek, S. avgusta: Belgrad /.: 19.50 Prenos to, Solnograda: NemSki romantiki 31.40 gohubertove pes ml 22.00 Reportaža z 'berlinsko olimipiljad« 22.16 Prenos
i7. kavarno — Belgrad II.: 20.00 Spomenik neznanega junaka na Avali (ManojloviC) — Zagreb: 30.00 Prenos 17. Solnograda 21.40 FtoSče 22..10 Plesna gl«ishn — 7>u-naj: 20.05 Prenos koncerta dra.naj«ke filharmonije i« Solnograda 21.40 Radijski orkester 23.45 Plesna gilasba
—	Budimpešta: 20.30 1'reuos koncerta i-/. Minkotca 22.25 Cigan»!<a giia*ba 23.20 PJoMe — Trst-Milan: 17.15 Vo "ltnihii koncert 20.40 Camasiova komedija Zbogom mladost,«, nato plesna glasba — Rim-Bari: 20.40 Tri glasbene komedijo — Praga: 19.10 VojaSka godim 19.511 Vaehova silila 20.15 Igra 22.1S .Salonski orkentor --Varšava: 20.05 Premo« iz Sahiograria 21.40 PloSfte 2G.35 Poljski plesi 23.00 Plesna glasba — Berlin: 20.20 Or keslrajni Im »»Mistični koneer.l — Vsa \emiija: 20.10 Baeli-Beethoven-Brnhjns (i7. Konigswilsterhaii«na) 22.45 OoUegiuin musieum (1« Berlin«) 34.00 Plesn« glasba (.ta Borlima).
Pošljite naročnino!
Profesor Janko Liška je izbral osem povestic, ki so res vse vredne prevoda. Mnoge pa je moral izpustiti zaradi premalega prostora. Njegovi prevodi so lepi in natančni. Snovno so izbrane povesti vzeti iz Nerudove mladosti, napisane pa v zreli umetnikovi dobi in bodo v toliko tudi za nas še pomembnejše. V njih se je Neruda pokazal kot človek in kot pisatelj prav odličnega poznavalca Male strani, vse njegove osebe so žive in s polno sočutja ali pa humorja zna Neruda nakazali tragiko, mimo kakršne hodi površen človek brezčutno ali celo brez razumevanja. Duhovito je napisana še posebej zgodba dečkov, ki so hoteli razbiti Avstrijo. Naj bo ta knjižica prijateljica naše mladine, ne dvomimo, da jo sprejme z iskrenim veseljem.
Uvodna študija, ki je dodana povestim, seveda odpravlja Nerudove predhodnike bolj na kratko, zanj pa ima dovolj temeljit pregled in izčrpno opisuje njegovo delovanje. V tej snovi je torej knjižica še pridobila in jo lepo priporočamo.
Na cesti, roman nezaposlenega. Napisal Ivan Softa, 6. knjiga Kola modernih hrvatskih pisaca, Zagreb. Roman, ki pa dejansko ni roman marveč le vrsta življenjskih izrezkov, je napisal, kol objavlja založništvo, nezaposleni delavec iz Hercegovine. Opisal je življenje posameznih nezaposlenih, ki tavajo, se srečujejo in družijo ter se zopet razhajajo po cestah naše države ter so podvrženi vsem zablodam, ki jih pisatelj zaporedoma tudi opisuje. Problem je nov. Na njega se ni spravil še nobeden naših piscev. Vreden pa bi bil velikega pisatelja, ki bi v njenih globinah zajci lo sodobno socialno žaloigro. Pisatelj Ivan Softa je ni. Mudil se je pri posameznih tipih brezposelnih revežev brez ljubezni. Položil jim je v usta socialna raz-motrivanja, ki so jim brez vsakega dvoma tuja in ki jih je Softa, če je re« sam nezaposleni delavec, pobral kje v dvomljivih časopisih ali od romajočih filozofov novega družabnega ičJu. Taku w tuja, da jih brezposelni sami ne bodo razumeti. Zabelil
jih je z ocvirki, ki dajo »romanu« sicer komerci-jalno vrednost, ki so sicer »močni«, kot bodo nekateri kritiki v naši dobi brez literature dejali, a se grobo, neislinsko odražajo na tragičnem ozadju naše razrvane družbe. To je treba Softi povedati, ker kaže, da ima nekaj talenta, da po svojem prvem ponesrečenem poskusu ne izgubi poguma. Naj se najprvo otrese želje, da dopade blazirani publiki z močvirnatimi opisovanji dogodkov in človeških tipov, ki preveč vsiljivo dišijo po alkoholu in propalostii, naj poskuša naslikati resnico tako, da bo dihala ljubezen do nesrečnežev s ceste, da bo tudi pozivala k dejanski odpomoči.	r.
Planinski vestnik, št. 7—9, je izšel v posebno lepi opremi; gotovo je to ena najokusnejših in najzanimivejših številk, katere je izdalo naše mnogo-zaslužno Slovensko planinsko društvo. Vsebuje namreč veliko število slik, med njimi celo vrsto tehnično prvovrstno izdelanih bakrotiskov čez celo stran. Večinoma so to zgodovinske slike slovenskih planin, k čemur je napisal obsežno in temeljito študijo Rajko Ložar. To so slike naših gora, med katerimi prvenstvuje Triglav, ki so jih napravili naši umetniki: Goldenstein, potem Valva-zorjevi lesorezi, Herrlein, Marko Pernhart, Karin-ger, Klini, Wagner, Franke, Benesch, Koželi, Gvajc, Jama, Hayne. Zabavni so, kakor vedno, Spomini in opomini Janka Mlakarja, ki nam opisuje »rod planincev«. Izvrstna pisateljica planinka Ana Escher opisuje svoj vzpon na Široko peč, Avčin pa svoj obisk na Olimpu, ki je gotovo klasičen po slogu in izredno zanimiv po vsebini. Ob-ženo je društveno izveslje, ki dokazuje, da je Slovensko planinsko društvo gotovo najmarljiv»jšc slovensko društvo spjoh. S to številko pa jc dokazalo, da tuli po svojih publikacijah stoji v prvih vrstah onih, ki širijo estetsko kulturo v našem narodu, neglede na svoje velike moralne zasluge.
Odmevi z XI. olimpijade:
Suomi — Suomi!
Helsingiors ali Helsinki, »belo mesto severa« — glavno mesto Finske ali Suomije, dežele športnikov.
Izmed vseh športnih dežel zasluži Suomi ali Finska največ občudovanja, Leta 1912 se je Suomi prvikrat športno proslavila v Stockholmu. Največ slave je užila s tekačem na daljavo H. Kolehmai-nenom. Mimo tega je po vsem svetu znan slavni Normi in dalje še Ritola, Larva, Isohollo, Lehtinen. Suomi pa ni prav nič športna dežela; ne šole ne država ne vplivajo na šport. Vsi slavni suomijski ali finski športniki imajo svoje gibčno telo in svoje spretnosti od domače zemlje same. Ker so na sedanji olimpijadi spet Finci ali Suomijci na prvem mestu, si oglejmo njihovo domovino, ki ima tako zemljo, da njeni športniki kar rastejo iz tal. Tla Finske so večinoma iz prastare kamnite gmote. Ledena doba je izglodala obale in stvorila sedanjo obliko fjordov (zajedlin v suho zemljo). Najbolj posebna pa je podoba Finske v notranjosti, kjer je obširna plošča samih jezer. Zato se imenuje Finska »dežela tisočerih jezer«. Finska ima zares tisoč in še več jezer; ima resnično
pet in trideset tisoč jezeri
Ta jezera so prirodna shramba za neizmerne množine vode, ki s svojimi brzicami dajejo neizčrpne, cenene pogone za cvetočo industrijo Finske, Po vsem svetu slovijo brzice reke Imatra, ki poganja neskončne množine vode (do 800 kubičnih
Poljakinja Kwasniemska za met s sulico — prejela prvo bronasto kolajno.
metrov v sekundi!) v velikanskih vrtincih s hitrostjo 10 do 12 metrov na sekundo dalje skozi ozko, skalnato sotesko. Kar na 6 kilometrov daleč naokrog je slišati hrumeče bobnenje teh besnečih množin voJe. Če pomislimo, da vsebuje skupna moč
▼ode vse Finske 12 milijonov konjskih sil,
ki jih dežela more uporabiti za industrijo, a za zdaj ni izrabljena niti petina teh sil; če pomislimo, da sestoji 30 odstotkov vse Finske iz močvar in barij, ki se morejo izlahka spremeniti v gozdove; če dalje pomislimo, da je v današnjih dneh Finska tista dežela,
ki ima največ gozdov v Evropi
in ki tega lesa niti od daleč ne more sama izrabiti, marveč ga izvaža — tedaj si moremo vsaj
približno predočiti, kako ima Finska glede na gospodarstvo še bogato bodočnost!
Finska ima — ko sploh severne pokrajine — 50 dni samo noč. A poleti je zato na Finskem izredna svetloba in so noči tedaj tako svetle, da moreš skozi 50 noči tudi brez luči ponoči delati. Posebnost Finske je tudi to, da je v poletnih nočeh, v juniju in juliju, huda slana, ki neizmerno poškoduje rastlinstvo, da je radi tega marsikdaj celč lakota v deželi.
Nekaj pa je, kar prevzame slehernega tujca, ki pride na Finsko: da je veliko obširnih pokrajin, kjer je zemlja nedotaknjena, kjer je veličastvo miru tako brezmejno, da človek onemi spričo te veličine. — Trda in okrutna je borba finskih kme tov za vsakdanji kruh. Saj je rodovitne zemlje ta ko malo in so razna barja in močvirja težko dostopna, da more človek iz njih iztisniti kako zrnce žita, kak sadež za prehrano. Težavna je ta borba, dasi daje zaslužka tudi lov na ribe in prodaja lesa.
Poznamo pa še drugo moderno, jako kulturno Finsko, ki ima precejšnja mesta in zdravilišča. Tujcu se bo zdelo, da ima Finska razmeroma malo mest. Ima jih le 6, kjer je po 25.000 prebivalcev. Glavno mesto Finske je Helsingfors, zdaj Helsinki, »belo mesto severa«, ki ima čudovito okolico. Tu je polno stavb v moderni, finski stavbarski obliki. Zlasti znamenit je kolodvor, ki ga je sezidal finski arhitekt Eliel Saarinen. V Helsingforsu vidiš vso Suomi v najpestrejši podobi.
Na vzhodu sta važni mesti Viborg, nekoč branik zoper Ruse, in Kotka. Obe mesti sta tudi najvažnejši evropski pristanišči za izvoz lesa. Jako prijetni so okraji Ruovesi in Virrat na severu in Kangasala na jugu, ki ležijo med jezeri. Iz največjih finskih industrijskih mest, iz Tammerforsa in Ha-meenlinne vodijo razne ture v notranjost dežele. Vzdolž položne avtomobilske ceste se pasejo črede severnih jelenov. Pelješ se s turistovskim avtobusom skozi Ivalo v Petsamo, kjer žari že severni sij več ko dva meseca nad obzorjem in koder se polagoma bližaš severnemu Ledenemu morju ...
Kakršna je pokrajina Finske, takšni so tudi njeni ljudje: grčavi, oglati, a zaeno odkriti in brezpogojno pošteni. Prebivalstva je približno 3 in pol milijona in več ko 88 odstotkov jih pripada fin-sko-ugrijskemu plemenu. Jezik in značaj Fincev je prav posebne vrste. Pravijo, da so Finci otožni in preudarni, ki vse počasi in natančno premislijo. Finci se nikoli ne prenaglijo. Njih ljudski pregovor pravi:
»Bog nam je podaril čas, ni nam pa rekel, naj
hitimo.«
Finca ne moreš podkupiti, ne mu predrugačiti mišljenja in delovanja, Jako je pobožen in je požrtvovalen za domovino. Prav za prav je Finec skozi in skozi kmet. Trpežen je, žilav, kremnit in spoštuje postave in ljubi red in poštenje in je ponosen na svoj dom. Na zahodnem delu dežele je ljudstvo skromno, a trmasto; tu so pravi kmetje in ribiči. Na vzhodnem delu pa so ljudje bolj gibkega duha, tu so doma trgovci, umetniki in obrtniki. Na južnem delu Finske so takozvani Sveko-mani, potomci švedskih priseljencev, ki so plavo-lasi in sivih ali modrih oči. Ti imajo romarsko kri svojih pradedov. Zato so rojeni pomorščaki, ki neustrašeno vodijo ladje v daljne, prekomorske dežele. V zadnji tretjini preteklega stoletja so Sve-komani sklenili, da zavržejo švedski jezik in so se oklenili finščine. S tem so svojo državo okrepili, ker so se tesneje priklenili nanjo. Le tako si moremo razlagati to, da se po svetovni vojni Finska glede meja prav za prav ni nič spremenila.
Suomi — dežela tisočerih jezer in nedotakljive deviške zemlje, domovina majhnega, a mogočno napredujočega ljudstva, polnega žilavosti in vedrega duha — privablja sleherno leto vedno več inozemcev v svoje čudovite pokrajine. Tu je človeku prijetno in domače in kaj kmalu vzljubiš to skromno, izredno snažno in zdravo Finsko.
Trideset tisoč golobov je zletelo z olimpijskih prostorov ,da so vsemu svetu oznanili, da se jc začela
XI. olimpijada.
Finci Salminen, Askola in Isohollo (zadaj
Borbe
Kakšno razburjenje je bilo v bazarju v Bom-bayu, ko se je zadnje dni ko blisk raznesla novica, da je Gandhijev najstarejši sin Hiralal Gandhi prestopil v mohamedansko vero. Vsi listi so že ob 5 popoldne naznanili to občinstvu. Veliki Mahatma Gandhi nima veselja s svojim najstarejšim sinom. 2e pred leti so bili mnogi te misli, da 50-letni Gandhijev sin ne bo dolgo živel v senci svojega očeta. Spreobrnitev tega velikega Hinda je povzročilo mohamedansko misijonstvo »Islamic Mis-sion of Bombay«.
Verski boji so v Indiji zdaj, kakor tudi že pred leti, velikega pomena in nacionalno gibanje je zmeraj poslušalo, da bi združilo hinde in moha-medance. Tega še do današnjega dne ni moglo uresničiti. Za zdaj so pariji, to je nedotakljivi, na površju vsega zanimanja. V letih 1934-35 se je Gandhi na vso moč zavzemal za parije in je zanje zbiral denar. V svojih govorih je prosil Hinde višjih kast, da naj se sporazumejo v svojih nazorih z nižjimi. To je pa višje kaste močno razburilo zoper Gandhija. Dr. Ambedkar, ki je hind nižje kaste, je sporočil, da je neenakost podlaga hind-
Japonec Murukosa), zmagovalci na olimpijadi.
v Indiji
ske vere in njene etike.
Edina pokrajina, ki hindsko vero še priznava za neomejeno državno vero, je neodvisno kraljestvo Nepal, ki na severovzhodu meji na britsko Indijo. Noben Evropec ne sme brez dovoljenja, ki ga je pa težko dobiti, prestopiti meje Nepala. Ko je prejšnji podkralj lord Curzon želel obiskati Nepal, mu je nepalška vlada odgovorila, da je lord Curzon dobrodošel, ne pa podkralj Curzon. Le dva najvišja poveljnika britsko-indske armade sta smela priti v Nepal. To je v zvezi s tem, da mora Nepal za britsko-indsko armado dati vsako leto več milijonov rupij. Anglikanski metropolit v Indiji je dobil dovoljenje, da je obiskal Kat-mandu, glavno nepalsko mesto. Vendar se bo moral vsak dan javiti policiji in povedati, kaj je tisti dan počel. Teh predpisov se morajo držati celo člani britskega poslaništva, ki je edino, Iti sme bivati v tej državi. Radi takih strogih predpisov glede meje hoče Nepal obdržati svojo neodvisnost in svojo hindsko vero. Kralj je ondi svet, a državo vlada nepalski maharadža, čigar služba je dedna.
Borbe na višinah kraj Madrida. Uporniki bolj in bolj obkrožajo Madrid. Za sleherno ped zemlje
so silni boji.
Pozor!
Ko se spomladi ali poleti sprehajamo, vidimo večkrat, kako ta ali oni — bodi otrok ali odrasel — vtakne v usta kako travico, cvetko ali sploh kak del rastline. Žvečijo jih tjavendan, ne misleč na kake posledice. Čeprav ne vsebuje ta ali ona rastlina nikakršnega strupa, more pa prah, ki je vedno na rastlinah, jako hudo učinkovati. Zakaj, delci prahu so pri žvečenju pomešajo s slino in pridejo tako v ustno votlino in se razvijejo prav nevarne bakterije v grlu.
Zato naj zmeraj, zlasti pri otrocih, strogo pazimo na to, da si prej umijejo roke, preden vzamejo kruh v roke ali kako drugo jestvino, če so imeli prej opravka z rastlinami.
Zlasti je pa v tem pogledu paziti pri šmar-nicah, ki jih vsi radi trgamo, ker imajo cvetovi šmarnic strup. Ime mu je gl.vkosid convallamarin in je jedkega okusa. Z njim se lahko prav nevarno zastrupimo. Nekdo je lani žvečil cvet šmar-nice in se je tako zastrupil, da je bil navzlic zdravniški pomoči že čez 24 ur mrtev.
Na uro 2500 vozit
Na najživahnejšem berlinskem trgu so v 14-ih urah našteli 34.350 raznih vozil: osebnih in tovornih avtov, motornih koles, omnibusov, tramvajev, navadnih voz in koles. Torej prevozi ta trg — Aleksandrov trg v Berlinu — vsako uro 2454 vozil.
Okno v vsemirje
Ruski zvezdoslovec prof. Kropin hoče napraviti naravnost fantastičen poskus o vplivanju ultra-vijoličastih žarkov. Profesor pravi, da bo spuščal v zrak balone, ki bodo napolnjeni z vodikom in amonijakom. Baloni so tako zgrajeni, da se v višini 20 do 25 km razpočijo. Plini bodo prosti in naredila se bo plast kisika in ozona, ki ju ultra-vijoličasti žarki morejo prodreti. Tako bo odprto okno v vsemirje.
Zagovorniškn cvetka
Neki zagovornik jc takole zaključil obrambni govor:
»Obtožba državnega prnvdnika jc podobna mehurju iz milnice: razpoči sc in ničesar drugega nc ostane ko slamica, za katro sedi moj nedolžni klijent, dunušnji obtožcncc!«
Če hočete vedeti,..
Hijacinta ima ime po Hijatinhosu, ki je bil sin kralja Arniklasa. Iz ljubosumnosti je ubil tekmeca in iz njegove krvi je vzklila krasna cvetka — hi-jicanta, duša rajnega.
Rododendron ne pomeni ničesar drugega ko drevo pomladi.
Japonski cesar ima rodovnik, ki sega za 122 rodov nazaj.
Školjka-bisernica se na uro pomakne za 9 cm naprej; je torej vse bolj počasna ko polž.
Mehiški Indijanci najrajši jedo jajčeca neke stenice, ki živi v vodi.
Orjaške čebele v Indiji si gradijo po 18 čevljev visoko satovje.
Normalna topliha ptičjega telesa je 44 stopinj Celzija (človeškega 37 stopinj).
Štiri milijone kilogramov sira je zmeraj v zalogi v slavnih skalnatih kleteh v Roquefortu (ro-keforški sir).
Pol milijona frankov sta vsako leto izdali za dišave: slavna madame Pompadour in kraljica An-toinetta.
En gram radija tvori na leto 876.000 kalorij, toliko kakor 100.000 kg najboljšega premoga.
Kako se upate seči v moj žep?
Oprostite, 6eni mislil, da so moje hlače, ker
Upi V.Ol I IC, OCIll 1U10111,
imam doma prav takšne!
Važna odločba državnega sveta:
Advokat ne more postati sodnik upravnega sodišča
Zadnja leia ie bil običaj, zlasti v južnih krajih naše države, da so se postavljali za sodnike iu tudi za predsednike upravnih sodišč advokati, kar je bilo v skladu s členom 11 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih Ta člen namreč pravi, da sc smejo postaviti za predsedniku in člane upravnih sodišč samo oni, ki imajo diplomo o dovršeni pravni fakulteti in ki so prebili, in sicer: za predsednika najmanj deset let, za sodnike pa najmanj osem let uradniške službe v sodni ali upravni stroki ali kot javni pravni zaslop-niki (advokati).
Z razsodbo z dne 20. maja 1936, št. 85B3, pa je državni svet razveljavil ukaz, s katerim je bil v smislu gornjega zakonitega predpisu postavljen advokat K. za sodnika upravnega sodišča v S.
Zanimivi so razlogi sodbe državnega sveta, ki se glase:
Z odredbo člena 11 zakona o dražvnem svetu in upravnih sodišč so bili res predpisani pogoji za postavitev sodnikov upravnih sodišč. Rilo ic dopustno, du sc poleg uradnikov poslavljajo tudi advokati.
Glede tega predpisa pa ie treba naglusili, da jc bil pogoj — osemletna uradniška služba v skladu s tedanjim uradniškim zakonodajstvom, po' katerem je bila za višje položaje odločilna celokupna doba službe brez ozira na prejšnji položaj.
Kot odredba speciijalnega zakona je navedeni člen II zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ostal v veljavi tudi še potem, l<o je stopil v veljavo uradniški zakon iz leia 1923. Toda z uradniškim zakonom iz leta 1931 ic ta predpis spremenjen tako v pogledu dobe uradniške službe, kakor tudi v pogledu mogočnosti postavljati pravne zastopnike za sodnike upravnega sodišča.
Z uradniškim zakonom iz leta 1931 ni sitni o ukinjen uradniški zakon iz letu 1923, ampak so z njim revidirane ludi odredbe špecijailnih zakonov, ki so predvidevali pogoje za poslavljenje uradnikov v posebnih strokah službe. Po sislemu lega zakona za postavljanje na viišja mesta" državne službe ni več odločilna celokupna clobu izvršene službe, kakor ic bilo to prej, ampak je merodaina siužba v vsaki skupini posebej. Iz pripravniške službe (§ 47) se more pripravnik postavili samo v najnižjo skupino stroke, a nadaljnjo napredovanje je mogoče samo po izpolnjeniju rokov, ki so predpisani za vsako skupino posebej v § 49 uradniškega zakona. Tako more priti v službo v višjih skupinah samo, kdor ie prešel poedine nižje skupine. Za sodnika upravnega sodišča, katero mesto sc začne s IV. skupino, 1. stopnje (§ 3461, more torej biti imenovan oni, ki je odslužil tri leta državne službe v IV. položajni skupini, 2. stopnje. To pa se more zgoditi šele po osemnajstih ali celo po dvajsetih letih službe vsled rokov predvidenih v § 13 in 4l> uradniškega zakona. Odredbe špeciialnih zakonov, ki predpisujejo krajše roke, kakor § 49 urad. zakona, so
Klevetnlkom
kratek odgovor
Kostanjevica, 5. avgusta.
Danes, ko imamo svobodo ljudskega odločanja, svobodo govora in tiska, se najdejo ljudje, ki razširjajo med ljudstvom vesti, češ, da se bo krški okraj razcepil in razcefraf^Kostanjevico so prislonili okraju Brežice, prav tako Sv. Križ, Št. Jernej so zemljepisno opredelili obližju Novega mesta, okraj krški bi naj pa bil oskubljen, čeprav je v vseh časih politične razdelitve vprav ta celota bila najbolj teritorijalno in fiskalno ustrezajoča tvorba, ki jo je ustvarila ne kaka politična klikar-sko oporlunistična sekta, pač pa živa volja občanov vseh občin, združenih v homogenosti potreb in zahtev.
Ker se je z zvezo cepitve okraja vnašala tudi najvišja, za to kompetefitna osebnost, je več kol naša dolžnost, da natolcevanje in potvorjene vesti pobijamo.
Čudimo se, da se v času resnične demokracije in v času najresnejših prizadevanj, ustvariti v narodu pravo sožitje in realizacijo ljudske volje, pojavljajo take vesti, ki nimajo namena pomirjati ljudskih struasti, pač pa jih celo razvnemati To škoduje narodu in državi in s takimi škodljivci je treba obračunati.
Najvišja oblast o stvari sploh ni obravnavala in ne razumemo, od kje so se pojavile plašljive vesti, ko vemo, da o celi zadevi še ni bilo na tne-rodajnih mestih niti govora, kaj šele tozadevnega predloga.
pas fjon
Meni • _ zdi, da moramo o škofjeloškem pasi-jonu še pisali! Ce bi bil imel svoj ča? »Ljudski oder« to besedilo, se ne bi lotil drugega, dasi v dvorani ne more imeti tistega učinka kakor na prostem. (Prav žal mi je, da ga nisem mogel videti, ko so ga igrali akademiki.) V Škofji Loki so problem debro rešili, morda bi bilo še boljše, če bi bili vsi govorili škofjeloški dialekt, ker je zmerom ostal vtisek procesije. Ker je procesija, ostanejo vsi pogreški človeški, vse zadrege ostanejo kot mik, vse lepote stare umetnine človeka umetniško in versko poživijo. Zdi se kakor s tistim Kolumbovim jajcem: to bi lahko tudi kdo drugi. Zdaj! »Pcsijonu« je treba vzeti občutek prave resničnosti, pa postane človeško bližje in gredo tudi Kristusove nerodnosti na ta račun. Nočem pisati kritike. hotel sem samo povedali, da bi ga lahko še in še ponovili, zmerom več bi imeli obiskovalcev, ln Kristus! Ce bi bil ostal pri dialektu, bi bil še boljši Nisem več mogel priti nekoliko bližje, a kar sem videL mi je zelo ugajalo. Strinjam se, nai bi postal to naš »oberauafgamski* tekst- Drugič naj bi bili pevci vidni. Ali ne bi mogli priti s procesijo in potem ostati nekje na odru? Meni se dozdeva, da bi bilo bolje. Da bi morali pa boli skrbeti za red. da bi bila stojišča ločena od sedežev, to bi pri takem navalu bila res nadčloveška naloga.
Ker ie baje tir. Debetjak nekoliko spremenil ali priredil stari lekst, ne bi škodilo, čc bi bilo pred Pilatom nekoliko več svetopisemskega besedila: mislim Barabo, in način izsiljevanja 1'ilatove sod be. Ce bi še nekoliko j^ome^ali nekaj jievcev med gledalce za zadnjo pesem da bi jo začeli vsi peti. bi bila sivar bolj živo zaključena. Pevci med gledalci ne bi smeli biti odrsko napravljeni, dočim nai bi bili oni v procesiji oblečeni v narodne noše.
Narte Velikonja.
ukinjene s tem zakonom (§ 339). Ker je člen 11 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih predpisoval 8 letni rok, torei krajšega kakor § 49 j .uradniškega zakona, je zalo s tem .zakonom ukinjen.
Ze zaradi tega, ker je člen 11 zakona o držav-1 nem svetu.in upravnih sodiščih ukinjen v pogledu trajanja uradniške službe, po kateri se ic moglo doseči mesto upravnega sodnika, se smatra, dej je ukinjen ludi v pogledu pravnih zastopnikov, katerih praksa ie - bila izenačena z uradniškim zakonom. Uradniški zakon n^ti ne govori o dobi pravno-zastopniške prakse, kakor člen 11 zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih in to zaradi tega, ker la zakon praviloma ne dopušča prestop iz svobodnega poklica v uradniško službo. S tem ic urejeno napredovanje uradnikov iz nižjih skupin v višje (§ 47, 48 in 49), iz česar izhaja kot pravilo, da more doseči višje meslo službe, kakor je lo služba upravnega sodnika, samo, kdor napreduje do te skupine (IV/1) po nižjih skupinah. Prestop iz svobodnega poklica ie dopuščen samo izjemoma in to samo v primerih navedenih v S 39 urad. zakona. Po leni paragrafu pa ie sprejem v državno službo iz svobodnega poklica dovoljen' samo na mesta, ki se začno s III. položajno grupo navzgor, in to v izjemnih primerili, kadar lo zahtevajo posebni interesi državne službe. Ker sc zvanic sodniku upravnega sodišča začne s IV. skupino, I. stopnje (§ 346 urad. zak.), torej pod III. položajno skupimo, v katero je dovoljen sprejem iz svobodnega poklica, ni dopustna postavitev pruvnega zastopnika v lo službo.
V 59 toč 4. urad. zak. ic siccr predvideno, da veljajo za sprejem advokatov v sodniško službo in za državnega tožilca odredbe zakona o sodnikih rednih sodišč in zakona o državnem tožilstvu. Toda za sodnike upravnih sodišč nc velja nobeden leli zakonov, ampak edino le zakon o uradnikih, po katerem se advokati ne morejo poslavljali za sodnike upravnih sodišč.
Iz navedenih odredb izhaja, du ni dopustno imenovanje pravozastopnika za sodnika upravnega sodišča in da ie s tem, spremenjena od-rtosrio ukinjena odredba člena 11 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, ki jc dopuščala to možnost. V prehodnih odredbah urad. zakona predpisuje § 277, da vse odredbe dosedanjih zakonov, s katerimi so urejena razmerja državnih uslužbencev, kolikor s tem zakonom niso izrecno ukinjene, prestanejo veljati z dnem, ko stopi tu zakon v veljavo, razen .odredb, ki se s tem zakonom izrecno puščajo v veljavo. Ker navedeni člen 11. zakona o drž svetu in upravnih sodiščih ureja | razmerje državnih uslužbencev, ker določa pogo-ie,' pod katerimi se more doseči služba sodnika upravnega sodišča in to v protislovju z urad-j nislciim zakonom, ie s cit paragrafom člen 11 na-i vedemega zakona ukinjen v kolikor se tiče postavljanja oseb iz svobodnega poklica.
Kamnih
Dokument iz dobe .JNSi Ko je bil bivši oblastni poslanec Isidnde Novak^i&.Nevelj na. jiodlagi goro-stasiiih obtožb v konfiitaciji in v zaporu, da ga postavijo pred sodišče za zaščito države, jc nevelj-ska JNS-arska občinska uprava poslala na sodišče spričevalo, ki je zaznamovano v vložnem zapisniku občine Nevlje pod. št. 522 od 22. februarja 1934 s pripombo, da je o Nandetu Novaku poročano, da je na dobrem glasu in ima premoženje. Pa se je g. Novak informiral na sodišču, kakšno spričevalo so niti napravili nasprotniki o »dobrem glasu«, 'tam pa stoji dobesedno: »Spredaj imenovani je splošno znan, bojevit pristaš SLS. Avtonomist,' punktaški privrženec. Ima veliko premoženje, za katero pa se ne briga dosti, ker mu je glavno opravilo strankarska politika.«
Spomenik v svetovni vojni padlim Kamničanom bi radi postaviil. lihaino zbranih 50110 din, obljubljenih pa 10.000 din. Pa se je ponudil la in oni iu še tretji, da napravi skico za sjiomenik, ki naj bi stal tam pod lipo na Žalah. Eden je bil vnel za spomenik v obliki kapelice, drugi si ga je zamislil podobnega, kot je naše krvavo znamenje, imeniten spremenljiv |>a ni ne eden ne drugi. Zelo smo bili Kanmičani za hvaležni za |)ozornost iu smo se odločili za onega s kapelico, ga naročili in plačali, postavili ga pa seveda ne bomo. Zdaj smo jirejeli tudi račun za spomenik v obliki znamenja, ki ga nismo naročili- Morda ima še kdo kakšen načrt na razpolago, da Kanmičani izčrjiamo fond iu nain ne bo treba delati spomenika.
Tretje leto francoskega krožka v Kamniku. Med kamniškimi kulturnimi društvi iiosebno živahno deluje Francoski krožek, ki ga že od ustanovitve vodi požrtvovalna predsednica ga. prof. Klavdija Zvokelj-Gabrijelčič. Krožek je v zadnjem letu spet obogatil svojo knjižnico in je vneto skrbel za poglobitev kulturnih stikov med obema prijateljskima državama s tečaji iu predavanji, ki so bila vedno zelo obiskana. Začetniški tečaj je vodil g. Lesavicky, nadaljevalnega ga. Zvokljeva. pri konverzacijskem pa so pole" gospe predsednice imeli predavanja g. Zika, ga. Rusova, ga. Finkova in ga. Jerasova, ki je predavala o francoskem kmetu in o francoski narodni pesmi. V skioptičuih predavanjih nam je g. prof- dr. Fajdiga predstavil pariško kolonijalno razstavo, g. prof. Lacroix pa lepoto francoskih Alp. Krožek je skozi vse leto prirejal tudi zabavne večere /. deklamacijami, pevskimi točkami in igrica mi, pri katerih so sodelovali gdč. Vremšahova, Sle letova in Nada Debevčeva ter gg. dr, Žvokelj in Vlado Fajdiga. Krožek ima svoje prostore v vogalni sobi Kamniškega doma, kjer je dal svojo knjižnico in čitalnico na razpolago tudi letovi-ščarjeni.
Zarfofje
Zahvala. Društvo za varstvo otrok in K.IS v Zagorju ob Savi je priredilo v nedeljo, dne 1!). julija t. 1., dobrodelno tombolo. Ker je bil čisti dobiček namenjen revni rudarski deci, stn odbora napravila več vlog na razne tvrdke, podjetja in razne osebnosti za pod|>ore v blagu (dobitki) in v denarju. Vsem, l<i so |>rošnje uslišali, ki so na la ali on i način pripomogli do vsaj delnega uspeha tombole, sc gori omenjena odbora iskreno zahvaljujeta v imenu revne dere zagorske doline.
Dva nova grobova. V četrtek popoldne so pri-peljall iz Hrastnika in položili ii;i zagorskem po-kopališču k večnemu počitku 75 letno Pavlo Han-zingerjevo, iz ugledne steklarske rodbine. Pogreb, |>ri katerem je sodelovala tudi hrastniška steklarska godim, dokazuje, kako zelo je bila blaga j>o-liojnicii priljubljena v Zagorju In Hrastniku. — NnjlcpSi pogrebi v Zagorju so p;ič takrat, kadar rudarji pokopavajo svojega tovariša, ki mu je pri njeuovoni težkem delu ugasnilo življenje. To jo
Z olimpijade v Berlinu:
Dramatična borba na 10 km
Podrobnosti o uspehih in neuspehih Jugoslovanov
Berlin, avgusta.
Olimpijske igre so se pričele velikopotezno, kakor so bile zamišljene in pripravljene. Po Berlinu se valijo rek« tujcev, po lokalih Kurfiirsten-da nima stoje pred vrati portirji in zaustavljajo vesele goste. Ni več prostora . . .
Olimpijski stadion je po dvakrat do trikrat dnevno prenapolnjen, dasi se vrši istočasno nogomet v poštnem stadionu, rokoborba v Deutschland-halle, petoboj v Grunewaldu, hokej na posebnem igrišču itd. Cene vstopnicam se sučejo od Din 15 do Din 600. permanentna za glavni stadion stane Din 14C3.
Danes dopoldne so bili samo predteki na 400 m čez zapreke in predtekmovanja v metanju kladiva. Vrh tega je še deževalo. Vendar je prišlo v stadion okrog 70.000 gledalcev.
Uro za uro izdajajo tiskarne nove izdaje časopisov z najnovejšimi rezultati. Ko se po tekmah borite za mesto v cestni ali podzemski železnici, vam že pouujejo časopise z najnovejšimi poročili in slikami. 100.000 ljudi prisostvuje tekmam osebno, milijoni »doživljajo« po časopisju in radiu. Saj je prišlo v Berlin 1500 novinarjev, ki ure in ure .pišejo in poročajo. Za radijske reportaže so pripravili 40 kabin, Imenujejo jih »01ympia Wellsen-der« in ta naziv po resnici zaslužijo.
Jugos.ovani ne bodo izgubili ničesar
Otvoritvena prireditev je bila veličastna. Kljub lemu so bile nekatere narodnosti nezadovoljne: pozdravljanje tekmovalcev ni bi(o enako navdušeno in »enakopravno«. To končno ni tako pomembno, zakaj masa v stadionu je pozdravljala le najmočnejše in najslabše in zlasli eksotične tujce. Gosto Rico so pozdravljali, ker je imela samo enega zastopnika, Avstrijce kot pobralime, Bolgare radi efektnega pruskega koraka, Francoze radi lega, ker so »kljub vsemu« prišli.
Kdor je bolel, da ga tisoči Nemcev pozJravijo, je moral dvigniti desnico. Taka je lu nastrojenosl mase. Jugoslovanom menda ni šlo zu poseben eiekl, zato so pozdravljali mirno z okretom glave. Naš zastavonoša inž. Stepišnik je povesil zastavo že 100 korakov pred častno tribuno, med tem, ko so nekateri drugi, ki so hoteli »vžgati«, nagnili zastavo in dvignili desnice na ostro povelje tik pred častno tribuno.
Na lahk oatletskih tekmah nc bodo naši ničesar dobili in ničesar izgubili. Spričo premočne konkurence bi bilo vsekakor bolje, da bi nekatere naše atletinje in atleti sedeli na tribunah in gledali, kakor pa da so se prijavili k tekmam. Prijaviti se in ne nastopiti, kakor so lo storili Dremil, Marlini, Nikliazi, Kovačič in Stefanijeva, je seveda zelo odveč.
t O uspehih naših smo že poročali. Bauer je bil v predteku na 100 m poslednji s časom ca. 11.5, kar je zelo slab rezultat. Pri skoku v višino ni mogel naš Mohr ničesar doseči, zakaj v finale so prišli le oni, ki so preskočili 1.85 m. Mohr je preskočil le 1.70 m.
Izvrstno se je držal Aleksa Kovačevič v su-\\tujti krogle. Na predtekmovanju je imel en sunek oelo preko 15 m, toda je prestopil. Da bi se plasirat, lega ni pričakoval nikdo, zakaj celo Amerika-nec Zaitz, ki je dosegel 6. mesto, ie pognal kroglo 15.32 m.
Čisto odveč je bilo, da je naš JOO pripravil za metanje kopje .leleno Stanojevičevo in Zulejko Slefaninijevo. Sploh se mi zdi, da ženski šport ne spada na olimpijado Pri Grkih so bile ženske zadovoljne, če so smele na tribune, naše pa bi hotele tekmovati . . . Zulejke v areni nisem videl, da je raje gledala, kako jc Jelena metala kopje 14 m manie od prvakinje Fleischerjeve. Jelena je vrgla kopje (le) 29.80 m in se je tolažila s tem, dn je neka Američanka metala še slabše.
Nauk te točke je bil: dekleta, pustite tekme moškimi
V	predickili na 800 m ie od Jugoslovanov nastopil samo Goršek. Vtis, ki ga je napravil, je bil simpatičen. Najpreje se je razgibal, kakor to delajo »veliki«, nato se je malo vznejevoljil, ko je dobil zunanje starino mesto, nato se je pripravil. Pri prvem startu je švignil prezgodaj. Drugič starta pravilno, vendar se mora kot zunanji priključiti skunini kol poslednji. Že v prvem zavoju se bori za boljše meslo. Zdi se, da ga nekdo odrine. Za tem se bori proti Peruancu Marcenaru in ga dejansko prehiti. Njegov čas na 4C0 m je 58.2. Do 600 m leče s skupino, za finish nima več moči. Razdalja med Williamsonom, Iii teče skozi cilj in med Gorškom, ki je peti, znaša nekaj nad 15 m. Witliamsonov čas je 1:56.2, 3. Comvvag, Kanada 1:56.2, 3. Bool, Nova Zelandija 2:56.6, 4. Hiibscher, Avstriia, 5. Goršek, Jugoslavija, 6. Marcenaro, Peru. V finale pridejo samo prvi štirje.
Nikliazi, ki bi moral teči v 6. predteku, ni nastopil.
V	metanju kladiva smo imeli dva močna predstavnika: Slepišnika in Goiča. Vendar sta oba v predlekinovanjih izpadla, zakai 45.90, kar je dosegel Slcpišnik in 45.50 (Goič), je preslabo za finale na berlinski olimpijadi. Tolažiti se moramo s tem, da je izpadel tudi Čeh Knotek, ki je imel že rezultate preko 50 m in Avstrijec Janausch. Najboljši na predlekmi je bil Nemec Hein, ki je zalučal kladivo 52.20 m.
Johnson nashakuje 2 08 m!
Vse kaže, da se bodo črnci tudi v Berlinu močno afirmirali. V skokih in tekih na kratke proge jih čakajo zlate kolajne, za katere se bodo z vsem srcem borili.
Če bi me vprašali, kaj mi je doslej na tekmah najbolj ugajalo, bi bil v Zadregi. Borba na 10.000 metrov, skok v višino, teki Ovvcnsa in Edvvardsa, vse lo je bilo na višku. Po 40 letih, odkar se vršiio moderne olimpijske igre, se je včeraj prvič posrečil skok v višino preko 2 m. Tak skok je užitek prve vrste in zlasti še. če ga izvaja črnec Johnson, ki skače brez vsake vidne težave. Nad prečko lože vodoravno, desno koleno skrči k prsom, z rokami upravlja težišče in z lahkoto preskoči višino, ki je mnogo višja od višine postavnih mož.
Skoki na berlinski olimpiiadi so bili rekord zase: višino l,?1m j« preskočilo 21 atletov; pri tem sta skakala dva črnca še vedno v trenirki. Višino 2 m, kar pomenja nov olimpijski rekord, so preskočili štirje: trije Ameriknnci in Finec Kot-kas. Za tem so dvign:ii prečko na 2.03. Johnson
lirični tudi pogreb žrtve rudniške nesreče v kolre-deškem rovu (lasiora Alojzija, Id so ga v petek |>qpoldne v spremstvu rudniške godbe, zastopnikov rudnika in številnih rudarjev |k>ko|iali na zagorskem pokopališču. Ob od|)rtpm grobu sc jo po-slovil od njega rudar Slamnik, pevci pa so mu zapeli par ž.atosliiik.
preskoči zopet z lahkoto. Pomislite, Johnson še niti enkrat ni nodrl prečke! Navdušenje je velikansko, dasi se Nemci skoraj samo za one discipline zanimajo, k|er imajo svoje kandidate za zlate olimpijske kolajne.
Prečko dvignejo zopet višje. Grobna tišina zavlada v stadionu, ko spiker najavi: »Johnson bo poizkusil sedajlc porušiti svet. rekord. Prečka je na višini 2.08 m.
To je drzno! Dolgokraki Johnson, ki danes še ni podrl prečke, slači dolge hlače in se pripravlja. Dolgo preži in čaka. Menda se ne more zbrati. Napravi par korakov po igrišču in par zamahov z rokami in zopet preži. Skoči in — poruSi! Tako se je zgodilo trikrat. Morda je simpatični g. Johnson »letal previsoko«.
Rezultati: L Johnson 2.03 m, 2. Albriton 2.00, 3. Delos 2,00 m — vsi trije USA, 4, Kotkas, Finska 2.C0. — Vsi ti skakači so uporabljali enostavno Osbornovo tehniko prevalitve preko prečke.
Težho je, če simpatiziraie s štirimi...
V resnici mi tekači na dolge proge kai malo imponirajo. Oni samo tečejo in tečejo, dan za | dnem, leto za letom in počivajo le zato. da bi mogli | zopet teči. Večno utrujen človek, se mi zdi, ne more biti niti duhovit ali pameten, njegove vrline so le vztrajnost, trening, njegove težnje, dobra hrana in počitek.
Vsakdo jc po svoje srečen in končno tudi tile tekači, ki se borijo na lO.OOOm za slavo svojega naroda. Zdi se mi celo, da nekaterim tak tek prav dobro pristoja. To so Finci in to je Japonec Mu-rakaso. V peklenskem tempu obvladajo kroge, korak je dolg in lahek, borba povsem prikrita. Igra? Bog ve, kako je v srcu resnega Japonca, ki upa na zmago, ki je sposoben za zmago -— vendar ima tik za seboj tri Fince, Nurmijeve učence, ki mislijo isto. Poljak Naji Jožef, ki je bil med favoriti, jc že davno zaostal, mnogi se borijo obupno, lrf-dijec Raunk Singh, ki nosi modro pentljo v dolgih črnih laseh, leče udobno in ga ne briga, da je daleč poslednji. Prav tako je nastopil in zaoslal tudi pred osmimi leti v Amsterdamu.
Zanimajo nas samo še prvi štirje: Japonec — ali Finci? Na polovici proge prehitijo Finci Japonca. Vendar se razdalja niti za meter ne spremeni. Kakor stroj štirih teles se premikajo naprej. Murakoso še vedno upa. Njegovo upanje ie goreče, volja za zmago se spreminja v strast, ki vzpodbuja noge. Murakoso zopet vodi! In zopet ie poslednji. Pred niini trije plavolasi fantje z modrim križem na prsih. Slika se jc že parkrat spremenila: Murakoso je bil vselej prvi ali poslednji.
Ko se približuje poslednji krog, sc Finci spomnijo na naročilo svojega mojstra Nurmija: poslednje moči potrošite na poslednjih 500 m. Finci na« preduiejo, Japonec ne more ž njimi, Vsakdo, ki je to borbo gledal, bi mu rad pomagal. Borba se kon: ča kakor drama, v kateri mora za vsako ceno nekdo pasti. Stotisoči *o navdušeni, ko teče skozi, cilj Salminen (30:15.4 min.), tik za njim Askola (30:15.6 min.) in kot tretji Iso-Hollo (30:28.2 min.). Finci sa na cilju čistp sveži, 5 sek. za njimi, priteče Murakoso, kateremu ploskajo prav ta|j§««||akor zmagnfl valcu, Anglež Burns je "peti, Arjferitinec Zabalri šesti.	!'
Na tribuni med častnimi gosti sedi mož, ki je sedajte srečen, kakor zmagovalci tam spodaj. To je Nurmi. Njegov svetovni rekord na 10 km 30:06.2 je bil pravkar v smrtni nevarnosti. Ostal ie pri življenju. Če ga tako težka borba, kakršna se je pravkar vršila med Finci in Japoncem, ni uničila, bo še dolgo živel. In poleg tega: Nurmiievi učenci so si priborili zlato, srebrno in bronasto kolajno. Bravo, Nurmi!
Današnji pr&rfram
V četrtek 6. avgusta v Rertinu.
Lahka atletika šc vedno stoji v ošpredju vsega zanimanja slotisočev, ki že peli dan prisostvujejo gigantskim borbam v Berlinskem stadionu.
Kaj bo daoes v lahki ctletfki?
Dopo'dne ob 10.30 prvi predteki na 400 m ip
izločilne borbe v troskoku, kjer se zahteva kot najnižja mera 14 mt ler izločilno metanje kopja (najnižja mera 60 m)
Popoldne ob 15.00 medteki 110 m zapreke, ob 15.15 drugi predtek na 401 m in f;nals v metu kopja. Ob 16.15 finale na U00 m. ob 16.30 finale v troskoku, ob 17.30 finale v teku 80 m zapreke — dame, ob 17.45 pa še finale 110 m zapreke.
Skupno se bo danes odddalo 5 zlitih in isto-loliko srebrnih in bronastih kolajn. Kakšni pa so ! izgleJi — v celoti ni za naše? Na 400 m nimamo nobenega zastopnika. Gaberšek (Primorjc) je trenutno naš najboljši z uspehom 51.5 še iz Prage, pa ga vendar n'so poslali v Berlin, četudi ima na 800 m takoj za Gorškom naiboljši uspeh. — V troskoku nas zastopa odlični, še mladi Mikič. ki je najmanjšo mero 14 m vprav na izbirnih tekmah za Berlin preskočil za 14 cm. Olimp, rekord v tej disciplini je 15.78 m (Natrbu, Japonska). Prav lo-likoje letos že skočil črnec Metcalfe (USA). — Kopje bodo metali precej čez 60 m. t. j. minimum. Naš novi rekord Markušič z 59.42 bo lahko ooka-) zal le dobro volio, četudi pričakujemo, da bo on 1 prvi Jugoslovan, ki ga bo zalušal preko 60 m. Svetovni rekord (77.23 m) ima Malti Jarvinen, član slavne finske športne rodbine. Njegov olimp. rekord je še iz 1. TO2. in znaša »le« 72.71 m. Tudi leto« ga je pognal preko 77 m. — 110 ni zupreke so sk6-ro absolutna domena Amerike. V teku 1500 m smo vedeli, da ne moremo računali na večji uspeh, četudi sta naša Ivo Krevs in Goršek solidna in odlična — vsaj zn naše razmere.
Marsikateri jugoslovanski rekord bi v lestvici olimpijskih rekordov od 1896 do danes Veljal za zmago komaj še leta 1908, največ pa le še 1904 ali celo 1900, v Maratonu pa je celo Luis tekel 1896 boljše.
Ne* rckortler v skoku v dalj. dr. Buratovič
ie pri izločilnih borhah v Berlinu s^cer izpadel vendar ie prvi Jugoslovan, ki ie preskočil 7 m --celo za 15 cm On ni Vane Ivanovič, ki jc doživel enako usodo pri 400 m /aorekt, « ie vendarle i 54.7 postavil nov jugoslovanski rekord — sta se-da, prav za prav edina, ki sla ime Jugoslavije vm< malo proslavila.
Danes tekmujejo trije naši kolesarji. V celoti
bo danes 11 različnih športnih panog v borbi zi olnnp. lavorike.
tlim ol L t,. I.i
S/l Slnrriii -.i .le ji v M mil,uro. ,ln lirtfn
Jaii.loai rr.liii.lt In |i<«i|mriilh" ''innm' ," ,H„
i- Vil,V i u "i'"1;;" ^'»•»J® -t-- i. m. 'jo
s., u ,.k1 > '"':>>,,>ri : . <K»liJ»*	i" rmatlvrn.
seslainok ,-laziva. Pnjalolji klubu vljudno vabljeni.
Kako je bila ustanovljena gasilska četa v Mariboru
Z nastopom ustavne dobe se je začelo precej hitro razširjati zavarovanje proti požarom, katero sta pri nas vršili zlasti zavarovalnici Phonix in As-sicurazione generali; zastopniki zavarovalnic pa so bili tudi naši prvi propagatorji za organizacijo prostovoljnih požarnih bramb. Nje, kakor tudi vso javnost, pa so k temu silile zopet dejanske razmere v naših občinskih požarnih brambah ter v izvajanju požarnega reda, kar naj ponazori dvoje primerov. L. 1870. je v mesecu aprilu javil plat zvona ogenj v Radvanju; limbuški učitelj ter en posestnik sta takoj napregla limbuško brizgalno ter pognala konje. Pri tent pa se je prednji del ojnice odtrgal, brizgalna je padla naprej, preko nje učitelj in posestnik, pri čemer si je učitelj zlomil roko, kmet pa pobil, konji pa so zdirjali z ojnico proti Bistrici. Mesec dni nato je gorela v Kušerniku viničarija ter so prišli gasit sosedi. Ko je lesena koča zgorela, pa so gasilci ugotovili, da ie ostala obokana klet nepoškodovana in v njej precej vina. Gasilci so začeli kljub protivljenju, župana in lastnika popivati ter nositi vino domov in se je ta zaključek gašenja končal šele čez dva dni, ko je bila klet prazna. V mestu Mariboru je bi! položaj sicer mnogo boljši, vendar pa je z nastopom demokracije posamezni meščan le prerad prepuščal gašenje požarov mestnim uradnikom, policiji in pa vojaštvu.
Zaradi tega dejanskega položaja gasilstva v Mariboru in okolici je občutila mariborska javnost potrebo po njegovi reorganizaciji, k čemur je odločilno prispevalo ustanavljanje prostovoljnih požarnih bramb drugod, predvsem pa ustanovitev j>o-žarne brambe v Ptuju 1. 1870. To razpoloženje je izrabilo sedaj mariborsko telovadno društvo ter je povabilo starešino požarne brambe v Celovec, Jer-giča, da je prišel v Maribor meseca februarja leta 1876 in imel agitacijsko predavanje o prostovoljnih požarnih brambah. Predavanje je dalo pobudo za ustanovitev pripravljalnega odbora, ki je dobil nalogo pripraviti pravila, sklicati javno skuj>ščino, da pravila odobri, ter zbrati potrebna sredstva pri mariborskih podružnicah zavarovalnic in s sub-skrijjcijo pri mariborskem meščanstvu. Pripravljalni odbor, kateremu sta stala na čelu prof. j. Schal-ler kot predsednik in prof. O. Rieck kot tajnik — in katera sta bila obenem tudi vodilna moža mariborskega telovadnega ruštva — je imel odločilno sejo 4. maja 1870, na kateri je redigiral pravila, sklenil sklicati skupščino meščanov ter vzel na znanje obljubo moriborskih zavarovalnic, da bodo gmotno prispevale k ustanovitvi mariborske prostovoljne požarne bramhe.
Medtem pa so državnozborske volitve z notranjim razkolom med mariborskimi liberalci, napred-njaki in levičarji končno pa tudi izbruh nemško-francoske vojne preusmerile miselnost mariborskih meščanov drugam ter se je zlasti zaradi politične zainteresiranosti mariborskih meščanov zavlekel občni zbor do 16. avgusta, ko se je vršil ob navzočnosti 70 meščanev, med katerimi so imeli večino telovadci, v lokalih Goztove pivovarne. Predsednik pripravljalnega odbora in skupščine prof. J. Schaller je jtoročal o delil pripravljalnega odbora. prof. O. Rieck pa je prediožil skupščini pravila in jih utemeljeval. Po predloženih pravilih je imela prostovoljna požarna bramba nalogo varovati mesto in po možnosti tudi bližnjo okolico pred ognjem. Požarniki se delijo v plezalce, vodarje in stražnike; vsi imajo primerne uniforme. V požarno brambp lahko vstopi vsak moralno in male-rijalno neoporečen Mariborčan, ki je dopolnil 18 let. Na čelu požarne brambe je starešina s tremi vodniki in namestniki, ki vodijo gašenje požarov. Nadzorstvo nad požarno hrambo in njenim delom ima mestna občina, ki izvaja požarno policijo; vendar je taktično starešina požarne brambe pri vodstvu gašenja popolnoma samostojen. Ena tretjina odbornikov telovadnega društva, člani plezalske ter vodne čete jk> morajo biti aktivni člani mariborskega telovadnega društva. Gospodarsko se požarna bramba vzdržuje s prostovoljnimi prispevki, pri čemer so ustanovitelji mislili predvsem na zavarovalnice, mestno občino, ki je pod vplivom dela pripravljalnega odbora votirala podporo'v znesku 100 forintov, ter s prispevki meščanov.
Mariborski gasilci bodo danes =večano proslavili 65 letnico rojstva prostovoljne gasilske čete in prikazali v unionski dvorani v slini in besedi delo nesebične požrtvovalnosti.
Kis za vlaganje,
špirit, žganje, rum
Jakob Perhavec
Maribor, Gosposka ulica 9
Mali oglasi
ilužbodpbe
Prodajalka
mešane stroke, popolnoma vešča manufakture — sc sprojme za 1. september Ponudbe brez priloge znamk z navedbami referenc upravi »Slovenca« pod št. 11139.	(b)
Izurjene šivilje
na motornih šival, strojih sprejmemo za triko perilo. - »Mela«, Smartlnska cesta 10.	(b)
Sprejmem šiviljo
vajeno krojaškega dela za na roko. Samo pismeno ponudbe. Štefan Čenči«, krojač, Kranj. (b)
Vsakovrstno
kupuje
po oaivišjib cenab CERNE,
tuvelir, Ltubliana Wolfo va ulica št. 3.
IG
i
Dražba nove večje hiše
z zemljiščem, v izmeri 2004 m*, v Kosezah št. 80. bo 7. avgusta 193(1 ob 9 pri sodišču, soba 16. Cenjeno je 141.931 Din. najmanjši ponudek je 80.206 Din.	(v)
Opremljeno sobico
v centru takoj oddam. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 11409.	(si
Upravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova li Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
Hišo
komfortno, pet sob, dva kabineta, veranda, prlti-kline, elektrika, plin, vrt, prodam za knjižice. Moste, Ciglarjeva. 15. (p)
Enodružinska hiša
z velikim vrtom za 30.000 Din takoj naprodaj. Gregorčičeva 20, Studenci pri Mariboru.	(p)
štirisfanov. hišo
prodam v lepem kraju Maribora proti Pohorju. Cena 90.000 Din Eno 5-sobno tel' tri enosobna stanovanja. Kranjc Marija, Sp. Radvanje 6. p
llanoianja
Trisobno stanovanje
s kopalnico, pritlkllnami, v sredini mesta, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11 398.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam 1. septembra. Rožna dolina cesta IV št. 32,
Lepo sezijsko stanovanje
2 sobi, event. tudi kuhinja, se odda. Kopalnica s toplo in mrzlo vodo. Komaj četrt ure od Vint-garja in Bleda. Cena po dogovoru. Lukane Andr., Zasip 2, Bled I.	(L)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. L.Jub-Ijana. Krekov trg 10. (d)
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova št. 40. najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denar nth zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Komisij, trgov, podjetje
v Zagebu, dobro idoče, ki mnogo posluje s Slovenijo, rentabilno in lu-krativno, specialne vrste, strogo solidno, Išče s^H-joznega kompanjona ali kompanjonko, perfektno v slovenski trg. korespondenci. Prvorazredno za-puslenje gospodu ali danil, sigurna eksistenca. -Potrebno je 60.000 Din gotovine. Informacije dajo iz usluge: Poslovalnica Pavlckovlč — Zagreb, Iltea 141.	(d)
Hrani;. vloge
Vseli denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P 1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1.
Hranilno knjižico
podeželskih hranilnic do 1,000.000 Din zamenjam s prvovrstno hipoteko na donosni mestni hiši. Pod »Sigurno« št. 11411 upravi »Slovenca«.	(d)
Službe iščejo
Mlad gozdar
samski, s primerno gozdarsko in lovsko izobrazbo, išče službo. Na zahtevo spričevala na razpolago. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11405. (a)
Mlad trgov, pomočnik
manufakturist - aranžer, želi premeniti mesto. Dopise pod: »Vajen mesta in dežele št. 11406 upravi »Slovenca«.	(a)
Močan voz
nosilnost 4 tone (kason), dobro ohranjen, prodam. Emil More - Smartlnska cesta 11.	(1)
Lipov med
svetel, zdravstveno zajamčen, kante 10 kg 150 Din kante 30 kg 385 Din franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Kolesa
prvovrstnih znamk, malo rabljena, nova po Izredno nizkih cenah - naprodaj pri »Promet« — nasproti križanske cerkve. (1)
Vsa letna oblačila,
lister, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite po ceni pri Preskerlu Sv. Petra cesta 14.
Za poletje in vroče dneve!
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvni. -Paket seriia S« vsebina: 15—21 m Drima oksfordov. touringov in cefiriev za moške sraice, vsak kos naimani 3 m, dalje -Paket Serija S'o» istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl). v najlepših barvah, predpasniki itd — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno .Paket seriia P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina. žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter • Paket seriia P'l« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga ■ Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Dalie najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila • Vzorci
brezplačno. »Kosmos«. razpošiljalnica ostankov. Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1.
Kolesa
kromlrana ln pontkljana, najboljših nemšk. znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah samo v Novi trgovini, Tyrševa 36.
Premog,
drva, oglje dostavlja na dom
Bartol Anton,
Tyrševa 46, telefon 35-40.
Poceni blago za kopalne plašče
dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinj-ska ulica 15.
X. Štev. 10.793/3024-1936.
Razglas o licitaciji
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za j>opravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
v skrajšanem roku 15 dni
na (lan 26. avgusta 1936 ob 11. uri
v sobi št. 3 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto uradnega proračuna, ki znaša
Din 128.287.40.
Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne '25. marca 1932, Službene Novine br. 70-XXIX z dne 26. marca 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
V Mariboru, dne 4. avgusta 1936.
Mestno poglavarstvo mariborsko.
Predsednik: I)r. Juvan.
Tinček in Tonče
iva
123.
Atlantida?
Ko so se čudoviti svetlobi približali, sta Tinček in Tonček na svoje največje presenečenje videla, da je to svetlobo izžareval skrivnosten otok, katerega bi na zemljevidu zastonj iskali. V notranjščino otoka so držale kamenite stopnice, ob strani vhoda pa sta stala dva velikanska stebra dokaj nenavadne oblike. Bila sta |>odobna glavi jiredpotopne pošasti. Namesto oči sta imela vklesana v kamen ogromen dragulj, ki se je lesketal kot sbnee.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. ln Stari trg.
Dečka sta strmela, strmela in od samega začudenja dolgo nista mogla izpregovoriti besedice. Da je kje na svetu kakšna pravljična dežela, že dolgo nista verjela več. In vendar — ali ne stojita jirav ta hip na meji takšne čudovite dežele, katere človeško oko najbrž še nikoli ni videlo?
Zdajci se je. Tinček udaril ob glavo in vzkliknil: »Tonček, naj me koklja brcne, če ni to potopljena dežela Atlantida, o kateri sva že toliko slišala in brala!«
»Ni mogoče!« je zazijal Tonček in z neznanskim spoštovanjem še enkrat premeril z očmi skrivnostni otok pred seboj. »Če je to res, Tinček, potem bova postala najslavnejša človeka na svetu! Atlantide doslej še nihče ni mogel najti. Midva sva jo našla prva. Živijo!«
Alja Rahmanova:
22
Tovarna novega človeka
Roman.
»Ne, še vedno ne!« je odgovorila strojepiska Valja in pri tem močno zardela.
»Ko bo prišla, naj pride takoj k meni!« je ukazal, zaloputnil vrata in zopet stopil nazaj v svojo sobo. Na delo sploh ni več mislil, bil je do vsega popolnoma ravnodušen. Njegovo razburjenje je raslo od minute do minute. Z rokami si je segel v lase, mrmral predse besede brez vsake zveze in hipoma obstal pred lepakom, ki je visel že več mesecev v njegovi sobi. »Vzemimo vihar revolucije v Sovjetski Rusiji, združimo ga z utripom ameriškega življenja in vršimo svoje delo kot ura!« Bral in bral je že tisočkrat to besedilo, toda razumel ni nobene besede. Srepo je gledal tja; potem je izčrpan sedel na divan in skril svojo glavo v roke..
Tako ga je našla Tanja, ko je ponovno potrkala in stopila v kabinet. Prav kakor bi čutil njeno bližino, je planil kvišku, in ko jo je videl pred seboj v siromašni, modri cunjici, še bolj suho, še bolj bledo kot včeraj, ji je prožil nasproti roko in rekel s proseči m glasom:
»Tanja, pojdiva danes v Gub-zags!«
A napravila se je, kakor da ni bila slišala njegovih besed in ne videla njegove kretnje, ter tiho dejala:
»Prosim, oprostite mi, da sem prišla prepoz.no, imela sem opravek na sodišču!«
»Na sodišču?«
»Da, na sodišču. Vložila sem tožbo zaradi posilstva.«
»A tako ...« je rekel tvariš Vladimirov s slabotnim glasom. »Ali je bilo to res potrebno? Zakaj mi niste poprej nič povedali o tem?«
Očitajoče jo je pogledal, temen val se je začel grozeče dvigati v njem. Takšna je torej bila to Tanja! Hotel se je z njo poročiti, ona pa ga je imela namen, vlačiti ga pred sodišče? Njega! Komunističnega funkcionarja! — Moža, čigar ena sama beseda je zadoščala, da bi kratko in malo izginila s sveta!
»Torej je bilo to v resnici potrebno?« je ponovil svoje vprašanje.
»Da, zdelo se mi je potrebno. Zdravnik pravi, da lahko umrje. Njeno stanje je zelo resno.«
»Vi ste bili pri zdravniku? Ali ste bolni?« je vprašal prestrašeno.
»Jaz? Zakaj jaz?« je vprašala Tanja in zmignila z rameni.
»No, kdo pa je prav za prav bolan? O kom govorite? Koga pa ste naznanili pri sodišču?«
Zatopljena v misli in obotavljajoč se je nejevoljno odgovorila:
Kmečko dekle stanuje pri meni: v	> po-
silili. To sem ovadila.«
»Kdaj je bilo to?«
»Petnajstega zvečer.«
To je bil večer, ko je on prav isto storil s Tanjo! Tesnoben, grozoten občutek se je dvigal v njem. Ne da bi si upal pogledati Tanjo, je dejal:
»Napišite ini njeno ime in stanovanje, zanimal se bom za stvar!«
»Dobro!« je odgovorila mirno. »Za Njurko že lahko storite to!«
Zopet je bilo v njenih kratkih, preprostih, stvarnih besedah nekaj kot temna grožnja. Zopet jo je dolgo in pozorno gledal in zopet mu je trudni, resignirani izraz njenega obličja trgal srce.
»Kako pa se vi počutite?« je vprašal.
»Hvala ,dobro!«
»Toda tako ste bledi!«
»Slabo sem spala zaradi Njurke.« Zadnje besede je izgovorila tako, da so ga zopet bolestno zadele. Potrudil se je in dejal vnovič, tokrat glasno in odločno;
»Tanja! Pojdiva v Gub-zags! Ne morem živeti brez vas! Danes sem to dokončno spoznal!«
Dolgo in žalostno ga je gledala, potem pa tiho dejala:
»Ne bojte se, ne bom vas tožila! Zame je bilo to prav tako kot za vas le — požirek vode!«
»Tanja, lažete! To ni mogoče! Lažete sebi in meni! Postanite mi žena!« je silil vanjo
»To bi bil moral biti začetek in ne konec!« je odgovorila Tanja še tiše kot poprej. »In zdaj, prav zdaj... zdaj nočem več postati vaša žena!«
Ne da bi čakala njegovega odgovora, je nadaljevala, zdaj čisto drugače kot prej, popolnoma mirno:
»Klicali ste me! Kaj naj prepišem? Zelo moram pohiteti, da nadomestim, kar sem zamudila!«
Tanji se je celo posrečilo, da se je lahno nasmehnila. Tovar iš Vladimirov je gledal srepo v tla. Ta deklica mu jo zastavljala uganko za uganko. Pet minut poprej bi bil še mogel zastaviti svojo glavo, da mu bo vesela padla okrog vratu, ko bo le slišala, da jo hoče vzeti za ženo. Zdaj pa mu jo dala pelina, pravega, čistega pelina! In ko je imel vendar v svojih rokah oblast nad njenim življenjem! Ne, tega res ni mogel razumeti!
»No, pojdite!« je ukazal.
(8
.5 a *
oŠ (B
goft
" a m
o 'g «-
§3 C
«« (8 \f M
2 s
" O a (Q
(8 oa £ C o o ft
™ ■evoc W
o	a JU JU
o	u
c	a
n	a
N	N
a>	o
>	>
(0 C
IM
S
»o
Q fl ro
S *
(C £
c I
tO o-C
a -.o
0) i "" o
O ■
w t/i
— o o
« ŠS
Za »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan Rakovcc.
Urednik: Viktor CenčiS.
t