Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka P25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Št. 30. V Ljubljani, sobota 6. februarja 1926. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Ček. račun : 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20' - Din, po n znašalcih izven Ljubljane 22'—Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane f — Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda L— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din Pri večjem številu objav popust. Okrajne in krajevne konference. Z ozirom na nastale razmere in na položaj v državi sklicujemo na 14. L m. sledeče krajevne oz. okrajne konference: Ljubljana, Jesenice, Tržič, Kamnik, Celje, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Maribor, Prevalje, Ptuj. Povabljeni so zastopniki političnih, strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij. DNEVNI RED: a) izid volitev v Delavsko zbornico; b) starostno zavarovanje (delavskega ljudstva; c) demontaža socijalne politike; d) važnost delavskega tiska. Centralni delavski svet. Na delo! Odločni, enodušni in (požrtvovalni boj za Delavsko zbornico 'bo rodil mnoge razveseljive uspehe. Prvi in j^ioaJatnejži uspeh ho gotovo ta, da bo visoko dvignil proletarsko borbeno zavest ter iznova utrdil delavske maise v prepričanju, da je le v skupni fronti, v skupnem boju rešitev in zmaga delavskega razreda, Velika in vzpodbujajoča je naša zmaga pri volitvah v Delavsko zbornico, vendar tej zmagi morajo slediti še d'ruge — in izato ne sme biti med nami nikogar, ki bi se sedaj eaizibal v brezskibnoist in 'brezdelje. ■Nasprotno. Niti iza trenutek ne sme počivati in mirovati (delavsko gibanje. Dnevni boji Se morajo dnevno nadaljevati, dnevne težave se morajo sproti premagovati. Zato 'bo uspeh volitev za Delavsko zbornico le vzpodbudil, le podžgal napadalno in zavojevalno fronto delavskega razreda. Vse polno je nalog, vse polno je Nerešenih zahtev. Brezdušna reak-ci.ja vztrajno in dosledno ikrei pra-y*ce in slaibi življenjske pogoje d'e-?^v'skega razreda. Gospodarska kri-lovZ .^rezposelnolstjo, skrajšanim de-neplačanimi dopusti, lovsk delavske družine in de- .jn Propa.soanju delavskih dtu- Prav tako is« jnoramo n pr, zavedati, ,1 ioer sitarostno zavaro- vanje trenutno odgodeno in odloženo, da se bo pa moralo vendar prej ali slej izvesti: In kar velja za starostno zavarovanje, velja za zavarovanje brezposelnih in onemoglih. Delavec ne sme več umirati in pogrinjati po kozolcih in skednjih, ne sme več dočakati smrti v občinskem zaporu! S svojim težkim delom si je zaslužil človeško življenje tudi v starosti in onemoglosti. Že izvedba, teh naših zahtev zahteva najodločnejšega boja in enotnega, požrtvovalnega napora, i Pa ni le to. Boj bodočih dni, boj bodočih let mora biti organiziran, mora biti duševno in idejno pripravljen in bojni načrt do popolnosti izdelan. V boju samem bomo izato propagirali organizacijsko misel, propagirali idejo in revolucijonami pomen razrednih organizacij. 'Stpro-ti in smotreno bomo gradili naše organizacije, da bodo mogle z uspehom voditi borbo tudi za vse druge gospodarske, politične in kulturne potrebe in cilje proletarijata, da bodo mogle delati na poTazu kapitalizma in uresničenju isocijalizma. V tem boju za svoje bližnje in daljne težnje pa se bomo tudi posluževali svojega najboljšega orožja, svojega tiska. Da bo pa ta naš tisk zadoščal vsem izahtevam, da bo lahko učinkovit in uvaževan glasnik zatiranih in izkoriščanih, moramo skrbeti, da ga povsod razširimo, da mu zagotovimo obstoj in vpliv, moramo napeti svoje moči, da zanesemo v delavske dbmove delavsko časopisje. To je tudi ena najnujnejših nalog našega delavstva v sedanjem, mnogo obetajočem času delavskega prebujenja in združenja. Za socijalne in politične pravic'1 delavskega razreda, za starostno in onemogloištno zavarovanje, za delavski tisk, proti izkoriščanju in reakciji, proti kapitalizmu, za socija-lizem, za močne delavske organizacije, iza jako razredno in duševno zavest delavstva — to so parole, s katerimi mora sedaj proletarijat složno in navdušeno na delo. S temi parolami mora delavstvo enotno v boj — uspeh ne bo izostal. Zmagi v Delavski zbornici morajo slediti druge zmage. Da začnemo s pozitivnim delom tudi v tej vsestransko organizatorjem ismeri. so naše organizacije sklicale za prihodnjo nedeljo shode in konference. Na delo! Pašiču ne gre izpod rok. Belgrad, 6. febr. V boju proti ra-dikalno-radičevski koaliciji nastopajo v popolnem soglasju samo trije, in sicer Pašič, Maksimovič in Simonovič. Ostali radikalni ministri se za-drže v boju proti radičevcem povsem pasivno, da, oni so pričeli napadati celo njihovega ministra Sto-jadinoviča. Stojadinoviču odrekajo sedaj celo njegovi ministrski kolegi vsako kvalifikacijo za finančnega ministra in zahtevajo, da odstopi takoj po povratku. V razpletanju medsebojnih vladnih intrig je zato, ker se radikalni klub prereka med seboj, nastal va- žen preokret. Po energičnem Simonovičevem nastopu je bilo pričakovati, da bodo radikali stavili radičevcem takoj ultimativne zahteve. Danes pa sta bila silcer Pašič in Maksimovič v avdijenci pri kralju, kljub temu pa se ni izpremenilo ničesar, da, govore celo, da je tudi zadnja Pašičeva avdijenca bistveno poslabšala baš Pašičcve načrte. Radič se lepo sprehaja po Dubrovniku, pravi celo, da bo šele v nedeljo odpotoval v Zagreb. Zdi se, da ima on zagotovilo z najvišje strani, da bo sedanja koalicija še nadalje obstala. Konferenca male antante. Belgrad, 6. febr. Kljub temu, da je že itzgledalo, da se zastopniki male antante ne bodo isikoro sestali k skupni konferenci, so vendar sedaj po daljših razpravljanjih med našo in češko držia-vo objavili, da se 'bo vršila konferenca, definitivno 10. februarja v Teimešvaru. Zanimiva je dkotnost, .da bo po sedanjem načrtu trajala 'komfereru ca samo en dan. Zato bo ta konferenca le bolj prigodnega ! pomena, da, zatrjuje se celo, da ,bo trajala samo en dan ravno zato, kor bi vsako globlje in podrobnejše razpravljanje perečih in nerešenih zunanje- političnih vprašanj le poglobilo medsebojna nasprotja. O dnevnem redu zagotavljajo, da se o priznanju Rusije ne bo razpravljalo in tudi madžarska afera ne bo tvorila glavne razpravne snovi. zunanjem svetu se Temešvar-ska konferenca miti ne omenja, im evropska politična javnost ne pripisuje isedanji enodnevni konferenci nobene važnosti. Zanimivo je 'le še, da bi se morala Vršiti 'konferenca na jugoslo-,slovanskem ozemlju, zadnji brenotek pa iso jo preložili v Temešvar. češka jezikovna naredba. Praga, 6. fdb;r. češka vlada je izdala končno izvršilno naredbo k ta-kozvainemu jezikovnemu zakonu iz leta 1920. Po isivoji vsebini je ta naredba v pogledu nasilnega čdoziranja presenetila tudi najbolj črnoglede in pesimistične kroge. Po tej famozni nuredbi bodo narodne manjšine breiz vsakega najmanjšega orožja napham oblastvom. Vsaj izvršilna naredba v mnogem oziru po-ostruje dosedanjo prakso tako v pogledu uporabljanja nečeškega jezika ipri [sodiščih in državnih uradih. Z brozprimerno (strogostjo pa bo mo- gla češka vlada sedaj izvesti diskvalifikacijo vseh nemških uradnikov. Vlada ima sedaj možnost, da odslovi poslednjega nemškega uradnika. Naredba sama pa 'tudi težko krši samoupravno pravice občin in obči,mskih izastopov. Zadnji župan mora biti vešč češkemu jeziku, Sicer je za župansko mesto neprimeren. Skratka: izvršilna naredba v sedanji obliki ima vse znake češke sovražnosti in nespravljivosti.- Te naredhe zato tudi nista podpisala socijalistična ministra dr. .IVinter in Bechy,ne. Borza. Curlh. Beograd 9.145 (9.145, Budimpešta 72.60. Berlin 123.50, Italija 20.88, London 25.2475, Newyork 519, aPriz 19.46, praga 15.355, Dunaj 73.05, Bukarešt 2.255, Sofija 3.60. Dunaj. Devize: Belgrad 12.495, Kodanj 175.165, London 34.51, Milan 28.53, Ncwyork 709—711, 'Pariz 26.09, Varšava 97.35. Valute: dolarji 708.25—712.25, angleški funt 34.62, lira 28.216, dinar 12.475, Češkoslovaška krona 20.91. Praga. Devize: Lira 136.30, Zagreb 59.75, Pariz 127.05, London 164.125, New-Vork 23.70. GOSPODARSKI BOJKOT ITALIJE Dunaj, fi. febr. Vsled protilnem-ških odredb, ki jih je ukrenila italijanska vlada v južnem Tirolskem, so pokrenili nemški in avstrijski krogi vehementno agitacijo za gospodarski! bojkot Italije. Na mnogih protestnih zborovanjih, ki jih prirejajo nacionalistična društva, so sklenili bojkot, od trgovskih zbornic zahtevajo, da morajo pozvati trgovce, da se izogibajo italijanskega blaga. Po izložbenih oknih posameznih trgovin že vise tablice z napisi: tukaj se ne prodaja italijansko blago. Vsi pa dvomijo, da bodo Dunajčani v tem boju vztrajali. MEDNARODNA KOVINARSKA ORGANIZACIJA. Praga, 6. febr. Včeraj se je začela konferenca kovinarske interna-cijonale. Konferenca se 'bo baviila v prvi -vrsti s splošnim stanjem kovinarske industrije, posebej pa se bo 'bavi-la tudi še s taktičnimi merami z oeiirom na pripravljeni evropski železni kartel. Na pobudo .kovinarske inteimacijonale bo pretresala konferenca tudi ureditev odnošajev med nemško in češko 'kovinarsko centralo. Konferenci prisostvujejo predvsem s. Domes iz Dunaja, tajnik internaeijonalo s. Ilg, francoske kovinarje pa zastopa s. Labe. MIROLJUBNI MUSSOLINI. Pariz, 6. febr. Pariški korespon-dent „Ne\v York Heralda44 se je nahajal dalj časa na študijskem potovanju po Italiji. Iz njegovih poročil je predvsem zanimiv oni del, ki govori o pospešenem italijanskem oboroževanju v zrakoplovstvu in mor- narstvu. Tako namerava Italija tekom prihodnjih štirih let zgraditi tri tisoč zrakoplovov. Italijanski proračun za zračno plovbo že nadkriljuje proračun ameriških držav. Ravno tako pa pripravlja veliko reorganizacijo mornastva, čeprav pbsega celotno momarstvo že sedaj 271.000 ton prostornine. V pehoti pa bo poklicala Italija tekom marca okoli 200.000 rekrutov. Fašistovska milica pa šteje 350.000 dobro oboroženih in preskrbljenih mož. MEDNARODNA RUDARSKA ZVEZA. Bern, 6. febr. Izvršilni odbor mednarodne rudarske zveze je imel pretečeni teden v Žene vil sejo. Na tej seji so določili dnevni red za kongres, ki se bo vršil v avgustu v Krakovu. Kongres bo obravnaval predvsem sledeča vprašanja: nacijonalizacija rudnikov, osemurni delovnik, obratne nezgode, pokojnine, preizkušnja rezultatov o mednarodnih delovnih odnošajih v rudarstvu. Jiacijonalizem in Slovenci. Naoijonalizem je plod romantike i 11 romantika je klic po obnovitvi srednjeveškega misticizma. Nacijonalizem je pri Slovencih pravzaprav še jako mlada vzgibanost in nima v svojeni bistvu prav nič slovenskega, to pa zato, ker nacijonalizem v svoji mentaliteti ne vsebuje samoniklih korenin, ki bi utemeljevale njegov obstoj in pravico do obstoja. Nacijonalizem po svojem početku in 'po svojem namenu in pomenu je samo spremljevalna vmesna fraza celokupnega raizvoja človeštva in je pri celotnem razvoju bolj ovirajoča kot pa gibalna sila razvoja. Kajti, nacijonalizem je po gledanju in po vrednočenju zaokrenjen vase, je prepojen z egoizmom in je v egoizmu njegovo izhodišče in njegov početek. /a človeštvo nacijonalizem nikoli ni dosti pomenil in v naeijonalizmu se ni razvilo nikdar kakih izrazitih in po-mebnih moči, ki bi dale človeštvu in vesoljstvu svojega izraza, svoje besede in oznake, ležeče in skladajoče se •s harmonijo enotnostne ideje. Vsaka šibka država, vsak šibak narod, ki si ne more ustvariti trdnega obstoja se oprijemlje naeijonalizma in hoče v naeijonalrzmu okrepiti svoje poslaništvo. Človek je po svoji naravi družabno bitje in kot tak nujno navezan na sočloveka; človek je posamično samo delce celokupnega ustroja človeštva. V večjem obsegu velja to i za narod. Interes človeka in naroda je, okleniti se skupnega delovanja in valovanja, pa bi bilo to v mišljenjski ali pa delovni materijalni sili. Dobrine sveta se cenijo po primerjanju koristi za človečan-stvo, veličino človeka razumevamo v pojmovanju obsežnosti svojstev in duševnih utripov vsega človeštva. Nacijonalizem sam zase je negacija skupnosti, je negacija postanka, je samo konstalacija sodobnih priložnostnih koristi brez vpogleda v razvoj in brez razgleda v zgodovino. Nacijonalizem je kulturni anahronizem, ki pozablja na končni namen človeka, ki pozablja na skupno utripanje želja in stremljenj ljudi, borečih se na tem ali onem kontinentu za 'bič ■ in kruh. Pri nas so vse stranke vsaj deloma gojile nacijonalizem; klerikalci bolj prikrito, pa očitno oportunistično, ker njihova težnja po »enem hlevu in enem pastirju« je v bistvu anacijona-listična. Liberalci pa očitno, skoro zaleteno, to pa zato, ker se je smer liberalizma razvijala v tako čudni luči in v taki idejni omejenosti, da je bil na-eijonalizem nekaka oporna točka 'in opravičenostim izhodišče za njegove zablode. Današnji dan, ko so prometna sredstva dosegla skoro vso dosegljivo višino, da nas lahko spajajo z vsemi deli sveta, današnji dan, ko ni več kitajskega zidu in ko pri izražanju svojih želja človek lahko govori v tem ali onem jeziku, in ko ni več kuriojoz-nili zaprek v proučavanju težav in borb sočloveka, je nacijonalizem nepo- treben surogat, prazna navlaka, ki samo delno pokriva slabosti in bolezni naše politike in naših ozko omejenih stremljenj. Socijalizem, ki v svojem širokem vpogledu v človeštvo in v svojem pojmovanju koristi in teženj sočloveka, najgloblje sega v plasti narodov in ljudi, je v svojem bistvu odrekel pravico in možnost obstoja naeijonalizmu, to pa zato, ker je socijalizem širil vrednost človeškega hotenja in dela na težnje in hotenje celokupnega človeštva. Razkrinkane vojaške veličine. Svetovna adiniraliteta in generali-teta, ki je v svojem sistemu vojne tehnike in oboroževalne sile izzvala vojno in v svoji krvoločnosti žrtvovala Marsu tolikanj žrtev, je danes razkrinkana in ji zgodovina piše svoje neizprosne komentarje. Srečni so bili pravzaprav oni, ki so pali, koliko je pa še žrtev, ki se danes bore z življenjem in življenjskimi zahtevami, ki zatirajo v sebi kali bolezni, ki se pehajo za kruhom po ulicah in ki v svoji borbi komaj preživljajo svojo družino hirajočo v lakoti in jetiki. Ce pomišljamo o vseh mogočih posledicah vojne, če pogledujemo vse mogoče žrtve, ki jih je največ doprinesla masa, o kateri trdi Ibsen, da ni jedro naroda, se moremo zdrzniti in jedro naroda, se moramo zdrzniti, ko vidimo, kake duševne in moralne veličine so tvorile admirali teto in genera-liteto vojskujočih se sil. Dobro se spominjamo, kako so vojaške oblasti zasledovale wse pojave, kolikaaij tožeče za stremi jen jeni po občnem miru, kako so oblasta obešale in zapirale vse paeifiste in jih označevale za izdajalce države in državnega sistema in reči moraimo, da so pokret republikanizma in pacifizma znali nekaj časa zatirati. Toda nasilje — cela vojna je pač bila nasilje — je dočakalo svoj konec, ki s-e je zaključil v odkritju osebnostnih ambicij posameznih monarhov in njihovih privržencev in pro-pagatorjev. Sedanja generacija, 'zlasti v Nemčiji, 'danes doživlja semzaeijc raznili svojih admiralov ingeneraTov, ki so po svoji vzgoji in po svojem delu človeštvu hoteli »žrtvovati« človeštvo. Razna odkritja vseh čednih početij so danes dosegla svojo višino in nič ni čudnega, če se danes delavstvo opri-jnmljc idej, ki so povsem nasprotne idejam in težnjam mogotcev, k.i so vodili vojno in diktirali tisočem ter stremeli za težnjami, ki so bile nasprotne onim, ki jih je ustvarilo delo in trezno presojanje človeških stremljenj in namenov. Brbljavi Horthy in zviti Bethlen. Diner-Denea, madžarski soeijalist in bivši minister Karolyjeve vlade, ki sedaj živi v Parizu je odgovoril na vprašanje, da-li je tudi Horthy kriv v ponarejevalni aferi: »Znano mi je iz zanesljivega vira, da je bil Horthy informiran o načrtu, glasom katerega se pripravlja akcija za integriteto Madžarske, toda ne mislim, da je on začetnik ideje o falzificiranju novcev; morda mu niso niti povedali, da bodo ponarejali francoske bankovce. Hor-thy je klepetav in početniki te akcije so se bali njegove brbljavosti.« Na vprašanje, kakšno ulogo je igral ministrski predsednik grof .Bethlen je odgovoril Denes: »Smešno je, ako se hlini Bethlen, da ni ničesar vedel. Bethlen je kot pokojni Tisza, brez čigar znanja se v nobenem ministrstvu ni ničesar zgodilo. Ministrstva se gotovo niso stavila v službo te akcije, da ne bi tega vedel Bethlen. Bethlen je vmešan v to afero istotako kot ostala madžarska gospoda.« 'Glede nadvojvode Albrechta je omenil Denes: »Dovolj je to, da je kompromitiran njegov osebni tajnik. Napačno pa bi bilo misliti, da je šlo za pač, ki naj dovede Albrechta na prestol. Vsa akcija je imela popolnoma vojaški značaj. Cilj ji je bil vojno z Jugoslavijo in Češkoslovaško.« Alfjert Thomas v Belgradu. Znani francoski .soeijalist in sedanji generalni ravnatelj mednarodnega delovnega urada v Ženevi, Albert Tho-inms je dospel v Belgrad. Bil Je že enkrat pri nas, in sicer 1. 1924. Njegov prihod v Belgrad' je v zvezi z obljubami naše vlade, ki .jih naša vlada še ni izpolnila, ker ni ratificirala , sklepov konference mednarodnih konferenc dela (od teh zlasti sklepa washingtonske konference o osemurnem delavniku), ki jih mora vsaka država, ki je članica društva narodov ratificirati najkasneje v roku 18 mesecev, odkar jih je odobrila mednarodna konferenca. Ker še baš sedaj pripravlja zakon o centralni upravi, v zmislu katerega naj se ukine ministrstvo za socijalno politiko, je kakor nalašč, da prihaja Thomas v našo državo, da se na licu mesta prepriča o .razmerah v naši državi. Po boju v Del. zbornico. ?/Sloveue je bUo kmet. sko prebivalstvo pač srečno 8 8VOj.iinj gozdovi, doeim meščani nkso Tn0{r]i uživati zdravega podeželskega zraka. •Športa se morajo za sedaj žalihog udeleževati le gotovi premožnejši sloji. Kdo pa potrebuje več zraka otl delavca, ki gara ves elan v tvorniei ali delavnici? Tudi proletarec si želi lepote. Zato hrepeni po nečem lepim, nečem vzvišenim. In to vzvišenost najdemo v naravi. Križem sveta. Vse ieto sami potresi. Pred kratkim v Sloveniji, potem v Angliji, nato v Franciji, sedaj pa v Angori. Okoli An-gore so se vršili strahoviti potresi, ki so porušili več vasi. Potres ni prizanesel niti Angori sami in je tam razdrl nekaj najlepših stavb. Oče spiritizma Swendeborg se je rodil 29. januarja 1788. Do svojega petinpetdesetega leta se je bavil z znanostjo o prirodi, zadnjih svojih petindvajset let pa je posvetil okulističnim preizkušnjam. Za njim je Kant eksperimentiral glede oduoŠajev med realnostjo in gledanjem v »drugi« svet. Koliko ljudi premore naša zemlja. Učenjaki se že dalje časa bavijo s vprašanjem, koliko pravzaprav znaša prebivalstvo 'zemlje. Nemški učenjak vitez Fiehs je 1. 1898. naračunal, da nas je na zemlji okoli devet tisočev milijonov, kar pa je vsekakor pogrošeno, zakaj človeštva je mnogo manj. Število ljudi znaša sedaj kvečjemu 2000 milijonov. Amerika bi zopet rada pila. Nadzornik »Treznostne družbe« je potoval po Zedinjenih državah in je po svojih opazovanjih prišel do mnenja, da morale ni možno vzdržati ali vzpostaviti /potem zakonov, ker to je stvar človeka samega. Od dvajsettisoč članov te družbe se je na njeno vprašanje pretežna večina izjavila za izpremembo prohibieijskega zakona. Ruski protest na Dunaju. Brezžični brzojav nam naznanja, da je Rusija najodločneje protestirala proti onima dvema Rusoma, ki sta nameravala ubiti sovjetskega poslanika na Dunaju. V Moskvi je izbruhnila takozva-na spalna bolezen (encephalitis), ki jo imenujejo tudi »beri-beri«. Zdravniki si o tej bolezni še niso na jasnem, ker še niso odkrili, kakšen bacil povzroča to bolezen. Ugotovljeno je le, da je bolezen kužna. Ljudožrstvo. Sveti Hijeromij nam pripoveduje, da so se v njegovih časih (1. 420.) nahajali v Galiji še ljudožrei. V svojem spisu proti Jovijanu piše: »Kaj naj rečem o drugih ljudstvih, ko sem sam kot mladenič videl v Galiji Atikote, ki so jedli človeško meso. Rezali so ženskam in otrokom prsi in zadnjice ter se z njimi gostili. Reklame ne potrebuje 0. Bernafoofč ker se blago radi svoje kvali He iti cene umno priporoča KM Milica m Tonček, lapraiznila sta lonček:. Prečna ista oba sedaj Saj je bil to »Buddha čaj!« 75 Nov bacil. — Za jetiko, ošpice, kolike že poznajo bacil in poznajo zdravila. Sedaj pa je v vrsto nepoznanih bacilov za rak in druge take smrtne bolezni prišel še čisto nov političen bacil: bacil us narodno - socijalističen. Njegov vpliv se kaže v stalnem hiranju, propadanju političnega organizma, nevzdržnem zastrupljanju političnega ozračja. Znanstveniki so študirali in proučavali učinek tega 'bacila na političnih kosteh samostojno-demokrat-ske stranke. Posebno hud učinek je pokazal ta bacil na celjskem občinskem svetu, ki ga je mogel umiriti šele ogenj, prav tako nepričakovane kvarne posledice pa je vsled tega bacila utrpela demokratska neodvisna delavska lista. Profilaktično zdravljenje je zelo drago in je stalo demokratsko stranko že doslej veliko denarja in veliko' skrbi. Med najbolj vestne čitatelje »Del. Politike« spada nedvomno dnevna slovensko poslabšana »Merkurjeva« izdaja »Zagrebel- Tagblatta«. Prav je, da gospodje tako pridno bero naš list. Se bodo vsaj nekaj naučili. In. tudi to jim pojde menda počasi v glavo, da imamo soeijalisti svoje najrazličnejše mednarodne zveze in da sprejema tudi »Arbeiterzeitung« svoje vesti od' centralnega socij al isti čilega korespondenčnega biroja, !ki pošilja svoja poročila vsem soeijalistdčnim novinam. Kdo bo stopil mesarjem na prste? Tržno nadzorstvo ljubljansko je skušalo doseči znižanje mlečnih cen. Dasi pa v tem pogledu ni doseglo prav nobenega uspeha, se nam zdi, da je bila ta časopisna polemika tržnega nadzorstva z mlekarskimi špekulanti tako »naporna«, da sedaj počiva vsakršno iniciativno delo na ljubljanskem trgu v pogledu pobijanja draginje. Kaj čuda, če žanjejo zato v tem času mesarji naravnost bajne in velikanske dobičke. Toda: nihče se ne zmeni za to, in nikogar ni, ki bi stopil ljubljanskim mesarjem na prste. Delavske družine si "ne morejo privoščiti mesne, tečne hrane ravno zato, ker prosto in nekaznovano določajo mesarji ceno mesu in mesnim izdelkom. Seveda tudi ljubljanskim mesarjem ne bodo zrastli vrhovi do nebes. Naša skrb bo, da bodo mesne cene tudi za delavske i:n uradniške družine dosegljive. Delavec rabi mesno hrano, delavec zasluži dobro in tečno hrano. —1 Ljudska visoka šola. ■ Predavanje g. Podbevška, ki bi se moralo vršiti v nedeljo 7. t. m., odpade, ker je univerzitetna uprava odpovedala sklicateljem dvorano. Ker je pa bilo vodstvo Ljudske visoke šole o tem sklepu univerzitetne uprave prepozno obveščeno, ni moglo preskrbeti pravočasno drugo, za predavanje primerno dvorano. — Prihodnje predavanje se bo zato vršilo v nedeljo 14. t. m. Javno vprašanje. Pod tem naslovom smo v štev. 19 z dne 21. jan. objavili vest, da je tehnični ravnatelj Narodne tiskarne zagrozil osobju te tiskarne, da bo odpušeno, ako ne voli »Neodvisne liste« pri volitvah v Del. zbornico. Prepričali smo se, da smo bili napačno informirani, kar lojalno objavljamo, s čemer popravljamo storjeno napako, katero obžalujemo in za katero radi volje dajemo gospodu Jezeršku zadoščenje. Trboveljski premog. Te dni se vrše velike konference na eni strani med Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, Upravo Ljubljanske Borze in Trboveljsko družbo; na drugi strani pa med Trboveljsko družbo in gotovimi ljudmi, ki hočejo imeti monopol za prodajo premoga, Mislimo, da je ta zadeva tako velike važnosti, da bi bila dolžnost merodajnih faktorjev obvestiti publiko o tej zadevi! Pričakujemo zato jasnega in točnega odgovora, to pa tembolj, ker se zopet resno bojimo, da bo prišel slovenski premog, produkt naše zemlje in tisočev naših žuljavih delavskih rok v neusmiljeno eksploatacijo »slovenskih« in hrvaških čifutov! Svarimo pred tem ponovnim eksperimentom. in opozarjamo Trboveljsko družbo, da bo v tem vprašanju izsililo odgovor tudi naše delavstvo! Ljubljanske ulice so blatne in v na-kopičenosti blatu se prerivajo vozniki, gospodinje in dijaki. Jutranje ure nu- dijo največ življenja, pestrega in živahnega, vsakomur se mudi: ženi na trg, dijaku v šolo, uradniku v urad. Izza vrat gostiln gledajo zaspane natakarice, kavarne so v jutranjem razpoloženju zameglene ter združujejo samo ali zakasnele goste, ali zaspane popotnike. Ljubljana je pač v predpustnem razpoloženju: plesi, maškarade so njena deviza in najsolidnejši ljudje prekoračijo radi svoje samo-lastne zapovedi. Zdi se nam da so prireditve precej klaverne, to pa zato, ker gospodari suša in gospodari kriza.. Kriza in blato, to sta značilna oznaka sedanje Ljubljane. Državna borza dela v Ljubljani. V času od 17. do 23. jan. 1926. je bilo v Državni borzi dela razpisanih 143 prostih mest. 214 oseb je iskalo dela, v 143 slučajih je borza posredovala z uspehom in 12 oseb je odpotovalo. Od 1. jan. do 23. jan. 1926. je bilo skupaj razpisanih 301 prostih mest, 486 oseb je iskalo dela, v 276 slučajih je borza posredovala z uspehom in 64 oseb je odpotovalo. Poštne tatvine se v naši državi nepretrgoma širijo in večajo. Če jih ne beležimo v Ljubljani, jih beležimo v Belgradu; zadnjo večjo poštno tatvino je izvršil poštni sprevodnik, ki je neopaženo odnesel 96.000 Din. Z denarjem ni imel sreče, ker je bil takoj po tatvini že aretiran. Radiču slaba prede, prenehati je moral s svojim dnevnikom »Narodni Glas«, ki je izhajal komaj štiri mesece. Potres v Angori; ki je bil tako silen, je razrušil več vasi. Človeških žrtev še niso ugotovili. Ker mu zdravstveni načelnik ni hotel izplačati selitvenih stroškov, radi česar je prišel državni uradnik v težak gmotni položaj, je Joso Damjanovič iz obupa izpil steklenico lizola in v težkih mukah umrl. Samomor dijakinje. Pred dvema dnevoma so našli na progi Beograd-Zemun razmesarjeno truplo slušatelji-ce belgrajske univerze Drage Živano-vič. Domnevajo, da je šla v smrt iz obupa. Lov za divjimi lovci ni vedno uspešen, dostikrat je celo usoden. Dred dnevi je lovec iM. streljal za divjimi lovci, pa pri tem smrtno zadel svojega tovariša. Dragocene gosli so bile ukradene vijolinistu Mijo Bugaru. Počival je na klopi in tam tudi zaspal in v omotici spanja mu je nekdo ukradel gosli, vredne 20.01X1 Din. Pretep pri kolu se je razvil v vusi Jelovar v sredini Srbije. Pri pretepu •sta obležala dva mrtva, več jih je bilo ranjenih. Pijan narednik je ubil steklarja Todora Janiča. Janič se je vračal iz gostilne, kjer je imel srečo pri kartah, na cesti »e je pa sporekel z nekim narednikom. Ta ga je napadal s sabljo in ga do dobra obdelal. Pri skoku iz vlaka v najhujšem diru se je ubil na progi Knjaževae-Resnik neki kmet. Potniki so ustavili vlak, pomoč pa je bila že prepozna. Nesreča. V Celju se je težko ponesrečil delavec Albert Pečenko. Povzpeti se je hotel po lestvi navzgor, pa se mu je zlomil klin, da je padel na tlak in se teško poškodoval. Spreten »trgovec« je vsekakor g. Yr. Trgovski posli so ga zadnjič zanesli tudi v Škofjo Loko in sicer k trgovcu Kovaču. Tam je mešetaril in mešetaril in med spretnim trgovskim prerekanjem na čudovit način zmaknil trgovcu 58 bankovcev po 100 dinarjev. Vsekakor dobra trgovina če ga oblasti ne zaslede. »Trgovec« je namreč znal spretno ubežati. Prireditve. Podružnica »Svobode« v Sp. šiški priredi v Zadružnem domu danes dne 6. februarja t 1, predavanje o temi: »Izobrazba delavstva«. Predava sodr. dr. Tuma. Začetek ob 19. uri. Dne 33. febr. se pa vrši občni zbor podružnice Vabljeni vsi člani. Veliki pustni korzo v orijentalskl noči in »Slmvčeva« maškerada se bo vršila on pustno nedeljo, 14. febr., v veliki dvorani hotela »Union«. Pisane dekoracije bodo izpremenile dvorano v čarobno orijentalsko noč. Šport. Zimski šport* Prošlo nedeljo je priredil TIK Skala smuške tekme, ki so v vseh ozirih dobro uspele. Le doseženi časi niso prvovrstni, vendar pa z ozirom na slab tereij in deževno vreme primeroma jako dobre. Proga je bila dolga ca. 50 km ter razdeljena na 10 sektorjev, kjer je bila zdravniška postaja, obvezovališče, okrepčilnica in kontrolna postaja. Markacije so bile dobre, .rdeče in žolte, ka-koršen je bil pač teren. Pred nastopom so se morali podvreči tekmovalci strogi zdravniški preiskavi, kar je popolnoma na mestu. Tekmovalcev je bilo nad 30, a dospelo je na cilj 26, kar je tudi dobro znamenje, ki kaže, da so se nekateri smučarji pripravljali na tekmovanje. Poleg civilistov so startali tudi vojaki - oficirji. V svrho izvedbe te smuške tekme je bilo treba pritegniti k delu večje število oseb, predvsem članov 'SK Skale samih, ki so vršili svoje delo z veliko ljubeznijo in disciplino. Zdravniško interesantno je dejstvo, da so skoro vsi tekmovalci po tekmovanju izgubili od 1—2K> kg na telesni teži. Kljub temu moramo priznati, da je smučanje eno najbolj zdravih športnih panog. Kar velja za plavanje v vročem poletju, to velja za smučanje v čistem zimskem ozračju. Torej pozimi ven iz zaduhlih beznic, kavarn in gostiln, kjer si človek duševno in fizično kvari svoje zdravje! Domače prireditve. V Zagrebu je gostovala v soboto in v torek, na Svečnico, dunajska Admira, prvorazreden profesijonalni klub. .Značilno, da igrajo v Admiri povečini delavci, ki uporabljajo svoj prosti čas za vežbanje nogometnega športa. Seveda dobe za to od klubskega vodstva mesečno primeroma lep honorar, kar pa ne ovrže dejstva, da bi se ne dalo tudi med nami izvežbati dobro moštvo. Prvi dan je porazila Admira Gra-djanskega z 8:2. Napadalna vrsta Zagrebčanov ni bila zmozna doseči boljši rezultat, ker je pozabila na glavno svojo nalogo — streljanje. V torek, v revanžni tekmi, je pa Gradjanski po lepi igri zmagal z 5 :1. V moštvu Gradjanskega sta nastopila znana Hajdukova igralca Benčič in Bonačič. Omembe vredno je tudi to, da se je tekom te zime odigrala tudi tekma delavskih zagrebških klubov proti ta-mošnjim železničarjem. Priporočljivo bi bilo, da se prirede slične prireditve tudi v Ljubljani. Zatorej na delo! Trbovlje. popoldne v Delavskem domu javen rudarski shod z dnevnim redom: 1. Pravilnik bratovske skladnice in penzije rudarjev, 2. Redukcija delavstva. Govornik s. Štukelj iz Ljubljane. Rudar--ji, vsi do zadnjega na shod. — Zveza rudarjev Jugoslavije. Prireditev. Telovadni odsek' trboveljske »Svobode« bo priredil v nedeljo, dne 7. febr. v dvorani Delavskega doma maškerado. Igral bo vsem priljubljeni idelavski Šramel. Volitve v Del. zbornico. Vsi meščanski časopisi so na vse pretege pisali, kakšen teror uganjajo takozrvani socijalkomunisti. Samega sebe in svojih pristašev pa meščanski elementi niso videli in jih še ne vidijo. Da navedemo samo par stvari, katere so se dogodile pri našem rudniku: Združeni klerikalci in narodnjaki pa doli do Bernotoveev vsi so denuncirali naše agitatorje in klicali žandarmerijo na pomoč. Samo, da bi splašili naše zaupnike, da ne bi pobirali glasovnic. Vsi napori pa so bili zaman, ker so bili naši zaupniki natanko informirani, kaj je dopustno in kaj ne, tako da tudi žan-darmerija ni mogla konštatirati nobenega nedostatka. Zaslišala je večje število delavcev, ki so oddali glasovnice zaupnikom. Da so pa klerikalci in orjunaši složni, kadar gre za interese kapitala kateremu verno služijo, se najbolj vidi sedaj pri redukciji delavstva, ko na vso pretego .razni pazniki delujejo na to, da se po možnosti odpuste vsi oni. ki so se borili za to, da ostane Delavska zobrnica delavska. Izjava. Podpisani tem potom preklicujem svoj podpis in kandidaturo na separatistični in razdiralni listi za občinske volitve. Kandidaturo sem podpisal v dobrem mnenju, da je to združena delavska lista, a bil sem prevaran. Vzlic mojemu dvakratnemu opozorilu, da me zbrišejo, me niso hoteli črtati, zato sem bil primoran, da to javno prekličem. Jože Pušnik, rudar, Loke 324. Šoštanj. Rudarski shod. V nedeljo, dne 7. fabruarja t. 1. se bo vršil ob pol 4. uri V Šoštanju se jeze kleriki, ker jdm nočejo več njihove ovčke parirati. Pri volitvah v Del. zbornico so celo volili njihovi pristaši za heretične socijaliste. Pravijo, da zaupajo več rdečkarjem kakor črnuharjem; zato da bodo tudi drugič tako volili, kakor tokrat Tako pač pravijo in kleriki se jeze. — Kakor je videti, napredujejo sooijalisti v Šoštanju v zadnjem letu prav lepo. Imamo svoj dom, dobre organizacije. Ustanovili so si naši delavci pred par meseci tudi svojo godbo, ki bo 1. maja že nastopila. Pa pravijo, 'da ne gre; samo če hočemo gre! — Tudi pri nas so začeli z redukcijo plač in dela; v tovarni (Stiftenschlager) 7. dolgoletno prakso, ki se dobro spoznajo v izdelovanju vseh vrst žebljev, se iščejo za takojšen nastop. Izčrpne ponudbe pod „Stiften-schlager“ z zahtevkom plače je poslati na Alo-ma Company, Ljubljana Cankarjevo nabrež. 1. Najcenejša in največa zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, dolov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni Posebni oddelek za .■■ ■ popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, šivalnih stro- r-> jev i. t. d. Shranijo se ~ preko zime. Pr daja tudi '■ A,. //('‘"X na obroke. ' , Ceniki franko! V t t V-/ •. N U „TRIBUNA ‘ F. B. L. tovorna, dvikoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev.4. 82 Wosehnagga so delavcem plače znižali. Kriza povsod, nikjer na vodilnih mestih pa volje, da se jo omili. Veselje. V pogledu predpustnih veselic tudi naš kraj ne zaostaja; veselica za veselico. Skoro vsako nedeljo kakšna prireditev; vsak teden nam naznanjajo plakati in vabila raznih barv zabave in nas vabijo na popivanje in rajanje, to je veselje. Drugi dan pa vidiš gugajoče se postave po ulicah. Tu slišiš »auf biks!«, tam zopet: »Juhuliu!« Tako se pozdravljajo med sabo: Pa še povrh: »Permojkeršemluš; še za en liter« itd. Na drugi strani pa vidiš izstradane žene in otroke. Tudi pri nas, kakor drugod. Hrastnik. Odgovarjam na napade »Slovenca« z dne 22. jan. naslednje: »Ni res, da bi bil jaz raznašal glasovnice za volitve v Delavsko zobrnico po tovarni. Tudi ni res, da bi bil zahteval, da se mi izročijo po podpisu glasovnice takoj nazaj! Jaz nisem sploh posedoval drugih glasovnic, kakor one za kamnolom in za g. Gorjupa starejšega ter za Franca Wolfa, ki pa mi jih je dal s. Oleščkal, da jih izročim imenovanim. Izvršil sem torej svojo nalogo, nisem jih pa, kakor pravijo po klerikalnih časopisih, zahteval takoj nazaj. Prosim, naj mi dotičnik samo dokaže, koliko sem volilnih glasovnic oropal. Dokler se mi to ne dokaže, smem trditi, da je vse to laž. Dodam naj še, da delavci ne pišemo tako po časopisih, kakor to delajo druge stranke. Za enkrat le toliko hrastniški javnosti v vednost, C. K. črna. Posebno važno bo v bodoče se in-teresirati za našega kmeta. Predvsem je treba kmetu ustanoviti zadruge, ter istemu olajšati njegovo eksistenco. Ze lansko leto je občinski odbor sklenil oddajati kmetom semena po znižani ceni. Imel je ta ukrep posebno važnost vsled tega, ker se je s tem omogočilo tudi revnejšim nakup travniških semen in si tako zboljšati svoj pridelek. Tudi umetnih gnojil se je nabavilo kmetom in interesentom po lastni ceni. Kar se tiče umetnih gnojil bo v bodoče šelo izkušnja pokazala njihovo pravilno iz- koriščanje. Tudi glede živinoreje so se napravili prvi poskusi in sicer z čiščenjem pasme. Namerava pa .se v tekočem letu .kakor je slišati, še v večjem obsegu, kar moramo toplo pozdravljati. Skuša se torej na en in drug način pospešiti kmetijsko gospodarstvo. Tudi marsikateri, ki še ni imel upanja, da se da to in ono zboljšati, sedaj priznava, da je mogoče dobro delati, če se hoče. Žalostno pa je, da mora ubogi kmet nositi tako visoka davčna bremena, da si marsikateri kljub vsej dobri volji ne more pomagati naprej. Treba bo pač v tem oziru še marsikaj dopovedati našemu kmetu, kar še danes ne razume, pač pa bo v doglednem času prišlo do tega, da bosta kmet in delavec korakala skupno .in se borila za svoje pravice. Posebno bo treba, kakor že omenjeno, posvetiti v Mežiški dolini sploh veliko pažnjo na ustanovitev živinorejskih zadrug, potom katere se bo izboljšavala plemenska živinoreja ter s tem doseglo tudi boljši trg za isto. Naši hriboviti kraji niso za poljedelstvo, so pa ugodni za živinorejo, posebno bi se z uspehom dala pospešiti in urediti mlečna produkcija. V Mežici in Črni je močna industrija; zaposlenih je samo pri rudniku okrog 1500 delavcev, ki so večjidel navezani na nakup mleka, da ne omenjamo mlečnih Izdelkov. Ni pa samo rpdnik, je tud? pri lesni industriji zaposlenih precej delavcev, ki so istotako navezani na kupovanje. K organizaciji vsega tega bo morala preiti občina, skušati pridobiti kmeta za zadružne ideje, ter mu tako pomagati do boljše eksistence. V kolikor nam je znano, je občinski odbor vedno pripravljen v tem oziru pomagati, in treba je le tudi interesentom v tej smeri sodelovati, ter reševati vprašanja, katerih posameznik sam ne more. Korakajmo skupno, delavec podpiraj kmeta in .kmet delavca, ker sta oba trpina. Oba si morata služiti svoj borni kruhek v potu svojega obraza in vsled tega spadata tudi oba v delovni razred. Pojdimo složno za ciljem, tki nam kaže boljšo bodočnost. Naša pota so enaka in nič nas ne raz- družu j e; samo spoznanja- je treba. — širite »Del. Politiko«! Naročajte in širit? JEL. POLITIir! Za Hrastnik in okolico iščemo raznašalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku. 70 Knjiga Knaflif.ev „S0C1ALIZEM'‘ se kupi. Ponudbe na upravo lista. 85 Za Zagorje in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo „Delav-ske Politike" v Ljubljani. 23 ^pUlf l Zveza gospodarskih zadrug o Jugoslaviji j i hj r. z z o. z 1 Je revizijska zveza delavskih zadrug J ; j v Jugoslaviji. 1 Sedežs Ljubljana lili. Žibertova ul. Poglejte cekine! V Zlatorog terpentin milu ib nahajajo slatniii po 10 frenhoi. 4 Zlatorog terpentinovo milo je boljše kot navadno milo. je s terpentinom kemično vezano milo v najnolj učinkoviti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujeta in se izpopolnjujeta : terpentin razkroji milo jo izpere! Učinek Zlatorog terpenti-novega mila je zato nepie-kosljiv. V najkrajšem času se je Zlatorog terpentinovo milo prikupilo vsem gospodinjam in vsaka, ki je enkrat prala '• istim ne uporablja več drugega mila. Da se seznanijo z Zlatorog terpentinovim milom tudi najširši krogi, se od 1. avgustu 1825, v vsak tisočeri komad Zlatorog terpentinovega mila vpreša 10 frank-zlatnik, ki med vporabo bliskaje pozdravlja presenečeno gospodinjo. Veliko zlatnikov se je do sedaj že našlo. Kupite še danes zlata vredno milo tu >e iščite zlatnik. ■mmm w i>\ i •Vil v Zadružnem domu. Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani.Tisk J. Blasuika nasl. v l.jubHuM tiskarno odgovoren Mihael Rožanec..