/ n [Največji iloveiuVi dnevnik T Združenih drž«Tak V-IU z* m leto ... 16.00 H I Velja za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Nm York celo leto Zf Inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 GLAS NARODA Iistislovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dafly in the United States. laraed every day except Sundays a and legal Holiday«. Jf 76,000 TELEFON: CHeUea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELE?ON: CHelsea 8—387f NO. 109. — fiTEV. 159. NEW YORK, FRIDAY, JULY 8, 1932 — PETEK, 8. JULIJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK TTTX POGAJANJA V LAUSANNE V KRITIČNEM STANJU MEDSEBOJNO POGODBO ŽE SESTAVLJAJO, ČETUDI NI MNOGO UPANJA NA USPEH Nemčija je pripravljena plačati, ako je ugodeno njenim političnim zahtevam. — Herriot noče o tem nič slišati. — Podnevi je bilo nekoliko upanja, da se doseže soorazum. — Večerno posveto-nje je bilo brezuspešno. ZADNJA PRIČA I FRANCOSKI KRAJLEVE DRAME SUBMARIN SE JE POTOPIL HOOVER SE HOČE IZNEBITI VETERANOV Sluga kralja Ludvika II. Utonilo je 63 mornarjev. Priporočal je senatu, da Mauder je umrl. —Kraljj Sedem se jih je rešilo s1 deroči $100,000 za preplavan jem. — Subma-' voz veteranov. — Ta rin je bil na manevrih, znesek se jim zaračuna za bonus. je utonil leta 1886. Monakovo, Bavarska, 7. julija. Pred nekaj dnevi je umrl nekdanji isluga bavarskega kralja Ludvika IT., I »run o Mauder v svojem 83. letu. Z njegovo smrtjo prihaja spomin na tragični dogodek Washington, D. C., 7. julija. — ŽALOSTNA CIGANSKA NEVESTA Ciganska nevesta se joka. Oče jo je prodal za dva tisoč. — Več sto ciganov pri svečanosti. Mauder je leta 1877 stopil v službo kralja Otona, in je bil leta 1 KK(i tudi nekaj časa v službi kraljevega zdravnika dr. Guddena. Mauder je poda! zoni. ki'so bili ob času nesreče na stregel pri kosilu. Nato mu pravi jev> krovu, so odnesli valovi. Povelj- LAUSANNE, Švica, 7. julija. — Medtem ko je dopoldne vladalo po vseh taborih zelo optimtistično kralja Ludvika, ker je bil Mau-i v • 11 .j v ... . ... der zadnja priča te drame na razpoloženje, da bo pri današnjih pogajanjih prišlo starnb(>ržkeni jezoru. do sporazuma v materijalnih kot političnih vprašanjih, se je zvečer položaj naenkrat tako poslabšal, da je celo nevarnost, da se konferenca razbije. Ob petih popoldne so se sestali von Papen, Herriot in MacDonald, da še enkrat prerešetajo vsa vprašanja. Pri tem pa se je izkazalo, da Herriot nikakor ne dovoli, da bi bila Nemčiji določena kaka konečna svota in tudi je odločno proti vsaki politični izpremembi v Nemčiji, četu.di je MacDonald opozarjal na katastrofalne posledice, ki bi na vsak način nastopile, ako se konferenca razbije. Vsa upanja so bila tedaj stavljena na konferenco šestih delegacij. Ta konferenca se je pričela ob šestih zvečer in je trajala do enajstih. Konferenca je imela namen skušati sestaviti zapisnik, v kolikor bi pri konferenci prišli do soglasja. Pa tudi to upanje je šlo po vodi, kajti Francija je vstrajala pri svoji zahtevi, da mora Nemčija plačati štiri biljone in tudi ni hotela nčesar slišati o kaki enakopravnosti Nemčje v zboru narodov. Pogajanja se bodo jutri zopet nadaljevala in»in več ^užabnikov skupuo z Mau" paj 63 mož se je pogreznilo v glo- MacDonald ie koncem za^Jnie konference resno O-1 je Lsk?,(\ okoh J^™:' boeino. Za nje ni nobenega upa- .vidcivonaia je Koncem za«nje Konrerence resno o- Kmalu so na obrežju jezera našli; n-a da bl jih bi]o m0?0<;e rešiti premočen klobuk kralja. Oskrb- J nik grada lluber takoj skoči v je- "Promethee" ni še nikdar vozil Ashland, O., 7. julija. — Ob svitu prasketajočih ognjev 'je ciganska princesa z objokanimi očmi postala žena sina ciganskega Cherbourg-, Francija, 7. julija, j 63 mornarjev se je pogrežnilo v gotavo smrt, isedem pa se jih je Medtem ko se med veteransko ar-na čudežen način rešilo s tem, da mado širi nezadovoljstvo in upor so štirideset minut plavali po je predsednik Hoover napros i kra!ia iz drugega rodu. Več sto morju, ko se je potopil novi fran- kongres, da; dovoli $100,000 za ciganov je plesalo in .se gostilo, cos k i čoln "Promethee" ob obrež- prevoz lačnih veteranov na nji- Ko & bil P°'°žen na glavo iz hu Normandije. hove domove. cvetja spleten in s pusa.nimi tra-; 'Nesreča se je pripetial na tajni Hoover je rekel, da bo z dovo- kovl okrašen poročni venec, je 19. poizkusili -vožnji in vzrok ni Ijtno vsoto razpolagal načelnik Jet"a nevesta Rosa Miller iz neznan. , veteranskih zadev general Frank pojasnjenega vzroka pričela bnd-I Potopil se je, ko ije z zmerno T. Ilines. Predsednik želi, da bi kn jokati. Nekateri so menili, da h it ros t)jo plaval na površju /sedem bili veterani iz glavnega mesta do -le mogoče zaljllblljena v koga zapriseženo m;ij od Cape Levi. | 15. julija. Poleg plačane vožnje ( drugega, izjavo o dogodkih 13. junija 1886, * Nenadoma, kot bi ga zadela pa bodo veterani tudi dobili za ea-1 Ženin, 20-letni George Ephnm, katerega dne je kralj utonilj je- granata, tse je submarin pogrez- sa prevoza po 75 centov na dan ni izg^dal tako praznično, ka.iti nd v lof) čevljev globoko morje, za hrano Tega dne je Mauder kralju' Enega častnika in pet mornar- kralj, naj pokliče dr. Guddena, da. frre ž njim na izprehod. Dr. Gudden je prišel in Mauder je prinesel kralju površnik in dežnik. Visi trije so skupno odšli iz da *e prepriča, kaj je. Pa nik submarina, poročnik Du Mes-nil je slišal nek navaden šum in ropot in je stekel na poveljniški gradu. Pred jrradom je kralj zahteval dežnik. Dr. Guddcr je nato ukazal Mauderju, da «e odstrani, ker pri izprehodu ne potrebuje služabnika. Mauder je šel v grad. kralj in dr. Gudden pa sta šla dalje. Žalostni dogodek ob jezeru se je tedaj odigral brez 'vsake priče. Ker se kralj in dr. Gudden do j osmih zvečer nista vrnila, je bila ! kraljeva družina v velikih skrbeh videl je tsamo, kako ije submarin •izginil pod njegovimi nogami. Rešilnih pasov niso imeli na sebi in je vseh sedem mož plavalo po' ... . , , , , , __ \ ..... Jedi po ulicah, da bi bili vsled la razburkanem morju. Neka ribiška!, . . .,. . _______ ladja, ki se je nahajala pol milje na njegov beli sweater je bila Toda predsednik Hoover zalite- pripeta samo velika rdeča vrtni-va. da so ti stroški kot posojilo na ( ca- Steve Eplirim, poglavar ci-certifikate za bonde veteranov, j V istem času, ko je predsednik Hoover poslal senatni (zbornici svoje pismo, v katerem priporoča, da senat dovoli imenovano vsoto za prevoz veteranov, ije policija pričela obsežno kampanjo, ki ima namen, da veterani ne bi prosja- od njih. je slišale njih kliee ter jim hitela na pomoč in posrečilo se ji ije 'potegniti vseli sedem na svoj krov, od vodo. Zgrajen je bil leta 1030,, ker je imenoval r>00 veteranov, ki pla. Bil je kralj brez suknjiča. V toda njegove stroje sa v največji j morajo pačiti na to, da se njego------ ■ "" tajnosti prenovili in so ga sedaj ' va povelja izpolnjujejo. Rekli so, pla neposredni bližini so našli, truplo dr. Guddena. Kmalu nato, ko se je Mauder odstranil se 'je morala dogoditi tragedija. Kralj Ludvik je bil slaboumen in v napadu blaznosti je najbrž napadel zdravnika in v borbi sta se zvalila v jezero, kjer sta utonila. llinkoštno nedeljo so bili po mestu nabiti letaki, ki so nazna-smrt kralja Lu- preskušali na površju. BANČNI ROPARJI USTRELILI GLUHONEMEGA San Pierre, Ind., 5. julija. — Sedem oboroženih gangster je v je vprizorilo napad na tukajšnjo dr- . , , „ . . . , - u i t» * * * i i- 3C rekel, \\ aters. — Zakaj naj bi zavno banko. Pri tem so ustrelili i • , da se ne bodo več pokoravali tem surovim paznikom. ♦ Waters je izjavil, da njegovi tavariši ne marajo denarja za vožnjo, ker jih bo le malo odšlo. Podpredsedniku CurtLsu pa je sporočil, da imajo veterani zelo malo hrane in da naj kongres skrbi, da; ne bodo lačni. — Večina teh mož nima doma, nekega gluhonemega moškega, ki je stal pred banko LAUSANNE, Švica, 7. julija. — Pogajanja med von Papenom in Herriotom, ki so trajala celi dan, so prišla na mrtvo točko. Nista se mogla zediniti glede vojne krivde in vojne odškodnine. Von Papen je predlagal, da se pogajanja glede vojne odškodnine in vojnega dolga odgodijo. Herriot je rekel, da Francija ne bo nikdar sprejela ni-kakih političnih pogojev Nemčije, pa naj pride drugače do kateregakoli sporazuma. Navzlic temu pa drugi diplomatje izdelujejo v glavnih točkah pogodbo ter upajo, da bodo na kak način poravnali nasprotstva v zadovoljstvo vseh udeleženih. Kot se je izvedelo, so poglavitne točke pogodbe sledeče: 1. Listina, ki bo vsebovala podatke o pogodbi glede vojne odškodnine. 2. Gentlemanska pogodba, ki spravlja v medsebojno zvezo vojno odškodnino z dolgovi Evrope Ameriki. 3. Pogodba glede dolgov med evropskimi državami. 4. Pismo Nemčiji, ki ji razloži gentlemansko pogodbo. Seja šestih držav: Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Anglije in Japonske, o kateri so domnevali, da bo trajala celo noč, se je že po petnajstih minutah razbila. Francoski in nemški delegati nimajo upanja, da bi prišlo do sporazuma, medtem ko so Angleži še vedno optimističnega mnenja. tedaj šli domov in kam ? Tukaj smo in' tukaj bomo stali, dokler nam ni izplačan bonus. Waters je zopet poletel v New York, kjer je zopet dobil nekaj Po poroki so se prieele ženito-•vanjnke svečanosti in cigani so v svojem taboru pekli svinje in vino je teklo v obilici. Pozneje se je pričela godba in ples. Ples se je nadaljeval dolgo v noč prihodnjega dne, ko je "prišla nevesta na ples in da prejme od svo-ijih sorodnikov znake poroke. Po Ženitovanju sta se oba; ciganska rodova ločila; ena skupina je odšla na svoje "večno" potovanje, druga pa je ostala v svojem stalnem bivališču. AMERIŠKA LETALCA OKOLI SVETA Berlin, Nemčija, 7. julija. — Ameriška letalca Mattern in Griffin sta danes priletela v Perl in iz iXew Yorka, ter sta zlomila vsak dosedanji rekord s poletom iz Amerike v Evropo. Po kratkem odmoru sta odletela proti Moskvi, kamor pa še nista dospela da.si imata že več ur zamude. Nekateri domnevajo, da sta preko Mo- hrane in .$1700 denarja, kar pa, skve kar nadaljevala rsvojo pot preko Sibirije. CHICAŠKI ŽUPAN JE BOLAN zadostuje samo za dva dni V Washington se je vrnil ravno ob pravem času, da je nekoliko pomiril nezadovoljstvo. — Odpotoval sem iz mesta, —| ije rekel Waters, — da dobim za j . Chicago, 111., 7. julija. — vas hrano in denar, da si kupimo I zdra-vniki so dredili, da je moral živež. Obsojate me. toda skrbim, j jt» jupan Anton Čermak na odda niste lačni. Kadarkoli hočete po£itek v golnišnico. imeti drugega voditelja, skličite y bolnišnico so ga odpeljali volitve. j proti njegovi volji, da okreva od Ko nekoliko preneha, se zašli-1 naporov.. katere je imel ob prili-šijo klici:.— Tebe hočemo in s te- ki republikanske in demokratske konvencije, zlasti pa še, ko je iskal za mesto posojilo, da bi plačal mestne uradnike in uslužbence, zlasti učitelje. celo poljedelsko leto, z drugimi b< -sedami, da je to preizkušnja dela kolektivnih in državnih kmetij k. po zarja, rta žita ni dovoljeno izgubljati in da morajo biti postavljene shrambe za žito. Z;i žetev in mlatev morajo biti najeti delavci, katerim se mora sorazmerno dobro plačati. Delo mora biti plačano v natu-ralijah in denarju, vsled česar ima kmetovalec priložnost prodati svoje pridelke na trgih, f'etrta in peta točka: določujete, da morajo dclavci dobiti plačo naprej v žitu in denarju, ne pa šele po končanem delu. Kolektivne kmetije, ki kažejo največji pridelek, imajo pravico obdržati za sebe večji odstotek žita. Sedma točka določa, da mora biti na kolektivne kmetije poslanih 16,190 traktorjev, 6700 tovornih avtomobilov in drugih poljedelskih strojev v vrednosti 170 milijonov rabljev. Komunistična stranka nima pravice vmešavati se v delo na kolektivnih kmetijah, temveč morajo pomagati ravnateljem takih kmetij. I>eveta točka določa, da morajo tavarne za avtomobile pospešiti svoje izdelke, kajti za velik pridelk so neobhodno potrebna prevozna sredstva. Zadnja točka povdarja. da bo komunistična stranka pazila na delo na poljih in bo vsak dan poročala o napredku dela na vseh "frontah". Ves svet z napetostjo pazi na letošnji pridelek v Rusiiji, kajti Rusija je še vedno največja poljedelska država in je žito njen najvažnejši pridelek. LAUSANNE, Švica, 7. julija. — Vsled napornega dela v prizadevanju, da bi prišlo do kakega spo boj smo! . ___ — Dobival bom še dalje za; vas hrano in denar, toda v New Yor-ku mi niso dovolili, da bi govoril v gledišču in po radio. In izvedel sem. da je ta žaba. Hoover, za tem. PARNIKI ITALIJANSKE PROGE Augustus, Conte Biancamano, Con- NEMČIJA SE PREŽIVLJA j>AMA julija. Berlin, Nemčija, 7 Prehranilni minister Friedrich razuma med državami, so živci angleškega ministr-!te Grande- Roma' saturnia m vui-( VOn Braun je po radiju sporočil, I ji'iR/ir^ 1J1 *i • cania se bodo od sedaj naprej vstav- da je Nemčija, kar se tree preziv- skega predsednika MaclJonaida zelo napeti, zlasti j ljali na pomolu št. 97, West 57H) Day Bun day« and HoUdaya pol lata lato TBUa Hat aa Ameriko.za New York •6.00 Za pol leta oelo leto JSJM _______.$1.66 Za lDoaematro t» celo ieto Za pol leu -------------- Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. dan lrmemkl nedelj In praaalkoy. podptaa tn oeetoooett ae ne pnobču]ejo Denar naj m bla-poiUJetl po Money Order. Pri spremembi kraje naročnikov, ae nam tadl prejftnje MeaUMe naananJ, da hitreje najdemo naalomlka. RABODA-, 111 W. Ilth Street, Nav lark. N X. Telephone: CHelsea I-ITI DVA AMERIKANCA V TUJINI Ko so Združene države 4. julija obhajale obletnieo rvojega rojstva, so v dveli tujih deželah odkrili spomenik dvema odličnima Amerikaneema. Vsak narod slavi svoje velike možje, ki so veliko prispevali za povzdigo svoje domovine, veliko plemenitost pa pokaže narod, a ko slavi tujea, ki je nesebično pomagal tujemu narodu. V .Varšavi v Paderwskijovem parku so 4. julija odkrili spomenik polkovniku House, ki je pomagal svojemu velikemu gospodarju predsedniku Wilsonu sestaviti slovitih 14 točk, po katerih je marsikateri prej zatirani narod dosegel po svetovni vojni svobodo in med njimi tudi |x>ljski narod. Mehikanci pa so istega dne odkrili spomenik bivšemu ameriškemu poslaniku Dwight Morrowu, ko so v ame-liško poslaništvo vzidali njegovo spominsko ploščo. + Oba naroda *ta oddaljena nad 5000 milj in njihovo jnršljenje do Združenih držav, oziroma do njihovih velikih mož je isto. Oba naroda, dasi različna po narodnosti in običajih, sta začutila hvaležnost do tujih mož, ki sta jima ponudila fcvojo roko v pomoč. ' Ko je prišel Morrow kot ameriški poslanik v Mehiko, Je vladalo napeto razmerje med Mehiko in Združenimi državami. Iz prejšnjih časov, ko so bile v Mehiki revolucije, je čutila Mehika sovraštvo do Združenih držav. Morrow je s svojo diplomatsko spretnostjo znal prepričati ves mehiški narod, da ameriški narod ne goji proti mehiškemu narodu nikake mržnje. * Sedaj vladajo med Združenimi državami in Mehiko najboljši prijateljski odnošaji, kar je samo zasluga poslanika Morrowa in Mehika zato časti njegov spomin. Paderewski je lansko leto poklonil Poljski spomenik predsednika Wilsona, letos pa Housov spomenik. House je v svoji natančni preiskavi razmer v Evropi fcbral podatke o poljski zgodovini ter jih je predložil \ pregled predsedniku Wilsonu. Na podlagi teh podatkov in vsled Wilsonovih 14. točk je dobila Poljska svojo neodvisnost. In Poljska se jt* sedaj v globoki hvaležnosti spomnila liousea, ki jt> skupno z Wilsonom prispeval več koi kdorkoli drugi za svobodo Poljske. Z zvezi s tem pravi ugledni uewyorSki list 44Herald and Tribune'1: 4tTudi Angleži so že davno postavljali spomenike velikim Amerikaneem, pričenši z George Washingtonom. Ako se ta običaj razširja tudi po drugih deželah,* si moramo šteti v čast, da tuji narodi vpoštevajo dela naših velikih mož in moramo na to tudi malo misliti. 4'To moramo vpoštevati, kar je v naši moči. S tem bomo samo ]>oplačali, kar nam je ostali svet storil. Naša dežela je poškropljena s krvjo junakov iz tujih dežel in po naših metstih stoje tudi njihovi spomeniki. Mnogo so pripomogli k naši slavni zgodovini, zato bi tudi ameriška politika ne smela tega pozabiti." Noben narod se še ni sam osvobodil tujega jarma, temveč vedno s pomočjo kakega prijateljskega naroda. Ako bi tako prijateljstvo trajalo tudi še pozneje, bi bile vojne izključene. Toda sebična politika razdira prijateljstva med državami in vodi mednarodne spore in vojne. "GLAS NARODA" — Lfct dovemkega naroda AmrriBl — tforofajte gaj Selo-Moste pri Ljubljani. Pričel se je čas izletov. Tudi iz Amerike prihajajo rojaki v domovino na obisk svojih dragih. Kadi ostrili deviznih odredb, ki jih je Jugoslavija v svojo zaščito izdala, bi svetoval vsem izletnikom, ki imajo večje vsote pri sebi, da pustijo taiste pri carinskih oblasti registrirati, ker bi se jim znalo drugače dogoditi, da bi se večji zneski, ki bi 'jih hoteli zopet iz Jugoslavije odnesti, zaplenili. * Gospod Frank Sakser se nahaja v Krapinskih Toplicah in upa, da se bo v tamošnjih gorkih vrel-cih otresel svojega reumatizma. Možu, ki je pretrjel v svojem življenju toliko bridkih udarcev in ki je bil vse svoje življenje poštenjak, želijo vsi. ki ga poznajo skorajšnjega okrevanja. Pozdravlja vne rojake v Ameriki in želi, da bi bil kmalo konec krize. * V Selu pri Lnbljani je umrl g. Karel Knoll, bivši železniški sprevodnik in hišni posestnik. Pred dvema letoma je prestal hudo operacijo. — počil mu je namreč želodec. — in od tistega časa je hiral, dokler ga ni rešila smrt vsega trpljenja. Imenovani je svak našega prijatelja Mr. Sferajnerja v New Torku, kateremu izrekam s tem i*voije sožalje. * Pred nekako štirimi tedni oglasil se je pri meni Mr. Dolčič iz Girarda, O., ki se nahaja že zopet v Ameriki. Povabil je prijetno družbo v svoj rojstni kra.i Črnuče pri Ljubljani. V družbi so se nahajale gospodična .Jeanette Perdan, ki študira pri mojstru Hubadu umetno petje, gospodična Plevnik. ki Ne uči v Krekovi šoli kuhanja in gospodinjstva, gospod in gospa Banovec, umetnik Ja-kac. žurnalist Podbevšek. gospodična Hermina Mihelič. Ivan Mlaker iz Črnuč, in Jernej Kro-šelj i/, .Šiške. Pri bogato obloženi mizi vršila se je prijetna zabava, ki se je stopnjevala ob petju hu-morističnih pesmi, ki jih je spretno ispremljal na kitaro g. Krošelj. in se izkazal kot izvrsten družabnik. Zavladalo je splošno veselje, vendar se fje pa gospodični Per-danovi na obrazu bralo, da ji veselje ne pride iz srca. ker so bile njene mi-sli pri njenem bolnem o-očetu Mr. Rudolf Perdanu. Gospodični Plevnik in Perdan sta pisali svojcem v Cleveland pozdrave, iz katerih .sem uvidel. da pišeta obe dobro slovenščino in je treba njunim staršem čestitati, da so ju poslali v Slovenijo v s vrli o nadaljne izobrazbe. Naj bi jih posnemali tudi drugi slovenski starši, ako jim to gmotne razmere dopuščajo. Proti večeru se je zbralo še mnogo vaščanov Crnučanov, ki so prišli pozdravit Mr. Dolčič a, misliti si pa mora vsak, kdor tega rojaka pozna, da ni pustil nikogar. da bi odšel žejen iz gostilne njegovega svaka g. Kača rja. Ije s precejšnjim trudom sem pripravil -veselo družbo na odhod z avtobusom, ki ga je za nas naročil Mr. Dolčič. Mr. Dolčič. hvala vam za vašo gostoljubnost, pridite zopet v domovino, a ne tza tako kratek čas. ko zadnjič. Pozdrav ! * S parnikom "Saturnia". Cosu-lich Line. ki je odplul iz iXew Yorka 20. aprila in dos-pel v Trst 14. maja, prišel je prijatelj Mr. Valentin Vaupot-ič s svojim sinom Johnom v domovino in se ustavil v svojem rojstnem kraju Ihanu. Pripovedoval mi je o jako lepem in prijetnem potovanju ter hvalil snago, postrežbo in dobro hrano na brodu. Imel je priliko si ogledati Lis-bono, Gibraltar, Cannes pri Xici, Napolj, od koder je naredil izlet na Hereulanum in Pompei, bil v Amalfi in Messini in naposled še Dubrovniku. Na mladega Johna so naredila vsa ta mesta globok vtis. vendar se mu pa- naravna lepota Jugoslavije še najbolj dopada. Mr. Van potic hoče svoje počitnice dobro izkoristiti in se vrne 15. oktobra v Ameriko in sicer z istim parnikom ("Saturnia"). Pozdravlja v prvi vrsti svojo ženko, oba sina. g. župnika, na o*mi cesti in vse prijatelje in znance, posebno pa prijatelja Mr. Strnada in Mr. Agricij Jermana. Ob enem .si šteje v prijetno dolžnost, da se zahvali pevskima društvima- "Slovanu" in "Bledu" in godbi za pozdrave pri odhodu. Dosedaj [ie bil Mr. Vaupotič s svojim sinom v družbi med Slovenci dobro znanega Mr. Lojze Skraberja. tovarnarja slamnikov v Domžalah, na Trsatu. otoku Ivrk. v Omišalju in Sušaku. Namerava obiskati še Gradec, Dunaj. Monak«vu. Inomost in Celovec, kjer bo posetil isvojesra 73. letnega edinega brata. Ker je, kakor zgoraj razvidno, potovanje s parniki Cosulieli Line ne samo jako ceneno 111 ker se nudi potnikom si ogledati različna svetovna mesta in ker traja vožnja na železnici iz Trsta v Ljubljano samo štiri ure in nimajo potniki mnogo carinskih sitnosti. je ta prog« za Slovence, ki se vračajo v domovino jako priporočljiva. posebno ker jim je agent te proge v Ljubljani g. Jaka Gorjanc pri prihodu in odhodu v vseh ozirih na razpolago. G. Gonjanc je ekspert v svoji stroki in radi svoje vljudnosti pri 'vseli, ki imajo ž njim opraviti, jako čislan. * Gospod Prane Miklič. podjetni ljubljanski hotelir je otvoril dne 7. junija v novem delu isvojega hotela kavarno "Metropol". Velika. kavarna je moderno in komfortno urejena. Potujočemu občinstvu, ki mora čakati na kolodvoru na železniške zveze, bo gotovo dobrodošla. Hotelske sobe so potnikom po jako nizki ceni na razpolago. Na binkoštni pondeljeb vršile so se na velesejmskem prostoru pevske tekme in sicer v paviljonu K. Slišalo se je res lepo petje. vendar pa ta paviljon za take tekme ni prikladen. Paviljon je lesen, nizek, brez vsake akustike. iNeki profesor naredil 'je neokusno šalo in rekel: — Hlevi pri Figoveu so ob nedeljah in praznikih prosti, «akaj se jih ni za to svrho najelo. — Prvo nagrado je dobilo pevsko društvo "Ljubljanski Zvon", drugo Celjsko pevsko društvo, ostale nagrade so si priborila različna podeželska pevska društva. Kakor pri vseh enakih prireditvah, so se tudi pri tej čutila nekatera društva zapostavljena. Letos ese bodo vršile olimpijske tekme v Los Angeles, Cal. Jugo-slovanki Sokolski Sa-vez je sklenil že lani v decembru, da ne bo ^sodeloval na tej olimpvjadi in motiviral ta sklep s tem, da ni denarja. Vkljub temu so pa prejeli naši tekmovalci od našega rojaka g. Antona Venola iz Amerike vabilo, naj pridejo na olimpijado in da jim bodo poslana denarna isredstva v to svrho. Savez je ostal pri svojem prvotnem sklepu, ki je naša sokolska 'prvaka Stukelja in Primožiča ijako rozočaral. Imenovana Sokola bodo gotovo odnesla prvenstvo v lahkoatletiki na Olimpijadi v Los Angelesu, Cal. in s tem pripomogla ugledu Jugoslavije v vsem svetu. PRAVI AMERIKANCI V 56. letu svoje starosti je umrl v nedeljo 19. junija oh eni uri zjutraj v -Škofji Loki Rev. Francis Ažbe. bivši slovenski župnik v Steelton, Pa. in Waukeganu. 111. Prišel je iz svojega zadnjega službenega mesta Joliet, 111. v domovino iskat zdravja. Bil je 14 dni v Leoninum. kjer sem ga 'večkrat obkkal. Ker je čutil, da se mu bliža zadnja ura. pustil se je prepeljati v Škof jo Loko. Pokopali smo ga v torek 31. junija na škofjeloško pokopališče. Pogreb je vodil Rt. Rev. Mihael Opeka, brat Mr. Franc Opeke, predsednika K. S. K. Jednote. Dr. Opeka je v svojem lepem poslovilnem govoru orisal umrlega kot človeka in kot duhovnika, ki je za rsvo-»je rojake v Ameriki storil mnogo dobrega in svoje delovanje posvetil slovenskim farnim šolam v Steeltonu in "Waukeganu. Za krsto tje stopal njegova potrta S3, letna mati in njegov nečak. V sprevodu so bili o. kapucini, kanonika dr. Ivlinar in Sušnik iz Ljubljane in mnogo drugih duhovnih gospodov, med katerimi sem videl tudi Rev. Ranta iz Amerike in spregovoril ž njim par besed. Škofjeloški cerkveni pevci zapeli pred hišo žalosti in na pokopališču dve žalostinki 111 potem so položili zemeljske ostanke Rev. Ažbeta k večnemu počitku. K..S. K. J. se je oddolžila pokojnemu s tem, da je naročila krasen venec. ki je bil položen 11a svežo i grudo. Ugledna družina Debeljakova. pri kateri je ležal pokojnik na mrtvaškem odru je storila vse, da je imel umrli, ki je podlegel raku na jetrih, tako lep pogreb. Pokojniku blag spomin, njegovi potrti materi pa moje soža-ljc! S parnikom "Berengaria prišla je med drugimi v domovino Mrs. Tessie Kovač, rojena Pirnat na obisk svoje mamice v Jaršah. Povedala mi je. da je bila vožnja preko velike luže jako prijetna in da namerava ostati v domovini kake 3 mesece. Naročila mi je pozdrave na njnega moža, brate Mike, Andrew in John in vse sorodnike in prijatelje, kar naj bo s tem storjeno. Pozdrav! Joža. Amerika je dežela priseljencev in njegovih potomcev. Dandanes imamo v Združenih državah 14 milijonov tujerodcev in ti skupaj s svojimi otroki tvorijo tretino prebivalstva. Ali tudi "pravi Amerikanci" so le par generacij oddaljeni od priseljeništva. Vendarle imamo sku-iPino v Ameriki, ki nimajo nič o-pravljati s prišel j« v an jem, katerim nihče ne more reči, da so tujci, — in ti so seveda ameriški Indijanci. Naši Indijanci so zopet pas... li predmet večjega zanimanja v zadnjih- letih. Ameriška politika napram njim je bila izpostavljena 0-strim kritikam, in mnogo sprememb na boljše se je vresničiio. Koliko Indijancev je bilo v sedanjem ozemlju Združenih držav za časa odkritja Amerike je težko reči. I Imamo r-zne cenitve in nekateri sodijo, da jih je bilo okolo 800,000. L. 1789 pa smo imeli le e0,850 Indijancev. Krutosti bele civilizacije so gropile popolno uničenje tega urojenega plemena. Leta 1824 pa je začelo novo naziranje in drugo stališče napram Indijancem. Mesto sovražnikov so postali varovanci naroda. Onega leta je bil u-stanovljen indijanski urad zvezne vlade. Nova politika je stremela za "ci viliziranjem" Indijancev, dočim so bili odstranjeni v razne oddaljene Bilo je tri mesec po poroki. On se je vrnil ves utrujen domov, ona je pa solznih oči postavila predenj krožnik juhe. Vzel je časopis in pričel citati in jesti. — Oh — je rekla ona. — No, kaj pa je? — jo je vprašal. — Oh. ti me ne ljubiš več. Nič več 1111 ne praviš, da si z menoj v sedmih nebesih. — Draga moja. — je odvrnil in za hip odložil časopis — s teboj sem v sedmih, osmih in devetih nebesih. Ljubim te. ljubim te č«z vse na svetu, ljubim te iz globiue svojega srca. Brez tebe ne morem živeti, moja duša se kar šibi od samp Kiubezni do tebe. Ti si solnce mojega življenja. Šele odkar tebe pozna in. vem. kaj je prava ljubezen. Vedno, ponoči in podnevi mislim na te. Tako sedaj *pa molči, da bom prečital časopis in juho pojedel. Ako še enkrat odpreš svoj gobec, ti prisegam pri moji sveti ljubezni, ki jo gojim do tebe. da ti bom vrgel v glavo pomije, ki si mi jih skuhala za večerjo. * Rojaka so opopozorili, da ima 4 I njegova lepa žena tri ljubimce, pokrajine, zvane reservacije, ki so e . ' . , „ . , — Ja, kaj hočem, — je odvrnil, — večina vedno zmaga. NAFKODAJ POSESTVO štv. 8, Trebelno pri Mokronogu, nova hiša, vsa gospodarska poslopja, 7 gla-v govedi, lepi gozdovi, vinograd, njive in travniki. Natančna pojasnila daje: Frank Kahtigal, 46 Hook Ave., Toronto, Ont., Canada. (3x 6,7&8) jim bile nakazane v bivanje. Razne pametne in nespametne mere so bile poskušene, ali vsi poskusi, da 'se Indijanci prilagodijo našemu načinu življenja, so se v splošnem S izjalovili. Širom Združenih držav imamo sedaj kakih 300,000 Indijancev, ki so večinoma nastanjeni v 2000 rezervacijah, nahajajočih se v 25 državah. Skupna, površina teh re-servacij odgovarja velikosti države Mew York in newengandskih dr-j žav. Imamo 193 indijanskih plemen, ki govorijo 58 jezikov. Splošno mnenje, da Indijanci izumirajo ne odgovarja resnici. Narobe, indijansko prebivalstva narašča v razmerju od 2000 na leto. Kakor pri začetnih poskusih "a-nierikani?acije" priseljencev hotelo se je prisiliti Indijance, da se prilagodijo nekaki ameriški civilizaciji, ne da bi se jemale v poštev ] njegove naravne sposobnosti in njegove tradicije. Ker je Indijanec narave sin, mislilo se je, da poljedelstvo je zanj najbolj primeren poklic. Dali so mu zemljo in mislilo se je, da postane farmer kot belo-kožec. Še le kasneje smo se zavedali, da tisočletno plemensko življf-nje ni v Indijancih ustvarilo ideje privatnega posestva« Evropejca. Indijanec je komunist po naravi, kajti oni dajejo onim članom plemena, ki so v potrebi, in odjemajo enim, ki imajo zadosti. Tudi indijanske šole so v marsičem zgrešile svojo nalogo. Dandanes se pojavlja bolj realistične naziranje glede Indijancev. Našlo se je, da Indijanec bolj kot napram poljedelstvu ima naravni nagon napram mehaničnem stvarem. 'Njegov umetniški nagon se r-piošno pripoznava. V šolah se bolj teki bi za prehrano indijanskih otrok in se obrača večja pozornost na obrti, ki naj v bodočnosti prina šajo mu zaslužek. Indijanec utegne še najti svoje pravo mesto v našem zapadnem življenju in upati je, da njegova samonikla umetnost in kultura, ki se vsak dan bolj odkriva, ne izumre. FUS DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM 100 200 300 400 V ITALIJO _________________;______.$ 5.90 ______________________$ 11.50 _____________________$ 18-80 ....................... $ 22.— Lir Lir Lir Lir Lir 500 .........................$ 27.— Lir 1000 .......................... $ 53 25 dinarjih «11 V JUGOSLAVIJO Din 200 ................................$ — Din. S00 ............................. $ 5*0 Din 400 ________________________________ $7.80 Din 500__________________________$ 9-50 Din 1000 _______________________ $18.50 Din 5000 ------------------------ $0150 Z« UplačHo v«CJIh zneskov kot egoraj navedeno, bodisi lirah dovoljujemo ie bolj« pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati_____$ 5.70 »» " $10:00 ' " " _____$10-80 •» " $15.00 " " _____$15-00 . » " " $20DO " " ______ $2IDO " » $40.00 " " ___$41.10 " 4 " $50.00 " '* _______ $51.30 Prejemnik Ml v starem fcraju J9UČII0 w dolarjih. Nujna nafcazOa Izvriu J orno po CABLE ' LETTER za pristojbino METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ata west iath street new york. n. t. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "Oh N." 150,000 LET STAR ČLOVEK! V AFRIKI Prof. Reck, ki je bil prej dodeljen guvernerju nemške Vzhodne Afrike in se je po vojni posvetil raziskovalskemu poklicu, je odkril y Oldowayu ostanke okostja visoko razvitega človeka z vsemi prilastki homini sapiensa. Že pred vojno je Reck trdil, da izvira okostje njegove najdbe iz srednje diluvialne debe (približno 150,000 teti.) Ker pa so se našli na evropskih in azijskih tleh ostanki človeka, ki ga cenijo komaj na 20,000 let starosti, so tudi raziskovalci in paleontologi Reckovo podmeno močno izpdbi-j ali .Šele novejša raaiskovsunja so mu prinesla popolno zadoščenje. Govornik je lomastil po govor-! niškem odru in kričal: — Mi se moramo svoboditi od soeinjalrzma. boljševizma, komunizma in anarhizma . . . --in od revmatizma! — je vzkliknil možak v prvi kloni. * Orožnik je presenetil potepuha, ki jf1 spal pod drevesom. Vzel jp v roko svinčnik in beležnieo ter ga začel izpraševati: — Kako se pišete? — Tine Klopotec. — Kaj ste? — Malo piya 11 sem — je odvrnil potepuh. * Kokoš je ušla z dvorišča v gozd. Pa ni dolgo uživala zlate svobode. Lisica se je priplazila do nje, šavsnila po nji in jo požrla. Mati je o tem pripovedovala svoji sedemletni hčerki ter dostavila : _ Vidiš, kokoš ni bila pridna in ni hotela ostati doma. Zato jo je lisica pojedla. Hčerka nekoliko pomisli in odvrne : — Če bi bila pridna in bi doma ostala, bi jo pa mi pojedli, kaj ne. mama ? Premetenemu kmetiču je prišel zavarovalninski agent ter ga po vsej sili skušal pregovoriti, da bi dal hišo in hlev zavarovati. Agent je povzdigoval prednosti zavarovanja v deveta nebesa, kmetic pa ne in ne. Ker agentu ni kazalo drugega, je zvabil svojo bodočo žrtev v gostilno in mu začel dajati za pijačo. i Po prvih treh kozarčkih dobre slivovke je kmetoč že postal nekoliko bolj vohian. — Torej pravite — je rekel — da bi moral plačati vsake tri mesece dva goldinarja, pa bi dobil pet tisoč goldinarjev, ako bi mi hiša in hlev zgorela. — Seveda, seveda. — je zatr* jeval agent ter vnovič naročil pijače. Pet tisoč goldinarjer boste dobili, če bi vam hlev in hiša zgorela:. »Samo posebi je pa umevno, da sami ne smete zažgati. V takem slučaju bi vam zavarovalnica niti vinanja ne izplačala. — Aliaaa — je vzkliknil kme-tič izmagoslavno — se mi je zdelo. da je vse skupaj sleparija... ADVERTISE in "GLAS NARODA" — >Xo, kako se kaj godi vaši hčeri? — so vprašali mater, koje hči se je pred kratkim poročila. — O. prav dobro se ji godi v zakonskem stanu. Edinole svojega moža ne more trpeti. Ja. kaj se hoče. noben zakon ni v vseh ozirih popoln. * Ko je zdravnik ponovno pretakal bolnika, ga tje vprašal: — Ali vam diši kaka jed? — Nobena jed. iXiti tiste jedi mi ne diše. ki ste iih prepovedali jesti. . », -...j'—> HEW YOKE, TUBAM, jVhf* KO LAX0S8T 8L0VMIB DULY tt V. fl. JEAN ADALBERT: Čutim, da se ml polnijo prsa in da. ml Jih hoče raznesli, kadar stopam po zakotni ulici, koder nisem hdhll najmanj že deset let. To je ulica na periferiji mesta, znana izključno samo tistim, ki v nji stanujejo; zahajajo pa t njo samo zaljubljenci, ki lifejo v mraku tiiine in samote. In misli hite nazaj. V duhu vidim podobo nje, ki sem Jo klical Naustkaa; to ime sem ji dal, ko sva se izprehajala v tihih jesenskih nočeh po tej zakotni ulici I Čakal sem takrat nekega večera blizu njenega doma — proti večeru se je vračala iz tovarne, pa je lahko odhajala pod pretvezo večerne iole vsak večer ie enkrat z doma. . 1 Ah, večerna šola! Ona je vpisana v dva tečaja; enega poseča od osmih' do desetih, drugega pa z menoj od devetih do desetih, namreč tečaj' ljubezni. Ta Je obsegal samo en rvtuefc, ki ga ves svet vedno znova d;ta; to je zelo priljubljena knjiga vsega človeštva. In midva sva bila že zelo napredovala; izčrpala sva bila skoraj že vso tvarino; ostalo je nama bilo samo Se zadnje, zel otetko poglavje; to je poglavje, ki se zunaj zelo težko prečita, posebno če človek nima domačega ognjišča. In tako sem često predlagal, da bi preživela en dan kje na kmetih v gostiinl, kjer bi prenočila In bi se najin tečaj zaključil. NAUSIKAA In znova' je odklonila. Nekoč je pa le privolila: Da, po-rcčfm, da poj dem s prijateljico na Izlet. Ko je pa napočil dogovorjeni dan ei je premislila. Slednjič je prisegala: častna beseda.... da, prihodnjo nedeljo.... Prihodnjo nedeljo, to se pravi naslednjega dne, sem jo čakal na vogalu ulice pri vodnjaku. In prišla je vsa naparfumirana s parfumi, ki jih izdelujejo v tovarni, kjer je zaposlena. O, saj sem si mislil!* Jutri n« bom mogla priti. Prosil sem in jo rctil, pa ni nič pomagalo. Izpustil sem njeno ramo in u-molknil. Jeziš se, toda jaz ne morem nič za to.... dopoldne delamo. Kaj pi popoldne? Ne, ne bom mogla.... Ker sem ti pa svečano obljubila, določi sam, kdaj se snideva.. Ah, drugič, vedno odlašaš! Zdaj vidim pri čem sem. Potem bodo pa soiodnlki na obedu, zdaj stric iz Ch.3 pelle, zdaj zopet bratranci iz Naugirarda. Vedno ovire v zadnjem rtrenutku.... Ne moreš, ker nočeš. Ne, prisegam ti, dragi Peter, čuj, bedi pameten. Jaz sem se pa iztrgal iz njenega objema in ji obrnil hrbet. Vrag vzemi to večno odlašanje! Zcaj sem pa jaz tistj ki ne bo hotel. Vsa razburjena Je oklevala: Da....' Prisegam ti. prihodnjo nedeljo, ne Jutri pa res ne morem. Zakaj? Obljubila mi je: pozneje. Zato, ker.... Zato, ker? Ne morem. Nisem več silil* v njo. Nisem dvomil, da se je odločila in če okleva, je to samo pod pritiskom; imeti mora tehten vzrok, toda kakšen? Jezim se na ovire. Da, kamni na cesti, ki jih odbijam s palico daleč naprej in tako prideva do šole. Mehko in nežno se nasloni na mojo ramo. Me počakaš pri vratih? Ne. Zakaj pa ne?.... Saj vem, jeziš se, ker ne morem.... Ne poslušam je več.... odhajam.... da, vrnem se... Moja jeza objame vse; preklinjam vse, kar vidim pred seboj. Toda naravna vihra se je polegla in čez eno uro se vračam pred šolo. Ah, kako sem se hala. da ne primes pome; hotela sem ti namreč povedati.... da, jutri.... bom že kako uredila.... i Zakaj se pa nisi odločil^ takoj? Zato, ker.... | No, to me pa res zanima. Sicer pa, kaj za to, glavno je, da si se odločila za jutri. Povej ali zdaj verjameš, da te ljubim? Da... da. In najine upnice se niso več ločile, najine roke ne razdvojile. Jutri na svidenje! Na svidenje! Zgodaj je še, noče se mi v posteljo, ne mogel bi zaspati, a jutrišnji dan je tako daleč!.... In ponavljam \ • C . i r.. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vet..........JO t fino usnje vez ............1.50 ' v najfinejše usnje vez ISO v najfinejše usnje trda ve« ....................................ISO ftKRBI ZA DU&O T platno ves............SO v fino usnje ves ...........ISO v najfinejše usnje vez ISO RAJSKI GLASOVI v platno ves. _________ SO v usnje vez...................ISO v fino usnje vez. _______ISO v najfinejše usnje vez. 1.60 KVlftRU SRCA t lmltlrano usnje vez. so ▼ usnje ve«. ------------- v fino usnje vet, ------- v najfinejše usnje ve*. V najfinejše usnje *.rda v bel celluloid vez. ------ NAS DOM v ponarejeno---------------- v najfinejše usnje ves v najfinejše usnje trda 1— ISO ISO ISO I— IS« ISO MARIJA VARHINJA fino vez ........—.------------ISt v fino usnje —..............\M v najfinejše usnje trda fM-----------------------------ISO Hrvatski molitveniki: tlljeba I«, fina ves. ------- Begu. a air ljudem, fina vez najfinejša ves -------------------- nebeški, v platno „— fina ves I Vlestae, najfloeJOa ves-- Angleški mjljtveniki: (u sriadkM) L— ISO .1.00 ..L— ..1.00 POUČNE KNJIGE | Angleško slovensko berilo ............2.— i Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90 Amerika In Amerikanci (Trunk) 5.— Anceljska služba ali nauk kako se naj streže k sf. maši .................10 Boj nalezljivim boleznim ...................75 Cerkniško Jezero ............... ..............ISO Domsti iivinozdrsvnik broilrano -1.23 Domači zdravnik po Knalpu: broširano ..........-.................„.1.25 Domači vrt ---------------------------------ISO Govedoreja ................................1.50 Oospodinjstvo ..............................ISO Hitri nriunar ....................................75 Jugoslavija (Meliki 1. zvezek ISO 2. zvezek. 1—2 snopi« _______ISO Kletarstvo (Rkalirky) ..............;_____ Kratka srbska gramatika ................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov ......................S« Kako se postane državljan K. D. .25 Kako s« postane anteriškl drtavljsn .15 Knjiga o dostojnem vedenju '........SO Kubična Računiea ...........................75 Liberalizem ........................................SO Ljtibavna in snubllna plana _______S5 Materija In eneriija ......................,1S5 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .71 Mladeničem, 1. *v. _______________________SO JUL-s*.......................................M 'Oba skupaj 0* centov) Mlekarstvo ...................................... Nemftka-angleftkl totem« _________ISO Nasveti sa hlio in dom ................L— Majboljia slov. Kuharica, 068 str. lepo ves. (KallnSek) ___________6.— Nemščina brez učitelja: X del ■••Mita fidšla s.Kokrskcgra sedla proti Češki koči. Na zapad-liem snežišču Grintovca pa se jel Ijangu na zmrznjenem snegu naenkrat spodrsnilo in Lang je zdrsnil še po 40 m dolgi viseči pečini ter se končno ustavil na planoti, pokriti s snegom. Cuko-vič je odhitel na pomoč v Cojzo-vo kočo, medtem pa je ponesrečenca že opazila skupina turistov, od katere je takoj pohitel k ponesrečenci! Mirko Šušteršič. akademik iz Jarš. ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč, ostala dva pa sta odhitela po pomoč na Kokrsko sedlo. Popoldne je dospela do ponesrečenca reševalna ekspedicija, v kateri ko bili Andrej Šorli. sin posestnika iz fiupe pri Kranju. Miloš Šušteršič. Ant. i^ajovie. ključavničar iz Gorenj ter oskrbnik Cojzove ftoče. ki je vodil ekspe-dieijo. Z neprimernim trudom in tveganjem lastnega življenja se je vrlim reševalcem posrečilo, da so spravili ponesrečenca do Ko-krskega rsedla od tam pa do Kokre. Iz Kokre je prepeljal reševalni avto iz Kranja Langa v ljubljansko bolnišnico •Nesrečo ge pač povzročila premajhna oprema. Ponesrečenec je šel namreč brez eepina po nevarnem ledenem snežišču. V bolnišnici so zdfavniki ugotovili. da ima Lang zelo resne notranje in zunanje poškodbe, vendar pa ni nevarnosti za življenje. Lang sam je izvrsten in navdušen turist ter je bil tudi lani med očividci, ko se je ponesrečil v Kamniških planinah mladi Pečar iz Most. • Brzoviak povozil dva konja. Posestnik Anton Žganjar p. d. Pangriček iz Male Ktarige v kres-niški župniji rje 19. jnnija izjiitraj peljal s svojim mlajšim bratom visoko naložen voz oglja v Ljubljano, kjer ga je pri svojih starih odjemalcih spravil v -denar. V mestu sta imela še druge opravke in kupčije, nakar sta se pozno zvečer odpravilarproti domu. Med potjo sta se okrepcevala v par obcestnih gostilnah in konč- no na vozu trdo zaspala. Tako sta ?o tzadeli na truplo in ga dvignili iz vode. Vsi poskusi. da bi ga oživeli z umetnim dihanjem so bili brezuspešni — mladenič je bil že mrtev. Telefonično je bila obveščena policija, ki je poslala tja svojo komisijo. Zdravnik dr. Lapajne, ki je nadomeščal dr. Avramoviča. je ugotovil, da se je mladenič, preden je skočil v vodo. zastrupil. •Res so našli v stekleničici, ki jo je mladenič odvrgel na bregu, o-stanke oeetne kisline. Mladenič je izpil toliko tega strupa da bi gotovo umrl. tudi če ne bi skočil v vodo. Voda mladeniču sploh ni zalila nosu in ust. ker je imel mladenič polne usta sline, povzročene po kislini. Mladenič je bil lepo oblečen, v listnici pa ni imel prav nič denarja, nekaj listin, ki so jih našli pri njem. ije bilo razvidno, da je mladenič 22-letni Franc Brenko iz Šmarja pri Jelšah, po poklicu čevljarski pomočnik in stanujoč na Lepem potu štev. 10 Komisija je dala prepeljati truplo v mrtvašnico k Sv. Krištafu. Kaj je gnalo mladeniča v prostovoljno smrt, ni znano, o vsej verjetnosti je bil vzrok revščina, v katero je zašel. Čevljarski pomočniki namreč zelo težko dobe delo in tudi potniška prodaja za provizijo, s katero se je mlatle-nič nazadnje bavil, ni nesla skoraj nič. Napad na dalmatinskega kros-njarja. V soboto dne 18. junija je prodajal krošujar Marijan Sičenica. rodom iz Kičiee, okraj Imotski. Dalmacija, svojo robo pri Sv. Vidu nižje Ptuja. Okrog 20 so ga na povratku nenadoma napadli trje moški in so ga ob cesti pobili na tla. da je obležal v mlaki krvi. •Neki avtotaksi iz Ptuja, ki je na cesti naletel na ležečega, ga je preppeljai v ptujsko bolnišnico. Zdravniki so na ranjencu ugotovili na glavi dve globoki rani. zadani s topim železnim predmetom. Xa kak način je prišlo do napada in kdo so napadalci, še ni ugotovljeno, ker se nahaja Sičenica v nezavesti, ter ni mogoče zaslišati. Poškodba je tako nevarna, da se je bati najhujšega. Slučaj je vzbudil pred prebivalstvom ptujskega okraja splošno ogorčenje; napadeni krošnjar trguje že namreč dolgo vrsto let po okraiju ter g?1 'vse pozna kot .mirnega in razsodnega človeka. V Dalmaciji ima ženo* 4 nepreskrbljenimi otroci, ki bodo hudo prizadeti, če podleže oče zadoblje-nim poškdobam. ) Otrok v žarečetm pepeln. V vasi Cerovo pri Št. Juriju je padel Milan Mov, sin progovnega delavca, v žareči pepel, ki se po kmečkih hi ;ah navadno nahaja pod ognjiščem. Otrok je star šele Iti mesecev in se je nahajal tu pri stari materi. Ona je šla menda ravno v sobo. dočim je bil otrok v kuhinji in ije kobacal okoli o-gjišča. Kmalu pa se je znašel v_ vročem pepelu. 'Na njegovo 'kričanje je pritekla stara mati iz sobe in ga rešila. I)ohi1 je hude o-pekline po obeh nogah, stegnili, po životu in deloma po rokah. Na površini kože so takoj nastali veliki mehurji. Otroka so takoj nesli k zdravniku na Grosuplje, ki ga je obvezal in poslal v ljubljansko balnišnieo. Žalosten zaključek nabora. l(i. junija se je vršil «v Rušah pri Mariboru vojaški nabor, ki se je zaključil z žalostnim dejanjem, katero je globoko pretreslo Ruše in celo okolico. Po naboru so se zbrali fantje skupaj ter hodili od gostilne do gostilne razigrani in prešerne volje. Imeli so s seboj harmonikarja, brezposelnega delavca Antona Juršeta. ki se je rad tnlzval prošnji nabornikov, da jih spremlja s svojo harmoniko. Fantom je izlezlo polagoma vino v glavo in razgiranost se je pričela izpreminjati v napetost, da je bilo pričakovati vsak hip izbruh pretepa. V neki gostilni je res prišlo do resnega prepira in v hipu si je 'bila cela gruča v laseh. Bilo je več fantov lažje poškodovanih, med njimi tudi Mirko Perinčič, katerega je udarec tako zaskelel. da'lje potegnil nož ter navalil na druge. Obrnil se je tudi proti harmonikarju in mu zasadil rezilo v prsi. Jurše je kmalu za rano umrl. Pokojni Jurše je bil oženjen in oče dveh otrok — eno 8 let. drugo poldrugo leto staro. 1'bijalea Perinčiča so prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišč«. Po rodu je Prmčie- Hrvat. Dejanje obžaluje ter mu je videti, da ga (je čisto prevzel obup. Pravi, da je krivo vino, ki ga je omamilo. Naborniki so prišli v gostilno. kjer »e je dejanje izvršilo, že tako vinjeni, da jim gostil niča rka ni hotela dati vina. To je erinčiča tako razkačilo. da je čisto na lepem napadel v posebni sobi mirno sedečega motociklLsta iz Maribora, ter ga udaril v obraz, da mu je razbil očala. Nato je nastal spor 7. Juršetom. ki se je za poslednjega končal tako usodno. VABILO NA PIKNIK: V Little Palls, N. Y., priredi društvo "Marija" Pomagaj" svoj letni izlet na dobro poznanem prostoru Stop 44 ali Oun Club, Herkimer Rd. v nedeljo dne 17. julija. Začetek ob 10. uri dopoldne. Vstopnina za odrasle 25e, otroci prosti. — Postrežba bo izvTstna. Godba slovenska. rijudno ste vabljenji vsi Slovenci, od blizu in daleč, da nas obiščete ta dan. Na veselo svidenje! Odbor. (2x 8&12) imajo velik uspeh ODA* NBWYOBX, FRIDAY, JULY 8, 1932 THS LABOEBT SLOVENE DAILY lo U. V. A. CIN GOSPODA PIJA KOMAM a žmjnjA. Za Glai Naroda priredil L H. ° ° a a 42 (Nadaljevanje.) Gospa Ilza, ki je sama kadila, mu ponudi cigareto, katero hvaležno sprejme. Nato se go«pa Ilza sama skuha čaj in ga vlije v skoraj prozorne skodeljice. Gospa Iledvika, polna notranjega nemira, neprestano opazuje svojega sina. Zakaj ne govori o tem, kar je hotela vedeti — samo o vsakdanjih stvareh, ki je niso prav nič zanimale? — Zdaj pa mi povej, Ilinko, zakaj si pravzaprav prišel! — ga vpraša. — Misliti si moraš, da se mi nekoliko čudno zdi, da si tako nenadoma prišel.-" — Kratek telefoničen pogovor z gospico Barbičevo je bil povod >za to, mati — in predmet tega pogovora je bila Pija. — Najbrže so te poklicali za podporo in pomoč. — Gospa Hc-dvika je takoj razumela, — Tako približno! — prikima Ilinko. — In zaradi tega sem vesel. — Lili je imela to srečno misel, gospa Hrastnikova-, — pripomni gospa Ilza. — Navado ima. da postavi ljudi vedno pred gotovo dejstvo, da m? je komaij mogoče upirati. V tem slučaju — Ilinku se prijazno nasmeje — sc 'jaz ne bi protivila. Kavno nasprotno! 7)a slišim vaše mnenje, mi je drago. Gotovo pa so vam dekleta že na postaji vse pojasnile. In moje mnenje je — gospa liarbičeva postaja živahnejša in govoft o vsem, kar ije bilo v prilog Volbenka Rilbiča — in pri te lahno večkrat namigne na trdovratnost gospe Hedvike. Pazno jo poslu«.1 Hinko. — Prosim, mati, — se oglasi Ilinko, ko je mati hotela prekiniti gospo Uzo. — Pozneje te bom tudi jaz jaiz mirno poslušal in tudi svojega mišljenja ne bom zamolčal. Gospa Hod vika je govorila razburjeno in odločno. — ... veš. Ilinko. koliko smo trpeli. In izgubo premoženja je bilo laa.;e prenosti kot pa vse ono, kar se nam je priljubilo. Ravno hiša, z vsemi umetniškimi predmeti, kar si tudi ti tako rad imei. Tvoj oče se je z menoj posvetoval o načrtih, je postavil hišo z največjim veseljem, jo opremil in vsak dan je bil vesel in srečen nad tem, kar je zgradil, pa bili smo tako brezobzirno izgnani — bilo mi je, kot bi mi bili srce iztrgali iz prsi. Globoko vzdiline. Pomirljivo položi Hinko roko na mater. — Ne. mati! Veš, kaj tsano si medsebojno obljubili — nič več o tem govoriti! — !)a. da. Ilinko! Toda sedaj je zopet vse preobrnjeno. Temu človeku ne morem nikdar odpustiti. Zato ne maram imeti z njim in njegovimi sorodniki nobenega stika. — Saj bo Pija hišo zopet dobila! — Ako se to zgodi samo na ta način, kot kako darilo in ne v smislu moje pravice — ne! Pija mora to sama vedeti! Ilinko zmaje z glavo. — Mati. tvoja jorca te slepi. Tako brezpogojno ne smeš človeka obsoditi — ko je v bistvu vendar krivda na naši strani. Čin našega očeta je povzročil to nesrečo. Njegova prevelika lahkomišl jr-nost, da je svoji hišo zastavil za svojega prijatelja in ko je ta odpovedal. pa se je za svoje nesrečno dela na tako žalosten način pokoril! Mrtev je. *n. da je ravno ta imel vzrok, da je mogel zaničtjivo misliti o Pi-.'U Hrastniku, zaradi katerega ga je pustila; to je bilo njeno največje ponižanje! To jo je grizlo v njeni ponosni duši. Hotela je videti. da bi bil njen ljubljeni mož opravičen pred Lončarjem. — Piji nisem podrla vsakega upanja. Hinko. Ako se gospodu Kibiču posreči, da ml prinese kako poročilo o mžinirju Martincu, potem mu dam Pijo, — pravi gospa Iledvika. Hinko postane nejevoljen. — To je neumnost, mati! Kajti zahtevaš nekaj nemogočega! Gospod Ribič bo vsled tega izgubi! mnogo dragocenega časa in denarja. katerega bi bilo boljše obrniti v spošno potrebne namene, Havno tako je. kot bi oboje vrgel v morje, nikomur v korist. Ne! Prav odločno stojim na strani gospoda Ribiča in mu bom to tudi povedal. Mislim, da je življenje do-vobj težko, tako da ni potrebno ni ga še bolj obtežiti. Prime jo za roko. — Saj si vendar bila vedno dobra in razun^ia mati, ali naj se d«j dvomim o tem 1 — mu pride proseče skozi, ustnice Toda mati ostane trdovratna in odgovori odločno: — Tega ti ne morem prepovedati, Hinko! Ponavljam: ako mi ro«p<»d Ribič more prinesti kako poročilo o Martincu, potem se bom celo sprijaznila z Lončarjem, ako bo še pri volji iza to, _ pripomni z lahnim, nedoločnim naismehom. — Mati! — za kliče Hmko razgret; popolnoma je bil zmeden nad uieer vedno tako pravično in dosledno materijo. — Mati, ta troja zadnja pripomba mi pove. kako zelo si prepričana, da tvoje zfhteve ni mogoče izpeljati. Zato je še dvakrat bolj krivično, mučiti dva človeka, ki se tako ljubita. Vendar pa si bora zapomnil tvojo izjavo in tudi railoetl^iva gospa je priča, da si pri volji za apravo. Gospa Barbičeva prikima. — Nikdar ne bom pozabila, gospod doktor, in o pravem času bom gonpo mater spomnila na-njene be«ede. —- Mati, zdaij vidim, da ne pridemo do nikakega zaključka. Zal mi je za tebe in za Pijo. Toda trpeti ne sme! Niti za minuto nc ne bom pustil, da ne bi bila prepričana, da se po -vsej pravici sme smatrati za nevesto gospoda Ribiča — in če je tudi proti tvoji volji. — Hinko! Ne. pod nobenim pogojem. Tedaj pa jo Hinko resno in odločno pogleda. — Mati, aH nisi tudi ti sama vzela srečo — in zdaj hočeš to obraniti avojemu otroku? Ali si pozabila? Gospa Hedvika ni mogla zdržati sinovega pogleda. Takoj je vedela, kwj je mislil. Občutno so jo zadele te besede. — To je bilo vse kaj drugega, — pra-vi tiho. — Ne, mati! Mnogo važnejše, kajti tedaj ai bila že žena! — Iskreno te prosim. — premisli vse ae enkrat. In potem upam, da bom v tebi Topet našel pametno mater. — pravi Hinko tako odločno, da »eTnu ni mogla upirati. Tudi njej je bilo mučno razgovarjati se o tej družinski zade-yi rpr&o tretje oeebe. Zato ji je bilo v 'veliko olajšavo, ko se na terasi pokaže Lili in, stoječ med vrati, reče: — Še vedno pri kavi? Mislila sew, da že davno počivate, kot Pija, ki je v gugalnici zaspala. — Pusti jo spati, Lili, — pravi gospa Ilza. — Pija mora nadomestiti, ker skoro celo noč ni tspala. Pri teh besedah se obraz gospe Hedvike bolestno zavije. Dobro je vedela, da je bila samo tega kriva. Lili po prstih priskače k mizi. Privzdigne pokrov kanglice in pogleda. — Še < Utwhland v Cherbourg in H»tnbul| Bremen v Cherbourg In v Firemen 29. Ju'iJa: Westernland v Havre 30. Ju'iJa: lie ts. 1 larding v Cherbourg in _V«inburi? 4. avgusta: New York v CIierlHitirg in Hamburg 5. swgusta: Homeric v Cherbourg J..ij land v Havre 6. avgusta: Kuropa v Cherbourg In v Bremen J-afayette v Havre Vtt .idam v Cherbourg in v Boulogne sur M»-r 9 avgusta: L« viathan v Cherbourg 11 avgusta: /•luitania v Cherbourg Albert Ballin v Cherbourg In v Hamburg Dresden v" Cherbourg in v Bremen 12. avgusta: i'nris v Havre Olympic v Cherbourg Ptnnland v Havre 1.1 avgusta: Augustus v Cenovo Mhmetonka v Cherbourg Statemlam v Cherbourg in v Boulr.gra sur Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg In Hamburg 17 avgusta: Bo, hambrau v Havre Pres. Kooseevlt v Cherbourg In v Hamburg 13. avgusta: Bcrtnsaria v Cherbourg Berltn v Bremen Hamburg v Cherbourg hi Hamburg >9 avgusta: Maje«if v Cherbourg Belgenland v Havre £0. avgusta: SATL'RXIA V TBST Milwaukee v Cherbourg In Hamburg Vo'endam v Cherbourg in v Boulogne sui Jier 21. avgusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: Stuitgart v Cherbourg in v Bremen L'eutschland v Cherbourg Jn v Hamburg • m £6. avgusta: 0 Conte Biancamano v Genovo Homeric v Cherhourg Westernland v Havre 27. avgusta: He ilr France v Havre De Ora-nse v Havre Mlnnewaska v Cherbourg ItoiLerdam v Cherbourg in v Boulogne p.ir Mer 30 -ivgueta: T.cvuithan v Cherl>ourg l afayette v Havre 1 'res. Harding v Cherbourg in v Ham-tn.Tg Cieinen v Cheibourg in v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherbourg Aquitanla v Cherbourg Koma v Genuvo V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnlku ILE DE FRANCE 9. Ju'ija (opoldne) 30. Julija — 27. Avgusta ' FRANCE 16. Julija PARIS 22. Julija — 2. Septembra NIZKE CFNE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpr*. iajte naše pooblaščene agentt French, «6n© 19 STATE STREET. NEW YORK VSE PARNIKE važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJSEK funeral Travel Service 1359 Second Ave. New York. N.Y. POZOR ROJAKI Vso, kar se tiče 'Hilasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd pošljite na naslov: *4 O las Naroda" 21G West 18tli Street New York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rdjaki, vpoštevajte to! ei tem boste preprečili marši- I l Naročite c« pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West IStta Street Hew York City Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE, POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden