Dopisi. Iz Celja. (Govor dr. Vošajakov.) Pri občaem zbora Sloveaskega društva je maogozaalažai poslaaec g. dr. Vošajak, aavdušeao pozdravljea, v obširaem govoru razložil delovaaje državaega zbora. Pred vsem slikal je poguboaosao delovaaje aemških liberaleev, dokler so oai imeli večiao v zboru. Glavai stebri deržave, krnetje ia obrtniki, so propadali, ker 80 vsled liberalaih postav postajali sužaji velikega kapitala. Ko je 1. 1879 sedaaja večiaa aaatopila, aašla je državao gosj)odarstvo v aajžalostaejih razmerah. ljudstvo v aajhuji stiski, pa povsod ograje v prid nemškim liberalcem aarejeaih postav, da skoraj ai bilo apati, da se bo dalo kreaiti aa boljšo pot. Liberalci ao ai z uaietBim volilaim redom aiislili za vselej oliraaiti večiao, zato se je aaaa straaka precej lotila poprave volilaega reda ia jo tudi dosegla. Pri tem je pokazala, da jej je mar za n jeaje volilae pravico ia da želi kolikor ai( vsakega davkoplaoevalca pritegaiti k volitvam. Odslej saie vsak, kdor plačuje 5 11. davka, voliti v državai zbor. Trcbalo bi še aekaterih sprememb, zlasti da dobodo kmetje z oziroai aa ajiliovo število primerao zastopstvo, pa temu se zopet liberalci upirajo ia vsaki sklep lehko zapreoijo, ker se spremeaibe volilaega reda smejo skleaiti le z dveaia tretjiaaaia vseb poelaacev. Dalje se je pečal državai zbor z urejenjem gruntaega ia hišaega davka. Liberalci so si izmislili 1. 1869, da se aiora gruatai davek aa aovo urejati, ter so račaaali, da bode poteai graatai davek se dal od 36 milijoaov aa 42 povišati. K sre.či je dobila aaša večiaa koaeoao delo v roke ia preprečila kmetom sovražae aakaae liberalcev. Celi zacsek gruataega davka je sedaj celo aižji od prejšajega in le v aekaterih deželah se je graatai davek povišal, aajbolj za Gališko,^za spodujo ia zgornjo Avstrijo ia jedea del Stajerskega. A tu so csnilni možje zakrivili s svojimi aeopravičeaimi ceaitvami, da bo sedaj treba več davka plačevati. Na Kraajskem, kjer so narodai možje ceaili, se je gruatai davek za tretjiao zaižal ia to je^ aa veliko korist bilo tudi za tiate okraje Stajerske, ki rneje ob Kraajskej. Pri hišnem davka se je doseglo, da maajši kmetski posestaiki, ki imajo le po dve sobi v hiši, sedaj meuj plačujejo. Ker se direktui davek za vseai ui povišal, moral je državai zbor privoliti, da se npelje višja cariaa ali col ae samo za rnaetae ia fabriške izdelke, kar je aa korist obrtaikoai, aa žito, živiao, sadje, viao, kar je na korist kmetom; ampak tudi aa kavo ia potrolej, pa pri tem le v toliko, da se pri ceai, kakor se dozdaj kaže, ae pozaa veliko. Silao teži vse države občna vojaiška dolžuost, a dokler stoje sosedje oborožani, se Avatrija saaia ae sme razorožati. Veudar se je kmetoai braaibovska postava v toliko olajšala, da odslej kmetskim posestaikoai, ako se pet osob aa ajihovem posestvu redi, ni treba stopiti v aktivao vojsko, aaipak le v reservo; tudi za bogoslovce in nčitelje so se skleaile prccejšaje olajšave brambovske dolžaosti. Jedna aajimeaitaejših postav je obrtaijska, katero je baš kar dodelal državai zbor, daai so liberalci se rnočno protivili ia lo aekateri od njih iz straliu pred svojiiai volilci koaeoao zanjo glasovali. Ce prav je ta postava, posebao za obrtaike, koristna, ker se po ajej omeji dozdaaja obrtaijska svoboda ia zahteva od veakega, kdor lioče pričeti kako obrtaijo, dokaz, da ee je te obrtaije dejaasko izučil, bode dobro uplivala tadi aa kmetijstvo, kajti obrtaiki ia kmctje so drng aa druzega aavezani, ia Se se prviai dobro godi, tadi kmetje svoje pridelke lože ia bolje v deaar spvavijo. G. govoraik se poteBi obrae do a zbora v prid kmetskim ?tijstvo so prišli ailao slabi casi, KoaKureaua iz Aiaerike ia Ruaije spravlja žito ia živiao ob vso ceao; slabe letiae so zakopale kaieta v dolgove ia kamor se pogleda: povsod propad ia eksekutivae dražbe kmetskih posestev. Liberalci so k tema propadu še pridao pomagali. Odpravili ao kazai za oderuhe, dovolili prosto žeaitovaaje vsakemu berača, državae meje so odprli tujeaiu blagu, uvedli posilao legalizovaaje, ki kmeta veliko staae, aakladali Ijudstvu osemletao šolsko dolžaost, ga silili k stavbi aepotrebao velikih, silao dragih šolskih poslopij, dovolili hraailaicam, da so ai kupičile aeizmerae reservae zaklade, od kmetskega dolžaika pa zahtevale zmirom jednako visoke obresti, ovirali so razvoj kmetskih posojilaic z aakladaajem visokega davka, skrbeli za to, da se hudodelaikoai, tatovom ia roparjem dosti dobro godi v kazailaicah, ia sploh kakor aalašč delali aa propad kmetskega ljudstva. (Koaec prihod.) Od Ljutomera. (Slavavrlim kmetom sloveaskim!) [Dalje.] Rekli smo, da aaši stariši od ljadskih šol, dokler so bile še aemške, aiso imeli aikakšaega dobička. Oai se sedaj aa podlagi laatae skušaje potegajejo za pravice aloveaskega jezika. Ozrimo se daBes malo še aa mlajši aaraščaj. Koliko je po marskem polji mladeaičev pa tudi že gospodarjev. ki so se v domačih šolah učili s pomočjo railoglascčega jezika materaega! Bistra glavica ia darežljiva roka očetova vzbudile ste šolarju v srci željo po viših aaukih v sredajih ali takozvaaih ,,latiaskih" šolah, — šli so v Ptaj, v Maribor ali v Celje. Kako se je tukaj godilo aadarjeaim ali ,,talentiraaim" mladeaičem ? Skraja so vsi ,,vozili" dokaj težko, ker so jim uoitelji, profesorji. razkladali aauke s pomočjo aemškega jezika. V domačej po pameti uredjeaej šoli sloveaski, v ,,latiBskej" pa aa eakrat aernški učai jezik — ai li to preaaglea skok? Gotovo, da je. Kaj toraj ? Odgovor: V ,,latiaskih", v sredajih šolah aaj se sloveaačiai podeli več prostora. Res je, da se v ljadakih šolah sloveaska deca podučujejo tadi v aemščiai, ali otrok se ae more toliko aaačiti, da bi za razamljeaje naukov po sredajih šolah bil z aemščiao do dobra podkovaa. Tisti mladeaiči ia mlajši gospodarji. ki so bili gimaazijskim aaakoai dali slovo ter se lotili kmetskega opravila, sprevidijo aami od eae straai, da ljadake šole aiao zato, ka bi se v ajih otrok učil tajih jezikov, a pri tem zaaemarjal za življeaje aajpotrebaejše aaake, od druge straai pa razpozaajo, da ,,latiaske" šole aiso vredjeae, kakor bi to zdravej parneti primerao bilo. Odtod zopet livalevredaa prikazea, da toto spozaaaje aa podlagi lastae skušaje vodi do aarodae zavedaosti. Pisatelj teh vratic pozaa več takih kiaetskili ljndij, ki so več ali raaaje 1 t obiskovali ,,latiaske" šole, ia zamore reči, da so vsi čedai Sloveaci. Isto velja v občc tudi o tistih, ki so vse šole srecno dovršili; od leta do leta raste število aarodaih buditeljev ia odkritosrčaih kmetakih prijateljev, |ki so aašim aemškutarjem pravi tra v peti. (Koaec prih.) Iz Celja. (Zadaji lisjak), ta je pa zopet čudea; gladek je da je kaj, nšesa pak ima strašao kosmata! Sprva se širokousti da kot ,,lisjak" že povsod svojo dlako trosi, kako aia pa smodijo, tega ae pove. Zal mu je, da kaietje aemških časaikov ae berejo. Nam ravao tako. Ko bi eakrat ajegovo mamko Ciljerco ia pa druge freimaurerske časaike pregledali, ter poiskali si iz ajih tistih psovk, ktere se daa za daevom lučajo aa Slovence, lisjak, po teia bi meada tvojo kožo precej aemilo pocesali. Težko se mu dozdeva, da so se kiaetjo tako dolgo pustili za aos voditi. Siromaček se sam sebi usmili. Le pomiri se, odslej ne bosta več ti ia pa tvoja aiaaia aaša pastirja, ia vajai tovariši tadi ao. Mi tako vemo, da drugi aihče ae pozaa aaših bolečia, kakor ljudjc aaše krvi, ia tem bomo z mirao vestjo zaupali. Vi le idite aazaj domov od koder ste prišli. — Na dragej atraai svojega polja lisjak zopet izpušča sterd iz gobca, potem pa jo naširn okoličaaskiai kmetom okoli aat maže. No. si misli, tako le za prazaike, morebiti si pa le kteri ustaice obliže. Boš kmalo videl, da niso tako strašao potrebai. V Celji jira hočc preskrbeti edea razrod za sloveaske otroke, akoravao saai trdi, da je šola ,,v Celji" piškljiva. Nemštvo tu ai v aevarnosti meada ia ,,šulferaja" aepotrebea. Pa kdo bi ščaval, ko bi to društvo ae začelo ? Neaiških otrok — ai, alo, sloveaske sem! Saj pa tndi pove: ,,Kolikor jezikov zaaš, toliko ijudi veljaš" ia zopet ^materiaega jezika se morajo otroci toliko aaučiti, da bodo izarjeai v kajiževaem materaeai jeziku." To hočeš ti storiti ia v eaem letu! Stopi ao berž mod svet, svitla zvezda, boš videl, kako se bo vse pipalo za tvojo čudovitao aiodrost. Prvi poskus pa aapravi z aemškimi otroci, ter jili uci sloveaako. Se ti merzi, ko to slisiš? Glej, kolikor jezikov zaaš, toliko ljudi veljaš ia tvoji lastai so ti aajbližaji ? Morebiti misliš, da je ta izrek samo za Sloveace veljavea? Ja šmeat, pa tem ai sreče treba, ti jo le okoličanskim kmetom želiš. Ti blaga stvar, kaj pa je s starim šolskim poslopjeai, z aekdajao ,,kreaijko šolo" tarn za farao cerkvijo, ktero so aaai kmetje s krvavimi žuli staviti pomagali ? Je ta očividaa krivica tudi kmetorn v korist ia srečo, tistim kmetom, za ktero tvoje srce tako gorko bije ? Lisjak, tvojo zaajko že držimo aa palici. Okolieaaski šoli je li, te ti smrdite? Kaj ne, da bi jih bilo dobro raztrešiti, da ae bi trosile sloveaski živelj več po okolici ? Tu se otroci vsega, tudi aeaiškega jezika zadosti učijo, tako da smo mi čisto zadovoljai. Z aemčurji aočemo pa ae aioreaio aič več opraviti imeti, ao aaa že do dobroga podučili. Lisjak le aapravite šolo, pa si zberite mestae capiačeke v ajo. J—1. Iz Maribora. (Novižapaa — čitalaica — posojilaica — volitve za okrajai zastop.) Dae 2. jaauarja dobili smo aovega župaaa, ae ve, ako ga miaister grof Taaffe cesarju potrditi aasvetnje, kar še ai gotovo, kajti izvoljea je zaaai dr. Duchatscli, ki je kot državai poslaaec kedaj vladi aasprotoval itd. itd. Stopaice aa rotevži so še daes mokre. Zakaj ? No, ker so se mestai očetje pri volitvi jokali ia solze točili, da je kar teklo od ajih. Bilo je pa tako. Najpred je izvoljea dr. Schmiderer, zaaai Hammer-Aaiboas. Oa pa veli, da župaastva ae more sprejeti, ker ga aa Duaaji (v državaem zboru) silao potrebujejo, nemštvo je aamreč tam v strašaej nevaraosti. Brez ajegovega ,,Hamra" pa ai mogoče razaim sovražaikoai trmastih kebljač pobiti. Meatai očetje so malo gaajeai pa še premalo ter izvolijo HaaimerAmbossa vdrugic za župaaa No, ia to je za dr. Sclimidererja preveč. Solze mu stopijo v oči. Ia kakor v cerkvi za eaiia vsi zaporedom po klopeh zehajo, tako začaejo sedaj mestai očetje solze tooiti. Ko je gaajeaost ia žalost po solzah aekoliko vtolažeaa, izreče g. Marko, da ae ostaae v mestaem zaatopa. Ali mu brezsrajčarstvo ai po godu ali kaj druga, to še aam ai zaano pač pa, da so aiestai očetje potem izvolili dr. Duchatscha za župaaa, gosp. Bitterla pa za podžupaaa. G. Stampfl bi meada tudi rad bil vice-žapaa pa ker Maribor sedaj samo eaega potrebuje, je letos ,,skozi" pal. — Čitalaica štela je ob koaci leta 69 udov ia izvolila v odbor zvečiaoma aovib odboraikov, pridaih aarodaih mož. To je modro, aarodaoga dela je veliko, ia ga treba razdeliti, po občaera zbora bila je zvečer živaliaa, izvrataa veselica: gospodov ia gospa ia gospodičea bilo je toliko, da je skoraj prostora zmaajkalo. — Sloveaska poaojilnica aživa čedalje več zauj^aaja, celo iz Solcavskih plaaia, iz Koroškega, dohajajo vloge. Svojo uradaico pa ima sedaj v g. Zupanovej hiši (prej Schreijevej) v graškem predmestji. — Volitve za okrajai zastop so pričele, sedaj volijo po občiaah volilae može. Domoljubi so prošeai, da se zaaimajo za te volitve. Slišimo aamreč, da aeaiškutarji zlasti v Kaiaci, Bresteraici, Selaici itd. priporočajo znaaega Seidla. Res čndao! Zlaati baje rožpaški Kramberger rogovili za Seidla ia za avojega zeta Ursiga v Solaici. Nemškntarji pač ae gleštajo trohe političae aramežljivosti. Ker aže Seidla pobirajo, aaj pa še Braadstetterja zravea potisaejo, saj tudi brez posla po Maribora hodi! Kmetski volilci še aaj pomislijo, da jim sedaj ceste čez Jodelberg pri Faali ai treba plačevati. Veadar bitro jo dobijo na hrbet, ce bodo v okrajaen zastopu premalo svojih mož imeli, kajti raari borski Nemci ia sv. Lovrenski aemškutarji so ,,gliha, ki rada vkup štriha." Iz Mahvenberga. (G. dekanovo umešceaje.) Prosim, prinesiti prihodajič v ,,Slov. Gospodarja", oziroma aa § 19 tiskovao postave ta le popravek: ,,V cerkveni prilogi štev. 52 ,,Sloveaskega Gospodarja" aem čital dopis ,,Iz Mahrenber.ške okolice", kateri je, kar tiče mene, popolaoma aeresaičen, kajti bil sem daa prihoda č. g. dekana^ Jazbec-a pri seji okrajaega šolskega aveta v Šostaaji; tudi apliva o zaderžanju g. učiteljev nisera imel, ker mi o slovesnemu sprejemu imeaovaaega gospoda ni bilo kaj znaao." V. Baumgartaer, ci^s. kr. okr. šolski n.idzornik. Dostavek uredaištva. S temi besedami se nara ae zdi popravljeao čisto aič, ampak še le potrjeao, kar je dopisatelj ,,iz Mareaberške okolice" poročal; kajti vsak si lehko domisli, kako jalov je izgovor. da bi gospod Baamgartaer ne bil izvedel o pravem času, kedaj bodo aovi dekaa ia župnik prišli, saj iraa farovž celo pred nosora. Odhod v Soštanj se prav dobro striaja s poročilora aašega dopisaika in ga izvrstno razjasaivje. Nikakor ni [llepo ia dostojno tako obaašanje. Ce je gospoda B. sedaj morebiti malo sram, si je sam kriv. Naposled ma pa še svetujemo, naj vzame g. Sumaaovo slovensko slovaico v roke, da bode mestaik znal ločevati od dajavaika.