nisi jedla. — ' — Ne, nisem oče I Tam suhega kruha za vas, drugo je — Le obdrži, ljubica moja, Starec je legel na skrinjo ščina, sama revščina in lakota, luč, da je bilo temno v sobi, postelj. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za av^tro-ograke kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2'25 K, za Ameriko 2'75 K. Posamezna številka 10 v« Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrstiea 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru. 48. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 16. maja 1907. Leto X. 58 socialnih demokratov izmoljenih V 60 oHrajih ožja Md! Naprej! 58 socialnih demokratov ‘le doslej že izvoljenih. V 60 okrajih pridejo socialni deinokratje v ožjo volitev in gotovo tudi še do ^kega mandata. Delavsko ljudstvo bode imelo v 'H zboru tak zastop, da se bode na vsak način slišalo njegov glas. Posledice splošne in enake volilne Pravice se torej že pokazujejo. Treba bo še počakati na definitivno volilno statistiko, da se bode Vedelo, koliko mandatov, bi sodilo socialnim demokratom po številu oddanih glasov. Ali sadovi 'olilne reforme se deloma že pokazujejo. Socialni ^mokratje postanejo v novem parlamentu tudi kvantitativno važna skupina — kvalitativno se jih le moralo vedno ceniti — tako da bode treba 2 ®jih glasovi vsaj v mnogih vprašanjih resno ravnati. Seveda je to še prav malo, ako pomislimo ogromno število delavstva po državi. Toda za-Cetek je napravljen in na podlagi splošne in enake volilne pravice bode socialna demokracija korakala dalje do končne zmage, do nadomestitve sedanje kapitalistične družbe z novo, socialno. Zlasti za slovensko delavstvo je prvi uspeh tolažljiv in vzpodbujevalen. Res je, da se razliva klerikalizem po naših krajih kakor blatna luža; res je, da je v splošni temini opaziti komaj kak žarek svetlobe; res je, da so naši velj ki silovitejši kakor drugod. Res je, da je zaostala izobrazba našega ljudstva, da je po deželi še vse polno praznoverja, da jo med inteligenco vse polno predsodkov, pa tudi praznote. Ali vendar! Tudi slovenski narod ni ustvarjen iz slabejše snovi, kakor drugi. Ce mu razni šovinisti podtikajo, da je inferioren, bi to površen človek skoraj verjel, videč, kako lahko zma-gujo pri nas nazadnjaštvo, fraze in babja vera. Ali to ni narodna lastnost Slovencev, temveč edino posledica tistega prokletega puhlega narodnjaštva, ki je imelo večno skrb za «gesla», za zastave, za parade, za Potemkinove vasi, pa nikoli za živi narod. Želja za napredkom pa živi tudi v našem ljudstvu in tisti duh, ki je našim očetom potisnil koso in sekiro v roko ter jih vodil v boj za .staro pravdo*, še ni mrte v, čeravno je potlačen in vklenjen. Vzgled drugih narodov nam kaže, da se lahko dolgo umetno in po sili tlači ljudstvo v duševno in materialno suženstvo, ali da ni mogoče za vse čase zajeziti struje, ki sili iz teme na dan. 68 socialno-demokratičnih poslancev v Avstriji — tega še v ponedeljek ne bi bili verjeli naši nasprotniki. Vlada, ki se smatra za dobro poučeno, je prisojala celi stranki 26 mandatov. Kakor gospodje Beck in tovariši bode še marsikdo presenečen. Danes mislijo sloveuski velmožje, da je pri nas socialna demokracija poteptana. Kdove kako malo časa bode treba in tudi jugoslovanska socialno-demokratična stranka stopi ponosno, zmagovito na dan. Uspehi naših sodrugov so nam porok za to. Da! Mi, ki bajo nimamo smisla za narod, verujemo v naš narod z živejšo vero, nego vsi tisti, ki so včeraj pomagali, premagati duha odrešenja. — Kdo vas je, kdo ? postopači zopet ? In vse so vam vzeli, vse? povrh pa še škalljo razbili? Pa kakšni ste! kri vam curlja po licu. Starec si je naslonil glavo ob komolec in molčal. Rebeka pa je na postelji bolestno zaplakala. — Ne plakaj, dete moje! Niso me postopači; doli so me, doli! Ubili bi me, da jim nisem ušel. — Rebeka je prižgala svečo in letela starcu izpirati rano na glavi. Ali si lačna, Rebeka? glej, že od včeraj Tam imam še nekoliko pošlo. — le obdrži! — in godrnjal. Rev-Rebekaje upihnila in sedla nazaj na — Lakota, revščina — je šumelo po sobi. — Oče. — —1 Kaj bi? — — Ali naj grem doli P — — Ha, ha! Za kronico, boro kronico! — Hči je obmolknila, starec je pa vstal, pobral škatjjo in jo sukal nekaj časa v roki. Skozi odprto okno so prihajhli iz noči glasovi tamburice. Rebeka je stopila k oknu in poslušala. Z lahnimi koraki so prihajali glasovi iz teme in se zopet izgubjjali v temo. — Kaj je bilo to? — je vprašal starec, še vedno z razbito škatljo v roki. Rebeka ni odgovorila. Slonela je ob oknu in strmela v dolino. —• Zakaj ne grem ? si je mislila. Saj prejalislej bo moralo priti. —- Starec je odložil škatljo. Oglasilo se mu je v želodcu in vse mu je plesalo pred očmi. Hotel je, da bi bilo vse krog njega samo kruh in zopet kruh, da bi se nasitila z Rebeko. Z grozo je mislil: kaj bo jutri? Škatlja je prazna, blaga nikjer več. — Naslonil se je ob peč in zamrmral: Rebeka. — — Jaz grem, oče. — — Kronica, kronica. — — Lahko, noč, prinesla bom spotoma kruha. Vrata so se zaprla in koraki so se izgubili v noči, Daniel se je predramil, sunil z nogo škatljo po sobi in planil proti vratom. — Rebeka, Rebeka 1 — Potegnil je veter nad mestom, kričanje ljudstva, ki se je gnetlo po ulicah, je prihajalo skozi odprto okno in Danielu se je razdelo, da se čuje med vriščem glas Rebeke: Za kronico, za kronico ! — h Počasi je pridrsal k oknu, se sklonil čezenj in klical v noč; — Rebeka Rebeka! zakaj si šla doli? — Polagoma je potihnil šum po ulicah, svetilke so pogasili in mrtvo je ležalo mesto pred Danielom. PODLISTEK. Dragotin blaž: Konec, večer. Nad mestom je vel lahen vetrič. Svetloba pli-n°vih svetilk se je dvigala, strehe so se blestile v llQ^i kakor kristali. Rebeka se je naslonila ob okno podstrešne '°bice in strmela nad mestom. Zopet je prihajalo °n° vrvenje iz doline in močno jo je vabilo. Ka-^°r je zrlo njeno oko, povsod samo strehe in * rehe. Mikalo jo je pogledati, kaj je pod njimi; /,e SG je hotela opraviti ter oditi: Kaj hočem z revščino in poštenim življenjem? si je mislila. Ali Pomnila se je na očeta in sramovala se je svojih ‘nisli. Sklonila se je skozi okno, napenjala oči v ^ in prisluškovala. Nekaj tajinslvenega je bilo ^jo v vrvenju, ki je prihajalo iz doline. Napen-,a a j® ušesa in razločila je govore. Odpravila se Je °d okna, ogrnila veliko ruto in stopila k vra- ^unaJ se Je čtd ropot. Rebeka se je prestra-‘lla In sedla hitro na postelj v kotu. Vrata so se °aPrla in Daniel je vstopil. — Ste vi, oče? — je vprašala Rebeka tiho. Starec je molče sedel na skrinjo poleg peči, pa spustil po tleh. Rebeka se je prestrašila: 1 so vas zopet oče? — So me — je zamrmral starec. Globoko smo prepričani, da ni našemu po ogromni večini ubogemu in delavnemu narodu rešitve brez socializma. In ker verujemo v bodoče življenje našega naroda, verujemo v socialno demokracijo, ki ga edina pripelje iz lužnega vegetiranja in gine-vanja v resnično življenje. V Avstriji 58 socialnih demokratov v parlamentu. Zdaj ne sme biti miru, dokler ne bode v parlamentarnem klubu socialne demokracije tudi slovenski narod dostojno zastopan. Diplomatične volitve. Na volilnem shodu na .Zelenem hribu* se je po socialno-demokratičnem govorniku oglasil obrtnik Anžič za besedo, ki je hotel delali propagando za klerikalno stranko. Na razne glasne ugovore je dejal: c Jaz glasujem za S. L. S. iz neke diplomacije.* To je bila značilna beseda. »Moje prepričanje nima ničesar opraviti s klerikalno stranko. Kdo ve, kakšen sem sploh znotraj! Ampak klerikalci bodo imeli po celi deželi mandate v svojih rokah in zato ni dobro, zameriti se jim. Čim očitneje jih spremljam, tem bolje. Na ta način je še mogoče, doseči kak profit. Včasi se je taki kupčiji reklo drugače; sedaj pravijo temu «diplomacija>. Pojem izraza se je torej močno razširil. Vsi tisti, ki so v torek volili Hribarja, ker se je v liberalnih volilnih lokalih dobilo pijače, v socialno-demokratičnih pa ne, pravijo zdaj lahko, da so tako glasovali iz diplomacije. Diplomatično je bilo, če je kdo glasoval tako, kakor njegov gospodar. Nič več ni neznačajnosti v politiki, ampak sama diplomacija. Svoj pomen bode dobila ta beseda v politični zgodovini slovenskega naroda. Bil je toraj po Slovenskem vtorek prav diplo-matičen dan. Po celi kranjski deželi triumfira klerikalizem, kakor je pričakovala šenklavska stranka. Zelo diplomatično je zmagala. Gospodje župniki in kaplani so vselej počakali, kaj in kako bo na socialno demokratičnih shodih; potem so pa stopili na prižnico in diplomatično so vtepali pravovernim kristjanom v glavo* da so Cankar, Kopač, Dermota hudiči, ki preže na dušice dobrih ovčic. Diplomatično so hodili, kakor je predpisal dr. Šušteršič, ekscelenca in spe, od hiše do hiše, ter so popisovali listke volilcev, da jih obvarujejo pekla in večne pogube. Diplomatično so slikali francosko deželo za ogromen razbojniški brlog, ki mu je baje Avstrija tudi že bolj podobna, nego od Rima odvisni državi. In sama diplomacija je bila, da so trpeli volilci vsako poseganje popov v njih volilno pravico kakor da mora biti tako in ne more biti drugače. Samo diplomatično je ravnal Ivan Hribar, ko za nobeno ceno ni hotel povedati, ali ima liberalizem zanj kaj veljave ali nič. O, velika diplomata sta Šušteršič in Hribar! Klerikalni glavar dovoljuje svojim pristašem, da so brezverci in framasoni, le da volijo njega in njegove mameluke, in zgolj diplomacija je, da stopajo v klerikalno armado ljudje, ki ne verujejo ne v boga, ne v hudiča, pač pa v ministe-rialnost drja. Šušteršiča. Nič manj ni diplomatično, če molči Hribar o cerkvenih in šolskih vprašanjih kakor riba, pa vabi tercijane in mežnarje ravno tako k sebi, kakor popožree. In zelo diplomatično je, da jamrajo mestni uradniki le takrat o svojem položaju, kadar jih ne sliši nobeno »diskretno uho, v agitaciji za svojega šefa se pa postavljajo tja, kjer je največ svetlobe. Tako smo torej imeli diplomatične volitve. S tem je začrtana pot socialni demokraciji, ki mora upreti vse moči, da razdere to prokleto diplomacijo, ki ni nič drugega, kakor strupena naznačajnost. Ta diplomatičnost je viden izraz vsega dela naših meščanskih strank, ki jima nikdar ni bilo ležeče na načelni politični vzgoji ljudstva, temveč sta se lega tega dela najbolj plašili, dobro vedoči, da izide iz zavednosti ljudstva njun pogin. Seveda triumfira danes diplomacija. Rogati se nasprotniki ne morejo socialni demokraciji, tudi ob njenem porazu ne. Saj slutijo, da bi bila kocka morda marsikje drugače padla, ako bi se bili socialni demokratje hoteli posluževati enakih sredstev, kakor oni in ako bili špekulirali na diplomatične instikte mase. Ali mi cenimo ljudsko množico previsoko, tudi kadar ni opaziti na njej nobenih zunanjih znamenj plemenitosti, temveč skoraj same izraze nelepih lastnosti, da ne bi verjeli v višje nagone v njih dušah. Mnogo nezvestobe, slabotnosti, nerazsodnosti, celo nevtajivega izdajstva se je pokazalo v torek v množici volilcev, ali vse to nas ne more preslepiti. Za vse te reči ni odgovorno zapeljivo ljudstvo, ampak tisti, ki so imeli doslej njegovo usodo v svojih rokah in so ga tako vzgojili. Zbuditi je treba tisto v ljudeh, kar spi nedvomno v tem ali onem kotu njih duš, človeški ponos je treba zdramiti v njih in podati jim samozavest, pa se bode zgodilo, kar se zgodi povsod po naravnem zakonu: da se umakne tema luči. Tedaj pa pride tudi sodni dan tisti infamni diplomaciji, kateri imajo doslej buržoazne stranke pripisovati svoje uspehe. Socialna demokracija bode izvršila svoje delo. Mlada je, žilava, polna čvrste volje, poznavajoča svoje cilje. Pa jih bode tudi dosegla! Poraz slovenske inteligence. Katastrofa, ki je 14. t. m. dohitela ljubljanskega župana Ivana Hribarja in liberalno stranko v Ljubljani, v tem edinem zavetju, kamor je preplašen in preporoden ubežal kranjski liberalizem, pomenja občuten, usoden poraz tudi za inteligenco, t. j. za sloje intelektualnega dela. Če prematramo strukturo ljubljanskega volilstva, se nam odpre, da je le malo ljudi intelektualnega dela izpregledalo, da je le malo med njimi politično dozorelihi, ki so spoznali, da je socialno-demokratična stranka, stranka dela, politični izraz tudi zanje. Malo pravimo takih! Večina, brez slehernega političnega smisla, tava in blodi še vedno po izhojenih cestah banalnega liberalizma, se giblje še vedno na krivih potih; čas spoznanja pa je prišel s 14. majem. Tedaj se je razumništvo zadelo ob zid — ali pa bo tudi spoznalo, da je gluha tista ulica, v katero jo je zavlekla liberalna stranka? Na vso moč dvomimo! Dan 14. maja je z vso jastnostjo pokazal, da se slovenska inteligenca ne more ustavljati klerikalni reakciji, dokler stoji z obema nogama v taboru socialne reakcije. Slovenski inteligent v družbi z gospodarskimi izkoriščevalci se ne more meriti s škofi, političnimi izkoriščevalci, če hoče slednje, mora pretrgati svoje dosedanje razmerje, ki je sad družabnega — v prav navadnem smislu te besede —■ življenja, in ne posledica treznega socialnega spoznanja in prevdarka. Kratko, 14. maj je nazorno, numerično pokazal, da je inteligenca, prepojena z liberalizmom, obsojena v bodočnosti na politično nemoč, da je prešibka za resen boj s klerikalno reakcijo; hkrati pa kaže volilni izid, da leži v zvezi razumništva z delavstvom bogastvo političnega življenja in moči, ne le za delavstvo, temveč za inteligenco in za doseganje skupnih ciljev. Vočigled tem nepobitnim dejstvom nas pušča smešno borenje »liberalizma" s klerikalizmom popolnoma hladne, brez slednjega interesa. Oni redki od slovenske inteligence, ki jih je obšla samospoznanje, so si prihranili moralični poraz in se izognili politični osamljenosti, na katero jih »liberalizem* brezpogojno obsoja. Večina s svojim preperelim liberalizmom hoče od poraza do poraza. Mi si od mase slovenskega razumništva nikoli dosti obetali nismo. Računali smo vedno in še računamo na posameznike, ki so jasnejšega vida, in na mlajši rod, ki se vglablja v nove misli. In ta račun je bil trezen. Morda pride kaj razumništva v socialno demokracijo, če velja Spencerjevo vzgojno načelo, da treba ljudi prepuščati prirodnim posledicam njih ravnanja. V tem slučaju utegnejo letošnje državnozborske volitve biti zdrava vzgojna lekcija za slovensko inteligenco v smislu Spencerjevem. Politični odsevi. Not atentat ogrske tlade na koalicijsko ITObodO. Ogrska vlada je predložila državnemu zboru zakonski načrt o ureditvi plač železničarjev in proti štrajkom in pasivni rezistenci. Poleg resničnega zboljšanja gmotnega položaja je vtihotapila vlada v zakonski načrt določbe, ki na drzen način posezajo v individualno svobodo železničarjev. Pasivni odpor, ki ni druzega kot natančno izpolnjevanje službenih navodil, se po novem zakonu kaznuje kot zanemarjanje službe. Organizovati se smejo železničarji le na izrecno privoljenje železniškega ministra, toda morajo takoj izstopiti iz sleharne organizacije, če ukaže železniško ministrstvo. Vsaka agitacija na pasivni odpor in na štrajk se kaznuje s takojšnjim odpustom. Vlada se je bržčas s svojo namero temeljito uračunila, kajti perfidni načrt bode nedvomno izzval med železničarji tak vihar, da ga vlada ne bo prenesla. Briand o antisocialistični jpolitikl francoske vlade. V francoski zbornici je zagovarjal naučni minister Briand v velikem govoru vladno politiko. Dejal je, da je drž. uradniku vstop v delavno konfederacijo nemogoč, češ, da je ta organizacija prešla popolnoma v roke anarhističnih in antimi- litarističnih elementov, ki negirajo državo. Odločitev o obstanku ministrstva pade šele jutri; sklepati se da, da se vir življenja Clemenceauju jutri še ne izteče. Domače stvari. Apel na deželno vlado. Način, kako je vodila magistratovska stranka volilni boj, ko ji ni bilo nobeno sredstvo slabo dovolj, da bi ga v volilni borbi ne uporabila v svoje svrhe, je temeljito omajal zaupanje ljubljanskega prebivalstva v mestni magistrat kot politično instanco. Apeliramo zategadelj na deželno vlado, da preišče na podlagi volilnih zapisnikov, če mestni magistrat ni sposojal liberalnim agitatorjem nedostavljenih izkaznic, da so ž njimi sleparsko volili. Naš apel je utemeljen v razburjenju ljubljanskega prebivalstva, ki se zgraža nad neštevilnimi krivicami, ki jih je učinila v volilni borbi liberalna stranka. Uzorna mestna uprava. Tisoč volilnih izkaznic ljubljanski magistrat ni dostavil, tisoč ljubljanskih volilcev je oropala slaba uprava volilne pravice, vsakega sedmega ljubljanskega volilca je magistratovska klika s svojim gospodarstvom in gospodstvom pripravila ob izvrševanje te najvažnejše državljanske pravice. Kakšni ljudje so po očividni krivdi ljubljanskega mestnega magistrata, ki je le nekaka igrača liberalne stranke, izgubili volilno pravico? Bogati kapitalisti? Ljudje, ki se jim dobro godi že na zemlji? Kaj še! Volilne pravice je po krivdi liberalne stranke bilo oropano delavstvo 1 Okroglo tisoč delavcev je bilo obsojeno na politično brezpravnost: kar je pred volilno reformo učinila zakonodaja, skovana po receptu buržoazije in prikrojena na telo kapitalizma, to se je predrznila učiniti v dobi splošne in enake volilne pravice klika, ki si lasti ime narodno-napredne stranke. — Niso se mogle dostaviti izkaznice. Tako se izgovarjajo. Ne glede na to, da so se izkaznice namenoma tako dostavljale, da se dostaviti niso mogle, je lak izgovor jalev in piškav, najhujša obtožba sedanje mestne uprave. Pomislite, kaj pomenja s strani magistrata priznanje, da za tisoč ljudi v Ljubljani ne ve, kaj delajo in kje so. Po priznanju mestnega magistrata se odmika 1000 ljubljanskih prebivalcev oblastveni kontroli. Za tisoč ljubljanskih ljudi ve ljubljanska policija le to, da žive v Ljubljani; kaj sicer ž njimi, to je za ljubljansko policijo nedognana stvar. Vsa sreča, da je teh 1000 ljudi poštenih ljudi; prav tako bi lahko v Ljubljani eksistirala — po priznanju magistrata — zveza tisoč lopovov in zločincev. Stvar je pre-gorostasna, da bi jo mogli verjeti: zato magistra-tovskemu izgovoru tudi ne verujemo. Trdno prepričanje imamo, da klika na magistratu namenoma ni hotela dostaviti omenjenim tisočnikom volilnih legitimacij , da je premišljeno izključila socialno-demokratične delavce od volitev, ker se je zbala od njega najostrejše obsodbe. V tem mnenju nas podpira tudi dejstvo, da se ni dopustilo pregledati nedostavljenih glasovnic. Ta slučaj je eden izmed onih ropov, ki so ga zgrešili liberalci nad socialno-demokratičnim delavstvom. Toda še tako malo kvalifikovana dejanja ni30 mogla ohraniti in vzdržati razdejane in propadle stranke vrh vode, vzlic vsem takim sredstvom se je v .liberalni trdnjavi* pogreznila v manjšino. Narobe Eaton. Dejstvo, da Ivan Hribar kot župan ljubljanskega mesta ni prejel niti nadpo-lovične večine, ko se je potezal za zastopstvo istega mesta v dunajskem državnem zboru, ta očividna nezaupnica je zbudila v vsakem človeku mnenje, da bode Iv. Hribar potegnil iz tega dejstva vse konsekvence. Prvič, da ne bode še nadalje reflektiral na zaupanje mestnega prebivalstva, katerega pri večini ne vživa in drugič, da se bode zahvalil tudi na županski časti, ker postane absurdna v hipu, ko ni več izraz ljudske volje. To je pričakoval vsakdo in to smo pričakovali tudi mi. Toda zaman. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je Hribar v torek pod prvim vtiskom moraličnega poraza omahoval in hotel gori naznačene konsekvence iž njega potegniti, toda kasneje se je spet premislil, ta — narobe Katonl Uradniki jnžne železnice v Ljubljani so ne le sami glasovali za Hribarja, kar je seveda njih pravica, ampak tudi z vso strastjo so vstopili pri uslužbencih in delavcih v agitacijo zanj. Formula, katero so si večinoma izmislili za svoje delo, je bila sledeča: »Saj sem tudi jaz socialni demokrat. Tudi jaz bi najrajše volil Kristana. Ampak on ne more biti izvoljen, pa zmagajo črni. Zato moramo glasovati za Hribarja". Ta agitacija, ki je bila od dne do dne vsiljivejša, je imela res uspeh. Od-jedla je socialnim demokratom več kakor 200 glasov. Take železničarje, o katerih so vedeli, da jih ne morejo pregovoriti za nobeno ceno, so pa vtaknili v službo. Po volitvi so nam železničarji izročili 40 praznih listkov, katerih niso mogli porabiti, ker so bili izven Ljubljane v službi. Tega se sedaj seveda ne da popraviti. Ali prizadetim gospodom uradnikom moramo povedati kratko besedo. Njih priznavanje, da so socialni demokratje, odklanjamo s primerno hvaležnostjo. Do tega naslova nimajo nobene pravice in mi jih nikakor ne priznavamo za člane svoje stranke. Ako hočejo gospodje sedeti na dveh stoleh, si morajo oba poiskati drugje. Pri nas jih ni. Socialni demokrat mora biti organiziran, priznavati mora program stranke v vseh točkah in vedeti mora, kaj je disciplina stranke. Saj vemo, zakaj bi gospodje sedaj radi veljali za socialne demokrate. Prej ali slej pride čas, ko bode treba boja, gospodarskega boja. Toliko že menda izprevidijo, da sami ne opravijo ničesar in da je solidarnost uslužbencev edino, kar jim more pomagati. Zato bi si radi zagotovili njih zavezništvo. Toda taka vzajemnost, ki je egoistična in nič druzega, šepa preveč, da bi mogla ugajati tistim, od katerih se zahteva samo žrtev. Socialno-demokratična stranka je res tabor, ki sodijo vanj tudi železniški uradniki. Ne smejo pa misliti, da smatra stranka za posebno milost, če jo gospodje počaste. Preden se jim odpro vrata, morajo pokazati, da vedo, kaj je socializem in kaj je demokracija in podati morajo dokaz, da so zanesljivi. Ne bo se to zgodilo jutri; ali do tistega dne, ko se izvrši, naj pač rajši nekoliko študirajo in razmislijo, da se delavstvo ni organiziralo za šalo, ampak za boj, v katerem velja: Kdor ni z nami, je zoper nas! Sami so krivi mnogi sodrugi, da ni bil uspeh naše stranke v Ljubljani in na Kranjskem boljši. Ne mislimo na tiste, ki so bili preslabi, da bi se bili uprli pritisku in lažem, ampak na one, ki so prišli po lastni krivici ob volilno pravico. Ne gre se ravno za malenkost. V Zeleni jami, ki šteje komaj nekoliko hiš, nam je znanih 52, reci dvainpetdeset sodrugov, ki niso bili zapisani v volilni imenik. Zaman smo trobili v listu, na shodih, kjerkoli je bilo mogoče ; Prepričajte se, ali ste vpisani! Reklamirajte! Nič ni pomagalo. Zanašali so se, da morajo biti vpisani, češ, saj nas najdejo, kadar je treba plačati davek. Ali za volilni imenik jih niso hoteli najti in tako so izostali. Potem so čakali in čakali na izkaznice in glasovnice ; teh pa seveda ni bilo in ko jih je končno začelo skrbeti, je bilo prepozno. 52 samo v Zeleni jami! Ali tako se je godilo povsod. — V mestu pride eden: Kako je to mogoče? Že 32 let sem v Ljubljani, pa nisem zapisan v imeniku. In se čudi, ko je prepozno. Odide prvi, pa pride drugi, tretji i. t. d., vsi, ko je že prepozno. Bodi torej povedano za prohodnjič, da je politična dolžnost sodrugov, skrbeti pravočasno za svojo volilno pravico. Da se pa prepreči tako brezbrižnost, je treba učvrstiti politično organizacijo in opraviti nanjo več življenja in zanimanja, nego ga je doslej v mnogih krajih. Stranka more zmagovati le tedaj, ako se lahko s popolno gotovostjo zanese na vsakega svojega pristaša. Slabo tolažilo. »Slovenski Narod* skuša prikriti in olepšati katastrofo, ki je zadela v torek narodno-napredno stranko. Med drugim pravi, da, kdor je čital »Rdeči Prapor*, bi bil moral misliti, da dominira v Ljubljani socialno-demokratična stranka. Mi pa pravimo: kdor bi čital »Edinost*, bi smatral liberalce za spodobno in pošteno stranko ; islotako bi smatral, kdor n i čital »Slovenskega Naroda* in n i videl liberalne volilne kampanje*. Kdor pa je čital «Slov. Narod* in na lastne oči videl liberalni volilni boj, smatra liberalno stranko za družbo, v kateri dominira politično sleparstvo in nasiistvo. Med te spadamo tudi mi. To v od-, govor in pojasnilo. Glasovi na Kran ralci in neodvisni Skem. Od oddanih glasov so sprejeli na Kranjskem klerikalci 48.176, libe- 1.840, socialni demokratje 5183, nemški liberalci 2605 in nemški klerikalci 1085 glasov. Župan V Mostah ima, kakor se nam poroča, prokleto malo spoštovanja do svojih Občinarjev. Ko so bili nekateri sodrugi pri njem, vprašat, ali so pač zapisani v volilnem imeniku, se je znesel nad njim: »Ali naj poznamv es ksindel, ki stanuje v moji občini?* Ponižno priznavamo, da je vaški župan velik mož, ali to mu še ne daje pravice, zmerjati svoje Občinarje na tako surov način. Možu ne bi nič škodovalo, če bi se hotel nekoliko olikati. Ilustracije liberalno agitacije. Znani liberalni agitator Drnovšek, ki je uganjal ncštevilna sleparstva z glasovi, se je pri svojem nečednem delu tako opil, da je padel in si zlomil roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Sijajna zmaga socialne demokracije. 58 socialnih demokratov izvoljenih 60 v ožjih volitvah. Velikanski uspeh so prinesle včerajšnje volitve socialni demokraciji v Avstriji. Po dosedanjih vesteh, ko Gališko še ni volilo, je izvoljenih 58 socialnih demokratov, 60 jih pride v ožjo volitev. Velikanska je ta zmaga in velikansk vtisk mora narediti na nasprotnike, ki poslej ne morejo več tajili, da je socialna demokracija najmočnejša stranka v Avstriji. Nekaj lahkotno-žalostnega čustva se meša nam Slovencem v veselje ob misli, da vtem impozantnem klubu cele Avstrije ne bode posebej zastopan naš narod. Ali prevelika je naša radost, da bi mogla luga ostati tiajna. Interese slovenskega delavstva bodo tudi naši sodrugi zastopali, mi*pa prisegamo v tem slovesnem trenutku, da si ne bodemo privoščili miru, dokler ne bode klub mednarodne socialne demokracije v avstrijskem parlamentu popoln, dokler ne bodo tudi slovenskega delavstva zastopali slovenski socialisti. Danes je že soditi, da bode socialno-demokra-tični klub najmočnejši v državnem zboru. Kakšnega pomena bi bilo za Slovence, če bi bil v takem klubu zastopan slovenski narod, zasluti morda danes marsikdo, ki ni vtorek verjel tega. Toda v kraj danes sto refleksijo! Čuvstvo, da smo del armade, ki osvaja svet, nas navdaja in preganja v tem trenotku vsako melankolijo ... Slovenski delavci! Na delo! Zdaj bolj kakor prej! Ne trenotka zamude! Nikoli več se ne sme ponoviti za Slovence 14. maj! Naprej! V boj! Do zmage! Slava mednarodni socialni demokraciji! * * * Med izvoljenimi socialisti so: Na Dunaja: Jakob Reumann dr. Viktor Adler Anton David dr. Viljem Ellenbogen Karol Seitz Ferdinand Skaret Franc Schuhmaier Lovrenc Wildholz Na Nižje Avstrijskem: Ivan Smitka Jožef Temschik dr. Karol Renner Ludovik Breitschneider V Gradcu: Hans Resel Jožef Pongratz V Mariboru: Hans Resel Na Štajerskem: Vincenc Muhitsch Alojzij Ausobsky V Beljaku: Arnold Riese V Trstu: Valentin Pittoni V Linču: Anton Weiguny Na Češkem: (Češki del) dr. Fran Soukup Anton Nčmec dr. Leon Winnter Viljem Černy Ludovik Aust Vaclav Jobannis Henrik Hornof Rudolf Jaroš Anton S*čceny Gustav Habrmann Rudolf Pik Jožef Spitzer (Nemški del) Henrik Beer Oton Glčckel Anton Sch&fer Leopold Winarsky Edvard Rieger Ferdinand Hanusch Dominik Lčw dr. Leo Verkauf Anton Schrammel Albin DOtzsch Malorus: Ostapczuk Na Moravskem: (Češki del) Jožef Hybeš Jožef Prokeš Franc Tomašek (Nemški del) Leo Freundlich Mohor Schlopnickel V Šleziji: Cingr (Čeh) Pospišil (Čeh) Reger (Poljak) V ožjo volitev pridejo: na Dunaju t Ljudevit VVutschel Avgust Forstner Teodor Hackenberg Leopold Winarsky Emil Palke Na Gorenjem Avstrijskem Julij Spielmann Na Češkem (nemški del) Raimund Trubenceker Jožef Hannich Jožef Barih (v 2 okrajih). Na Moravskem Edvard Rieger Slesko Moric Arbeitel. Na Slovenskem ni izvoljen noben socialist. Na Kranjskem so zmagali razen Ljubljane, kjer je ožja volitev med liberalcem in klerikalcem, in razen Kočevja, kjer je zmagal nemški liberalec knez Auersperg, povsod klerikalci. Na Štajerskem sta zmagala dva liberalca (Roblek in Ježovnik), eden (Roš) je prijel v ožjo volitev s klerikalcem, ostali so klerikalci. Na Koroškem je zmagal v slovenskem okraju klerikalec (Grafenauer), v Velikovcu je prišel slovenski klerikalec Ellersdorfer v ožjo volitev z nemškim nacionalcem. Na Goriškem sta zmagala v dveh okrajih klerikalca, v kraškem okraju je došel v ožjo volitev klerikalec Laharmar z liberalcem Štrekljem. V tržaški okolici je zmagal dr. Rybar. V 1 s t r i so izvoljeni slovenski oziroma hrvatski narodnjaki Mandič, Spinčič in Laginja, ki je poleg tega v Pulju v ožji volitvi z ital. liberalcem Rizzijem. Najnovejše vesti. Dunaj, 15. maja. Schonerer ni izvoljen, kakor se je poročalo, temveč je propadel. Dunaj, 15. maja. V krščansko-socialnih krogih se govori, da bode sklican parlament že 12. junija. Nasprotne stranke mislijo na to, da se prizna eno mesto v predsedništvu socialnim demokratom. Državni zbor sklene le šestmesečen proračunski pro-vizorij in voli delegacije, potem bode odgoden. Dunaj, 15. maja. Izmed ministrov je Prade izvoljen z veliko večino, dr. Pacak ima malo manjšino v Kutni gori, Foft pride v Kolinu in na Vinogradih v ožjo volitev, Derschatta je v ožji volitvi, Marchet je propadel. Dunaj, 15. maja. Marchet ni podal formalne demisije, temveč je le izrekel, da je pripravljen odstopiti, če bi se to želelo. Soflmgl, somlSliculKi! Kavarne in briVui«, Ki«r je na razpolago VaU JUH, prapor«j Pravkar Je Izšla brošura: Ljudstvu v pouk in svarilo napisal dr. I. Demšar špecijalist za kožne bolezni. Cena 45 vin., za 10 lztisov 4 K Iranko. Pošilja se samo, ako se z naročilom obenem vpošlje dotični znesek. Izšla je v založbi časopisa »Naprej* v Idriji I. knjiga katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger. — Cena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 E 60 vin. Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo »Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schvventner; v Gorici v knjigarni A. Gabršček ter v Idriji pri upravi lista »Naprej*. 2 ali 3 izurjene nizusKc pomočnik sprejme takoj v delo Franc Vagner mizarski mojster Rimska nesla Rev. 14. 3-2 Pflp/ii Ppi brivScah 'ir JjlMluul lil ^v»v =-•-■:■■,■■ j. Naročnina: ===== Za celo leto K 3, za pola leta K 1*50, za Četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h. =?==* Uredništvo in upravnJštvo v Ljubllani. = V založbi „Naših Zapisnikov*1 se še dobe: 8. .številka tretjega letnika: Nekaj kulturnik zavodov slovenskih, po 24 vin. 10, in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoifa 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin. Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani. I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K. Abdilus: Občina in socializem, 70 vin. P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K. Za agitacijo pripravne so brošurlce: Program socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin. Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin. Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru. Organizacije, sodrngi, pozor! Povodom vršečih se državnozborskih volitev je v proslavo splošne in enake volilne pravice izvrševalni odbor založil krasne umetniške razglednice sil:—1— t barvotisku .. predstavljajoče simbol bližajoče se delavske pomladi. Cena 50 izvodom 3 K 25 v Posamezni komadi po 8 vin. Naroča se Jih pri npravništvn »Rdečega Prapora" proti plačilu, oz. poštn. povzetju. Sodrugi, sezite pridno po teh razglednicah! .Oo/nif-i tv c/Janeri/co y>'ahrri xoli/o ciabrv, po ceni in xrcanesljiixypo/cvali na/se obrnejo ^imon