■o -r<"> im -t-:t» INTERVJU — Drago Šketa, generalni državni tožilec str. 26-27 KRONIKA SPORT Tobogani: standardi za varnost so jasni Cvek za NK Celje! str. 18 Možnosti in pasti dronov AKTUALNO Invalidi s kartico do popustov str. 2 GOSPODARSTVO Hotel Aleksander ruskemu str. 5 Brezpilotni zrakoplovi so lahko igrača ali povsem resno orodje, s katerim si zdravniku lahko pri delu pomaga na primer tudi policija. V Naši temi razkrivamo, kdo jih PoDčETRTEK lahko uporablja, kakšna dovoljenja potrebuje in kako droni dodatno brišejo p ^vi d v vk mejo med javnim in zasebnim. str. 12-13 pravljični grad Se Caka rešitelja str. 9 KULTURA' Založba Antika ponatisnila Poslednjega Celjana str. 10 NA PRAZNIČNEM OBISKU V — Občini Solčava str. 28-29 KULINARIKA V Školjke in škampi na buzaro str. 35 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI ■ TRANSPORT PO SLOVENIJI ~ IM » T 5 BREZPLAČEN! g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH £ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €>. TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ .V Foto: GrupA Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ka^iet s4d.o.o. Parmovaulica53,SI-1000Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Moti me, ko vidim, da nadzorni organi v družbi so, a ljudje, ki so za svoje delo dobro plačani, te funkcije ne izvajajo tako, kot bi jo lahko.« Drago Šketa, generalni državni tožilec »Velikokrat sta razlog za nesreče neupoštevanje pravil kopališča in želja uporabnikov po večjem adrenalinu.« Andreja Bednjički, nadzornica zagotavljanja varnosti na opremah za prosti čas »Uporaba brezpilotni-kov vztrajno narašča. V prihodnjem letu bodo morda uvrščeni na seznam načrtovanih inšpekcijskih nadzorov.« Andrej Tomšič, namestnik informacijskega pooblaščenca »Podatki so naravnost navdušujoči, saj se je obisk ruskih turistov povečal za kar 53 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.« Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč »Imamo dobre trenerje. V septembru bomo preverjali po šolah, v kolikšni meri je prvenstvo navdušilo deklice.« Jure Cvetko, predsednik organizacijskega odbora mladinskega rokometnega prvenstva v Celju 1 PETEK \l/ 37 22 C7~ 22 CT SOBOTA I 1 NEDELJA Jr \ 1 / 37 37 -21 22 S kartico do popustov Evropska kartica ugodnosti invalidom prinaša popuste na različnih področjih - Upravni enoti Celje in Žalec v tednu dni prejeli skupaj več kot 60 vlog za izdajo Invalidi lahko od prejšnjega torka na upravnih enotah vložijo zahtevek za izdajo evropske kartice ugodnosti, ki jim nudi popuste na različnih področjih. V Sloveniji je približno 170 tisoč upravičencev do kartice, kar predstavlja od 12 do 13 odstotkov populacije. Kartica ugodnosti za invalide prinaša popuste na področju umetnosti, kulture, turizma, športa, izobraževanja, trgovine in transporta ter je za upravičence brezplačna. Do kartice so upravičene vse skupine invalidov, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gluhoslepi, osebe s telesnimi okvarami, osebe z motnjami Evropska kartica ugodnosti invalidom omogoča koriščenje popustov na področju umetnosti, kulture, turizma, športa, izobraževanja, trgovine in transporta. Foto: Pixabay Z vodo po pameti v duševnem razvoju in osebe z drugimi dolgotrajnimi okvarami zdravja. Predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik evropski projekt, h kateremu je pristopila tudi Slovenija, pozdravlja. »Slovenski invalidi lahko s kartico ugodnosti koristijo popuste tudi izven Slovenije, kjer je morda na voljo še nekoliko več popustov kot pri nas. Tisti, ki postanejo invalidi, največkrat pristanejo na zavodu za zaposlovanje. S tem so prikrajšani, da ne morejo dopu-stovati tako, kot če bi prejemali plačo. Kartica ugodnosti jim nudi vsaj nekaj ugodnosti in morda s tem vsaj nekoliko lažjo možnost dopustovanja.« Na žalost v projekt evropske kartice niso vključene vse evropske države. Poleg Slovenije so vključeni še Ciper, Finska, Belgija, Italija, Romunija, Estonija in Malta. Sčasoma naj bi se evropska kartica ugodnosti uveljavila v vseh državah Evropske unije. Zanimanje zanjo je Upravičenci kartico dobijo tako, da podajo vlogo na upravni enoti, kartico pa nato v desetih dneh prejmejo na dom. V tednu dni je na celjski upravni enoti za kartico zaprosilo približno 50 invalidov, kar pomeni na dan malo manj kot deset invalidov. Ali gre za velik odziv ali ne, je zaenkrat po besedah vodje oddelka za občo upravo in skupne zadeve mag. Vinka Skaleta težko govoriti, saj še ni minilo veliko časa, odkar si je kartico mogoče urediti. Tudi na žalski upravni enoti je kar nekaj odziva. V tednu se je nanjo zaradi kartice obrnilo 11 invalidov. Dnevno Žalčani izdajo od dve do tri kartice. Ugodnosti v naši regiji V slovenski bazi ponudnikov ugodnosti, ki jo uporabniki lahko spremljajo na spletni strani, je trenutno približno 200 ponudnikov. V naši regiji si lahko invalidi brezplačno ogledajo razstave v Zgodovinskem arhivu Celje, Muzeju novejše zgodovine Celje, Muzeju Velenje in Muzeju Vrbovec v Nazarjah. Prav tako lahko brezplačno obiščejo razstave in prireditve pod okriljem Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko. V Pokrajinskem muzeju Celje in Stiku Laško lahko koristijo 50-odstotni popust, manj pa bodo plačali tudi v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, Termah Dobrna, Zdravilišču Rogaška - zdravstvo, Muzeju na prostem Rogatec ... ŠPELA OŽIR Sušne razmere in huda vročina se že odražajo tudi pri oskrbi s pitno vodo. Javno komunalno podjetje Žalec je v ponedeljek izdalo ukrep o varčevanju s pitno vodo v občinah Braslovče, Prebold in Tabor. Prebivalci vseh treh občin uporabljajo vodo iz vodnih virov v Taboru, katerih pretok se je zaradi sušnih razmer in vročine precej zmanjšal. Drugje po Spodnji Savinjski dolini zaenkrat še ni težav s pomanjkanjem vode. JKP Žalec tako kot v vsakem sušnem obdobju tudi v zadnjih štirinajstih dneh išče najmanjše možne okvare v vodovodnih sistemih in jih takoj odpravlja, s čimer preprečuje morebitno odtekanje vode. Na drugi strani poziva ljudi, da je na območju vseh treh omenjenih občin prepovedana uporaba pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov, polivanje cestišč in poti ter polnjenje gasilskih cistern brez vnaprejšnjega soglasja upravljavca vodovoda. Tokratni ukrep o varčevanju z vodo v Spodnji Savinjski dolini letošnje poletje ni prvi. Konec junija je bila motena oskrba s pitno vodo že v občinah Polzela in Braslovče. ŠO Dolgovi so, izvršb še ni bilo Splošna bolnišnica Celje in Bolnišnica Topolšica sta ob še dveh slovenskih bolnišnicah prejeli potrditev ministrstva za zdravje, da pri državni zakladnici lahko najameta kredit za premostitev likvidnostnih težav in poravnavanje obveznosti. Gre za bolnišnici, ki naj bi se konec leta združili, kar naj bi bil eden od sistemskih ukrepov za sanacijo slabega finančnega položaja bolnišnic. Splošna bolnišnica Celje je že pred meseci ob predstavitvi rezultatov svojega poslovanja razkrila, da se je po več kot desetih letih poslovanja brez likvidnostnih težav znašla v težavah. S prvimi nekajdnevnimi zamiki plačil dobaviteljem se so v bolnišnici srečali lani, in sicer v drugi polovici leta. Kot dodajajo v bolnišnici, se je letos, ko so se z znižanjem cen zdravstvenih storitev pogoji poslovanja dodatno poslabšali, bistveno poslabšala tudi plačilna sposobnost bolnišnice. 30. junija letos je imela tako bolnišnica za 3,5 milijona evrov neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. V bolnišnici še pravijo, da vlaganj izvršb dobaviteljev zaenkrat še ni bilo, zato izplačevanje osebnih dohodkov do zdaj ni bilo ogroženo. Vsekakor pa situacija, poudarjajo, v kateri ne zmorejo redno plačevati svojih obveznosti do dobaviteljev, otežuje in draži poslovanje bolnišnice za obresti, ki so v pogodbah določene za neplačevanje v pogodbenih rokih. Ker so zamudne obresti praviloma najdražja oblika financiranja nezmožnosti plačevanja obveznosti do dobaviteljev, so na državo naslovili vlogo za črpanje likvidnostnega posojila državne zakladnice do višine štirih milijonov. SŠol AKTUALNO 3 Bodo betonske zavese kdaj zadrževale tudi hrup? Dars pripravlja že tretje javno naročilo za popravek protihrupnih ograj na avtocestnih odsekih Dra-mlje-Celje in Celje-Arja vas Protihrupne ograje na odsekih avtoceste mimo Celja že od začetka gradnje dvigajo precej prahu. Krajani so bili precej nezadovoljni že z videzom, ki je močno spremenil pogled na pokrajino, še več nezadovoljstva je zaradi nefunkcionalnosti ograj. Meritve so kmalu po gradnji namreč pokazale, da ograje ne zadržujejo dovolj hrupa oziroma da vgradni materiali niso takšni, kot so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. V Darsu so v tem času neuspešno pripravili že dva razpisa za odpravo nepravilnosti, v pripravi je že tretje javno naročilo. Kdaj bo objavljeno, še ne vedo. A so potrdili, da so jih pred tedni ponovno obiskali kriminalisti. Ljubljanski kriminalisti so zaradi nepravilnosti pri postavitvi protihrupnih ograj Dars, ki je sicer ovadbe podal sam, obiskali že dvakrat. Dars naj bi za nepravilnosti pri gradnji protihrupnih ograj krivil nadzornika, to je Družbo za upravljanje investicij, in izvajalca del, hrvaško-sloven-ski konzorcij podjetij Werkos iz Osijeka, Fracasso Ri z Reke in Godina iz Kozine. V Darsu so potrdili, da so marca lani Nacionalnemu preiskovalnemu uradu podali naznanilo kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo so vložili zoper neznanega storilca oziroma storilce v zvezi s pro- Siva zavesa ob avtocesti v Celju za zdaj zagotovo ustavi pogled. Bo kdaj tudi hrup? jektom gradnje protihrupnih ograj na avtocestnih odsekih Dramlje-Celje in Celje-Arja vas. Projekt je bil predmet javnega naročila in je bil delno financiran tudi z denarjem iz evropskega kohezijskega sklada. Kot so še zapisali, so predlagali, naj se izvedejo ustrezna preiskovalna dejanja, saj obstajajo razlogi za sum, da je prišlo v primeru gradnje protihrupnih ograj za storitev enega ali celo več kaznivih dejanj. »Ustrezna preiskava bo lahko pokazala, ali gre pri določenih osebah za malomarnost ali pa celo za naklep za storitev kaznivega dejanja v škodo Darsa,« so pojasnili. Potrdili so, da je policija v družbi v minulih tednih opravila informativne pogovore, medtem ko drugih informacij zaenkrat ne morejo posredovati. Evropski denar porabljen namensko Sporna pogodba je bila vredna približno 18 milijonov evrov, od tega je Dars izvajalcu plačal 15,7 milijona. Za postavitev ograj je Dars pridobil tudi 13,3 milijona evrov evropskega denarja, ki je bil, kot zagotavljajo v Dar-su, porabljen namensko. »Z odpravo pomanjkljivosti bo Dars zagotovil izpolnjevanje vseh predvidenih lastnosti in karakteristik ograje. Ograje niso nefunkcionalne, vendar je bilo ugotovljeno, da pri pa-nelih enega proizvajalca od skupno šestih, katerih paneli so na tem odseku vgrajeni, ni dosežena zadostna izola-tivnost, kar bo odpravljeno. Trenutno imajo ograje vgrajene panele, ki imajo vsi zadostno absorpcijo, ustrezno izolativnost pa ima le polovica. Druga polovica panelov ima malo manjšo izolativ-nost od predpisane.« Kot pravijo, skušajo to odpraviti, za izvedbo del že nekaj časa neuspešno iščejo izvajalca. Na do zdaj objavljena razpisa se bodisi ni javil nihče bodisi so ponujene cene močno presegle mejo, ki so si jo postavili v Darsu. Tako že pripravljajo novo javno naročilo. Kdaj bo objavljeno, še ne vedo. Zagotovo pa je še veliko bolj odmaknjen datum, ko bodo betonske zavese ob avtocesti v Celju poleg svetlobe zadrževale tudi hrup. LEA KOMERICKI Foto: arhiv NT (SHERPA) Vznemirjajo visoke provizije «»f. j Ш o m Bankovec za 500 evrov se poslavlja - Za njegovo menjavo v nekaterih bankah tudi več kot deset evrov provizije je treba izpostaviti, da tudi nekatere komercialne banke opravljajo brezplačne menjave. Med njimi je tudi Abanka. Za svoje komitente omogoča brezplačno menjavo do 25 bankovcev. V > SO Foto: SHERPA Centralne banke od konca prihodnjega leta v obtok ne bodo več dajale bankovca za 500 evrov. Največji bankovec zaenkrat še vedno ostaja veljavno plačilno sredstvo. A pozor, če doma pod blazino še skrivate kakšnega petstota-ka, se raje prej prepričajte, kje ga boste menjali. Nekatere komercialne banke za to zaračunajo kar nekaj provizije. Evropska centralna banka bo prihodnje leto zaradi preprečitve morebitnih nezakonitih dejavnosti prenehala izdajati bankovec za 500 evrov. V Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo, da ta ukrep potrošnikom ne bo povzročil škode, saj so bankovci za 500 evrov zelo redko v uporabi za plačevanje. Omenjeni bankovci še naprej ostajajo zakonito plačilno sredstvo in jih še naprej lahko uporabljate za plačevanje in varčevanje. V Zvezi potrošnikov Slovenije še dodajajo, da vsem tistim, ki 500-evrske bankovce morda varčujejo doma, ni treba skrbeti in hiteti z menjavo, da njihovi prihranki ne bi izgubili vrednosti. Bankovce za 500 evrov bodo lahko neomejeno dolgo brezplačno zamenjevali pri Banki Slovenije. Menjava je lahko strošek Drugače je pri nekaterih komercialnih bankah. Predvsem starejši, ki se na banke odpravljajo redkeje in takrat dvignejo večje vsote denarja, so zgroženi nad visokimi provizijami menjave, na katere so naleteli. Banke pri menjavi večjih bankovcev v manjše namreč pogosto zaračunajo provizijo, zato se vsekakor velja vnaprej pozanimati o tem, ali nadomestilo obstaja in koliko znaša. Ponekod je brezplačno, spet drugje znaša tudi več kot dva odstotka vrednosti bankovca. Za primer vzemimo NLB. V njenih poslovalnicah morajo osebe za menjavo 500-evrskega bankovca v manjše apoene plačati 1,2 odstotka od vrednosti, če imajo pri tej banki odprt račun, in 2,2 odstotka, če pri tej banki nimajo odprtega računa. Za prve provizija znaša šest evrov in za druge 11 evrov. Menjava apoenov pri SKB znaša še več. Za imetnike računa pri tej banki je provizija 2,2-odsto-tna in za osebe brez računa 3-odstotna, kar pomeni za komitente banke 11 evrov in za preostale 15 evrov. Spet drugje brezplačno Za upokojence, ki že tako nimajo visokih pokojnin, tovrstna provizija ni zanemarljiva. V Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, naj v takšnih primerih posameznik opravi polog bankovcev na svoj bančni račun, saj je ta storitev večinoma brezplačna, in se tako izogne nepomembnim stroškom. Pri tem Večina varčevalcev danes ne varčuje več doma pod blazino. Kljub vsemu se še vedno najdejo nekateri, predvsem starejši varčevalci, ki doma hranijo večje vsote denarja. Nekateri so zgroženo ugotovili, da morajo za menjavo 500-evrskega bankovca plačati provizijo. 4 GOSPODARSTVO Za dobre poslovne rezultate skrbijo domači in tuji gostje. Foto: arhiv NT (SHERPA) Rogaška Slatina je nadvse priljubljena zlasti pri ruskih gostih. Odlična sezona za slovenska zdravilišča K porastu obiska največ prispevali gostje iz Rusije in s Hrvaške Poletni vrhunec turistične sezone bo, sodeč po rezultatih prve polovice leta, izjemno uspešen za zdravilišča. Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), ki ima sedež v Celju, so tako domači kot tuje gostje še izboljšali lanske odlične rezultate, kar je dober obet za nadaljevanje turistične sezone. O dobrem obisku domačih in tujih turistov tako poročajo iz Thermane Laško, Term Olimia in Term Zreč, članic skupnosti s Celjskega, in tudi iz ostalih zdravilišč. Domači gostje so k odlični bilanci naših zdravilišč prispevali dva odstotka več prihodov in za odstotek več nočitev kot lani, tuji turisti so število prihodov povišali za 9 odstotkov in število prenočitev za 6 odstotkov. »K tem dobrim rezultatom največ prispevajo gostje iz Avstrije in Italije, ki skupaj ustvarijo že več kot 52 odstotkov vseh prihodov,« je povedal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Rusi se vračajo Ena od značilnosti prvega polletja za slovenska naravna zdravilišča ob splošnem povečanju števila prihodov in nočitev tako domačih kot tujih turistov je ponoven občuten porast obiska ruskih gostov. »Podatki o rasti so naravnost navdušujoči, saj se je obisk ruskih turistov povečal za kar 53 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem,« je bil zadovoljen Altbauer. Po prvem valu rasti obiska teh zelo zaželenih gostov, ki ustvarjajo nadpovprečno število nočitev in so tudi pripravljeni veliko trošiti v izvenpenzionski ponudbi, je pred leti zaradi gospodarske krize v Rusiji sledil občuten padec obiska. »Lani jeseni smo iz podatkov o obisku lahko zaznali, da se ruski gostje vračajo. Če odmislimo Portorož, ki je njihova glavna tudi hrvaški gostje radi zahajajo v Slovenijo. V prvem polletju letos so število prihodov zvišali kar za 19 in število nočitev za 16 odstotkov. Na prvi pogled se to zdi morda tudi nekoliko nenavadno, upoštevaje, da je na Hrvaškem, predvsem v bližini meje s Slovenijo, veliko naravnih zdravilišč. »Hrvaški gostje turistične produkte naših zdravilišč zelo dobro poznajo in cenijo. Alternativo njihovim zdraviliščem, ki jih mnogi še vedno smatrajo kot nekakšne >specialne bolnice<, predstavljata raznovrstnost in kakovost ponudbe ter storitev slovenskih zdravilišč,« je zanimanje hrvaških gostov za obisk pri nas pojasnil Iztok Altbauer. Ugodni podatki o obisku hrvaških gostov so tudi dodaten očiten dokaz, da poli- tična razhajanja med državama na vplivajo na odločanje ljudi za izbiro turistične de-stinacije. »Prepričan sem, da so ljudje že malo siti teh političnih zdrah in se raje odločajo po srcu in pameti ter glede na kakovost ponudbe. Prav tako verjamem, da so slovenski gostje na hrvaški obali ravno tako številni, kot so bili lani.« Naš sogovornik pričakuje, da se bo ugoden trend obiska hrvaških gostov v naših zdraviliščih nadaljeval. Kot je še poudaril direktor SSNZ, ob odličnih statističnih podatkih obiska ključni izziv za naravna zdravilišča ostaja uspešno poslovanje, pri katerem si z rastjo kakovosti oziroma s ponovnim ciklom prepotrebnih vlaganj prizadevajo za gostom prijetnejše okolje. ROBERT GORJANC K uspehu pripomorejo tudi nova vlaganja. Ena večjih prenov v Podčetrtku bo končana do konca tega leta. Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) obmorska destinacija, jih največ prihaja v Podčetrtek in Laško, predvsem pa v Rogaško Slatino. V tem zdraviliškem kraju namreč beležijo kar 70 odstotkov vseh ruskih gostov v naših zdraviliščih, razlog za to so zdravstveni programi in izvir mineralne pitne vode, ki so izredno cenjeni na ruskem trgu.« Z morebitno odpravo sankcij Evropske unije proti Ruski federaciji v prihodnosti bodo obeti glede obiska ruskih gostov v naših zdraviliščih še bolj spodbudni. Tudi sosedi radi prihajajo k nam Poletje je čas, ko prebivalci Slovenije masovno letujejo na hrvaški obali. Podatki SSNZ kažejo, da Franju Bobincu še en mandat Nadzorni svet družbe Gorenje je predsednika uprave družbe Franja Bobinca imenoval za nov mandat na čelu velenjskega podjetja. Petletni mandat mu bo začel teči 20. julija 2018. Nadzorni svet Gorenja je 14. julija skupščino seznanil, da je Bobincu ponudil nov mandat na mestu predsednika uprave. Predsednik nadzornega sveta Marko Voljč je 26. julija prejel soglasje Bo-binca in s tem seznanil člane nadzornega sveta. S tem je bil Bobinac imenovan za predsednika uprave družbe Gorenje za novo mandatno obdobje. Foto: arhiv NT (GrupA) GOSPODARSTVO 5 Premešane karte v Občina Bistrica ob Sotli izstopila iz lastniškega razmerja podjetju Kip vizija Občina Kozje želi ohraniti sedež invalidskega podjetja Kip vizija na svojem območju in hkrati okrepiti lastniški delež v njem. Spletna tržnica znanja Stičišče inštruktorjev in šolarjev Ekipa zagonskega podjetja Lummie (od leve proti desni): dr. Matjaž Knez, dr. Vaska Pejić, Anže Špegel in Matic Gabriel Pričakovano je bilo, da bodo bistriški delež prevzele Terme Olimia. Po izredni seji pa je zanimanje za nakup izrazila najprej Občina Kozje, za njo tudi Občina Podčetrtek. Nazadnje so si približno enajst odstotkov invalidskega podjetja, vrednega 15 tisoč evrov, po tretjinah razdelili vsi trije zainteresirani kupci. Družba z omejeno odgovornostjo Kip vizija je bila kot invalidsko podjetje ustanovljena leta 2000. Ustanovili so jo občine Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek ter podjetji Terme Olimia in Mont Kozje. Po stečaju slednjega je njegov delež leta 2007 prevzelo podjetje M Tis iz Celja in za njim leta 2015 podjetje Samson iz Celja. Pred časom se je Občina Bistrica ob Sotli odločila, da bo izstopila iz lastniške strukture. »Ugotovili smo, da z desetinskim deležem nimamo nobenih upravljalskih možnosti v podjetju, hkrati smo se naveličali v izrednih situacijah igrati jeziček na tehtnici. To ni bilo dobro za nikogar,« je pojasnil župan Franjo Debelak. Pričakovano je bilo, da bodo delež prevzele Terme Oli-mia. Potem so v Kozjem svetniki na izredni seji sklenili, da bo namero o nakupu izrazila tudi njihova občina. »Naš interes je, da sedež podjetja ostane v naši občini in da se izvede investicija v poslovne prostore. Dolgoročno ne moremo reči, kakšno korist bo od tega imela občina, vendar bi z nakupom pri- dobila večinski delež v podjetju,« je še pred sejo povedala županja Milenca Krajnc. Po tretjinah trem kupcem Po tem razpletu dogodkov se je za nakup deleža odločila tudi Občina Podčetrtek. Z družbo Terme Olima sta imeli v podjetju doslej po 20-odstotni delež. Župan Podčetrtka Peter Misja je bil do delovanja podjetja doslej zelo kritičen. Motila sta ga predvsem odnos direktorice do lastnikov in netransparentno delovanje podjetja v zadnjih letih. Kot pravi, ne bi imel nič proti, če bi glavno vlogo v podjetju prevzele Terme Olimia, a ker je zanimanje izkazala Občina Kozje, je v igro vstopila tudi Občina Podčetrtek. »S podjetjem imamo smele načrte. Verjamem, da bo z novim direktorjem Gorazdom Pavčnikom nastopilo tudi strateško in poslovno bolj stabilno obdobje kot doslej. Vemo, kako lahko delujejo invalidska podjetja v Sloveniji. Verjamem, da se bo tudi naše zapisalo med uspešne.« Podjetje Kip vizija sicer temelji na usposabljanju in zaposlovanju invalidnih ter težje zaposljivih oseb. Nudi računovodske storitve, izdeluje spominke in darila ter ponuja enostavnejše ročne storitve. Trenutno je v podjetju približno 15 zaposlenih. Lani je imelo podjetje približno tristo tisoč evrov letnega prometa. SAŠKA T. OCVIRK Mlada ekipa celjskih profesorjev in študentov je pred približno letom, da bi šolarjem olajšala iskanje inštruktorjev, zasnovala spletno platformo znanja. Ekipa je ustanovila zagonsko podjetje in čeprav se trg dokaj hitro širi in so v njihovi ideji priložnost že v začetku prepoznala tudi uveljavljena podjetja v regiji, jih, kot ugotavljajo, čaka še veliko dela, da bodo dobro zamisel spremenili v donosen posel. Povpraševanja po dodatnih znanjih je vedno več. In kot ugotavljajo člani in ustanovitelji podjetja Lum-mie, ne gre zgolj za klasične in-štrukcije in pomoč pri učenju. Tudi vedno več zaposlenih in starejših išče nove izzive, si širi obzorje in strokovno znanje. Kot ugotavljajo v mladem celjskem podjetju, ki je pred dnevi upihnilo prvo svečko, je med uporabniki, ki obiščejo njihovo stran, največ zanimanja za učenje tujih jezikov, matematike in fizike. Odrasli pa iščejo predvsem znanje fotografiranja ali bolj eksotičnih tujih jezikov. »Prvenstveno ponujamo platformo za inštrukcije. Gre za skupno mesto, kjer lahko tisti, ki iščejo pomoč pri učenju ali pri njegovi nadgradnji, najdejo tiste, ki to znanje imajo in ga širijo,« je pojasnil direktor in idejni vodja Matjaž Knez. »Hkrati je to tudi platforma za vse inštruktorje, da lahko oddajo svoj oglas. Ko smo opravili analizo trga, smo namreč ugotovili, da imajo inštruktorji precej težav, kje oglaševati svoje storitve,« je še povedal Knez. Platforma deluje kot nekakšna spletna tržnica. Ponudniki so razvrščeni v smiselne skupine glede na znanje, ki ga ponujajo, cene storitev pa oblikujejo sami. V prvem letu delovanja sta bila brskanje in oglaševanje na spletni tržnici zna- nja za vse brezplačna. Sredi junija letos so prešli na plačljivo paketno ponudbo za vse, ki preko te spletne strani oglašujejo svoje storitve. Zaradi harmonike do posla Knez je idejo za ustanovitev podjetja dobil, ko je za sina iskal primernega inštruktorja za učenje harmonike. »Navidez povsem enostavna naloga se je izkazala za kar zapleteno in zahtevno. Ko sem našel nekaj inštruktorjev, učiteljev, seveda nisem vedel, ali so dobri ali ne, kakšne so njihove reference in podobno. Precej lažje bi bilo, če bi na enem mestu lahko pregledal več ponudb,« razlaga. Tako se je torej začelo. »Idejo sem imel, a nisem imel vsega potrebnega znanja, da bi jo tudi uresničil. Zato sem k sodelovanju povabil mlade sposobne in zagnane ljudi. Ker jih za delo nisem mogel plačati, sem jim ponudil lastniške deleže v podjetju. Za zdaj stvar deluje. Postajamo vedno bolj prepoznavni,« pravi Knez in dodaja, da za zdaj o zaslužkih še ne morejo govoriti, ves prislužen denar vlagajo nazaj v podjetje in njegov razvoj. Čeprav ima sam precej teoretičnega znanja s področja podjetništva, se v praksi vsak dan nauči ogromno novega. Predvsem pa se je naučil to, kot pravi, da se v podjetništvu podobno kot na ostalih področjih življenja nič ne zgodi čez noč, saj je za vse potreben čas. In tudi veliko volje ter trdega dela. K uspehu pa seveda pripomore tudi nekaj sreče. »Tudi to moraš imeti,« priznava. LEA KOMERIČKI Foto: Lummie Hotel Aleksander ruskemu zdravniku Po uspešni ponedeljkovi pr-vosklicani dražbi je prestižen Hotel Aleksander v Rogaški Slatini dobil novega lastnika. Po izklicni ceni malo več kot 5 milijonov evrov ga je kupil ruski zdravnik Nikolaj Vorobjov, ki je bil tudi najbolj resen kandidat za nakup. Kot je povedal Gregor Dugar, stečajni upravitelj Družbe Hotel Aleksander, je bilo podjetje SWI Medica v lasti ruskega zdravnika tudi edini kupec na dražbi. Ruski zdravnik Nikolaj Vorobjov, ki je imel hotel v najemu od lanskega junija, je ob prevzemu hotela napovedal, da ima z njim velike načrte. Stečajni upravitelj Gregor Dugar pravi, da so se za nakup hotela pred izvedbo dražbe zanimali tudi drugi kupci. Nikolaj Vorobjov, ki je v Švici, Rusiji in Srbiji lastnik več samoplačniških klinik, za hotel plačuje 5 tisoč evrov mesečne najemnine. Hotel Aleksander se ponaša s petimi zvezdicami in je bil zadnji hotel v lasti bistriške družine Pi-penbaher. Pred nekaj leti je Hypo banka že zasegla tri hotele Jožeta Pipenbaherja in jih v začetku leta 2014 prodala ruskemu poslovnežu in bogatašu Sergeju Kacijevu. Družba Hotel Aleksander je šla v stečaj zaradi visokih dolgov, ki znašajo približno 11 milijonov evrov. Največja upnica je Heta, slaba banka Addiko banke. JI, RG 6 IZ NAŠIH KRAJEV V duhu ekumenizma Knežje mesto je obiskala delegacija ruske pravoslavne cerkve CELJE - Pred nedeljsko svečanostjo pri Ruski kapelici na Vršiču je knežje mesto v petek obiskala delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vodil jo je metropolit Pavel Hanti-mansijski in Surgutski, spremljal ga je patriarhov zbor iz Moskve, ki je zapel tudi v celjski stolnici. Poleg stolnice si je delegacija ogledala še pokrajinski muzej. Ruska kapelica je postala v zadnjem obdobju zunanji simbol prijateljskih stikov med Slovenci in Rusi, ki jih povezujejo med drugim močne gospodarske vezi. Gre za kapelico, ki je bila postavljena v spomin ruskim vojakom, ki jih je med gradnjo znamenite gorske ceste na Vršič zasul snežni plaz. Umrlo je tudi manjše število avstro-ogrskih vojakov. Gorski prelaz je avstro-ogrska država gradila od leta 1915 zaradi svojih vojaških potreb na soški fronti. Pri gradnji je pomagalo približno deset tisoč ruskih ujetnikov. Smrtno ponesrečeni so pokopani v grobnici. Predlani se je vsakoletne svečanosti ob Ruski kapelici udeležil takratni ruski predsednik vlade Dimitrij Medvedjev in lani predsednik Vladimir Putin. Pozdrav metropolitu Pavlu iz Rusije pred celjsko stolnico po slovansko. Pred lipo s kruhom in soljo. Od rimske Celeie do Celja. Metropolit Pavel iz Rusije med obiskom pokrajinskega muzeja. Delegacijo, ki jo je letos vodil metropolit Pavel, so sprejeli visoki predstavniki slovenske katoliške cerkve. »V programu obiska je vedno ogled katerega od pomembnih krajev. Tokrat je bilo izbrano Celje, mesto z bogato zgodovino,« je o ruskem pravoslavnem obisku povedal celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je ob tem predsednik ekumenskega sveta Slovenske škofovske konference. Poleg Ljubljane je ruska delegacija v petek obiskala Celje, kjer so jo že pred cerkvijo pozdravili nekateri duhovniki, redovnice in redovniki, verniki iz nekaterih župnij, predstavniki celjskih pravoslavnih vernikov in drugi občani. Po rokovanju s celjskim škofom se je metropolit iz Rusije napotil v celjsko stolnico, kjer si je po nastopu pevcev priložnostnega celjskega moškega pevskega zbora in moskovskega patriarhovega zbora posebej ogledal znamenito kapelo Žalostne Matere božje. »Na tem mestu je krščanstvo živelo že v nekdanji rimski Celeii. Odkriti so bili tako ostanki starokrščanske bazilike kot tudi krstilnice,« je ruski delegaciji o Celju povedal celjski opat Marjan Je-zernik. »Obisk predstavnikov srbske pravoslavne cerkve nam je vsem v ponos, tako meni osebno kot duhovniku in tudi vernikom,« je ob obisku dejal jerej Goran Šljivić iz Celja. Ruskega metropolita je med obiskom v knežjem mestu spremljal zagrebško-ljubljanski metropolit srbske pravoslavne cerkve Porfirije Perić iz Zagreba. Pravoslavni verniki, predvsem pripadniki srbske pravoslavne cerkve, živijo tudi na Celjskem. »Sodelovanje z njo je naravnost vzorno,« meni celjski škof. Namesto srbske pravoslavne cerkve, ki so jo na začetku druge svetovne vojne podrli nacisti, so odstopili celjski katoličani pravoslavnim vernikom že pred desetletji v uporabo katoliško cerkev sv. Maksimilijana, kjer imajo lahko pravoslavni svoje obrede. »Imamo skupne naloge, ki sta nam jih postavila dva imenitna predstavnika, za Katoliško cerkev papež Frančišek in za rusko pravoslavno patriarh Kiril. Lani sta v Havani podpisala izjavo s tridesetimi točkami o našem skupnem programu, ki ga je treba uresničevati,« je dejal celjski škof. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Takšnih parkirišč in polnilnic za električna vozila, kot je pred stavbo Elektra Celje, bo v prihodnje v mestu še več. Potniški promet z električnimi avtobusi? Poskusno verjetno v času Mosa CELJE - Potem ko je mestni svet na eni od zadnjih sej sprejel odloka o vzpostavitvi javnega potniškega prometa, na celjski občini izvajajo prve aktivnosti za uresničitev cilja, ki je predviden za prve mesece prihodnjega leta. Župan Bojan Šrot je povedal, da so se v celjski občini sešli s predstavniki skupine Edison, ki si prizadeva za čim prejšnji prehod iz fosilno usmerjene ekonomije v brezoglično družbo prihodnosti. V okviru te skupine, ki se ji je pridružila tudi celjska občina, se dogovarjajo za čim boljše rešitve na področju e-mobilnosti. Med drugim občina preučuje možnosti, da bi za linijski potniški promet v Celju kupila nekaj električnih avtobusov. Priložnost za preizkus takšnega projekta bi lahko bila že kmalu. »Prizadevamo si, da bi v času Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti vzpostavili poskusno mestno linijo, krožno progo od sejma do središča Celja, na kateri bi vozila dva električna avtobusa,« je povedal Bojan Šrot. Hkrati v celjski občini v okviru uresničevanja trajnostne mobilne strategije stremijo k temu, da bi v ožjem mestnem središču vzpostavili čim več tako imenovanih zelenih parkirnih mest za električna osebna vozila. Precej spodbud je namenjenih tudi v okviru odloka o taksi prevozih v občini, ki ga je mestni svet sprejel na zadnji seji pred počitnicami. »Pričakujemo živahno dogajanje na področju e-mobilnosti v prihodnjih letih in da se bodo stvari hitro spreminjale,« je še pristavil celjski župan. RG Mednarodna strateška pobuda Edison vključuje partnerje z različnih področij - podjetja, univerze, inštitute, občine in druge. Projekt podpira tudi slovenska vlada in je usklajen z vsemi glavnimi strateškimi usmeritvami Evropske unije pri prehodu v brezogljično družbo. Krožišče na Dečkovi cesti dobiva podobo CELJE - Krožišče na Dečkovi cesti že dobiva svojo podobo. Zgrajeno bo v sklopu gradnje novega trgovskega središča na območju nekdanjega Aera. Direktor podjetja Jagros Franc Jager je povedal, da celotna investicija za krožišče in trgovsko središče znaša več kot pet milijonov evrov. Naložba v krožišče je vredna približno 650 tisoč evrov. Franc Jager je povedal, da bo krožišče sodobno opremljeno, vključena bo tudi kolesarska steza. Krožišče bo peterokrako. »Gre za zahtevna dela, saj je na področju krožišča veliko vodovodnih cevi, električnih kablov. To je treba vse sanirati,« je povedal Jager, ki predvideva, da bo krožišče zgrajeno do 1. septembra letos. »Trenutno je asfaltirana spodnja stran krožišča. Drugače dela tečejo po načrtu,« je povedal Jager. Izvajalec glavnih del je podjetje Voc Celje. Adaptacijo območja, kjer bo stalo trgovsko središče, že izvajajo. Kdaj bo središče končano, še ni mogoče reči. Odprtje načrtujejo za pomlad 2018. KP Brezžični internet tudi na Starem gradu MOC bo kandidirala za sredstva evropskega projekta Wifi4EU CELJE - Mestna občina na območju Starega gradu pripravlja projekt vzpostavitve brezplačnega brezžičnega omrežja. Kot so sporočili iz celjske občine, nameravajo urediti sodobno omrežje, ki bo turistom, organizatorjem prireditev in drugim obiskovalcem omogočilo dostop do spletnih storitev. Občina se bo s tem projektom potegovala za evropska sredstva mehanizma WiI-fi4EU, v okviru katerega je predvideno financiranje gradnje brezplačnih brezžičnih omrežij na javnih površinah, kot so parki, trgi, javne zgrad- be, knjižnice, zdravstveni domovi in muzeji. Politični dogovor za pobudo Wifi4EU so konec maja dosegli Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija, ki nameravajo za ta projekt zagotoviti 120 milijonov evrov. S tem denarjem bodo do leta 2020 zagotovili šest do osem tisoč brezžičnih internetnih točk v lokalnih skupnostih v vsej EU. V shemi bodo lahko sodelovale ustanove z javnim poslanstvom, kot so občine, knjižnice, zdravstveni domovi ... Sredstva sheme bodo namenjena nakupu opreme in kritju stroškov namestitve (javne točke za dostop do interneta), medtem ko bodo lokalne ustanove plačale stroške za povezljivost, torej interne-tno naročnino in vzdrževanje opreme. Vsak upravičenec do denarja za ta projekt (na primer občina ali katerakoli druga lokalna javna ustano- va) bo lahko po lastni izbiri sklenil pogodbo s telekomunikacijskim operaterjem, ki bo zagotovil namestitev in delovanje povezave Wi-fi za najmanj tri leta. Evropska komisija pričakuje, da bo lokalne ustanove ta pobuda spodbudila k razvoju in promociji digitalnih storitev na različnih področjih, kot so e-uprava, e-zdravje, e-turizem in podobno. Prvi razpis za ta sredstva naj bi bil predvidoma objavljen konec tega ali v začetku prihodnjega leta. RG Sicer celjska občina na Starem gradu tudi obnavlja kamnito fasado južne stene palacija. Izvedba del je v skladu z usmeritvami in pod nadzorom celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, končana pa naj bi bila predvidoma do konca poletja. IZ NAŠIH KRAJEV 7 V zdravstvenem domu več besede občini Več kot tisoč občanov zdravstvene storitve išče v sosednjih občinah RADEČE - V teh dneh je z objavo v uradnem listu začel veljati spremenjen odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Radeče, ki občini kot ustanoviteljici odslej zagotavlja več vpliva na odločanje v svetu zavoda. Nova vršilka dolžnosti direktorice Vladimira Tomšič preučuje stanje v zdravstvenem domu, o prvih rezultatih svojega dela pa bo lahko, kot je dejala, več povedala jeseni. V svetu zavoda Zdravstvenega doma Radeče, ki šteje sedem članov, bo po spremenjenem odloku občina imela štiri predstavnike (prej je imela tri), zaposleni bodo imeli dva (prej so imeli tri), še naprej pa bo v svetu en predstavnik zavarovancev, ki ga imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zdravstveni dom Radeče mora v dveh mesecih od uveljavitve tega odloka uskladiti statut zavoda in ostale splošne akte, najkasneje v prihodnjih štirih mesecih mora biti izvoljen tudi nov svet zavoda. Spremembe odloka je sicer sprejel svet Občine Radeče na dopisni seji v začetku julija, in sicer tudi kot odgovor na glasovanje predstavnice občine v svetu zavoda, ki je glasovala v nasprotju z zahtevo ustanoviteljice. Občina Radeče je namreč sredi junija na seji sveta zahtevala razrešitev prejšnje direktorice Ingrid Kus Sotošek, a je predstavnica občine Zdenka Hudoklin glasovala proti razrešitvi. Kot je znano, je potem konec junija Ingrid Kus Sotošek kljub podpori, ki jo je dobila na glasovanju, odstopila, od začetka avgusta pa kot zdravnica (direktorsko mesto je opravljala v polovičnem delovnem času) tudi ni več zaposlena v zdravstvenem domu v Radečah. Tomaž Režun, župan Občine Radeče, je po prvih dneh dela vršilke dolžnosti direktorice Vladimire Tomšič, sicer tudi direktorice ZD v Sevnici, povedal, da se razmere v ra-deškem zdravstvenem domu umirjajo. Poglavitno skrb zdaj predstavljata popolnitev zasedbe zdravnikov in zobozdravnikov v ustanovi ter zaustavitev odhajanja prebivalcev Radeč v sosednji občini, kjer iščejo zdravstvene storitve. »Podatki kažejo, da kar sedemsto naših občanov uporablja storitve zdravstvenega doma v Sevnici, če upoštevamo še Laško in Zidani Most, je teh občanov že več kot tisoč. To je zelo zaskrbljujoče za našo občino s 4.500 prebivalci,« je razkril radeški župan. Kot formulo vzpostavitve ponovnega zaupanja v Zdravstvenem domu Radeče vidi kadrovsko popolnitev s stalnimi zdravniki ter izboljšanje odnosov med zaposlenimi. Vladimira Tomšič, vršilka dolžnosti direktorice Zdravstvenega doma Radeče, se po prevzemu tega položaja še seznanja z razmerami. »Spoznati je bilo treba kadrovsko problematiko, pregledati poslovanje, nabavo, zato sem opravila pogovore z zaposlenimi, s predstavniki ustanoviteljice, z dobavitelji,« je svoje prve poteze opisala nova direktorica, ki pravi, da bo lahko kaj več o rezultatih svojega dela povedala jeseni. ROBERT GORJANC Boljši spanec za prebivalce Žalca ŽALEC - Bivanje prebivalcev v okolici podjetja Omco Feniks naj bi se izboljšalo. Predstavnik Civilne iniciative za zdravo bivalno okolje Žalec Alojz Morinc je povedal, da so po zadnjem sestanku s predstavniki podjetja zadovoljni z dogovori. »Sestanek je bil zelo uspešen, saj sta nam predstavnika podjetja natančno predstavila vse že opravljene in načrtovane aktivnosti za izvedbo dogovorjenih omilitvenih ukrepov. Vse sta podkrepila z načrti in s fotografijami. Takšen način vzpostavlja potrebno zaupanje krajanov v podane obljube novega vodstva podjetja,« je povedal Alojz Morinc. Omili-tveni ukrepi naj bi bili izvedeni do konca tega leta. Nekaj del bodo morali izvesti tudi v začetku prihodnjega leta. Morinc upa, da bodo ti ukrepi izboljšali bivanje prebivalcev v okolici podjetja. V podjetju bodo namestili protihrupne in druge ustrezne filtre. Občina Žalec je civilni iniciativi že na začetku dogovorov obljubila sodelovanje. Morinc je povedal, da so jim strokovnjaki s področja varstva okolja svetovali, da je treba pridobiti podatke o trenutnem stanju hrupa in prašnih delcih. S tem bodo lahko primerjali učinke izvedenih omilitvenih ukrepov. Županu Občine Žalec Janko Kosu so poslali predlog, naj občina naroči izvajanje trimesečnih neprekinjenih meritev hrupa in prašnih delcev za območje ob podjetju Omco Feniks, kar je vodstvo obljubilo že leta 2013. Isti dopis so poslali tudi vsem članom občinskega sveta. »V primeru, da bi bilo treba zagotoviti še dodatna finančna sredstva, smo v civilni iniciativi prepričani, da se bo večina v občinskem svetu strinjala s predlogom za dodatna finančna sredstva,« je dodal Alojz Morinc. KP Rodeo po državni cesti se nadaljuje Državno cesto med Polzelo in Velenjem razglasili za najslabšo v državi POLZELA, VELENJE - Državna cesta med Polzelo in Velenjem je že več let v slabem stanju. Njeni uporabniki, če je le mogoče, izberejo drugo pot. Zato ni prav nič nenavadnega, da so jo obiskovalci spletne strani Avto Magazin nedavno razglasili za najslabšo cesto v državi. Občini Polzela in Velenje si že dlje časa prizadevata za njeno obnovo, a kot kaže, obsežnejše preplastitve ni pričakovati. Ker gre za daljši odsek, Direkcija RS za infrastrukturo sporoča, da bo cesto obnavljala le po delih. Župana Občine Polzela Jožeta Kužnika rezultati spletne ankete ne presenečajo, saj meni, da so odraz dejanskega stanja. »Cesta je v katastrofalnem stanju. Žal se do letos ni nič premaknilo. Direkcija se do navedene ceste obnaša, kot da ni v njeni pristojnosti,« je jasen Kužnik, ki kot primer neodgovornega ravnanja navaja tudi obnovo mostu čez Hotunjščico, ki je prav na tej cesti v neposredni bližini sotočja Hotunjščice in Ložnice. »Pred leti je pogodbeni vzdrževalec kar dve leti pred obnovo mostu namestil signalizacijo in kovinski vojaški most, po katerem je bil obvoz. Obnavljati ga je začel šele na naš poziv, potem ko smo predložili izračun stroškov najema zanj. Tudi signalizacijo, ki je bila povsem nepotrebna, je umaknil.« Dolga prizadevanja za obnovo Občina Polzela si za obnovo omenjene ceste intenzivno prizadeva že več let, še posebej od leta 2012, ko je mandat nastopil Kužnik. »Samo zadnji poziv je obrodil sad. Z Državna cesta med Polzelo in Velenjem je v slabem stanju, na kar voznike opozarjajo tudi prometni znaki z napisom poškodovano vozišče. Celovite obnove ne gre pričakovati, direkcija za infrastrukturo bo cesto še naprej obnavljala le po delih. odgovornimi službami smo se sestali na Polzeli in dorekli, da je treba dopolniti določeno projektno dokumentacijo, ki se nanaša tudi na cesto Polzela-Šmartno ob Paki, in obnoviti najbolj kritični odsek ceste Polzela-Velenje v sklopu rednega vzdrževanja.« Nenazadnje naj bi na ta odsek državne ceste opozoril tudi Državni svet RS, ki je imel lani v Spodnji Savinjski dolini eno svojih rednih sej. Vsa leta doslej so pristojne službe, kot še dodaja Kužnik, vse ostale pozive zavrnile ali spregledale. Nazadnje opozorili lani Tudi v Mestni občini Velenje se strinjajo, da je cesta v slabem stanju in potrebna obnove, zato direkcijo za infrastrukturo že vrsto let s pomočjo dopisov in na se- stankih opozarjajo na njeno stanje, enako na ostalih petih državnih cestah v velenjski občini. »Direkcija je prvo projektno nalogo za obnovo te ceste začela delati že leta 2009, pri čemer je sodelovala tudi velenjska občina, ki jo je opozorila, naj med drugim v projekt vključijo tudi pločnik v naselju Ložnica. Projekt naj bi bil po naših informacijah dokončan že leta 2012,« pojasnjuje Gašper Koprivnikar iz urada za komunalne dejavnosti v Mestni občini Velenje, ki je direkcijo na slabo stanje na cesti med Polzelo in Velenjem nazadnje opozorila lani. »Prejeli smo odgovor, v katerem je obrazložila, koliko denarja je že namenila za ceste na našem območju in da dela v skladu s prednostnimi nalogami in finančnimi zmožnostmi.« Do zdaj je na pobudo velenj- ske občine uredila križišče in avtobusno postajališče v krajevni skupnosti Šentilj. Obnova po delih Direkcija RS za infrastrukturo sporoča, da je državno cesto med Polzelo in Velenjem uvrstila v načrt razvojnih programov. Ker gre za relativno dolg odsek, dolg približno 12 kilometrov, ga bo obnavljala po delih. Trenutno je že v pripravi projektna dokumentacija za krajši odsek, dolg približno 300 metrov, njegova obnova pa naj bi se začela naslednje leto. Direkcija ima za leto 2018 v načrtu tudi izdelavo projekta za obnovo naslednjega odseka. Vzporedno pa vsakoletno izvaja tudi potrebna vzdrževalna dela, še dodajajo na direkciji. ŠPELA OŽIR Dveletna prenova se končuje GORNJI GRAD - V občini se končuje dveletna prenova ceste v Lenart. Vsega skupaj bosta prenovljena dva kilometra ceste, od tega letos malo več kot kilometer. V teh dneh bo končano asfaltiranje. Zaključna dela bodo predvidoma opravljena do sredine tega meseca. Gre za zahtevnejšo prenovo na hribovitem in razpršeno poseljenem območju, kjer je bila cesta v slabem stanju. Dveletna naložba bo stala malo več kot tristo tisoč evrov. Občina si pomaga z nepovratnimi sredstvi, ki ji pripadajo po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin. Lenart je eno od šestih naselij gornjegrajske občine. BJ Za društveno dejavnost VOJNIK - Občina se pripravlja, da bo izkoristila dolga leta neizkoriščeno mansardo podružnične šole v Socki. V tem kraju je živahno društveno življenje. V delu mansarde bodo tako urejeni prostori za športno in kulturno društvo. V okviru naložbe bo morala občina med drugim poskrbeti za nov, ločen dostop v podstrešne prostore. Načrtovano novo stopnišče bo tako obenem služilo za šolske požarne stopnice. »Trenutno opravljamo dokončno projektiranje takšne ureditve,« je povedal župan Branko Petre, ki računa, da bi lahko začeli delati še letos. Po prvem izračunu naj bi stala dela v Socki približno petdeset tisoč evrov. Občina jih namerava financirati iz občinskega proračuna. BJ PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 8 IZ NAŠIH KRAJEV Obeležje v počastitev Hauserjeve Odkritje spominskega obeležja VOJNIK - V kraju so odkrili spominsko obeležje Dorothei Hauser. Postavljeno je nasproti sedeža občine, in sicer ob poslikanih stenah garaž, kjer so bili lani upodobljeni motivi z njenih škarjerezov. Slovesno odkritje obeležja je bilo prav na dan 140-letnice rojstva mojstrice škarjereza in drugih likovnih del. Grob umetnice (rojene leta 1877 in preminule leta 1946), ki je bila pokopana na vojni-škem pokopališču, ni ohranjen, zato so se v kraju odločili, da ji bodo postavili spominsko obeležje. Postavljeno je bilo v sodelovanju med krajevno skupnostjo, turističnim društvom in še drugimi. Izjemna Hauserjeva se je po slikarski plati med drugim izobraževala v rodnem Gradcu in Dresdnu ter razstavljala po različnih krajih Evrope. V Vojniku se je naselila po prvi svetovni vojni, kjer je po drugi svetovni vojni umrla v žalostnih okoliščinah. Vojničani se je zelo radi spominjajo tudi po njeni človeški, to je dobrodelni plati. Ob odkritju obeležja je o svojem odkrivanju ustvarjanja Hauserjeve govorila tudi Milena Moškon, nekdanja muzejska svetovalka Pokrajinskega muzeja Celje. O slikarki, »ki živi v Vojniku«, je skoraj desetletje po njeni smrti prebrala v avstrijskem leksikonu in se je s kolesom odpravila k njej v Vojnik. Tam je izvedela, da je že pokojna. Po zaslugi pokrajinskega muzeja in voj-niškega turističnega društva je bila leta 1991 na ogled prva razstava del Hauserjeve po drugi svetovni vojni. Isto leto je sledila razstava v Ljubljani in leto pozneje v celjskem pokrajinskem muzeju ter v Avstriji. V Vojniku so obudili spomin na umetnico že lani, ko so se spominjali 70-letnice njene smrti. V ulici, kjer sta vojniška občinska stavba in spomenik v počastitev Hauserjeve, namerava kraj postaviti še več obeležij znamenitih Vojniča-nov. Naslednji naj bi bil na vrsti zdravnik Karl Henn iz Vojnika, ki je že kot študent odkril zdravilno moč slatine v Radencih in je pozneje poskrbel za prvo tamkajšnjo polnilnico. V Radencih mu je posvečena muzejska zbirka. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Približno tretjina denarja od države LUČE - Občina že več let načrtuje gradnjo športne dvorane, ki bo največja naložba v zgodovini male občine. Pred dnevi je prejela sklep ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o državnem sofinanciranju. Prihodnje leto naj bi tako Luče prejele 448 tisoč evrov. Dvorana, ki bo služila za potrebe šole, vrtca in tudi domačih rekreativcev, naj bi nadomestila obstoječo šolsko telovadnico. Ta je namreč premajhna, energetsko potratna in dotrajana. Občina se je zato za novo dvorano maja prijavila na državni razpis za sofinanciranje športnih objektov, ki ga je objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na razpisu je bilo za sofinanciranje izbranih pet načrtovanih naložb, za vsako od njih bodo lahko vlagatelji prejeli isti znesek. Načrtovana je športna dvorana, ki bi jo bilo mogoče po sredini pregraditi. »Trenutno pospešeno pripravljamo projekte za gradbeno dovoljenje, in sicer skupaj z vsemi soglasji. Računam, da bi bili projekti Športni center naj bi stal skupaj z opremo od 1,5 milijona do dva milijona evrov. Dokončni znesek bo znan po razpisu za izvajalca. pripravljeni v približno mesecu,« je povedal župan Ciril Rosc. Pridobljeno gradbeno dovoljenje je namreč pogoj za pridobitev državnih sredstev. Nekateri sosedi prihodnje dvorane imajo pomisleke zaradi vpliva novogradnje na okolico. Občina se s soseščino še usklajuje. BJ Foto: arhiv občine Luče naj bi svojo podobo v prihodnje nekoliko spremenile. Na vrsti je največja naložba v zgodovini mlade občine. Gasilci hladili obiskovalce VRANSKO - Prostovoljno gasilsko društvo Vransko je minulo nedeljo pripravilo tradicionalno tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. S starimi brizgalnimi so se gasilci predstavili na igrišču za športno dvorano Vrana. Tekmovanje za pokal Savinjsko-šaleške regije s starimi ročnimi in motornimi brizgalnimi je Prostovoljno gasilsko društvo Vransko letos pripravilo že osmič zapored. Da ima dogodek poleg iskanja zmagovalca še drug cilj, je povedal poveljnik gasilskega poveljstva občine Vlado Reberšek: »Prvenstveno gre za prikaz stare tehnike. Črpalke, ki jih uporabljamo, so stare več kot 130 let, pri čemer uporabljamo in s tem predstavimo tudi stara oblačila in ostalo opremo.« EP, foto: Arhiv PGD Vransko Nekateri so zelo osamljeni NAZARJE - V občini izvajajo projekt Starejši za starejše že šesto leto. Izvajajo ga na območju Nazarij in Kokarij, Šmartno ob Dreti pa se doslej še ni vključilo. Na območju, kjer izvaja projekt Društvo upokojencev Nazarje, je starih več kot 69 let kar petina prebivalcev. To je 261 občanov. V okviru projekta pripravlja društvo med drugim različna predavanja in izobraževanja. Vključenih je deset prostovoljcev, ki obiskujejo starejše občane. »Ko je človek star 70 let, ga obiščemo in z njim opravimo obširen sprejemni intervju. Nato ga obiskujemo v skladu z njegovimi željami in potrebami,« je o projektu povedala vodja Zora Štrucl, ki je o njegovem izvajanju poročala na zadnji seji občinskega sveta. Šlo je za redno poročilo. Izkušnje prostovoljcev so različne. »Največje težave se pojavijo po osemdesetem letu, ko so nekateri starejši občani velikokrat zelo osamljeni. Radi bi imeli obiske kar vsak dan,« ugotavlja Štruclova, ki dela tudi kot prostovoljka. »Včasih opažamo, da mladi nimajo ravno radi, da prihajamo na obisk. Menijo, da bomo na obiskovanega kakorkoli vplivali, česar zagotovo ne delamo,« je še povedala Štruclova. BJ V šoli je živahno VOJNIK - V Osnovni šoli Vojnik so v počitniškem času namesto učencev zidarji. Občina mora namreč zaradi povečanja števila učencev pridobiti dodatne prostore. Te ureja v mansardi obstoječe šolske stavbe. Izvajalec ureja tam tri nove učilnice, kabinete in sanitarije. Dela naj bi bila končana do začetka šolskega leta. Naložba bo stala približno dvesto tisoč evrov, denar v občinskem proračunu je zagotovljen. Občina si pomaga z denarjem, ki ji pripada po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin. Lani je občina podobno rešila prostorsko stisko podružnične šole v Novi Cerkvi, kjer je v mansardi prav tako pridobila tri nove učilnice in še druge prostore. Trenutno se pripravlja še na ureditev mansarde šole v Socki. BJ Na fotografiji je domača ekipa Požarne brambe Vransko, ki črpa vodo iz vodnjaka. novi tedniki radio celie IZ NAŠIH KRAJEV 9 Pravljični grad še čaka rešitelja Grad Podčetrtek ni več na Bolhi, a še vedno išče pravega lastnika PODČETRTEK - Mali oglas o prodaji gradu v spletnem oglasniku Bolha je najprej sprožil val zgražanja na socialnih omrežjih, nato je postal še prava senzacija v nacionalnih medijih. A v resnici ne gre za noben senzacionalen dogodek, ampak samo še za eno epizodo v večdesetletni agoniji iskanja pravega lastnika za največji zgodovinski spomenik v občini. Glede na oglas lahko razpadajoč grad na 2.626 kvadratnih metrih stavbne površine dobite za 370 tisoč evrov. Poleg dedičev po pokojnem Georgu Zečeviću je po pravnem boju 20-odstotna lastnica gradu tudi Občina Podčetrtek. Župan Peter Misja je trenutno med tistimi, ki si za rešitev gradu najbolj prizadeva. »Leta 2006 je občina vložila ogromno napora in tudi finančnih sredstev, da je zaščitila streho. Potem je s tožbo na sodišču pridobila 20 odstotkov gradu. Za tožbo proti družini Zečević se na občini nismo odločili, ker bi si v nerešenem postopku denacionalizacije lahko nakopali še druge neželene posledice,« pojasnjuje Misja. V zadnjih dveh desetletjih grad vidno propada, notranjost je povsem izropana, stavba je v veliki meri poškodovana, če že ne uničena. »Grad prodajamo že dvajset let, a resnih kupcev žal ni. Veliko je takšnih, ki se zanimajo, vendar tistih z resnimi nameni in s finančnimi viri zaenkrat še ni,« pravi Misja. To ni presenetljivo, saj bo obnova spomeniško zaščitenega gradu izjemno zahtevna in tudi draga. »Ta teden sem bil na ministrstvu za kulturo, kjer sem poskušal najti rešitev tudi v sodelovanju z njim. Iskreno povedano si od tega srečanja veliko ne obetam. Potrebnih finančnih sredstev ministrstvo nima. Vsekakor se bomo morali še to jesen lastniki dogovoriti in nekaj ukreniti. Vsaj da zaščitimo še en stolp in streho ure,« zaključuje Misja. StO CINKARNA www.cinkarna.si !cin S Caicm b Calcin b uporabljamo kot gnojilo in regulator pH vrednosti talne raztopine. Gnojilo vsebuje kalcij (Ca), žveplo (S) in magnezij (Mg). Vsa sekundarna hranila so pomembna za razvoj rastlin. Bistvena lastnost tal je pH vrednost, ki vpliva na fizikalno - kemične procese v tleh in na fiziološke procese v rastlinah. Ker rastline odvzemajo Ga in Mg iz tal in prihaja do izpiranja, z dodajanjem gnojila Galcin b dvigujemo pH vrednost, zmanjšujemo zakisanost in vračamo v tla Ca, S, Mg, kar je zelo pomembno za rodovitnost tal. — / AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) 10 KULTURA Obudili obsežno epsko pesnitev Založba Antika ponatisnila Poslednjega Celjana Celjska založba Antika je izdala ponatis epske pesnitve Antona Aškerca Poslednji Celjan. Aškerc v pesnitvi opeva življenje in tragičen konec grofa Ulri-ka II. ter s tem tudi zaton mogočne celjske rodbine. Del obsežne pesnitve je uglasbil in posnel kantav-tor in pesnik Matej Krajnc, ki je v knjigi napisal tudi spremno besedo. Kritiki obsežne epske pesnitve, objavljene na kar tristo straneh, kar pri nas ni najbolj običajno, v začetku 19. stoletja niso sprejeli najbolje. Zaradi tega v vsem tem času ni bila niti enkrat ponatisnjena. »Aškerčeva epska pesnitev se je izgubila v zgodovini. Ena od nalog naše založbe je, da izbrska tovrstna dela, predvsem vezana na celjsko zgodovino,« pojasnjuje vodja založbe Božo Mulej, ki je na knjigo povsem po naključju naletel v enem od ljubljanskih antikvariatov. Poleg tega, da gre za skoraj domačega avtorja, pesnitev govori o grofu Ulri-ka II. »Hkrati je bilo srečno naključje, ko sem med brskanjem po spletu odkril, da je Matej Krajnc lani iz- dal zgoščenko, na kateri je uglasben del te obsežne pesnitve,« še dodaja Mulej. Založba Antika izdaja v prvi vrsti knjige, povezane s Celjem in z njegovo zgodovino, predvsem z rodbino Celjanov. Do zdaj je izdala Del postavitve stalne razstave del Fašunove Roze, uradno Rozalije Prislan. Fašunova Roza je znala marsikaj Odločitev za izdajo knjige Poslednji Celjan po besedah Boža Muleja (na fotografiji) ni bila težka. Poleg tega, da založba Antika izdaja izključno knjige, povezane s Celjem, je del te obsežne epske pesnitve je lani uglasbil tudi kantavtor in pesnik Mateja Kranjca. že šest knjig. Še posebej odmeven je bil prvi roman, ki ga je ponatisnila, to je roman Danes grofje Celjski in nikdar več avtorice Anne Wambrechtsamer. ŠO Foto: SHERPA V Fašunovi hiši na Ljubnem so v ponedeljek odprli dve razstavi. Tako je na ogled stalna razstava izdelkov nekdanje prebivalke te domačije, Fašunove Roze, gospodinje, ki je obvladala različna znanja. Obenem je odprta priložnostna gostujoča razstava pletarskih izdelkov Ivana Verdnika iz Šoštanja. Fašunova hiša je domačija v središču ljuben-skega trga, ki je dandanes kulturni spomenik. Za spomenik je bila razglašena leta 2004. V njej je bila rojena Rozalija Prislan, ki je nato v njej dolgo živela in ustvarjala. Umrla je leta 1997, stara 95 let. Danes je hiša v občinski lasti in je namenjena za različne dogodke in občasne razstave. Za promocijo stavbe skrbi Savinja -zavod za razvoj podeželja in turizma, ki ima v domačiji tudi svoj sedež. Zavod je tako poskrbel za obe razstavi, ki sta na ogled od začetka tega tedna in to v sodelovanju z ljubensko in s šoštanjsko občino. Na stalni razstavi je mogoče videti Rozine gobeline, šivane narodne noše, kvačkane jaslice in kvačkano uro, posteljno pregrinjalo, lesene doprsne kipe nekaterih slovenskih književnikov, maketo Fašunove hiše iz lesa, leseno vazo in podobno. »Daljni sorodniki Prislanove so se oglasili pri nas in pokazali, kakšne izdelke hranijo. Vprašali so, ali naj to še hranijo, oziroma so izrazili bojazen, da bi lahko ti predmeti kdaj pozneje zašli med smeti,« je o okoliščinah za postavitev stalne razstave povedala direktorica zavoda Savinja Ivica Orešnik. Občasno razstavo pletarskih izdelkov Ivana Verdnika si je bilo mogoče ogledati že v šo-štanjski občinski Vili Mayer. V Fašunovi hiši je mogoče videti različne izdelke, med njimi koše za perilo, svetila, košarice za volno, stojalo za časopise, otroški voziček, košaro za novorojenčka ... Muzejski dejavnosti je namenjeno pritličje Fašunove hiše, kjer je prav tako učna kuhinja. Tam izvajajo tudi različne tečaje. V nadstropju so prostori zavoda Savinja in še en razstavni prostor, ki služi tudi kot prostor za sestanke. BRANE JERANKO Foto: arhiv zavoda Savinja Knjige, ki jih morate prebrati to poletje Tokratni nabor poletnega branja priporoča celjski knjigarnar in založnik Božo Mulej Če ste med letom preveč zaposleni z vsakdanjimi opravili in pozabljate na kakovostne knjige, sta poletje in z njim dopust pravi čas, da nadoknadite zamujeno. V poletnem času kulturne strani popestrimo s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige. Tretji bralni izbor je podal Božo Mulej, celjski knjigarnar in založnik. »Glede na to, da je počitniški čas, čas potovanj in čas nekoliko bolj ležernega preživljanja dni, sem se odločil, da za branje priporočim predvsem popotniško-razmišljujoče knjige s pridihom nostalgije,« je svoj izbor utemeljil prvi obraz celjske knjigarne Antika. ŠO Frederic Gros: Filozofija hoje Najboljša hoja je tista, ki umu omogoči, da sprosti domišljijo. Avtor v knjigi v enem stavku združi mišljenje in hojo, ti najbolj naravni človeški aktivnosti. S športom pravzaprav nima nič skupnega. Hoja težave, o katerih razmišljamo, naredi lažje rešljive, saj do njih vzpostavi razdaljo, s katere jih uzremo v povsem drugačni luči. Čeprav je hoja gibanje, je veliko bliže ustvarjanju kot športu. Mohor Hudej: Vlažne duše Protagonist romana Vlažne duše je moški v srednjih letih, ki zapusti domovino in se preseli na majhen tajski otok, kamor je še kot turistični vodnik vodil skupine turistov. Tam začne novo življenje v družbi takšnih, ki so tako kot on opustili bojevanje vnaprej izgubljenih bitk s ponorelim sodobnim svetom. Vendar ne traja dolgo, da na odročnem koščku raja za svojim hrbtom zasliši slovenščino in ugotovi, da se vlažnim podalpskim dušam ne da prav zlahka izogniti. MOHpR HUDEJ VLAŽNE v DUŠE »JJ K, Л J Anna Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več Roman Danes grofje Celjski in nikdar več, ki je nastajal od leta 1928 do 1932, je med slovenskim bralstvom vsekakor dosegel status kultnega romana, ki s svojim domačijskim, arhaičnim slogom in z romantičnimi elementi, temelječimi na zgodovinskih osebah in dejstvih, odlično opisuje vzpon in propad najmočnejše rodbine na Slovenskem. Pred nekaj leti ga je ponatisnila celjska založba Antika. Laurence Sterne: Sentimentalno popotovanje -gospoda Yoricka po Franciji in Italiji Sentimentalno potovanje ni tisto, kar obeta naslov, saj ni potopis v običajnem pomenu besede. Delo je neke vrste satira na potopise, nastalo pa je kot odgovor na pravo strast do potovanj in radovednih želja v Angliji v 18. stoletju. Kasneje so ga označilo tudi kot pikaresni roman duše ali potovanje srca. Vsekakor zelo zanimivo delo klasične literature. Knjiga je izšla leta 1986 v zbirki Kondor. sentimentalno popotovanje laurence sterne Karl May: zbirka njegovih knjig Karl May je bil eden najuspešnejših avtorjev trivialne literature 19. stoletja v Nemčiji, predvsem s svojimi kolportažnimi romani. Njegovi pustolovski romani in mladinske novele opisujejo potovanja do eksotičnih krajev, kot sta Divji zahod in Orient. Posvečal se je usodi krščanskega stališča potlačenih narodov. Ustvaril je številne znamenite like, kot sta Winetou in Old Shatterhand. REPORTAŽA 11 Da domišljija ne pozna meja, je dokazala udeleženka, ki se je izdelovanja kita lotila iz odpadnih škatlic zdravil. Zmagovalno skulpturo sta izdelali Katja Kolenc in Katja Romih. S kitom, ki sta ga izdelali iz žic, vanj pa sta vstavili plastične vrečke in vodne balone, sta želeli simbolično opozoriti na prečo problematiko številnih odpadnih plastičnih vrečk v oceanih, ki se prepogosto znajdejo v želodcih kitov. V začetku leta so na Norveškem našli kita, ki je poginil zaradi kar tridesetih plastičnih vrečk v želodcu. Ob Škalskem jezeru nasedlo osem kitov Zmagovalna skulptura opozarjala na perečo problematiko plastičnih vrečk v morju Odpadni kartoni, škatlice za zdravila in za jajca, plastika, tekstil in žice so v soboto dobili povsem nov pomen. Namesto da bi končali na odpadu, so bili čisto pravi umetniški material. Udeleženci Festivala nasedlega kita so iz njih že sedmo leto zapored v Letnem kinu ob Škalskem jezeru v Velenju izdelovali skulpture kitov. Z njimi so želeli opozoriti na velik pomen recikliranja odpadkov, obenem pa si na zanimiv način popestriti poletje. Skupine ustvarjalcev so se začele zbirati zgodaj popoldne. Odpadni material, ki so ga prinesle s seboj, nekaj pa ga jim s pomočjo Pupa Velenja pripravil tudi organizator festivala Društvo nasedlega kita, so najprej razvrstile in se lotile izdelovanja vsaka svojega kita. Sodelovali so tako najstniki kot odrasli, manjkale niso niti družine z otroki, ki so se, medtem ko so njihovi starši ustvarjali, kratkočasili na otroških delavnicah. Na prvi so iz gline izdelovali kite in spoznavali pomen ločevanja odpadkov, na drugi so se na travniku pred prizoriščem preizkušali v žongliranju in »slackli-nu« oziroma hoji po vrvi. Če je sprva izgledalo skoraj nemogoče, V soboto, teden dni pred Festivalom nasedlega kita, so v prostorih galerije Fbunker v podhodu pod Foitovo cesto v Velenju odprli retrospektivno razstavo fotografij, ki so nastale na dosedanjih Festivalih nasedlega kita. S fotografijami se predstavljajo Tilyen Mucik, Maša Žmitek Prosič in Goran Petrašević. da bodo sodelujoči ljubiteljski umetniki iz kupov kosovnih odpadkov, ki so ležali pred njimi, uspeli oblikovati skulpture, vsaj malo podobne kitom, je bilo dvomov z vsako uro manj. Gmote, ki so jih rezali, trgali, zvijali, ravnali, lepili, šivali, so bile čedalje bolj podobne tem orjaškim morskim živalim. 120 obiskovalcev je med osmimi izdelki za zmagovalno skulpturo izbralo kita, ki sta ga Katja Kolenc iz Celja in Katja Romih iz Šmarja pri Jelšah izdelali iz žic, vanj pa sta vstavili plastične vrečke in vodne balone. Z njimi sta želeli opozoriti na perečo problematiko številnih plastičnih vrečk v morjih, ki se prepogosto znajdejo v želodcih kitov, zaradi česar nemalokrat poginejo. Po ustvarjalnem delu je tudi letos v letnem kinu sledilo glasbeno doga- Na Festivalu nasedlega kita, ki je bil v soboto popoldne v Letnem kinu ob Škalskem jezeru, so iz odpadnega materiala nastali številni različni kiti. Iz žic in polivinila je nastal kit na fotografiji. janje. Tako kot ves dan tudi zvečer ni manjkalo alternativnega pridiha. Brezplačnega koncerta se je udeležilo približno štiristo ljubiteljev nekoliko bolj alternativnih ritmov. Idejni oče Festivala nasedlega kita je pokojni velenjski ustvarjalec Matevž Čas, čigar prijatelji tudi po njegovi smrti organizirajo festival. Pred leti so v njegov spomin celo izdelali kip kita iz svečk in se tako poklonili mlademu velenjskemu umetniku, ki ni zaznamoval le omenjenega festivala, temveč tudi mladinski klub eMCe plac in festival Kunigunda. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Na lahkotnem poletnem festivalskem dogajanju so sodelovale tudi družine. Družina na fotografiji se je lotila rezanja in šivanja. Izdelala je obleko za kombi, ki bo v vročih poletnih dneh najverjetneje služila kot zaščitno pregrinjalo za jeklenega konjička. Manjkalo ni niti ustvarjanje kitov iz odpadnih škatel za jajca. Ustvarjanje iz odpadnega tekstila je v zadnjih letih zelo priljubljeno, kar so dokazali tudi avtorji velikega kita iz blaga. 12 NAŠA TEMA Igrača ali snemalno orodje? Ali kako lahko dron reši življenje UAV (unmanned aerial vehicle) je zračno plovilo, ki deluje na daljinsko upravljanje. Poganjajo ga propelerji. Glede na njihovo število se plovila različno imenujejo (šest propelerjev = heksakopter). Poznamo različno težke in različno velike, pri čemer se razlikuje tudi njihov namen uporabe. Vsaka medalja ima dve plati ... Čeprav dron lahko reši življenje, je lahko »odlično« sredstvo za vdor v zasebnost posameznika. Usluge omenjenega zračnega plovila so najprej uporabljali v vojaške namene. V vietnamski vojni so drone izkoristili kot izvidnike, kasneje v Afganistanu celo za bombardiranje. In kot mnogo drugih »igračk« se je tudi ta začela uporabljati v komercialne namene. Dron je tako postal obvezna oprema snemalcev, premnoge manjše oblike naprave za zabavo uporabljajo otroci, sicer pa jih uporabljajo tudi različna podjetja in civilisti, tudi v kmetijstvu. Nebo, polno dronov Ali identifikacijsko oznako določi lastnik oziroma operater ali agencija, je odvisno tudi od tega, dejavnost katere kategorije bo operater izvajal - A, B, C ali D. Za UAV, s katerimi upravljalec opravlja dejavnost kategorije D, je predvidena določitev identifikacijske oznake, ki jo mora določiti agencija, za vse ostale kategorije jo določi lastnik oziroma operater. Razvrstitev dronov V agenciji za civilno letalstvo opozarjajo, da obstajata dve skupini, ki ju javnost ponavadi ne loči. »Poznamo princip modelarstva in princip letalskih dejavnosti. Prvi je preprosto namenjen kreativnemu letenju, po definiciji športu in rekreaciji (dovoljeno le na področju razredov A in B). V drugi kategoriji so dejavnosti, ki jih izvajajo uporabniki -snemanje ali podobno.« Sicer poznamo štiri kategorije - A, B, C in D - ki so kombinacija teže in okolja, katerem se dron uporablja Območja letenja: - Razred I je območje, kjer ni objektov in ljudi, razen upravljavcev in osebja, ki je potrebno za letenje. - Razred II je območje, kjer so pomožni objekti ali objekti, ki niso namenjeni bivanju ljudi, in kjer ni ljudi, razen upravljavcev in osebja, ki je nujno za letenje, in kjer je dovoljen le občasen prehod brez zadrževanja ljudi na tem območju (na primer kolesarji, sprehajalci). - Razred III je območje, na katerem so stavbe, namenjene za stanovanje, poslovanje ali rekreacijo (na primer stanovanjske zgradbe, stanovanjske hiše, šole, pisarne, športni objekti, parki), ali na katerem so objekti nizke gradnje, kjer so ljudje (na primer avtoceste). - Razred IV je območje ožjih urbanih con (na primer središča mest, naselja, kraji). Teža UAV Glede na maso delimo drone v tri razrede - do vključno pet kilogramov, nad pet in vključno do 25 kilogramov ter razred nad 25 kilogramov do vključno 150 kilogramov. Razred področja izvajanja letenja Razred sistema brezpilotnega zrakoplova I II III IV 5 TOM(1) < 5 kg A A B C 25 5 < TOM < 25 A B C D 150 25 < TOM < 150 B C D D Stroški glede tega so minimalni (nalepka ali ploščica, ki jo lastnik lahko naredi sam). Zaradi razširjenosti dronov je bilo nujno treba uvesti tudi omejitve, poskrbeti za varnost tako upraviteljev kot mimoidočih ter objektov v okolici. Da je mogoče voditi evidenco dronov, morajo lastniki Registracija plovil Identifikacijska nalepka UAV je obvezna za vse drone, težje od petsto gramov. Pri tem mora imeti brezpilotni zrakoplov, ki presega pet kilogramov, pritrjeno negorljivo identifikacijsko ploščico, lažji od pet kilogramov pa morajo imeti identifikacijsko nalepko. Negorljiva identifikacijska ploščica in nalepka vsebujeta naslednje podatke: - identifikacijsko oznako - navedbo operaterja oziroma lastnika letalskega modela - naslov in kontaktne podatke operaterja oziroma lastnika letalskega modela - operativno maso brezpilotnega zrakoplova oziroma letalskega modela. Dron, ki ga upravljamo, ne sme izginiti iz našega vidnega polja. Še več, od nas je lahko oddaljen največ petsto metrov. Identifikacijsko oznako za kategorije A, B in C (ki se ne sme začeti na črko D) določita operater in lastnik zrakoplova. Identifikacijsko oznako za kategorijo D dodeli agencija. Uporabo je treba najaviti Operater pred izvajanjem letalske dejavnosti izjavi, da je usposobljen in da prevzema odgovornost glede izvajanja letalskih dejavnosti s sistemom brezpilotnih zrakoplovov ter da sistem brezpilotnega zrakoplova, s katerim namerava izvajati letalske dejavnosti, izpolnjuje veljavne tehnične zahteve. Izjavo operater nato predloži agenciji (gre za obrazec, ki je dostopen na spletni strani CAA). Ta izda za izvajanje letalske dejavnosti kategorije A, B in C potrdilo oziroma za izvajanje letalske dejavnosti kategorije D dovoljenje, na podlagi katerega operater lahko začne izvajati letalske dejavnosti. Operaterji (imetniki potrdila/dovoljenja za izvajanje letalskih dejavnosti) morajo dvanajst ur pred izvedbo letenja na definiranem obrazcu najaviti letenje in ga posredovati na določen elektronski naslov agencije, področje letenja pa je nujno treba označiti tudi na Google Earthu. Modelarjem uporabe ni treba najaviti. Meja tvoje svobode je moja zasebnost Uredba razvršča brezpilotnike v različne kategorije in glede na to določa tudi pravila ter kriterije za njihovo obratovanje. Določena pravila glede varnosti (na primer obvezna razdalja od posameznika in skupine ljudi, letenje nad naseljenimi območji, obveznosti glede pridobitve dovoljenj) imajo vpliv tudi UAV, ki so težji od petih kilogramov, od avgusta 2016 registrirati. Izpit Potrdilo o poznavanju pravil letenja z brezpilotnimi zrakoplovi morajo pridobiti vsi upravljavci, ki upravljajo z omenjeni-tmi zrakoplovi pri operaterju, k ki izvaja letalske dejavnosti kategorije A, B, C in D. Za k izvajanje letalske dejavnosti i kategorije A in B lahko namesto izpita operater poda izjavo, da upravljavci poznajo pravila letenja. Poznavanje teh lahko kadarkoli preverja tudi agencija. Od 14. julija veljajo nove, nižje cene za točko, s katero je označen izpit. Ta se je z devetih spustila na osem evrov. Cena teoretičnega izpita (šest točk, vrednost točke je osem evrov) je 48 evrov. Izdaja licence (dovoljenja) je vredna še pet točk, kar pomeni še 40 evrov. Ta najprej velja za eno leto, nato jo agencija lahko podaljša za dve. na področje varovanja zasebnosti in osebnih podatkov. Kot posebna zahteva je opredeljena izdelava ocene učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Ocena učinkov Namen izdelave ocene učinkov je preventivne narave. Naročniki in izvajalci letov z brez-pilotniki s to oceno premislijo, ali bodo zbirali osebne podatke in če jih bodo, kako to izvesti skladno z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov, so sporočili iz pisarne informacijskega pooblaščenca. Domača raba Tako imenovana domača ali zasebna raba, na primer snemanje družinskega piknika z brezpilotniki, snemanje strehe svoje hiše ali lastnega smučanja, je izvzeta iz regulative. Za komercialno uporabo posnetkov je treba upoštevati določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Pri snemanju na javnih prostorih je treba paziti na vse zahteve uredbe. Informacijski pooblaščenec opozarja, da tudi z javnih prostorov ni dopustno snemati v zasebne prostore. V vseh primerih, kjer bi se posamezniki lahko počutili nadlegovane zaradi brezpilotni-kov, je priporočljivo poskrbeti tudi za ustrezno vnaprejšnje obveščanje (na primer obveščanje lastnikov sosednjih parcel v primeru snemanja vinograda za namen oglaševanja ...). Moja zasebnost, moja pravica Kot opozarja namestnik informacijskega pooblaščenca Andrej Tomšič, je zasebnost pravica. Varovanje zasebnosti ne pomeni pravice skrivanja, temveč pravico posameznika, da se sam odloča, kaj želi deliti z drugimi in za katere namene. Tako kot ne želimo, da nam nekdo to pravico odvzame in se namesto nas odloča, kaj o nas bo zbral in kje bo to objavil, tako tudi mi te pravice ne smemo jemati drugim. »Preden nekoga posnamete ali zberete druge podatke o njem, se prepričajte, ali se s tem strinja,« poudarjajo v pisarni. Tomšič opozarja tudi, da so lahko za nezakonito zvočno ali slikovno snemanje, zlorabo osebnih podatkov in druge posege v pravice drugih uporabniki dronov kazensko, civilno ali prekrškovno odgovorni, od njih se lahko izterja tudi odškodnina za povzročeno škodo ali poseg v pravice drugih. Sicer v pisarni informacijskega pooblaščenca do trenutka našega poizvedovanja še niso prejeli nobene prijave zaradi kršitve varstva osebnih podatkov z brezpilotniki. A predvidevajo, da se bo to v prihodnosti spremenilo: »Ocenjujemo, da se bomo z njimi v prihodnosti soočili, saj uporaba brezpilotnikov v različne namene vztrajno narašča. Od začetka uporabe uredbe smo prejeli 54 ocen učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov, v prihodnjem letu bodo morda brezpilotniki uvrščeni na seznam načrtovanih inšpekcijskih nadzorov.« NAŠA TEMA 13 Z droni bi skrajšali tudi čas zastojev Slovenska policija je nabavila dva manj zahtevna brezpilotna zrakoplova, ki sta namenjena opravljanju enostavnejših policijskih nalog ter usposabljanju policistov, ki bodo brezpilotne zrakoplove uporabljali. »Policija sicer trenutno nima v postopku nabave dronov, vendar zbiramo informacije o tipih, ki bi ustrezali tako pogojem iz zakonodaje kot tudi potrebam na terenu,« so nam sporočili iz Generalne policijske uprave. »Predvideli smo, da bomo za uporabo brezpi-lotnih zrakoplovov usposobili skupino policistov, ki bodo nudili pomoč drugim policijskim enotam pri opravljanju določenih policijskih nalog,« so sporočili. Policija spremlja razvoj na področju sodobne tehnologije, ker razmišlja, kako bi lahko brezpilotne zrakoplove vnesla v svoje delo in bi se na tem področju zgledovala po tujini. »Ugotovili smo, ^ffläT Evropa bo imela zadnjo besedo Namestnika informacijskega pooblaščenca smo prosili tudi za komentar o trenutni uredbi, in sicer z vidika varstva osebnih podatkov. Ocenjuje jo kot ustrezno. A zadnjo besedo bo imela Evropa. Skupno uredbo naj bi Evropska unija uvedla leta 2020, kakšna bo, še ni jasno. »Med dodatnimi možnimi varovalkami za transparentno in zasebnosti prijazno uporabo brezpilotnikov bi posebej izpostavili elektronsko identifikacijo brezpilotnikov (neke vrste elektronske registrske tablice),« so še sporočili iz pisarne informacijskega pooblaščenca. »Po naših ocenah je vsaj sto takšnih, ki drone uporabljajo v komercialne namene. Koliko je tistih, ki to počnejo za zasebno rabo, ne vemo. So pa številke iz tujine visoke,« je povedal namestnik informacijskega pooblaščenca in dodal, da iz tega sklepajo, da številka močno presega sto registriranih. da bi brezpilotni zrakoplovi pri opravljanju policijskih nalog v posameznih primerih lahko nadomestili uporabo helikopterjev - tako z vidika racionalnosti kot v določenih primerih tudi z vidika varnosti policistov in drugih oseb. To je bil razlog, da smo podali tudi pobudo za spremembo in dopolnitev Zakona RS o nalogah in pooblastilih policije,« so nam še odgovorili. »Novi zakon tako določa tista policijska pooblastila oziroma naloge, pri katerih smejo policisti zaradi zbiranja podatkov uporabiti tudi brezpilotne zrakoplove. Pri tem ne gre za nova pooblastila, temveč zgolj za bolj določno opredeljene načine uporabe teh tehničnih sredstev za fotografiranje ter video in avdio snemanje,« dodajajo na policiji. V primerjavi s helikopterjem je na primer brezpilotnik cenejše sredstvo za pregled kraja hujšega kazni- Za nočno letenje potrebujemo posebno dovoljenje agencije. vega dejanja ali ogled prometne nesreče. Evropske policije pri ogledu prometnih nesreč uporabljajo brezpilotna letala in s tem skrajšajo tudi čas zastojev na avtocestah. Prav tako lažje in hitreje policisti opravijo pregled terena pri iskanju pogrešanih oseb. Kar nekaj kršitev Posebne evidence na področju kršitev pri uporabi dronov v Sloveniji policija ne vodi. »Smo pa zabeležili primer, ko je prišlo do nevarnega srečanja na kratki razdalji med policijskim helikopterjem in neznanim brezpilotnim zrakoplovom, zaznali smo prelete brez-pilotnih zrakoplovov čez strnjena naselja, sedeže državnih organov in inštitucij, v območjih kontrole letenja, varovanih objektov in podobno,« dodajajo. Najbolj odmeven je bil dogodek, ki se je zgodil maja 2015 v Ljubljani. V tem času je namreč na Trgu republike potekala osrednja slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve. Nad prireditveni prostor je takrat priletel kvadrokopter, ki je padel na tla in pri tem zadel varnostnika ter ga poškodoval. Čeprav se nam zdita dron in naše poslanstvo z njim najpomembnejša, imajo drugi zrakoplovi splošnega letalstva vedno prednost. Mi smo tisti, ki se jih moramo izogibati. Kako je z zavarovanjem? Zavarovanje je zahtevano za drone, ki so težji od dvajset kilogramov. Operater drona mora skleniti zavarovanje v skladu s predpisom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu. Drugačna uporaba Dostava paketov Multinacionalno trgovsko podjetje Amazon s sedežem v Washingtonu je največja spletna trgovina na svetu. V podjetju razvijajo ponudbo dostave kupljenih paketov z dronom, ki se imenuje »prime air«. Tovrstno dostavo so začeli v Angliji. 7. decembra lani so tako dostavili prvi pa- I m и ■ Fotografija uničene strehe Aerial.live ket. Prednost takšne dostave je tudi avtonomnost drona, ki od vzleta do dostave in vrnitve deluje glede na prej zastavljeno pot in ne potrebuje človekovega nadzora. Pri tem se vzpne do približno 120 metrov, dostavlja pakete, težke do 2,5 kilograma, in sledi GPS-koordinatam. Sicer se pri podjetju trudijo seznam strank, ki jim izdelke lahko dostavijo z dronom, iz meseca v mesec večati. Do kam bodo tehnologijo razvili, kot pravijo v podjetju, ne vedo. Lahko bi dejali, da je edina meja nebo - a tudi to več ne drži. V kmetijstvu Dron je lahko koristen tudi v kmetijstvu ali sadjarstvu. V Avstraliji so že leta 2014 testirali dron kot pomoč pri biološkem načinu zatiranja škodljivcev pri pridelavi jagod. Vanj so namestili plenilske pršice, da jih je po navodilih raztrosil med jagodami. Tako so pridobili čas, pršice pa so bile enakomerno razpršene tam, kjer je bilo treba. Zavarovalništvo Droni so lahko koristni tudi v zavarovalniške namene. Naprava lahko namreč preleti kraj nesreče, ki ga je treba oceniti, hkrati pa je dostop za človeka otežen ali celo nevaren (poškodbe streh ali druge lastnine v naravni nesreči ...). OB ROBU EVA POPOVIC Dron ni težava, vendar jih lahko prinese Vedno glasnejša so opozorila, da droni »rušijo« mejo med javnim interesom in zasebnostjo. A daleč pred uporabo dronov je bila ta meja že močno zabrisana. Droni jo brišejo le še nekoliko bolj. Vsaka nova tehnologija prinaša prednosti in slabosti. In vedno znova se strokovnjaki ukvarjajo s kolizijo pravic. Poglejmo le novinarski žanr. Novinarji stremimo k čim hitrejšemu obveščanju, čim bolj kakovostnemu, preverjenemu in objektivnemu poročanju. In dron vse to omogoča. Omogoča, da bralec vidi »na svoje oči«, je hiter, prebije pa se tja, kamor se fotografska noga težko. Javnost ima pravico do obveščenosti, vendar ta (pre)velikokrat trči v pravico do zasebnosti. Novinar in urednik sta tista, ki presodita, katera bo prevladala, za kar sta oba, ne le moralno, temveč tudi kazensko, odgovorna. Droni niso prvi, ki izpostavljajo to dilemo. So le ena od mnogih tehnoloških inovacij, ki novinarja postavlja pred to dilemo. A treba se je zavedati... prvo »sredstvo«, ki je novinarja postavilo pred to isto dilemo, je bila beseda. »Poročamo o umrlem? Javnost ima pravico vedeti, a družina ima pravico do zasebnosti!« In analiza odločitve se nadaljuje: »Je bila ta oseba javna osebnost? Potem ima javnost pravico vedeti..., a spet so tukaj bližnji,« so razmišljanja, s katerimi se ukvarjamo. Kaj pa prometne nesreče? Če objavimo fotografijo, vdiramo v zasebnost ponesrečenca in njegove družine. A fotografija je bolj zgovorna kot sto besed in najboljše opozorilo voznikom, kaj prinese prehitra vožnja. S tovrstnimi dilemami se novinar sooča vsak dan. Soočal se je pred vrsto leti, ko so začeli izhajati prvi časopisi, sooča se danes, ko lahko dron »prodre« v najbolj skrite kotičke posameznikove zasebnosti. Menim, da sodba o smislu ali upravičenosti uporabe drona ni ključna. Obstoj drona je dejstvo. Ni pa dejstvo, komu ali čemu bo javnost sledila. In tako je skrajni čas, da bralci iz množice informacij izberete tiste, ki jim lahko zaupate, saj za njimi stoji izobražen in moralen novinar, ki je tem dilemam posvetil čas - ne le zaradi rumenega naslova in branosti, temveč zaradi pravice posameznika do zasebnosti in pravice vas, bralcev, ki imate pravico do obveščenosti. Skrajni čas je, da javnost sledi novinarju, ki loči med javnim interesom in interesom javnosti. Dron ni težava... Je le sredstvo, zaradi katerega lažjepri-demo do njih in zato zahteva še boljše novinarske podpise. Centre for Resuscitation Science, Karolinška Institutet Zdravstvo Avstralsko podjetje Flirty je z dronom na podeželsko območne v Virginiji prepeljalo nujne medicinske potrebščine. Ta poteza je čakalno dobo za zdravila zmanjšala z enega dne na pol ure, so poročali tuji mediji. A šlo je le za preizkus, redna uporaba na tem področju še ni uveljavljena, saj je pri tem nujno treba upoštevati strogo zakonodajo. Defibrilator rešuje življenja Vedno bolj pristona je tudi ideja o uporabi drona, ki prenaša defibrilatorje. Simulacijske analize, ki jih je vodil Jacob Hollenberg v inštitutu v Stochholmu, so pokazale, da naj bi dron defibrilator dostavil 16 minut hitreje kot cestni prevoz. EVA POPOVIC, foto: GrupA 14 KRONIKA Tomaž Bromše je veljal za temeljitega odvetnika, ki je znal zelo dobro opozarjati na procesne napake. Iz odvetniških v sodniške vrste Eden najuspešnejših in najbolj znanih celjskih odvetnikov Tomaž Bromše je bil imenovan za enega od sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani. To delo sicer opravlja že od konca aprila, ko je po postopku imenovanja prisegel v državnem zboru. Bromše je zdaj sodnik na kazenskem oddelku ljubljanskega sodišča, ki se ukvarja z najtežjimi primeri, in je tako postal tudi eden najmlajših kazenskih sodnikov v Sloveniji. Kot odvetnik je deloval v najodmevnejših primerih, bil je tudi zagovornik Kristijana Kamenika v kazenski zadevi Tekačevo, kjer Kameniku sodijo za štirikratni umor. Bromše je bil do svojega prestopa v sodniške vrste tudi odvetnik sodnika Milka Škoberneta, ki je dobil večletno zaporno kazen zaradi sprejemanja podkupnine. Bromše je na sodišču zagovarjal med drugim Romea Bajdeta, storilca kaznivega dejanja umora partnerke v Velenju. Ta primer je namreč znan po sporih zaradi rejništva dveh otrok oziroma primera »koroški dečki«. Vse te primere, ki v celoti sodno še niso končani, bodo zdaj prevzeli drugi odvetniki. Počitniški nateg Tudi celjski policisti preiskujejo goljufijo zaradi natega ljudi pri rezervaciji dopusta. Enako kaznivo dejanje že nekaj časa preiskujejo ljubljanski kriminalisti. A zdi se, da gre za verigo kaznivih dejanj, za katerimi stoji ista kriminalna združba oziroma storilec. Do zdaj naj bi se iz vse Slovenije oglasilo že najmanj 40 ljudi, ki so na podlagi spletnega oglasa na slovenski spletni strani Bolha.com rezervirali in najeli apartma na hrvaškem Krku. Ob prihodu so ogorčeno ugotovili, da apartma, ki so ga rezervirali, na tej lokaciji sploh ne obstaja. Vsi naj bi pri rezervaciji storilcu kaznivega dejanja plačali tudi vnaprej del zneska, približno 220 evrov. Policija naj bi že imela osumljenega, vendar preiskava še ni končana, saj domnevajo, da je oškodovancev še več. Standardi za varnost država čaka? Zavedanja o varnosti malo, Ko smo pred štirinajstimi dnevi raziskovali, kako je poskrbljeno za varnost na slovenskih bazenskih kopališčih, smo poizvedovali tudi, kdo preverja varnost vodnih toboganov. Nihče, ampak resnično nihče na inšpektoratih nam ni znal pojasniti naslednjega: kdo v Sloveniji preverja, ali so tobogani, ki so v uporabi, ustrezni? Po objavi članka je z nami navezala stik Andreja Bednjički iz celjskega inštituta Isera. Bednjičkije-va, ki je nadzornica zagotavljanja varnosti na opremah za prosti čas, nam je v pogovoru osvetlila ozadje tega, zakaj nam nihče v Sloveniji ni dal odgovora na omenjeno vprašanje. Stanje je zaskrbljujoče. Iz besed izjemno podkovane strokovnjakinje, ki se je izobraževala tudi v tujini, je mogoče razbrati, da bo Slovenija morala na tem področju še ogromno storiti, da se bo lahko pohvalila s tem, da so vodni tobogani med najvarnejšimi. Prepuščeni sami sebi? Upravičena kritika gre na račun vseh inšpektoratov, kjer smo iskali odgovore. Zato, ker nam nihče ni niti omenil, da pravzaprav obstajajo standardi za zagotavljanje varnosti na vodnih toboganih, ki so uveljavljeni v vsej Evropski uniji. Dostopni so tudi vsem uradnikom, ki bi jih v sklopu svojega dela skorajda morali poznati ali bi vsaj morali vedeti, da obstajajo. Sogovornica je odgovore na vprašanja - za razliko od inšpektoratov - stresla iz rokava. In njeni odgovori kažejo na to, da je situacija v Sloveniji na področju varnosti vodnih toboganov (in tudi na področju otroških igral) zaskrbljujoča do te mere, da bo država enkrat morala zagristi v to kislo jabolko in stvari urediti. Medtem ko resda veljajo pravila, pogoji in smernice pri gradnji toboganov, se zaplete predvsem na točki, ko tobogane v kopališčih začnejo uporabljati. Takrat se začne šele prava odgovornost lastnikov pri rednem vzdrževanju, usposabljanju osebja in vodenju ustrezne dokumentacije. Verjeli ali ne, v Sloveniji so lastniki toboganov (vodstva kopališč) prepuščeni sami sebi, ko se govori o varnosti vodnih toboganov, ko so ti že v uporabi. Ne govorimo torej samo o opozorilnih tablah ali kopališkem osebju ob toboganih, govorimo o varnosti in ustreznosti toboganov, po katerih se dnevno spušča več tisoč ljudi. Toliko je tudi možnosti za nesreče. Andreja Bednjički iz celjskega inštituta Isera. Je nadzornica zagotavljanja varnosti na opremah za prosti čas. Izobraževala se je v tujini, kjer je tudi opazila, da so v drugih državah zadeve - tudi nadzor vodnih toboganov - urejene na zelo visoki ravni. Standardi so jasno določeni Bednjičkijeva je skoraj vsa kopališča opozarjala na standarde, ki veljajo na tem področju, a le malo kopališč je dojelo, da so standardi vodilo za ustrezno varnost. Težava je v tem, da omenjeni standardi niso sprejeti v nacionalno zakonodajo, zato država kopališč ne more prisiliti, naj za preglede toboganov nujno poskrbijo. Če bi ustrezno zakonodajo sprejela, bi bilo drugače. Zato nekateri lastniki toboganov - tisti, ki jim je vendarle mar za varnost - navežejo sami stik z Bednjič-kijevo, ki tobogane zatem pregleda. Tudi testira. Gre za preglede pred začetkom delovanja tobogana in tudi za preglede med letom oziroma v sezoni. Znano je, da vsak gradbeni objekt potrebuje tehnični pregled in ustrezno spremno dokumentacijo. Podobno je pri toboganih. Standardi za zagotavljanje kakovosti vodnih toboganov so zelo jasno določeni: »Razdeljeni so pravzaprav v dva dela. V prvem delu preverjam tehnične varnostne zahteve za določene vrste toboganov, kjer so opredeljene tudi testne metode uporabe. Drugi del standardov definira navodila za lastnike toboganov, ki jih morajo prejeti od dobavitelja vodnega tobogana, a tudi to, kaj morajo upoštevati za zagotovitev ustrezne varnosti, da morajo imeti obratovalni dnevnik, informativne in opozorilne table na točno določenih lokacijah, vse do usposobljenega kopališkega osebja,« razlaga Bednjičkijeva. In sogovornica naniza nekatere podrobnosti iz pregledov: »Preverjati je treba na primer ustreznost drsnosti površine in pretoka vode. Slednji je lahko minimalen ali maksimalen. Kako ta deluje na spust, je odvisno od teže kopalca oziroma tistega, ki tobogan testira. Če je nekdo lažji, je zanj težava, kadar je pretok vode manjši, saj je pospešek pri spustu drugačen kot pri težji osebi. Tobogani imajo laminacijo (drsno površino, o. p.), ki se zaradi pretoka vode izrabi, kar privede do hitrejšega spusta, kar mora lastnik tobogana uravnavati s pretokom vode. Ko je tobogan postavljen, se preveri, ali so opozorilne table na vstopu v območje tobogana in pred spustom. Pri nadzoru preverjam tudi, kako je z videonadzorom - saj je tega treba imeti pri večji zahtevni adrenalinski stopnji toboganov - ali pa je dovolj le nenehen nadzor kopališkega osebja na začetku tobogana in na njegovem koncu.« Tujina krepko pred nami »Gre za standarde na ravni Evropske unije. Vsi so dostopni na slovenskem Inštitutu za standardizacijo (SIST),« dodaja strokovnjakinja, ki je tudi članica evropskega komiteja na področju varnosti otroških igral. Zahteve so jasne. Le naša država tega standarda ni vpeljala v nacionalno zakonodajo. In to je razlog, da so kopališča prepuščena sama sebi pri odločitvi, ali bodo dosledno izvajala zahteve standardov, tudi preglede toboganov. Ko Bednjičkijeva po naročilu kopališča opravi pregled, izda tudi poročilo, v katerem navede morebitne pomanjkljivosti ali nedoslednosti, ki jih opazi na toboganu. Ven- dar njene ugotovitve lastnika toboganov ne zavezujejo, da jih odpravi, ker ni inšpekcijski organ. Če bi ministrstva in država prisluhnili njenim nasvetom - saj jih je pri varnosti na otroških igriščih večkrat pisno opozorila na to, da je to področje treba urediti - bi bilo ne samo ta del, ampak celotno področje, ki se nanaša na prosti čas, bolje urejeno na ravni celotne Slovenije. Zato je od lastnika kopališča odvisno, ali napake, ki jih Bednjičkijeva ugotovi, sploh odpravi ali ne. »Ponavadi to storijo, saj se tisti, ki preglede naročijo, zavedajo svoje odgovornosti do kopalcev. Težavo vidim pri tistih, ki pregleda ne naročijo,« dodaja. Res pa je, še omenja, da veliko naročil za preglede iz slovenskih kopališč ni. Tujina je pred nami sto svetlobnih let. Ker je članica evropskega komiteja, kjer razpravljajo in delijo izkušnje tudi o nesrečah na toboganih, si velja zapomniti njene besede: »Ko na teh sestankih slišiš, kaj vse se lahko zgodi, potem dojameš, da bi morali bili hvaležni, da sploh obstajajo standardi, ki so vodilo - četudi niso sprejeti v nacionalno zakonodajo - pri tem, kako poskrbeti za ustrezno varnost.« Premislek tudi za sodišče V pogovoru odpre še eno zelo zanimivo področje, o katerem se v javnosti ne govori veliko. Vsaj dokler se ne zgodi nesreča in zadeva ne pristane na sodišču: o sodnem izvedenstvu s področja varnosti toboganov. »Pred časom sem spoznala sodnega izvedenca strojne KRONIKA 15 so jasni, kaj pa strahu pred odgovornostjo na sodiščih veliko stroke, ki mi je priznal, da še nikoli ni slišal za omenjene standarde. Tudi sama sem želela postati sodna izvedenka, saj sem se usposabljala v tujini in znanje redno obnavljam. Verjamem in razumem, da sodišča tudi ne vedo, kakšni standardi in pravila vse obstajajo na določenem področju, zato sem okrajna in okrožna sodišča na to pisno opozorila, vendar ni bilo nobenega odziva,« dodaja Bednjičkijeva. Ali to pomeni, da se, če se v Sloveniji na sodišču znajde primer tožbe zaradi nesreče na vodnem toboganu, lahko zgodi, da je zaslišan sodni izvedenec, ki sploh ne pozna standardov, ki veljajo za varnost toboganov? »Da. A obstaja lahko tudi konflikt interesov. Če je takšen sodni izvedenec v nekem delu opravljal določen pregled toboganov, ne bo mogel podati kasneje, v primeru nesreče, tudi ocene tega tobogana. Zato bi morala Slovenija ime- ti za tako specifična področja več sodnih izvedencev,« odgovarja strokovnjakinja. In če v primeru sodnega postopka sodišče upošteva takšne standarde za zagotavljanje varnosti, lahko od kopališča zahteva vso dokumentacijo, kolikokrat je poskrbelo za preglede in ali je odpravilo morebitne nepravilnosti. Da med slovenskimi kopališči, ki pregledov sicer ne naročajo, vlada strah pred tem, kaže to, da našo sogovornico vendarle pokličejo - predvsem takrat, ko se nesreča zgodi in jih zanimajo informacije o tem, kaj storiti, če pride do sodnega postopka. »Glede na to, da v Sloveniji pogosto velja, da so ukrepi pri skrbi za varnost uvedeni po liniji najmanjšega odpora, je pregled, ki bi morda preprečil nesreče, za mnoge le stranski nepotreben strošek. Res pa je treba poudariti, da sta velikokrat razlog za nesreče neupoštevanje pravil kopališča in želja uporabnikov po večjem adrenalinu,« še dodaja Bednjičkijeva. Koliko nam pomeni varnost? Po standardih, ki jih kot ena redkih, če že ne edina v Sloveniji, uporablja pri delu, je priporočljivo, da kopališče naroči letne preglede pri neodvisnem organu. »V preteklosti tega ni bilo. Preglede so pred časom lahko izvajali proizvajalci toboganov, kar je spet konflikt interesov, saj če nekaj prodajaš, ne moreš svojega izdelka oceniti objektivno. Gre za zavedanje o varnosti. In upam, da lastniki teh naprav ali igral za otroke naročijo preglede pri ustrezno usposobljenih preglednikih. Ker imam sama veliko izkušenj s pregledi otroških igral, lahko povem, da ima malo preglednikov sploh ustrezno opremo za pregled,« dodaja sogovornica. Kaj torej manjka v Sloveniji? »Zakonov je dovolj, razlagamo pa si jih tako, kot si jih. To, da so zakoni slabo napisani, je posledica tega, da vsak misli, da je kompetenten na vsakem področju. Svoj čas sem ministrstva še opozarjala in želela, da bi se to celovito uredilo, toda namesto da bi dojeli, da želim pomagati na področju varnosti, sem dobila občutek, da me imajo za nadležno. Pogosto slišim, da so otroci največje bogastvo. V kakšnem smislu? Če ti varnost veliko ne pomeni, kako boš potem zavaroval otroke? Delam tudi na področju varnosti na gradbišču, kjer opažam, da je zavedanja o varnosti zelo malo. Popolnoma drugačna je zgodba na gradbiščih v tujini, kjer se investitorji kot glavni izvajalci zavedajo pomena varnosti. In tega zavedanja manjka v Sloveniji. Tako pri državi kot pri ljudeh,« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Bomo v prihodnosti spremljali sodne obravnave zaradi nesreč na toboganih, kjer bodo sodišča šele v postopkih odkrivala, kako zakonodaja na področju varnosti teh vodnih atrakcij ni urejena tako, kot bi morala biti? Odpeljali vozila V teh dneh je bilo v Celju ukradenih več vozil. Neznanci so odpeljali starejši osebni avto Renault Laguna, svetlo zelene barve z registrsko številko KP FZ 049. Tatov še niso izsledili. Prav tako v Celju so neznanci izpred ene od trgovin na Mariborski cesti ukradli gorsko kolo znamke Scott sive barve. Enako kolo je bilo ukradeno tudi iz kolesarnice v stanovanjskem bloku v Laškem. Velenjski policisti preiskujejo tatvino delov iz dveh tovornih vozil, kjer so neznanci lastnika s takšnim kaznivim dejanjem oškodovali kar za 20 tisoč evrov. Previdno, morda so že na Celjskem Po spletnem omrežju Facebook se v teh dneh širi obvestilo med ljudmi o sumljivih osebah, ki se po Sloveniji vozijo v svetlo modrem vozilu Mercedes Vito, ki ima nameščene poljske oziroma madžarske tablice. Do zdaj se je izkazalo, da naj bi šlo za goljufe in tatove, ki prežijo predvsem na priložnosti, ko lahko okradejo nepazljive lastnike hiš. V teh dneh naj bi jih opazili v okoliških krajih na ljubljanskem območju. Ker je za takšne storilce znano, da niso nikoli več dni na istem območju, želijo ljudje, ki so jih opazili oziroma so bili oškodovani, nanje opozoriti tudi ostale v Sloveniji. Če gre res za kriminalno združbo, so to standardne tatvine in kraje. Storilci se na dvorišča stanovanjskih hiš pripeljejo pod pretvezo, da iščejo staro železo, ponujajo popravila oziroma sprašujejo za pot. Eden ponavadi zvabi lastnika k pogovoru, medtem ko se drugi pritihotapijo skrivaj v hiše in kradejo v prostorih. Tarča so predvsem hiše, kjer ni parkiranih vozil oziroma kjer storilci opazijo, da živijo starejši ljudje. Policija je večkrat do zdaj javnost opozarjala na previdnost v takšnih situacijah in na to, naj ljudje pokličejo 113, če opazijo takšne sumljive osebe v svoji okolici. Zapeljala s ceste Na Celjskem se je konec tedna zgodilo več hudih prometnih nesreč. Od teh se je ena zgodila v Planini pri Sevnici in ena v naselju Čimerno pri Radečah. V Planini pri Sevnici je do nesreče prišlo v soboto dopoldne, ko je 46-letni voznik štirikolesnika vozil po regionalni cesti iz smeri Sevnice proti Planini, nato je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil. Zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil pri padcu, se zdravi v Splošni bolnišnici Celje. Pri Radečah se je nesreča zgodila v nedeljo zvečer, ko je voznik osebnega vozila iz neznanega razloga zapeljal z vozišča in se prevrnil na streho. Na kraju so poškodovanemu pomagali celjski poklicni gasilci in reševalci nujne medicinske pomoči iz Laškega, ki so voznika odpeljali v celjsko bolnišnico. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR'! Preglejte aktualno ponud L D O 1 : ; ШШЏШЦ^Ш^ '' *11 к J'-Ä!* 2.MbL 'IUI !ШВбвЉ i џ JBjtsst H«pokmuz-ce,si „t J niuf i o* Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Romarske legende na Kozjanskem Avgusta na romarsko pot od Sladke Gore preko Tinskega do Svetega Roka Najbolj znano slovensko romarsko središče je Brezje. Tja ljudje v takšnih in drugačnih stiskah ali zaradi priprošenj romajo celo leto. Običajno ob godovnem prazniku krajevnega zavetnika svoja vrata na široko odprejo tudi romarske cerkvice po naših krajih. Peš s hlebcem kruha in pletenko jabolčnika v torbi so se mnogi avgusta odpravili k vsem trem priprošnjikom v šmarski občini. Danes se romarji seveda vozijo z avtomobili in le redkokdo se še odloči za tridnevno duhovno popotovanje od cerkve do cerkve. V društvu Legende z Grobelnega so se pred časom lotili raziskovanja tradicionalnih romanj in s tem povezane ljudske dediščine. »Zanimajo nas poti, kjer so hodili romarji, spomini ljudi, ki so jih gostili, in tistih, ki so vsako leto prihajali. Raziskujemo etnološki in sociološki vidik romanj v teh koncih,« je dejala vodja projekta in predsednica društva etnolo-ginja Janja Sivec. Kot pravi, so cerkve na Sladki Gori, Tinskem in pri sv. Roku del znanega in močno uveljavljenega romarskega trojčka. 12. in 13. avgusta se romarji najprej odpravijo na Sladko Goro. Tam v večernih urah tudi danes oživljajo procesijo z lučkami in s petimi litanijami. »Nekoč so temu rekli >romarski vrtec< oziro- Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah ma >plesanje vrtca<. 13. avgusta je osrednja romarska sveta maša. Na predvečer Marijinega vnebovzetja, 14. avgusta, je procesija z lučkami na Tinskem. 15. avgusta in na god sv. Roka, 16. avgusta, pa je zaključek romarskega trojčka pri cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah.« Kot pojasnjuje Sivčeva, so romanja močno zaznamovala identiteto območja in cerkva v njem. Spomine, ki so se vtisnili v domačine, zdaj zbirajo člani društva Legende. »Ljudje s Šmarskega v te kraje niso romali. Bistvo romanja je daljša pot, pri čemer domača cerkev ne šteje. Na Šmarsko so pri- Sladka Gora hajali predvsem s Ptujskega polja, iz Savinjske doline in od drugod. Predvsem pri sv. Roku se zdi, da je šlo za družinski praznik, ko se je ob romanju pri domačinih zbralo celo sorodstvo.« Odgovore, zakaj so k sv. Roku, ki je zavetnik pred kužnimi boleznimi, množično romali savinjski hmeljarji, od kod izvira običaj procesij z lučkami, kje so romarji jedli in spali ter podobno, pa bodo še naprej iskali člani društva Legende. Če imate tudi vi kakšno dobro zgodbo, ji bodo z veseljem prisluhnili. StO Foto: arhiv društva Tinsko IfiTI FOTO TEDNA Koze so pa res prave koze! Foto: GrupA II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 31 / Leto 72 / Celje, 3. avgust 2017 Uspešna organizacija rokometnega prvenstva za mladinke, o Foto: SHERPA Evropska prvaka v Portret: suhomontažni gradnji str. 31 Irena Namestnik str. 32 Arboretum: Med tisočerimi odtenki zelene str. 36-37 26 INTERVJU Statistika »vplivnih imen« ne ugled celotnega pravosodja Generalni državni tožilec Drago Šketa: »Poslovne subjekte, ki kršijo pravice delavcev, je treba omejiti ali v kali zatreti, da ne izvajajo škodljive poslovne ekonomije.« Med pogovorom deluje samozavestno. Sproščeno. Prvi vtis je, da govori brez dlake na jeziku in da se zaveda, da bo zaradi tega pogosto tarča - političnih napadov. Kako ne bi bil, saj je generalni državni tožilec. In še v Sloveniji smo, kjer - sodeč po izkušnjah - brez tega ne gre. Drago Šketa. V treh mesecih, odkar opravlja to funkcijo, polen pod noge, vsaj tako pravi, še ni dobil. »Zagotovo pa bodo kakšna,« pravi. A bolj kot ubadanju s političnimi puščicami daje poudarek stroki. Ni ga dela, ki ga na svoji karierni poti v tožilstvu ne bi opravljal in spoznal. Med drugim je bil vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in predsednik delovne skupine za strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v Sloveniji. V intervjuju je neposredno odgovoril na vsa naša vprašanja. Z izredno odločnostjo je že na začetku - v pogovoru o političnih podtikanjih - jasno dejal, da ne bo nikoli, ampak res nikoli dopustil, da bi politiki ali kdo drug neupravičeno kritizirali posamezne tožilce in jih diskredi-tirali v javnosti. Popolnoma zaupa strokovnosti svojih sodelavcev. Takoj po nastopu mandata generalnega državnega tožilca si je začrtal, da bo naredil vse, da bo dvignil ugled pravosodja. Nismo pesimistični, ampak prvo naše vprašanje je bilo, ali res verjame, da mu bo to uspelo. »Verjamem. Pomembno je namreč, kako in na kakšen način se stvari javnosti - torej navzven - prikažejo. Na tožilstvu bomo vedno odprti in bomo vedno razpolagali s tistimi podatki, s katerimi bomo lahko. Nesmiselno pa je pričakovati, da bo javnost nad pravosodjem v celoti navdušena. Pravosodje je v raznih anketah in mnenjih o zaupanju vedno umeščeno na dno lestvice. Postavljeno je na piedestal kritične javnosti, tako strokovne kot nestrokovne, toda poudariti je treba, da so očitki pogosto neutemeljeni. Če spremljamo mednarodne analize, se bo enkrat treba vprašati, zakaj vendar takšna kritika javnosti nad delom pravosodja, še preden kdorkoli prebere mednarodna poročila o uspešnosti slovenskega sodstva. Lahko rečem, da smo primerljivi z evropsko ravnijo. Zakaj je torej mnenje javnosti takšno, kot je? Nekateri pravijo, da zaradi posameznikov v civilnih ali kazenskih sodnih postopkih. Skoraj četrtina državljanov je v sodnih postopkih. Če upoštevamo to, je logično, da so ljudje, ki v nekem postopku izgubijo, nezadovoljni. In to število ljudi, ki zaradi tega pravosodju ne zaupajo, je lahko visoko. Nedavno sem proučeval poročilo o preiskovanju bančne kriminalitete in ugotovil, da so trenutno zoper 63 fizičnih oseb vložene zahteve za preiskave in zoper 23 oseb obtožbe. To je več kot 80 ljudi! Ko gledam podatke v tujini, toliko procesnih aktov ni vloženih.« Morda v tujini ljudje zakone bolj spoštujejo. Če to drži, potem pri nas nadzorni mehanizmi v državi ne delujejo tako, kot bi morali. Tožilstvo namreč ni organ nadzora, ampak organ pregona, torej nastopi takrat, ko je kaznivo dejanje že storjeno. Moram poudariti, da me zelo moti, ko vidim, da nadzorni organi v družbi so, a ljudje, ki so za svoje delo dobro plačani, te funkcije ne izvajajo tako, kot bi jo lahko. Statistika, ki ste jo omenili, je dvoumna. Ljudje ji ne verjamejo več. Zajema namreč vse sodne postopke. Tudi tiste, kjer je škoda manjša in pri katerih so praviloma storilci na sodiščih hitro obsojeni, medtem ko javnost na drugi strani vidi storilce kaznivih dejanj, ki so povzročili ogromno škodo, tudi večmi-lijonsko, a jim nihče nič ne more. Morda bi tu rekli »statistika vplivnih imen«, ki je bolj izpostavljena. Kajti številke obsojenih storilcev na področju gospodarskega kriminala niso nizke. Veliko je obsodb tudi za pedofilijo, spolne zlorabe, vendar te zadeve ne pridejo v javnost. Se pa v javnosti govori o vplivnih in znanih imenih v slovenski družbi. Zato je nepošteno, da se nezadovoljstvo zaradi nekaterih imen in primerov prenaša na celotno stanje v pravosodju in na vse sodne postopke. V Sloveniji je še vedno velik odstotek obsodilnosti. Toda ljudje so upravičeno občutljivi, ko se govori o dolgih ali neuspelih sodnih postopkih na področju gospodarskega kriminala, kjer so največkrat oškodovani najranljivejši - delavci. Na žalost resnično opažam, da se v gospodarstvu še vedno nadaljujejo negativne poslovne prakse. Torej, ali je to miselnost pri poslovanju ali pa bomo morali razmišljati o spremembi in nastavitvi dodatnih vzvodov v drugih oblikah inšpekcijskih organov, da se to ne bi dogajalo več. Ni mi namreč jasno, zakaj lahko le nekaj kilometrov stran, v drugi državi, vsi poslovni partnerji delujejo korektno, plačujejo podizva-jalcem in poravnavajo obveznosti do delavcev, medtem ko pri nas ni tako. To verjetno pomeni, da nek sistem te kršitve omogoča. Opažam sicer, da smo kot družba na nekaterih področjih naredili premik na bolje, nekaterih kaznivih dejanj je manj, a na področju gospodarskega kriminala ni tako. Plačilna nedisciplina se nadaljuje, kršitve delavcev prav tako. Tovrstni poslovni subjekti po mojem mnenju sploh ne bi smeli obstajati več v poslovnem okolju, ker so škodljivi za družbo in povzročajo škodo poslovnim partnerjem in delavcem. Takšne poslovne subjekte je treba v kali zatreti ali omejiti da ne izvajajo škodljive poslovne ekonomije. So pač korak pred nadzorom in organi pregona. Ne. Ni tako. Tožilstvo je na vrsti šele, ko je kaznivo dejanje storjeno. Nismo preventivni organ, ampak represivni. Čeprav so pravzaprav tudi kaznovalna politika in ukrepi, kot so zasegi financ, nepremičnin, na nek način preventiva za ostale. To bi moralo biti sporočilo vsem ostalim v smislu omejitve poguma teh storilcev, da se jim ne splača izvajati teh kršitev in kaznivih dejanj. Na ta način torej preprečujemo nadaljnja tveganja, zato je pomembno, da smo kot organ pregona hitro odzivni. Ker to je pomembno, da * Generalni državni tožilec zaenkrat na obisku na celjskem tožilstvu še ni bil, obisk pa načrtuje. Na novem delovnem mestu v Ljubljani je šele približno tri mesece in v tem času se ukvarja predvsem z notranjo organizacijo in reorganizacijo dela. INTERVJU 27 sme vplivati na škode ne utrpi še več ljudi. Ravno na Celjskem ste imeli v teh mesecih primer na področju upravljanja nepremičnin, kjer gre za nek nov način kršitev, nepravilnosti ... ... kjer odzivnost ni bila ravno vrlina organov nadzora in pregona. Mediji smo te nepravilnosti razkrili že lani poleti, hišne preiskave pa so se začele letos maja. Eno leto se je o tem govorilo. Tudi zakonodaja se ni nič spremenila, da bi preprečila podobne primere. Tako policija kot tožilstvo se lahko lotita preiskave, ko slišita potencialni glas o kaznivem dejanju. Kaj to pomeni? Da slišita na primer o sumu kaznivega dejanja v kakšnem novinarskem prispevku. Enako sem storil sam, ko sem opravljal delo na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. Zato tudi spremljamo medije in zato govorim o večji odzivnosti. Če je treba odreagirati, se to mora storiti. Ampak če nekdo tako dolgo čaka s preiskovanjem, imajo domnevni storilci pisan čas, da zakrijejo dokaze, ki imajo ključen pomen za kasnejši sodni postopek. Ne morem komentirati posameznih primerov. A na splošno se morda kakšna preiskava začne že veliko prej, a javnost o tem ne ve. Za odredbo o hišnih preiskavah je treba zbrati veliko dokazil in dokumentacije, da se lahko izvede. Za ljudi, ki menijo, da so bili v neki zadevi oškodovani, je pomembno, da to čim prej prijavijo. Na policijo ali tožilstvo. Nemudoma bi morali to storiti. Kajti s tem bi lahko preprečili morebitno oškodovanje še več ljudi. Prej ste omenili oškodovanje delavcev in zdaj hitro odzivnost. Poglejva znan primer Vegrada. Za večino kaznivih dejanj v tem podjetju so na sodiščih sodbe že bile. A še vedno ni ne duha ne sluha o postopku zaradi oškodovanja delavcev. Teh je bilo dva tisoč. Hiter postopek, torej sojenje ravno za oškodovanje ljudi, bi bil sporočilo javnosti, da je nekdo za to odgovarjal. Na področju gospodarske kriminalitete je bilo ogromno kazenskih ovadb zaradi kršenja pravic delavcev. Govorilo se je tudi o tem, da je nekaj v sistemu zatajilo, ni se spremljalo izplačila prispevkov, davkov in da je bilo storjeno veliko kaznivih dejanj, kjer so bili oškodovani delavci. Na drugi strani je veliko teh primerov že končanih, pri čemer ne morem komentirati tega, s kakšno dinamiko se teh primerov lotevajo na sodiščih. Veliko primerov se je končalo tudi s poravnavo, torej da so v izogib sodnemu postopku delodajalci zneske delavcem poravnali iz naslova plač ali prispevkov. Zakaj neke zadeve še »stojijo« na sodiščih, je vprašanje za sodišča. Vendar pričakujem, da se bodo končale čim prej. Pa se bodo? Vem, da o konkretnih zadevah ne morete govoriti, ampak ravno za Vegrad se vsi bojijo, da bi lahko obtoženi v sodnem postopku dokazali, da zaradi gospodarske krize pač ni šlo drugače in so zato delavci potegnili kratko. Zadeva bi padla. Takšni primeri bi se morali končati čim prej. Veliko ljudi je oškodovanih. Vsi se moramo zavedati, da ima vsak oškodovani družino. Če je oškodovanih delavcev v Sloveniji zaradi takšnega početja na primer osem tisoč in če upoštevamo člane njihovih družin, ta številka kmalu naraste tudi do trideset tisoč ljudi. Posledice čutijo vsi. Sicer pa naj bi država vendarle zaposlila dodatne delovne inšpektorje, ker obstoječi ne morejo obravnavati vseh primerov. Ali komu v tej državi takšne kršitve morda celo koristijo? Ljudje se ne morejo izogniti temu občutku. Zakonodaja je pač takšna. V tujini na primer takšen poslovni subjekt preneha obstajati, pri nas pa je zakonodaja dopuščala celo odložitev plačila obveznosti delavcem, kar se je izkazalo za nepravilno. In potem je to za storilca lahko olajševalna okoliščina v sodnem postopku? Z vidika tožilstva nikakor ne. S strani zakonodaje pa se mora to obvezno spremeniti, doreči in popraviti. Zakonodajo je treba izboljšati, da se takšne anomalije ne bi dogajale. Ko sva že pri zakonodaji: kako je s spremembami Zakona o kazenskem postopku, ki naj bi omogočile, da bo tožilec lahko prisoten pri zaslišanju osumljencev na policiji? Zdaj namreč ni. To je iz dokaznega vidika pomembno tudi v sojenju. Zaenkrat gre le za predlog in za počasen prehod večjega dela sodne preiskave v pristojnost policije in državnega tožilstva. Vse to bo pomenilo več dela tako za nas kot za policijo. Zdi se, da se sodišče dobro znajde. Kot se je s priznanji krivde. S tem je skrajšalo sodne postopke, ampak glavnino dela opravijo tožilci. Samo zaradi priznanja krivde dobi za tretjino nižjo kazen. Samo zaradi znižanja sodnih stroškov? Naš interes je, da obsojeni izrečeno zaporno kazen tudi prestanejo. A je zakonodajalec ta institut uvedel in zakonodaja nam določa, kako ravnati. Če bi odločil, kdaj priznanje krivde ni nikakor možno, bi tako ravnali. Tudi tuji pravni sistemi to dopuščajo, vendar je to vredno širše pravne razprave. Da stvari ne bi posploševali. Zato je pomembno tudi, da imajo tožilci splošna navodila, smernice, kdaj je priznanje krivde primerno in kdaj ni in da je to odvisno tudi od višine škode ter posledic nekega kaznivega dejanja. S tujino se primerjamo v sodni praksi. A če greva korak nazaj, v čas storitve kaznivih dejanj, je naša miselnost popolnoma drugačna, kar ste prej omenili pri kršitvah delovne zakonodaje. Tudi v prometu je enako. V Slo- »Ni mi namreč jasno, zakaj lahko le nekaj kilometrov stran, v drugi državi, vsi poslovni partnerji delujejo korektno, plačujejo podizvajalcem in poravnavajo obveznosti do delavcev, medtem ko pri nas ni tako. To verjetno pomeni, da nek sistem te kršitve omogoča.« »Moti me, ko vidim, da nadzorni organi v družbi so, a ljudje, ki so za svoje delo dobro plačani, te funkcije ne izvajajo tako, kot bi jo lahko.« »Nepošteno je, da se nezadovoljstvo zaradi nekaterih imen in primerov prenaša na celotno stanje v pravosodju in na vse sodne postopke. V Sloveniji je še vedno velik odstotek obsodil-nosti.« Večkrat poudarim, da državni tožilec obravnava eno zadevo, ki jo v obliki obtožnice vloži na sodišče - k temu pa priloži tudi sporazum o priznanju krivde obtoženega - od šest do devet mesecev. Sodišče takšen primer konča v tridesetih minutah. In točno tu želim poudariti težo tožilskega dela. Tožilec mora napisati obtožnico, pregledati vse dokaze, usmerjati preiskavo, se pogajati z obtoženim, sodnik pa to na podlagi vsega priloženega reši v nekaj minutah. Brez stroškov za državo. Se vam ne zdi, da se je institut priznanja krivde morda izrodil? Vsak lahko prizna krivdo in se vmes izogne tudi medijem. Mogoče bi bilo resnično treba opraviti analizo izreka kazenskih sankcij na tem področju. Do zdaj še ni bila opravljena. Govorim o analizi, ki bi bila pomembna za nadaljnjo enotno kaznovalno politiko. Da ne bi prišlo potem do očitka, da so izrečene kazni nesorazmerne glede na območja ali kazniva dejanja. To bi se lahko zgodilo. Nekdo priznava krivdo na celi črti, če se mu očita več kaznivih dejanj. Nekdo, ki povzroči smrt na cesti, prizna krivdo, čeprav je jasno, kaj je storil. veniji kršimo pravila. Ko vozimo po Švici ali Nemčiji, se jih držimo. Toda pri nas je pripor za tragično prometno nesrečo izjema, v tujini je skoraj že pravilo. V tujini sta tudi vožnja pod vplivom alkohola ali povzročitev nesreče z lažjimi poškodbami kaznivi dejanji, pri nas sta še vedno kršitvi. Glede pripora pa je tako: za odreditev so po naši zakonodaji potrebni posebni razlogi: po-novitvena nevarnost, begosumnost ali vplivanje na priče. Torej bi morali te pogoje poostriti, da bi bili že v začetku primerljivi s tujino? Morda. Glede na škodo ali posledice kaznivega dejanja. Ne vem pa, ali bi to določilo šlo skozi sito ustavno pravne zakonodaje. Ampak v tujini je očitno šlo. Da. Vidite, tu sva na točki, ki je stvar zakonodajalca, ne državnega tožilstva. In pripor je tisti, ki pomeni hitrejši sodni postopek. Ko sva ravno pri sodnih postopkih. Tožilci so njihov ključni del. V Celju se je kar nekaj sodnih postopkov prestavljalo tudi zato, ker tožilcev ni bilo dovolj. Je kadrovsko to zdaj urejeno? Da. Celjsko okrožno državno tožilstvo se je močno okrepilo in je kadrovsko zdaj popolnje-no. Nekaj Celjanov je odšlo tudi na specializirano državno tožilstvo. Ali to »odžira« dobre tožilce v ostalih občinah? Ne. To je motivacija za tožilce. V Celju vem za veliko zelo dobrih in profesionalnih tožilcev, ki se za delo v specializiranem državnem tožilstvu niso odločili. Slovenija je bila zadnja na Balkanu in med zadnjimi v Eu, ki je ustanovila specializirano državno tožilstvo. Zakaj ga država ni ustanovila že leta 1995, 2000 ali 2005? Takrat za to ni bilo zanimanja. Imeli smo skupino osmih ali devetih tožilcev, za katere se je vedelo, da vseh najtežjih primerov ne zmorejo obdelati. Zato si želim, da bi država čim prej ustanovila tudi specializirano sodišče in da bi se številni postopki še pospešili. Veliko tožilcev v Sloveniji je tik pred upokojitvijo. Zdi se, da namenjate velik poudarek mladim tožilcem. So tudi dovolj pogumni za soočanje z najtežjimi primeri v Sloveniji? Državni tožilci se kalijo že kot mladi. Njihovo delo je zelo kakovostno, saj se ves čas izobražujejo in imajo visoko stopnjo znanja. Ko začnejo delati, opravljajo takoj tudi dežurstva, okrajni tožilci pa zastopajo obtožbe tudi na okrožnem sodišču. Zelo dober kader imamo. Ponosen sem, ko vidim, kakšne zadeve mladi zastopajo. Hkrati pričakujem visoko stopnjo poguma, vsekakor pa neodvisnost in samostojnost. Vodje tožilstev morajo podpisati tudi dokument, da se strinjajo z odločitvami tožilcev v posameznih primerih. Je to neodvisnost tožilca? Gre za to, da ne bi prihajalo do očitkov, da je nad tožilcem samo »modro nebo«. To gre samo v določenih primerih posebnega pomena. Vsak vodja okrožnega državnega je izdal splošna navodila, v katerih primerih obravnave in za katera kazniva dejanja mora vodja dati svoj sopodpis oziroma, kdaj se neka zadeva prevzame. Nikakor ne gre za vpliv, niti prevzemov primerov skorajda ni v praksi. Nadzor je urejen do potankosti. Vpogled v to imata tudi ministrstvo za pravosodje in Vrhovno državno tožilstvo. Celo državnotožilski svet. Na specializiranem državnem tožilstvu delajo trenutno štirje celjski tožilci, medtem ko sta v analitično in računalniško službo na Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljano odšla dva prej zaposlena v Celju. Prav tako s celjskega območja je tudi namestnik generalnega državnega tožilca, to je vrhovni državni tožilec Boris Ostruh. Na Vrhovnem državnem tožilstvu je tudi oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor nad tožilci. Kaj ta nadzor pomeni? Verjetno število obsodilnih in oprostilnih sodb ni merilo za uspešnost tožilca. Seveda ne. Tožilec, ko ima zadostno stopnjo utemeljenosti suma, vlaga obtožbo, sodišče pa obsodi na podlagi gotovosti. V tem je razlika. Nadzor ni le zaradi napredovanja, ampak tudi zaradi ocene dela. Če je ocena dela negativna, jim preneha funkcija tožilca. Notranji sistem je zelo natančen. Moja vizija je, da bi na podlagi rezultatov vzpostavili še boljši sistem in pomanjkljivosti odpravili. Kazenski pregon je zelo zapletena zadeva, paziti je treba na vse podrobnosti, tudi na besede. Ne gre brez izobraževanja in opozarjanja na napake, da je teh čim manj. Najpogostejše napake tožilcev? Ne vem, če obstaja najpogostejša. Včasih izostane kaj v obtožbi - ampak ne gre za napake, zaradi katerih bi obtožba padla, ampak za napake, ki otežujejo pregon. Torej morda kdaj kaj ni dobro pojasnjeno ali povzeto tako, kot bi moralo biti. Utemeljenost obtožb, način, slog pisanja, zbiranja obvestil, dopolnjevanja, usmerjanje preiskave - vse to se ocenjuje pri nadzoru. In tožilca se tudi opozori, kaj je bilo narobe. Zato je vsak tožilec vedno seznanjen s svojimi morebitnimi napakami ali nedoslednostmi. Spremljanje sodnih procesov na Celjskem kaže, da je v Celju kar nekaj zelo vztrajnih mladih tožilcev . ... in vztrajnost je pomembna. Z visoko usposobljenostjo, vztrajnostjo in tudi s pogumom lahko tožilec naredi preobrat v sodnem procesu. To kaže na njegovo kakovost dela. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Mlade zanima delo v domačem kraju Ob občinskem prazniku pogovor z županjo Katarino Prelesnik Občina Solčava je s svojimi petsto prebivalci v Sloveniji med najmanjšimi. Njeno območje - z Logarsko dolino, Matkovim in Robanovim kotom - je razmeroma obsežno, saj meri kar sto kilometrov. Ta dejstva zahtevajo dobro gospodarjenje, saj je davkoplačevalcev malo in potreb po naložbah veliko. Občina se je zato morala zaradi velikih potreb v preteklosti precej zadolževati. Vse to so bila izhodišča za pogovor s solčavsko županjo. Kakšni so vaši občutki ob letošnjem občinskem prazniku Solčave? Kaj je v občini od lanskega praznika boljše? Kako hitro čas beži, spet praznujemo. Imam dobre občutke. V tem letu smo veliko postorili in to zaradi dobrega sodelovanja občinskih svetnikov, članov društev in občanov nasploh. Bogatejši smo za dva kilometra asfaltirane ceste v Logarski dolini in za približno štiristo metrov v Robanovem kotu. Tudi v vasi Solčava je urejen cestni odsek, kar tudi lajša življenje domačinov. Izboljšana cestna infrastruktura je pomembna tako za domačine kot za turiste. Kar nekaj vzdrževalnih in investicijskih del smo postorili na vodovodu in pripravili vso dokumentacijo za gradnjo novega vodovoda v Logarski dolini. Naše območje Logarska dolina Solčavsko je v lanskem letu vstopilo v zeleno shemo slovenskega turizma in je dobitnik srebrnega znaka Slovenia Green. S tem je potrjen naš način dela in trajnostnega gospodarjenja. Vaša občina je v preteklosti veljala za zelo zadolženo. Kakšen je trenutno položaj po tej plati? Zaenkrat še lahko rečem, da se stanje zadolženosti zmanjšuje. Lani smo koristili povratna sredstva po 23. členu Zakona o financiranju občin za naložbe v cestno infrastrukturo, letos ta sredstva namenjamo za vračilo dolgoročnega bančnega posojila. S tem bomo zmanjšali stroške letnih obresti. Vse obveznosti plačujemo na rok zapadlosti. Občina Solčava je izrazito turistična. Kako ste zado- voljni z letošnjo turistično sezono? V naši občini je najmočnejša gospodarska panoga turizem in v zadnjem desetletju smo v turistično infrastrukturo veliko vlagali. Seveda je naš turizem zelo vezan na vremenske vplive. Letos dobro kaže in lahko smo zadovoljni. Še vedno pa veliko vlagamo v razvoj dejavnosti društev, ki so podpora kulturnemu življenju kraja in turističnemu gospodarstvu. Podpiramo tudi mlade podjetnike, ki se odločijo za delo v domačem kraju. Na območju vaše občine je obsežen Macesnikov plaz, ki je v državi med največjimi. Kako ste zadovoljni z njegovo sanacijo in kakšna so vaša pričakovanja od države? Konec lanskega leta so bila izvedena nujna vzdrževalna dela v zgornjem delu plazu. Zelo smo hvaležni ministrici Ireni Majcen in njenim sodelavcem za podporo, saj bi bili brez izvedbe teh nujnih del in zaradi obilice neurij z večjimi padavinami ponovno ogroženi. Letos pripravlja ministrstvo za okolje in prostor dokumentacijo in upam, da bo država naslednje leto pristopila k nadaljevanju sanacije. Občina Solčava je od mest precej odmaknjena. Ali vaši mladi občani na Solčavskem ostajajo ali se selijo drugam? Nam Solčavanom se oddaljenost od mest ne zdi tako velika. Tudi do večjih mest v Avstriji ni prevelika razdalja. V zadnjih dveh letih je v Solčavi pozitiven prirast prebivalstva. Mladi izkazujejo zanimanje za delo v domačem kraju in upam, da bomo znali povezati možnosti območja in možnosti mladih, da ostanejo doma. Zaenkrat nam kaže dobro. BRANE JERANKO Županja Solčave Katarina Prelesnik V občini Solčava letos ni prejemnikov občinskih priznanj. Ta manjša občina jih podeljuje le vsaka štiri leta, saj prevladuje prepričanje, da bi veliko število priznanja razvrednotilo. Ponovno bodo podeljena prihodnje leto. Čudovite polstene tapiserije Družina orlov. Tapiserija sester Bernarde Prodnik in Terezije Pahovnik. Turisti iz Francije med občudovanjem drevesa, kot so ga skupaj upodobile solčavske »filcarke«. »Polstenje je tehnika, ki nudi izjemne ustvarjalne možnosti, in sicer tudi v kombinaciji z drugimi materiali,« poudarja ustvarjalna Bernarda Prodnik, ki izdeluje tudi izjemne umetniške polstene stenske tapiserije. Kot smo že poročali, je pred kratkim prejela za svoje delo prvo nagrado prvega »ex-filcore« med deli iz različnih krajev Slovenije. Nagrado je prejela skupaj s svojo sestro Terezijo Pahovnik, s katero ustvarjata čudovita dela. Njuno polsteno delo, družina orlov, je izobešeno v prostorih solčavskega Centra Rinka, kjer je na ogled še nekaj drugih del. Med njimi je tapiserija Drevo, ki je nastala kot skupinsko delo solčavskih »filcark« v okviru projekta Harmonija treh dolin. V Centru Rinka prav tako visi delo Objem čez gore, ki so ga med skupnim projektom ustvarile »filcarke« iz Solčave, z Jezerskega in iz okolice bližnje avstrijske Železne Kaple. BJ .. LÜ Tapiserija, ki je skupno delo »filcark« Solčave, Jezerskega in avstrijske Železne Kaple. Pred tapiserijo »filcarka« Bernarda Prodnik. NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 »Filcarke« so odprle svoj »V butiku se odražajo vrednote solčavskih >filcark<,« poudarja predsednica Vida Matk - Iz velemestnega Toronta na gorsko kmetijo razstavni butik Prireditve Solčavskih dni, ki so se vrstile zadnji konec tedna, so bile tudi v znamenju domačih »filcark«. To so domačinke, ki so večinoma povezane v društvo Bicka, ki služi uveljavljanju izdelkov iz volne avtohtone jezersko--solčavske pasme ovac. Med prireditve Solčavskih dni je bilo uvrščeno tudi uradno odprtje razstavnega Butika Bicka v občinskem središču, kjer so na voljo najrazličnejši polsteni izdelki. Polstenje, po domače »fil-canje«, ki je na Solčavskem in drugod po Sloveniji že izumrlo, je postalo v zadnjem desetletju ob Savinji zelo prepoznavno. Solčavske »filcarke« med drugim tesno sodelujejo s »filcarkami« iz Gorskega kotarja na Hrvaškem in z avstrijske Koroške, k njim prihaja mojstrica polstenja iz Ukrajine, organizirano so se izobraževale celo na Finskem, kjer so se učile izdelovanja polstenih tapiserij ... Svoje izdelke torej po novem predstavljajo v razstavnem butiku v domačem kraju. »Gre za splet okoliščin in za posledico prijazne ponudbe krajanov ter občine,« je povedala o novosti predsednica Bicke Vida Matk, kmetica z najvišje ležeče kmetije v Robanovem kotu. »V butiku se odražajo tudi naše vrednote. Pomembno je ohranjanje visokogorskih pašnikov in ovčereje v visokogorju. Prav tako je pomembna uporaba domačih materialov,« je povedala predsednica, ki je prva leta življenja preživela v velemestnem živžavu, in sicer v kanadskem Torontu. Vida Matk, predsednica društva solčavskih »filcark«. S polsteno torbo, enim od izdelkov v butiku. Polstenje iz pozabe Druženje solčavskih »filcark« traja od leta 2005. »Nastalo je po tečaju polstenja za domačine, ko to še ni bilo znano,« se spominja predsednica Bicke. »Nato se je pojavila želja, da bi skupina še ostala skupaj, se družila, ustvarjala in spoznala več načinov upo- Različni polsteni copati, delo pridnih »filcarskih« rok rabe ter predelave volne,« je odgovorila Matkova, ki je vodila prvi tečaj. Polstenje je spoznala med svojim šolanjem na slovenski gimnaziji v Celovcu, in sicer pri likovnem pouku. Matkova danes živi in dela na zanimivi tradicionalno usmerjeni gorski kmetiji, kjer so gospodarili že njeni predniki. »Trudimo se ohranjati slovenske avtohtone pasme živali. Med drugim redimo bohinjsko ciko,« je o govedu na domači kmetiji povedala Matkova. Prav tako družina redi jezersko-solčavsko ovco. »Ta je zrasla na naših tleh in je našim strmim planinam najbolj prilagojena. Iz vsega tega izhaja tudi želja, da ustvarjamo uporabne stvari iz domačih materialov,« je pojasnila Matkova. Na kmetiji seveda kokodakajo avtohtone štajerske kokoši in mekajo srnaste koze, tudi slovenska pasma. Zimsko obdobje pri Matko-vih traja kar pol leta, zato je treba zagotoviti krmo za živino tudi za manj prijazen del leta. Najvišji Matkovi pašniki so na Strelovcu, ki je na približno 2.700 metrih nadmorske višine. Društvo v oporo »V društvu je priložnost, da smo si filcarke« v oporo,« pravi o članicah predsednica. Tudi v novem butiku, kjer dežurajo za obiskovalce kot prostovoljke. V njem so razstavljeni različni izdelki, ki predstavljajo vsestranske možnosti polstenja. Tam so različen nakit, copati, oblači- » i шл ■ nP m Iz butika Bicka. Pastir s čredo. la, pokrivala, modni dodatki, tapiserije ... O razmahu polstenja na Solčavskem priča to, da so danes v kraju kar trije lokali s polstenimi izdelki. Poleg novega društvenega butika sta še dva zasebna, to sta Franc in Liza Filc ter Atelje Majnik. »Predvsem želimo poudariti, da volna ni odpadna surovina, ampak dragocen material, iz katerega je mogoče ustvariti marsikaj. Iz lokalne surovine lahko izdelujemo lokalne produkte in jih namenimo turistični potrošnji za osebno rabo,« je povedala Bernarda Prodnik, ki je med ustanovnimi članicami Bicke in med njimi ena najdejavnejših. Društvo povezuje »filcarke« različnih starostnih obdobij in iz različnih dejavnosti, od kmečkih gospodinj do univerzitetne profesorice. Že v avstro-ogrskem obdobju so bile solčavske plemenske ovce cenjene daleč po takratni veliki državi. Iz zgodovine je znan domačin Rok Klemenšek, ki je z živinoz-dravnikom Martinom Jelov-škom po Evropi predstavljal solčavsko ovco in opravljal njeno selekcijo. To ni mlečna ovca, ampak je za prirejo jagnjet, za odlično meso in dobro volno. V starih časih je bila volna za izdelovanje oblačil zelo pomembna, nato so se pojavili novi materiali. Danes je postala jezersko-sol-čavska ovca v naši državi najštevilnejša, saj jo veliko redijo tudi v drugih pokrajinah. Na Solčavskem je približno štiristo plemenskih ovc, čeprav se je pasmi v obdobju po drugi svetovni vojni slabo pisalo. Takrat so našteli le še nekaj deset plemenskih ovc, saj je dobila prednost mlečna pasma ovc. V zadnjem obdobju je drugače, ovc je več in z njimi seveda volne za »filcarke«. Ustvarjalne »bicke« »Pojavljale so se velike količine nepredelane volne. Nekaj je bilo spredene za iz- Eno od polstenih pokrival delavo nogavic in za kakšen pulover, vendar je je še vedno ostalo veliko,« se spominja časov pred začetkom polstenja Prodnikova. Novopečene »filcarke«, ki jih je navdušila Matkova, so nato izdelovale vedno zahtevnejše in vedno boljše izdelke. Pred štirimi leti je nastalo društvo Bicka, kar pomeni v knjižni slovenščini »ovčica«. »Bicke«, kot imenujejo Solčavani članice društva ljubkovalno, pripravljajo tudi delavnice polstenja, ki so jih izvajale že v skoraj vseh slovenskih pokrajinah. V drugih slovenskih okoljih je polstenje večinoma manj razvito, saj je Solčavsko v državi prednjači- lo. Solčavanke svoje znanje redno nadgrajujejo. Ukrajinska mojstrica polstenja Oksana Sokolova je članice letos spomladi učila izdelovanja jaken iz merino volne. Predstavile jih bodo na septembrskem Festivalu volne v Solčavi. Vsako leto je v Solčavi tudi odmevna modna revija oblačil iz volne, ki jih izdelujejo članice Bicke in njihove prijateljice iz tujine. V društvu Bicka je danes približno dvajset članic, med njimi so nekatere nove. Večina »filcark« je s Solčavskega, posameznice so tudi iz Mozirja, z Ljubnega in iz Luč. BRANE JERANKO Polsteni šopek Slovesna prireditev ob občinskem prazniku Solčave bo v soboto, 5. avgusta, na tamkajšnjem prireditvenem prostoru. Začetek bo ob 19. uri. Pred tem bo ob 17. uri maša ter blagoslov obnovljenih del cerkve Marije Snežne in kapele sv. Ane. Somaševanje bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. 30 REPORTAŽA Anika Strnad je organizatorka igre žalskih rokometašic. Organizatorji niso bili nagrajeni v v na igrišču Slovenska ženska rokometna reprezentanca do 19 let je pristala na tretjem mestu v predtekmovalni skupini D, po zmagi nad Portugalsko (28:18) ter dveh porazih, s Črno goro (17:24) in z Dansko (20:26). Vse tri tekme (tudi v torek s Španijo in včeraj s Srbijo) je odigrala v dvorani Golovec v boju za uvrstitev od 9. do 16. mesta. Razpored tekem ji ni šel na roko, že uvodni dan se je spopadla s Črno goro. To je bila ključna tekma, česar se je zavedal tudi selektor Bojan Voglar. Povsem iskreno, morda tudi preveč odkrito je že pred tednom dejal: »Za to raven, za evropsko prvenstvo, premoremo premalo kakovosti za preboj med boljše ekipe. V klubih premalo delajo z njimi. V dveh, treh tednih ne moremo storiti čudeža. Naša dekleta so se želela dokazati, toda očitno je bilo pomanjkanje fizične moči in višine. Izgubljali smo posamične dvoboje. Ko se je pojavila utrujenost, so se zatresle roke.« Dodal je: »Svoje je storil tudi psihološki pritisk zaradi igranja na domačem prvenstvu. In tako se nam je pripetil visok, že kar usoden poraz za napre- Slovenske najstnice, up našega rokometa dovanje. Po mojem mnenju so namreč tudi Portugalke prešibke za črnogorsko obrambo. Naša realnost je slovenska liga.« Strinjal se je, da bi bilo marsikaj drugače z Nino Žabjek, ki pa je žal poškodovana. Anika Strnad iz RK Zelene doline Žalec je bila v predtekmovanju druga najboljša strelka naše iz- Na EP za mladinke v rokometu Slovenija tretja v predtekmovalni skupini - Zmaga proti Portugalkam premalo za kaj več notranjo podobo. Celjski hoteli so sredi poletja zasedeni. Zadovoljni smo tudi z obiskom gledalcev. Na tekmah Slovenije jih je bilo od tisoč do 1.500, kar je visoka številka. Če bi se naša dekleta borila za visoka mesta, bi lahko razmišljali celo o napolnitvi dvorane Zlato-rog.« Cvetko spi le po nekaj ur. Za posebno pogostitev osebja EHF so poskrbeli v ponedeljek, zdaj se ozirajo k zaključni slovesnosti in banketu za vse sodelujoče na EP, ki bo vsekakor imelo vpliv na deklice. »Vabim jih, naj se nam pridružijo v klubu. Imamo dobre trenerje. V septembru bomo preverjali po šolah, v kolikšni meri je prvenstvo navdušilo deklice,« je zaključil Cvetko. Pred dvema letoma so bili organizatorji EP v košarki za mladinke v Celju nagrajeni tudi na igrišču. Varovanke selektorja Da-mirja Grgića so v izjemnem vzdušju senzacionalno nizale zmage, v četrtfinalu jih je (tudi s pomočjo sodnikov) ustavila šele Rusija, končno peto mesto pa je postavilo piko na i zahtevni prireditvi. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA brane vrste z enajstimi goli. Tri je dosegla Maja Helbel, enega Eleonora Kodele (obe ŽRK Z'dežele Celje). Celjsko EP kot model Mnenje mnogih je, da je Evropska rokometna zveza (EHF) zelo stroga do prirediteljev in da počasi že »išče dlako v jajcu«. Toda odgovorni z Dunaja imajo pojasnilo. Po njihovi oceni gostitelji izpolnjujejo od 90 do 95 odstotkov prav vseh zahtev; če bodo v zadnjih dneh skoraj popolni, bi EHF lahko celjsko EP uporabila celo kot model za organizacijo naslednjih prvenstev za mlajše kategorije. Roko- metno Celje bo skušalo vse skupaj nadgraditi že naslednje leto na prvenstvu za mladince, ki bo pritegnilo še več opazovalcev - gledalcev, menedžerjev, novinarjev ... Prireditelji so torej deležni pohval. Predsednik organizacijskega odbora je Jure Cvetko: »Dvorani sta skrbno pripravljeni, z lepo Celjska krožna napadalka Maja Helbel je imela tik pred začetkom EP težave z zdravjem, a je kljub temu Črnogorkam zabila dva gola. Selektor slovenske reprezentance je 55-letni Žalčan Bojan Voglar. Eleonora Kodele je desna zunanja napadalka (ŽRK Z'dežele Celje). Zaustaviti jo je skušala Portugalka Debora Moreno. REPORTAŽA 31 Prišla, videla in zmagala Evropska prvaka v suhomontažni gradnji sta Mark Zagmajster in Žan Kovačič Budiša Na mednarodnem tekmovanju v suhomontažni gradnji za dijake, ki ga organizira podjetje Knauf, so se letos pomerili tekmovalci iz 13 držav. V Bolgariji sta kot najboljša slavila dijaka Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje Mark Zagmajster iz Loč in Žan Kovačič Budiša iz Šentjurja. Kot kaže, se bodo mladi mojstri suhomontaže prihodnje leto pomerili v Sloveniji. »V razredu zidarjev, pečarjev, ke-ramičarjev in tesarjev smo samo trije suhomontažerji. V šoli smo štirje. In v Sloveniji nas prav veliko več tudi ni,« Mark pojasni, zakaj sta se na že desetič uvrstila na to tekmovanje. Šola je državo Slovenijo vedno odlično nastopala in na to so lahko res ponosni. V bolgarskem glavnem mestu Sofiji so se na Akademiji Knauf v začetku julija tekmovalci najprej pomerili v teoretičnem znanju. »Za 60 vprašanj smo imeli pol ure časa. Gre v glavnem za specifikacije materiala, tehnične podatke in splošna gradbena znanja. Na ta del tekmovanja naju je pripravljal profesor Arnold Ledl in opravila sva ga skoraj stoodstotno pravilno,« »Veliko je tistih, ki mislijo, da gredo na triletno poklicno šolo samo tisti, ki druge možnosti nimajo. A ni res. Mnogi tudi verjamejo, da jih po gimnaziji in končani fakulteti čaka služba s plačo vsaj 1,500, če ne dva tisoč evrov. A tudi to ni res,« pravi Mark. »V gradbeništvu so mnoga precej bolj naporna področja od suhomontažne gradnje. Dela je veliko, mojstri pa so zelo iskani. Res ne razumem, zakaj se tako malo mladih odloča za ta poklic. Ampak midva se ne obre menjujeva preveč. To pomeni samo več priložnosti in boljše pogoje za naju,« se smejita nova evropska prvaka v suhomontažni gradnji. mednarodno tekmovanje uvrstila naravnost iz šolske klopi brez kvalifikacijskega tekmovanja na državni ravni. V Sloveniji konkurence enostavno ni dovolj, da bi organizirali takšno tekmovanje. Lani sta se na to tekmovanje pri 16 in 17 letih uvrstila kot najmlajša med vsemi sodelujočimi. Med petnajstimi ekipami sta zasedla 11. mesto. Letos sta pometla z vsemi. Tik za petami sta jima bila Avstrijca in Bolgara, a so njihove točke na koncu zadoščale za drugo oziroma tretje mesto. Teorija v mezincu, praksa na vrhuncu Kot je povedala ravnateljica Irena Po-savec, se je Srednja šola za gradbeništvo in varovanje ŠC Celje z najboljšimi dijaki med dijaki gradbenih pove Žan. »Sva bila pa precej živčna. Že vse od jutra. Ampak pri delu se to očitno ni poznalo,« doda Mark. Po pol ure odmora se je začelo zares. V veliki telovadnici bila razporejena delovna mesta. Našima fantoma je žreb dodelil osmico. V štirih urah sta morala iz mavčnih plošč izdelati hišico v točno določenih merah in z dodatno zvočno izolacijsko ploščo ter streho. V omejenem času sta šteli predvsem natančnost in kakovost izvedbe. Mark in Žan sta spet blestela. Njun mentor za teoretični del Srečko Draksler je upravičeno žarel od ponosa. Sledili sta dve uri prostega časa. Žan in Mark sta v hotelski sobi preprosto padla v postelji. Tako napornega in izčrpajočega dneva že dolgo nista imela. Živčna vojna se je zvečer samo še nadaljevala. »Rezultate so oznanjali od za- dnjega konca. Očitno sva vmes nekaj preslišala in še potem, ko sta najina spremljevalca že skakala v zrak od veselja, midva še kar nisva dojela, da sva zmagala,« se spominja Žan. Veselje je bilo tako nepopisno, da je do solz manjkalo čisto malo. »Mama je imela tisti dan rojstni dan. Oče je kar zavpil od veselja. Težko je opisati tiste občutke.« V šoli sta zdaj tako ali tako glavna frajerja. »Seveda,« se zareži Mark. »Prva stvar, ki jo ljudje ob vstopu v šolo zdaj zagledajo, je najina slika.« Mnogi spregledajo najboljše možnosti Za Žana sta bili gradbena šola in smer suhomontažne gradnje edina sprejemljiva možnost. Njegov oče ima namreč podjetje in tako Žan s tem praktično odrašča. »Že dolgo spremljam očeta. A ne v smislu, da mu strežem in pomagam. Dejansko sam delam. In to je res veliko vredno. V tem uživam. Tudi zdaj, med počitnicami, sem prost samo ob nedeljah. A me sploh ne moti. Vsako jutro se zbudim z navdušenjem in komaj čakam, da grem na gradbišče.« Mark je njegov sošolec postal nekoliko bolj nepredvideno. »Razmišljal sem o predšolski vzgoji, potem sem se iznenada odločil in se vpisal na gradbeno šolo. Če me danes vprašate, ne bi mogel bolje izbrati.« Ker je z izvrstnimi ocenami izbral triletno poklicno šolo, je imel kar nekaj težav. »Še v prvem letniku so nas nekatere prepričevali, da bi morali iti na štiriletno tehnično. жин »Bolgarija se je izkazala za precej bolj revno državo, kot je Slovenija. Bila pa je lepa izkušnja, združena tudi z enodnevno ekskurzijo in izletom. Največ sva se družila z Makedonci, s Hrvati in Srbi. Sicer sta naju spremljala profesor Srečko Draksler in Boštjan Ivanc iz podjetja Knauf.« »Morda bom tudi zaradi tega naslova lažje dobil kakšno delo. Predstavljam si, da je to dokaz, da vem, kaj delam. Sicer pa tudi sošolci na borzi ravno ne bodo obtičali. Vsi že zdaj veliko delajo pri starših ali znancih. Mislim, da se človeku z minimalno plačo tudi v teh poklicih ni treba sprijazniti. Sploh če je dober in delaven,« pravi Žan. A se nismo dali. Sam bom jeseni šolo sicer nadaljeval po programu tri plus dva in na koncu dosegel točno to stopnjo ^ izobrazbe. Ampak praktično znanje, ki sem ga na tej prvi stopnji dobil, je neprecenljivo.« Da ima marsikdo dijake, ki se vpišejo na triletno poklicno šolo, za neumne, je izkusil tudi sam. A se s tem niti približno ne obremenjuje. S povprečjem skoraj čiste petice razmišlja tudi o fakulteti. »Bilo bi fino, če bi lahko vse možnosti, ki jih pri gradnji in obnovah dopušča suhomonta-ža, tudi sam sprojektiral in oblikoval.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 32 PORTRET V poučevanje se je zaljubila že kot majhna deklica Irena Namestnik s svojim delom pomembno zaznamovala osnovnošolsko izobraževanje v Laškem »Ko sem prejela sklep o odpovedi delovnega razmerja, so se mi oči kar malo ovlažile. Rekla sem si: >To je to, Irena.< Če me bodo potrebovali, jim bom z veseljem priskočila na pomoč prostovoljno.« Ves čas je bila zvesta Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško. Prve izkušnje z učenjem je dobila v Podružnični šoli Rečica, delovno dobo pa je končala kot pomočnica ravnateljice v Podružnični šoli Debro. »Vesela sem, da smo imeli v kolektivu dobre odnose. Drug do drugega smo se znali lojalno obnašati in bili smo složni,« pravi Namestnikova, ki je sodelavcem ob okroglih obletnicah za popestritev praznovanj pisala šaljive pesmice. Nastalo jih je približno trideset. Namestnikova je bila zadnja leta pomočnica ravnateljice in ravnatelja ter skrbnica šolskega učbeniškega sklada. Kljub temu, da ji je delo pomočnice predstavljalo velik izziv, se je najbolje počutila v družbi otrok v razredu. »Še danes se spomnim, kakšno šolsko torbo sem imela na svoj prvi šolski dan. Pod pazduho sem držala navadno modro delavsko torbo z zadrgo in korakala proti šoli.« Štiri desetletja je poučevala, vzgajala, se predajala, odrekala, na trenutke tudi jezila, predvsem pa uživala. Irena Namestnik je bila učiteljskemu poklicu vsa leta predana z dušo in s srcem. Najprej je dolga leta poučevala razredni pouk, nato je svoje številne izkušnje delila kot pomočnica ravnateljice v Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško. Po štirih desetletjih še vedno polna energije in idej odhaja v pokoj. Kot pravi, se šolskih klopi še ni prav nič naveličala, a je prepričana, da je vseeno prišel čas, da si v življenju poišče tudi nove izzive. Šolstvo jo na takšen ali drugačen način spremlja že vse življenje. Najprej je z družino živela v laškem vrtcu, kjer je bila njena mama ob koncu 50. let prejšnjega stoletja prva kuharica. Kasneje so se preselili v bližnji gasilski dom, njen oče, ki je znal poprijeti za marsikatero delo in popravilo, je na pobudo takratnega ravnatelja laške šole postal amaterski hišnik. »Še danes se spomnim, kako smo se selili. Oče si je sposodil voz, na katerega je vse naložil in odpeljal, jaz sem šla za njim. Ko sem kot študentka prebirala Na klancu, sem se zamislila, da sem bila s svojo punčko takrat povsem podobna Francki iz romana,« pripoveduje pravkar upokojena učiteljica razrednega pouka in pomočnica ravnateljice, ki je že kot nekajletna deklica vedela, da bo postala učiteljica, saj je bila v poučevanje zaljubljena od malih nog. V gasilskem domu se je z vrstniki igrala šolo, ona je bila učiteljica. Če so bile sprva vloge razdeljene po naključju, je v višjih razredih dejansko pomagala pri snovi mlajšim otrokom, za kar so jo celo prosili njihovi starši. Šolska snov ji namreč ni delala težav, vendar ni bilo vedno tako. »V prvem razredu sem imela velike težave s črkami. Nisem se mogla naučiti brati. Učiteljica je poklicala mamo in ji razložila, da nikakor ne znam povezati glasov. Z njeno pomočjo sem dohitela vse. Branje sem celo tako vzljubila, da sem si ponoči svetila z baterijo in brala. Postala sem pravi knjižni molj.« Še posebej je bila navdušena nad angleščino, ki jo je želela celo študirati, a je zaradi spleta okoliščin izbrala razredni pouk, za kar ji ni bilo nikoli žal. Ponoči je skrivaj poslušala Radio Luksemburg, ki je v tistem času vrtel svetovne glasbene uspešnice, ki so bile poleg šole tudi njena prva vez z angleščino. Še posebej se je navduševala nad Beatli. Na njeno pisno prošnjo je po pošti prejela celo njihovo fo- tografijo z originalnimi podpisi, ki jo hrani še danes. Do službe še brez diplome Po končani celjski pedagoški gimnaziji je študij nadaljevala na pedagoški akademiji v Celju. »Študija še nisem niti dobro končala, ko je laški ravnatelj obiskal mamo, ki je takrat delala kot šolska kuharica, in ji rekel, da me v šoli potrebujejo kar brez diplome,« se spominja Namestnikova, ki je nato 1. septembra 1977 še brez diplome začela poučevati v Podružnični šoli Rečica, čeprav si je želela še vsaj nekaj časa uživati v absolventskem stažu. Za novo-pečeno učiteljico je bil to še toliko večji izziv, saj niti ni dobro vedela, kaj je kombinacija, ki jo je v podružnični šoli morala poučevati. »Imela sem čudovite učence. Poslušali so in sodelovali. Ko se je po štirih mesecih vrnila njihova učiteljica in sem se morala posloviti, so mi kupili velik fikus, jaz pa sem jokala kot dež,« se nostalgično spominja. Sledilo je še eno nadomeščanje porodniške odsotnosti v Laškem, kjer je poučevala dopoldne, popoldne pa na Vrhu nad Laškim. Ustalila se je na Reki, kjer je v podružnični šoli delovala šestnajst let. Najbolj jo je bolelo zmotno prepričanje, da v podružničnih šolah ne dosegajo takšnih rezultatov kot v matičnih šolah, še dodaja. »Proti temu sem močno borila. Učence sem še dodatno izobraževala. Zato sem bila zelo vesela, ko sta moja učenca posegla po najvišjih matematičnih priznanjih.« Podkupovala z bonbončki Namestnikova se je nato ob delu v 90. letih vpisala še v visoko šolo za razredni pouk na mariborski fakulteti. Ker so ji črke in besede že od nekdaj blizu, rada pa tudi ogromno bere, je diplomirala na temo didaktične igre in opismenjevanja. »Posvetila sem se temu, kako otroka naučiti brati in pisati, torej ravno tisti pomanjkljivosti, ki sem jo tudi sama imela na začetku osnovne šole. Izdelala sem didaktične igre, s katerimi sem šolo želela približati otrokom,« razlaga rojena Laščanka, ki si je ravno v tistem času pri svojem delu zaželela spremembo. Majhne kombinirane razrede je zamenjala za poučevanje velikih enotnih razredov v Laškem. »Dobila sem zelo živahen razred. Spraševala sem se, kako učence umiriti. Rekla sem si, da bom poskusila s tistim, kar znam najbolje,« pripoveduje. Zjutraj je v razred prišla s knjigo pod pazduho, sedla na sredino in začela tiho brati Sovico Oko Svetlane Makarovič. »Najprej me je poslušal eden, potem sta bila dva ... Sprehajala sem se po razredu in tu in tam komu na mizo položila bonbonček. Priznam, malo sem jih podkupovala. Naenkrat sem imela v razredu tišino brez kakršnegakoli kričanja.« Namestnikova je veljala za strogo, a dosledno učiteljico, ki je veliko dajala, a obenem tudi zahtevala. Že skoraj legendarna pomočnica ravnateljice Ko so ji ponudili mesto pomočnice ravnateljice, je bila v precepu. Težko se ji je bilo posloviti od neposrednega dela z učenci, pri čemer je najbolj uživala. Po tednu premišljevanja in podpori domačih se je odločila, da bo sprejela nov izziv, a le pod pogojem, da se bo lahko čez leto vrnila v šolske klopi. Leta so minevala, Namestnikova pa je ostajala na mestu pomočnice ravnateljice, čeprav sta se zamenjali dve ravnateljici, v zadnjem obdobju pa je na čelu laške šole ravnatelj. Zadolžena je bila za prometno in zdravstveno varnost, vodila je učbeniški sklad, pisala kronike, vzpostavila nazaj šolo v naravi in jo tudi vodila. Zadnjih deset let je imela pisarno v Podružnični osnovni šoli Debro, kjer še pred dvema letoma - kljub približno 250 otrokom - ni bilo niti tajnice. »Bila sem tako podravnateljica kot tajnica. Prevzemala sem telefonske klice in raznašala pošto, dokler nam občina le ni prisluhnila in smo dobili tudi tajnico.« Namestnikova je imela vsa ta leta polno dela. Baterije si je polnila s pohodi v naravo in z vrtnarjenjem, za kar bo poleg svojih štirih vnukov imela zdaj še toliko več časa. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Irena Namestnik je bila pedagoškemu delu predana z dušo in s srcem štirideset let. Poleg svojega rednega pedagoškega dela je izdelovala didaktične igre za slovenščino in matematiko, objavljala v strokovnih revijah za šolstvo, o njih predavala po šolah, vodila regijsko študijsko skupino za razredni pouk in sodelovala v več projektih. Irena Namestnik je ob koncu letošnjega šolskega leta šolo obesila na klin po več kot 55 letih. Najprej je bila petnajst let v vlogi učenke, dijakinje in študentke, nato še štirideset let v vlogi učiteljice in pomočnice ravnateljice. REPORTAŽA 33 V kozjanski Pisi iz gradbišča spet nastalo svetišče Najbolj zahteven del obnove cerkve sv. Janeza v Orehovcu nad Zibiko uspešno končan »Bila bi strašna nesreča in velik greh vseh nas, če bi se cerkev porušila. In ni manjkalo veliko!« je zarohnel celjski škof Stanislav Lipovšek, preden je z vsemi častmi ponovno blagoslovil cerkev sv. Janeza v Orehovcu nad Zibiko. Šentjanž, kot po domače pravijo kozjanski Pisi, je imel zaradi posedanja terena poševen zvonik že desetletja. Globoke razpoke v cerkvi so v zadnjem času grozeče naznanjale, da se bo cerkev prav kmalu sesula sama vase. Predprejšnjo nedeljo je bilo v cerkvi praznično. Najbolj črn scenarij so preprečili. Na utrjenih tleh in novih temeljih bo sv. Janez stal še stoletja. Os cerkvenega zvonika se je nagnila za 1,74 metra. Vrednost obnove je že na prvi pogled presegala več sto tisoč evrov. Vse skupaj se je zdelo brezupno. Še najbolj za domačine, ki bi tragično izgubo podružnice najbolj občutili. Cerkev ni bila prvič obsojena na propad. Po potresu na Kozjanskem leta 1974 so takratni družbeni veljaki sklenili, naj cerkev izpraznijo, opremo in freske spravijo v muzej in stavbo prepustijo nemilostni usodi. Tej odločitvi so kljubovali ljudje in ji je kljubovala stavba. Pred dvema letoma so domači župniki in ključarji v Šentjanž pripeljali celjskega škofa. »Tisto, kar sem takrat videl, je bilo res zasrkblju-joče. Vse je kazalo, da se bo zvonik podrl in da v cerkvi ni več varno. To, kar proslavljamo danes, je veliko znamenje, da so še dobri ljudje, ki znajo stopiti skupaj in narediti nekaj za skupno dobro,« je ob koncu slovesnosti dejal Lipovšek. Baročni biser iz 16. stoletja »Hvala, sobrat Janez, ker si dovolil, da se na tvojem dvorišču šopirijo drugi petelini,« se je župniku Janezu Neradu s Sv. Štefana, ki sicer upravlja podružnico, v šali zahvalil nadžupnik iz Rogatca Andrej Gro-belnik. Prav on je bil namreč glavni pobudnik, vodja in varuh obnove. A v vsesplošnem vzdušju hvaležnosti na petelinjenje ni pomislil nihče. Da obnova cerkve brez Grobelnika in Aleša Plevčaka iz celjske enote zavoda za varovanje kulturne dediščine verjetno nikoli ne bi uspela, smo ob slovesnosti slišali velikokrat. Jeseni 2015 so zavihali rokave. »Najtežje je bilo ljudi prepričati o nujnosti posega. Naslednja skoraj neprehodna ovira je bila višina finančnih sredstev, ki smo jih za to morali zbrati,« se spominja Grobel-nik. A so se del vseeno lotili. Odločilna za obnovo je bila podpora ministrstva za kulturo, ki je v prvem delu za to namenilo sto tisoč evrov. Tudi Občina Šmarje pri I Jelšah je brez oklevanja pristopila k projektu. »Vesel sem, da se tudi občinski svet zaveda, kako pomembne so tovrstne naložbe,« je dejal šmarski župan Stanko Šket. Grobelnik in Plevčak sta bil menda med najbolj prijetnimi in zaželenimi gosti, četudi sta običajno prišla prosit za denar. Za pomoč sta poprosila tudi trideset župnij kozjanskega naddeka-nata in kot je dejal Grobelnik, so bile zelo redke tiste, ki na to uho ne bi hotele slišati. »Prelo- Zvonik cerkvice sv. Janeza v Orehovcu je zaradi nagnjenosti dobil ime kozjanska Pisa. To je bil praznik z veliko začetnico. Cerkev je ponovno blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, slovesnosti pa so se udeležili tudi številni duhovniki iz kozjanske naddekanije in mnogi dobrotniki, ki so v zadnjih letih tako ali drugače sodelovali pri obnovi. mnica je bil koncert na Tinskem, ki ga je organiziral domačin, lazarist Jože Planinšek. S pomočjo orkestra Slovenske vojske in Slovenskega okteta so zbrali več kot tri tisoč evrov.« Z domačini in s številnimi manjšimi ali večjimi donatorji so za utemeljitev cerkve in za njeno rešitev pred propadom zbrali in porabili krepkih dvesto tisoč evrov. Naše breme in naše bogastvo Pot od gradbišča do svetišča je bila še dolga. V letih 2016 in 2017 so nanesli omete, uredili tlak, zamenjali okna, prepleskali zidove, očistili oltarje in jih skupaj s korom in z or-glami ponovno namestili v cerkev. Za ta drugi del je kulturno ministrstvo namenilo še dodatnih petdeset tisoč evrov, občina jih je primaknila dvajset tisoč. Poševni zvonik kozjanske cerkvice je hkrati še vedno nagovarjal tudi stotine drugih dobrotnikov. »Zdaj je delo končano. Notranja obnova in zunanja fasada lahko počakata na boljše čase,« si je vidno oddahnil Grobelnik. Kot je dejal, je njegov mandat na čelu škofijske komisije za cerkveno umetnost s tem končan. »Ali kot je starček Simeon dejal Jezusu v templju - >zdaj odpuščaš svojega služabnika v miru< ...« Vsaj tisti trenutek ni bilo videti, da bi bil škof Lipovšek enakega mnenja. Kot je dejal, je cerkva in cerkvic, ki bi jih bilo treba nujno obnoviti, po naših hribih še veliko. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Moža, ki sta v zadnjih letih v to obnovo vložila dušo in srce. Nadžupnik iz Rogatca in vodja škofijske komisije za cerkveno umetnost Andrej Grobelnik in Aleš Plevčak iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Prepričan sem, da se bomo ob letu tu veselili tudi nove fasade,« je bil optimističen župan Šket, ki sta ga je navdušili predvsem složnost in učinkovitost ljudi pri obnovi. S škofom sta si roki podala kar med bogoslužjem. 34 AKCIJA / PISMA Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Pozdrav iz Laškega Na (nekdanjem) spodnjem vrtu (nekdanjega) hotela Savinja je postavljena zelo lepa razstava razglednic z naslovom Pozdrav iz Laškega, ki nas popelje v ne tako davne čase. Posnetki iz časov pred digitalom - od leta 1898 dalje - ko je bilo za vsak posnetek treba napraviti peš vzpon na griče okoli trga, delujejo pomirjujoče, neagresivno, vabljivo in simpatično. Izražajo posebno prijetnost kraja, ki naj bi jo občutili tudi gostje in jo je treba negovati še naprej. Več kot sto let stare razglednice v večini prime- rov prikazujejo panoramsko sliko trga, ki obstoja še danes, razen južnega dela, ki ga zdaj zasedajo stavbe pivovarne. Glede na trenutni status pivovarne je zelo zanimiva razglednica iz leta 1901, ki nekemu študentu predstavlja »Villo Anno« in »Bierbrauerei S. Kuketz in Markt-Tüffer«, pivovarno v kotu doline pod Šmihelom, kjer je kasneje nastala zgornja tekstilna tovarna. Zelo nasprotujoče glede na sedanji čas. Z razglednic veje hudomušna radoživost tržanov in kasneje meščanov kraja, kjer je bilo pivo v zgodovini mediator za zmanjševanje napetosti med Nemci, Avstrijci in Slovenci. Čeprav so veliki prelomi vzpostavili drugačno strukturo, je spodbudno obrtno živahno in ustvarjalno vzdušje ostalo živo tudi po letu 1918 - ko je bil v Laškem v celoti imenovan prvi slovenski občinski svet - in se je prelivalo iz generacije v generacijo. Pivo je preživelo vse različice oblasti. Po letu 1945 je postalo del množične dostopnosti proletarcem, zmagovalcem, ki so porušeno pivovarno skupaj z izkušenimi pivarji in nemškimi ujetniki postavili na novo. Sprva je bil marketing zelo enostaven. Znana je resnična anekdota iz tega obdobja, da je minister za industrijo Franc Leskovšek Luka vsakemu delavcu obljubil steklenico piva na dan. Z uvajanjem tržnega gospodarstva in s paradigmo »da je vse naše« gre v laškem primeru za premeteno srečanje tržnega poslovanja gospodarskega subjekta z zgodovinsko navdušenimi sledilci, kar je tudi sedanji marketinški ideal. Meščani in okoličani so v lastno veselje z brezplačno pripadnostjo in nekritično lahkoverno naklonjenostjo vlagali v »našo« pivovarno vsa pozitivna čustva in prostovoljno inovativ-no navdušensko delo ter se podrejali njihovim potrebam, ne da bi razmišljali, čigava je v resnici pivovarna. Pol stoletja, 54 let, so vzporedno razvijali in utrjevali tudi svojevrstno krajevno civilno gibanje Pivo in cvetje in sedanjo blagovno znamko Laško, ki je zgodovinsko, kot se spodobi za globalni neo-liberalizen, postala predmet najrazličnejših mojstrov manipulacij. Žal je pivovarna v letih »zlatega teleta« s koruptivno močjo vzpostavila nekakšen neotipljiv vzvišen vsestranski monopolni odnos do mesteca in občine, ki še vztraja z Gambrinusom na čelu. Pivo ni več pivo, temveč sredstvo špekulantskih računovodij in komercialistov prodaje opreme v njihovo dobrobit. Vprašanje »Milijon za kaj?« (Novi tednik, 20. julij 2017) me spominja na staro pivo-varniško mantro, kako veliko »reskirajo« za kraj, ne glede na novega lastnika. Če že govorimo o številki, bi bilo lepo meščanom v skladu z deklarirano družbeno odgovornostjo predstaviti tudi finančni odnos med pivovarno in mestecem z okolico v celoletnem poslovanju. Na mikro ravni letošnjega festivala lahko samo iz števila »presejanih in najzvestejših 65 tisoč obiskovalcev« skozi palec izračunamo dohodek od vstopnic - med 945 tisoč evri (če so vsi kupili enodnevno vstopnico) in 1.950.000 evri (če so vsi kupili tridnevno vstopnico). Torej kaj je s tem milijonom? Nihče ne pove nič o krajevni renti, ceni dostopa do pitne vode in čiščenju odplak ... Milijon za kaj? Nikakor ne želim omalovaževati organizacijskega napora, predvsem ne »etno dela« za dogodek, »Powered by Pivovarna Laško«. Posredujem samo vtis opazovalca ob razstavi Pozdrav iz Laškega in ob robu končane tradicionalne prireditve Pivo in cvetje, ki v poplavi dogodkov postaja eden od festivalov v širni Sloveniji. MARJAN ZAVŠEK, Laško Medmedijsko obdarovanje Konec akcije Radio Celje vam pico pripelje Dva meseca je medijska hiša Novi tednik in Radio Celje v sodelovanju s Picerijo Verona razveseljevala najbolj pridne kolektive na Celjskem, ki so v teh vročih dneh vztrajali na delovnih mestih. Na zadnji dan akcije Radio Celje vam pico pripelje smo odlične Veronine pice dostavili drugemu najboljšemu novinarskemu kolektivu v knežjem mestu, kolektivu Televizije Celje. Kot so člani kolektiva zapisali v svoji prijavi, radi jedo, pri čemer lažje jedo, če imajo kaj za v usta. Trojček tega poletja - Radio Celje, Novi tednik in Pi-cerija Verona - je zato z veseljem akcijo zaključil v njihovih prostorih. Pričakali so nas, kot se za novinarje spodobi, na inovati-ven in zanimiv način, v svojih prostorih pa so nam razkazali tudi mini muzej stare opreme, ki je svoj čas služila kolektivu lokalne televizije. EVA POPOVIČ AKCIJA! KU LIN ARI K A 35 V Školjke in škampi na buzaro , _^к Sprehod med trgovskimi policami V nakupovalno košarico sem tokrat položila sveže klapavice, zamrznjene škampe, belo vino - uporabila sem mal- y* vazijo - paradižnikovo omako, drobtine, česen in peteršilj. ^ Za pripravo sem potrebovala še olivno olje. Za šest lačnih ust sem kupila kilogram škampov in približno tri kilograme klapavic. Školjke takoj po prihodu iz trgovine damo v hladno vodo ali hladilnik. Na toplem izpustijo večjo količino vode, kar nakazuje katastrofo za domačo kuhinjo in pospravljanje pred kuho. Namig: školjke sicer veljajo za hranljivo živilo. Vsebujejo jod, cink in fosfor ter so vir nenasičenih maščobnih kislin. 4š> i. T/ Ti morski sadeži naj bi dobro vplivali na žile, srce in živčni sistem. Namig: poškodovane ali odprte školjke izločimo že čiščenjem, saj so lahko pokvarjene. Pri čiščenju odstranimo le večje živali, pritrjene na školjko, in travo. Dobro, mogoče malo pretiravam, ko uporabim izraz »težak«. A vsekakor najbolj zamudno in nasploh zoprno je čiščenje školjk, j? Klapavice sem prelila s hladno vodo in z nožem z vsake odrezala travo ali z nje zdrgnila večjo umazanijo. A vse odprte školjke niso vedno pokvarjene ... O njihovi užitnosti priča njihov vonj po morju. Vonj po postanem morju, celo po gnoju, pa oddajajo pokvarjene školjke. Sama se na svoj nos toliko ne zanašam ..., raje tistih nekaj odprtih školjk preprosto odstranim. Takoj, ko sem klapavice očistila, sem nasekljala česen in peteršilj ter morska zabava se je začela. Namig: školjke nikoli ne čistimo v slani vodi, saj izločijo dovolj soli. Slednje ne dodajamo niti med kuhanjem. Ш % 1 I Tako nekako - kot mi je pojasnil domačin na Korčuli - Slovenci, Italijani in Nemci imenujemo nebesa. Vsaj kulinarična, ko gre za morsko hrano. Zanimivo je, da načina priprave školjk ali škampov ni zaščitila nobena država. Kljub temu buzaro povezujemo z Dalmacijo. Tam mi je domačin pojasnil tudi, da ime buzara izhaja iz zvoka, ki ga človek proizvaja, medtem ko »srka« školjke ali meso škampov iz omake. Sicer sem se tej bajki takrat pošteno nasmejala, a ostala mi je v spominu. In z veseljem jo povem svojim go; stom vsakič, ko pripravim to odlično morsko »pogruntavščino«, ki se širi med Evropejci, kot se je Mussolini v Etiopijo. Razmeroma drag obrok, če ga naročimo v gostišču, je doma lahko ugodno pripravljen, predvsem pa zelo hitro, če odštejemo nehvaležno čiščenje školjk. Pri tem velja ' pravilo, da buzaro kuhamo v prostoru, ki ga lahko prezračimo. Ker me je volja do kuhanja školjk in škampov v domači kuhinji v tej vročim kar minila, sem to naredila pred babičino hišo na gorilniku. Tako je »morje« ostalo izven štirih sten, ki bi sicer lahko poskrbele, da bi se mi zaradi vonja, ki bi stanovanje preveval še nekaj dni, hrana zagabila. Čeprav školjke najraje jemo poleti, je njihovo uživanje priporočeno v mesecih, ki vsebujejo črko »r«. V ostalih mesecih je namreč v morju največ alg in cvetenja, kar lahko pomeni več strupenih snovi v morju, ki jih školjke prečrpavajo. Naj torej recept pride večkrat v poštev septembra. Za kilogram škampov boste odšteli okoli 11 evrov, za kilogram školjk dobre 3 evre. Ji Pandorina skrinjica Približno tako je izgledalo, ko sem ne mirno čakala, ali se bodo školjke odprle ali ne. Le tiste, ki se med kuho odprejo, so užitne, so me naučili, čeprav krožijo različne informacije. Nekatere se naj ne bi odprle le zaradi premalo toplote. Kljub temu jih sama raje izločim, nenazadnje sta bili v mojih treh kilogramih školjk takšni le dve. Z olivnim oljem sem najprej prekrila dno posode. Na njem sem prepražila česen, nato sem dodala školjke, škampe in peteršilj. Vse skupaj sem dušila nekaj minut, tako dolgo, da so še malo zamrznjeni škampi odmrznili in da so se školjke začele odpirati. Odprte podušene školjke in škampe sem prelila z litrom malvazij e in decilitrom paradižnikove omake. Vse skupaj sem dušila še nekaj minut, toliko, da so se okusi prepojili. Kdaj je školjka kuhana, prepoznamo tudi po velikosti mesa. To mora biti rahlo skrčeno, a ne pretiravamo. Približno štiri minute do pet naj bi bilo dovolj, meso lahko namreč tudi prekuhamo. Na koncu sem omako zgostila še z manjšo količino drobtin. Zaželeno je, da gostota omake spominja na primer na gosti sok. Postrežba Vse, kar sem potrebovala, je bil globok krožnik in malo peteršilja, ki sem ga potrosila po jedi. Zaradi velike količine sem težje prišla do omake. Školjke in škampe sem zato razdelila, ob koncu pa sem jih prelila še z omako, ki se je nabrala na dnu posode. Zraven sem postregla francosko štruco. OCENA Priprava buzaro pripravimo v 15 minutah čiščenje vzame še nekaj minut Ciljna črta Okus morska nebesa 36 FOTOREPORTAŽA Tudi v deželi bodic je veliko lepotcev. V Sloveniji raste več kot 90 vrst Med tisočerimi o Ne manjka niti pisana paleta vseh ostalih barvnih odtenkov - Minuli petek zjutraj sem se zgodaj odpravila na pot. Tako zgodaj, da sem bila med prvimi obiskovalci sicer najbolj obiskane botanične ustanove v naši državi. Pod vznožjem Kamniško-Savinjskih Alp je v vasici Volčji Potok že nekaj desetletij arboretum, najpomembnejša vrtna arhitekturna dediščina pri nas, zaradi česar je tudi zaščitena kot kulturni spomenik državnega pomena. Po vstopu me je pod svoje okrilje vabil mogočen kostanjev drevored, a sem si ta sprehod pustila za konec. Ubrala sem jo levo, premamil me je namreč napis, da si bom tam lahko ogledala razstavo kitov v naravni velikosti. Seveda so me prevzeli in pogled mi je od morja hortenzij v različnih odtenkih roza in vijolične barve samodejno odtaval do teh velikanov morskih globin. Malce mi je bilo žal, da sem se na obisk odpravila službeno, brez otrok. Moji trije nadebudneži bi zagotovo z odprtimi usti opazovali sivomodre kite v naravni velikosti, medtem ko bi si sama lahko v miru »napasla oči« na čudovitih enoletnicah, trajnicah, grmičkih in drevesih. Sprehod sem nadaljevala skozi deželo pravljičnih junakov, ki so prav tako nadvse dobrodošla popestritev za mla-dež, ki še ne razume vrtnarskega navdušenja svojih odraslih spremljevalcev. Od tam me je pot vodila po razstavi orhidej, kaktusov in tropskih metuljev, nemalo časa sem namenila tudi privlačnim zasaditvam balkonskih rastlin. Za upravno stavbo sem se povzpela do ro-zarija, ki še vedno, kljub temu da je najbolj cvetoče obdobje vrtnic za letos že mimo, jemlje dih. Sama sebi sem obljubila, da bom prišla prihodnje leto Gospodarji morskih globin v vsej sv ■ ..... FOTOREPORTAŽA 37 in podvrst orhidej. >dtenki zelene Kiti in dinozavri za otroke kakšen mesec prej. Kako sicer občudovati rožne kraljice, ki jih je v arboretumu približno devetsto sort? Zgodovinski pečat v arboretumu In če sem letos vrtnice že zamudila, nisem želela izpustiti prav nobenega dela tega botaničnega bisera. Zato sem se počasi sprehodila tudi po zgornjem angleškem vrtu in Jelovi dragi ter se v gozdu povzpela do ruševin starega gradu. Tam me je presenetil napis, da so pozimi 2015/16 ob restavraciji zidov ugotovili, da je tam stal pravi srednjeveški grad in ne le protiturška utrdba, kot so menili dotlej. Pod vtisom tega novega spoznanja sem se vrnila nižje, skozi spodnji angleški park do Hujske loke. Lepo sončno dopoldne je vse odtenke zelene barve, kar jih je, in vse živahne barve, ki jo spremljajo, ponudil na neizrekljivo lepi paleti. Očarana nad lepoto narave, navdušena nad skrbnostjo vseh tistih, ki s pridnostjo skrbijo za to bogato botanično dediščino in se trudijo najti novosti, sem si za konec obiska pustila tisto, čemur radi rečemo smetana na torti. To je čudoviti nostalgični francoski vrt iz pušpana. Čeprav ob mojem zgodnjem prihodu obiskovalcev ni bilo veliko, zlasti na poti po gozdu in ostalih nekoliko bolj oddaljenih kotičkih parka sem sploh srečevala zgolj pridne delavce, pa se je proti opoldnevu že nabralo veliko ljubiteljev zelenih kotičkov, družin z otroki in ostalih obiskovalcev. Ko sem odhajala, me je ob pogledu na čudovito alpsko kuliso v ozadju parka prevevalo zgolj obžalovanje, da ne živim bliže Volčjemu Potoku. MARJETKA R. LESJAK 38 VRTNARIMO Pn^nihL Debel in težek V teh dneh me res zabava spremljanje družabnih omrežij. Sem tudi članica nekaterih skupin ljubiteljev različnih vrst zelenjave, zato ni dneva, ko ne bi bilo objave, v kateri kdo od navdušenih vrtičkarjev ne bi spraševal, kaj za vraga je to, kar mu je zraslo v domačem zelenem kvadratu. A ne zato, ker se je tam znašlo po naključju, ampak zato, ker se je sam odločil neko reč posaditi, zdaj pa ne ve, ali naj jo da v lonec ali v košarico za okras. Priznam, da sem tudi sama letos zasadila bučke, za katere še zdaj ne vem, kako se imenujejo. A jih ne bi, če mi jih v neki prodajalni tik pred koncem sezone sajenja ne bi dali »za povrh«. Moja izkušnja je namreč, da za našo družino povsem zadostujeta dve sadiki cukinov, ki so res naša najbolj priljubljena vrsta bučk. V naših želodčkih končajo, potem ko »se sprehodijo« skozi domačo kuhinjo v obliki odlične kremne bučkine juhe, bučkinih polpetov, narastka, bučne musake ali enostavno čez rešetko žara. Ta nova sorta bučk pa, ne glede na to, s kakšnim imenom se kiti, svoje zemeljsko popotovanje vedno znova sklene na najbolj »ziher« način, in sicer kot nadvse okusna poletna juha. Zabavne so tudi objave in primerjave, komu je zrasel najbolj težek in najbolj debel »paradajz«. Če so se lastnice vrtičkov včasih druga drugi po vasi hvalile, kako velik rdeči sadež so obrale, in so za primerjavo uporabljale izraze kot »tako velik, da sem iz enega solato za celo družino naredila«, je dandanes dokazovanje na povsem drugačni ravni. V preteklosti je takšna hvala »od ust do ust« namreč kar hitro iz majhnega zrasla v neobvladljivo »gigantsko« primerjavo, ki ji seveda na koncu verige ni nihče več verjel. Zdaj pa je na sliki paradižnik obvezno postavljen na tehtnico, na kateri je nedvoumno mogoče razbrati mogočno težo te nadvse priljubljene poletne poslastice, ob njej pa je pripis, da na vrtu vsaj še enemu takšnemu sadežu kaže, da bo prekosil tega. O primerjavah med barvnimi mavricami različnih novih sort priljubljene zelenjave pa kdaj drugič. Gnojenje preko listov za lepše p lodove Čeprav se sezona gnojenja v vrtu končuje, nikar ne pozabite dognojevati paprike, paradižnika in drugih plodovk Če za balkonske rastline velja, da jih bomo vse do konca cvetenja še naprej dognojevali tako kot doslej, pa je treba za dobro in plodno bero plodovk v vrtu dodajati gnojila. »Uporabimo lahko tekoča gnojila, ki jih vnesemo ob zalivanju v zemljo, ali foliarna gnojila. Prednost tega načina dognojevanja je, da je gnojilo rastlini hitreje dostopno,« pravi Alen Kovačič, poslovodja v Arboretumu Medlog. Pri gnojenju moramo biti pozorni na pravi čas za to opravilo. To je zvečer ali zgodaj zjutraj, a nikoli čez dan, zlasti ne v dneh, ko je zelo vroče. »Če bi gnojili sredi dneva v času vročinskih valov, bi pri rastlini izzvali šok, pojav rje, plesni ali ož-iga.« Kako izberemo pravo fo-liarno gnojilo za plodovke? »Treba je upoštevati razmerja elementov v gnojilu. V drugi polovici rastne sezone izbiramo gnojila z manj dušika. Ta namreč pospešuje rast in tega zdaj ne potrebujemo več. Zdaj je čas za cvetenje, nastavljanje in dozorevanje novih plodov, zato morajo rastline dobiti dovolj fosforja, kalija in kalcija,« opozarja Kovačič. Pri ostalih rastlinah v vrtu, razen novonasajenih, pa ni več potrebe po dognojevanju. Ob sajenju solat, zimskega pora in drugih sadik v zemljo še dodamo organska gnojila. Grmovnic, cvetočih trajnic in jagodičevja letos ne gnojimo več. In zalivanje? Čeprav letošnje leto zaznamujejo sušna in nevihtna obdobja, je zanj značilno, da imamo vrtnarji manj težav z boleznimi rastlin. Tudi polži letos niso takšna nadloga, kot smo bili vajeni zadnjih nekaj let. »Ker ni dovolj vlage v ze- in si zdaj, v času sušnih obdobij, tudi ne morejo same s svojimi koreninami poiskati vode. Letos je pravo leto tudi za uporabo zastirke v vrtu.« MRL, Foto: arhiv NT Za surfinije in milijon zvončke pride prav zdaj še dodajanje železa, da preprečimo pojav kloroze. V času hitrega menjavanja dni z visokimi temperaturami in za poletje premrzlih obdobij marsikdo pomisli na krepitev odpornosti rastline, zlasti pri paradižni-ku.»Pomembno je, da ste za krepitev odpornosti skrbeli ves čas, odkar ste sadiko posadili. Zdaj to skrb le še vzdržujemo,« pravi Kovačič. Ko sadiko posadimo, si je že dobro pripraviti tudi načrt, kako bomo zanjo skrbeli, se pravi, kdaj in v kakšnem časovnem obdobju bomo dognojevali. »Nikar ne čakajte, da rastlina začne rumeneti. Takrat je prepozno, ker bo potrebovala dva ali tri tedne, da si bo opomogla, šele zatem bo začela cveteti in preden bo dozorela, bo že jesen,« dodaja Kovačič. Uporaba foliarnega gnojila, namakalni sistem in zastrika botrujejo takšnim prvovrstnim paprikam. Pri vrtnicah se še vedno lahko pojavijo bolezni, zato jih redno oskrbujemo. Pojavijo se lahko črna listna pegavost in rja, pr-šice. Tudi pojav jutranje megle v avgustu lahko povzroči nastanek bolezni. mlji, se pomanjkanje vode pozna pri kakovosti plodov. Ljudje najpogosteje tožijo, da so letos kumare grenke. Rešitev je, da rastline v vrtu dovolj zalivamo, ob čemer moramo biti pozorni na to, da jih zalivamo redno. Letos je zemlja izredno izsušena. Kar zalijemo, rado površinsko odteče od sadike, ker zemlja vode ne sprejema. Če je možno, da zalivamo vsak dan, potem to počni-mo. Če že od začetka rastlin nismo zalivali dovolj, te niso mogle razviti dovolj razvejanega koreninskega sistema Zasaditev tedna Setveni koledar Jelka Oder, Polzela Čas za presajanje je do 4. ob 19. uri in od 18. od 10. ure. 3. ČE list 4. PE plod 5. SO plod 6. NE plod do 11. ure, od 12. ure korenina 7. PO korenina do 18. ure 8. TO korenina do 8. ure, od 18. ure cvet 9. SR cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. NAGRADNI NATEČAJ Najlepše balkonsko cvetje Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo zasaditev po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili skupaj z vašim imenom. Vaše predloge nam lahko pošiljate do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc. si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 28. septembra. Nagrade podarja Vrtnarstvo Toplak iz Celja. Vabljeni k sodelovanju! PODLISTEK / BUKVARNA 39 Tržaška knjiga -pesmi, zgodbe in pričevanja ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (3) Poroka Razumljivo je, da je nova poljedelska kultura v Spodnji Savinjski dolini vplivala tudi na mladega Frana Robleka, ki je bil navezan na zemljo in tehnično zelo nadarjen. Zato se je z vsem srcem posvetil hmeljarstvu, pri čemer je na študij tehnike moral zaradi prevzema domačije pozabiti. Sledila je korenita prenova domače hiše leta 1897 in poroka z Ano Zanier (18711928), hčerjo posestnika in veletrgovca Norberta Zamera, ki je bil v letih 1889-1896 župan v St. Pavlu pri Preboldu. Med letoma 1898 in 1915 se jima je rodilo sedem otrok, to so bili Marija (1898-1898), Zoran (18991906), Anica (1901-1976), Vera (1903-1985), Zdenka (1906-1999), Erika (19091999) in Sonja (1915-1993). Društveno življenje Mlad gospodar ni imel na skrbi samo vodenja lepe domačije, zanimalo ga je tudi (so)delovanje pri javnih dogajanjih, predvsem v občini in domačih društvih. Zaradi mnogih vrlin, bistrega duha, prirojene nadarjeno- sti, vsestranskega znanja, železne volje in čuta dolžnosti ter odgovornosti je prevzemal številne zadolžitve, ki jih je opravil z najboljšimi uspehi, naj je šlo za udejstvovanje na gospodarskem, socialnem ali političnem področju. Že leta 1887 je deloval kot tajnik in blagajnik (pozneje tudi kot predsednik) dirkalnega društva, ki je prirejalo konjske dirke na »žalski gmajni« ob Savinji in skrbelo za napredek konjereje, vendar je bil Ana Roblek, 1 # roj. Zanier www.kamra.si kamra glavni interes Roble-kovega premišljenega in nesebičnega dela namenjen hmeljarskim organizacijam Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Ana in Fran Roblek z otroki, od leve: Zoran, Zdenka, Anica (1904) ter zaščiti savinjskega hmelja in hmeljarstva. Se nadaljuje. KARMEN KREŽE, Medobčinska splošna knjižnica Žalec ALBUM S CELJSKEGA Ivanka Smola s knjižničarji na piranski Punti Ivanka Smola, rojena Kre-snik (stoji spredaj druga z desne), knjižničarka Mestne 8. septembra 1960. Izletniki so si ogledali tudi Koper, Izolo in Portorož. Ivanka Smo- knjižnici zaposlena od začetka leta 1949 do jeseni 1974 in nato vse do upokojitve v Ljubljanski banki. Prispevala Vanja Bertossi. Rubriko pripravlja: Domo- INFO: 03 426-17-36 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni ljudske knjižnice Celje, na la, mama lastnice prispevane znanski oddelek Osrednje spomini 20. st. skupinskem izletu v Piranu fotografije, je bila v celjski knjižnice Celje O čisto posebnem mestu Trst? Ko sem bil najstnik, je bilo to zame mesto kavbojk, ki jih takrat v Jugoslaviji nismo bili sposobni izdelati. Tako smo se množično vozili ponje v Trst z vlaki in avtobusi in to nakupovalci iz krajev vse do Kosova. Trst je seveda veliko več od kavbojk, česar takrat še nisem opazil. Poznal sem le pot od železniške postaje do tržnice Ponte Rosso, kjer je bilo Tržačane sram kupovati oblačila. Danes poznam na Tržaškem skoraj vsako vas. Od Rilkeje-ve pešpoti od devinskega gradu do izjemne doline Glinščice. Še več. Trst je v slovenski literaturi zelo pomembno mesto, saj so o njem pisali tudi najpomembnejši slovenski avtorji. Nič čudnega, saj je bil nekoč največje slovensko mesto. »V mestecu, ki je imelo do začetka osemnajstega stoletja malo več kot tri tisoč prebivalcev, so se skoraj vsi poznali med sabo,« je opisal nekdanji Trst domačin Boris Pahor. In Ivan Cankar je nekoč dejal, da je Ljubljana srce Slovenije in Trst predstavlja njena pljuča ... Za veliko Italijo je Trst po mojem opažanju v bistvu nepomembno mesto, a je za slovensko kulturo izjemnega pomena. To spoznamo seveda tudi v antologiji Tržaška knjiga, kjer so zbrani odlomki del tamkajšnjih slovenskih avtorjev, kot so Boris Pahor, Alojz Rebula, Igo Gruden in še marsikdo. Trst je prav tako prisoten v delih slovenskih avtorjev z naše strani današnje državne meje, vse od Franceta Prešerna, Janeza Vajkarda Valvasorja, Ivana Tavčarja, Josipa Jurčiča, Simona Gregorčiča, Antona Aškerca, Dragotina Ketteja, Otona Zupančiča, Vladimirja Bartola, Franceta Bevka in Srečka Kosovela do sodobnih avtorjev. »Da je Trst nekoč spadal pod Kranjsko, o tem sicer nočejo Tržačani dandanes nič slišati, da pa je to docela gotovo, hočem z nepobitni-mi dokazi očitno dokazati,« je o mestu v zalivu zapisal že Valvasor. V Trstu je živel in deloval tudi Janez Sve-tokriški, tam je bil Primož Trubar, v mestu je bil rojen baron Žiga Zois. Kot nas v Tržaški knjigi spominja Marija Pirjevec, je tudi prva slovenska posvetna povest Sreča v nesreči avtorja Janeza Ciglarja močno zasidrana prav v Trstu. Tudi Levstikov Martin Krpan je tihotapil sol iz Trsta na Kranjsko. »Lepa Vida je pri morji stala, / tam na prodi si plenice prala ...« je v svoji prepesnitvi stare balade zapisal že Prešeren. O lepi Vidi je nato napisal roman Josip Jurčič, njegovo prizorišče je okolica Devina pri Trstu. Tržaški zaliv je nekako preroško navdihnil še enega od velikih slovenskih avtorjev. »Ko v steno va-lovje usode vihar / ob me se zaganja; / a duh se ponosni ne uklanja: / Ti streti me moreš, potreti nikdar, usode sovražne besneči vihar!« je spesnil Gregorčič. Tržaški kras je v Nabreži-ni rodil svojega domačega poeta, Iga Grudna, ki je pozneje živel v Ljubljani. » ... iz Barkovlj, kjer moj jezik ne ugaša, ker izdajic dojile niso grudi, zajeda v Trst se kri in zemlja naša,« je potrdil pesnik Gruden. In Trst je zelo lepo mesto, na privlačni legi in poln bogatih palač iz avstro-ogrskega obdobja. »Kako lep je Trst, ako ga gledaš s spočitim, jasnim očesom, z neskaljeno tišino v duši, z neranjeno dušo!« je o mestu zapisal Srečko Kosovel, ki opisuje še danes skorajda spekta-kularno vožnjo s tramvajem iz Opčin v Trst, ki je daleč spodaj. S starinskim tramvajem, ki še vedno vozi in ki ga uporabljam - kot še marsikdo - raje, kot da bi po središču Trsta kot voznik iskal parkirno mesto. In prebivalci mesta so seveda nekaj posebnega. »Tržačan, Primorec, je svetovljan in daje prepotrebno dopolnilo slovenskemu človeku, da se ne bi skisal v svoji zaprtosti pred svetom in v strankarski prenapetosti,« je v Tržaški knjigi zapisana misel Antona Trstenjaka. BRANE JERANKO 40 BRALCI POROČEVALCI Diamantna poroka Antonije in Stanka Pušnika 7. julija je minilo natančno šest desetletij, odkar sta si v domači cerkvi večno zvestobo obljubila zakonca Antonija in Stanko Pušnik. Z namenom, da bi si zvestobo in ljubezen obljubila do konca svojih dni, sta v krogu najdražjih, domačih in prijateljev, obeležila pomemben jubilej - diamantno poroko. Že tretjič sta se sprehodila proti oltarju in si nadela poročna prstana ter obnovila poročne zaobljube. Cerkveni obred je vodil župnik Janko Ivančič. Slavje se je nadaljeva- lo na Turistični kmetiji Vozlič. Slavljenca sta doživela mnogo presenečenj, za kar sta neizmerno hvaležna. Antonija, rojena Kugler, se je rodila 28. februarja 1931 v Šmartnem v Rožni dolini, njen mož Stanko Pušnik je bil rojen 12. julija 1932 na Vrhu nad Laškim. Oba izhajata iz kmečke družine. Spoznala sta se leta 1956 v Celju, kamor sta hodila na delo. Med njima je kmalu preskočila iskrica ljubezni in julija 1957 sta jo v Celju kronala s poroko. Še isto leto se jima je rodila prva hči Tatjana, dve leti kasneje še druga hči Cveta. Hčeri sta si ustvarili svoji družini in starša razveselili z vnuki Lukom, Mihom in Jakom. V času njune poroke je bilo marsikaj drugače. V letih skupnega življenja sta prestala številne preizkušnje, a močna ljubezen in spoštovanje sta ostala. Vedno sta znala premagati vse ovire, kajti imela sta drug drugega, pri čemer sta si zaupala in se imela rada, kot se imata še danes. Zdaj si dneve krajšata z lažjimi hišnimi opravili, gledanjem televizije in s poslušanjem radia. Najbolj se razvese- lita obiska bližnjih, predvsem vnukov. Pravijo, da so praznovanja prijazne postaje v našem življenju in bolj kot podoživlja-mo njihovo vsebino, več nam pomenijo. In tudi nam ta vajin praznik veliko pomeni, saj se zavedamo, da le redkim uspe dočakati tako visok jubilej. Sta vzor, ki ponazarja, da je jesen življenja lahko lepa, bogata, osrečujoča in predvsem ljubeča. Naj vajini diamantni srci še dolgo bijeta drug za drugega in za nas! CVETKA DEREANI nuiiiuiuBII Plesna produkcija Mdance Pred časom smo bili ponovno priča odlični plesni predstavi Plesnorekreativnega studia Mdance. Na 8. plesni produkciji z naslovom Mdance summer party so se predstavili plesalci iz Velenja, s Polzele, iz Šmar-tnega ob Paki in z Dobrne. Tudi tokrat so pripravili pravo plesno poslastico in navdušili prav vse gledalce v Rdeči dvorani. Skoraj tisočglava množica je lahko uživala v plesnih nastopih hip hopa in street dancea, zumbe, break dan-cea in cheer dancea. Pripravili so jih plesalci od tretjega leta dalje. Pridno ustvarjajo tudi med poletnimi počitnicami na športno-plesnih taborih v Mojčini deželi. Za otroke od petega do dvanajstega leta so pripravili zanimive aktivnosti s področja plesa, športa, ustvarjanja, kuhanja in še mnogo več. Plesalci in plesni učitelji že komaj čakajo na naslednjo plesno sezono, ki se bo začela septembra, ko bodo ponovno vpisovali tudi nove člane. AP, foto: STAŠ ZUPANC Najboljši učenci pri županu V prostorih Občine Štore je župan Miran Jurko-šek 15. junija gostil devetošolce, ki so v šolskem letu 2016/17 dosegli najboljši učni rezultat. Učenci so prišli z razredničarkama in ravnateljico Mojco Rožman. Osnovno šolo so z odličnim uspehom končali Blažka Žnidar, Maj Lesjak, Klara Lubej, Vita Jurkošek, Daša Šlatau, Jan Korenjak, Timeja Kostrevc in Pia Popovič. Župan jim je za dosežen učni uspeh čestital in jim zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem izobraževanju. V znak spoštovanja zaradi truda pri učnih dosežkih je vsak prejel knjigo. NENA KOPINŠEK Folklorno društvo Šentjur v Bosni in Hercegovini Člani folklornega društva smo se 8. in 9. julija udeležili dveh mednarodnih folklornih prireditev v Bosni in Hercegovini. V soboto, 8. julija, smo nastopali v Lukavici na 11. mednarodnem festivalu folklore in sevdaha, v nedeljo pa v Klokotnici na 9. prikazu folklornega udejstvovanja in sevdaha. Gre za dve manjši mesti med Dobojem in Gračanico oziroma Tuzlo. To območje je prizadela tudi zadnja vojna v Bosni in Hercegovini, danes pa je v Federaciji BiH, čeprav ni daleč (ne)formalna meja med Federacijo BiH in Republiko srbsko. Nas tokrat niso zanimale politične razmere, ampak druženje z nastopajočimi skupinami, še posebej gostitelji. V soboto smo bili gostje kulturno-umetniškega društva iz Lukavice, nedeljsko prireditev Spreča 2017 pa je organizirala bošnjaška kulturna skupnost Preporod Doboj Vzhod. Prvi dan smo plesali delovne in praznične kozjanske plese, drugi dan pa zaradi obilice nastopajočih samo delovne plese. Občinstvo je pokazalo veliko navdušenje nad prikazanimi plesi in igrami. Nastopile so še folklorne skupine iz Bosne in Hercegovine, s Hrvaške, z Madžarske, iz Ukrajine in Turčije. Čeprav smo že vnaprej pričakovali lep sprejem pri domačinih, nas je njihovo gostoljubje prav navdušilo. Zato lahko z gotovostjo zatrdimo, da se bomo v te kraje še vrnili! Dr. ANTON POLŠAK BRALCI POROČEVALCI 41 Štorski veterani na izletu v Lendavi Na željo članov veteranske organizacije občine Štore smo se za letošnji izlet odločili, da bomo obiskali Lendavo. Prekmurje nudi veliko lepot in predvsem dobro hrano. Najprej smo se ustavili v ribiškem domu, kjer smo se okrepčali z okusnim prekmurskim bogračem. Štejemo si v izjemno čast in zadovoljstvo, da sta nas pričakala in pozdravila tudi predsednik veteranov Slovenije general Ladislav Lipič, ki je tudi častni občan občine Lendave, in praporščak major Jože Ladiha. Predsednik je med drugim opisal razvoj dogodkov v času osamosvojitvene vojne v tem delu Slovenije. Pot nas je vodila na stolp Vinarium, ki je v občini Lendava prava turistična atrakcija. Stolp je vreden ogleda, saj ponuja pogled na čudovito pokrajino Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Izlet smo zaključili nekoliko bliže domu, na turistični kmetiji pri Krošlovih v Kraberku pri Ločah. Čudovito vreme, odlična hrana in pijača ter lepote naše dežele in prešerno vzdušje so nas navdušili do te mere, da smo že zdaj sprejeli sklep, da bomo tudi drugo leto organizirali veteranski izlet. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranov občine Štore Priznanja za zvestobo Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje je pripravila slovesnost, na kateri je podelila priznanja parom, ki v letošnjem letu praznujejo petdeset oziroma šestdeset let zvestobe. Letos je bilo teh parov 63. Vse prisotne so pozdravili Jože Rebernak, predsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, Peter Dermol, podžupan Mestne občine Velenje, Darko Menih, župan Občine Šoštanj, in Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki. Za prijetno vzdušje so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje in Vingosi. V šaleško pokrajinsko zvezo je vključenih deset društev upokojencev skupaj s Klubom upokojencev Gorenje. Zveza se trudi zagotoviti človeku vredno višjo kakovost življenja oziroma vsaj spodobno življenje vsem upokojencem in starejšim ljudem. Aktivno sodeluje pri izpolnjevanju in izboljšanju pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. AP Planinci so zgodaj vstali Člani planinske sekcije Društva upokojencev Šentjur so kmalu po sončnem vzhodu odšli na avtobusno postajo v Šentjurju, kjer so bili dogovorjeni za izlet v planine. Po kratkem klepetu in spoznavanju je pripeljal avtobus Izletnika Celje. Odpeljali so se v smeri proti Dramljam. Na Selah sta se skupini pridružili še dve kandidatki, v Celju je vstopil še en sopotnik. Vožnjo so nadaljevali v lepo Savinjsko in Logarsko dolino in sicer proti obširnim gozdovom Menine planine. Tam rastejo predvsem iglavci, največ je smreke, macesna, nekaj je tudi borovcev. Višje je bilo več listavcev. Do vrha Menine planine je vodilo 15 kilometrov lepo urejene makadamske ceste. Do planinskega doma so se peljali le nekateri, ostali so izstopili v gozdu in nadaljevali peš po prijetni gozdni senci vse do doma. Ob poti so si ogledali kraško brezno Jespa in mnoge cvetoče rastline. Planote so bile v veliki meri v roza cvetju cvetočega rododendrona. Od lepo urejenega planinskega doma, za katerega skrbi PD Gornji Grad, so se po skupinah sprehodili na razgledni stolp Vivodnik (1.508 m), do kapelice Marije Snežne, jezera Biba in spomenika padlim borcem na Menini planini v letih 1941-1945. Po prijetnih sprehodih in uživanju planinskih lepot ter pogledov po okoliških vršacih so popoldne planino zapustili, kajti pot do doma je bila še dolga. Ob vrnitvi v dolino so si ogledali še skakalnico na Ljubnem ob Savinji, kjer dekleta dosegajo lepe uspehe, in ribogojnico tamkajšnje ribiške družine. IVAN STRAŽE Neobičajen paradižnik Vrtovi v teh dneh nudijo bogato ponudbo zelenjave vsem tistim, ki so skrbno negovali rastline in skrbeli za njihovo rast. Med primerki se najdejo tudi takšni, ki so manj običajnih oblik. Paradižnik z različnimi izrastki je zrasel na vrtu Alojza Srabočana v Šmar-tnem v Rožni dolini. Na fotografiji z neobičajnim pridelkom je njegova hči Anita. Foto: GrupA 42 BRALCI POROČEVALCI Nejc, 5 let, Tjaš, 7 let, in Žan, 10 let: Veliko smo ustvarjali, najbolj nam je bilo všeč v Aktivatorju, ko smo se igrali različne igre. Veselimo se naslednjih delavnic. Eva in Ana, 8 let: Na delavnicah nama je zelo všeč, obiskujeva jih že tretje leto. Všeč nama je bilo, da sva lahko plesali, se učili nemške in kitajske besede. Ob prijaznih in potrpežljivih animatorkah je dopoldne hitro minilo. Tajda, 7 let: Zelo mi je bila všeč delavnica, ko smo izdelali komarje in naredili naravni pršilec iz eteričnih olj. Spoznala sem nove prijatelje in se veliko novega naučila. r ; , ШшШФШШџл ШВ аШИ Počitnice so v polnem zamahu Čar poletnih počitnic je, da so otroci svobodni in neobremenjeni s šolskimi pravili. Za nekatere otroke je lahko pomanjkanje obveznosti tudi moteče, prenekateri v tem času ob-sedijo pred televizijskimi zasloni ali računalniki ter tako najlepši del leta preživijo nekakovostno. Pomembno je, da jim znamo pokazati, da so lahko prostočasne aktivnosti kreativne, igrive, poučne in nadvse zabavne. V tem duhu je v Ljudski univerzi Šentjur minil tudi prvi počitniški te- den. Mentorji so se tudi to leto potrudili in za otroke pripravili ustvarjalni program, ki je bil hkrati poučen, zabaven in raznolik. Razvijal je njihove sposobnosti in spodbujal zdrav razvoj. Otroške aktivnosti so izvajali brezplačno v okviru projekta Socio - večgene-racijski center. Prvi dan so otroci z akrilnimi barvami slikali vzorce na kamenčke. Tako je vsak kamen dobil novo podobo, s katero lahko služi kot obesek ali zgolj okrasek. Drugi dan je bil v duhu igrivih in poučnih didaktič- nih iger na prostem in v Aktivatorju - centru alternative in ustvarjalnosti, v sredo pa so izdelali komarčke in z izdelovanjem naravnih repelentov iz eteričnih olj napovedali boj proti nadležnemu mrčesu. V četrtek so odprli vrata za vse mlade plesne navdušence. Otroci so se ob ritmih glasbe sprostili, sestavili zanimivo koreografijo in se naučili novih plesnih korakov z mentorico Saro Tamše. Še posebej je bila obiskana petkova delavnica, kje so pod vodstvom Nine Drame na igriv in za- baven način osvajali nemške besede, se naučili kitajsko pesmico in na koncu sprostili svojo energijo na igrišču šentjurskega športnega parka. Otroško druženje bodo v Ljudski univerzi Šentjur ponovili še od 21. do 25. avgusta. Do takrat pa se naužijte vsega, kar imate radi, kar vam bogati vsakdan in življenje. Mali princ je rekel: »Včasih ni slabo, če svoje delo odložimo za nekaj časa.« Naj v tem duhu mine tudi vaš čas poletnih počitnic. MT 26. srečanje šoferjev in avtomehanikov na Rogli V nedeljo, 23. julija, je bilo že 26. srečanje šoferjev in avtomehanikov Republike Slovenije. Tudi tokrat sta bila organizatorja prireditve Združenje šoferjev in avtomehanikov Zreče in celjska regija združenja šoferjev in avtomehanikov. V tem letu pa se je kot soorganizatorka prireditve pridružila tudi Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. To dokazuje, da ima prireditev velik pomen za širše območje regije in celotno Slovenijo. Takšno srečanje in druženje stanovske organizacije šoferjev ter avtomehanikov sta v času, v katerem živimo, dobrodošla in hkrati pomembna. To je ena od priložnosti, da se vsi, ki so kakorkoli povezani s prevozništvom in z vzdrževanjem vozil, srečajo, se pogovorijo, si izmenjajo izkušnje in se nenazadnje malo poveselijo v prijetnem vzdušju ter prijetni naravi Rogle. Uradni del prireditve se je začel s povorko starodobnih vozil. Sledila so motorna kolesa društva Gold wing in nato vlečna vozila prevoznikov iz Zreč, s Stranic in iz Slovenskih Konjic. V nadaljevanju je sledila povorka ešalonov članov in članic združenja šoferjev in avtomehanikov. Spremljala jih je godba na pihala. Povorka članov se je končala s prihodom na prireditveni prostor pod šotorom. Sledilo je poročilo poveljnika parade predsedniku ZŠAM Alešu Ko-cjančiču. Omenil sem že, da je bila prireditev nacionalnega pomena, saj so se vabilu odzvali tudi predstavniki določenih ustanov. Tako so člane in članice ZŠAM nagovorili predsednik ZŠAM Aleš Ko-cjančič, podžupan Občine Zreče Drago Šešerko, podpredsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Mirt in direktor Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa mag. Igor Velov. Slavnostni nagovor je imel državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek. Da je bila prireditev tudi preventivno naravnana, so poskrbeli predstavniki agencije za varnost prometa s prikazovanjem simulacije dogodkov v prometu. Obiskovalci so lahko preizkusili simulacijo merjenja odzivnega časa na napravi Stopko. Preizkusili so lahko svoje ravnotežje z uporabo t. i. »alko očal«. Preizkusili so lahko simulacijo trka vozila na simulatorju Zaletavček. Na tehtnicah so lahko preizkusili naletno težo, ki nam pokaže, koliko smo pri različni hitrosti (30/50/90 km/h) v trenutku trka (v zid, brez deformacij in krčenja pločevine) dejansko težki oziroma kakšne so sile, ki delujejo na človeka ob trku. Torej lahko rečemo, da je bil dogodek posvečen tako društvenemu namenu, to je druženju članov, kot tudi spoznavanju vloge vzgoje in preventive v cestnem prometu. Seveda se je po uradnem delu srečanje slovenskih šoferjev nadaljevalo v pozno popoldne v družbi ansambla Mladi upi. ROMAN KRAJNC Pol stoletja gasilcev na Kalobju Pred dnevi so z večjo slovesnostjo petdeset let delovanja obeležili tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Kalo-bje. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in zahvale tistim, ki so v zadnjem času pustili še poseben pečat. Med slednjimi je tudi dramska skupina Ljubitelji svobodnega humorja, ki je v dveh sezonah pripravila izjemno odmevni in dobro obiskani humoristični predstavi. Izkupiček je namenila domačim gasilcem. Tudi po njeni zaslugi je v gasilskem domu na Kalobju odslej vgrajen defibrilator. Pol stoletja so tamkajšnji gasilci obeležili tudi s priložnostnim zbornikom, obnovljenim gasilskim domom in veliko veselico. SO BRALCI POROČEVALCI 43 Lokarski gasilci s kolesi v Kirschhausen ob tridesetletnici sodelovanja Konec maja se je šest gasilcev iz PGD Lokarje, ki jim je sledilo spremljevalno vozilo, odpravilo na 930 kilometrov dolgo kolesarsko pot do pobratenega gasilskega društva Kirschhausen, s katerim sodelujemo že trideset let. Pred tremi desetletji smo se odpravili na pot z zastavo 101. Takrat smo prevzeli gasilsko vozilo Unimog, ki ga je kupil naš rojak Franc Rančigaj. Naše sodelovanje je ves čas na visoki ravni. Vsako leto nas gasilci iz Kirschhausna obiščejo v času naše osrednje prireditve, ki je tradicionalno v začetku avgusta. Letošnje kolesarjenje smo razporedili na sedem dni in pol. Vsak dan smo prekolesa-rili približno 125 kilometrov (največ 160 in najmanj 80 kilometrov na dan). Na poti smo premagali tudi 9.800 višinskih metrov. Pot nas je vodila skozi Dravograd, Lavamund, Gnesau, Tura-racher Hohe, Obertauern (dva gorska prelaza, več kot 1.700 m). Sledil je spust do Salzburga. Četrti dan vožnje smo imeli tudi nekaj »gumi defektov«, ki smo jih rutinsko odpravili. Sledila je vožnja ob reki Salzach, kjer smo prečkali državno mejo in prišli v Nemčijo. Kolesarili smo ob reki Muri in reki Salzach, prečkali reko Inn in nadaljevali ob Donavi. Naslednje dni smo kolesarili predvsem po ravninskih predelih Nemčije z manjšimi vzponi in spusti, toda veter nam je vedno pihal v prsi, kar je rahlo oteže-valo vožnjo. Na poti smo si ogledovali lepote avstrijskih in nemških pokrajin. Za zadnji dan kolesarjenja nam je ostalo še 50 kilometrov poti. Vsi smo že nestrpno pričakovali prvo srečanje z gasilci iz Kirschhausna. Nasproti so nam prišli približno deset kilometrov pred ciljem. Prišli so predvsem tisti gasilci, ki so bili pred dvema letoma s kolesom v Lokarjih. Na poti v Slovenijo so v desetih dneh pre-kolesarili 1.050 kilometrov. Sledila sta stisk rok in manjše okrepčilo. Od tam smo skupaj kolesarili do mestne hiše v Heppenheimu, kjer je sledilo skupinsko fotografiranje. Do gasilskega doma je ostalo še pet kilometrov vožnje. Z gasilci iz Kirschhausna smo se do cilja peljali v strnjeni koloni »po gasilsko«. Pri gasilskem domu je sledil svečan sprejem z njihovo godbo na pihala, vodnimi zavesami in ognjemetom. Kolesarske poti, po katerih smo se vozili, so bile asfaltirane, makadamske in gozdne ceste. V času kolesarjenja je bilo vreme prve tri dni sončno. Na prelazu Obertauern je rahlo rosilo, zunanja temperatura je bila dve stopinji Celzija, kar je nakazovalo na skoraj zimsko vreme. Naslednje dni je bilo spet sončno in ugodno za kolesarjenje. Ob našem prihodu h gasilskemu domu v Kirschhausnu so bili tam tudi lokarski gasilci, ki so se pripeljali z avtobusom, da bi skupaj obeležili tridesetletno prijateljsko sodelovanje. V popoldanskem času je bil sprejem pri županu mesta Heppenheim. Ob tej priložnosti smo se vpisali v zlato knjigo mesta. Naslednji dan smo imeli oglede po njihovih bližnjih krajih. Sledila sta nedelja in slovo od prijateljev s povabilom, da nas čim prej obiščejo v Sloveniji. Naše kolesarsko potovanje se je končalo brez telesnih poškodb, izjema je bilo le nekaj bolečin v mišicah in nogah. Hvala vsem tistim, ki ste nam omogočili nepozabno in zgodovinsko kolesarsko odpravo. JANKO PUŠNIK, PGD Lokarje Malteška poroka na gradu Komenda Člani Turističnega društva občine Polzela so v sodelovanju z malteško konjenico Polzela in Kulturno-glasbe-nim društvom Cecilija četrto soboto v juliju že osmič organizirali malteško poroko. S tem želijo na svoj način spodbuditi mlade, ki se odločajo za skupno življenje, da to storijo na posebej slovesen način. Ženin in nevesta Uroš Riz-man in Lilijana Rizman iz Svetega Lovrenca v občini Prebold ter njuni priči, ki so bili ogrnjeni v posebna malteška ogrinjala, so se na grad Komenda pripeljali s kočijo v spremstvu malteške konje- nice. Številne, ki so se poleg ženina, neveste, prič in ostalih svatov zbrali pred gradom, je v imenu Turističnega društva občine Polzela pozdravil podžupan Igor Pungartnik in mladoporočencema zaželel, »da bi na vajinem ognjišču vedno žarel ogenj ljubezni in medsebojnega spoštovanja«. Obred poroke sta opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in matičarka Darja Felicijan. Malteški vitez Stanko Novak je mladoporočencema Urošu in Liljani izročil posebno listino, ki potrjuje njuno obljubo, da bosta odslej v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabosti, ki jih predstavlja osem krakov malteškega križa, to so bolezen, zapuščenost, brezdom- stvo, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodu-šnost in nevera. Dogodek so popestrili člani KUD Galijarda iz Celja, ki so pod mogočno platano na dvorišču gradu Komenda zaplesali nekaj srednjeveških plesov. TONE TAVČAR 44 AKCIJA - Tina Božič iz Maribora nam je poslala fotografijo Afre pasme češkoslovaški volčjak, z mladičkom. Fotografija je bila po besedah avtorice posneta leta 2012 pri Kamniku. Poletni fotonatečaj V finale gre tale fotografija Biba avtorice Štefke Lugarič. X Živalski fotonatečaj Glasujem za fotografijo, na kateri je / sta: a) Afra z mladičem b) Rex c) Teemo IME IN PRIIMEK NASLOV Prejšnji teden je največ glasov bralcev in uredništva zbrala fotografija, na kateri je bil Bibo. S tem se je uvrstila v finalni del natečaja, ki bo konec poletja. Pred vami pa so tri nove fotografije. Glasujte za tisto, ki vam je najbolj všeč. Tudi trud enega od vas bomo nagradili s hišnim darilom. Izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vsi, ki še niste poslali fotografije svojega ljubljenčka, lahko to še storite, saj bomo vsak teden izbrali tri najbolj zanimive, na katerih ste ujeli zanimive trenutke s svojimi živalskimi ljubljenčki. V poletnih mesecih jih bomo objavljali v Novem tedniku in na koncu nagradili tistega, ki bo zbral največ glasov bralcev in naše uredniške komisije. Fotografije naj bodo čim večje - vsaj 300 kb. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Klasične fotografije nam lahko pošljete tudi po navadni pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pripišite svoje podatke in kratek opis, kaj oziroma kdo je na fotografiji in kje je ta nastala. Med prejetimi kuponi smo izžrebali tistega, ki ga je poslala Marta Pustoslem-šek iz Mozirja. Prejela bo hišno darilo. Nia Smole je takole ujela v objektiv Rexa pri babici in dedku na Ljubečni. Teemo gobari, nam je napisala naša bralka Jasna. Tri nagrade bo na koncu finalnega dela natečaja podarilo podjetje Zip Ogrizek, Matej Do-bovičnik, s. p. (spletna trgovina za male živali - www.chicopee.si), in sicer darilne bone v vrednosti 40, 30 in 20 evrov. novi tednik ŽIVALSKI SVET 45 Kako poskrbimo za živali na potovanju? Mnogi lastniki hišnih ljubljenčkov so pred dopustom v zadregi, ali naj jih vzamejo s seboj, prepustijo v varstvo sorodnikom ali prijateljem ali poiščejo kakšno drugo rešitev. Niso redki tisti, ki se pred dopustom ljubljenčku celo odrečejo, ker ne vedo, kako poskrbeti zanj. Vendar ga lahko vzamejo tudi s seboj. Če želite svojega psa odpeljati s seboj na dopust na Hrvaško, mora biti žival označena z mikročipom (lahko tudi s tetovirano številko, če je bila ta vteto-virana pred 3. julijem 2011 in je jasno čitljiva), veljavno mora biti cepljena proti steklini, poleg tega mora imeti evropski potni list za hišne živali, ki ga izda pooblaščeni veterinar v Evropski uniji. V potnem listu morajo biti vpisani zahtevani podatki o psu, lastniku in opravljenem cepljenju proti steklini. Podobno se morate pripraviti, če potujete v Italijo ali Avstrijo. Do odstopanj lahko pride pri cepljenju proti steklini za mlade živali, pri katerem Avstrija, Slovenija in Hrvaška še naredijo izjemo, medtem ko mora biti v Italiji vsaka žival veljavno cepljena. Če potujete v bolj oddaljene države, preverite pri svojem veterinarju, ali so potrebna še dodatna cepljenja. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sek- torja za zdravje in dobrobit živali pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, svetuje, da se pozanimate, kako se lahko vrnete domov, saj se takrat večkrat lahko zaplete in so potrebna kakšna dodatna cepljenja. To lahko preverite na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali se posvetujete s svojim veterinarjem. Razlogi za pregretje živali in prva pomoč Na poti na dopust ali na potovanju ni vroče samo nam, ampak tudi kosmatincem. Pri mačkah in psih je najpomembnejši način oddajanja toplote z izhlapevanjem. Hitro in plitko dihanje (sopenje) omogoča živalim odvajanje toplote preko sluznic zgornjih dihalnih poti. Ko so izpostavljene zelo visokim temperaturam, lahko pride do resnih zdravstvenih težav živali. Do nenadnega pregretja živali lahko pride zaradi toplotnega udara ali pregretja zaradi fizične aktivnosti. Znaki toplotnega udara so pospešen in šibak srčni utrip, oteženo dihanje, modrikaste vidne sluznice, povišana telesna temperatura (med 41 in 43 stopinjami Celzija), drhtenje, krči, opletajoča hoja, nezavest ali celo Nekaj napotkov, če boste živali vzeli s seboj na dopust pogin. Prva pomoč ob vročinskem udaru je, da žival nemudoma premaknete v zračen prostor ali senco in jo začnete ohlajati z vodo, pri čemer mora imeti glavo dvignjeno, nato je treba poiskati najbližjo veterinarsko pomoč, kot so povedali pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pred potovanjem Mag. Breda Hrovatin je povedala, da morate, preden odpotujete, preveriti, ali so tam, kamor potujete, živali dobrodošle ali ne. Zelo pomembno je, da preverite tudi, ali je treba izpolniti še katere dodatne pogoje za bivanje z živaljo na počitniškem kraju. Smiselno je tudi, da preverite, ali je tam dostopna hrana, ki jo uživa vaša žival, ali pa jo morate prinesti s sabo. Pomembno je, kot je povedala mag. Breda Hro-vatin, da poskrbite, da imajo živali svoje predmete, igrače, odeje, da se lažje privadijo na novo okolje. Če ima vaša žival posebne zdravstvene težave ali je okolje bolj specifično, se za nasvete obrnite na svojega veterinarja. Preventiva pred vročino na potovanju Hrovatinova svetuje, da potovanje prilagodite živali. Živalim med vožnjo ponudite vodo in jih nikoli ne puščajte samih v vročem avtomobilu. Če potujete v bolj oddaljene države, preverite, ali so potrebna dodatna cepljenja. »Če imate v avtomobilu klimatsko napravo, jo uporabite. Če je nimate, raje potujte ponoči oziroma ko niso tako visoke temperature,« svetuje mag. Breda Hrovatin. Večkrat se je treba tudi ustaviti, da se lahko žival sprehodi in da vozilo prezračite. Živalim med vožnjo ponudite tudi vodo. Preverite tudi, kje so zastoji, da se pripravite na morebitno čakanje in tako poskrbite za dovolj tekočine zase in za svojega štirino-žnega prijatelja. Hrovatinova poudarja, naj bo med dopu-stovanjem živalim vedno na voljo sveža pitna voda, omogočite jim dostop do sence in hladnejših mest, nikoli jih ne puščajte v zaprtem parkiranem avtomobilu, sprehode in druge fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure. Omogočite jim tudi ohladitev v morju, jezerih ali rekah. Posebno pozornost je treba nameniti pasmam psov s kratkim gobcem, ki imajo zaradi teh značilnosti težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme je še posebej priporočljivo hladiti z vodo. KLARA PODERGAJS Foto: arhiv NT C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266. marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si ODKI DNEVJ etka ob 18.30 in 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 46 RAZVEDRILO Fešta Janez iz Gorenjske se je preselil v Laško, kjer mu je večkrat prišlo na uho, kakšni skopuhi so Gorenjci. Ta mit je želel na vsak način razbiti, zato je ob svojem rojstnem dnevu šel od soseda do soseda in jih vabil na fešto. Vsakemu posebej je naročil, da morajo priti vsi naenkrat, da njegovemu psu ne bo treba dvakrat lajati. V šoli Tine veselo vriska: »Gospa učiteljica, dobil sem brata!« Ta ga najprej zamišljeno gleda, nato vpraša: »Ali ni tvoj oče že leto dni v tujini?« »Ja, ampak pogosto piše!« Šali je prispevala Milka Se-lič iz Gorice pri Slivnici. Harmonika V glasbeni šoli vpraša učitelj Štefana, kateri instrument je najstarejši. »Harmonika!« izstreli Štefan. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Učitelj ga vpraša: »Po čem to sklepaš?« Štefan: »Ker je najbolj zgu-bana!« Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Gre ji na bolje Učiteljica ve, da je Ja-nezkova mama bolna. Pozanima se, kako je z njo. »Počasi ji gre na bolje,« pravi Janezek. »Mene je včeraj že pretepla, za očeta pa ima še premalo moči.« Vozniški izpit Mujo je opravljal vozniški izpit. Ko se je vrnil domov, ga je Haso vprašal: »Mujo, si naredil izpit?« »Ne vem še. Izvedel bom, ko se inštruktor in izpitnik vrneta iz bolnišnice.« Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. m Atomska bomba Mama je legla Obstajata dve vrsti voznikov: 1. Hitro moram na bencinsko črpalko. Vroče je, nocoj bom spal pri odprtem oknu. 1/3 T E F 2. Ni še panike, poznam svoj avto. m I h Všeč mi je ■ Komentiraj Л Deli z ostalimi O 27 komarjem je všeč tvoje sporočilo. SUTOHU IbS REŠITEV SUDOKU 267 7 3 2 4 5 1 6 8 9 5 8 4 9 6 3 7 2 1 1 9 6 7 2 8 4 3 5 2 6 3 1 7 4 9 5 8 9 5 1 3 8 6 2 7 4 4 7 8 5 9 2 3 1 6 3 4 7 8 1 9 5 6 2 6 1 9 2 3 5 8 4 7 8 2 5 6 4 7 1 9 3 3 2 1 4 3 8 9 3 8 1 7 6 8 9 9 5 1 7 8 2 4 3 9 5 4 6 Ko te v vročini zmrazi Ta vročina je peklenska. Vpliva na vse. Še sama nase sem jezna, ker je tako vroče. Ne vem, kam naj se dam, kam naj se postavim, kje naj se ohladim tako, kot je treba. In zaradi tega sem ves čas našpičena in kot nalašč ves čas pripravljena, da se lahko zaradi vročine skregam s komerkoli, če je treba. In to je dobro, sem ugotovila. Ker če se s kom sprem, me po telesu kar zmrazi. Od glave do pet. Se mi zdi, da se mi telo v nekaj sekundah ohladi. Zato sem se odločila, da se bom v teh vročih dneh pogosto prepirala. V službi sem se že. Sprva se naredim, kot da nimam dovolj dela, s čimer dosežem, da mi nekdo naloži še nek opravek. Takrat vzrojim, osebku povem vse, kar mu gre, in me - prijetno zmrazi. Več kot je zmerljivk in psovk, bolj me zmrazi in večji hlad občutim. Doma ni nič drugače. Če je koš poln smeti in če je dom nepospravljen, se sprem s prvim članom družine, ki pač pride mimo. V tistem trenutku poskušam našteti vse, kar je narobe, ker dlje kot prepir traja, daljša je stopnja občutka mrazenja. Ampak potem razmišljam dalje. Tuhtam, koga bi bilo dobro v tej vročini še nadreti. Da pač še izkoristim priložnost. Vem, uradnike, ki so tako počasni, kot da je zanje tudi pozimi poletje. Ampak ne gre vedno. Ker imajo v svojih pisarnah in uradih klimo in če pridem tja, mi ni vroče. Storim pa to po telefonu. Tako sem oni dan, ko je bilo 34 stopinj, to storila neki davčni uradnici, ker sem domov dobila opomin. Saj ni bila ona osebno nič kriva, ker jaz nisem pravočasno plačala položnice, »fasala« jih je zgolj zaradi tega, ker je pač tistega toplega dne dvignila telefonsko slušalko, meni pa je bilo vroče in sem potrebovala občutek mrazenja. Promet je zgodba zase. Pravi poligon za zmrazitev, vam rečem! V službo se zdaj nalašč vozim s kolesom, ker se mi zdi, da se kot kolesarka lahko zderem večkrat. Zato pač, ker vozniki res niso pozorni na kolesarje. Kažem jim sredinca, zdiram se nanje na ves glas in ob tem doživljam blaženost zmrazitve. Kdaj pa kdaj grem tudi peš, a takrat nekih situacij, ki terjajo mojo jezo, ravno ni. Si pa rada takrat naročim taksi, ker taksisti pogosto kršijo pravila in je to razlog, da jim jih napojem kar v vozilu. Če pa hodim in vidim kakšno policijsko patruljo, pristopim in si olajšam jezo do policistov za vse dogodke, ki se jih spomnim in so v meni izzvali jezo. Politika mi do zdaj na cesti še ni uspelo srečati. To bi bilo še veselo. Se mi zdi, da bi takrat doživela celo podhladitev v tej vročini, ko bi ga nadirala! Skratka, ta teden bo pestro. Mimogrede, klime ne uporabljam, ker je pravzaprav niti nimam. Sem privrženka ventilatorja in bi ga tudi uporabljala, če se ne bi pokvaril. Ampak bolj kot stresam jezo naokoli in me ob tem mrazi, bolj ugotavljam, da ta vročina v resnici name deluje blagodejno... VROČA Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka STARO-EGIPČANSKI BOG ZUNANJA PODOBA (ANG.) 4. IN 10. ČRKA SLOVENSKI MODNI OBLIKOVALEC HRANITELJ NEMARNA ŽENSKA (EKSPR.) TELICA (LJUBK.) JED IZ IKER DLAKA NAD OČESOM NAJDALJŠA SLOVENSKA REKA KITAJSKI FILOZOF (LAO) SLOVENSKI KIPAR (PETER) KONJ RJAVE BARVE SLOVENSKA PESNICA NOVY ELEKTRIČAR (REDKO) TOVARNA V ŽELEZNIKIH 10 13 ČLOVEKU PODOBNA OPICA ZAHODNO-AFRIŠKA DRŽAVA ŽIVAHNO DOGAJANJE DEL TENIŠKE IGRE VEDA O ATOMIH SEKIRA ZA TESANJE GLED. UMET. PLES AGAVI PODOBNA RASTLINA ZAGREBŠKI NOGOMETNI KLUB TELOVADNO ORODJE OBLAČILO DUHOVNIKOV NEPREVOD-NIK TONE NOVAK RAZTOPINA NATRIJ. TIOSULFATA KRANJČEVO DELO POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE BRITANSKI PISATELJ (GEORGE) PRIPADNICA ILIROV AMERIŠKA ZNAMKA TISKALNIKOV 15 SAMOSTAN PRI BITOU TRAVNIK OB VODI SLOVENSKI REŽISER (BORIS) KRMNA PESA (NAR.) ŠTRAJK JUŽNOAMERIŠKI RASTLINSKI STRUP PRIHOD V GOSTE PREBIVALKA DANSKE VELIKA MORSKA RIBA SLOVENSKI GRAFIK JUSTIN GR. MITOL. 3 REKA STROK. ZA ORTODON-TIJO IZRASTEK V USTIH PRIPADNICE AVAROV RUBIDIJ VOTEL KOVINSKI PREDMET SOSEDNJI ČRKI EMIL NOLDE ŠVEDSKA GLASBENA SKUPINA GLAS PRI KOLCANJU SLOVENSKA PEVKA RUPEL Nagradni razpis 1. nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majica NT&RC 2. nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Ć2S*f. Revija, ki vas skozi jf A križanke in zanimivosti ■itfV*^ popelje v različne 1 Ж » V* dežele sveta. ISSWiv» \ P Norveška obala ж ЈЗг W ^^ je dovolj dolga, da bi i f T ^Г" lahko dvainpolkrat Ц « ' obkrožila svet. ' sKwjs1 Л Oven Bik Rak Lev Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. avgusta. Geslo iz številke 30: Poleti so najlepša jutra. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majico NT&RC prejme: Ivanka Čede iz Petrovč. 2. nagrado, Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme: Martina Mastnak iz Grobelna. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Jože Hrastnik iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Tehtni ca Zaradi Sonca v ognjenem znamenju boste v tem obdobju nekoliko raztreseni, močno se bo pojavljala želja po ureditvi vseh nedokončanih zadev iz preteklosti. Vaš vladar biva v znamenju leva, zato bo močna in ognjena energija prisotna na vsakem koraku,, ki ga boste naredili. Obeta se vam napredovanje, moči in energije boste imeli veliko na zalogi. Jupiter vaš še naprej ščiti in vam prinaša lepe okoliščine. Ure luninega mrka bodo lahko nekoliko stresne, energija se bo sredi tedna umirila in ponovno boste v svoji stari koži. Bodite pozorni na kakšno dobro idejo, lahko vam koristi predvsem na delovnem področju. Vaša vladarica v znamenju raka deluje predvsem močneje na preteklost, zato boste uravnavali nekatere zadeve, ki so ostale nedokončane. Bivanje Sonca in Marsa v levu vpliva na vas tako, da imate povečano energijo. Nujno je, da jo porabite in si točno določite prednosti pri delovanju. Nemir lahko slabo vpliva na vaše psihično počutje, zato poskrbite za sprostitev in ljubezen. Vaša vladarica biva v znamenju raka, pomagala vam bo, da boste čudovito uskladili vsa nasprotja, poskrbeli boste, da se bo partner ob vas počutil ljubljeno in varno. škorpijon Dvojčka Bolj kot običajno se lahko pojavita nezadovoljstvo in želja po napredovanju. Določiti je treba točne strategije in urediti zmešnjave. Vaš vladar Merkur biva v znamenju device in še teden dni bo direkten. Uredite vse zadeve, ki stojijo na stranskem tiru. Energije boste imeli veliko, zato je del namenite tudi čustvenemu področju, obeta se vam nekaj lepih in romantičnih trenutkov. Jupiter počasi prehaja v vaše znamenje, zato se boste umirili in si določili cilje, ki jih boste tudi uresničili v naslednjem obdobju. Pred vami je leto, v katerem boste napredovali in izkusili srečo tudi na zasebnem področju. Svetujemo vam previdnost zaradi vpliva luninega mrka, a nikar si po nepotrebnem ne delajte skrbi, bodite taktni tudi pri medsebojnih odnosih. Strel ec Saturn še vedno biva v vašem znamenju. V naslednjem obdobju vam bo dal nov zagon. Zadeve se bodo odvijale v želene smeri, od energije boste prekipevali in zadovoljno zrli v nove dni. Lekcije, ki ste jih zaradi njegovega delovanja osvojili, niso bile najlažje, a so bile nujne, da ste lahko zaživeli v skladu s seboj. Obeta se vam krajše potovanje. Lunin mrk 7. avgusta vam lahko prinese kar velike spremembe. Nemir bo povečan, povečana bo tudi želja po napredovanju. Bivanje Marsa v znamenju leva vam bo pomagalo, da bo počutje stabilno, pri čemer boste izžarevali prav posebno energijo. Izkoristite jo na ljubezenskem področju, saj bo strast močno povečana. Venera v raku bo povečala vašo čutnost. Kozorog Kar nekaj usodnih zapletov je obarvalo vaše življenje, čas je, da postavite zadeve na pravo mesto. Več pozornosti namenite temu, kaj želite, predvsem v medsebojnih odnosih. Venera v neugodnem položaju z vašim znamenjem opozarja na napetosti, težko boste pozabili nekoga, težko stopili korak naprej. V času luninega mrka ne silite z glavo skoz zid. Srečanje Sonca in Lune in kasnejši lunin mrk pomenita, da morate vključiti vse varnostne mehanizme. Dobre okoliščine vam bodo pomagale, da boste usklajevali nasprotja, vendar kljub temu delujte preventivno. Bivanje Sonca in Marsa v vašem znamenju bo kot naročeno za napredovanje, zato vas v tem času ne bo moglo nič ustaviti. Od energije in zanosa boste kar prekipevali, zato se vam sreča obeta tudi na ljubezenskem področju. Vodnar Opozicija Sonca in Marsa sicer daje povečano moč in energijo, vendar prinaša s seboj tudi napetosti in stres. Ukvarjajte se s praktičnimi zadevami in ne lebdite na oblaku sreče. V tem času je nujno, da se prizemljite. Na to vas opozarjajo tudi nadrejeni, zato bodite pazljivi na delovnem področju. Ta teden uredite neko zadevo, ki vas skrbi že dlje časa. Devica Dnevi bodo odlični za nabiranje novih moči. Previdnost ne bo odveč v času prazne lune in luninega mrka. Energija lahko upade, pojavijo se lahko kakšni strahovi, na katere nimate neposrednega vpliva. Ko bo mrk minil, se bosta ponovno vrnila dobra volja in optimizem. Slednjega uporabite na ljubezenskem področju, saj je čas, da naredite korak naprej. Ribi Venera lahko povzroči, da boste trmasti in nepopustljivi. V ljubezni se vam nasmiha sreča, le obrniti jo morate na pravo stran. V času luninega mrka se izogibajte resnejšim odločitvam, saj lahko negativno vplivajo na vsa področja vašega življenja. Vaš vladar je v retrogradnem gibanju in prinaša potrebo, da postavite zadeve na svoje pravo mesto. Kanaro d.o.o., LjubjjaTTci Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 18 4 5 8 6 16 9 48 RUMENA STRAN Živahno dogajanje na evropskem prvenstvu Rokometni turnir najboljših mladink stare celine se preveša v zadnji del. Preostajajo še zaključni boji. Tujih navijačev je vedno več, naši, domači, pa so razočarani z učinkom slovenskih igralk. Foto: SHERPA »Kako je kaj s kolenom?« je bilo vprašanje, ki sta ga drug drugemu zastavila Barbara Gorski, bivša vratarka celjskega kluba, zdaj zadolžena za šport pri MOC, in Sebastjan Oblak, ki je igral za Celje, zdaj pa je trener rokometašic Z dežele. Pred skoraj dvema desetletjema sta namreč v Zrečah skupaj preživela štirinajstdnevno rehabilitacijo po operacijah njunih kolen. Milan Zupančič, strasten ljubitelj športa in pred časom tudi velik podpornik, predvsem celjskega rokometa, pri svojih 86 letih (in pol!) še vedno rad obiskuje tekme. Bivši predsednik jugoslovanske in slovenske zveze ter tudi celjskega kluba se je v pogovor zapletel z bivšo sodelavko pri Cetisu Barbaro Germ. Nekoč celjska košarkarica ima hčer, zaljubljeno v rokomet, in zdaj seveda »mora« obiskovati tudi rokometne tekme. Vodja prostovoljcev na EP je Dragana Ju-supović. Mlada dekleta in fante je vodila ter usmerjala že pred dvema letoma na mladinskem EP za košarkarice, prav tako v dvoranah Zlatorog in Golovec. Na fotografiji z njo nista prostovoljca, marveč izkušena rokometna »mačka«, ki sta sodila na olimpijskih igrah. Janko Požežnik (levo), ki je včeraj praznoval 57. rojstni dan, je član organizacijskega komiteja EP, Darko Repenšek pa je na prvenstvu delegat Evropske rokometne zveze. Na prvi pogled je Celjan Dani Džumić kot hokejski vratar. Ko si nadene še zgornji del kostuma, pa se prelevi v mačko Meto, maskoto Rokometne zveze Slovenije. Po desetletju jo je obudil Goran Cvijič, generalni sekretar zveze, bivši novinar časopisa Ekipa, ki je pozorno spremljal tudi pohod celjskih rokometa-šev na evropski vrh. Džumić je že vajen podobnih vlog, saj je nosil maskoti NK Celje in RK Celje Pivovarna Laško. Lepo darilo ruske delegacije Pred celjsko stolnico so rusko delegacijo pričakovali tudi številni katoliški duhovniki in redovniki ter redovnice s Celjskega. Za rusko delegacijo je bilo treba reči, da ni bila ravno točna, kot bi bila recimo kakšna švicarska ali nemška, saj je srečanje v celjski stolnici kar lepo zamudila. Zaradi kosila. Čakanje nanjo je seveda pomenilo priložnost za različne pomenke med duhovniki. Kaj tako zelo smešnega je pripovedoval celjski opat Marjan Jezernik župniku celjske župnije sv. Duha Srečku Hrenu, nismo uspeli slišati. Očitno je bilo toliko zanimivo, da je pogovoru prisluhnil vedno resen pater dr. Metod Benedik iz celjske kapucinske župnije, dolgoletni profesor ljubljanske teološke fakultete. Salezijanskega duhovnika Slavka Pajka s Hudinje pa ta pogovor očitno ni pritegnil (na fotografiji so od leve proti desni). Ko pridemo kam na obisk, po stari navadi obiskovanega obdarimo. Morda je to za slovansko dušo še posebej izrazito. In tako je bilo tudi ob obisku ruskega pravoslavnega metropolita Pavla iz daljne Sibirije, ki je v Sloveniji zastopal celotno rusko pravoslavno cerkev. Pred njegovim uradnim prihodom v Celje je celjski škof dr. Stanislav Lipovšek takole predstavil zbranim čakajočim zelo lepo darilo delegacije iz Rusije. Napol v šali je pripomnil, da bi ga zaradi nošenja tako lepega darila njegov najvišje predpostavljeni, skromni papež Frančišek, morda kar pokaral. Foto: SHERPA