Posamezna štev. 60 vin. Šlev. 24. Poitnina -" - pavSallrana. v LluiillaBi v neiek, flne 30. mm m im XLvm »SLOVENEC« velja po pošti na vsa strani Jugoslavijo in v LJubljani; M oelo lato naprej. K 100*— sa pol lota m .. „ 55«— n četrt leta „ .. „ 30-— » «a maaoc » .. „ 10'— »o celoletno K140-- Sobotna izdaja: s .... K 20--o. . . . _ 25 — i Insuali: Haootoipaa petltvraU (S® i stroka ta 3 mm visoka i prostor) xa enkrat ... po K tr— uradni razgbtsl, poMina ..... Pri aaroctla uri 10 popust Najmanjši oglas j 3/« mre K»— izhaja vsak dan Uvzamii bo- Miffeijek la dan po praznike; ob 5. url zjotraj. Uredništvo ja v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL _rJai ao ne vračajo; nelrankirana pisma se ne ^cejamajo, Oredn. teleL stv. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. S. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št 349 sa oglase, avstr. In češke 24.797, ogr. 28.511, bosu.-liero. 7563. ftrf, idr. Pitamic; Hmerihanski fturisf d Jadranskem upralaiju* Izmed mnogoštevilnih publikacij, ki so našega spora z Italijo izšle ali od inašc ali od italijanske ali od druge straši* je gotovo ena najbolj originalnih pred fcratkim obelodanjena brošura »Italy and pttie Jugoslavs, a Question of International Osne« by C. A. Hereshoff Bartlett, Of thc fNew-York and United States Federal Bar, Pariš, 1919. Opozarjam na ta spis, ne lc ker sc fčaže spisatelj dobro informiranim o zgodovinskih, ekonomskih in narodnostnih pnazmerah, temveč ker premotriva odlični samerikanski pravnik celo vprašanje iz fstrogp mednarodno - jurističnega »tališča. Najprvo ugotavlja priznano mednarodno pravno pravilo, da mora vsaka pdbžava, ki si hoče osvojiti nov teritorij, jopravičiti svojo zahtevo z enim sledečih spravnih naslovov: a) z efektivno posestjo, ako bi že kdo trdil, da je posest zadovoljiv pravni naslov; b) z nasledstvom v kak .pravni naslov; c) s cesijo ali prenosom; ,ja dolžnost, da uspevam, dolžnost mi je, da živim po svojem spoznanju. Stati moram na strani onega, ki ima prav, tako dolgo, dokler jc pravica ua njegovi strani, in zapustiti ga, ako bi krenil na krivično pot.« Naposled citira besede angleškega ministrskega predsednika Lloyda Georga, ki jih je lc - ta spregovoril 14. dec. 1917, ker bi te besede utegnile veljati tudi za naše vprašanje: Čestokrat so sc pojavile v svetovni zgodovini zločinske države. Sedaj imamo opraviti z eno tako. In vedno bodo hudodelske države, dokler ne postane plačilo za mednarodne zločince preveč nesigurno, da bi se zločin obnesel, in dokler ni kazen za tak zločin pregotova, da bi bil isti šc privlačen.« To jc v najkrajšem vsebina brošure amerikanskega odvetnika. Zabavno bi bilo čuti odmev na ta spis pri naših za-padnih sosedih. Potem ko je narodni ljubljcncc Padc-rewski moral vsled odpora parlamenta odstopiti z mesta ministrskega predsednika, se je zanimanje javnosti osredotočilo na rešitev valutnega vprašanja. Znani finančnik Bilinski je tu zadel na tak odpor, da jc moral napraviti mesto novemu finančnemu ministru Grabskemu. Danes so vsi ustavni boji in vse notranjepolitične zadeve stopil«' v ozedje. Rdeča armada jc na pohodu v smeri proti Sibiriji in Indiji, ogroža kitajske meje, a glavna moč boljševiške armade sc bliža poljskemu ozemlju. Potem ko sta Judcnič in Kolčak doigrala svojo vlogo, jc bila razbita tudi Denjikinova armada. Boljševiki gonijo pred seboj ostanke belih čet. Poljaki sicer nikdar niso stavili velikih upanj v Denjikina, vendar more postati njegov poraz zanje usoden. Sedaj, ko je izginila Denjikinova armada, je zazevala silna praznota med vzhodno poljsko fronto in boljševiško zapadno fronto v Ukrajini. Poljske čete so začele naglo prodirati na vzhod, da bi preprečile, da sc rdeča armada ne vsuje v poljske pokrajine. Prej ali slej bo zadela poljska armada na rdeče čete in potem bo Poljska zapletena) v boj. Poljska stoji pred novo vojno. Rdeči potop grozi preplaviti Podolijo, Volinijo in vzhodno Galicijo — tega sc vsa poljska javnost zaveda. Ministrski svet je, kot javljajo, podpisal ukaz, s katerim odrejuje splošno mobilizacijo. Szcpticky, vrhovni poveljnik protiboljševiške fronte, proglaša, da je poljska vojska na vzhodu pripravljena za vsak slučaj. V najbližjih dneh pričakujejo, da pride v Varšavo maršal Foch. Hkrati sc vršijo v Varšavi pogajanja med poljsko in ukrajinsko vlado. LISTEK« Cerkvene rasmere v komunizma n® Poroča Peter Sintliurn iz D. J. — Prevcl dr. Cukala. (Dalje,l »Vir vse vrednosti je delo,« Po naziranju komunizma v c 1 j a lc ftelo ; le delo podeljuje človeku pravico obstanka, zato ima samo delavec pra,vico do obstanka in v komunistični družbi smejo bili sami in edini delavci, vsak delavec pa mora pripadati k svojemu strokovnemu društvu, tako se glasi v komunističnem narečju Pavlov izrek:" »Kdor ne dela, naj nc je.« — Za duhovnika sc pa ni dala doseči pripadnost kakemu primernemu strokovnemu društvu. Strokovne organizacije za du-hovništvo ni bilo, in tudi ni smelo biti, zakaj duhovniki, tako sc je reklo, nc vršijo nobenega »konstruktivnega« dela, ampak »destruktivno« delo (so nasprot-niki komunizma). Nekdanji ogrski duhovniški sovjet (izza dobe pustolovca Karolyija) jc sicer, predno je izdihnil, poizkusil ustanoviti strok, organizacijo duhovništva, a poizkus se je razbil na Fabrovem sovraštvu do cerkve. Strok društvo »delavcev z glavo« ni maralo sprejeli duhovnikov v svojo organizacijO, če p.a sc jc izjavilo za sprejem, jc sto- rilo to le pod pogojem, ki jc onemogoči duhovniku izvrševanje poklica. Kaka druga strok, organizacija je marala še manj sprejeti duhovništvo pod svoje okrilje. Tako duhovnikom ni preostaja-la druga pot, nego da so zaprosili vsak svojega škofa, da se smejo povrniti začasno v lajiški stan — reductio ad sta-tum laicalem — ter si poiskati nov posel, ki bi jim zagotovil prehrano, jim ob onern omogočil izvrševanje duhovniškega poklica, ter jim odprl pot v pristojno strokovno društvo u. pr. vrtnarjev, poljskih delavcev itd. Župniki, kapelani in drugj duhovniki, ki so delovali neposredno v dušnem pastirstvu, ko bili jireccj na boljšem kol duhovniki, ki niso bili v lako tesnem stiku z ljudstvom kakor n. pr. kateheti in profesorji. Katol. ljudstvo je stalo neomnjano za svojimi dušnimi pastirji; dobri ljudje so si prilrgali od svojih ust najboljše prigrizke, da jih prinesejo duhovniku. Brezštevilne dokaze ljubezni in neotnahljive zvestobo od strani ljudstva, je doživelo duhovništvo v teh dneh, ki ostanejo nepozabni. Ob enem se je na novo pokazalo, kako c eni, kako ljubi ljudstvo svoje takozva-ne »bogate duhovnike; u najlepši zgled gjnljive požrtvovalnosti so podale zojie1 listo plasti ljudstva, ki niso oblagodar-iene s pozemskimi darovi. Tal o prid" n. pr. h kardinalu Cscrnoclm navadna žena, pa rriu izroči fiOOO K. ves svoj prihranek, ker jc zvctl , da trpi kardinal pomanjkanje. Tako jc Faber očividno pogorel s svojim načrtom, da bo omehčal duhovništvo, če mu odvzame upravo cerkvenega premoženja in odtegne vse dohodke! Delo za odpad. Zato sc je zatekel Fabcr k propagandi za odpad. Duhovnim in rodovniškim apostatom jc obetal dobro plačo, visoke službe, brezskrbno življenje in najrazličnejše ugodnosti. Usoda in življenje teh se je čudovito razlikovala od usode nepremakljivo zvestih duhovnikov; te slednje sc je smatralo za navadne zajc-davce, ker niso živeli od .produktivnega dela- , ampak od --tujih žuljev«, zato niso uživali vladmcga zaupanja, niso imeli nobenih državljanskih pravic, niso smeli : opravljati nobene državne službe — a ker \ so bile vse službe državne — za nje ni bilo nobene službe! Kdor se je potegoval za službo uči-! telja, ali pisarniškega sluge, je moral poprej podpisati predloženi rcverz in izjaviti; da izstopi iz duhovniškega stanu« ali cla sc nc smatra več za duhovniško osebo«; ludi nadaljevanje pouka v šoli sc jc duhovniku in učiteljem redovnikom dovolilo lc proti podpisu enakega reverza! Pa tudi tokrat sc jc Faber uračunil. Pro iis, quac mihi necessaria suni, laboravc-runt mantis istae — to, kar mi je potrebno, so prislužile !c!e moje roko. I e hi%-sedc sv. Pavla so bile uamah geslo ogrskega duhovnišlva in premnogi duh \ i' si je služil v teh dneh svoj kruh kut vi- narski pomočnik; usmiljenkc so zapustile bolnišnico, šolske sestre šole in se z dru-| gimi redovnicami udinjale kot »sobarice« in >postrežnice« ali kot nastavljcnkc različnih kategorij.. Žrtvovala sc je siccr do-! sedanja služba, prijelo sc jc za novo delo. • a ohranila sc je čista in mirna vest. Nova iormula, A tedaj jc izumil Fabcr novo mt-! iejšo obliko za reverze: »Podvrženi se vsem odredbam republike s>-vjetov,« Fabcr je poskrbel celo, da sc jc razglasilo, češ, takšna izjava »ne pomeni nič.., a kdor je poznal Fabrovc izraze, je lahko uvidel, da je isto kot odpad od redovništva; v svojih zasebnih pogovorih jc to sam Faber nedvoumno potrdil. Uradne izjave o pomen« tega reverza sicer Fabcr ni nikdar podal, ker mu jc tako bolje sodilo, a tudi škofje je niso dali, ker so se bali, da izzove ta šc večje gorje; lega seveda takrat niti duhovništvo niti ljudstvo ni razumelo! Posledice le nove taktike Fabrovc si lahko napovedal naprej! Bili so, ki so verjeli pomirjevalnim besedam Fabrovim, in so odpisali, a bili so tudi laki, katerim vse .'npomišenje Fabrovo ni moglo prikriti avega pomena navedenega reverza in niso podpisali. Ta razcepljenost jc dala •estokral povod notranjemu medsebojnemu odlujenju ir sumljivi napetosti med onimi, M o in ki niso podpisali, zlasti v ženskih samostanih. (Dalje.1 Bolje se godi Poljakom na zapadu. Vsi nemški protesti niso ničesar izdali, mirovna konferenca je poljski republiki prisodila vse poljsko ozemlje in prost izhod na morje. Gornjo Šlezijo, v kolikor ne pripada plebiscitnemu ozemlju, ravno te dni zapuščajo zadnje nemške čete. 25. februarja bo slavil general Haller slavnostni prihod v Torun skupno z zastopniki parlamenta. Torun je že zaseden. 1. februarja zasede poljska vojska zapadni del svobodne državice Gdanske, 3. februarja pozdravijo poljske čete davno zaželjeno morje, za katerega je v revolucijah in vojnah prelil poljski narod toliko krvi. S Čehi Poljaki tudi niso še poravnali svojih računov. Boj za Tešinsko se je sicer nekoliko umiril, a pogajanja, ki jih je vodil češki ministrski predsednik Tusar z Nemci, so nekoliko razburila Poljake. Usodo Tešinskega bo odločil plebiscit, pri katerem bodo Nemci jeziček na tehtnici. Verjetno je pa, da bodo Poljaki prodrli, ker imajo zase relativno večino prebivalstva, medtem ko se Čehi opirajo bolj na gospodarske razloge, češ da brez premo- tovnikov v Karvvinu in direktne zveze s lovaško ne more njih država živeti. Zdi se nam, da ta spor ni v korist nobene izmed prizadetih držav. Res je, da s vseslo-vanskimi ganljivimi gesli ni mogoče rešiti spora, ki je v prvi vrsti gospodarski. Drlauai SMS. Prekmurje in Medjimurje naše. LDU Ljnbljana, 29. jan. Povodom čas-niških vesti, da pripada po mirovnih pogojih, vročenih v Parizu mažarski mirovni delegaciji, Prekmurje Mažarski, se uradno ugotavlja: po mirovnih pogojih, ki so bili izročeni mažarski mirovni delegacjii, pripada državi SHS celo Prekmurje in Medjimurje ter ozemlje Gole in Ždale v Baranji. Narodna banka SHS. LDU Belgrad, 29. jan. Dne 26. t. m. opoldne je bil podpisan dogovor med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in Privilegirano Narodno banko kraljevine Srbije, s katerim se ta banka pretvarja v Narodno banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev počenši od 1. februarja L L LDU Belgrad, 28. januarja. Privili-fcirana emisijska narodna banka SHS bo skoro otvorila podružnico v Splitu. Podružnica bo prevzela zgradbo, pohištvo in druge premičnine bivše av-stro-ogrske banke v Splitu. Ministrstvo za socialno politiko in invalide. LDU Belgrad, 29. jan. Ministrski svet Je sklenil, da se ministrstvo za socialno politiko odslej imenuje ministrstvo za socialno politiko in invalide. Državno računovodstvo. LDU Belgrad, 28. januarja. Ministrski svet je sklenil, 1. da se zakon o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910, izimši člen 15, odstavek 2, in člene 66, 68, 73, 81 do 105, in 116 do 130, razširi na vse kraljestvo. 2. Finančni minister je pooblaščen, da propiše potrebna navodila in pojasnila za pravilno izvrševanje zakona o državnem računovodstvu v vsej kraljevini, ozirajoč se pri tem na propise, ki že obstajajo v poedinih pokrajinah. Na predlog finančnega ministra je gospodarski in finančni odsek sklenil, da se veljavnost zakona VI. iz leta 1915. in zakona, ki govori o »Vojnem odpremnem porezu«, podaljša za nedoločen čas, in da se finančni minister pooblasti, da izda potrebne naredbe. Aretacije voditeljev stavk. LDU Belgrad, dne 29. januarja. Vlada fe odredila, da se zapro povzročitelji stavke na timoških železnicah, ker so dovedli delavstvo do tega, da je na nezakoniten način prevzelo upravo železnic v svoje roke. Najstrože se bo postopalo tudi proti uradnikom, ki so s svojo malomarnostjo zakrivili, da mora delavstvo čakati na svoje plače, Draginjske doklade za vpokojence. LDU Belgrad, 29. jan. Predvideno je, 3a se razen aktivnim uradnikom in ostalim nameščencem povišajo draginjske doklade tudi vpokojencem, kakor je to minister za finance obljubil odposlancem udruženja vpokojencev. bič sta izročila ministrstvu za zunanje stvari jugoslovanski odgovor glede ureditve jadranskega vprašanja. Ker je bila brzojavka deloma pokvarjena, bo jugoslovanska delegacija popolno besedilo objavila pozneje. D' Annunzio mobilizira. LDU Pariz, 28. januarja. (DKU — Brezžično.) Po došlih poročilih mobilizira D' Annunzio na Reki pet letnikov. Rušila. Splošna mobilizacija na Rnskem. LDU Berlin, 29. januarja. (DKU) »Vorvvarts« objavlja brezžično brzojavko iz Moskve, da se je Sinovjev izjavil, da bo uvedel splošno mobilizacijo ruskega proletarijata. Armada, ki bo izšla iz te nove mobilizacije,, bo določena, da začne ofenzivo proti Poljski in Rumuniji in privede sovjetski republiki popolno zmago. Millerand že odstopa, LDU Belgrad, 29. januarja. Iz Pariza javljajo, da pričakujejo padca Milleran-dovega kabineta in da pride na njegovo mesto Briand, o katerem se govori, da bo nastopal koncilijantnejšc napram i državi. Foch poveljnik ententnih armad. LDU Moravska Ostrova, 28. januarja. (ČTU) Kakor pišejo poljski listi, je določen general Foch za generalisima ententnih armad, da prevzame strategično vodstvo na vzhodu, ako bi boljševiki napadli Poljsko. Madžarska prosi za odlok. LDU Lyon, 29. januarja. (Brezžično.) Madžarska delegacija je naprosila mirovno konferenco, naj se ji rok za odgovor na stavljene ji mirovne pogoje podaljša od 5. na 12. februarja. — Iz Budimpešte poročajo, da bo madžarska mirovna delegacija 1. ali 2. februarja končala svoje delo. Grof Apponyi dospe najkasneje 10. februarja v Neuilly. Bok za odgovor podaljšan. LDU Pariz, 28. januarja. (DKU — Brezžično.) V Pariz jc sedaj dospela nota angleške note glede podaljšanja roka, ki ga je prosila Jugoslavija za odgovor na predlog ^ntente. Zato so zavezniške vlade dovolile, da se rok podaljša za sedem dni. Orlgovnr mora priti do prihodnje sobote. Odgovor naše dclegacije. LDU Pariz, dne 28, januarja. (DunKU) »Agcnce Havas« poroča: Pašič in Trum- LDU Washington, 29. jan. (DunKU -Brezžično.) »Sun« javlja, da bo prihodnja seja sveta zveze narodov dne 10. februarja v Londonu. Ustanovil sc bo stalen mednarodni sodni dvor. LDU Pariz, dne 28. januarja. (DunKU) »Temps« poroča iz Washingtona: Pogajanja med republikanci in demokrati radi kompromisa glede pridržkov in zveze narodov so toliko ket razbita. Senator Lod-ge je sporočil demokratom, da republikanci ne morejo sprejeti nobenih izpre-memb svojih pridržkov glede člena 10. pogodbe o zvezi narodov in glede M.cn-roejeve doktrine. Odposlanstvo uglednih oseb iz države New York pa zahteva, naj delujejo senatorji te države na to, da bi se mirovna pogodba čim prej ratificirala s pridržki ali brez pridržkov. LDU Haag, 29. januarja. (Dun, KU) Kakor poroča »Nieuwe Couranl« iz Was-hingtona, bo predsednik Wilson odpotoval v Kalifornijo, kjer bo živel dslje časa, da popolnoma okreva od svoje bolezni. Naselil sc bo najbrže v mestu San Diego, -J- Protest proti rešitvi valutnega vprašanja 1 s 4, Izvršilni odbor VLS je v svoji seji 29. t. m. sklenil pridružiti se protestni resoluciji, ki so jo 27. t. m. sklenili slovenski denarni zavodi in zadružne or- fanizacije proti vladni rešitvi valute. — ozadevno protestno resolucijo smo objavili v predvčerajšnji številki. -f Nove volitve v odbor Kmetijske družbe? »Nova doba« javlja: Poročali smo nedavno, da se je vršil za kranjske podružnice Slov. kmetijske družbe občni zbor, na katerem so klerikalci na čuden način pri volitvah predsednika zmagali, nakar je bil vsled splošnega nemira občni zbor odgoden. Sedaj prihaja poročilo, da jc deželna vlada celo postopanje in volitev kot nepravilno razveljavila, to pa za to, ker bi sc bil moral sklicati občni zbor za podružnice iz cele Slovenije in nc samo iz Kranjske. Deželna vlaaa je tudi naročila, da se mora po vseh podružnicah izvršiti nova volitev delegatov, nakar se mora sklicati nov občni zbor.« Ne moremo ugotoviti, v koliko je ta vest resnično.. Ker jc pa »Nova dobcK glasilo predsednika JDS in ker bi odgovarjal ta korak popolnoma nazorom in navadam dr. Žerjava, bo najbrže to poročilo istinito. Zopet bomo imeH nov slučaj nezakonitosti in absolutizma, ki ga premišljeno po načrtu uvaja g. Žerjav. Do danes Kme- tijska družba ni mogla raztegniti svojega delovanja na vse slovensko ozemlje; • pravilih je delokrog omejen na Kranjsko. Šele na zadnjem občnem zboru so se imela izpremeniti pravila v tem smislu, da bi imeli enotno Kmetijsko družbo za vso slovensko zemljo, Samostojni kmetje so pa to točko dnevnega reda z vpitjem in razsajanjem onemogočili, S tem torej odpade dr. Žerjavovo utemeljevanje in bi bila naredba krivična, A dr. Žerjava razlogi malo brigajo, njemu je za to, da bi samostojni liberalci prišli do moči. Da se v tem vara, mu je pokazal že zadnji občni zbor Kmetijske družbe! -j- »Samostojni« in volitve, Tajništvo samostojnih liberalcev je dalo krajevnim odborom SKS sledeče navodilo za volivne priprave: »Vsem krajevnim odborom SKS. Prosimo Vas, da takoj, ko dobite navodila našega zaupnika, ki je bil v zadnji seji izvrševalnega odbora v to izvoljen — pravilno pripravite kandidatne liste. Kjer danes županuje taka oseba, kateri ne morejo volivci zaupati, da bi pravično in pravilno vodila celo volivno opravilo, takoj zahtevajte, da vlada določi volivnega komisarja (na stroške občine). V to predlagajte kako sposobno nam naklonjeno osebo kmečkega stanu, ali domačega učitelja (če ima žulje na rokah, op. ured.), da ne bo stroškov. Naših agitatorjev v to ne predlagajte. Ti naj bodo prosti radi agitacije. To vlogo naj podpiše večje število volivcev. Naslovite jo na predsedstvo deželne vlade za Slovenijo (podkralj Gregor, deželni dvorec), na kuverti pa naredite naš naslov, da bomo imeli evidenco ter bomo potem to vlogo od tu vložili na deželno vlado. Volivnega komisarja ne vložite v imenu stranke, ampak v imenu volivcev. — Pri sestavi kandidatne liste velja za določanje števila kandidatov (odbornikov in namestnikov) — število prebivalcev iz leta 1910 (uradno štetje). Kateri kandidat podpiše dve kandidatni listi, izgubi pravico voliti in voljen biti za dobo treh let, bo tudi uradno iz obeh list črtan in še kaznovan. Podpisane kandidatne liste držite tajno.« — To zaupno navodilo govori dovolj, kakšno zaupanje imajo do sedanjega predsednika deželne vlade »samostojni« in v kakšnih intimnih zvezah, da so ž njim. Oni predlagajo, dr. Žerjav pa razpušča in nastavlja. Klasičen vzgled absolutizma! 4- Predsednik deželne vlade se išče. Demokratje iščejo primerne osebe za predsednika deželne vlade v Sloveniji. Iščejo jo v Ljubljani, iščejo jo v Celju, iščejo jo v Belemgradu. G. dr. Ravnihar je odklonil, in tako prideta zaenkrat v poštev samo dr. Kramer in bojda — dr. Kukovec. + Lokomotive. Francoska dobi kot vojno odškodnino od Nemčije okrog 500 lokomotiv; razentega je francoska vlada po razmeroma nizkih cenah kupila od Amerike večje število lokomotiv, ki so jih bili med vojno pripeljali Amerikanci na Francosko. Lokomotive so seveda neprimerno boljše, nego v Nemški Avstriji, kjer imajo tako obrabljene stroje kakor pri nas. Grška jc na Francoskem že kupila večje število ameriških lokomotiv. Predlagamo osrednji vladi, da pošlje g. ministra za šume in rude, ker že tako rad potuje, še na Francosko, morda bo imel tam več sreče. Pravijo, da včasi tudi slepa kura zrno najde; morda se posreči to enkrat tudi sedanji osrednji vladi. 4- Kako se nacionalizira naša industrija. Ugledni gospodarski list »Jugosl. Lloyd« piše: »Ko so avstrijski in mažarski lastniki podjetij videli, da se vlada drži pasivno napram vsem njihovim ponudbam, da odstopijo svoje delnice domačim interesentom, so se ozrli za drugimi interesenti in so jih z lahkoto našli, ne samo med Francozi in Angleži, ampak tudi med Italijani, ki so se zlasti skušali polastiti naših velikih šumskih podjetij in naše cementne industrije. Naša vlada je njih trud olajšala, ko je izdala znano naredbo, da naši državljani ne smejo kupovati delnic sovražnih podjetij; vlada je zaupala v zaveznike, da bodo tudi nam dovolili, da izvedemo isto, kar sta izvedli Francija in Anglija proti premoženju sovražnih državljanov. Tako je danes znano dejstvo, da se velik del naše industrije nahaja v lasti italijanskih akcionarjev, našo cementno industrijo bodo pa Italijani popolnoma mo-nopolizirali. Zdi se pa, da to vladi ne zadostuje. Minister za šume in rude Anton Kristan si je postavil nalogo, da preda ono malo tuje industrije, kar je niso še pokupili Italijani in Francozi, v roke avstrijskega kapitala, ki z vsemi silami stremi za tem, da si ustvari v Jugoslaviji močan vpliv. Posredovalec za ta avstrijski kapital je dr. Josef Kranz, bivši ravnatej dunajske depozilne banke, ki jc znan po svoji panarna-aferi med vojno, v katero so bili zapleteni tudi avstrijski nadvojvode in ki jc bila radi tega potlačena. Isti Kranz prihaja sedaj k nam, pripeljan po ministru Kristanu, da reši našo industrijo in izigra naše banke in naš kapital. To stvar se mora razjasniti in dolžnost ministra Kristana in celc vlade je, ki očividno odobrava tc korake svojega ministra, da osvetlijo lo skrivnostno zadevo.« r+ Valerijan Prlbičevič — srbski patriarh. »Tribuna« poroča med drugim: »O priliki regentovega potovanja preko Srema je prihitel minister Pribi-čevič z avtomobilom v samostan Ja-zak, da regentu predstavi svojega brata Valerijana ali z drugimi besedami, da ga priporoči za patriarhatsko stoli-co, za katero ima ne samo vse pogoje, nego tudi polno ljubezni ter gotovo ni« ma večje želje od te. Prvi in najvažnejši korak je že storjen, sedaj samo še nekoliko prizadevanja in patriarhat-ska stolica bo dobila svojo — glavo!« -f Sprememba boljševiške politike? Vesti iz Rusije so zelo nezanesljive. Vest lovi vest in boljševiška glasila pišejo vsak hip v drugem tonu, tako da se zdi, kot bi hotela zaviti ves položaj v Rusiji v meglo nejasnosti. »Pravda«, boljševiško glasilo v Moskvi, piše 21. t. m.: »Sedaj moramo pripraviti surovine, da jih bomo mogli nuditi v zameno in moramo pripraviti vsa prevozna sredstva, da bomo mogli prepeljati to, kar nam tujina pripelje. In tako s posebno nujnostjo stopajo pred nas naše stare naloge; naporno delo, da nagroma,-dimo živil, da pripravimo kurivo, ki ga je treba za prevoz po železnicah; delo, s katerega pomočjo bomo obnovili delo v tovarnah in zavodih, naporno delo, da odstranimo vse zapreke prevoza.« — Z istim vprašanjem se peča v uvodniku glasilo višjega sovjetskega narodnega gospodarstva, časopis »Ekonomičeskaja Žizn«. »Predvsem mora biti Rusija preskrbljena s prevoznimi sredstvi in stroji, katerih pomanjkanje najbolj čutimo; od tega, ali odstra-nima to pomanjkanje, zavisi vprašanje prehrane,« List opozarja, da bo praktična proizvedba zamenjave surovin s sovjetsko Rusijo prisilila vse bodoče kontrahente, da se bodo bolj bavili s konkretno in realno rešitvijo vprašanja, kako obnoviti mednarodne stike. Zasedaj je mogoče razpravljati le o trgovinskih stikih s sovjetsko vlado.« — Če je to resno mišljeno, pomeni to prvi korak, ki ga Rusija napravi iz svoje osamelosti. ©vrta novice. Imenovanje pri odseku za prehrano v Ljubljani. S kraljevim ukazom sta imenovana sekretar II, vrste dr. Emil Gaj za sekretarja I, vrste, in vladni koncipist dr. Vladimir Vidmar za pisarja I. vrste. Vrhnika. Na Svečnico se vrši tu protestni shod vseh strank proti ministe-rijalni rešitvi valutnega vprašanja. Shod se vrši ob pol 8. uri zjutraj v Rokodelskem domu. — Raka pri Krškem. Na poziv okr. odbora narodnega sveta za okraj Krško —Brežice se je vršil v nedeljo 25. t. m. pri nas protestni shod zoper naklepe in sklepe naših ententnih »prijateljev«, v resnici »sovražnikov od začetka.« Naš gosp, župnik, dober poznavatelj laških manir izza časa ujetništva in kot bivši begunec iz zasedenega ozemlja, je razložil prav po domače sedanji položaj. »Verovali smo jim . . . in njihovi pravičnosti . . . Ogoljufali in osleparili so nas ... Smo v položaju ptice, zaprte v kletki, ko smo trdno upali, da nam dajo prostost. Mi z našim shodom ne bomo uplivali ne spremembo položaja, toda vsak otrok mora znati, da se nam godi krivica, in nikoli ne smemo pozabiti, da zdihuje v laški sužnosti na tisoče naših bratov in sester. Otrokom to dopovedujte. Posnemajmo brate Srbe, ki so petsto let zdihovali pod sužnim jarmom, pa niso nikdar pozabili na prizadeto krivico, in da so narod, ki ima pravico do svobode, Zveza ž njimi nam je pomogla, da nismo po prevratu vsi skupaj postali sužnji njih, ki si domišljujejo, da so nas premagali. Nemčijo in Nemško Avstrijo smo uničili mi, ki smo verovali v pravicoljubje sovražnikov, in se nismo hoteli nadalje vojskovati. Kljub vsem udarcem mi zaupamo v pravico in v moč naših bratov na vzhodu — Rusov, Da tako upajo postopati z nami, temu pa je največ kriva naša sedanja vlada, ki vlada brez nas, ki rešuje naše denarno vprašanje brez nas, ki ne razpiše volitev v občinske odbore, in nc v narodno skupščino in je zgubila ves ugled tudi na zunaj.« Govornik se dotakne tudi novega volivnega reda in poziva vse ženstvo, da zahteva volivno pravico. »Ako ste imele dolžnost, da ste med svetovno vojno z nami trpele, bolj kot meščanske hčerke v šolskih klopeh in po kavarnah in na plesih, imate tudi pravico sedaj pri volitvah.« — Samostojni kmetje, ki so zoper žensko volivno pravico, in ki hujskajo zoper duhovnike, niso nič drugega, kot stari sovražniki kmeta, kot stari liberalci, — pa v novi uniformi, v novih ovčjih oblačilih. Nato so bile sprejete primerne resolucije. — Na delavskem tečaju, ki se vrši dne 1. in 2. februarja v Ljudskem domu v mali dvorani in sicer obakrat od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne predavajo gg. dr. Ušeničnik, dr. Brecelj, dr. Gosar, urednik Krcmžar in Ant. Komlanec. K tečaju, ki bo zelo poučne vsebine se vabijo kršč, delavci, kakor tudi prijatelji delav- stva iz ljubljanskih prosvetnih organizacij. Prijave sprejema pisarna Jugosl. Strokovne Zveze, Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje (levo). — S pošte. Poštarica Frančiška Dra-kuličeva v Starem trgu pri Kočevju je premeščena v Medijo - Izlake. — Razpisani so naslednji poštni uradi: Poštarsko mesto v Ribnici na Pohorju (II/2), poštarsko mesto v Starem trgu pri Kočevju (II/2); odpravniško mesto: v Grahovem pri Cerknici (III/2), Komendi (III/2), Nemški Loki (III/2) ter v Kotmari vasi (III/5). Prošnje je vložiti v 14 dneh. — Selška poštna služba. S 15. dnem meseca januarja se je uredila selska služba pri kr, poštnem uradu Vovbre; z 12. dnem t. m. se je uvedla selska poštna služba pri kr. poštnem uradu Žihpolje in s 15. dnem t. m. se je razširila selska služba !>ri kr. poštnem uradu Ribnica ob Vrbskem ezeru. — Zopetna otvoritev poštnega urada V Turnišču. S 1. dnem meseca februarja se spet otvori poštni urad v Turnišču za celokupni promet. Zvezo bo imel po peški pošti Beltinci—Dobrovnik. — Celokupni poštni promet se zopet vrši pri poštnih uradih: Loče pri Blaškem jezeru, Loga ves in Žrelec. — Beda državnih vpokojencev narašča od dne do dne. Ako je vlada priznala izdatne priboljške aktivnemu uradništvu, je samo umevno, da mora zboljšati tudi prejemke vpokojencev. — Saj morajo ti vendar ravnotako živeti, kakor oni. Vlada naj teh nesrečnežev ne tira v obup, ampak jim omogoči dostojno in človeka vredno življenje. — Cene blagu v prodajalnah na deželi. Organi centralnega organa proti verižnikom so oognali, da se ljudje na deželi ne clrže naredbe, katera predpisuje, da morajo hiti cene blagu z napisi povsod označene. Ker bodo ekspoziture centralnega urada proti draženju, veriženju in tihotapstvu najstrožje nastopili in ker se blago, katero ni označeno s cenami, tudi zapleni, naj se prizadeti v svojo lastno korist ozirajo na tozadevne predpise. — Promet osebnih vlakov na državni železnici. Od 2. februarja dalje vozi do preklica vsak ponedeljek in četrtek iz Ljubljane do Jesenic zjutranji osebni vlak in se vrača zvečer zopet v Ljubljano. Na Jesenicah ima zvezo v Trbiž in Podbrdo. — Milodari za bolnico v Kandlji pri Novem mestu. Prejeli smo: Bratje Grande Bratuša, Gervazij Vidmar ter Herman Miklič, ki jih je predstojništvo bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji poverilo z nabiranjem milodarov, so po privoljenju vlade upravičeni za ta posel, a morajo imeti uradne nabiralne knjižice, ki so jih dobili neposredno od poverjeništva za notranje zadeve, vedno pri sebi, ter jih morajo vsakokrat predložiti v vidiranje dotičnemu okrajnemu glavarstvu, v čegar okolišu nameravajo pobirati. Tudi jim ni dovoljeno, nabirati od hiše do hiše, nego Ve pri znanih dobrotnikih. — Županstvu občine Ovsiše pri Podnartu se je odpovedal Anton Pogačnik v Podnartu v občinski seji dne 25. januarja 1920. Pri tej priložnosti je podaril občinskim revežem 1000 K. Hvaležni občani mu kličemo: Bog plačaj ta njegov velikodušni dar, kakor tudi veliki trud, ki ga je imel z nami v času svojega dolgoletnega župano-vanja, _ Odbor društva jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani v imenu vseh slovanskih dobrovoljcev: protestira proti izdani »uredbi o dobrovoljcih«, ker je ista v stvarnem oziru neutemeljena in nepravična, a v formalnem nepopolna, ker je sestavljena brez razumevanja dobro-voljiskega vprašanja ter brez sodelovanja dobrovoljcev in ker ne odgovarja obveznostim, ki jih je sprejela svoječasno vlada napram dobrovoljcem; obsoja poskus, »kratiti naslov in svofstvo »dobrovoljca« precejšnjemu delu borcev, ki so na raznih bojiščih prelivali svojo kri za naše ufedi-njenje; i z j a v 1 j u j e, da slovanski dobro-volici »uredbe o dobrovoljcih« v njeni sedanja obliki ne priznajo; zahteva, da se sestavi čimprej s sodelovanjem dobrovoljcev nova uredba, ki naj odgovarja opravičenim zahtevam in težnjam jugoslovanskih dobrovoljcev, ki so »e edini zastavili z orožjem in žrtvovali po raznih bojiščih za svobodo in ujedinjenje jugoslovanskega naroda. V Ljubljani, dne 24. januarja 1920. — Društvo slovenskih kmetijskih strokovnjakov. Na polnoštevilno udeleženem občnem zboru Društva slovenskih kmetijskih strokovnjakov, ki se je vršil dne 15, m. m. pod vodstvom novoizvoljenega predsednika ing. Zi-danšeka, se je sklenilo soglasno razne resolucije, ki so se poslale ministrstvu poljoprivrede, predsedstvu deželne vlade in poverjeništvu za kmetijstvo. Iz teh navajamo sledeče sklepe: 1. Pri poverjeništvu za kmetijstvo naj sc eta- bilizira vodilno uradniško mesto direktorja in naj so odda isto priznanemu kmetijskemu strokovnjaku. 2. Pri posameznih okrajnih glavarstvih naj se namestijo kmetijski komisarji, ki naj bodo posvetovalni organi okrajnega glavarstva. Potrebne inštrukcije naj dobivajo direktno od poverjeništva za kmetijstvo in sicer od referenta za kmetijski pouk v sporazumu z dotičnimi strokovnimi referenti. Ti komisarji imajo vršiti obenem tudi praktičen in teoretičen potovalen pouk po deželi. 3. Država naj odkaže kmetijskim komisarjem poizkusna posestva, na katerih imajo gospodariti rentabi-litetno, da se kmetovalci lahko prepričajo o praktičnem uspehu njihovega pouka. Poizkusna posestva bodo velikega pomena zlasti za praktično poučevanje o uspešnem gnojenju z umetnimi in naravnimi gnojili, o uspešnosti boljšega obdelovanja zemlje, kakor tudi za strokovno preizkuševanje posameznih domačih in tujih vrst kulturnih rastlin. Poizkusna posestva naj se skušajo pridobiti ob priliki izvedbe zemljiške reforme. 4. Nadaljno izobrazbo kmetijskih strokovnjakov naj se podpira na ta način, da se jim financi-jelno omogoči potovanje po naprednih kmetijskih deželah. Vlada naj v to svrho dovoli primeren kredit. 5. Za vsprejem v državno službo predpisana dvoletna praksa, ki so si jo morali posamezniki pridobiti dosedaj na lastne stroške, naj se izvršuje vnaprej na državne stroške slično, kakor pri drugih državnih uradih, in naj se vštejejo do sedaj privatnim potom pridobljena službena leta v pokojnino. 6. Društvo slovenskih kmetijskih strokovnjakov zahteva svojemu poklicu in pomenu primerno zastopstvo pri kmetijskem sosvetu in pri različnih stalnih kmetijskih komisijah, in nudi radevolje vlacli svoje sodelovanje pri posvetovanjih o vseh vprašanjih, tičočih se kmetijstva. Društvo je sklenilo nadalje naprositi Slov. kmetijsko družbo, da ista razpiše primerne nagrade za sestavo dobrih kmetijsko-strokovnih knjig in prevzame založništvo. Pri društvu samem se osnuje za vsako kmetijsko panogo poseben književen odsek, ki si pridrži pravico redakcije rokopisa pred tiskom tako, da se na ta način poskrbi za izdajo pripravnih kmetijskih knjig. Društvo bo po možnosti priredilo več popularnih kmetijsko-stro-lcovnih predavanj, za enkrat v bližnji okolici Ljubljane. lj Demonstracije akademske omla-dine proli grabežljivosti ILalijan&v. Akademska omladina je priredila dne 29. januarja t. 1. demonstracijo proti pohlepnosti Italijanov po naši zemlji. V Unionu so se organizirali in odkorakali odtam pred deželni dvorec. Demonstracijski izprevod so olvorili nosilci slovenske, srbske in hrvatske tro-bojnice; v sredi zastavo so imeli sliko z nadpisom »Odgovor na ultimat,« katera predstavlja debelo jugoslovansko pest, ki uhlja italijanskega vojaka. De-monstrati so prepevali domoljubne pesmi in dajali duška svojim ogorčenim čustvom s klici: Doli Italija! Živio jugoslovanski Trst! Živio jugoslovanska Reka! Živio slovenska Gorica! Pcrcat ententa! Proč z VVilsonovo črto! V Prešernovi ulici je šetalo več vojakov češkoslovaške vojske, ki so nekaj časa med vožnjo iz Sibirije v svojo domovino ostali v Ljubljani. Ko so češkoslovaški junaki zagledali jugoslovanske trobojnice in slišali petje slovanskih narodnih himen, so napravili fronto in vojaško pozdravili jugoslovanske pra-porje. Demonstranti so korakajoč mimo njih prepevali »Hej Slovani« in za-grmelo je v vrstah demonstrantov: Živio češkoslovaška republika! Na zdar, Cehi! Živela Rusija! Čehi so klicali: Na zdar, Slovenci! Ko je prikorakal demonstracijski izprevod pred palačo pokrajinske vlade za Slovenijo, so zaorili klici: »Doli z imperializmom!« Izprevod se je ustavil. Demonstrantom so govorili tehnik Debelak, srbski časnikar Stojilkovič in filozof Ude. Govorniki so ostro obsojali pohlep Italijanov in imperializem entente. »s podpisom pogodbe si je Italija podpisala smrtno obsodbo. Jugoslovanska omladina in posebno slovenska se zaveda, da bo morala prevzeti dedščino srbske obrane; Italijani naj pripišejo sami sebi posledice, če se bo pričelo delati s sredstvi srbske narodne obrane.« — S klici: Pereat d' Annunzlo! Smrt Italiji! Živio jugoslovanska vojska! in prepe-pevajoč narodne himne so odkorakali demonstranti pred deželni dvorec, kjer 30 se demonstranti ustavili. Na balkonu deželnega dvorca je bil zbran akademski senat vseučilišča v Ljubljani. Tovariše akademike jc nagovoril raz balkona rektor dr. Plemel z izbranimi besedami; v svojem govoru je poudarjal, da je akademski senat na strani akademikov in naznanil, da je sklenil akademski senat vseučilišča v Ljubljani, da odpošlje vrhovnemu svetu v. Parizu protest proti zahtevi po slovenski zemlji, ker bi z odtrganjem najzaved-nejšega dela našega naroda tudi naša kultura trpela in bi se tudi vseučilišče ne moglo tako razvijati. Demonstranti so govoru rektorja dr. Plemla živahno pritrjevali. Ko so demonstranti še zapeli »Bože pravde«, so se razšli. Protestno demonstracijo akademikov je z največjo simpatijo spremljevala tisočera množica. lj Danes zvečer v Ljudskem domu ob pol 8. uri zvečer ponove Šentjakobski Orli tridejansko veseloigro »Cliar-leyeva teta«. Med odmori bo sviral dijaški orkester. Igra je prošlo nedeljo napolnila dvorano, izzvala mnogo smeha in žela veliko odobravanje. Točno izvajanje glasbenih točk dijaškega orkestra je spopolnjevalo dobro voljo po-setnikov. — Vstopnice se dobe v trgovini gospe Češnovar, Stari trg 16 in zvečer 1. uro pred predstavo pri blagajni. — Vsi prijatelji dobre zabave, pridite danes zvečer v Ljudski dom. lj »Kdor drugemu jamo koplje , ,« se imenuje komedija Roberta Brac;a, ki jo bodo igrali člani Ljudskega odra na svojem prvem družabnem večeru dne 1. februarja. Na sporedu je še mnogo drugih zanimivih točk. Na ta večer opozHMi.no vse prijatelje »Ljudskega odra« že sedaj. lj Tužna Primorska ječi pod tujim jarmom. Njena pesem je doma utihnila, ne sme odmevati po lepi Mri. Primorci, begunci, ste vzeli svoio narodno liro s seboj, ko ste zbežali pred sovragom. Na koncertu »Ljubljane« dne 8 februarja bodo imele Vaše tožne i vesele pesmi častno mesto. Naša lepa primcrrka pesem naj užge plamen ljubezni do naše zemlje tam doli tudi tistim, ki so še mlačni. Te lepe pesmi, Primorci, so Vaše žive družice iz otrošHh let. Ob niih zvokih ste se igrah, ž njimi Vas je zanbcia mamica, ž njimi ste rastli, one so Vas spremile tudi tedaj, ko ste zbežali z doma. Pridite jih porlušat! ljObčni zbor Zveze služkinj se vrši v nedelo, dne 1. februarja 1920 ob 5. uri po-ncldne v knjižnici Jugcrlovar^ke fskarne lil. nadstropje. Članice, u Vežite se ga polnoštevilno. Odbor. lj Na občnem zbori »Društva varnostne straJe« dne 26. in 27. januarja 1920 ie bil izvol.cn odbor, kateri se je bko'e konstituiral: predsednik Jožef Dobrošek, revirni nadzornik; podpredsednik Franc Prešern, nadstražnik; tajnik Janko Bene-dičič, poli diski detektiv; njegov nam"st n:k Vinko Mesarič, stražn'k; blagajnik Fr. Stanič, okoliški nadzornik; njefov namest nik Ivan Teger, nadrtražn:k. Odborniki so: Anton Korene, nadstražnik, Blaž Ra.zbor-nik, stražnik, Vinko Logar, oko!;ški nad-zorn'k, Ivan Vodonivec, s'ra:"n>k, B'až Ba t č, nadstražnik, Matija Plevel, nadstražnik, Štefan Slcrk, stražnik, Ciril Razbor-sek, stražn'k. Va1er,tin Orrdišek, nrdstraž-nik; Mihael Stante, okoliški nadzornik, Ivan Gec, nadstražnik, Rudolf Žbulc, stražnik. Pregledovali računov so: Vir.ko klavca!:, stražnik, Ivan Obreza, okolški nadzornik, Anton Zabukovšek, okoliški nadzornik, Jožef Krabica, nads'.ražn:k U:tanovili so se tudi sledeči o ,rski: al pravni, b) aprovizacijski, c) za obleko in čevlje, in d) za izvenljubljanske člane. Društvo šteje nad 6C0 članov. Organizirani so v njem moštvo in uradniki varnostne straže, policijski uradniki, pomožno osob-ie in sluge policijskega ravnateljstva in drugih no1'diskih oblasti v S'ovem'i. lj Soi! slicjnega olja je našel v svoji šupi Gregor Habjan, gostilničar v Spodnji Šiški; olja je bilo 200 kg. lj Zaradi tajne prostitucije je bila obsojena v 14 dnevni zapor Kunigunda Leban. Nepoboljšljiva je iz Galicijo doma. gSaiifouiiša porodite. RUSIJA POLJSKI. LDU Moskva, 29. jan. (DunKU -Brezžično.) Ruska sovjetska vlada je naslovila na poljsko vlado izjavo, kjer pravi med drugim: Poljska se mora odločiti za sklep, čigar odklonitev bi imela za življenje obeh narodov za več let najpogub-nejše posledice. Vsi znaki kažejo, da hočejo imperijalisti entente siliti Poljsko k nepravični vojni proti sovjetski Rusiji. Z odkrito željo, preprečiti številne žrtve in opustošenja, izjavlja svet ljudskih komisarjev, da vodi sovjetska Rusija svojo politiko proti Poljski vedno lc na nespremenljivi podlagi pravice vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi. Vlada sovjetske Rusije ne namerava nobene napadalne politike proti Poljski. Svet ljudskih komisarjev izjavlja, da ni ne z Nemčijo ne s kako drugo silo sklenil pogodbe, ki bi bila naperjena proti Poljski in da ni ' nobenega gospodarskega ali tcritorijal- nega vprašanja, ki se ne bi mog'0 rešiti prijateljskim potom. Svet ljudskih komisarjev upa, da se bodo vsa sporna vprašanja rešila med Rusijo in Poljsko v prijateljskem sporazumu, PRESTOP V KATOLIŠKO CERKEV. Dunaj, 29. januarja. (Izv. poročilo.) V Berlinu je prestopila v katoliško cerkev sestra znanega pedagoga in vse-učiliškega profesorja Foersterja. STRAH PRED BOLJŠEVIKI. LDU Berlin, 29. jan. (Dun. KU) »Acht-uhr Abendblatt« javlja iz Bukarešte: Listi se bavijo zelo s prodiranjem boljševiške armade in ugotavljajo, da se ne more dvomiti o zmagovitem prodiranju čet, ker jih ne ovira nobena strnjena fronta, LDU Berlin, 29, jan. (Dun. KU) »Acht-uhr Abendblatt« javlja iz Curiha: Konferenca poslanikov se bavi že več dni s prodiranjem boljševikov in s protiodredbami proti temu pohodu. Pri tem razpravljajo o več poljskih predlogih glede tega vprašanja. Najznamenitejše vojaške kapacitete entente so bile povabljene, naj podajo svoje mnenje o tej stvari. STAVKA V ITALIJI KONČANA. LDU Rim, 29. jan. (Dun. KU) Agenzia Štefani poroča: Vodstvo stavke je sklenilo, končati stavko železničarjev in v petek zopet pričeti z delom. ITALIJANSKA ZBORNICA. LDU Rim, 29. jan. (Dun. KU) Agenzia Štefani poroča: Zbornica se bo sestala dne 3. februarja, NAPAD NA ORIENT - EKSPRESS. LDU Berlin, 29. jan, (DunKU) »Deutsche AVgemeine Zeitung« javlja iz Lu-gana: Pri Veroni so stavkujoči železničarji izvršili z bombo, ki je bila napolnjena z nitroglicerinom, napad na orientni ekspresni vlak. Pri tem so bile poškodo-oane tračnice. Lokomotiva in pet vagonov je skočilo iz tira. K sreči ni bil nihče poškodovan. Prosveta- pr Dramatična šola na Ljudskem o:5ru. Pouk v dramatični šoli se radi predstave danes zvečer ne bo vršil. Prihodnje oredavanje bo prihodnji torek cb 8. uri zvečer. Gojenci naj se udeležujejo pouka polnoštevilno. pr »Pri belem konjičku«, burko v treh dejanjih, bodo ponavljali na Ljudskem odru v pondeljek, dne 2. februarja ob pol 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic se na-ha'a kot po navadi. Opozarjamo na to gro, ki je nanovo naštudirana, že danes. pr »Brezdno«, dramo, ki jo je spisi mladi hrvatski pisatelj Donadini, bodo igrali v soboto zvečer prvikrat na našem gledališču. Danes samo opozarjamo na tc moderno delo. pr »Njiva«. Kulturni vestnik »Njiva«, ki so ga začeli Slovenci v zasedenem ozemlju meseca maja 1919 v Trstu izdajati, je, kakor čujemo, prenehal izhajati. pr »Naša država«, sp.sal dr. Karel Capuder. Cirilova knjižnica, 1. zvezek. Maribor, 1919, Cirilova tiskarna. Cena s poštnino 4 K 20 v., brez poštnine 3 K 50 vin Strani 120, — Cirilova tiskarna pričenja izdajati knjižnico, kjer se bodo obravnavali predmeti iz našega zemljepisja, zgodovine, narodopisja ter duševnega in kulturnega živl.enja sploh. Podjetje je nastale z resnične in aktuelne potrebe. Vsak zvezek bo tako urejen, da bo lahko služil kot informacijsko sredstvo, a tudi priročna knjiga, namenjen bo širšemu, nekoliko za-vednejšemu in izobraženejšemu občinstvu, a bo prišel prav tudi inteligentu ter ime! trajno vrednost. Prvi zvezek obravnava zemljepis naše države, torej predmet, ki je v sedanjih dneh vsakemu potreben, a o katerem nimamo še nobenega drugega spisa. Dr, K. Capuder je znan strokovnjak in pisatelj in njegovo ime jamči, da je delo solidno in temeljito. Cena je presenetljivo nizka — po zaslugi tiskarne in pisatelja, ki ne iščejo pri rodoljubnem delu nobenega dobička. pr Krščanska Obitelj. Poučni i zabavni list za hrvatski katolički puk. Izdajejo učitelji franjevačkoga bogoslovnoga sje-meništa u Mostaru. Urejuje dr. Ante Jela-vič. Izhaja enkrat na mesec in stane 6 K. List je versko nabožne vsebine. pr Vrhbosna. Prva številka novega letnika je izšla. Prinaša lepe in zanimive članke, ki_ se dotikajo vsrskih in drugih vprašanj. Članki so: 1. Razširenje katoli-čke vjere, 2. Za budučnost naroda. 3. Uslo-vi vjerovanja in razlozi bezvjerja- 4. Nove prefacije u misi. 5. Vestnik. — List izhaja dvakrat na mesec in stane 30 K na leto. Vestnik 5, FC. Sa * Škofja Loka: Naše Izobraževalno društvo sc pridno giblje. Velik napredek in lepe uspehe je pokazal zadnji občni zbor. Izborno delujejo vsi odseki: telovadni, dobrodelni in tudi gledališki odsek. Slednji jc uprizoril prejšnjo nedeljo kome- dijo v 5. dejanjih: »Vrban Debeluhar«, katero je občinstvo z burnim aplavzom spremljalo in zahtevalo, naj se še enkrat ponovi. Želji občinstva in zlasti okoličanov se je ustreglo na ta način, da se igra ponovi 1. februarja ob 4. uri popoldne, kar je zlasti za okolico zelo pripravno. Pripravljen je v letošnji sezoni šc lep repertoar, s katerim bo ustreženo vsem mnogo-brojnim udeležencem pri naših prireditvah. Tržič. Občni zbor izobr. društva Sv. Jožefa je bil 17. januarja. Poročila so govorila o velikem društvenem delu. Bilo je to leto nad 30 sej, 22 predavanj (poleg fantovskih in dekliških večerov), 25 gledaliških predstav, izmed katerih je igral dramatični odsek 13 predstav. Veselice oz. slavnosti so bile 4. V društveni dvorani sta bila dva javna shoda, en celotedenski socialni tečaj, ena telovadna prireditev in Miklavžev večer. To leto smo dobili nov oder, delo slikarja M. Bradaška in mizarja L. Kurnika. Izgotovljen je bil začetkom marca, zato smo šele takrat začeli s predstavami. Društvo ima tudi nove klopi in stole. Vseh stroškov je bila 12.3S0 K, ki so jih prekrili dohodki 14 983 K. Ves inventar je cenjen precej nad 30.000 K. V novi odbor je bil izvoljen za predsednika Ivan Papov, za podpredsednika Rud. Prešeren, za blagajnika L. Koprivnik in Rud. Alia-čič. Prejšnjemu odboru se je izreklo priznanje za vsestransko požrtvoval-nsot, ki jo kažejo veliki uspehi. — Orlovski in orliški odsek sta imela občni zbor že prej. GospadarstUD. g Prepoved izvoza tujih valut. V zmi-slu naredbe ministrstva financ z dne 14. novembra 1919, J br. 3074. priobčcnc pod štev. 725 Uradnega lista z dne 26. novembra 1919, in dodatne naredbe z dne 20. januarja 1920, J br. 4034, ki izide te dni v Uradnem listu, je prepovedan izvoz iran- j coskih in švicarskih frankov, dolarjev, angleških funtov sterlingov, grških drahem in italijanskih lir, preko gotovih, v nared-bah natančneje navedenih vsot. Opozarja se, da delegacija ministrstva financ ni upravičena, da daje izjemna dovolila za izvoz višjih zneskov. Za takšna dovolila se je obračati neposredno na pristojno mi- nistrstvo financ (generalni inšpektorat) v Belgrad u. V dotieni vlogi naj prosilec navede in verodostojno dokaže, v kak namen želi izvozili lujo valuto. Izvoz vseh ostalih tujih valut, ki nc spadajo med gori naštete, jc doccla prost. Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, g Dobava jekla, Urad za pospeševanje obrli ima na razpolago 4 do 5 vagonov jekla. Jeklo bomo skušali oddajali v večjih množinah. Interesenti naj sc zglase pri našemu uradu do 7. februarja, g Nujno obvestilo interesentom, ki imajo depozite in ierjatve v Nemški Avstriji. Velike vsote jugoslovanskega premoženja jc Nemška Avstrija neopravičeno dala pod zaporo. Naša deželna vlada in trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se že leto dni in-teresirata za to zadevo. Poslale so sc spomenice na mirovno konferenco v Parizu in pridobile tudi natančne informacije iz Avstrijske republike. Sedaj že posluje v Ljubljani anketa za repatriacijo jugoslovanskih depozitov in terjatev v Avstrijski republiki za teritorij Slovenijo. Dogovorno s to anketo snujejo naše banke: Kranjska deželna banka, Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka in Slovenska eskomptna. banka posebno družbo, ki bode izvršila repatriacijo tega jugoslovanskega premoženja na podlagi oglasov interesentov. Vse podrobnosti se bodo v najkrajšem času interesentom objavile. Za danes se le opozarjajo, da jugoslovanskim upnikom ni priporočati, da sprejemajo plačila svojih terjatev iz Nemške Avstrije v nemški valuti, ker ta vsak dan slabše stoji, in tudi ne v nežigosanih bankovcih, ker jc njih uvoz v Jugoslavijo strogo prepovedan in je naknadno kolkovanje popolnoma izključeno. Nasprotno se jim priporoča, da se pridružijo zgoraj omenjeni akciji, katera bode nijh koristi kolikor mogoče varovala. Transport depozitov bode na podlagi oglasov proti mali odškodnini preskrbela imenovana družba bank. Jugoslovanski dolžniki, kateri imajo plačati terjatve v Nemško Avstrijo, se opozarjajo, da je vsled znane odredbe naše vlade to plačilo za sedaj prepovedano. Tudi njih zadeve bode zgoraj imenovana oficijelna organizacija v krat- kem pojasnila. Vsa podrobna izvestja daje tajnik sedanje organizacije odvetnik dr. Josip Hacin v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8. Cctrfcveni vestnik« c Bogoslužni koledar 1. 1920 za ljubljansko škofijo bo dovršen prve dni februarja in se bo potem takoj razposlal. Za te dni sc objavljajo sledeči podatki direkto-rija. F c b r u a r i u s. 1. f Do m. S c p t u-a g., ul in Brcv. cl Miss. — In L. ct M. coin. S. Jgnalii. — Vesp. de seq. coni. praec. et S. Ignatii. 2. ff Fer. 2. Purifi-catio B. M. V., ut in Brcv. ct Miss, — In 2. Vesp. null. com. — Antiph, fin. Ave Rcgina. 3. Fcr. 3. S, B 1 a s i i E p. M. c. r. off. sipml, — In M. 2. Or. Fidelium 3. A cunctis. 7. Sab. S. Romualdi Abb. — Vesp. de seq. com. praec. et S. Joann. de Matha. 8. f D o m. S e x a g e s. — Com S. Joann. de Matha in L. et M. — In 2, Vesp, com. scq., S. Joann. de Matha ct S. Apolloniae V. M. 13. Fer. 6. D e e a. c. viol. — In M. 2. Or. A cunctis 3. ad lib. — Tractus omitt. — Vesp. de scq. com. S. Valent. M 14, Sabb. D c B. M. V. in S a b b. c. a. off. simpl. Com. S. Valent. in L. et M, 3, or. de Spir, Sto. — Vesp. de seq. com. S. Fau-stini ct Jo vi tac M. 15. f Dom. Quinquag. — In M. 2. Or. Ss. Mm. 3. A cunctis. 16. Fer. 2. D c e a. — In M. 2. Or. Fidelium, 3. A cunctis. 17. Fer. 3. D e e a. — In M. 2. Or. A cunctis, 3. ad lib. — Vesp. de fer. com. S. Simconis Ep. M. 18. Fer. 4. C i n c r u m , ut in brcv. ct Miss, _ In M. com. S. Simeonis, 3. Or. A cunctis. c Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani bi se morala kmalu odpreti, ker je vsled naraščajočega prebivalstva dosedanja kapela sv. Jožefa nezadostna. Občinstvo po mestu in deželi, ki samo čuti, kako bi bila otvoritev potrebna, poprašuje, kdaj sc bo to zgodilo. Nc bilo bi to pretežko, če bi hotela mestna aprovizacija cerkev izprazniti in popraviti, in če bi verniki v mestu in na deželi še toliko prispevali, da bi se mogel postaviti v cerkvi tlak in vsaj en pro-vizoričen oltar. Cerkev nima mnogo dolga, ker niso ne cerkev ne zvonovi obremenjeni z vojnim posojilom. Tekom leta 1919 ni bila cerkev brez dobrotnikov; njih plemenito darežljivost naj obilo povrne sv. Jožef. Cerkev jc prejela največ udovičinih vinarjev, nekaj večjih vsot iz rok blagih neimenovanih dobrotnikov in pa nekoliko župnijskih zbirk. Prispevale so z večjimi vsotami te-lc župnije: Semič, Škocijan pri Mokronogu, Osilnica, Sv. Jakob ob Savi in Smlednik. — Mestna aprovizacija jc dajala mesečno le po 200 K najemnine. Orlovski vestnik. Vsem orlovskim odsekom jc bilo odposlano tc dni po pošti priporočeno več vrst tiskovin, ki jih rabi odsek pri rednem poslovanju. Vsi odseki so dobili enako, tako da odpade sleherni izgovor, mi nimamo tega ali onega. Opozarjamo vse na priloženo okrožnico, da se bodo njena navodila z gotovostjo upoštevala. Izjeme ne bomo delali nikjer nobene, ako hočemo končno, da pride pri tolikem delu red v naše poslovanje. Dotičniki, ki so pošilja-tcv sprejeli imajo dolžnost, sklicati fantovski večer in odborovo sejo fali pa opozoriti predsednika na to), kjer naj se vsem članom okrožnica prebere in razloži. Vsak prejemnik pošiljatve je odgovoren za to in če se to nc zgodi, bomo poprašali po vzrokih. Bog živi! Orlovska zveza v Ljubljani. Dopisnike in sotrudnike »Mladosti« prosim in opozarjam, da mi dopošljejo čimprej prispevke za 2. in 3. številko. Ne odlašajte več! — Urednik. Zadnji teden! društva »Dobrodelnost« v Ljubljani a Itnrisi siirns, s epceu, iauzišdoo fir JiiraScsB. S3I? da^f^oo o sku^n? Bred- kos ti 80.000 K. GSšsdkš dleaitefc n crednos^i 20.000 kron. SrzSka 2 kroni. Sueška 2 kroni. Srečke se naročajo v loterijski pisarni v Ljubljani, Poljansk; nasip št. 10. Žrebanje bo 3. febr. 1920 ob 6. uri zvečer. Zadnfi teden! Dr. Bogdan Derč ordinira brezplačno vsaki dan od '/7L do v ambulatoruu otroške bolnice Streitška nlica št 15. Vsako pnjanonil IpCR d*sk jn plo-množino IbLDubtjD ICdU hov kupi tvrdka I. Augustin. Ljubljana, Sp. Šiška Jerneieva ulica 231. Resna ženitna ponudba: Aktiven častnik s 38.000 letnimi dohodki prikupljive zunanjosti, velike postave, bi se rad seznanil v s vrb o takojšnje ženitbe z gdč. staro 30—30 let, inteligentno z nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne pod .Lepa bodočnost' na upravništvo tista. Tajnost zajamčena. Vinrilir ognjen brez otrok, kateri Iinullll razume vinegradstvo in sadjarstvo, Išče se za mali vinograd z malim gospodarstvom. Prvotna rlača 200 K. Ponudbe na Al. Bailanec Zagreb, Draškovičeva uL 36. išče mesečno sobo. _ če možno s posebnim obodom. Dopisi se prosijo pod šifro »dobra plača« na Anončno ekspediciio AL Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3. ClrlaiiiČfO ve£Je in sul30 možno-iJKlIluiMibi sti v sredini mesta se išče a takoj ali kasneje. Ponudbe na AL Matelič, Anonena ekspedicija, Ljubljana, Kongresni trg 3. Kupujem vsako množino kož od div-lih zajcev lei plačuiem po najvišji dnevni cen.. 6311 {301 IVAN BERNIK klobučar v ViSnjl gori. Potovalni uradniki zavarovalne stroke se sprejmejo takoj proti dobremu zaslužku. Ponudbe pod »Zavarovalnica« na u-pravništvo tega lista. Otroški voziček - visok otroški rtnj oboje zložljivo in dobro obran-jIUi, jeno kupim. Ponudbe pod M. B. 42, na upravo Slovenca. 358 jj Vrtnar ki se razume na sadjerejo in zelenjavo in se zamore izkazati s tozadevnimi dobrimi izpričevali se sprejme v trajno službo za posestvo na Delenj-skern. Prosto stanovanje in dobra plača. Natančnejša pojasnila pri Otomar Bamberg. Ljubljana, Kolodvor, ul. 13 I. PMijkaije mila in sile ne opazi, kdor kupi pralni prašek rCarrara" ali ,,Waschermadel". Dokler je zaloga, se bo prodajalo v skladišču predilnice št 3 v poljubni množini najmanj 50 zavitkov >Wascbermadel'' v kartonih ali pa »Carrara« po velikosti zaboja brutto za netto. Pralni prašek je glasom izvedeniškega mnenja preizkušeno dobro blago. Poizvedbe v Zadružni centrali Miklošičeva cesta št 8 vsak dan od 9 do 10 dopoldne se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava «slovenca> Konrad Mohrbacher, vodja papirnice v Goričanah, javlja globoko potrti vsem sočustvujočim prijateljem in znancem, da je njegova iskreno ljubljena soproga, gospa Kete Mohrbacher pričakujoč bližnjega veselega dogodka, po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v četrtek dne 29. jan. 1.20 popoldne v 32. letu starosti postala žrtev zavratne hripe Zernski ostanki predrage pokojnice bodo v soboto dne SI. jan. 1920 ob 9. uri na pokopališču v Sori položeni k večnemu počitku. Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah, Goričane. dne 29. januarja 1920. V petek 23. t. m. ob 8. uri zvečer mi je iz mojega stanovanja, Miklošičeva cesta št. 8, ušel lovski pes brak, čistokrven Istrijan. Pes je šest let star. močne postave, posebno globokih prs. bel ko sneg, ima na desnem ušesu in na hrbtu malo rmeno liso, je približno 57 cm visok in 90 cm dolg. Dlake je resaste, dolgih visečih ušes, košatega stegnjenega repa, ki ga na koncu za spoznanje na levo krivi. Ime mu je Sultan. Okrog vratu nosi močan usnjat ovratnik na zadrgo iz rjavega usnja, z dvema nikljastima ob-ročeema in enako ploščico brez napisa. Pes je iz Ljubnega pri Podnartu in jo je ubral najbrž proti domu. Toda ker je zelo krotak. je mogoče, da se je že tu v Ljubljani ali pa v ljubljanski okolici komu pridružil. Vse svoje lovske prijatelje in znance prosim, naj vsak v svojem okolišu malo poizveduje za tem psom in naj ljudi opozarja, da dobi, kdor psa izsledi, 100 K nagrade, da pa tisti, ki bo psa skrival, zapade sodišču. Ljubljana. 28. januarja 1920. Dr. loan Loorenčič, predsednik »Slovenskega lovskega društva«- Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. GARJE srbečico, hraste. liSaie, uniči pri človeka in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha is ae maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine presto. — Prodata in razpoiuja lekarna Trnk6tzy v Ljubljani, zraven rotoria. 1651 motor za surovo alje. robljen, dobro uzdržan. od 25 - 30 H. P. »Danica« dd. za kemičke proizvode Koprivnica, Hrvatska. A VIII 767 19-7 Oklic. Dne 5. svečana t. 1. ob 9'/2 uri dopold. se bo vršila najemo- oziroma zakupodaja posestva hišne št. 2 v Lanišah in prostovoljna sodna dražba 2. krav, telice, telička in 2. konj pod pogoji, ki se bodo ustanovili pri dražbi. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII. dne 29. januarja 1920. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. jVliši podgane in v.a golazen mora poginiu, ako porahJjau moja liajDoljo preizkušena in splošno bvaljens »sredstva, kot proti poljskim mišim K 7. za podgano in miži K 7 ; za ičurke K b.; tinktur«, m stenice K 7.: unite\aleo moljev K 6.: prašek proti mrčesom K. e,- mazilo iro:. ušem pri ljudeh K. 4 —a.; mazilo eauSi pri živini 4.-8.; prašek ;a uil v obleki in perilu K 6.; ms-ktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničov. rastlin) K 6 Prašek j roti mravlja® K 6. — Pošilja po povzetju Zavod z.i ekšport JUiinker, Fetrinjska ulica 3., Zssreb 38. Trgovcem pri večjem odjemu popuat. 1 Mariboru z 1 parnim strojem, pralnim strojem, centrifugo, 3 likalnimi stroji, škrobalnim strojem, različnim orodjem in drugimi pripravami. Pojasnila daje »JADRAN" anončna odprava, Maribor, Gosposka ulica H. Kupujem Ponudbe se naj izvolijo poslati na Biocknerjevo anončno ekspediciio, Zagreb, Jurjevska ul. 31 pod šifro „Opeka 765". i otrobi v vsaki množini, tudi cele ss pri fsrdM ====== Eftpjln Onrf mm 5 toufip M^hn** tanelia n 01 Naročite ..Slovenca"! i i BI UU m!, mi^ M iDOi, izd«« Itnnznrrii »Slovenca«. Odtfovorni urednMibaol Moškcrc v Liubliaii, Jucnsiovanska tiskarna v Linbliani. k