Slev. 248.
f LOTIM v sredo, m 29. oMotra 1924.
Posamezna Stevllfia slane 1"50 Ofn LElO UL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
sa pol leta ..... „ 120 za celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno
T Jugoslaviji .... Din 40 t inozemstvu. ... . 60
Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in, Din 2-—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2"5<V veliki po Din 3 — in 4 oglasi v uredniškem dele vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
PoSinina plačana v oolovini
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravnišlva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Karakteristikum srednjeevropske politike, v kolikor se giblje svobodno, je »brezpredmetnost« oziroma »aktuelnost« problema, ki so mu poklicni politiki iz praktičnih razlogov prisodili naziv — podonavska konfederacija. Kdo n. pr. je imel v mislih tako meddržavno vez takrat, ko je bil »jugoslovansko-češkoslovaški koridor« preko Burgenlanda neprikrita želja v Pragi, Ljubljani in povsod, kjer so si obetali iz teritorijalnega stika dveh slovanskih narodov kar največjih uspehov? Niti misliti se ni smelo, da bi mogla nastati kombinacija, ki bi po svojem sestavu spominjala na skupno gospodarsko ozemlje bivše avstroogrske monarhije. Avstrija še takrat ni bila enfant gatč cele Evrope, da ne govorimo o Mažarski, ki se je zvijala v krčih svojega poloma. Konstruktivno ie bilo do danes zares le iskreno prijateljstvo med Jugoslavijo ir. med Češkoslovaško republiko. In takšen je bil položaj glede uresničenja velikega srednjeevropskega načrta pred dobrim letom dni. Podonavsko konfederacijo so odklanjali ministri držav male antante kot politično absurdno stvar, previdnost pa jim je diktirala molk o gospodarskih perspektivah, ki se odpirajo v tistem trenutku, ko bi ideja kot t.aka tudi v političnem oziru dozorela.
Dr. Beneš se je dovolj časa upiral spoznanju, da bo treba bivši gospodarski organizem, ki ga je rizbila zgodovinska r-ajrest, nadomestiti s slično gospodarsko konfiguracijo. Silna propaganda, ki jo je razvila mlada republika po nasledstvenib državah, je dokaz, da se težnje z ozirom na stara tržišča nikakor niso prilagodile načelu nacionalne države. Češka tekstilna industrija je imela v bivši monarhiji odprto polje od Černovic do Boke Kotorske in vse do švicarske meje. Ni bilo carinskih meja, ne konjunkturnih podjetij z zgolj konkurenčno težnjo v smislu malodržavne gospodarske autarkije. Češko blago se je neovirano prevažalo po ogromnem kompleksu industrijsko manj razvitih pokrajin, in sicer v okvirju enega državnega xganižma.
Trenutno še ni ugotovljeno, če jc misel o podonavski gospodarski konfederaciji osvojil dr. Beneš in čc mala antanta o njej razpravlja. Neoficielni glasovi trdijo to. Izključeno pa ni, da je dr. Beneš žrtvoval politične pomisleke gospodarskim tendencam češkoslovaških industrijskih kon-cernov. O Čehih je znano, da se ne lotijo zlepa kakega posla, čegar rentabilnost in varnost ne bi bila že v naprej zajamčena. Sedaj, ko jc postala ideja o gospodarski uniji srednjeevropskih držav deloma tudi življensko vprašanje češkoslovaške republike, se resnična aktualnost tega vprašanja ne da več zanikati in tako stopa politika Srednje Evrope v novo razvojno dobo.
V letih 1919—1923 je to misel o tesnejši združitvi držav Srednje Evrope za-branjevala nacionalna, zavest v nasled-stvenih državah. V teh letih vidimo težnjo po popolni osamosvojitvi novih držav na gospodarskem polju: ali težnja za autar-kijo se je izkazala vsaj zaenkrat kot ideal. Preveč je bilo spojeno »živčevje« in »mišičevje« bivšega gospodarskega organizma, da bi se to po vsestranski amputaciji ne občutilo. Vsaka državica ima svoj carinski sistem, svoje tarife, metode itd., in princip zaščite jih narekuje. Tu stagnacija, nadprodukcija, na drugi strani nujna potreba in nemožnost nabave vsled silnih carin in labilnih menjalnih tečaje"v. V taki situaciji je začel gospodarski nacionalizem vidno hirati. Povrh pa so mu izpodneslc tla sijajne zmage levičarskih strank v zapadnih državah, zlasti Franciji in Angliji.
Potreba po reformi gospodarsko-med-državnega življenja malih srednjeevropskih držav se dejansko vedno bolj čuti. Lc laki podobni motivi so v stanju, tesneje navezati recimo Jugoslavijo na eni in Ma-žarsko ter Bolgarijo na drugi strani, gre za to, da v trgovskem oziru živi od nesoglasja srednjeevropskih držav. Svoje postojanke ima na Dunaju in v Budimpešti, Od inicijatorjev in podpornikov te
ideje je sedaj odvisno, da pridobijo ti dve premagani državici za misel gospodarske kooperacije, ki se — razumljivo — ne sme identificirati z državno političnimi cilji, O carinski uniji razpravlja podkomisija Društva narodov v Ženevi, in znani mažarski strokovnjak ter državni podtajnik dr. Elemer Hantos je duša gibanja, ki stremi za gospodarskim zbližanjem srednjeevropskih držav v taki obliki, ki bi ne dopuščala dvoma o politični samostojnosti pri-stopajočih držav.
Zaenkrat je zamisel o gospodarski
uniji srednjevropskih držav samo teoretična kombinacija, o kateri pa ne dvomimo, da bo dobila tudi v praksi pristašev. Dejstvo, da sc o tem problemu razgovar-jajo tudi že državniki, dasi tajno, javno pa govore o gospodarskem zbližanju evropskih držav, dokazuje, da je problem podonavske gospodarske konfederacije aktu-elen. Kako pa se bo reševal in reši!, je drugo vprašanje, ali v obliki carinske unije ali v kaki drugi obliki, ki bo označevala skupnost gospodarskih interesov, to bo pokazala prihodnjost.
P^Izfcus s Kosto Timotljevlčem.
TIMOTIJEVIČ JE PREJEL MANDAT ZA KONCENTRACIJSKO VLADO.
Belgrad, 28. okt. (Izvir.) V reševanju krize so bili danes storjeni prvi konkretni koraki. Poverjen je mandat za sestavo koncentracijske vlade Kosti Timotijeviču,
Ob 6 je bil Jovanovič v avdienci, ki jc na kraljevo željo predlagal Ko$to Timo-tijeviča. Ta je takoj odšel h kralju; ki mu jo dal mandat za sestavo vlade, ki naj nadaljuje r. programom, ki jc bil podan v deklaraciji Davidovičeve vlade, da se sprejme invalidski zakon, zakon o pobijanju korupcije, o poljedelskih kreditih, in po možnosti novi proračun. Nadaljuje naj za-početo delo za sporazum s Hrvati in Slovenci. Timoiijevič je sprejel mandat z rezervo, ako mu to odobri demokratski klub, ki se jutri sestane. Ko se je raznesla vest o tem mandatu, ni nihče verjel, ker je bila Timotijevičeva oseba v sedanjem položaju pozabljena.
Kosta Timotijevič je advokat iz Sme-dereva in je bil tam izvoljen za narodnega poslanca. Pred vojno je bil pravosodni minister. Igral je veliko vlogo za časa vladne krize 1911, ko so bile strankarske in politične razmere do skrajnosti napele. Kriza je trajala sedem tednov in se je zdelo, da ne bo iz nje izhoda. Kosta Timotije-vič je tedaj predlagal pok. kralju Petru, naj pozove na. dvor vodje radikalov in sa-mostalcev, skupno. Ti dve skupini sta bili tedaj najkrepkejši.
Kralj je ta nasvet poslušal in se posvetoval na skupni večerji. Med večerjo se je Timotijeviču posrečilo, da je oba nasprotnika zedinil za skupno delo. Po petih dnevih je bila sestavljena znana vlada po-mirljivosti z dr. Marko Trifkovičem na čelu. Po prevratu se jc Timotijevič z ostalimi. samostalci združil z demokratsko stranko. V prvi Davidovičevi vladi jc igra! veliko vlogo kot pravosodni minister.
Bil je član ožjega ministrskega odbora, v katerem so se nahajali Davidovič, Dra-šjjcovič in Pribičevič. Ta ožji odbor je določeval smeri politike. V koalicijski vladi za časa ustavotvorne skupščine je bil notranji minister.
Misli se, da jc Timotijevič pristaš Pri-bičevičeve nasilne politike. Za časa razcepa v demokratski stranki so mislili, da bo šel s Pribičevičem, česar pa ni storil. Sicer se pa njega smatra kot dvorskega človeka radi njegovih družinskih zvez. Pokojni Stepanovič, član glavne kontrole, jc bil odličen Karadjordjevičijanec in kot tak je zasigural Timotijeviču odlično mesto na dvoru, kjer ga smatrajo kot poslednjo dvorno rezervo.
V političnih krogih se ni moglo ustvariti končno mišljenje o tem mandatu, ker se je zanj pozno zvedelo. Zanimivo jc, da mandat podeljen Timotijeviču, ker so mislili, da bo prvi dobil mandat Jovanovič. Gotovo je bil Jovanoviču mandat ponu-den, ali ga radi Pašiča ni mogel sprejeti. Ko je namreč Pašič videl, da ne more biti predsednik nove vlade, je zabranil radikalnim voditeljem sprejeti mandat, ker bi s tem trpel njegov ugled kot se je to zgodilo takrat, ko je Protič sestavil vlado. Ko je bil Pašič 18. t. m. v dvoru, je predlagal kralju, da sc za slučaj koncentracijske vlade poveri mandat Davidoviču, ne Jovanoviču. Ta odkritja se mnogo komentirajo med pristaši Jovanoviča, proti kateremu so delali vsi znani korupcionistični elementi.
Ko je Timotijevič odhajal iz dvora, je izjavil, da je dobil mandat za sestavo nove vlade, ki naj bo vk.da pomirljivosti, ki bo uporabljala zakon proti vsem in proli vsakemu. —•
Zagrebu.
Zagreb, 28. oktobra. (Izv.) G. ujoka Popovič se je tudi danes mudi! v Zagrebu in ie imel več razgovorov z Radičem. Popoldne sc je vržila daljša konferenca, ki je trajala do 6. in katere so se udeležili Radič, Popovič in dr. Maček. Ob 6. je Radič sprejel Vašega dopisnika in v razgovoru v glavnem ponovil misli, ki .iili je razvijal na zadnjih shodih in pri izjavah časnikarjem. Sporočil je Ljubi Davidoviču, da more v njegovem imenu zagotoviti krono, da bo HRSS podpirala vlado ožjega bloka, ako bode reaktivirana, in da ji v parlamentu ne bo delala nobenih sitnosti.
Gjoka Popovič je izjavil, da je njegovo bivanje v prvi vrsti v zvezi z vprašanjem sporazuma, šele potem z vladno krizo. Po razgovoru z Radičem moro (Popovič) samo ponovno poudariti, da je Radič z vso dušo za sporazum, isto pa hoče tudi srbski kmet.
Dr. Maček je izjavil Vašemu dopisniku, da bo šel v Belgrad, kadar bo skupščinsko predsedstvo pozvano h kralju v avdienco.
Nadaljnji razgovor se ie sukal okoli volitev na Angleškem. Ob tej priliki se je pokazalo, da vlada v vrstah HRSS veliko zanimanje za te volitve. Ako bo na Angle* škeu izšla delavska stranka iz volivnega hoja ojačena, smatrajo, da se bo brez ozira na to, kdo bo sestavil vlado, duh demokracije v Evropi ustalil, in to bo močna moralna podpora za našo sedanjo parlamentarno večino. Če bi v Angliji izšli iz volivnega boja ojačeni tudi konservativci, se mo
Ztovasije Otoe zadružne zveze.
Belgrad, 28. oktobra. (Izv.) Danes je bilo zborovanje Glavne zadružne zveze. Otvori] ga je dr. K o r o š e c in podal glavne smernice o bodočih zadružnih nalogah s posebnim ozirom na izboljšanje zadružništva. Govoril je o ustanovitvi Zadružne banke, o ustanovitvi visoke šole za zadružništvo, kakor so povsod drugod. V debati., ki so je razvila, se je govorilo največ o ustanovitvi Zadružne banke. Upravnemu odboru so naložili dolžnost, da jo s pomočjo kmetij, ministrstva čimprej ustanovi. Debatirali so nadalje o novem zadružnem zakonu, za katerega so izdelani štirje načrti. 1. Načrt revizorjev na kongresu v Zagrebu. 2. Načrt dr. Radice iz Splita. 3. Načrt Miloša Šliblerja. 4. Načrt Zadružne zveze v Ljubljani, katerega je izdelal g. Kralj. Najpopolnejši je Kraljev načrt, ker obsega vse predloge vseh prejšnjih načrtov. Sprejete so bile razne resolucije.
ti jo oni, ki .smatrajo, da bi Pašič-Pribičevi-eev režim našel podporo na Angleškem, ker imajo konservativci dovolj razlogov z ozirom na angleške interese, da se ne zavzemajo za tak režim.
UŽALJENI HRVATJE.
Zagreb, 28. (Izv.) Minulo je 8 dni od izvolitve predsedstva narodne skupščine, pa še vedno ni bilo predsedstvo sprejeto od kralja v avdijenci, za katero se je takoj prijavilo. To se v tukajšnjih političnih krogih najrazlieneje komentira. Smatrajo, da je temu vzrok to, ker je v predsedstvo izvoljen tudi član HRSS dr. Maček. V Zagrebu je ta stvar napravila silno neugoden vtis. Spominjajo se. kako so v tem oziru korektno postopali celo Habsburžani, ki so razglašeni kot največji reakcionarni in nasilneži. Ko je dunajski parlament izvolil za predsednika socialnega demokrata Perner-storferja, ki je bil jx> svojem programu republikanec, se Franc Jožef ni prav nič pomišljal, ampak ga je takoj drugi dan sprejel v avdienci. Predsedstvo HRSS je iz lega izvajalo posledice in je sklenilo, da niti en delegat HRSS ne pojde v Belgrad, dokler ne bodo sklicane seje parlamenta in dokler predsedstvo narodne skupščine no bo sprejeto na dvoru.
POSLANIK KRALJEVINE SHS IZGNAN IZ CARIGRADA ?
London, 28. okt. (Izv.) Iz Carigrada poročajo,, da je turška vlada nasvetovala poslaniku kraljevine SHS v Carigradu, naj mesto zapusti, ker kraljevina StlS še ni podpisala v Lausanni sklenjene mirovne pogodbe s Turčijo
Belgrad, 28. oktobra. (Izv.) Pod datumom 14. in 15. oktobra je kralj podpisal ukaze iz prosvetnega ministrstva. Med drugim so izvršena sledeča imenovanja oziroma upokojitve in premestitve. Na predlog dr. Korošca je stalno upokojena Terezija Pordiš, učiteljica v Žalcu. Dalje: Simon Sekirnik, stalni nadučitelj v Sv. Juriju pod Bočem; Adolf Pacher, nadučitelj pri Sv.- Katarini pri Trbovljah; Oman-Ihan Ernestina, učiteljica v, Begunjah; Katarina Drol, učiteljica v Zasipu; Janja Miklavčič, šolska upraviteljica na ženski šoli v Kranju. V IV. skupino položajne plače I. kategorije je postavljen dr. Ivan Grafenauer, profesor na I. drž. gimnaziji s 1. oktobrom t. 1.; v V. skupino položajne plače I. kategorije s 6. stopnjo osnovne plače z dokla-dami za stanarino v znesku 2700 Din: Ivan Dolžan, profesor na drž. realki s 1. februarjem 1924; v I. skupino položajne plače 2. kategorije s 7. stopnio osnovne plače in stanarino po zakonu: Ivan Robič, učitelj v Vuhredu, s 1. majem t. J.; Julka Fister, učiteljica v Šoštanju s 1. novembrom 1923: Ladislava Volavšek-Lavrič, učiteljica pri Emi pri Pristavi s 1. nov. 1923; v II. skupino položajne plače 2. kategor. s 5. stopnjo osnovne plače in stanarino Fran Zupan, učitelj na Viču s 1. nov. 1923; Arnold Kreps, učitelj v Odrancih s 1. nov. 1923; Gusta Janežič, učiteljica v Šoštanju s 1. novembrom 1923. Postavlja se za veroučite-Ija 2. stopnje na državni osnovni šoli v Murski Soboti s pravico drž. uslužbencev I. skupine 2. kategorije z osnovno plačo 7. stopnje s pravico na stanarino Anton Po-lutnik, kaplan na Slivnici pri Celju. Premeščena je učiteljica Krna Zamejic iz Žužemberka na osnovno šolo v Pečice. Na svoje prejšnje mesto v Kapeli pride Ivan Mihelič iz Veržeja; Pestotnik-Bergant Pavla, učiteljica iz Špitaliča v Mozirje. Red sv. Save IV. vrste ie dobil dr. Franc Perne, profesor na I. drž. gimn. v Ljubljani in je upokojen. Nadalje je upokojen Josip Roš, učitelj v Turju; Marija Kralj-Zakrajšek v Ribnern pri Bledu.
ČESTITKE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM POSLANIŠTVU.
Belgrad, 28. oktobra. (Izv.) Predpol-dne so na češkoslovaškem poslaništvu sprejemali diplomate in politike ob priliki šestletnicc ustanovitve češkoslovaške republike. V imenu vlade sla čestitala dr. j Korošec in dr. S p a h o. Popoldne jo j bila čajanka. Govoril je Pavlovič, katere-! mu je odgovoril Šeba, ki je naglasil skupnost interesov Srbov, Hrvatov, Slovencev in Čehoslovakov.
Bolgarski poslanci v Zagrebu.
Zagreb. 28. (Izv.) Tu so se mudili bolgarski narodni poslanci radikalne stranice | Konslurov, Angel Stankov, Žeko Zeljakov in dr. Dimo Burilkov. Razgovarjali so se tudi poldrugo uro s Stjepanom Radičem, Neki član vodstva HRSS je izjavil Vašemu dopisniku: Ta cetvorica in ostali njihovi tovariši sprejemajo v glavnem vso politiko L.HRSS. »osebno kar se tiče Macedonije. So
namreč proti temu, da bi se vršila v Ma-cedoniji kaka bolgarska agitacija ali kako revolucijonamo gibanje, ki bi hotelo napraviti iz Macedonije neodvisno državo in ji priklopiti šo one dele, ki so danes pod Grško in Bolgarijo. Omenjeni poslanci so iskreno in odločno za to, da ostane Mace-donija v Jugoslaviji in pričakujejo, da bodo končno narodnosti v Macedoniji imele človeške in politične pravice in da se bo macedonsko prebivalstvo samo upravljalo vsaj v občinah, okrajih in županijah.
Volivna borba v Angliji.
Cardiff, 28. oktobra. (Izv.) Mac Donald se je v svojem volivnem govoru dotaknil tudi znanega Zinovjevcga pisma in rekel, da se je angleški vnanji urad prenaglil.
KOMUNISTIČNI AGITATORJI V ANGLIJI.
London, 28. oktobra. (Izv.) »Daily Te-legraph« poroča, da je okoli 30 članov sovjetske delegacije nenadoma odpotovalo iz Anglije. List sumi, da so bili to za čas volitev najeti agitatorji.
Herriot In priznanje Rusije.
Pariz, 28. okt. (Izv.) V Lyonu je govoril Herriot o priznanju sovjetske Rusije s strani Francije in rekel: »V kratkem bo-demo imeli odprto novo pot na vzhod. Koristno bo za nas vse, če bomo začeli kupovati na vzhodu, kjer francoski denar mnogo velja, namesto na zapadu. Z nakupi na vzhodu bomo koristili sebi in podprli bomo tudi naše drž. finance. Mnogi tega sicer ne bodo hoteli razumeti, toda jaz sem prepričan, da bodo kmalu vsi mojih misli.
Francija včeraj priznala Rusijo
Pariz, 28. oktobra. (Izv,) Danes zvečer bo francoska vlada na slovesen način proglasila priznanje sovjetske Rusije de jure. —
Zborovanje nemškega centroma.
Berlin, 28. okt. (Izv.) V nedeljo se je pričelo zborovanje nemškega centruma v Berlinu. Zborovanje je zaupno in zato k njemu tudi časnikarji nimajo dostopa. Na zborovanju je govoril kancler dr. Marks, toda priobčili so samo oni del njegovega govora, ki se nanaša na vnanjo politiko. Tozadevno je rekel dr. Marks: »V Londonu smo sklenili pogodbo, ki jo bomo lojalno izpolnili. To je za nas glavna gospodarska in politična potreba. Zato se bomo mi vezali 7. decembra samo s tistimi strankami, ki so kot mi za izvršitev Da-wesovega načrta. Ravno tako bomo branili sedanjo ustavo z vsemi dopustnimi sredstvL
OB PREVOZU ZEMSKIH OSTANKOV LEONA XIII.
Glavno glasilo italij, ljudske stranke »II Popclo« piše o prevozu zemskih ostankov papeža Leona XIII. iz Vatikana v La-teran med drugim: »Truplo velikega papeža krščanske demokracije Leona XIII. se je v pogrebnem sprevodu, ki preje ni bil naznanjen in o katerem meščanstvo ni ničesar vedelo, pomikalo po rimskih cestah. Še-le drugo jutro smo zvedeli iz časnikov o že izvršenem prevozu. Ta dogodek, ki se je izvršil v tihoti deževnega jesenskega večera v mraku, more še enkrat predočiti dejanski položaj, ki se je zgrnil nad sv. stclicoT* Nepregledne bi bile sicer vrste tistih, ki bi bili želeli spremiti zem-ske ostanke nezabnega papeža na zadnje prebivališče, ki si ga je bil sam izvolil in podati dokaz velike, vse obvladujoče hvaležnosti do vrhovnega pastirja cerkve, ki je z intuitivno močjo umel čase in znal s svojimi nauki, polnimi luči in ljubezni, trpečim množicam novega gospodarskega suženjstva pokazati poti pravičnosti in krščanske bratske ljubezni.«
MUSSOLINI VABI IN GROZI.
Bergamo, 28. oktobra. (Izv.) Včeraj se je pripeljal semkaj ministrski predsednik Mussolini, da prisostvuje odkritju spomenika v vojni padlim vojakom. Spomenik je 60 m visok stolp s kipom Zmage na vrhu. Oblasti so priredile Mussoliniju slovesen sprejem. Mussolini je imel na množice govor, v katerem je pozival vse Italijane na državljansko slogo in disciplino; tistim, ki njegovih besed nočejo slišati, gorje, kajti s tem se izključujejo s tal in iz srca domovine,
ITALIJANI PROTI HERRIOTU.
Rim, 28. oktobra. (Izvir.) Nedavno je govoril Herriot na pariški Sorbonni o vlogi Francije v Društvu narodov v Ženevi. V tem govoru je Herriot izrekel svoje posebno priznanje Angliji, ki je Francijo z vso avtoriteto iskreno podpirala, pohvalno
se je izrazil tudi o zastopnikih češke in Jugoslavije, samo Italije ni omenil niti z besedico. Zato italijanski, zlasti fašistovski listi Herriota strastno napadajo. (Ignoriranje Italije v zapadni Evropi je, kakor znano, posledica umora posl. Matteottija; op. uredn.)
AFERA Z »BANCA ADRIATICA«.
Rim, 28. okt. (Izv.) Giornale d"Italia poroča, da so odkrili pri banki razne poneverbe. Uvedena jc stroga preiskava.
KORUPCIJSKA AFERA S POTNIMI LISTI V ROMUNIJI.
Belgrad, 28. okt. (Izv.) Po vesteh iz Bukarešte se vsa romunska javnost bavi s senzacionalnimi aferami s potnimi listi,
V	to afero sta zapletena tudi notranji minister Vantoianu in podtajnik v istem ministrstvu Franasovič. Pred tremi meseci je društvo »Petroleum nacional«, katerega upravljajo najuglednejši člani liberalne stranke in katerega prokurist je Vantoia-nujev brat, izdajalo napačne potne liste za Ameriko. Izseljence so napotili v Kubo namesto v . Združene države. Društvo je izdalo čez 2000 potnih listov, Vantoianu se je poskušal v zaporu ustreliti. Krogla mu je prebila leva pljuča. Prepeljali so ga v bolnico in je malo upanja, da ozdravi. Vsi jetniki, med njimi 12 vladnih poslancev, so ločeni in pod nadzorstvom, Snoči so hotele neznane osebe napasti sodnika, ki vodi preiskavo. Napad pa ni uspel. V političnih krogih splošno mislijo, da bo Bratianu podal ostavko.
IZID VOLITEV NA NORVEŠKEM.
Pariz, 28. okt. (Izv.) V novi norveški parlament je izvoljenih: 54 konservativcev, 34 radikalcev, 26 liberalcev, 22 pgrar-cev, 18 socialistov, 5 komunistov in 2 demokrata.
FINANČNA KONFERENCA V PARIZU.
Pariz, 28. oktobra, (Izv.) Včeraj so se pričela posvetovanja finančnih izvedencev, koncem novembra pa se bodo sešli v Parizu finančni ministri zveznih držav v svrho revizije določb, koliko nemške vojne odškodnine odpade na reparacijsko komisijo in koliko na izvedbo Dawesovega načrta. Ob enem bodo razpravljali o tem, na koliko dajatev v naravi ima vsaka država pravico po novem načrtu.
IZREDNO ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV.
Prnsclj, 28. oktobra. (Izv.) Včeraj se je začelo tukaj izredno zasedanje Društva narodov, da reši spor zaradi Mosula.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Pariz, 28. okt. (Izv.) Prejšnjega kitajskega ministrskega predsednika Welling-ton-Koo-a so uporni generali ujeli in ga zaprli,
Tientsin, 28. okt. (Izv.) Amerikanci so izkrcali 100 mornarjev z ladje »Haron«.
V	pristanišče je priolulo več francoskih, angleških in japonskih vojnih ladij.
TROCKIJ NA KITAJSKI FRONTI ?
Pariz, 23. okt. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča, da se nahaja Trockij na kitajski fronti, kjer je prevzel vrhovno poveljstvo nad 50.000 mož broječo sovjetsko armado.
MORILEC MINISTRA DASKALOVA OBSOJEN.
Praga, 28. okt, (Izv.) Scdiščc je obsodilo morilca bivšega bolgarskega poslanika Daskalova v Pragi na 20-lelno težko ječo.
l? TiEiTanfa
5 e, & «1 d I? Sifi iS E J S? p c' Ž i 8,; A & »
* Francija in Vatikan. Kakor znano, je finančni odbor francoske zbornice dne 22. t. m. s 28 proti 12 glasovom odklonil predlog poslanca manjšine, da se naj vpostavi kredit za vatikansko poslaništvo v proračun zunanjega ministrstva. S tem je Herriotova vlada izpolnila obljubo, ki jo je dala svojim volilcem pred 11. julijem. Herriot ve, da bo večina zbornice ta predlog v odklonjeni obliki sprejela, zato je postavil senat pred dovršeno dejstvo. Po ustavi namreč ne sme senat vzpostaviti kredit, ki ga je črtala zbornica. Tudi komunisti so odklonili v finančnem odboru kredit za poslaništvo pri Vatikanu. Zanimivo je, kako g. Herriot utemeljuje postopanje. V daljšem govoru je poudaril, da jc to poslaništvo brez pomena, juridično pa neopravičeno. Vlada da vztraja pri teoriji: poslanik sme reprezentirati svojo deželo pri činiteljih, ki predstavljajo ljudstvo. Vatikan je — pravi Herriot — samo zastopnik neke veroizpovedi. V arhivih zunanjega urada (Quai d'Orsay) da še niso našli >niti sledi o kaki za Francijo ugodni intervenciji Vatikana«. Kar se tiče zaščito katoličanstva na Vzhodu, je Herriot mnenja, da so Turki že otvorili konfesijonalne šole in da torej ni potrebno, da se Francija skriva za papeško zastavo, vendar bo branila slehernega francoskega redovnika pred nasiljem. Francija hoče emancipacijo politike, kakor jc izvedla emancipacijo šo-
le. Herriot tudi dvomi, da je papež vedel za vsebino poslanice francoskih kardinalov, preden jo bila objavljana v časopisju. Glede Alzaško-Lotaringije je mnenja, da
}»ravno veljavni konkordat ni nikdar obsto-al. Ker se je finančni odbor bavil skoro istočasno z vprašanjem vzpostavitve odnošajev napram sovjetski Rusiji, so komentarji pariškega tiska zelo pomešani. »Gau-lois« piše: »Nočemo vztrajati na protislovju, ki ga vsebuje stališče vlade napram obema problemoma; vlada misli in trdi, da je Sv. Stolica samo še fikcija, mrtva preteklost, Moskva pa vse obetajoča realnost, bodoča velesila. Ali res verujejo naši ministri v tako absurdnost? Najbrže jim gre za to, da zadovoljujejo mase in peščico tistih vnetih, ki so razvili za krsto Anatole France-a rdečo zastavo in ki jim je Nemec ljubši kakor duhovnik.« — Herriotova »Ere Nouvelle« pa odgovarja: »Nacionalni blok nas je potisnil v Kanoso ter nam je prepovedal iti v Moskvo. Republikanska vlada pravi, da se mora zgoditi ravno narobe. Vatikan zapoveduje vernikom, Moskva pa vojakom.« — »Temps« in »Journal des Dčbats« protestirata proti temu, slednji pravi, da je Herriot okleval, preden se je odločil, ali ubogal je, kakor je velela prostozidarska loža. Izkazal da se je kot Combes. Le-ta je imel še vsaj diplomatski povod za svoje dejanje, dočim ga Herriot nima. Vsi narodi na svetu vedo, da pomeni Vatikan ne samo duhovno, marveč tudi politično silo, ki se razprostira po vs<=;m svetu, le francoski ministrski predsednik ne v6 nič o tem. — Svetovno svobodomiselstvo se zopet z novimi nadami ozira v Francijo in komaj čaka, da se bo moglo tudi v ostalih deželah vreči v boj pro"i katolištvu. Pravi šolski zgled za to nam daje »Jutro«, ki s strastno naslado ponatiskuje Herriotove proticerkvene izjave in jih obrača na slovensko duhovščino. Ako ima francoski zgled tej duhovščini in jugoslovanskim katoličanom sploh kaj povedati, potem je to le svarilo, da se za nobeno ceno ne dado iztisniti iz javnosti in prav posebno ne iz politične arene in zakonodaje. To svarilo si hočemo dobro vtisniti v pamet in nam je prav, ako nas »Jutro« vedno znova spomni nanj.
* Ponosni Mussolini, Iz Milana poročajo, da je Mussolini pri slovesni otvoritvi nekega kolodvora govoril približno tako: »Jaz bom svoje delo nadaljeval. Kdor se hoče pridružiti nam, nam je dobrodošel, če pa se nam nihče ne pridruži, bom svoje delo dokončal sam. Naloga je težka, teda zahteva jo zgodovina, Če bomo lahko delali 10 let, bo Italija korakala na čelu evropske kulture.«
Politične vesti.
-j- V Ormožu se je vršil v nedeljo, 26, oktobra v Katoliškem domu sijajno uspel shod SLS. Poročala sta poslanec B e d -j a n i č in tajnik K r a j n c. Shod je bil obenem občni zbor krajevne organizacije SLS za Ormož mesto in okolico; izvoljen je bil za 1. 1925 nov odbor in izvrševalni odbor ter 2 preglednika. Sprejeta je bila resolucija, izražujoča zaupanje našim poslancem jugoslovanskega kluba ter ogorčenje nad zadnjim nespametnim govorjenjem Radiča, ki večno podira, kar Jugoslovanski klub zgradi.
-f Afera Danice Andrcllčevo. Kakor znano, je bila »vohunka« Danica Androli-čeva pred belgrajskim sodiščem skoro soglasno oproščena. Sedaj je svobodna, kakor da se ni prav nič zgodilo. Njena vohunska afera jc bila, kakor zatrjujejo zagrebški listi —- pa tudi belgrajska «Re-publika« in »Radikal« — inscenirana, da bi vanjo zapletli in tako kompromitirali samega Radiča. Vojni krogi, ki so se vmešava li v to afero, so doživeli strahovit fijasko, kljub temu pa prehaja ves Belgrad preko tega na dnevni red. »Republika« piše o Androličevi sledeče: »Razumljivo je, da je bila med njo in njenimi visokimi pomagači sklenjena pogodba, kaj in kako bo pred sodiščem govorila, da slučajno ne bi izpovedala nekaj, o čemur ji je bilo molčati. Posredovala sla dr. Lara Markovih tn mestno sočišče v Belgradu. Ta proces je odkril strahovite divjaške metode v naši policiji, in že o priliki prvih zasliševanj je prišlo do vznemirljivih momentov. Kapetan Krušnjak je pripovedoval, kako so ga mučili v zaporu (inkvizicija, pa ne »srednjeveška«),.. Njegova tragična izpoved jc delovala tako, da so se začeli zbranemu občinstvu jeziti lasje. In Krušnjak je povedal, da je hotel sodnik Sevremovič iz njega izsiliti priznanje, da jc zapleten v afero -- Radič... Ne more se trditi in težko oziroma sploh ne da se dokazati nedolžno komprimitiranim častnikom, da so imeli zveze z prostitutko in vohunko Androličsvo, Par sto častnikov, med njimi celo spoštovanih, so vrgli iz aktivne službe na cesto, in vse to radi afere, ki je imela cn sam namen: služiti za osnovo veleizdajniškega procesa proti Stjepanu Radiču. To živinsko preganjanje hrvatskih častnikov jc imelo prikriti javnosti prave pomaga če in tniljence Danice ' Androličeve. Da, slavno sodišče — piše
»Republika« — omamili so te, pred tebe niso privedli pravih sotrudnikov obtožene vohunke! Na mesto morda celo nedolžnih, vsekakor pa manj važnih Krušnjakov bi bil moral sedeti na zatožni klopi gene. ral Peter Pešič in njegova družba. Njemu je kradla Androličeva dokumente, po nje. govih predalih je gospodarila prostitutka in miljenka bivšega vojnega ministra.« —. Prizadeti častniki so objavili v »Hrvatu« dopis, v katerem se obračajo do ministr. stva za vojno in mornarico, naj se jih se-daj rehabilitira in jim povrne aktivna služba, čin in naknadno izplačajo ustavlje-ne gaže, sicer bi se moralo smatrati, da je vsa afera delo tega ministrstva.
Beležke.
Proti lastnemu narodu. Ker se v celi Sloveniji ni dobil Ust, ki bi se drznil za-govarjati žalitve slovenskega naroda, ki jih je objavil dr. Kosič, je znani slovenski! pamfletist in prevajavec literarnega šunda objavil v — »Orjuni« pamflet, v katerem po svoji surovi, nekulturni, pristno orju-naški maniri napada dr. Glonarja radi njegovega vseskozi primernega odgovora dr. Kosicu in zagovarja dr. Kosičeve teze proti našim najvišjim institucijam, univerzi in akademiji, proti slovenski književnosti, proti slovenščini kot knjižnem jeziku itd. Ni naš namen braniti g. dr. Glonarja pred pamflelistom nekulturnega Orjuninega kova, ker bi to zanj ne pomenilo posebne časti, pribiti smo hoteli, da se je v Sloveniji dobil list, ki gnojnico, zlito na naš narod, hvali in iz nje pije. »KulturtrHgerjk orjunskega tipa se ne zavedajo, da se niti za las ne razločujejo po miselnosti od nekdanjih štajercijanskih nemškutarjev, katerih glavni razlog proti narodno zavednim Slovencem je bil, da smo premajhen narod, da s svojim jezikom nikamor ne pridemo. Razločevali so se od »lažinacionali-stov« le v tem, da so vsaj priznavali slovenski narod in niso tajili maternega jezika, dasiravno so se ga v kulturni zaostalosti sramovali. Poznali so narod, sedanji izdajalci lastnega naroda pa poznajo samo še »nacijo«, po kateri so šli na posodo k Italijanom, in pa »krizo Slovenstva«.
Najboljša Macafizljeva. »Jutrov« M. A. C. je včeraj vzdihnjl: »Meni se smilijo moji bralci, še najbolj pa sam sebi.
Dopisi.
Iz Šoštanja. V okolici Šoštanja je bila vložena brez kompromisa samo lista SLS s % odborniki. To resnico pa neki »izrodek« v naši občini že zdavnaj skrahirane JDS po-tvarja s tem, da v »Taboru« laže, da je bila kompromisna Usta in za enega svetovalca izvoljen celo pristaš JDS. Dotičnemu lažidopi-sunu pač diši občinski kruh, sovraži pa vse, kar je verskega. Toliko javnosti v vednost.
Dnevne mm®.
—	Umrl je včeraj po kratki a zelo mučni bolezni g. Franc Skale, 4. kaplan v Trbovljah. Pokopali ga bodo v četrtek dopoldne ob 10. uri. Naj počiva v miru!
—• Vseh vernih duš dan je letos 3. novem-! bra. Prosvetni oddelek razglaša, da je ta dan : na vseh šolah pouka prost
■— Vojno ministrstvo je izdalo odlok, da morajo vsi starejši vojaški letniki položiti j običajno vojaško prisego in sicer tekom enega meseca vsa Slovenija. Mesta prisego pa sc ; bila skrajno odročno izbrana. 1'osamne občine bi morate po 50 km daleč na kraj prisega-i nja. Jug. klub je ponovil svoj predlog, da 6e prisega opusti z ozirom na dejstvo, da vsak vojak priseže ob orožnih vajah in mobilizaciji. Obenem je zaprosil za drugo razporedbo mesi priseganja, če se predlogu ne ugodi. Ministrstvo je zaenkrat priseganje 6ploh odložilo. Jugoslovanski klub vstraja na svojem predlogu.
—	Lepo darilo. Za zgradbo »Hrvatskega doma« na Brodu ob Savi jo daroval škol Akšamovič 30.000 dinarjev.
—	Železniška vest. Od 1. novembra 11. naprej bode ustavljal v postajališču Radeče pri Zidanem mostu tudi osebni vlak štev. 628, kateri odhaja iz Zagreba glavni kolodvor ob 22. uri 45 min., iz omenjenega postajališča ob 0. uri 56 min. in prihaja v Zidani most ob 1. uri 7 min. Vozne karte za ta vlak se v postajališču ne bodo izdajale, temveč so bodo potniki odpravljali v vlaku.
—	Odlikovanje prof. Cvijiča. Prezident Masaryk je podelil prof. dr. Ivanu Cvijiču za njegovo zasluge na znanstvenem polju red Belega leva.	«
—	V šmartnem pod Šmarno goro priredi sadjarska :n vrtnarska podružnica dne 1. in 2. novembra v društveni dvorani sadno razstavo. Dne 1. novembra popoldne obenem tudi predavanje, ki ga bo imel gosp. sadjarski nadzornik M. Humek. Da bo ime-
! la razstava res lep uspeh, ki se od nje pričakuje, se vsi interesenti vl judno vabijo.
—	Društvo upokojenega uČiteljstva naznanja — n - mnoga vprašanja, da vse upokojeno učiteljstvo dobi 2. novembra 1924 izplačano po1 kojnino s povišanimi draginj, dokladami — tudi razliko od septembra in oktobra skupaj! Za vsakeaa ie z novembrom vitetn «vota ori-
bližno tako velika, kot da bi za dva meseca prejel prejšnjo plačo. Vdove dobijo v mestu 800 Din, t j. 3200 kron, na deželi 700 Din.
—	Skioptično predavanje v Retečah pri Skofji Loki. V nedeljo dne 26. oktobra je g. Leopold Puhar, oficijal pri državnem higijen-skem zavodu, predaval v Društvenem domu o treznosti in pojasnjeval predavanje s sltiop-tičnimi slikami. Predaval je dvakrat, dopoldne šolski mladini, popoldne odraslim. Udeležba je bila obakrat nad pričakovanje številna. Poslušalci so s posebnim zanimanjem sledili nad dve uri trajajočim izvajanjem predavatelja. Bog daj, da bi ne ostalo samo pri trd-nili sklepih, ki so jih ginjeni poslušalci nesli na svoj dom, temveč, da bi izpolnjevali ne pretirana priporočila predavateljeva.
—	Srečen poštar. K Vaši notici pod tem naslovom z dne 2. t. m.: Tako srečen oziroma presrečen ni samo hrvatski poštar, ampak tudi odpravnik v Sloveniji in Dalmaciji. Odpravnik je predstojnik pošte, ki ima manj kakor 1200 enot na mesec. Ima pa iste dolžnosti in odgovornosti kakor predstojnik pošte z nad 1200 enotami. Sedeti mora ravnotako 8 ur v uradu, zlasti kjer je telefon ali brzojav, in zato dobi osnovno plačo po avstr. zakonu iz leta 1908. in 14 Din dnevne drag. doklade. Kako je mogoče živeti s tem, si pač lahko vsak sam predstavlja. Ne bom Vam nadalje popisovala bede poštnih odpravnikov. Hvaležen posel bi opravil tisti, ki bi se zavzel za te reveže. — Ena izmed prizadetih.
—	Protestno zborovanje bančnih uradnikov. Belgrajski bančni uradniki so imeli v nedeljo zborovanje, na katerem so protestirali proti postopanju ministra za socialno politiko, češ, da ne ščiti dovolj naših delovnih moči, zlasti privatnega uradništva. Podjetja nastavljajo tujce, pri nas pa je okrog 200.000 ljudi brez zaslužka.
—	Tragičen konec šolarja. V Subotici so V soboto obesili na smrt obsojenega roparja in morilca Tota. Subotiški listi so o usmrtitvi obširno poročali. Ta poročila je bral 14 letni Štefan Torma in ie poskusil tudi sam posnemati obešanje. Ovil si je vrv okoli vratu, stopil na stol in vrv pritrdil. Naenkrat pa se mu je stol izpodmaknil in nesrečni deček je plačal svoj neprevidni poskus z življenjem.
—	Ujet dclravdant. Poročali smo že, da Je bivši vodja poštnega urada v šabcu Milo-rad Jovičič izmaknil 260.000 Din iz nekega denarnega pisma. Še predno je bila preiskava končana, je bil Jovičič prestavljen v Subotico. Tam pa ga policija ni mogla prijeti, ker je pravočasno zvedel, da ga zasledujejo in je pobegnil- Sedaj pa poročajo iz Belgrada, da ga je policija našla v Belgradu in ga izročila sodišču.
—	Otrok umrl vslod žganja. Kakor poročajo iz Velike Gorice, je 5 letna hčerka gostilničarja Rudolfa Škalc prišla na nepojasnjen način do žganja. Dekletce se je tako sopijanilo«, da je v par urah izdihnilo.
—	Dviganje »Franc Jožefa«. L. 1919. je bila potopljena v bližini Kotora velika kri-žarka bivše avstro-ogrske mornarice »Franz Joseph«, ki je tehtala 4000 ton. Za mesto, kje ladja leži, se ni vedelo, dokler ni sklenila belgrajska tvrdka Pavlovič in Mihajlovič z državo pogodbo za dviganje vseh v kotorskem zalivu potopljenih vojnih ladij. »Franz Joseph« je ležal 45 m pod morsko gladino. Leto dni se že pripravljajo na dviganje. Na eni strani ladje je postavljen ploveči »doch«, na drugi pa parnik »Petka«, ki so ga v ta namen preuredili v Franciji. Vse luknje v » Franc Jožefu« so potapljači tako zamašili, da so mogli vsaj deloma napolniti ladjo z zrakom in jo dvigniti 20 m pod morsko gladino. V par dnevih utegne biti cela ladja na suhem. Strokovnjaki cenijo vrednost ladje nad 10 milijonov dinarjev.
Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: šelenb. ul. 3. Gričar & Me-jač.
Neprekosljtvl so le
stvarni §ml
Nedosežni v konstrukciji ia ma-terijalu. Urcdno nizke cene.
Oglej ta si Jlli ed ualiupotn.
i. e©SSEC.
Palača Ljubljanske kreditne banke
m
p Glavna skupščina goriške »Prosvetne zveze*. Minulo nedeljo se je vršila v Gorici glavna skupščina »Prosvetae zveze«, na katero so prihiteli zastopniki slovenskih krščanskih kulturnih društev iz cele dežele. Pet' najst okrožnih načelnikov je poročalo o prosvetnem gibanju, ki gre po deželi kakor nova, najlepše sadove obetajoča pomlad. Tisoče in tisoče fantov se vnema v izobraževalnih društvih za krščanske ideale in narodno prosve-to. Najboljši možje posvečajo svoje najboljše sile prosvetnemu delu, da zgrade slovenskemu ljudstvu nove trdne temelje za bodočnost. Skupščina je povdarila, da je »Prosvetna zveza« samostojna organizacija, da so njeni cilji kulturni in da se ne peča s politiko. Sploh je skupščina bila izraz ene same misli: Bodočnost je v krščanski prosveti. — Skupšči-narjem na čast je priredil popoldne goriški pevski zbor »Mladika« v »Trgovskem domu« koncert, ki je nad vse častno uspel. Dvorana je bila zopet polna kakor v nekdanjih pred vojnih časih, a zbor je izvajal izbrani program tako lepo, da si je priboril mesto med prvimi slovenskimi pevskimi zbori. Obe pri-
reditvi minule nedelje v Gorici se zdita kakor zarja novega, lepšega dneva. Bog daj svoj blagoslov!
p Rekord v umorih je dosegla Italija pod fašistovskim režimom. Še v viharnem letu 1918. je bilo v Italiji samo 983 umorov, a 1. 1923., ko je bil fašistovski režim, ki hoče baje Italijane strogo disciplinirati, na višku svoje moči, je bilo 1835 umorov. Te številka pač dovolj jasno govore.
štajerske novice.
Š Meškova proslava. Stolno prosvetno društvo v Mariboru namerava skupno s Prosvetno zvezo proslaviti SOletnico pisatelja Ksaver-ja Meška.
š Župnija Ljutomer je podeljena g. pro-vizorju Andreju Lovrčcu.
š Zadružna zveza, oddelek za Štajersko v Mariboru se je s svojo pisarno preselila v novo palačo Zadružne gospodarske banke Aleksandrova cesta št. 6, I. nadstr., soba št. 8.
š Demokratska baharija. Povodom volitve celjskega župana, pri kateri je bil izvoljen za župana g. dr. Juro Ilrašovec, za podžupana g. Dragotin Gobec, piše celjska »Nova Doba«: Šlo je za to, ali naj gospodari v Celju in v bodoče slovenska uprava pod vodstvom slovenskega župana in slovenskega občinskega sveta — ali pa naj se povrnejo »stari časi neinškutarske komande.« Najsi kdo o celjskih občinskih volitvah misli kakorkoli hoče, trditev »Nove Dobe:: je pa vendar treba pribiti kot grdo dernago-ško laž. Kdor je objektivno prebral volivno izjavo celjskega socialnogospodarskega bloka, bo to moral potrdili.
š Smrtna kosa. V Št. Pavlu pri Preboldu je umrla dne 28. t. m. gospa Ana Z a n i e r roj, Janič, veleposestnica in trgovka, v visoki starosti 80 let. Blag ji spomin!
š Otvoritev ljutomerske železnico se bo vršila najbrž 15. novembra. Te dni polagajo tračnica na zadnjem delu nove proge. Mariborska progovna sekcija je poslala nekaj svojih strokovnjakov in več delavcev na novo progo, da popravijo pragove, kjer se je zemlja vsedla. — Tretja postaja na novi progi se ne bo imenovala Ivanjkovci, temveč »Svetinje-Jeruzalem«.
š Občni zbor kmetijske podružnice za Maribor in okolico bo v nedeljo dne 2. novembra predpoldne ob 9. uri v dvorani okrajnega zastopa, Koroška cesta 26.
š Okrajni glavar dr. Ipavic v Mariboru je odšel na enomesečni dopust na Jadran. Nado-mestuje ga okr. komisar g. dr. Lcvičnik. — Dosedanji referent za stanovanjske zadeve na okraj, glavarstvu v Mariboru g. Robert Pohar je dodeljen velikemu županstvo, a posle stanovanjskega urada za mariborsko okolico je prevzel ckr. komisar g. Makart.
š Kapucinski hospic v Studencih pri Mariboru so oo. kapucini s pomočjo dobrotnikov in milodarov povečali. Dogradili so nadstropje. V hospicu je prostora za več kapucinov-bogoslovcev, ki študirajo na mariborskem bogoslovju, Gg. kapucini so povečini begunci Iz Gorice. Ljudstvo je brez razlike novi kapucinski naselbini naklonjeno. Preteklo nedeljo se je po naročilu g. knezoškofa dr. Karlina po vseh cerkvah lavantinske škofije nabiralo za kapucinski hospic, L j. za stroške zgradbe.
š Spor radi obmejnega prometa je nastal radi vožnje prebivalstva ob meji z železnico preko špilja in Radgono. Naši obmejni organi so po nepotrebnem Šikanirali ljudi in tako je avstrijska vlada hotela prepovedati dvoposest-nikom in drugim, ki imajo obmejne izkaznice, uporabo železnice na meji. Te dni so se v Špilju zbrali: veliki župan dr. Vodopivec, carinski upravnik Trost ter zastopniki Avstrije. Dosegel se je sporazum glede obmejnega prometa.
š Za načelnika mariborske Posojilnice namesto umrlega dr. Fr. Rosine, js določen odvetnik dr. Radoslav Pipuš. Posojilnica postavi dr. Rosini na pokopališču velik spomenik.
š Elektrifikacija Pesaičke, Cirkni&e in Šentiliske doline. Na Pesnici pri Mariboru se je ustanovil odbor, ki ma nalogo, da se izvrši elektrifikacija doline od Maribora do državne meje. Odbor, kojemu stoji na čoln znani narodni borec župnik g. Evald Vračko v Št. Ilju, je že stopil v pogajanja z elektrarno v Fali, odnosno z mestnim električnim podjetjem v Mariboru. V odboru so še gg. Thaler, Hojnik, Ehrlich, Vicman, Weingerl, Janžekovič i. dr.
š Sprememba posesti. G. Martin Cvilak, trgovec in gostilničar v Jarenini je kupil gostilno in mesarijo gospe Ornik pri cerkvi v Jarenini za 1,800.000 K. Oraikova rodbina je bila ena najstarejših v Jarenini. Ediai sin je padel v svetovni vojni,
š Iz poštne službe. Poštni upravnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Franjo Urbič je po nalogu ministrstva premeščen za upravnika v Bosanski Petrovac. Na njegovo mesto v Sv. Lenart je nameščen poštni uradnik Fr. Šuman, ki je rojak od istotam. Poročilo »Jutra«, da se je nad Urbičem izvršila perseku-cija, je lažnjivo. Urbič je prestavljen po nujni službeni potrebi. Sicer pa je znano, da jc mož bil zagovornik ideje, da je vseeno, kam se koga premesti.
š Izredno lepega sulea je ujel ribič Ke-brič pri Kamnici nad Mariborom ob Telber-je\em otoku. Tehtal je 16 kg.,
Š Živinski sejem v Mariboru dne 28. ok- s tobra je bil zelo dobro obiskan. Tudi kupcev je došlo izvanredno mnogo. Cene so se malo dvignile.
š Novi državljani. Na okrajnem glavarstvu v Mariboru je nedavno položilo prisego državljanstvu SHS okoli 30« železničarjev, ki so bili poprej pristojni na Češko, Poljsko, Avstrijo in Italijo. Zaprisegel jih je g. komisar dr. I^evičmk.
IJubSjanske novice.
lj Recepcija češkoslovaškega konzula'?*. Povodom obletnice češkoslovaško samostojne državnosti je priredil generalni konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani g. dr. Oto-kar Beneš sprejem v dvorani »Mladike«. Čestitat so prišli mnogoštevilni zastopniki svetno, cerkvene in vojaške ohlasti ,med njimi veliki župan dr. Teodor Šporn, škof dr. Anton B. Jeglič, general Zivkovič, bivša deželna predsednika dr. Brejc in dr. Pitamic in zastopniki raznih društev. G. generalni konzul se je v pozdravnem nagovoru zahvalil za Čestitke, povdarjajoč, da češkoslovaška republika šteje med svoje zaveznike v prvi vrsti kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in želi harmoničnega sožitja z vsemi enakomisle-čimt narodi. Na njegovo željo so bili odposlani udanostai brzojavki kralju Aleksandru iri predsedniku Masaryku, ki so jima navzoči navdušeno zaklicali: Živela!
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Arih, lesni trgovec, 38 let. — Fran Jordan, mestni učitelj, 55 let. — Jakob di Cecco, skladiščnikov sin, 4 mesece. — Ivan I.ogar, kočar, 43 let. — Stanko Pipan, čevljarjev sin, 5 mesecev. — Angela Okršlar, delavčeva hči, 6 let.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 19. do 25. oktobra 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 25, naknadno prijavljeni 2 rojstvi; umrlo je v tem času 17 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju življenska slabost, v 4 jetika, v 1 srčna hiba, v |1 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. V času od 19. do 25. oktobra so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 1 davice. 5 škrlatinke in 1 griže.
lj Tatvine. Dr. Oblaku je prijazen gost odnesel 2000 Din vreden plašč, malo za tem pa klobuk gdč. J. vreden 200 Din. Pri obeh tatvinah je bila najbrž udeležena neka I. V.
lj Policijska kronika. Od 27.-28. so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 1, radi kaljenja nočnega miru 4, radi prestopka cest-nopolicijskega reda 9, radi prekoračenja policijske ure 1. radi poškodbe tuje lastnine 1, radi izgreda L radi nedovoljene nošnje orožja 1. Napovedani sta bili dve aretaciji: 1 radi vlačugarstva, 1 radi veriženja s tobačnimi izdelki.
$	i
?	ColomSso Tea	|
t	Je vsled svoje dohre arcrac f.n	£
*	izredne Ijstiatnor,!: najcenejši.	.»
r II. Marijina kongregacija pri Uršnliu-kah. Ker je v nedeljo dne 2. novembra dan pred vernimi dušami, bo družbeni shod v soboto dne 1. novembra na praznik Vseh svetnikov popoldne ob 2. uri.
c Scsinnek sodaliteto presv. Srca za Ljubljano bo d a n e s dne 29. oktobra ob 5. uri popoldne v semeniški kapeli in dvorani Poročal bo g. Jan. Kalan o -Dobrem pastirju in izgubljeni ovci«. — Predsednik.
s Število brezposelnih v Nemčiji. Število brezposelnih, ki uživajo podporo iz javnih sredstev, znaša v Nemčiji 472.000, za 40.000 manj kakor pred enim mesecem. Če pomislimo, da je v Angliji brez dela 1 milijon delavcev ,vidimo, da se Nemcem le se nc godi posebno hudo.
Našla se je vevja vsota denarja z denarnico na poti Sredina na Prulah. Kdor jc izgubil, naj se zglasi v šoli (pisarna) na Prulah.
Obsodba orjunskega pretepata Grnbcsica. Pred senatom deželnega sodišča v znani sodni dvorani št. 79 se je vršila včeraj zanimiva obravnava proti Orjuncu Slavku Grubcšiču in sicer radi več težkih in lahkih telesnih poškodb, med temi tudi kot napadalcu, povzročitelju in sostorilcu pri znanem napadu na kctlarja Juvana. Sodna dvorana je bila nabito polna raznega občinstva, seveda jo bilo največ Orjuncev. Senatu je predsedoval viš. sod. svet. Mladič, votanti so bili sod. svet. A n 11 o -ga, dr. K a i s e r in K o r š i č, tožil ga je drž. pravdnik dr. Mastnjak, zagovornik je bil dr. Pegan, zastopnik zas. udeleženca poškodovanega Simončiča pa dr. Ravni-h a r.
Obtožba.
Slavko Grubešič, medicinec. doma iz ši-benika, ki pa ni bil glasom poročila ljubljanskega vseučilišča v Ljubljani še nikdar .vpisan, je obtožen da je y noči 4, marca le los
in sicer na sokolskt maškeradi v Narodnem domu udaril v sovražnem namenu Vlad. Si-mončiča po nosu, tako da mu je razbil nosno kost in ga težko poškodoval. —• Dalje je bil obtožen Grubešič, da je v noči 3. jul. napadel s tovariši Rudolfu Juvana, ga odpeljal v neko klet na Viču, kjer so ga mučili, ker ni hotel poljubili orjunskega znaka, na ta način, da so mu stiskali v stiskalnici prste, tako da so ga morali oddati v bolnico, kjer so mu vsled ran in poloma kosti morali odrezati dva prsta, en prst pri prvem in en prst pri drugem členku. — Dalje je bil Grubešič obtožen, da je pretepel v noči 15. jun. g. Žužka, ki se je vračal s svojo družbo domov in da je pretepel v kavarni Vospernik 12. jun. V. Žiliča in pa tapetniškega pomočnika Josipa Šimnovca. Obtoženi Grubešič, ki je bil radi nasilnosti obsojen že v Zagrebu in so ga od tam za ono leto izgnali ter mu je vrnitev, prepovedana in tudi v Ljubljani ni niti vpisan na univerzi in ne prijavljen na policiji, kje stanuje ter nočuje priložnostno pri raznih tovarših in znancih, ni priznal ničesar dru-i zega kot to. da je imel in nosil pištolo repe-tirko brez orožnega lista. Grubešič je bil aretiran dne 15. julija in je bil do obravnave v preiskovalnem zaporu. Obtožen je bil še več drugih nasilnosti. V kavarni »Zvezda« je pretepel Bohinca, ki je žvižgal, ko so igrali or-junsko himno. — Policija je dobila anonimno pismo, da se nahaja tu v Ljubljani nevarna oseba, ki se pretepa po gostilnah in kavarnah, kali' mir in javni red in je sploh opasen tip za Ljubljano. Dalje je bil obtožen, da j« napadel v gostilni pri »Šestici« vseučiliškega tajnika dr. Šmalca in ga je poškodoval na roki. Tri kavarnarju Tomšiču v vlomil z nožem vrata v sobo sobarice, dalje je udaril Feldsteina /. boksarjem; pretepel je primasa ciganskega orkestra v »Zvezdi« in napadel in pretepel trgovca Bona iz Brežic. Glede zadnjih junaštev pa je predlagal državni pravdnik, da se za enkrat izločijo iz obtožnice, pridržal pa si je pravico posebnega preganjanja, iu je senat temu predlogu tudi ugodil.
Zagovor.
Slavko Grubešič, ki je sicer tako neustrašen junak, je priznal le, kar so mu priče jasuo dokazale in česar seveda ni mogel tajiti, vse drugo pa je popolnoma zanikal. V slučaju Simončiča na sokolski maškeradi je trdil, da je povzročil ves prepir Kajzelj, ki je nahujskal Sokole proti njemu iu odredil, da ga vržejo iz dvorane. Poklical je v ta namen reditelja Simončiča, ki ga je pozval, da naj zapusti veselične prostore. Pozival je navzoče Sokole, da ga »bacijo na polje«. Ko so ga pritisnili v kot in je že dobil par udarcev, je udaril po Simončiču, da si je napravil prostor in je pobegnil iz dvorane. V veži pa so ga prijeli in izročili stražniku. — Glede trpinčenja Juvana se je zagovarjal Grubešič, da Juvana sploh ne pozna in da nima o celem dogodku niti pojma. Ve le to, kar je po dogodku slišal in bral v ljubljanskih listih. Trdil je, da je bil tisti večer po orjunskih poslih v Starem trgu pri Planini. Ta zagovor pa jo povedal šele pri obravnavi. Tudi glede dogodka pri Vosperniku je trdil, da je on popolnoma nedolžen. Govorili so Orjunci, da so komunisti -kukavice«. Pri tem pa je eden komunistov vstal in pograbil za čašo, prehitel pa ga je neki Orjunec, kdo, tega on ne pove, in ga je udaril. Vstal je sicer tudi on in je bil pripravljen, da udari, toda pomiril ga je njegov komandant inž. Kranjec, češ da ne sme delati škandala. — Priznal je, da je res udaril Žužka in sicer zato, ker ga je izzival. Bil je pijan v pijani družbi v bani in ga je kljub opominom toliko časa izzival, da mu je dal dve čuški«, po naše klofuti. Po zaslišanju obtoženca, so bile zaslišane razne
priče.
Knjigovodja Simončič jo potrdil, da je bil on reditelj ua sokolski maškeradi in da so ga poklicali tovariši, da naj kot reditelj napravi mir. Grubešiča preje ni poznal. Opozoril ga je mimo, da naj gre domov, ker ,je bilo že več kot štiri zjutraj in je prišla policijska ura. Pri tem pa ga je Gnibešič vsekal po nosu in pobegnil iz dvorane. Udarec je bil hud. vlila se mu je lakoj kri, zasvetilo se mu ie pred očmi iu zdravnik je ugotovil nalom nosne kosti. I)a bi Grubešiča res kdo udaril, tega ni videl. — Glede obtožbe radi trpinčenja Rudolfa Juvana je bil zaslišan prvi geometer V. Prelove v Ljubljani, ki je potrdil, da je bil iisli usodni večer res z Grubešičem skupaj v Starem trgu iu sicer v družbi vojvode Rističa in tovarišev Kukeca, Petriča in še. dveh neznancev. Tam se jim je pokvaril avto in so se odpeljali šele okrog polnoči iz Starega trga. — Rudolf Juvan, 33 letni ože-njen kotlar v Ljubljani, je povedal, da je šel tisti večer iz gostilne od Amerikanca. Naenkrat je začul za sabo šepetanje: Boga mi, ovi je! Nato je stopil eden, ki je Grubešiču vsaj (Ki velikosti podoben k njemu, naperil nanj samokres in zaklical »ruke u vis!« On je zamahnil, da bi se ubranil napadalca, toda ta, ki je bil velik, črno maskiran, ga jc pograbil, ostali so priskočili, nakar so ga zvezali in so mu zamašili usta in zavezali oči. Peljali so ga v neko klet, kjer so ga najpreje nagovarjali, da naj bo za Orjunce tako vnet, kot je za komuniste, pa se mu ne bo nič zgodilo. Juvan je odkimal, da tega no stori. Nato so mu pokazali nrjunski znalv in so zahtevali, da poljubi. Ker tudi.lega ni hotel storiti,
so prinesli vijak in so mu vtaknili prste vanj. In Grubešič je baje komandiral: >Dovij, je-bemti, očemo videt onega komunista !< Ko mu je postalo slabo, so ga odpeljali do Podrožni-ka, kjer so ga izpustili., Zagrozili pa so mu, da ga takoj ustrele in vržejo v hajar — v vfondo« je rekel dotičnik, kar znači >Primor-car ali >Dalmatinca« — če se le oglasi in skuša poklicati pomoč. Mož je odšel k upravitelju >Delavskega domač, kjer je povedal dogodek, in odkoder so ga odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. Vse drage priče so potrdile v polnem obsegu in glede vseh dogodkov obtožnico.
Zagovornik
dr. Pegan je poudarjal, da je moglo priti do te obtožbe le pod pritiskom zunanjih sil in da je posebno pritiskalo časopisje Zatožna oblast se poslavlja na stališče, ti si obtožen, dokazi, da nisi kriv, kar pa se do sedaj ni vršilo. Tožnik mora dokazati obtožencu krivdo. Pomiluje Juvana in strogo obsoja silovitost v vsaki obliki. Glede slučaja Simončiča ugotavlja silobran, glede Juvana dokazan alibi in predlaga, da se oprosti. — Državni pravdnik je vstrajal razen slučaja Juvana pri svoji obtožbi in je predlagal kazen.
Sodba.
Po kratkem posvetovanju je razglasil predsednik sodbo, s katero je bil obsojen Grubešič radi težke in lahko telesne poškodbe in radi nošenja orožja brez orožnega lista na 6 tednov ječe in mora plačati Simončicu za zdravnika, zdravila in bolečine 3760 Din, vsi drugi poškodovanci pa se zavrnejo na pot civilne tožbe. — Glede Juvana pa je smatral senat, da je alibi dokazal in ga je oprostil. Ker so Grubešiču všteli v kazen preiskovalni zapor, je prisojeno kazen prestal in so ga takoj po obravnavi izpustili na presto.
Si U Orjune? Dne 27. junija je naletel na vrtu kavarne »Zvezda« Pokom svojega tovariša Stanka Burjo iz blejske okolice. Vprašal ga je, če je res >Orjunc«. Burjo je to vprašanje razburilo radi izraza '^Orjune*: in vprašal je tovariša, če misli to za špas ali za res. Pokom mu je popolnoma mimo odgovoril: Jaz sem klerikalec. Slišal sem, da si ti pristopil k Orjuni in te vprašam če si res >Orjunc<- Na te besede pa je Burja uavalil na nič hudega slutečega tovariša in ga je začel tepsti in nad njim vpiti: s Marš ven k Burja, ki dejanja ni mogel utajiti, je priznal, da je udaril morda dvakrat svojega tovariša in si-Lier. ker je bil razburjen radi izraza »Orjuncc, ki da ga rabijo nasprotniki ;Or junec kot psovko. Zastopnik zasebnega obtožitelja, ki ni prišel sam k obravnavi, dr. Stanovnik jo predlagal strogo kaznovanje, ker se ne išče zadoščenja na tak surov način. Poudarjal je kot. obtežilno okoliščino, da je oklofutal svojega tovariša in prijatelja in to na javnem prostoru. Sodnik je obsodil hudega ^Orjuna-šac z ozirom na njegovo socijalno stališče in pa na priznanje za enkrat samo na 150 Din denarne globe ali na 3 dni zapora, če ne bo plačal te globe. Povrniti mora seveda tudi vse stroške, tako da ga bo to junaštvo napram tovarišu precej drago stalo.
Prosveta.'
pr Ciklus predavanj umetnostuo-zgorto-vlnskega društva- Kakor Vsako leto, bo tudi v letošnji zimski sezoni priredilo umetnostno-zgodovinsko društvo ciklus desetih predavanj, M se bodo vršila ob pondeljkib od 6.-7. ure popoldne v univerzitetni zbornici. Da ugode mnogokrat izraženi želji, so izbrali predavatelji pri nas malo znano in v splošnem redkokdaj obravnavano snov: zgodovino slovanskih umetnosti. Ker je dolžnost vsakega slovanskega izobraženca, da spozna v prvi vrsti svojo lastno kulturno preteklost, je pričakovati primernega odziva tembolj, ker bodo nudila predavanja poleg novega gradiva novo nabavljene, zanimive slike Predavanja so se-stavjena po kulturnih enotah v sledečem redu 3. nov. 1. Slovensko kiparstvo 18. stoletja. Msgr. Viktor Steska. 10. nov. 2. Pregled slovenskega slikarstva. Msgr. Viktor Steska. <17. nov. 3. Umetnost Dalmacije. Dr. Vojeslav Molž. 24. nov. 4. Arhitektura in kiparstvo Balkana. Dr. Izidor Cankar. 15. dec. 5. Slikarstvo Balkana. Dr. Izidor Cankar. — 12. jam 6. Ruska arhitektura in kiparstvo. Dr. France Štele. 19. jan. 7. Rusko slikarstvo. Dr. France Stelč. 26. jan. 8. Poljska umetnost. Dr. Vojeslav Molž. 9. lebr. 9. češka arhitektura in kiparstvo. Dr. France Me-s e s n e 1. 16. febr. .10. Češko slikarstvo. Dr. France MesesneL — Za poset so določene tele cene: Člani društva plačajo za ciklus 50.— Din, nečlani 80.— Din. Posamezna predavanja po 10.— Din. Stalne vstopnice se dobe pri tajniku društva (univerza) in pred predavanji pri blagajni.
pr Koncert pevskega društva >Ljubljan-eki Zvon« v Mariboru se vrši v ponedeljek, rine 3. novembra v Gfitzovi dvorani. Vstopnice v trgovini g. Zlate Brišnikove.
pr Zgodovina novega veka za višjo razrede srednjih šol. Spisala kr. profesorja t Fr. Komatar ln dr. Kari Capuder. Cena vezani knjigi Din 72.—. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani- Tn učna knjiga j p pravkar izšla, obsega skoro 400 strani in je obdelana s povsem drugega stališča, kakor smo bili vajeni pred ujedinjenjem. Knjiga je namenjena pred vsem kot učna knjiga za 7. g ima. razred
in za druge razrede, ki temu odgovarjalo, či- I t ah jo bodo z zanimanjem pa tudi drugi izobraženi krogi.
pr B. Skalickr: > Kletarstvo«. Splpšna knjižnica (znanstvena in strokovna zbirka) št IV. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. 8" strani 192 + VIII z 85 ilustracijami. Cena broš. Din 60.—, vezana v celo platno Din 72.—.
Prepotrbna knjiga >Kletarstvo<-, že dolgo in težko pričakovana, je pravkar izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne kot IV. zvezek znanstvene in strokovne zbirke Splošne knjižnice. Avtor je v tem svojem spisu zbral v kolikor mogoče kratkih, a nazorno-jasnih obisib rezultate najnovejših strokovno-znanstvenih raziskovanj in svojih dolgoletnih dejanskih izkušenj kot praktičen strokovnjak in strokovni učitelj. V tem delu podaja vse v kleiarsko stroko spadajoče pojave, začenši od trgatve preko kipenja, zorenja in šolanja vina tja do vporabe vinskih ostankov in odpadkov in do pripravljanja buteljskih, špeci-jalnih vin. Vsporedno. obravnava knjiga med drugim tudi ureditev in opremo vinskih kleti, razpravlja nadalje o vinskih sestavinah, njih lastnostih in njih določitvi ter o vinskih napakah in boleznih. Kot dodatek sledi slednjič še sestavek o vinarskih zadrugah. Vse te razprave spremlja nazorno 85 lepih in jasnih ilustracij, med katerimi se poleg slik raznega kletarskega orodja in kletarskih naprav nahaja tudi nekaj tehničnih načrtov za zgradnjo vinskih hramov različnih dimenzij.
Marcdno gledališče v LjuSjlJanL
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer. 28.. oktobra, torek: — zaprto.
29.	oktobra, sreda: Pester o oseb išče avtorja.
—	Red E.
30.	oktobra, četrtek: Zora, dan, noč. — Izven.
31.	oktobra, petek: — zaprto.
1.	novembra, sobota: Hamlet. — Izven.
2.	novembra, nedelja: šestero oseb išče avtorja. — Izven.
3.	novembra, ponedeljek: Moč teme. — Red F.
OPERA.
Začetek od pol 8. nri zvečer.
28.	oktobra, torek: Rusalka, slavnostna predstava. —- Izven.
29.	oktobra, sreda: — Zaprto.
30.	oktobra, četrtek: Netopir. — Red B.
31.	oktobra, petek: V vodnjaku. Cavalleria rusticana, debut tenorista g. Ado Dariana.
—	Red A.
1.	novembra, sobota: Rusalka. — Izven.
2.	novembra, nedelja: Carjeva nevesta, ljudska predstava pri znižanih cenah.
Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo v četrtek, dne 30. t. m. ob 8 zvečer. Vpri-zori se prvič na slovenskem odru znanega italijanskega komedijografa D arija Niccodemija komedija ^Zora — dan — noče, ki se igra ravno zdaj po raznih svetovnih odrih. V glavnih vlogah nastopita ga Saričeva in g. Kralj. Režira g. Osipovič. Avtor je obdelal v tej komediji srečanje in ljubezen velesimpatičnega parčka na prav originalen, prisrčen in duhovit način. Deloma nove kulise je naslikal g. Skrušny.
Narodno gledališče v f^aiitau.
Mariborsko gledališče otvarja nov abonma (D). Priglasi se sprejemajo do 30. oktobra in je še mnogo lepih sedežev na razpolago.
Začetek gledaliških predstav v mariborskem gledališču. Ker so bila izražena v tem pogledu ra^na mišljenja, prosi gledališka uprava, da pošljejo vsi zainteresiranci svoje predloge na. dopisnici s polnim podpisom najdalje do 1. novembra. Uprava se bo ravnala po predlogu večine.
Ljudski oder v Ljubljani
Ker se vrše letos cerkveni obredi na pokopališčih v nedeljo 2. nov., se je začetek predstav v toliko predrugačil, da se uprizori žalo-igra »Mlinar in njegova hči« v soboto, dne
1.	novembra ob pol 4 popoldne, v nedeljo, dno
2.	novembra pa ob pol 8 zvečer. Ker se v soboto konča predstava že ob 6 popoldne, ima občinstvo z dežele ugodno zvezo z večernimi vlaki.
TurlstiRa In spori
ŠPORTNI PREGLED.
Zaključna motociklistična dirka motoklu-ba »Slovenija« se je vršila preteklo nedeljo n alO km dolgi progi Kranj Medvode. Udeležba jc bila navzlic neugodnemu vremenu povoljna, tekmovali so med drugimi tudi vozači mariborskega »Edelwftissa-'. Cesta je bila vsled dolgotrajnega deževja v slabem stanju, doseženi časi se morajo vsled tega smatrati za dobre. Rezultati:
Motocikli do 150 cm: 1. Aigner (Edelw.), Auslro-Motoretle v 9 min. 56 sek.;
motocikli do o50 cm: 1. Ogriu (Slov.), BSA 6:50.5;
motocikli do 500 cm: 1. ing. Leschan (F,de!w.), Norton fi: 54;
motocikli do 750 cm: 1. Kom (Slov.), In dian 7:27;
motocikli do 1000 cm: 1. Larešič (Slov.), Indian 6:15.5 (uiiiboiiši čas dneva).
Nogomet Ilirija: Hašk 1:0. Za nastop Hrv. Akad ŠK. iz Zagreba je vladalo med ljubljansko športno publiko tudi tokrat mnogo zanimanja. Na športnem prostoru se je zbralo vkljub negotovemu vremenu približno 1500 glodalcev, ld po prisostvovali zanimivi, povprečno prav dobri igri dveh prvorazrednih moštev; razmočena, spolzka tla so seveda kolikor toliko ueugodno vplivala na nivo igre. Odločitev je padla že v prvem polčasu iz enajstmetrovke, ki jo je odredil sodnik vsled handsa levega branilca Haška. Kmalu nato .ie došlo do druge enajstmetrovke, katere pa Ilirija ni izrabila. Rezultat, odgovarja poteku igre, četudi zmage Iz enajstmetrovke niso najbolj popularne. Precejšnja premoč. Ilirije v prvem polčasu napram izravnani igri drugega polčasa jo popolnoma utemelji. Ilirija proti enakovrednemu Itasku, ki ga je odlikoval oster start ui mogla predvesti one precizne kombinacijske igre, kakor jo je. znala razviti v prvenstvenih tekmah z domačimi moštvi. Najtočnejše, skoro brezhibno, jc delovala obramba Miklavčio-Pogačar-Beltram. Izvrstna je bila tudi krilska vrsta Hus-Zupančič-Lado, ki je znatno nadkriljevala Haškove krilce. Zadržala je navadno že v prvem razvoju nasprotne napade, toda premalo koristna je bila za lasten fonvard in morda leži deloma ravno v netočnem podajanju v lorward vzrok za slabšo igro notranjih treh napadalcev, med katerimi je bil v ostalem Milan očitno indisponi-ran. Najnovejša pridobitev Ilirije Poduje je igral v desni zvezi ter napravil utis tehnično dobrega in prevdamega igrača, ki bo Iliriji na vsak način v ojačenje, posebno ko se vigra s svojo novo okolico. V nedeljo je nekoliko predolgo zadrževal žogo, predložke so bile mnogokrat za hip prepozne in so radi tega povzročale nepotrebne of side. Krila napadalne vrste so v glavnem odgovarjala pri Vidmarju se opaža pomanjkanje tehničnega treninga — Hašk je postavil popolno I.- moštvo izvzemši rezervnega levega krila, ki je bil tudi najšibkejša točka drugače izbalansiranega in homogenega moštva. Tudi na strani Haška je napravila obramba z internac. vratarjem Fridrihom najboljši utis, prav dobra sta bila nadalje stranska h alfa Marjanovič in Križ, medtem ko je srednji zaostajal. V napadu je bil izvrsten leva zveza Vinek, ld je razvil nenavadno prodornost in na katerega je morala ilirska obramba osredotočiti svojo pažnjo, dober je bila tudi desna zveza. Zinaja. Desno krilo Kalm se napram Ladotu ni mogel uveljaviti. Hašk je igral večinoma nizko prizem-no igro združeno s prvorazredno tehniko. Kadar je zamenjal ta svoj sistem z visoko igro, ni ugajal.
Slovan: Lask 2:2. Prvenstvena tekma med Slovanom in Laskom (Ljublj. akad SK) je odločilnega pomena za izid "prvenstva v ljublj, II. razredu. Zbudila je vsled tega razmeroma znaten interes, pri čemur pa treba reči, da se je publika, ki je posetila tekmo, obnašala nedisciplinirano. Spolzek teren je škodoval lepoti igre, posebno ker so tako padli v oči tehnični nedostatki mnogih igralcev. Lask se je boril v prvem polčasu z veliko srečo in dosegel po zaslugi sr. napadalca Gale-šiča vodstvo in kmalu nato tudi drugi gol (autogol Slovana). V drugi polovici je prevladal Slovan kot odpornejše moštvo ter dosegel izenačenje. Slovan je bil v drugem delu tekme včasih jako dober in le temu, da ga je zasledovala smola in pa izvrstni igri Laskovega vratarja je pripisati, da ni dosegel zaslužene zmage. — Tudi rezervni moštvi sta igrali neodločno 2:2.
Po svetu.
sv Naslovi in redi v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da namerava nemška vlada zopet vpeljati rede in podeljevati naslove. Za zo-petno vpeljavo redov in naslovov pa bo potrebna revizija ustave, ker sedanja vveimar-ska ustava naslovov in redov ne pozna.
sv Kupčija s potnimi listi v Romuniji. Nedavno so v "Romuniji prišli na sled veliki aferi s ponarejenimi potnimi listi. Razni agentje so preskrbeli na stotine kmetom potne liste v Ameriko, ki jih je baje izdalo ministrstvo za notranje zadeve. Polni listi pa so bih ponarejeni. Preiskava jo dognala, da je bil pri stvari udeležen tudi brat romunskega ministra za promet Voiteanu, ki je obenem rezervni general in predsednik neke velike petrolejske družbe. Minister notranjih zadev Franasoviri je moral zaradi te afere odstopiti. Voitona pa je policija zaprla.
sv Nitti za evropske idruženc države. — i Bivši italijanski zunanji minister Nitti jo govoril 24. t. m. na dijaškem zboru v Stockhol-mu. Pečal se je s položajem v Evropi, ustvarjenem po vojni in verzajskem miru. Izjavil je, da bo mogoč etrajno zadovoljivo rešiti evropski problem le tako, da se po carinski uniji združijo vse evropske države v eno telo.
sv Avstrijski monnrhisti ped uovo firmo. Avstrijski monarhisti so na občnem zboru, ki se je vršil minolo soboto in nedeljo ua Dunaju, preosnovali svojo organizacijo v »Konser-vativno ljudsko stranko«. Strankin program temelji na krščanskonarodnih, socialnonapred-nih načelih ter načelno izpoveduje monarhi-stjč.no državno obliko. Vendar pa iz ozirov na interese domovine in uaroda začasno no odklanja republike in osvaja stališče revolucionarnega razvoja. Kot temelj za politično organizacijo so osnuje politično konservativno
ljudsko društvo. V predsedstvu nove stranke so dr. Schager, Oskar Teufel in drugi; častni predsednik je upok. gener. polkovnik GeorgL Monarhist Wense, ld je bil izvoljen v narodni svet kot kandidat krščansko-socialne stranke, je odložil mandat.
sv 31 e z dno gibanje med rudarji na Češko, slovaškem. 24. t. m. je vršila v Pragi državna konferenca koallranih rudarskih zvez. Zavzeli so stališče nasproti odgovoru delodajalcev, ki odklanjajo zahteve delavstva po draginjski dokladi. Konferenca je pooblastila koalirane stranke, da na okrožnih konferencah ukrenejo vse potrebno, da delavstvo s svojimi zahtevami zmaga. Obenem odpošljejo koalirane zveze svoje zastopnike k vladi, da opozore na neznosne delovne razmere v rudnikih.
sv Davčni škandali v Združenih državah. Ameriška javnost se razburja nad davčnimi napovedmi tamkajšnih mullimilijonarjev. — Ford je priznal največ dohodkov: 19 milijonov dolarjev, Rockefeller 7 in pol milijona, bankir Lamont 1 milijon, Morgan — 100.000 dolarjev, kralj železnic Harrimann 10.000 dolarjev itd. Ljudje se ogorčujejo nad bogataško davčno umazauostjo tembolj ker so pod Coo-lidgejevim režimom velikemu kapitalu itak za polovico znižali davke. Stvari so take, da plača n. pr. pevec Šaljapin več davka nego jekleni kralj Schvvab. V Združenih državah ie torej nekaj gnjilega.
sv 6ftletnica kardinala Fiffla. Dunajski nadškof kardinal dr. Piffl jo dne 15. t. m. praznoval 601etnico svojega rojstva. Za. nadškofa jo bil imenovan 1.1913., za kardinala pa 1. 1914. Kardinal Piffl je mož velikih zmožnosti ln iskren ljudski prijatelj; Dunajčani ga visoko časte.
sv S 123.880 zlatimi markami pobegnil. 251etni uradnik banke Bleichroeder v Berlinu Maks Enger je poneveril 120.1)00 zlatih mark in pobegnil na Francosko, kjer si je z njimi privoščil vse dobrote tega sveta. Prav zato je obrnil nase pozornost policije, ki je kmalu dognala kakšne vrste ptiček je to. V Parizu so ga aretirali in zaprli. Mož je v kratkem času zapravil 30.000 zlatih mark, 90.000 dobi banka nazaj. Enger je hotel v zaporu izvršiti samoumor, pa so mu to preprečili.
sv Prcosnova francoske armade. Fran* coski vojni minister Nollet je izdelal načrt za popolno preosnovo francoske armada. Službena doba v aktivni armadi se skrajša, zato se pa organizirajo v obrambo države vse duševne silo naroda. Armada se preosnuje v ljudsko vojsko.
sv Milijonarka umira od gladu. V Lon< donu so našli v njeni hiši umirajočo neko gospodično Clark. Zdravniki so dpguali, da jo propadla od gladu. Stanovala ;e v lastni hišt in sicer popolnoma sama, družbo so ji delale le mačke. Vsa hiša je polna dragocenega, starega pohištva, umetnin, obleke. Denar je ležal v kupih in šopih po omarah, v postelji, v podstrešju. Stanovanje je bilo docela zane-mai-jeno, povsod strašna nesnaga in nered. Posebno zanimivo je to, da se je iz papirjev dognalo, da se jo gospodična Clark zelo zanimala za dobrodelnost in da je dajala znatne vsoto v dobrodelne svrhe. Sama sebi ni privoščila niti najpotrebnejšega. Celokupno njeno premoženje cenijo na več nogo milijon funtov šterlingov.
DRUŠTVENIM ODROM PRIPOROČAMO SLEDEČE IGRE:
Burke in Šaljivi prizori. 18 enodejank. Din 20.—, vezano Din 28.—.
1. Čarodejna brivnica. Burka v 1 dej. za mešane vloge. — '2. Radi nagrade. Burka v 1 dejanju* samo moške vloge. — 3. Cašica kave. Šaloigra v 1 dej., samo ženske vloge. — 4. Zaklad. Burka v 1 dej., samo moške vloge. — 5. Vedež. Burka v 1 dej., mešane vloge. — 6. Poboljšana trmoglavka, Ženske vloge. — 7. Luknja v namiznem, prtu. Šali v i dej., ženske vloge. — 8. Dve teli. Šaloigra v 1 dejanju, ženske vloge. — 0. Na skalnici. Dve sliki. Ženske vloge. -- tO. Pred sodnikom. Šala. Moške vloge. - 11. Ženin Miha. Šaljiv prizor. Moške vloge. — 12. Zamorec. Šaljiv prizor. Moške vloge.
—	13. Junaki, šaljiv prizor. Moške vloge. —
14.	Trije učenjaki. Šaljiv prizor. Moške vloge, —1
15.	Tihotapci. Burka. Moške vloge. — 16. Oueiiar-ieni žid. Burka za moške vloge. — 17. Izgubljena 'stava. Burka za moške vloge. — 18. Čudna kupčija, šala za moške vloge. —
Sovražnik žensk. Enodejanka (mešane vloge). Din 12.—,
Starinarica, Encdej. šala. (Mešane vloge). Din 12.—.
Če sla dva, Enodejanka. Šala. (Meš, vloge). Din 12.--.
Vse naše. Burka enodejanka (samo za moške vloge). F. S. Finžgar. Din 18.—.
Na krivih potih. Igra v 5 dejanjih (samo ženske vloge). ]3in 12.—.
Veseloigre in šaljivi pribori za samo moške ali samo ženske vloge. Din 16.—.
(Sokratov god (mešane vloge). ~ Nocoj Je prav lep večer (moške vloge). — V posredovalnici (ženske vloge). — V hudih zadregah (renske vloge).
—	Gospa Kordula (ženske vloge).
Nedeljske ure na društvenih odrh. S. Sardenko (samo ženske vloge). Din 16.—.
(Nevesta z Libanona. — Selški angel. — Dve prerokinji. — Ženin z Nazareta.)
Srnrt pravičnega. Igrokaz v 2 slikah
za ženske vloge- Din 1.——,
CENIKI brezplačno na razpolago! Naročila sprejerca JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v LiublianL
Gospodarstvo.
Cene fižola.
Prejeli smo in priobčujemo: Cene fižolu so v poročilu ljubljansko borze označene 405 Din za 100 kg franko LJubljana. Te cene nikakor ne odgovarjajo cenam na svetovnem trgu, za naš >ribniški< fižol.
Ker naš kmetovalec edino ta pride'".k brez ogrožanja laslne prehrane lahko proda i umu je ta izkupiček edini, s katerim poravna davke, zavarovalnine, eventualne obresti ln oskrbi potrebno obleko družini, smo al kot kmetijska zadruga šteli v dolžnost ta pridelek kolikor mogoče visoko dvigniti v ceni, da kmetovalci čimveč prejmejo denarja za svoj fižol. Obrnili amo se do francoske firme s ponudbo nekaj vagonov fižola. Ta firma nam je nudila 2 franka 20 za lepo očiščeno vzorčno blago, postavljeno na francoski trg.
Izračunali snjo na podlagi tedanje vrednosti francoskega franka, da bi prejeli za poslani fižol prosto carine in proslo voznine v Parizu ca. 37 K za kg. Vsi stroški prevoza bi znašali okroglo 7 K pri kg., vsled česar bi bila primerna cena fižolu na našem trgu 27 do 28 K za kg.
Kot zadruga, katera ne sme in ne more preveč riskirati, nismo prodali fižola v Pariz, ampak smo ga prodali na podlagi teh Informacij ljubljanskim trgovcem in sicer enemu po 26.80 K, drugemu pa po 27 K za kg ter smo ta fižol doma od kmetovalcev nakupili po 26 K.
Takoj po dobavi prvega vagona so ljubljanski trgovci ceno znatno znižali in jo pripravili »ribničanu« do 18 K, četudi na francoskem trgu, kamor se naš fižol > ribničan s po največ izvaža, niso nič znižale, razen v kolikor je padel francoski frank vsled dviga našega dinarja, kar pa seveda od daleč ne znaša toliko, kolikor so se znižale cene na ljubljanskem trgu.
Dobili smo od neke pariške tvrdke ponudbo za fižol ribničan po 2.10 franka za kg postavljeno carine in voznine prosto v Pariz, kar bi zneslo 7.35 Din to je 29.40 kron za kg. Medtem smo tudi natačno ugotovili, da prevozni in carinski stroški ne presegajo petih kron ter bi stal fižol odpošiljatelja 24.50 do 25 kron.
Ako bi se priračunalo za strcške riziko in obresti 20.000 K prt vagonu, bi še vendar moral imeti fižol ceno 22 do 23 K za kg, ne pa 18 do 19 K, kakor jo ima danes. Da pa je tako nizka cena fižolu na našem trgu, so krive'izvozne firme, ker smo mi prejeli pred par dnevi iz Pariza pismo, v katerer nam javlja večja pariška firma, da je neka ljubljanska
izvozna tvrdka postavila na francoski trg 30 vagonov fižola rlbnlčana po 1.00 franka ea kg, kar je nerazumljivo, zakaj naše tvrdke zahtevajo za uaže blago v Franciji nižje cene, kakor jih stavi ja jo Francozi sami.
Vsled tega je razumljivo, da se nagi zadrugi ne bo posrečilo doseči povoljolh cen na francoskem trgu.
Temu so pa v prvi vrsti krivi kmetovalci sami, ker film bolj cene pritiskajo navzdol, tem bolj silijo z blagom na trg la jih tudi ta slučaj ne izmodrl, da bi se tesno oprijeli svojih zadrug ln potom njih skupno postavljali na trg svoje pridelke, za katere bi brez vsakega dvoma lahko dosegli najvišjo svetovne tržne cene, ter bi s tem omogočili koristno delovanje zadrug. — Kmetijska zadruga v Kamniku.
g Cene sladkor'«. Odkar se je utlauovli karte! sladkornih tvornic, so začele cene sladkorju naraščati ln sicer v par dneh za Din 2 do 2.50. Letošnji pridelek sladkorne pese Je v celi državi Izredno velik. Tudi v svetovnem obsegu bo produkcija v tekoči sladkorni kampanji za 2 milijona ton večja kakor lanska. Cela vrsta držav bo začela izvažati sladkor, med njimi tudi mi. V kartel sladkornih tovarn sta stopili tudi dve državni tvornici sladkorja, Čudno še nam zdi, da stopajo v kartel državne tvornice. Po zakonu o pobijanju draginje je vendar karteliranje zabranjeno. Razumemo interes privatnih tvornic za karteliranje, državne tvorniee so menda gnali v kartel samo fiskalni interesi. Zaenkrat izgleda, da bo kartel dvignil še cene.
g I? ka« Narodne banke z dne 22. oktobra 1924. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram 15. oktobru 1924.) Aktiva: metalna podloga 480.9 (+ 5.0), posojila na menice in vrednostne papirje 1548.5 ( 4- 4.0), račun za odkup kronskih iiovčanic 1208,2, račun začasne zamenjave 389.9, državni dolg 2960..3, vrednost državnih domen 2138,3, saldo raznih računov 474.4 (+ 36.3), skupaj 9206.6; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.8, bankovci v obtoku 5961.6 (— 64.5) račun začasne zamenjave 389.9, državne terjatve 113.2 (-f 77.0), razne obveze 509.1 (32.8), vrednost državnih domen 2138,3, ažija 63.1, skupaj 9206.6. — Obrestna mera za eskont je ostala stara, 6 odstot. Obrestna mera za nova posojila na zaloge je bila dne 24. oktobra povečana od 7 na 8 odstotkov.
g Finančne transakcije Centralne banke za trgovino, obrt in industrijo. V zvezi s pogajanji Centralne banke za trgovino, obrt in in-
dustrijo z banko Gonimerciale Itabana glede sodelovanja, o katerih dosedaj ni znano nič konkretnega, Je omenjena banka izravnala s prodajo nekaterih svojih industrijskih podjetij terjatve Hrv. eskomptne banke in Prve hrvatske štedionlce in Je na ta način postala raobil-neJSa. Pri tem je Hrvatska eskomptna banka prevzela Nihag, Prva hrvatska Štedionica pa Narodno mlinsko industrijo. Glede odplačila ostalih delnic Centralne banke za trgovino, obrt ln industrijo, ki so še v posesti Hrvatske eskomptne banke ter Prve hrvatske gtedloni-ee, še ni padla odločitev.
g Is carinske službe. Iz Belgrada javljajo, da je ukinjena stranska carinama v Mareu-bergu ter pretvorjena v oddelek glavne cari-narae v Dravogradu. Ravnotako Je tudi ukinjena stranska carinama v Prevaljah in pretvorjena v oddelek glavne carlnarue v Dravogradu.
Borze.
28. oktobra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.9890-3.0190 (2.0690 do 2,0990), London 311.20 — 314.20 (308.70 do 811.70), Newyork 68.65-69.65 (68.30-69.30), Pariz 3.6175 -3.6575 (3.5850-3.6350), Praga 2,0675 do 2.0975 (2.0450 do 2.0750), Dunaj 0.006750 — 0.098750 (0.0000-0.00980), Curih 13.84-13.44 (18.25—13.35), Amsterdam 27.10 do 27.40. — Promet slab, blaga malo. Po borzi tendenca slabejša.
Curih. Belgrad 7.55 (7.45), Budimpešta 0.0068 (0.0068), Berlin 1.2350 (1.235), Italija 22,46 (22.42), London 23.4325 (28,3750), Ncw-york 52040 (520.20), Pariz 27.20 (27.25), Praga 15.50 (15.50), Dunaj 0.007325 (0.007375), Bukarešta 2.00 (2.90), Sofija 3.80 (3,78).
Dunaj. Devize: Belgrad 1026, Kodanj 11.980, London 819.500, Milan 3059, Newyork 70,935, Pariz 3717, Varšava 13.600. -Valute: dolarji 70.460, angleški funt 317.700, franoogki frank 8685, lira 3040, dinar 1015, če-gkoslovaška krona 2098.
Praška boraa radi narodnega praznika danes nI poslovala.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921. 62 (blago), 2 in pol odstot. državna renta za vojno škodo 112.25 (blago), Celjska posojilnica d. d., Celje 209 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220-230, Merkantllna banka, Kočevje' 124—127, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 914 (denar), Slavenska banka, Zagreb 100 (blago). Strojne tovarne m livarne, Ljubljana 130—151, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 440 (blago), Združene papirnice Vevče 120 (bla-
go), »Split« anon. družba za cement Portland,
Split'1500—1505, »Nihag«, d. d. za ind. 1 trg^ drvom, Zagreb 85 (blago), 4 in pol odstot. zastavni listi Kranjske deželne banke 17.50 (blago), 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb, 109, Jugoslavenska banka, Zagreb J0'J do 104, Hrv. slav. zern. hipot. banka, Zagreli 57—57.25, Ljubljanska kreditna banka, Ljub4 Ijana 215-220, Prva hrvatska štedionica, Za' greb 915—917.50, Slavenska banka 80 (blago), Dioničko društvo za eksploataeiju drvaj Zagreb 86—87, Hrv. slav. d. d. za ind. šečeraj Osijek 900, Narodna šumska industrija, Zagreb 52-66, Našica 65-80, Guttman 730 du 745, Slavonija 74, Trboveljska premogokopna družba, tu 450, 7 odstot. inv. posojilo 63, Vojna ■odškodnina 111.50—111.75.
Dunaj. Alpine 409.000, Grelnitz 136.000, Kranjska industrijska družba 700.000, Trboveljska družba 417.000, Hrvatska eskomptna banka 107.000, Leykam 145.000, Jugoslovan* sita banka 110,000, Hrvatsko-slav. dež. hip, banka 54.500, Avstrijske tvornice za dušik; 195.000, Gutmanu 407.000, Mundus 815.000, Slave* 210.000, Slavonija 78.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les : Deske žkorete 13 mm, paral. I. in II., 000 kos. 30 cm, 600 kos. 32 cm, 000- kos. 33 cm, 600 kos. 38 cm, fco meja. 3 vag. 820, 900, zaklj. 900; bukovi krljički, sveži, 75 cm dolžine, 20 cm prem. napr., fco meja 25.50; deske 25 mm, I. in II., gorenjsko blago, fco nakladalna postaja 600; češnjevi krljl od 40 cm prem. napr., zdravo, lepo blago, fco nakl. postaja 1 vag. 100, 105, zaklj. 100; re-meljni 7-7, 8-8, I. in II., fco meja 710; bukova drva, 1 m dolžine, napolsuhe, fco nakladalna postaja 25. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 390, pšenica bačka, par. Ljubljana 435, koruza bačka, par. Ljubljana 335, koruza nova, fco: Ljubljana 220, oves bački, par. Ljubljana 330, laneno seme, par. Ljubljana 680, pšenična moka, št. 0 bas., fco Ljubljana 625, pšenični otrobi, b-n, fco Ljubljana 210, krompir beli, zdravi, fco meja Jesenice 1 vag. 115, 120, zaklj. 120. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 580, fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 440, fjžol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 575, fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 375, fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 400, orehi, b-n, belo sušeni, brez koščakov, fco nakladal, postaja 625, jabolka za prešanje, fco nakladalna postaja .85.
' Novi Sad.' Pšenica 365 -370, sušena ko-rtiza" 250; oves novi promptna dobava 170 do 175, moka in otrobi brez notacije, fižol 440—470. — Položaj nestalen.

Slavnemu občinstvu naznanjamo, cla bo vozil
od srede, 29. oktobra do 3. novembra redno od R. ure zjutraj dalje do poznega večera na pokopališče. Cena za enkratno vočnjo 5 din. Postajališče gostilna „Pri Figov-cW na Dunajski cesti. Se priporoča Adjmčič & Komp.
»♦♦»»MMMMmRIMIKMMtMMMStOtmMUHM««,
v »Slovencu« tajo po-i. - Inserlrajte v nJem S
Iščemo OBČ. TAJNIKA
za trško občino, ki ho opravljal obenem tajniško službo pri elektrarni, ki jo ima občina in službo pri obč, mostni tehtnici. Vse ponudbe je pošiljati na ŽUPANSTVO TRGA RAJHENBURO z navedbo pogojev. Invalidi imajo prednost. - Samci ugodnejžo pozicijo. Služba se lahko nastopi takoj.	6700
■ v
isa
Z GOSTU. NISKO i KONCESIJO in z i gostiln, inventarjem v sredi mesta, se takoj proda. Kupcu ie stanovanje (akoj na razpolago. • Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6753, I
Za čevljarTVAJENCA
sp-.mirnem teko fanta. - Jan. Zaletel, čevlj- mojster, Fužine 0 pri Ljubljani. 6741
PRODAM vsakovrstne
malo, čisto STANOVANJE, soba in kuhinja, tudi v biiž- , nji okolici. - Naslov: Scfija ! Borštnik, poste - restaute, tu. |
ra ograje po najnižji ceni. -Poizve se v gostilni »Pod lipo« v Mostah.	0730
VOJNA VDOVA
?.e!f mesta HIŠNICE ali pa službo KUHARICE za vse, kjer bi mogla pri sebi imeti svojo 14 letno hčerko. - Cenj. ponudb« »Siužba 100*.
Preda se tri- M^ja v M"1* nadstropna ilttOia liani — Stari trj; 20- - Resne, ponudbe na naslov: M. Uroek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. Posredovalci izključeni.
Večjo množino SUHEGA
i3Ulw v^M
kupi tvrdka v Italiji. - Ponudbe upravi lista pod »OGLJE.
ter^fnjteiii!
KUPIM
z vsem inventarjem, do 15 oralov zemlje — v bližini prometnega kraja. - Naslov v upravi lista pod štev. 6737.
Prodajo se radi pomanjkanja prostora TRIJE NOVI
PLETILNI STROJI
za vse najbolj idoče pletenine kakor: jopice, vsakovrst. ka-j pice, dokolenice itd. - Naslov pove uprava pod štev. 6740.
PARNO VULKANIZIRANJE vse vrste gumijaste robe kakor tudi	popravila
sprejema po najkulantnejšill cenah PETER ŠKAFAR Ljubljana, Rimska cesta št. JI.
NAJBOLJŠA
NAJCENEJŠA
NAJUSPEŠNEJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«,

Jutranja zvszda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz aiigieščiae prt-vol ■ Peter M. Ccrulgoj.
(Do1 ie.)	g
Položil bom, glej, v znamenje vsega tega svoj znak na tvoje prsi in tudi na njenih prsih bo isti znak. Kadar te zapustim in odpreš svoje oči, tedaj zbudi faraona in poskrbi, da se te moje besede zapišejo na zavoj, tako da se nobena izmed njih ne pozabi.'
>Tedaj se je o faraon:, je nadaljevala Ahura, >iz Veličja prikazala roka in v roki je bil znak Življenja, bleščeč se, kakor bi bil ognjen, in roka ga jc položila na moje prsi in speklo me je kakor ogenj in zbudila sem se in — tema je bila okoli mene, sama tema in ob svoji strani sem slišala tebe, kako dihaš v spanju.«
Ko je faron slišal ta sen, je poljubil kraljico in jo blagoslovil za njeno dobro napoved ter je zaploskal z dlanmi, da pokliče dvorne gospe, ki so spale zunaj. Lete so pritekle in prinesle svetiljke; pri luči Je videl, cla se je na nežni kraljičini koži
}>rikazalo pod vratom rdeče znamenje Živ-jenja; da, tam je bila zanka od pod zanko križ.
Tedaj je faraon ukazal, naj pride k njemu načelnik njegovih pisarjev s papi-rom in pisalnimi pripravami ter naj naglo pokličejo Amenovega velikega duhovna iz templja. Noto je pisar prišel v kraljevo spalnico in je v navzočnosti velikega duhovna napisal vse Amenove besede, no iz-pustivši niti ene, in faraon ter kraljica sta zavoj podpisala in veliki duhoven ga je izpričal ter ga, ko so se napravili prepisi,
odnesel, da na spravi v skrili Amenovi zakladnici. Toda znamenje križa Življenja je ostalo r.a prsih,kraljice Ahure do zadnjega njem: ga dne.
Isato je faraon zjutraj klical evoj dvoi in ie ukazal, nai pripeljejo princa Abija predenj. Ko je princ prišel, ga jc faraon prijazro'nagovoril:
>Sin mojega očeta,« je rekel, »razmišljal som o tvoji zahtevi, naj bi te prevzel za sovladarja.na egipčanskem prestolu in nai bi imenoval tebe "in tvoje sinove za naslednike in sem to'r*tsel "Zavrgel. Vedi, da je razod -l mev>.i moji kraljevi ženi Ahuri največji izmed bogov, da so bo n#ma ob svojem času rodila hči, ki po bo imenovala Amenova Jutranja zvezda in da bo ena in njeno potomstvo faraon za menoj. Zato se veseli t, nami in se vrni v svojo krajino, princ Abi, in se raduj naše ljubozni ter bogastva in veličine, ki so ti jo bogovi dall.c
Tedaj je Abi vztrepetal od jeze, zakaj mislil je, da je vsa ta povest zgolj past in zvijača. A ker je vedel, da je v veliki nevarnosti, če ostane v faraonovih rokah, je samo dogovoril, da se bo Jutranji zvezdi, kadar izidej njegova zvezda poklonila, čeprav se je spomnil, ko je izgovoril te besede, prerokovanja zvezdoznanca Kakuja, da bo ta Amenova Jutranja zvezda ugasnila njegovo lastno.
>Ti misliš, da se ti blinitn, princ Abi, da sem omadeževal svoje ustnice z lažmi,c je rekel faraon nevoljno. v Prav, tudi to ti odpuščam. Pojdi in čakaj nadaljnjih dogodkov in po temle znamenju sodi, da nosim resnico v srcu. Kadar »e rodi kraljič-na Neter-Tua; bo na njenih prsih znnk življenja. Pojdi, drugače se ujezim. Darovi, ki sem ti jih bil obljubil, pridejo za teboj v Memfido.«
Tako se je Abi vrnil v belc-:jdo mesto ?'emfido in je tam mrko tičal ter razširjal vest, da mu namerjajo ugrabiti dediščino. Toda Kaku je odmajeval z glavo in je na tihem govoril, da bo zvezda Neter-Tua vzšla, zakaj tako je bil sklenil Amen, oče bogov.
3. POGLAVJE.
Eames, kra;jična iu krokodil.
Ob določenem ča~u je kraljeva žena Ahura rodila dele, deklico svežega in ljubeznivega obličja, s kodrastimi la.;mi in ' 7 očmi, katere ?o bile od prvega trenotka I modre kakor j oletno nebo. Tudi na njenih prsih je bilo znamenje, veliko kakor nohet, v podobi svetega znamenja Življenja.
Faraon in njegova hiša in duhovni vseh templjev in ve3 Egipt je vriskal od veselja, dasi jih je bilo tudi mnogo, ki so na tihem žalovali nad spolom otrokovim, šepetaje si, da bi moral moški nositi dvojno krono, ne pa ženska. Toda javno niso o tem govorili, zakaj zgodovina tega otroka se ]e bila razširila in ljudstvo je bilo prepričano, da so ga poslali bogovi ter da so ee ob rojstvu prikazale v sobi boginje Isis, Nepthis in Hathor s Khemujem, stvarnikom Človeštva, žareče kakor zlato.
Faraon je izdal odlok, naj se povsod, kjer je bilo vklesano ime kraljice Ahure, pristavi naslov: >Po volji Amenovi mati njegove Jutranje zvezdec in naj se sezida nova dvorana v Amenovem templju na severni strani ter naj se okrog nje vreže zgodovina o prihodu princa Abija ter o kraljičini prikazni.
Toda Ahura ni doživela, da bi videla ' to veličastno stavbo, zakaj od rojstva svoje : hčere Je začela pešati, štirinajsti dan, dan '
očiščevanja, je prosila dojiljo, naj ji prinese lepega dojenčka in ga je dolgo ogledovala, ga blago lovila ter govorila z otrokovim Dvojnikom, imenovanim Ka, o katerem je pravila, da ga vidi ležati ob njem, proseč ga, naj deklico varuje v vseh nevarnostih življenja in smrti do dneva vstajenja. Tedaj je rekla, da jo kliče Amen, r.aj plača ceno, ki jo ie bila obljubila za dar božanskega otroka, ceno njenega lastnega življenja, in ee je nasmehnila faraonu, svojemu soprogu, ter je izdihnila srečna in z. žarečim obličjem.
Sedaj se je veselje spremenilo v žalost in Vse dni pogrebnih priprav je Egipt jokal za Ahuro, dokler ni prišel čas, ko so telo s čolnom prepeljali preko Nila v sijajni grob, ki si ga je bila sama dala napraviti v Dolini kraljev, priganjajoč zidarje in umetnike, naj delajo brez prestanka. Ahura je namreč vedela od dne tiste prikazni, da ji je bila usojena smrt, in se je zavedala, da ostajajo grobovi mrtvih takšni, kakršne so jih zapustile žive roko, zakaj le redki hočejo zapravljati zlato in trud za večno bivališče tistim, ki jih ni več.
Tako so Ahuro pokopali z velikimi slovosnostmi in vsemi njenimi dragocenostmi in faraon, ki je odkritosrčno žaloval za njo, je položil sijajna darila v kapeli njenega groba, in ko je ob vhodu postavil še mrtvaški čoln, v katerem so io bili prepeljali preko Nila, je grob zazidal za večne čase in je pečine zasul s peskom, da bi ga no mogel nihče najti do dneva vstajenja.
Kraljična pa je rasla in cvetela, in ko je bila stara šest mesecev, so jo izročili Amenovim duhovnicam, da jo vzgajajo in učijo.
KRAJNI ŠOLSKI SVET in oba UČITELJSKA ZBORA SOL V TRBOVLJAH naznanjajo, da je zavratna bolezen nenadoma uničila mlado, upapolno življenje tukajšnjega blagega kateheta, gospoda
Franjo Skaleta
Pogreb se vrši v četrtek, dne 30. oktobra ob 10. uri dopoldne.
Pokojniku ohranimo trajen spomin.
Trbovlje, dne 2S. oktobra 1924.
Za žalne dneve
SE PRIPOROČA CVETLIČARNA ^
VIKTOR KORSIKA
LJUBLJANA :: Kongresni trg
v napravo žalnih vencev, šopkov in nagrobnih aranžmajev od najpreprostejšega do najfinejšega izdelka. — — Žalni kakor tudi drugi trakovi vedno v zalogi.
CENE SOLIDNE.
POSTREŽBA TOČNA.
ŽELOD,
BUKOV 2IR, LIPOVO SE-ME in SUHE GOBE plača
najbolje »FRUCTUS«,
Ljubljana, Tabor štev. 2 in Krekov irg št. 10.
ANGLEŠČINA!
Privatne ure in tečaje za začetnike je zopet oivorila Miss Farler, Dvofakova ul. 3/III, (hiša Tonnies-Obnova).
Rezanje drv
z motorno žago po Din 15.— za kubični meter priporoča L. ILERŠIC, Friškovec (za belgijsko vojašnico.	5S61
m razno-lUfljd vrstnih moških in ženskih, fantovskih in dekliških ČEVLJEV po zelo ugodni ceni pri Produktivni zadrugi čevljarjev, Ljubljana, t Irenova ulica 4. 6740
Trgov, pomočnik
mešane stroke, z dobrimi spričevali iu prost vojaščine, žeti službe v trgovini v mestu ali na deželi. - Na željo položi 15.000 Din ltavciic. Pristopi tudi kot tihi DRUŽABNIK k manjšemu trgov, podjetju. • Ponudbe pod »Priden in pošten« št 0745 na upravo list?.
Trgovska HI S A
dobro vpeljana, na glav. prometni cesti, velika skladišča, kleti, vrt, vodovod, naprodaj pod ugodnimi plačljivimi pogoji. Vselitev takoj. M1LKO-ViC, Moste 70.	6732
flrioia velike 145 *200'
UlJCjG dobro prešite, iz močnega rožnatega kambrika, s fino pavolo, po 220 Din; fini flanel porbant po 14 Din
ostanke X°ro
polovični ceni razpošilja po pošti »TEKSTILBAZAR«, Ljubljana, Krekov trg. — Zahtevajte novi cenik! 6543
Hišnik (šofer)
se takoj ali koncem leta sprejme za večjo vito v Ljubljani; na razpolago jc lepo in suho malo stanovanje. Pogoji: popolna zanesljivost in sposobnost, dobra spričevala. • Ponudbe pod: »Mala rodbina« štev. 6754 na upravo lista.
10.000 Din
proti zelo visokimi obresti išče kot posojilo za dobo 18 mesecev solidni drž. vpokojenec in obenem privatni uradnik. Odplačilo zanesljivo kakor tudi zastavitev proti vrednosti. - Ponudbe pod »Zanesljivo odplačilo« upravi lista.
KATERO PODJETJE,
posestnik, društvo bi sprejelo primorskega begunca (družina 3 članov), ki je brez službe in stanovanja, za HIŠNIKA, slugo ali podobno. 2ena bi pomagala pri hiši. Spričevala ua razpolago. - Pisma prosi pod »Nujna pomoč« upravi.
» Žarnice Osram
kupite najceneje pri
Ivan Bogataj, JSgtSS*
Ljubljana, Kongresni trg 19 poleg Nunske cerkve Trgovina in zaloga inštalacijskega materljala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetilk, ter moaemih signalnih naprav proti vloma.
Plaši delniške družbe ali d. z o. i
ev. lesne ali električne stroke z malim osnovnim kapitalom se kupi. — Informacije pri dr. IVO BENKOVICU, odvetniku v LjubljanL
Tovarno vijakov
Splošne stavbene družbe MA&SBOR
ABeKsondrova mt® SL 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd.
Vsemogočni je odpoklical k Sebi našo preljubo mamico oziroma taščo in babico, gospo
ANO ZAMER, ro?.
, * iC*
veleposestnico in trgovko v Sv. Pavlu
ki je boguvdano preminula danes zjutraj v 78 letu starosti.
Zemeljski ostanki predrage rajnke se bodo položili v četrtek 30. oktobra ob 10. uri k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Blagopokojnico priporočamo vsem, ki so jo poznali, v irajen spomin.
Sv. Pavel pri Preboldu, dne 28. oktobra 1024.
Žalujoče rodbine: Roblek, CvenkeJ, dr. Tajnšelt in Adela dr. Dečkova.
IriiiSW€!JSKl drva Premog
ttng-icšEfi pvemofi slezitshc 5sr5&€lc
dobavlja ILIRIJA tu
Kralja Petra trg 8. Tel. 2sc Plačilo tufil na obrok«.
Bombaževa predilnica in tkalnica TRŽIČ
Ed. Glanzmann in And. Gass-ner v Tržiču išče spretnega
aH vratarja ozir.
(bivš. stražnika ali orožnika) Ponudbe na gornji naslov.
86
štiriletna JAZBECARKA in trimesečni MLADICI (1 samec, 2 samici). - Naslov sc izve pri upravi lista, event. pismene ponudbe pod »Jaz-bečar 6617« na upravo lista.
/i ■■	—	iv.vj /j',v«'.--.?■:Wf>'
: - v v' :•(.'// v v v * v

Gospod, najvišji Duhovnik, je poklical k Sebi Svojega pridnega delavca že prve ure njegovega vestnega delovanja, gospoda
IV. kaplana v Trbovljah
ki se je po kratki in zelo mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, preselil v boljšo večnost.
Pogreb bo v četrtek ob 10. uri dopoldne. Trbovlje, dne 28. oktobra 1924.
JAKOB GASPARIC, župnik. - JOS. ŽMAVC, MART. GORCGRANC, ANT. RADANOVIC, kaplani.
85 cm, skoraj nov, znamke Lein & Pirner, ugodno proda Kcr.zervna tovar. »Globus«, d. d. Vrhnika.
v ITALIJANŠČINI daic za nočetnike po zmerni ceni laščino popolnoma obvlada-joči uradnik. Naslove rc-ilektantov sprejema uprava pod šifro ^Italijanščina«.
Palma kavčuk p ste in podplati
omog^č jo elastični, tihi hod, štsdijo Vaše noge in Vašo obutev ter ;o t pež:ie,ši n go usnje.
i
1 I I
i I I
f
fvzmmm



tto pride u fei!?or,
naj ne zamudi obiskati mojo l trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL — Maribor,
Glavni trg št. 5.
Popolnoma varno naEožšfe dsnar v
i &*t
R, Z. z o. s.
ki posluje V NOVOPREUBEJENSH PROSTORNI V LJUBLJANI	MESTNI TRG 6	telefon 9.
Vloge na hranilna hnjliite In tekočI račun obrestuje po
pr s°i o m
ler Jih Izplačule tako! brez odpovedi. Vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi viSje po dogovoru.
Zeto ugoden nakup modrocev, divanov, otoman in klub-garni.ur ter vse v to stroko spadajoče izdelke Dudi solidno izdelane in najceneje tvrdka
jI
Kranj (Sleveoiia)
tvorni«? tapetniških itMiov
Pri večjih narodih kakor za hotelo, restavracije, mizarje f. t. d. fie znaten popust Pozor ženini In nevestel Zahtevajte cenikel
D. ZBlBznm. LluiiljBna. Miriti.
Detel no »sme, f žol in tiobe
kupuje Scvor & Komp., Ljubljana,
Wolfov» ul. iS.
Franc Erjavec
„pri zlali lopati"
trgovina z žoieznlno
Ljubljana, Valvasorjev trg 7
(pre) Hammersclunldt)
priporoia svojo Bogato zalogo raznovrstne ieleznlne ter tudi prvovrstni dalmatinski ,,Portland cement" po nizki cinl.
kr dvojni jffm d0b*vitelii - 1	s^J	Jl -
'i*
STOCK COGNSC MEBICINilL D. D. SLftV. POŽEGfl
ČOKOLHDH IN BOMBONI COGNHC MEDICINHL JHMHICH RUM CHIMH ČflJ
Znamka „STOCK" jamči za najboljšo kvalitativno blagoi
s n m d
m
Ha laSilev®
19 11
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v Uubiiani
Kopitarjeva ulica 6. II.
m
inserirafte v „Slovencu
a