pri DOnOLJUBOUfl PRILOGA posvečena izobrazbi : in našim društvom : Stev. 8. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1910. Skupščina S. K. S. Z. Glavna skupščina S. K. S. Z. je zborovala dne 21. julija v gostoljubnem •ljubljanskem »Rokodelskem Domu«. Dozdaj so bile letne skupščino S. K. S. Z. prirejane v večjem slogu tako, da je bila z glavno skupščino združena tudi manifestacija. To je dobro, a pri glavnih skupščinah S. K. S. Z., matere in središča naše izobraževalne organizacije, se niso mogle podrobno razpravljati važne, podrobne stvari, ki se morajo temeljito preobdelati, da se podajo društvom in podzvezam navodila, kako delati na polju prave ljudske izobrazbe in pravega ljudskega napredka. Zborovala je letos skupščina S. K. S. Z. v tisti Ljubljani, ki jc bila in je še vedno središče krščanskega ljudskega preporoda na Slovenskem. Ob časih, ko je povsod kakor mlado vino kipelo navdušenje za obnovitev krščanskih načel, za povzdigo ljudskega blagostanja, za osvoboditev slovenskega ljudstva iz spon, v katere ga je poizkušalo vkovati takrat pred desetletjem in več po nekdanji vsemogočni nemškutariji podedovano slovensko svobodomiselstvo, sc jc v naši beli Ljubljani poleg naše politične in gospodarske organizacije ustanovila tudi osrednja naša organizacija nepolitičnih naših izobraževalnih društev. Zelo redka so bila pred ustanovitvijo S. K. S. Z. med Slovenci naša izobraževalna društva. S. K. S. Z. je visoko dvignila smisel za naša izobraževalna društva. Danes jih imamo žc veliko, dasi še ni dosežen ideal ustanoviteljev S. K. S. Z.: vsaka duhovnija imej vsaj eno, obširne duliovnije pa tudi po več naših izobraževalnih društev. A tudi ta ideal se bo gotovo še dosegel po smotrenem, vztrajnem, premišljenem delu. V S. K. S. Z. je združena Slovenija, vzor naših najboljših mož. V armadi, ki jo druži S. K. S. Z. smo le kr-Sčansko-socialni Slovenci in Slovenke, ki nas ne loči provincializem. In v Liu- bljani, središču S. K. S. Z., so vzklile ideje, ki se sedaj vresničujejo. Orlovska organizacija: ideja izprožena in izvedena po S. K. S. Z. Obrambena organizacija: izprožena in izvedena po S. K. S. Z., ki ima svoj sedež v Ljubljani. Pogumno, neustrašeno, vztrajno je delovala, deluje in bo delovala S. K. S. Z. na polju izobrazbe našega ljudstva — o tem je bila zopet najlepša priča letošnja njena skupščina. Ob pol deseti uri je otvoril skupščino v dvorani »Rokodelskega Doma« podpredsednik S. K. S. Z., deželni odbornik g. profesor Evgen Jarc, ki je povdarjal, da se vrši letošnja skupščina po dogovoru z zaupniki v drugi obliki, kot so se pa vršile dosedanje skupščine. V prvi vrsti je namenjena pouku, pa razgovoriti se hočemo o tistih vrzelih, ki so še v naši organizaciji. POROČILO ZVEZE ZA KRANJSKO. V imenu kranjske S. K. S. Z. jc poročal tajnik, ravnatelj č. g. I. Trave n. V kratkem njegovem poročilu, je bila slika ogromnega dela. O Veliki noči je S. K. S. Z. priredila socialni tečaj za inteligenco, ki je izborno vspel. Dne 17. novembra 1909., je Zveza priredila sestanek izobraževalnih društev, ki je dal našemu društvenemu gibanju novega življenja in je imel za posledico, da se je ustanovilo nekaj dekanijskih odborov, med katerimi je posebno delaven idrijski dekanijski odbor. Poročilo omenja lanske znamenite skupščine pri Sv. Jakobu v Rožu. Od tedaj je »Jugoslovanska Strokovna Zveza« izšla iz S. K. S. Z., »Slovenska Straža« je izšla iz S. K. S. Z. Zveza izdaja lcot prilogo »Domoljubu«, glasilo »Društvenik«. Poročilo navaja več poučnih tečajev, ki so sc vršili v Ribnici, Laščah itd. Dopisov za deželo je bilo rešenih 2065. Novih izobraževalnih društev se je od zadnje skupščine ustanovilo sedem. Poročilo je podalo pregled naših izobraževalnih društev po d e k a n i j a h na K r a n j s k cm in sicer imajo društev: Mesto Ljubljana 11. Dekanije: Ljubljana 22, Cerknica 7, Idrija 5, Kamnik 8, Kranj 16, Les-kovec 8, Litija 4, Loka 7, Novo mesto 4, Postojna 5, Radovljica 15, Ribnica 7, Semič 3, Šmarje 1, Trebnje 5, Trnovo 4, Vrhnika 9, Žužemberk 6; skupaj 154 društev. S. K. S. Z. za Vipavo ima 13 društev, za Goriško 55, za Koroško 27, za Štajersko 119 in za Trst 1.2 društev, skupno 380 izobraževalnih društevl Dohodkov je bilo 1882 K 45 v, stroškov 1715 K 86 v. Poročilo je zbor vzel z velikim odobravanjem na znanje. POROČILO ŠTAJERSKIH SLOVENCEV Za S. K. S. Z. na Štajerskem je jako zanimivo poročal državni in deželni poslanec dr. Anton K o r o š e c. Izvajal je: Če bo naš državni zbor prihodnji čas delozmožen, potem ni izključeno, da imamo danes zadnji občni zbor S. K. S. Z. kot nepolitičnega društva. Skoro gotovo je, da bo državna zbornica sprejela zakonski načrt ustavnega odseka, v katerem je razlika mecl političnimi in nepolitičnimi društvi izbrisana in so tudi ženske pripuščene k vsem društvom. Tak avtomatičen prehod S. K. S. Z. iz nepolitičnega društva v društvo, ki se sme baviti tudi s politiko, ne bo mogel ostati brez ugodnih posledic. Nobenih težkoč ne bo delalo, da naredimo iz S. K. S. Z. društvo, kakor je »Volksver-ein fiir das kathol. Deutsehland«, katero bo lahko vzelo v roke politično, apologetično *in socialno izobraževanje našega ljudstva ter zraven tega postala tudi naša najboljša in najmočnejša politična organizacija. Lepo preteklost ima naša S. K. S. Z., a bodočnost njena more postati še znamenitejša, če bomo dobro razumeli in pridno izvrševali bodoči njen delokrog v polnem obsegu. Na lanskem občnem zboru v Št. Jakobu v Rožni dolini se je nasveto-valo. začeti v okrilju S. K. S. Z. tudi z 9i •narodnoobrambnim delom. Četudi se formalno (a nasvet ni upošteval, ker se jo narodnoobrambno delo odtegnilo okrilju naše organizacije ter so zanj tistanovilo lastno društvo »Slovenska Straža«, vendar sc je torej meritorno ta nasvet izvršil in ustanovitelji novega društva so udje in prijatelji naše organizacije. In to lahko rečemo, da bodo naša društva vedno podpirala novo narodnoobrambno organizacijo s •tem, da bodo med svojimi člani budila in vzdrževala narodno zavest, širila razumevanje za obrambno delo ter v onih krajih, kjer »Slovenski Straži < ne bo kazalo ustanoviti svojih podružnic, prevzela po možnosti vsa opravila istih. Štajerska S. K. S. Z. je odstopila sedaj vse obmejno delo, katero je bilo precej lepo in plodonosno vpeljano, »Slovenski Straži«, s katero pa bode seveda ostala kot informatorica in poma-galka v najožjem stiku. Omenjam le, da je naša štajerska S. K. S. Z. imela letos že s 307 rodbinami najožji stik ter jih oskrbovala s časniki in knjigami. Tem večjo pozornost pa bo lahko obračala S. K. S. Z. sedaj, ko ji jc »Slovenska Straža« odvzela težavno delo, svoji mladinski organizaciji, ki se pojavlja na Kranjskem kot telovadna organizacija, pri nas na Štajerskem pa nastopa že tudi v obliki mladeniških in dekliških zvez. Če govorimo o mladinski organizaciji, tedaj nam vedno naše srce vzkipi navdušenja, kajti ona je naš ponos, ona je najlepši in najdražji biser naših nepolitičnih organizacij. Na Koroškem se nam je preteklo leto tudi naročilo, skrbeti za izseljcni-ško vprašanje. Kar se tiče Štajerske, smo začeli ta nasvet izvrševati v toliko, da smo si dobili precej točnih informacij o slovenskih kolonijah po nemškem Štajerju, da smo ž njimi iskali zveze ter jo marsikje tudi že sklenili. Upamo, da bomo osobito s pomočjo našega slovenskega katoliškega akademičnega društva »Zarja« v Gradcu, katero nam je tudi pri narodnoobrambnem delu prevzelo velik del skrbi in opravil, tudi v tem oziru drugo leto lahko prinesli še voselejša poročila ter konstatirali, da je zveza med domovino in izseljenci po nemških krajih tesna in močna. Kakor dosedaj, tako se je tudi S. K. S. Z. za Štajersko v tekočem letu 1910 najbolj brigala za izobraževalno delo. Imeli smo štiri dobro obiskane socialne tečaje, in sicer v Šmarju pri Jelšah, št. Lenartu v Slov. goricah, Vitanju in Mozirju. Predavanj po naših društvih je bilo dosedaj 67, društvenih prireditev z gledališkimi predstavami, deklamacijami, petjem itd. 106. Pisarna je imela do danes 471 poštnih poši-ljatev. Novih izobr. društev je letos nastalo pet. Kot svojo najvažnejšo nalogo bo smatrala S. K. S. Z. za Štajersko v bližnji bodočnosti vzgojevanje širjih ljudskih mas za socialno delo. Od vsepovsodi, kjer se nasvetujejo sedanjim razmeram primerne naprave, dobivamo stereotivme odgovore: 10i »Delavcev manjka, nimamo ljudi, ki bi vodili to ali ono socialno napravo!« Samoumevno! Šc le naša krščansko socialna struja jc začela v vzgoje-vanju naroda za socialno sodelovanje ledino orali. Ledino ornti na znanstvenem polju, v časnikarstvu in v zboro-valncm delovanju. Mnogo je že na boljšem, polagoma prihajajo delavci in razumevanje za socialne probleme se posplošuje. Toda varujmo si jasen pogled! Mnogo dela je šc treba, da bo led vsepovsodi prebit, da bo ljudstvo v svoji veliki večini vzgojeno za vsestransko krepko sodelovanje pri podrobnem socialnem delu. Šc vedno se pogosto dogaja, da le jadikujemo o slabih časih, o neugodnih prikaznih v narodno - gospodarskem oziru, kakor o preseljevanju z deželo v mesta in prekomorske dežele, o učinkih liberalnega kapitalističnega liazi-ranja na majhne obrtnike in delavce, o velikansko zgrajeni socialno - denio-kraški organizaciji itd. Tako jadikova-nje ne pomaga nič. Nič tudi ne pomaga, ako tisoč in tisočkrat ponavljamo besede, da se da socialno vprašanje rešiti samo v duhu krščanstva, ampak pomaga samo, če sc praktično dela za predrugačenje razmer. Treba napornega, vztrajnega in marljivega podrobnega dela, za to delo je treba vzgoje. Za tako vzgojevanje, bodisi um-stveno, bodisi praktično, pa smo vsi poklicani. Ko so naši pradedje krčili pragozdove in si iz njih pridobivali polja, travnike in selišča, niso imeli med seboj trotov, katerim bi ne trebalo sodelovati. Vsakdo je moral prijeti za sekiro. Za trote pa moramo smatrati one, v vseh inteligentnih krogih brez vsake izjeme, ki še danes drže roke križem ter nože j o sodelovati pri teoretičnem in praktičnem sodelovanja našega ljudstva za podrobno socialno delo, k večjemu da s slabim jezikom, s hudobno kritiko podirajo ali vsaj ovirajo, kar drugi s težavo zidajo in delajo. Dal Bog, da bi takih ljudi bilo vedno manj In naše ideje bodo hitreje zmagovale! (Gromovito odobravanje!) Govoru gospoda državnega poslanca, ki je govoril iz srca navzočih n a -rodnih delavcev, je sledilo dolgotrajno, navdušeno odobravanje. V imenu zbora se mu je zahvalil predsedujoči g. dež. odbornik profesor Evgen Jarc, ki je rekel, da se semtertje opaža, kako ima marsikdo smisel samo za svojo korist, za svoj žep, ne pa za skupno korist. Besede dr. Koroščeve veljajo v marsičem tudi o kranjski inteligenci! GORIŠKA S. K. S. Z. Poročilo o goriški »Zvezi« je podal tajnik Fr. K r e m ž a r. Iz tega poročila posnamemo sledeče podatke: Društev šteje letos 64, 12 več ko lani. »Zveza« je v pridruženih društvih na deželi s svojimi močmi priredila 130 predavanj, 10 pa v mestu. Všteta pa niso predavanja, ki so jih društva priredila sama. Število teh je gotovo dvakrat večie. Poleg teh predavanj je priredila, »Zveza < letos d Vci dobro uspe Iti dv;a voditelje. Odseki tudi ondi uspevajo, kjer ni lepe telovadnice, ako imajo vaditelja, kjer pa ni vaditelja, pa tudi lepa telovadnica ne bi pomagala. Co gre vaditelj k vojakom, bati sc je, da odsek zaspi. Treba je torej skrbeti za naraščaj, da se pri tečajih izobrazi vež fantov za vaditelje. Taki poučni tečaji za izobrazbo vaditeljev morajo trajati vsaj po 14 dni, v večernih urah naj bi se pa pri takih tečajih seznanjalo fante s praktično uredbo ljudskih odrov. O NARODNOOBRAMBNEM DELU NAŠIH DRUŠTEV. Ta referat je bil v rokah č. g. dr. Ehrlicha iz Celovca, ker pa g. Ehrlieh ni mogel priti, je samo par nasvetov podal Iv. Štefe. ki je povdarjal, da je namen »Slovenske Straže« izobrazba ljudstva, zato bo s svojimi sredstvi »Slovenska Straža« podpirala delo »Slov. kršč.-socialnih zvez«. »Slovenska Straža« naj založi za naše »Slovenske kr-ščanskosocialne zveze« serijo skiop. slik. Te skioptične serije naj »Slovenska Straža« po dogovoru z odsekom S K. S. Z., kakršnega je predlagal g. ravnatelj Remec, posoja našim izobražev. društvom proti odškodnini, pošlje naj tudi govornika, ondi, kjer so močnejša društva naj se skioptične predstave prirejajo na ta način, da dobi en del čistega dobička izobraževalno društvo, en del pa »Slovenska Straža«. Prvi sedeži se ob takih prilikah lahko dražje prodajajo. Naša izobraževalna društva naj »Slovenski Straži« pomagajo izvršiti ono točko njenih pravil, ki ji nalaga vzbujati zanimanje za narodne navade, noše, sloge in jih čuvati. Vsako društvo naj v predavanjih skrbi za to, skrbi naj se, da se narodne raritete ne prodajajo tujcem, ki marsikje pod nič doLe dragocene stvari. Za narodne noše naj se vzbuja zanimanje s tem, da pri slavnostnih nastopih društvenice in drust-veniki nastopajo v narodnih nošah. ko se bo ohranilo marsikaj, kar bi bdo za nas siccr izgubljeno. Podal jc navodila, kako naj društva skrbe za razširjenje blaga, ki ga je založila »Slovenska Straža«, kako naj nabirajo slovenske molitvenike in druge knjige, kako naj organizirajo tudi pobiranje preciznih časopisov po posameznih krajih m odpošiljanje na mejo, agitacija za nase časopisje, ki je najodličnejši faki11,1 ,ai ui. », « —, 1. 1 Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz I. 1573. Spisal Senoa. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek K vez. K 120. Pet tednov v zrakoplovu. Verne Jules. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fergusona. Vezano v platno K 3'80. Pisjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. — 3. Sveta noč. — '). Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. — 8. NaS Gospod in sveti Peter. K 2 20, vez. K 320. Kraljica Dagmsr. BeneS-Trebizsky. Zgodovinski roman. BroS. K 3'20. Vez. K 430. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spillmann J. D. Zgodovinski roman. Dva dela K 3 80. vez. K 5"40. Oče na$. Fran MalavaSlč. Povest z:i mladino in ljudstvo. BroS. K 150. Prihalač. Dr. Fran Detela. Povest. K - 90, vez. K 1.70. Ben Hur. Ludovik VVallace. — Podravski. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 450 Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povesi. BroS. K — 60. vez. K — .80. Jaicoha Aleiovca izbrani spisi. Jos. Vole. I. zvezek Kako sem se jaz iikal. I. del. Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klo-šterski muc. — Z nemščino gre naprej. K 1-20, vez, K 2.—. Jakoba Aleiovca Izbrani spisi. Još. Vole. II. zvezek: Kako sem se jaz likal. II. del. — V Ljubljano! — Ljubljanska Sola. — Vse se zasuče drugače. — Prva pot po svetu. — Razne zmešnjave. K 1.20, vez. K 2. Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen Povest iz časov turških boiev konec XVI. stoletja. K -'80. Rizne povesti, vsaka s poštnino vred 15 vin.: Jama nad DobruSo. — Oni bratje. — Pod turškim jarmom. — Sveta grofinja Genovefa. — Vrtomirov prstan. — Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju. — Ljubite svoje sovražnike. — S prestola na morišče. — Maron, krščanski deček iz Libanona. Naselnikova hči. — Praški judek. — Roparsko življenje. — Andrej Hofer. — Ujetnik morskega roparja. — Izdajalca domovine. — Alurnugam, sin indijskega kneza. — Pri Vrbovčevem Grogi. — Mirko Poštenjakovič. — Srečolovec. — Močni baron Ravbar. — Repoštev. — Maksimilijan I., cesar meliikaoski. — Zvesti sin. — Pavliha. — Car in tesar. — Rdeča in bela vrtnica. — FeldmarSal grof Radecki. — Izgubljena sreča. — Nikolaj Zrinski. — Slavček. — Nema deklica. — Najboljša dedščina. — Leseni križ. — Timotej in Filomen. — Evstahij. — Angel sužnjev. Razni povesti, vsaka velja s poštnino vred 65 vin.: Bitka pri Visu. — Med plazovi. — Jernač zmagovač. — Jozafat, kraljevi sin Indije. — Burska vojska. — Pripovedke iz avstrijske zgodovine. — Darovana. — Znamenje štirih. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. — Viljem baron Tegetthot. — Sultanovi sužnji. — Tri indijske povesti. — Ferdinand. — Pirhi. — Ivan, turški suženj. — General Lavdon. — Mali vseznalec. — Ludovik, mali izseljenec. — Roza Jelodvorska. — Sveti večer. — Kraljičin nečak. — Korejska brata. — Boj in zmaga. — Nesrečnica. — Pomladni glasi. — Križem sveta. — Pavlina. — Beatin dnevnik. — Prisega huronskega glavarja. — Zlatokopl. — Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. — Preganjanje indijanskih misijonarjev. — Mlada mornarja. Povesti, ki veljajo s poštnino vred 35 vin.: Krvna osveta. — V gorskem zakotju. — Koliščina in stepe. — Za kruhom. — Berač.' — Elizabeta. — Boj s prlrodo. — Treskova Uršika. Nekaj poučnih knjig. NemKina brez učitelja. Sestavil dr. Leopold Lenard. K 120. Laiki, nemlki in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika. K 2--. Hitro laiki Najhitrejši način priučiti se laškemu razgovarjanju. K —'60. Nemiko-slovenskl slovar. Sestavil Kramaršič. K 2-20. Slovensko-neflilkl slovar. Sestavil KramarSic. K 2-20. Angleščina, iste se brez učitelja v slovenskem jeziku naučiti. K 1'—. Pravil« dostojnosti. Kažipot na polju olike in vljudnosti. K —"40. Kristusovo življenje In smrt v premišljevanjih in molitvah. Spisal Kocijančič. Dva zvezka. K 8'—, vez. K ti-—. Življenje svetnic In svetnikov božjih, za celo leto. Dva zvezka K 11'—, vez. K 14-80. Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. K 1'20. Pouk krlčanskim starSem, po nemški knjigi obdelal Bleiweis. K —'50. Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Žabukovec. K 1'40. Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe sestavil V. Podgorc. K 1'20. Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. K. 1'—. Novi hitri računar. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupilu in prodaji potrebno, že zanesljivo izračunjeno. Vez. K 1'20. Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Vez. K 5"—. Zlvinozdravniltvo ali r.auk o spoznanju in ozdravljenju vnanjih in notranjih bolezni. Spisal dr. Strupi. K 3'60. Domači živinozdravnlk. Za potrebe kmetskega stanu. Spisal Dular, K 160. Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Spisal Blei\veis. K 160. Nauk, kako pomagati živini ob porodu, ravnati s staro in mlado živino in ozdravijati poporodne bolezni. Spisal Bleineis. K 1'20. Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Belec. K — "40. Živinoreja In mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Pevc. K 1'—. Mladoničam. Prvi zvezek Obramba vere. Spisal Anton Bonavcntura, škof ljubljanski. K 1'—. Marijino kraljestvo na jutrovem. Dvanajst zvezd v Atarijino krono Spisal Silvin Sardenko. K — 50. Siovenska stenografija. Priredil Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. K 3 —. Angelček. Kržič. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II,—XVIII. vezan K 1'—. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1895, 1897, 1905—1909. vezano K 4'-. Slovenski ABC v podobah za otroke. K —'80, vezano K 1'20. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. K 1'60. Staršem In vzgojiteljem. O. Julij Lintelo. Navajajte otroke, da bodo ho-diii pogostoma k sv. obhajilu. 25 v. Sociologija. Dr. Aleš USeničnik. K 8'50. vezano K 1080. Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. I. del. Vezano K 3'20. Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. II. del. Vezano K 6 20. Mladeniči na plani 20 v Mladenlška tolavadna organizacija. 60 v. LurSki čudeži. Henrik Laser. — Fran Atarešič. K 2'-. Zgodovina novajSega slovenskega slovstva. Ivan Grafenauer. Od Pohlina do Prešerna. K 2 -, vezano K 250. Slovanska apostola. Silvin Sardenko. Zgodovinska igra v petih dejanjih. K 1'20. Dekletom. Prvi zvezek. Krščansko življenje. Spisal Anton Bon. Jeglič. K -'80. Obrtni rod. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov etc. K 2-40. Hitro laški. K -'60. Dobra kuharica. Spisaia Minka VaSičeva. K 6' — . Slcvcn3'KO-nein5ki slovar. Janežič — Bartel. broš. K 6'—, vez. K 7'20. Narnšfco-slovcnsKi slovar. Hubad. broš. K 6-—, vez. K 7-20. Večna molitev pred Jesusom. Vezano z rudečo obvezo K 3'—, z zlato K 3 90. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi