PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXm. St. 192 (6776) TRST, torek, 15. avgusta 1967 OBISK JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA NA SREDNJEM VZHODU_ Tito zaključil posvetovanja v Damasku in je včeraj popoldne prišel v Bagdad Tito ni prinesel s seboj nobenega načrta, pač pa je na-men njegovega obiska prijateljska izmenjava misli o krizi in o poteh za njeno rešitev - Komentarji arabskega tiska BAGDAD, 14. — Predsednik Tito je zaključil posvetovanja v Damasku in je prispel danes popoldne v Bagdad, kjer bo o-stal dva dni. V sredo se bo Tito vrnil v Kairo in nadaljeval posvetovanja. Izmenjava misli med Titom in predsednikom Sirije Atasi-jem, oziroma med jugoslovansko in sirijsko delegacijo, ki se je pričela včeraj, se je danes končala ob 12.50 po tukajšnjem času. Po današnjih razgovorih je minister zunanjih zadev Sirije Makos izjavil, da bodo arabske države storile vse, kar je v njihov: moči. ter da bodo izkoristile vsako priložnost, da nevezanim državam pojasnijo svoja stališča in celotno vprašanje izraelsko-arabskih odnosov. V odgovoru na neko vprašanje je rekel, da so stališča Damaska in Kaira enaka ter dc. ne bo Sirija ničesar storila brez posvetovanj z naprednimi arabskimi državami. Minister Makos je tudi izjavil, da sirijski narod pozdravlja predsednika Tita kot prijatelja Arabcev ter da so v lazgovorih v Damasku svobodno izmenjali misli o vseh plateh krize na Srednjem vzhodu. Zvedelo se ie, da je jugoslovanski predsednik kakor že v razgovorih v Kairu naglas 1 tudi v Damasku, da nima nobenega načrta, marveč da ima njegov obisk arabskim državam značaj svobodne menjove misli o krizi na Srednjem vzhodu in o poteh za njeno rešitev. Kakor se je zvedo o so s sirijske strani izrazili popolno zahvalo za pomoč, podporo in Stališče Jugoslavije nasproti arabskim državam v zvezi z izraelskim r.a-Padom Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je povabil predsednika Atasija na obisk v Jugoslavijo. Atasi je z zadovoljstvom sprejel vabilo, datum obiska pa bodo določili kasneje. Tito je odpotoval danes ob 16.50 * letalom v Bagdad na prijateljski obisk Iraku. Ko je odhajal iz Sirije, je predsednik Tito poslal predsedniku Atasiju naslednjo brzojavko: «v imenu sodelavcev in v svojem imenu izražam tudi s tem Vaši ekscelenci in Vašim sodelavcem kakor tudi meščanom v Damasku toplo zahvalo za prisrčno gostoljubnost. Prepričan sem, da bodo razgovo-ki smo jih imeli, prispevali k nadaljnji krepitvi medsebojnega razumevanja in sodelovanja med našima prijateljskima državama in da bodo koristili našim vzajemnim naporom za odstranitev posledic napada na Bližnjem vzhodu, ter bodo tudi prispevek proti imperialistični Politiki vmešavanja ter v korist in svobode narodov, stvari napredka in miru v svetu. Ko odhajam iz vaše prijateljske države, izkoriščam to priliko, da Vaši ekscelenci in vašim sodelavcem kakor tudi vse-*hu sirskemu narodu pošiljam prisrčne pozdrave in najlepše želje. Josib Broz Tito.» Kairski večemik «A1 Mesa» ob-s°ja poskuse na zahodu posebno v državah, ki aktivno podpirajo 'zraelsko napadalno politiko, da bi vzgli senco na obisk predsednika Tita v Kairu. List poudarja v ko-hientariu, da se v imperialističnih zahodnih državah oglašajo govori-Cei da prinaša predsednik Tito ((pripravljen načrt« za ureditev krize n® Srednjem vzhodu. Po mnenju hsta hočejo s to kampanjo zme-Jti mednarodno javnost in zbudi-11 neka sumničenja. List zavrača ta namigovanja in natolcevanja ter poudarja, da gre Pri sedanjem srečanju v Kairu Predvsem za razpravo o napadu hi njenih posledicah, o možnostih Za njihovo odstranitev, o stališču neuvrščenih držav glede teh problemov, o okrepitvi sodelovanja nied Jugoslavijo in ZAR na vseh Področjih, predvsem gospodarskem 'n političnem. . Jugoslovansko stališče je jasno Jh dobro znano. Zasnovano je na t®*n, da se morajo izraelske čete nu.ino in brezpogojno umakniti z zasedenega ozemlja. List pri tem 0Q°?.arja na zanikanje agencije Ta-nlug v zvezi z govoricami o «jugo-?'°vanskem načrtu« za ureditev arize na Srednjem vzhodu. Na kon-bh «A1 Mesa« poudarja, da je Predvsem na arabskih državah sa-?hh, da likvidirajo napad in nje-ne Posledice. . Kairski tisk prisoja velik pomen PPi gospodarski plati izmenjave ?ner: med sedanjim Titovim obi-]:K?m v Kairu. Po oceni tukajšnjih stov, la posvečajo veliko pozor-k°st sestanku med podpredsedm-bbi zveznega izvršnega sveta Ki-J£*h. Gligorovim in egiptovskim tIrh}strom za gospodarstvo in zu-trgovino Hasanom Abasom s?Jijo, so problemi gospodarskega .^delovanja del problematike, ki 'jjjra iz napada. kav drugi strani gre nasploh — om.0r Poudarjajo kairski listi — za oFedelitev stališč in akcij neuvr-f,-.blh in nerazvitih dežel, ki so sko ie Polj izpostavljene gospodaric Pritisku. V tem sklopu sodi 6rrS?lava mnenj o gospodarskih hek r£.mih k pripravam na sestani K '7 držav v razvoju, ki bo dru Jhesec v Alžiru. renretjič pa gre za bilžnjo konfete,,:0? ministrov za gospodrstvo ev-čen *ih socialističnih držav, posvetna? Problemom v zvezi s kratko-skirJ? 'n dolgoročno pomočjo arab-d;. m državam, ki so zaradi napase p,5etrPele tudi veliko gospodar-“kodo. Jugoslovansko-egiptovski listi 0ri v Kairu — pišejo kairski vij;, r- omogočajo, da se Jugosla-se® kot gostiteljica te konference rihrf1 z gledišči ZAR in nekate-lhnrtQrugih arabskih držav o go-rOčia rsl^ problematiki tega pod-6a ,v novih razmerah. Prort 0 Damask je poročal, da sta ahah !dnika Tit0 in Atasi včera’ Izraelski popoldanski listi pišejo,: ne OZN in ki jih je zagovarjal da so predstavniki Izraela v Wa- j ameriški delegat Goldberg ^ « . I " 1 __________1 Y . _ - 1 _ 1_ - MM « M 4 A «« inl dodal, da predsednik Tito ni prinesel s seboj nobenega načrta za inSdaVjekTito tetaen^ijatelj Arab- niso vezani na priporočila maršala shingtonu imeli stike z ameriškimi predstavniki v zvezi z obiskom maršala Tita na Srednjem vzhodu. Izraelski listi pravijo, da so Američani sporočili, da z naklonjostjo gledajo na ta obisk, v katerem vidijo uredvsem ((informacijsko potovanje' ld bi lahko prispevalo do neke mere k napredovanju rešitve izraelsko-arabske krize«. Vendar pa so ameriški voditelji poudarili, da cev ter pripravljen pomagati jim pri vseh problemih, ki so v korist Arabcev. Tita ter da se bodo ZDA držale načel, ki jih je obrazložil predsednik Johnson med zasedanjem skupšči- .......■MIHI.tlllMIIIMIMl.........................>••»■>•■••••.■■•••■»■» VČERAJ MANJ PROMETA NA CESTAH Deževno vreme je nekoliko ohladilo šmarno mrzlico V Liguriji so v treh dneh zaznamovali nad milijon vozil Izraelski minister za informacije Galili je v pogovoru s časnikarji trdil, da je »glavni namen Tita iskati rešitev Naserja pajčevine, v katero se je zapletel*. Dejal je, da po zgledu maršala Tita, »junaka druge svetovne vojne*, je tudi Izrael pripravljen «na večje žrtve, da zagotovi svojo neod/isuost in narodno suverenost*. RIM, 14. — Po sobotnem in včerajšnjem vrvežu po vseh cestah je bilo danes opaziti manj prometa, zlasti kar se odhoda avtomobilov tiče. Mesta so bila tudi danes bolj prazna, vendar je bilo opaziti tudi mnogo turistov. V Rimu so maloštevilni Rimljani in številni turisti opazili, da rosi, ko so davi vstali. Deževalo je namreč vso noč in temperatura je padla na 17 stopinj. Kot drugod je tudi po Rimu krožilo malo avtomobilov, videti pa je bilo tudi mnogo turistov. Večina trgovin v najbolj razkošnih ulicah, kot na primer v Ul. Frattina, Ul. Condotti, na Španskem trgu so bile vse zaprte. Delale so samo banke, in sicer dopoldne. Včeraj in predvčerajšnjim je odpotovalo ali prišlo na postajo Termini pol milijona potnikov, železnice pa so inkasirale v dveh dneh 135 milijonov lir. Rimljani so odšli večinoma k morju, mnogo pa jih je tudi v Apeninih in še posebno v Abrucih. Tudi na Siciliji je deževalo in se je temperatura malce znižala. Prav tako se je nekoliko skrčil tudi avtomobilski promet, ker je večina dopustnikov že dospela v letovišča. Kljub temu je še precej prometa zaradi prihoda številnih tujih turistov, ker prihajajo s trajektom v Messino in z ladjami iz Neaplja v Palermo številni tujci, ki nadaljujejo pot v notranjost otoka. Policisti so ugotovili, da je bilo na cestah 130.000 avtomobilov ter so naložili avtomobilistom 1734 glob. V Benetkah je bilo davi oblačno in je pihal močan veter, zaradi česar so bile plaže na Lidu skoraj prazne, medtem ko se je kar trlo kopalcev v Jesolu, Caorlah in Bi-bionu. Včeraj so zaznamovali velik promet zlasti na avto cesti Serenis-sima in na cesti, ki pelje v Trst. V pokrajini so zaznamovali 70.000 prehodov vozil. Na srečo ni bilo mnogo nesreč. Tudi iz Padove je odšlo mnogo avtomobilov; prav tako je bil zelo močan železniški promet, saj so dodali mnogo izrednih vlakov. Velik je tudi promet v pokrajini Belluno, kjer je mnogo turistov in letoviščarjev, katere Dolomiti vedno priteguje,] i. Sovjetski veleposlanik položil venec na grob Uik TURIN, 14. — Sovjetski veleposlanik v Rimu Niklta Simljonovlč Rižgov je danes položil na grob senatorja Vallette venec predsednika vlade Sovjetske zveze Kosigi-na. Rižgov je prispel ob 11.10 na letališče Caselle, kjer sta ga ori-čakovala predsednik Fiat odv. Cio-vanni Agnelli in načelnik sovjetske gospodarske delegacije v Turinu Clrskov. Venec je Rižgov položil poleg venca predsednika Saragata. Zatem je v Imenu sovjetske vlade izrekel sožalje pokojnikovi ženi Feliciti, ona pa je darovala diplomatu sliko, na kateri sta pokojni Valletta in Koslgin, ki so ju fotografirali pred letom dni, ko so v Moskvi podpisali pogodbo o zgraditvi tovarne avto mobilov v Sovjetski zvezi. Brandt odpotoval v Washington V Genovi in na Ligurski rivieri je bilo danes jasno in sveže, kot še nikoli v tem mesecu. Največji promet je bil v soboto, medtem ko je danes nekoliko polegel. Policija računa, da je krožilo v petek v Liguriji 400.000 vozil, v soboto 450.000, včeraj 350.000, to je približno 20 odst. več kakor lani. V treh dneh so naložili policisti 3004 globe. Prometnih nesreč je bilo manj kot lani. Danes je bilo zaradi slabega vremena v bocenski pokrajini le bolj malo prometa. V Bocnu je znašala davi temperatura 13 stopinj, v leto-viščarskih krajih pa samo okrog 7 stopinj. Zadnjih 24 ur je prešlo Brenner in se vozilo skozi Sterzing (Vipiteno) 8275 vozil; skozi Inpichen (San Candido) je šlo 2300 vozil, čez prelaz Reschen (Resia) 2685 vozil, skozi Bočen pa 17.000. Zaradi naglega znižanja temperature so bile plaže v vsej pokrajini Marche skoraj prazne. Zjutraj je znašala temperatura v Anconi 16 stopinj. Tudi v Neaplju je bilo spremenljivo vreme s plohami. Mesto je na pol prazno, skoraj vse trgo- j vine so zaprte in po ulicah »kra- j ljujejo» tuji turisti. Po cestah, ki j peljejo izven mesta, je danes le malo prometa. | N, obali »Costa Sm.ialda. £> TZ r BONN, 14. — Zahodnonemški zunanji minister Brandt je odpotoval z letakom v VVashington v spremstvu svojih sodelavcev. V Washing-tonu se bo udeležil jutrišnjih pogovorov s predsednikom Johnsonom, državnim tajnikom Deanom Ruskom in ministrom za obrambo McNama-ro. Pred odhodom je Brandt izjavi, da bodo v Washingtonu govorili tudi o pogodbi proti širjenju atomskega orožja. Osebje muzejev napovedalo stavko RIM, 14. — Osebje, ki ima opravka z umetniškim z državnim u- Demonstracije proti Belgijcem v Kinšasi KINSASA. 14. — Davi so voditelji ljudskega revolucionarnega gibanja, priredili v kongoški prestolnici veliko protestno demonstracijo proti napadu plačancev v Bu-kavu. Organizatorji so dali navodila, naj se preprečijo nasilna dejanja proti osebam in poslopjem tujcev, ki živijo v Kinšasi. Vendar pa so številni demonstranti poškodovali več avtomobilov, razbili številna izložbena okna in metali kamenje v tujce. Zažgali so belgijski kulturni center. Demonstranti so napadli tudi veliki hotel Memiling. Nastopila sta policija in vojska. V Bruslju trdijo, da so demonstranti vdrli v belgijsko poslaništvo in ga razdejali. Belgijska vlada je zaradi tega protestirala pri kongoški vladi. Zatrjuje se, da so demonstranti odnesli pohištvo na ulico in ga zažgali. Osebju poslaništva pa se ni nič zgodilo. Belgijska letalska družba «Sabena» je prekinila svoje polete v Kinšaso in iz nje zaradi teh incidentov. V belgijski prestolnici pravijo, da je prihod predsednika Mobutuja preprečil, da bi demonstranti povzročili še večjo škodo. Radio Kinšasa je pozval vse nameščence javnih in privatnih podjetij, naj gredo redno na delo. Kmečki tabor na Opčinah Ob začetku tabora v soboto zvečer. Govori predsednik kmetijske zadruge Z. Markovič JOHNSON NADALJUJE STOPNJEVANJE VOJNE V VIETNAMU Ameriška letala so dva dni zaporedoma bombardirala kraje blizu kitajske meje Johnson je dal pooblastila za bombardiranje novih objektov - Senator Fulbright opozarja na nevarnost stopnjevanja SAJGON, 14. — Ameriška letala so že drugi dan zaporedoma bombardirala razne objekte v Long San, 16 km od kitajske meje. 2e včeraj so ameriška letala prvič bombardirala ta kraj. S tem se je razširil seznam ciljev, ki jih bombardirajo Američani v Severnem Vietnamu. Odkar se je začela vietnamska vojna niso ameriške bombe še nikoli padale tako blizu kitajske meje. na Sardiniji so oddane vse sobe. Danes je prišlo na Sardinijo nadaljnjih 4500 oseb, in sicer v Ca-gliari iz Civitavecchie in v Porto Torres iz Genove Tudi v Lombardiji je bilo danes mnogo manj prometa. Na vseh cestah je v službi 480 patrulj cestne policije in veliko število karabinjerjev. Promet nadzorujejo tudi iz zraka s helikopterji. Po cestah vozijo skoraj samo avtomobili tujih turistov. V Milanu je ostalo samo o-krog pol milijona prebivalcev in še večina teh se pripravlja, da odpotuje jutri zjutraj na krajše izlete v okolico. Tudi v Bariju in v Foggi se je davi poslabšalo vreme in je pihal močan veter. V Foggi je voda celo poplavila nekaj pritličnih stanovanj. Po cestah je bilo zato manj prometa, razna letovišča pa so kljub temu popolnoma zasedena. septembra. Gre za prvo stavko tega osebja. Tako bodo tri dni zaprti vsi muzeji, galerije, slik, arheološka področja, umetnostni zavodi in zavodi za spomeniško varstvo. Stavko so napovedali, ker oblasti zanemarjajo potrebe umetniških dobrin, zlasti pa arheološke, ki so silno zapuščene. Osebje, ki skrbi za arheološke najdbe, Ima namreč na razpolago silno malo sredstev. Združenje osebja pravi, da ni moč v sedanjih pogojih in ob sedanjem ustroju zaščititi umetniških in zgodovinskih dobrin v Italiji. Muzej, galerije itd. bodo zaprti samo tri dni, toda stvar bo imela velik odmev, saj je v septembru še mnogo turistov, ki prihajajo v tem mesecu v Italijo ravno zaradi obiska muzejev in galerij. Uprava za starine in lepe umetnosti upa, da bo vlada načela to vprašanje še v teku te zakonodajne dobe. da i lrala imperialistični napad, in zrisij Predsednik Atasi izrekel pri-siavj- Plemenitemu stališču Jugo-$tvu',e v podporo arabskemu ljud- ,11I1I1IH....im................................ SPODLETEL ATENTAT V TRENTU V deželni palači so našli tri peklenske stroje V vsakem je bilo po tri kilograme razstreliva - Tri enake škatle tritola so našli v nekem vrtu v bližini TRENTO, 14. — V deželni palači v Trentu na Trgu Dante so našli tri peklenske stroje, sestavljene iz tritola. Vsak je vseboval 3 kg razstreliva in je bil povezan z budilko, ki naj bi jo pognala baterija. Peklenske stroje je odkril uslužbenec, ki čisti palačo, Um-berto Cappucio, star 59 let. Opazil je namreč tri zaboje v cementni kadi, ki so bili pokriti z vrečo, ki je imela napis nekega podjetja, katero prodaja pralne praške. Ko je privzdignil vrečo, je opazil, da so bile škatle povezane z baterijami, te pa z urami. O tem je takoj obvestil karabinjerje, ki so v službi v palači. Ti so takoj zaprli vse dohode v bližnjih ulicah. Na kraj je prišel tudi kvestor De A-mato skupno s podprefektom Pon-talt.ijem. Poklicali so podoficirja vojske Tuzza, strokovnjaka za raz- teroristi v planinski koči Venna na italijansko-avstrijski meji. Ce ne bi odkrili peklenskih strojev, bi zletelo v zrak vsaj eno krilo palače. Tritol je bil v pločevinastih škat. lah, kakršne uporablja avstrijska vojska. Baterije in sprožilci pa so bili nemškega izdelka. Peklenski stroj bi se bil moral razpočiti ob 21. uri, ostala dva pa po četrt, ure drug za drugim. Tri enake škatle tritola so našli okrog poldne nekaj sto metrov proč od deželne palače na vrtu nekega zasebnega stanovanja nasproti otroškemu vrtcu ONMI v Ul. Petrarca. Tudi v teh š-atlah je bilo po tri kg tritola, pri černer pa ni bilo zraven sprožilcev. Iz tega sklepajo da so bili aten- strelivo, ki je odklopil baterije in tatorji prisiljeni zaradi :mke i ugotovil, da je šlo za enake P" pričakovane okoliščine odvreči raz,-klenske stroje, kakršne so položili | strelivo. Kraj, kjer s:> našli raz- strelivo, namreč ne predstavlja e-nega izmed običajnih ciljev ter >n stov. Gre namreč za zasebno hišo, last nekega bivšega komunističnega parlamentarca. Kasneje je meščan Danilo Detassis iz Ul. Paradi-si sporočil, da je njegov sin našel v vrtu uro in baterijo, za katero so ugotovli, da je enaka kakor ti. ste v deželni palači. Vest o najdbi razstreliva v deželni palači so takoj sporočili predsedniku dežele Dalvittu, predsedniku pokrajine Kesslerju ter deželnim in pokrajinskim odbornikom, kakor tudi podtajniku KD Piecoliju. V zvezi i eksplozijo, do katere je prišlo v soboto na postaji Fran-zensfeste, poročajo, da so spravili poškodovani vagon na mrtvi tir, kjer ga stražijo železničarski poli. cisti. Tovorni vlak oa so odpeljali v Brescio, kamor je bil namenjen Doslej niso našli ostankov peklenskega stroja, ki se je razpočil v vagonu. Včeraj je skupina ameriških lovskih bombnikov napadlo železniško vozlišče in most na tem najsevernejšem odseku železniške proge, ki pelje proti Kitajski. Ameriški piloti trdijo, da se je železniški in cestni most pri Long Sanu zrušil v reko in da so železniško vozlišče zasuli z bombami. Ameriška letala so naletela na močan ogenj protiletalskega topništva. Danes so ameriška letala napadla železniški most oddaljen en kilometer od glavnega mostu, ki so ga bombardirali včeraj. Namen današnjega bombardiranja je bil preprečiti, da bi preusmerili promet okoli Long Sana, s čimer bi deblokirali to življenjsko prometno pot med Severnim Vietnamom in Kitajsko. Severnovietnamski list «Tudo Ha noi» piše, da so ameriška letala pri svojih napadih 11. in 12. avgusta na predmestje Hanoja metala eksplozivne bombe in bombe, ki eksplodirajo po določenem času. V nekaterih krajih so bombe eksplodirale tri čert ure po napadu, zaradi česar je bilo 31 mrtvih in ranjenih. V zvezi z nedeljskih napadom na železniško progo, ki veže Hanoj s Kitajsko, poročajo iz Sajgona, da je šlo za dosedanje najmočnejše in najbolj sistematično bombardiranje proti železniškim progam Severnega Vietnama. Ameriški piloti trdijo, da so zadeli več kot 1230 vagonov na raznih postajah. Dalje pravijo, da je bila železniška proga prekinjena na več krajih. V poučenih krogih v Washingto-nu potrjujejo, da je predsednik Johnson osebno pooblastil bombardiranje novih objektov v Severnem Vietnamu in s tem napravil nov korak naprej v stopnjevanje vojne. Ameriški senator Fulbright, ki je predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu, je izjavil, da je ameriško bombardiranje krajev blizu kitajske meje »nevarno in neumno«, Dodal je, da bo verjetno sprožil zadevo v senatu. V Londonu je 8 laburističnih poslancev poslalo brzojavko predsedniku vlade Wilsonu in ameriškemu senatorju Fulbrightu z zahtevo, naj posredujeta in sporočita veli-ko zaskrbljenost zaradi ameriškega bombardiranja Hanoja in krajev na meji med Severnim Vietnamom in Kitajsko. Predstavnik Bele hiše je danes zagovarjal odločitev o bombardiranju krajev blizu kitajske meje. Izjavil je, da je po mnenju predsednika Johnsona to bomba-diranje •bistveni del ameriške ooveznosli na jugu*. Predstavnik pa je kljub temu trdil, da to ne pomeni razširitve vojne. Poveljnik ameriških sil na Tihem oceanu admiral Sharp pa se je zavzemal za blokado pristanišča Haj-fong in dejal, da bi to »bila izvrstna vojaška odločitev« in da bi bilo zelo primerno položiti mine okoli pristanišča. Vendar pa je priznal, da bi s tem lahko nastali mednarodni zapletljaji Prav tako je admiral zagovarjal stopnjevanje letalskih napadov na Severni Vietnam. General Taylor in Clark Clifford, ki sta bila nedavno v jugovzhodni Aziji kot Johnsonova osebna odposlanca, sta včeraj izjavila po televiziji, da nista mnenja, da bo bombardiranje krajev blizu kitajske meje povzročilo kitajsko intervencijo. V Sajgonu so budistični voditelji, ki nasprotujejo vladi in ki jih vodi Tri Kuang, na tiskovni konferenci protestirali proti ureditvi budistične cerkve, kakor jo je pred dnevi odobril predsednik republike Van Tieu. Določeno je bilo, da budistični voditelji Tam čau, ki sodeluje z vlado, lahko postavi svoje pristaše na ključne položaje v budistični cerkvi. Na tiskovni konferenci so budistični voditelji, ki nasprotujejo politiki vlade, izjavili, da pomeni ta odločitev vlade napad na korenine budizma. Sovjetska agencija Tass sporoča, da so ameriška letala in helikopterji večkrat nizko leteli nad sovjetsko trgovsko ladjo »Magneto-gorsk*, ki pluje v severnovietnam. siko pristanišče Hajfnng. Mansficid zahteva konec vmešavanja v zadeve vsega sveta BONN, 14. — Ameriški voditelj demokratične večine v senatu Nike Mansfield je v intervjuju hamburškemu tedniku «Der Spiegel* izjavil, da mo-ra biti napovedani umik 36.000 ameriških vojakov iz .................................................................................................................. Moskovska «Pravda» o prepovedi kreditov za tovarno Fiat v SZ RIM, 14. — Vest, da je ameriški senat izglasoval zakonski načrt po katerem ne bodo smeli podeliti Fiatu kreditov, potrebnih za nakup orodnih strojev za zgraditev avtomobilske tovarne v Sovjetski zvezi, je večina tiska, razen levičarskega, v glavnem zavila v molk, ali pa ji dala čim manj poudarka. List «Unita» komentira vest in pravi, da je očitno, da gre za politično izsiljevanje proti naši državi, ki je življenjsko zainteresirana na uresničenju sporazuma med Fiatom in Sovjetsko zvezo. Nato pa ugotavlja, kako italijanski nazadnjaški krogi skušajo stvar zamolčati, List pravi, da je to dokaz hlapčevstva proti ZDA, kakor je tudi dokaz hlapčevstva pisanje omenjenega lista v zvezi z načrti ENI, da bi sklenila z iraško vlado sporazum ža skupno izkoriščanje petrolejskih ležišč v Rumeiii, Ki so med najbolj bogatimi na svetu. «Corrie-re della Sera« je namreč pisal, naj bi se temu sporazumu odrekli, da ne bi oškodovali angleškega petrolejskega monopola. V zvezi s tem pravi «Unita», da list torej zahteva od italijanske vlade, naj ne služi italijanskim interesom, marveč interesom sedmih sestra. Iz Moskve pa sporočajo, da je objavila »Pravda« članek, v katerem kritizira stališče ameriškega senata. List pravi, da podelitev kreditov za dobave Fiata Sovjetski zvezi lahko predstavlja eden tistih stvarnih in pozitivnih korakov, za katere se je nedavno ameriška vlada večkrat izrekla, pri čemer se je sklicevala na miroljubno sodelovanje in na potrebo po postavitvi mostu med Ameriko in vzhodom. Toda sedaj je jasno, da toliko zatrjevana želja po sodelovanju in miru v VVashi.igtonu porodi ravno nasprotna čustva in želje, ko gre za stvarno politiko. Sicer pa tudi ne bi moglo biti drugače, kajti resnični smoter amerišk? politike je ustvarjanje in ohranjevanje napetosti med državami, zaključuje «Pravda». Evrope prvi korak, kajti «po w letih je prišel trenutek, ko moramo revidirati vprašanje ameriške vojaške navzočnosti na Stari celini in v največji meri prepustiti samim evropskim državam breme za njih obrambo.* Senator je dalje izjavil, da «z eno divizijo ali dvema lahko prav tako kakor s šestimi dokažemo, da smo odločeni spoštovati prevzeto obveznost za obrambo Evrope*. Mansfield je dodal, da to vprašanje nima nič opraviti s primanjkljajem v ameriškem proračunu in tudi ne s Vietnamom. Nadaljeval je: «2e pred desetimi leti je evropsko gospodarstvo bilo znova na nogah. 2e tedaj bi morala biti Evropa pripravljena prevzeti večino bremen za lastno obrambo. ZDA so edina država, ki je stoodstotno spoštovala svoje obveznosti v NATO. Nobena druga država, vštev-ši Nemčijo, ne more trditi kaj takega.* Na ugovor dopisnika omenjene revijet da ZDA nimajo možnosti samo z dvema divizijama poseči v krajevne spopade, je senator odgovoril: »Nisem mnenja, da morajo to storiti. Preveč smo se že vmešavali v zadeve vsega sveta in čas je, da revidiramo to politiko. Konec koncev nismo žandarji sveta.* Mansfield je nato izjavil, da bi rad videl v Evropi zvezno državo ali federacijo držav ter da bi zahodna Evropa imela tesnejše in pogostejše stike z vzhodnimi sosedi. ...........................................i..........................imuni......... DOVOLJEN ODHOD LADJE «SVIRSK» Demonstracije v Pekingu pred poslaništvi SZ in Mongolije Ostre obtožbe proti zunanjemu ministru Čen Jiju Nadaljujejo se spopadi v raznih krajih Kitajske PEKING, 14. — Pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu se je danes zbrala ogromna množica demonstrantov, ki so razbili šipe na oknih. Poslopje poslaništva je obkolila vojska, da prepreči demonstrantom vdor v poslaništvo. Vojska je obkolila tudi mongolsko poslaništvo, kjer demonstranti demonstrirajo že šesti dan zaporedoma ter vpijejo »proti mongolskemu revizionizmu«. Demonstracije pred sovjetskim poslaništvom so v zvezi z incidentom, ki so ga rdeči gardisti izzvali na sovjetski ladji «Svirsk» v pristanišču Dalno (Dairen). Ladja je včeraj končno zapustila pristanišče z vso posadko in pluje proti Vladivostoku. Kitajske oblasti so po odločni Kosiginovi noti Cuenlaju izpustile kapitana ladje Koržova in tri mornarje in dovolile odhod ladje ,ki so jo zadrževale od 22. julija. Moskovska «Pravda» piše: ((Najnovejše izzivanje v pristanišču Dalno je samo člen v verižni politiki Maocetungove skupine«. To ni prvo sovražno dejanje proti sovjetskim ladjam, poudarja avtor članka. Sedanji pekinški voditelji, ki izvajajo svojo politiko razdora, so tudi sklenili nadalje poslabšati meddržavne odnose obeh socialističnih držav. Kitajska onemogoča uresničenje trgovinskih sporazumov med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. «Pravda» opozarja na to, da sleherni novi razširitvi ameriškega napada v Vietnamu redno sledi protisovjetsko izzivanje pekinških pustolovcev. Tako je bilo leta 1965, ko so začeli Američani bombardirati DR Vietnam, tako je bilo v začetku tega leta, ko je ameriško letalstvo začelo zasipati z bombami Hanoj, Haifhong in druga mesta in področja DR Vietnama. Prav tako so tudi zdaj, ko so ZDA storile nov korak v stopnjevanju vietnamske vojne, sledile nove protisovjetske akcije Kitajcev. V Pekingu je 15.000 delegatov ((revolucionarnih množic«, ki so se zbrali v noči od 10. na 11. avgusta v dvorani ljudskega kongresa, kritiziralo kitajskega zunanjega ministra Cen Jija. Kakor poroča kitajski tisk, se je minister čen Ji «ves bled« predstavil množici, ki je »vpila maščevanje«. Tisk dodaja, da so govorniki poudarili ((nepopravljivo nasprotovanje« Cen Jija Mao-cetungovemu socializmu in obseg njegovih zločinov. Nekateri aktivisti so očitali zunanjemu ministru njegove vezi s privilegiranimi funkcionarji. ki so zakrinkani v zunanjem ministrstvu. Navzoč je bil tudi predsednik vlade Cuenlaj. Kitajski tisk piše. da se je Cen Ji na koncu zrušil ter da se je trikrat poklonil množici in je prosil odpuščanje predsednika Mao-cetunga. Cuenlaj pa je s svoje strani pripomnil, da bi morali aktivisti razumeti, da bi take seje bile plodnejše, če bi bile pred ožjim odborom. Med številnimi obtožbami proti zunanjem ministru je tudi obtožba o »njegovih vezeh z vodilno kliko francoskega imperializma«. Aktivisti so izjavili, da je «Cen Ji priljubljen otrok francoskega imperializma«. Zaradi tega je tako dobro sprejel odposlanstvo, ki ga je de Gaulle poslal leta 1963 v Peking, in je tedaj izjavil: «Cakam vas 14 let, nič nas ne loči in jaz še posebno občudujem veliko modrost generala de Gaulla, usmerjeno proti dekolonializaciji.« «Toda, vprašujejo aktivisti, kako je moč imeti tako kratek spomin in pozabiti sramotno vlogo, ki jo je imel sto let francoski imperializem na Kitajskem? Ali je to patriotizem ali izdajstvo?« V pokrajini Cekjang je nastopila vojska. Tu se namreč nadaljuje ostra borba med pristaši in nasprotniki Maocetunga. Krajevni radio je poročal, da tisti, ki so na oblasti v glavnem mestu te pokrajine, so »zatrli Maocetungove revolucionarje«, zato da »ubežijo kazni«. Radio poroča, da je vojska močno podrpla revolucionarje v njihovi borbi proti »razrednim sovražnikom« in je s tem izvajala nova navodila maršala Lin Piaa o vedno večji udeležbi vojske «pri izzivanju odločilne faze kulturne revolucije«. Radio je govoril tudi o «krvavih incidentih«, ki so bili v začetku avgusta v mestu Cen Hua v pokrajini Cehjan med Maocetungovimi pristaši in nasprotniki. Mesto je sedaj pod nadzorstvom »revolucionarjev« in «slabi voditelji« bodo ((kaznovani«. O spopadih poročajo tudi iz pristanišča Cingtao v Severni Kitajski. PO NEUSPEHU NAJEMNIŠKIH^ SIL V KONGU Novi politični pretresi Ko je general Mobutu konec leta 1965 izvedel državni udar, je razvoj položaja v Kongu silil k prepričanju, da so sorazmerno z uspehom prebrodili notranjepolitično krizo, ki jo je preživljala dežela bolj ali manj od razglasitve neodvisnosti. In prav v trenutku, ko je kazalo, da je politični položaj utrjen, so padalske skupine plačancev ▼ Kisanganiju in plačanci, razmeščeni v Kongu, znova pričeli krizo, ki jo je režim z odločnim vojaškim posredovanjem sicer zaustavil, ne pa tudi povsem končal. Zaradi organiziranega oborože-ga vojaškega posredovanja plačancev je Kongo izpostavljen »novim* političnim pretresom, ki so iz različnih gospodarskih in strateško političnih pobud pritegnili ustrezno pozornost mednarodne javnosti. Brez dvoma bi bil odmev kongovskih dogodkov v mednarodnem političnem življenju neprimerno močnejši, če se ne bi odigral v senci arabsko - izraelskega spopada. S tem so vsekakor računali tudi načrtovalci kongovske krize. Na podlagi ocen o notranjem mednarodnem položaju so bržkone mislili, da je nastopil ugoden trenutek za nagel in nenaden obračun s politiko kongovske vojaške vlade, ki vse bolj ogroža tuje gospodarske in politične koristi v Kongu. Vojaško posredovanje plačancev v Kongu je potemtakem odsev splošnih teženj mednarodnega kapitala, da bi si z izzivanjem notranjih in krajevnih spopadov zagotovil pogoje za ohranitev, razširitev in utrditev gospodarskih in strateško političnih pozicij v posameznih deželah ali svetovnih območjih. V ta namen izkorišča mednarodni kapital, za katerim po pravil j stoje matične dežele, ustrezne eksponente, med drugim emigrantske skupine, nekdanje voditelje, nezadovoljneže z notranjepolitičnim položajem, vladajoče režime in podobno. Mednarodni zasebni kapital v Kongu je imel zelo široke možnosti in je lahko uporabil različne oblike boja, da bi dosegel ustrezne dolgoročne smotre: izkoriščal je lahko nezadovoljne posameznike in politične skupine, zakonite režime in emigrante ter najemnike. Če izhajamo iz teh znanih resnic, je težko verjeti izjavam uradnih vlad posameznih kapitalistič- nih držav, češ da niso povezane z najemniškim desantom v Kongu. Kongovske politične dogodke pogojujejo splet povezanih koristi mednarodnega finančnega kapitala, ki prevladuje v kongovskem družbenem in gospodarskem življenju četudi dozdevno kaže, da izhajajo iz notranjih nasprotij številnih političnih skupin, nazorov in koristi. Belgijski finančni trust Societe Generale de Belgique nadzira s posredovanjem solastniških družb Compagnie du Congo pour le Commerce et 1’Industrie vse gospodarske panoge, finance, trgovino, industrijo, kmetijstvo, prevoz itd. Omenjena družba je posredno ali po solastniškem sodelovanju v drugih družbah proizvela leta 1960 od skupne kongovske proizvodnje 82 odst. sladkorja, 78 odst. bombaža, 22 odst. kavčuka, 16 odst. palmovega olja itd. S posredni-ništvom družbehčerke je pomemben delničar v znani rudarski delniški družbi Union Miniere du Haut Katanga, ki z vloženim kapitalom osem milijard belgijskih frankov monopolistično izkorišča neprecenljiva naravna bogastva kongovske province Katanga. Union Miniere du Haut Katanga je na prvem mestu v svetu po proizvodnji kobalta in na tretjem po proizvodnji bakra. S koncentriranimi koristmi mednarodnega zasebnega kapitala, predvsem belgijskega in britanskega, si je ta rudarska družba na podlagi delniškega sodelovanja pridobila vodilni položaj tudi na področju energetike, zavarovanja in industrije. V želji, da bi podvrgel nadzorstvu doslej neovirano delovanje mednarodnega zasebnega kapitala in onemogočil nadaljnji neupravičen odtok kongovskega družbenega bogastva, je general Mobutu sredi leta 1966 objavil zakon o spremembi domicila rudarske družbe Union Miniere. Le-ta je prešel iz Belgije v Kongo. Sklep kongovske vlade o popolnem nadzorstvu nad izkoriščanjem naravnih bogastev v deželi pa je naletel na zelo oster odmev pri belgijski vladi. Odnosi med obema deželama so se hudo poslabšali. S takim stališčem do logičnega in razumljivega dejanja suverene države je belgijska vlada hrabrilno vplivala na omenjeno rudarsko družbo, da je iz posebnih gospodarskih in političnih koristi odklonila predlog, naj se podredi notranji kongovski zakonodaji; s spremembo domicila bi namreč njeni dobički, četudi bi pri tem uporabljali obstoječo kongovsko davčno stopnjo, hudo padli. Toda prav prizadevanja, da bi se izognili obdavčitvi, so prisilila kongovsko vlado, -da je z U&koni pod-' vrgla nedzorstvu poslovanje med-j narodnega zasebnega kapitala v rudarstvu. Ker rudarska družba Union Miniere ni ravnala po zakonih in ni spremenila domicila, je šla kongovska vlada dalje in sklenila u-stanoviti novo kongovsko rudarsko družbo (Societe Congolaise des Mi-nerales) kot mešano družbo, ki bo imela izključno pravico izkoriščati kongovska rudna bogastva. S tem je tudi pričela v praksi izvajati takoj po državnem udaru razglašeno politiko o «odstranjevanju o-stankov kolonializma* in o boju «za gospodarsko neodvisnost*, brez katere ni politične neodvisnosti. Kaže, da je treba izločiti prav stališče vlade do tujega zasebnega kapitala in do njegovih monopolističnih pozicij v kongovskem gospodarstvu, med številnimi notranjimi in zunanjimi dejavniki, ki delujejo v notranjem družbenogospodarskem življenju, kot bistven vzrok nedavnih kongovskih ....................... Mirella Degregori iz Turina je bila Izvoljena za «idealno žensko 1967» Piemonta. Ima 23 let in je diplomirala iz fizike; pripravlja pa se še na diplomo iz matematike OB LETOŠNJEM SEJMU Evropa v Celovcu Pod gornjim naslovom piše celovški «Slovenski vestnik*: Zadnje desetletje postaja Celovec vse bolj mesto, kjer se ne govori le o sožitju in prijateljstvu evropskih narodov, marveč se na tej poti tudi postavljajo odgovarjajoča dejanja. V gledanju na vprašanja sožitja obeh deželnih narodov se Celovec zadnja desetletja bistveno razlikuje od Celovca med obema vojnama in Celovca med drugo svetovno vojno. Celovec in Koroška sta v teh letih z vso resnostjo začela slediti spoznanju, da more Evropa sožitja in prijateljstva rasti le od spodaj navzgor in da mora zaradi tega njena misel zajeti zlasti prebivalstvo na mejah in da mora neprenehno kliti v njegovih srcih. Temu spoznanju odgovarjajoče postavljata dežela in njeno glavno mesto tudi svoja dejanja. O njih priča razvoj maloobmejnega prometa, večino živahnejši primeri kulturnega sodelovanja na meji, zlasti pa tesne dobrososedske vezi, ki jih goji naša dežela in njene občine do Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Prav te vezi pa odpirajo nove perspektive neposrednega uveljavljanja evropske misli tudi na drugih področjih, zakar skupna turistična akcija na tromeji med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo ni edini primer. V tem razvoja Je bil letos na robu Celovca ob Vrbskem jezeru odprt Evropski park kot viden simbol takega hotenja. Ob tej priložnosti so prihiteli v Celovec predstavniki in folklorne skupine šestih prijateljskih mest — Gorice, Ljubljane, francoskega Strassbourga, holandskega Venlo-Ja in nemškega Wiesbadna — da se srečajo in si sežejo v roke. Na tridnevnem srečanju so govorili skupni jezik prijateljstva in sodelovanja. Tudi lesni sejem v Celovcu je iz leta v leto vidnejši izraz plodnosti takega hotenja. Letos pa še posebej. Letos je namreč na sejmu prvič zastopana tudi Sovjetska zveza, ki je z lesom najbogatejša v Evropi. S tem dobiva celovški sejem kot avstrijski lesni sejem evropski format. Na njem so sedaj zastopane takorekoč vse evropske države, ki imajo v lesnem gospodarstvu pomen in veljavo. Pet od njih se je na sejmu že etabliralo s posebnimi razstavami, druge bodo gotovo sledile. Italija je za Jugoslavijo postavila svoj stalni paviljon, Jugoslavija in Avstrija pa sta povečali obseg sejemskega sporazuma, kar Je gotovo tudi znamenje rasti gospodarskega pomena sejma. Kakor pri vsakem sejmu gre tudi pri celovškem sejmu za komercialno, gospodarsko prireditev in manifestacijo. Toda to ne zmanjšuje njegovega pomena pri razvijanju evropskega sožitja in prijateljstva. Nasprotno. Sejmi prožijo roko in odpirajo nova pota k prijateljstva in gospodarskemu sodelovanju. To nalogo bo lete šnji celovški sejem gotovo še bolje izpolnil kot jo je v prejšnjih letih. Gospodarsko sodelovanje, kooperacija med podjetji in državami pa je čedalje bolj potrebno. Tako sodelovanje pa sožitje in prijateljstvo evropskih narodov najmanj tako krepi kot kulturno in drugo sodelovanje med mejnimi pokrajinami in med državami. Tako gledano se letošnjega celovškega sejma lahko vsi veselimo. Ko prirediteljem — tokrat prvič mesto Celovec, koroška deželna vlada in koroška zbornica obrtnega gospodarstva — k doseženemu uspehu čestitamo, želimo sejmu nadaljnjo plodno rast na poti, ki jo ubira. dogodkov 5. julija. Zato je nerealistično in tudi nevzdržno, če kdo tolmači kongovsko krizo s Čombejevim organiziranim poizkusom, da bi si znova prigrabil oblast v Kongu. Vendar naj omenimo, da Čombeja ni mogoče izključiti iz najemniške zarote, vendar samo kot eksponenta mednarodnega, v tem času predvsem belgijskega zasebnega kapitala in njegovih strateških koristi v Kongu. Tisti, ki bi radi enostransko pojasnili kongovski položaj s Čom-bejevimi političnimi spletkami, računajo s tem, da bi mednarodno pozornost odtegnili od bistva problema, s katerim se vse pogosteje spopadajo afriške dežele. V mislih imamo prilagojevanje in podtalno delovanje mednarodnega monopolističnega kapitala, da bi ohranil pridobljen položaj pod nespremenljivimi pogoji. Od tod je tudi razumljiva pripravljenost vlad nekaterih »vodilnih* kapitalističnih dežel, da bi podprli vojaško vlado v Kongu proti upornim najemnikom. Žele si namreč zagotoviti ustrez ne koristi. To velja posebno še za ponujeno ameriško pomoč Mobu-tuju, čeprav je ameriška vlada svoj čas gmotno in vojaško podpirala Čombejev režim. Cerkvica na skali Na letošnjem beneškem festivalu tudi jugoslovanski film « Jutro» Cerkvica na Pečah v Glinščici, ki bo danes gotovo imela mnogo obiskovalcev BENETKE, 14. — Za XXVIII. mednarodni filmski festival v Benetkah, ki se prične 26. avgusta in bo trajal do 8. septembra, je izbranih 15 filmov. Ti filmi so: ho straniero (reiiser Lucchino Visconti), La Cina e’ vidna (Marca Bellocchio), II padre di fa-miglia (Nanni Loi), Edipo re (Pier Paolo Pasolini), I sovver-sivi di Paolo (Vittorio Taviani), Belle de Jour (Luis Bunuel, Francija), Kitajska (Jean-Luc Godard, Franc.), Konec sezone (Zoltan Fabri, Madžarska), Noč neveste (Karel Kachina, CSSR), Malica (Edgar Reitz, Zah. Nemčija), Hiša naše matere (Jack Clapton, V. Britanija), Holandec (Anthony Harvej/, V. Britanija), Skok (Christian de Chalonge, Francija), Jutro (Puriša Djordjevič, Jug.) in Pastirji nereda (Niko Papata-kis, Grčija). ' Kot sprva delan se bodo za nagrado potegovali še štirje filmi, od katerih je eden iz ZDA, eden iz Francije ter dva iz Zahodne Nemčije. Kot vidimo, so na letošnjem festivalu odsotne Japonska, SZ in ZDA (ta ima samo en film med sprvimi deli»). Ravnatelj festivala prof. Chiarini je na tiskovni konferenci dejal, da nekega japonskega filma, ki so mu ga predložili, ni mogel sprejeti, ker ni pokazal nič takega, česar pri japonskih filmih še ne liiiiililiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiililiilitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinliiiilllillllliiilllliilllliiiiiiiiiiiiliuiiflllilliiiiililiiiiiHHMlliiiiiiiiitiiliilliililillliiiillltiillllllMiiiiiMtlililiiMiiiiiiiillliiiiiooo V JUZNOZAHODNI FRANCIJI IN V ŠPANIJI Potres popolnoma uničil Avt0 5 tremt osebami vas flrette v Pirenejih h zletel v reko Piavo V Španiji ni bilo ne škode ne žrtev BORDEAUX, 14. — Včeraj zvečer okrog polnoči so začutili dva potresna sunka v južno zahodnem delu Franclje od reke Garonne do spodnjih Pirenejev in v severni Španiji od San Sebastiana do Barcelone. V Franciji je bila posebno prizadeta vas Arette na Pirenejih, ki ima v tem času z letoviščarji kaldh 1200 prebivalcev. Tretjina vasi je porušena. Zrušil se je cerkveni zvonik ter kakih deset hiš, medtem ko je mnogo drugih hiš resno poškodovanih in se lahko od trenutka do trenutka zrušijo. Vsi prebivalci so se zbrali na trgih ali na poljih zunaj vasi. Neka 80 let stara ženska Je izgubila življenje pod ruševinami svoje hiše, kakih 20 oseb pa je ranjenih; resne so samo poškodbe nekega otroka. Takoj ob zori so začeli odstranjevati ruševine. Mnogi prebivalci pa se ne marajo vrniti v hiše ter v ozke ulice, ker se boje da se potres ponovi. Dejansko se Je v tej vasi potres ponovil in zrušile so se še mnoge hiše, ki so ponoči še ostale pokonci, tako da je sedaj vas do 95 odst. porušena. Otroke in starce rz te vasi bodo spravili v bližnji kraj O-loron. Dosti .škode je utrpela tudi vas Montory. Zelo lahek potresni sunek so tu zopet občutili ob 11.30. V celoti je oškodovancev, za katere je treba najti stanovanja, o-krog 1100; od teh jih Je 600 v Aret-ti, ki je popolnoma porušena, ostali pa so iz občine Montory, kjer je od 600 prebivalcev ostalo brez strehe 400, ter v vasi Lanne, kjer je brez strehe kakih sto oseb. V Španiji so potres čutili v -San Sebastianu, Pampluni, Saragozzi, Leridi, Barceloni in Logronu. Vendar pa ni bilo žrtev in tudi ne kake škode. RABAUL (Nova Britanija), 14. — Vrsto potresnih sunkov so občutili v Novi Britaniji. Doslej ni vesti o žrtvah, resno pa je bilo poškodovano neko šolsko poslopje. Avstralski funkcionarji v Port Mo-resbyju na Novi Gvineji so povedali, da je v času 5 ur in pol prizadelo Novo Britanijo osem potresnih sunkov. Če bi se potresni sunki ponavljali, potem bodo oblasti odločile, ali naj se prebivalstvo evakuira. Utopljenci PADOVA, 14, — V časovnem razmaku pol ure sta v pokrajini Padove utonila dva mladeniča. Prvi, star 17 let, je utonil v nekem Jezercu v Bignagu, drugi, star 16 let, pa v Brenti pri San Vito di Vi-gonza. Prvi ni znal plavati, medtem ko se drugi ni vrnil na površje vode, ko je že ponovno skočil v reko. Tudi iz drugih krajev poročajo o podobnih smrtnih primerih. Tako je nekje na Sardiniji utonil neki 12-letni deček v nekem namakalnem kanalu, na Siciliji pa neki 20-letni mladenič. VČERAJ DOPOLDNE NA CESTI V JES0L0 Do nesreče je prišlo nemškim avtomobilom, po trčenju z nekim ki je ostal na cesti Pri trčenju avtobusa v avtocisterno 18 mrtvih MESTRE, 14. — Tri osebe so izgubile življenje, ko se je neki «fiat 1500» pogreznil v vode reke Piave. Nesreča se je zgodila med 11. in 11.30 v kraju Ca’ Nani na pokrajinski cesti, ki veže Caposile in Jesolo. Po ugotovitvah cestne policije je neki nemški avto z dvema mladima zakoncema med prehitevanjem trčil v «1500», Po hudem trečenju je nemški avto ostal sredi ceste, «1500» pa je zletel v reko, ki je tam globoka 6 metrov. Raffaelle Carpene iz Bologne, ki jo bil namenjen v Jugoslavijo in ki je nesrečo videl, je povedal: «Prišel sem na mesto nesreče ravno še v času, da sem videl, kako je avto izginil v reki. Ker tam nisem mogel nič pomagati, sem pomagal Nemcema, ki sta bila oba ranjena. Moški, ki je bil zelo zmeden, je hotel ostati tam, da bi tako pomagal osebam v potopljenem avtomobilu. Moral sem ga s silo spraviti v neki taxi, ki ga je z ženo odpeljal v bolnišnico.« Kmalu za tem je med mnogimi drugimi avtomobilisti prispel mlad Enajst rudarjev mrtvih v španskem rudniku MIERES (Asturia), 14. - Enajst mrtvih in eden hudo ranjen — to je žalostna bilanca nesreče v rudniku »Santo Tomas* v Cuadrieli. Zaradi eksplozije grizuja se je zrušil neki rov in zakopanih je o-stalo dvanajst rudarjev. Nesreča se je dogodila davi prav ob izmenjavi turnusa. Reševalne skupine, ki so takoj nastopile, so spravile še živega na površje samo enega rudar- SsSifirafS?*?; P®:; S;™®?:?:, Obleka v stilu «chemisier» iz volnega gabardina rdeče barve. Model COBE, blago LORO PIANA, športni čevlji iz naravnega usnja izdelani v CALZATURIFICIO VARESE. Platirana lasulja izdelana pri «1 Vergottini* (Foto Ente Moda, Turin) ja, ki je pa bil močno opečen. TruD-la enajstih rudarjev pa so odkopali šele pozno popoldne. Margaret z možem j na počitnicah na Sardiniji LONDON, 14. — Danes odpotujeta za dva tedna na počitnice princesa Margaret in njen mož. Za kraj počitnic sta sl izbrala Smaragdno obalo na Sardiniji, kjer bosta gosta Aga Kana. Na Smaragdni obali so že Onassis, Rita Hayworth, pevka Sandie Shaw ter vdova avtorja «Jamesa Bonda« Ann Fleming (pri kateri je sedaj gost v njeni vili britanski notranji minister Roy Jenkins). Sicer pa je tam že tudi angleška princesa Aleksandra ter njen mož Angus Ogilvy. Čudno, da banditi na Sardiniji... ne zbirajo svojega plena med temi osebami. CAGLIARI, 14. — Za ugrabljenega industrijca iz Arbatasa zahteva^ jo baje ugrabitelji 40 milijonov. Giuseppe Cape je bil ugrabljen 2. avgusta. Čeprav svojci ugrabljenega zanikajo vest o kaki zahtevi u-grabiteljev, se zdi mnogim vendar neverjetna. francoski turist, Michel Saunler, ki se je takoj oblekel v obleko podvodnega ribiča, ki jo je imel s seboj v avtomobilu, ter se potopil v vodo. Toda zaradi motne vode je Saunier precej časa avto iskšl ter je končno pritrdil na odbijač vrv. Ljudje so začeli vrv vleči, da bi avto premaknili, toda vrv se je utrgala. Kmalu zatem je prišel voz gasilcev in mladi Francoz je na potopljeni voz pripel kovinsko vrv. Ker je bil avto močno v blatu, je precej časa trajalo, da so končno gasilci potegnili avto iz vode. V avtftmohjlu, ki je last 34-let-nega Robeifft Bianchinija iz Milana, je bil ob volanu mlajši moški ter poleg njega neki starejši moški; zadaj je sedela neka ženska. Stanje nemških zakoncev je resno in policija jih še ni mogla zaslišati. Ugotovilo se je, da so ponesrečenci v potopljenem avtomobilu o-menjeni Roberto Blanchini ter njegova 32-letna žena in 76-letni tast Ferdinando Rota, ki Je stanoval v Trevlsu. ISTANBUL, 14. — Osemnajst o-seb je zgubilo življenje, 42 pa jih je bilo ranjenih pri trčenju avtobusa z neko avtocisterno. Nesreča se je zgodila včeraj zvečer na cesti Konya-Istanbul. Voznik avtobusa, prenapolnjenega s potniki, se je nenadoma znašel pred vozom z volovsko vprego in brez luči. Da bi se mu izognil, je zavozil na drugo stran ceste, pri tem pa je trčil v avtocisterno, ki je v tistem trenutku pripeljala z druge strani. Nesreče na cesti in na polju BOLOGNA, 14. — Na cesti Bologna - Rimini v bližini Villa Chiavi-ca sta dva mlada šoferja (31 in 27 let) iz Catanie izgubila življenje. Tovornjak se je zaletel v neki drug tovornjak, ki se je malo prej na cesti ustavil. Takoj je bil mrtev eden od obeh šoferjev v zadnjem tovornjaku, ki je tedaj spal, medtem ko je šoferja, ki je bil za volanom, vrglo iz avtomobila in je med prevozom v bolnišnico tudi on umrl. PALERMO, 14. — Skoraj istočasno so se dogodile tri nesreče v raznih krajih Sicilije. Vsakokrat je prišlo do smrtne nesreče, ker se je prevrgel traktor. V vseh treh primerih so vozniki delali s traktorji na veliki strmini. Dve nesreči sta se dogodili v pokrajini Enna, ena pa v pokrajini Messina. Ponesrečeni kmetje so imeli 47, 30 in 27 let. Preglejte svoje 1000-lirske bankovce RIM, 14. — To so števila in serije bankovcev natečaja «Le nriils lire« tega tedna: D 22/254383 Cupramontana (Ancona), M 22/723741 Santa Cesarea Terme (Lecce), S 23/252580 Sestala (Modena), F 16/724080 Fie (Božen), N 19/081158 Bosa (Nuoro), R 24/307735 Villapiana (Cosenza), A 04/496348 Abetone (Plstoia), G! 17/971197 Bogliasco (Genova),' B 20/269776 S. Vito Lo Capo (Tra-pani), A 24/735374 Norela (Perugia), D 19/902981 Caramanlco (Pescara), 021/577605 Rapolla (Poten-za), L 17/450436 Milje (Trst), 015/143735 Recoaro Terme (Vtcen-za), L 01/233581 Sallce Terme-Go-diasco (Pavla), A 18/856964 Sal6 (Brescia), N 21/597183 Mercogliano (Avellino), M 24/269370 Fluggl (Fro-sinone), N 24/286686 Sperlonga (Latina), G 19/642990 Bussegllo (Torino). Tudi na jugu po nevihtah hladneje MILAN, 14. — To noč je nad Milanom in okolico divjala močna nevihta. Temperatura se je znatno znižala. V prvih gospodarskih urah Je v Rimu turiste presenetil močan dež z vetrom, ki Je nekoliko ohladil o-zračje. V Neaplju pa je bila ploha že dopoldne. Temperatura se je precej znižala. Ponekod še vedno dežuje. Zakaj so ga ustrelili? PARIZ, 14. — Neznanci so na njegovem domu ustrelili 28-letnega Michela Saflrstelna, ko Je pravkar pripravljal svoje stvari za selitev. Saflrsteln je namreč bil že štiri leta zaposlen pri NATO kot simultani prevajalec za francoščino In angleščino. Ker se sedež NATO preseli v belgijsko prestolnico, se Je tudi Saflrsteln pripravljal za selitev. bi videli. V SZ so zavlačevali s pošiljko filmov ter končno poslali neki nepomemben film, ki ga je Chiarini odklonil. Iz Amerike pa niso hoteli poslati filma, ki ga je ravnatelj festivala želel; predsednik družbe «Wamer Bros» je namreč dejal, da je zaželeni film ((komercialen« in ie bi ga poslali v Benetke, bi mu to škodilo.... Dialogi St. 7-8 V novi številki (7—8) mariborske revije Dialogi objavljata prozo Sandi Sitar (Topoli) in Tanja Premk (Volk Samotar), pesmi pa France Filipič, Miroslav Slana, Jože Snoj in Franci Zagoričnik. Dramski prizor je prispevala Svetlana Makarovič. Dva sestavka sta posvečena Krambergerjevemu članku »Zakaj še nisem komunist*, ki je izhajal v Dialogih. V prvem so navedene ugotovitve nekega študijskega sestanka, drugega pa je napisal Peter Polajnar. Marijan Tršar je napisal prikaz Pierre Bonnard in njegov likovni svet. Iz francoščine je preveden članek Pierra Resta-nyja Ali so popartisti naivci našega časa? Stanko Šimec je no pisal Slovenska srečanja z makedonskim slovstvom. Taras Kermavner označuje svoj spis (ki se bo nadaljeval) Volja do življenja kot premišljevanje ob Krambergerjevi pesniški zbirki Pesmi 61. France Stele ocenjuje Marijana Mušiča knjigo Veliki arhitekti, Braco Rotar pa Slovensko slikarstvo Špelce čopič. O lngoličevem romanu Gimnazijka piše Mira Medved, o Rdečem gardistu III. Miška Kranjca Jože Filo ter o Babilonu ljubezni in sovraštva Ferda Godine Stanko šimenic. O predstavah celjskega gledališča poroča Vlado Sruk in o dunajskih slavnostnih tednih Manica Špen-dal. Nepodpisan je prispevek na platnicah Dobra volja, pripravljenost in sposobnost. Kuznecov kritiziran MOSKVA, 14. — Neki članek v mesečniku «Sovjetski vojak» obtožuje pisatelja Anatola Kuzne-cova, da je postavil preveč v o-spredje Žide v svoji knjigi o pokolu v Babjem Jaru v Ukrajini, kjer so med drugo svetovno vojno nacisti pobili sto tisoč Židov. Knjiga Kuznecova je pretklo leto zbudila v SZ mnogo razburjenja in prevedena je bila tudi na Zahodu. Kritike spominjajo na to, da je tudi Hruščov 1 1961 kritiziral pesnika Jevtušenka, ki je napisal pesem o Babjem Jaru. Zgoraj omenjena revija obtožuje Kuznecova, da je posvetil preveč pozornosti židovskim žrtvam nacizma ter premalo zgodovinskim dejstvom: v brezu Babji Jar so bili namreč ž Židi pobiti 'tudi Riisi, Ukrajinci in drugi. Lestvica knjig In plošč ki so šle najbolj v prodajo RIM, 14. — V preteklem tednu so šle najbolj v prodajo sledeče knjige in plošče (v oklepaju je s številko označeno mesto, ki ga je knjiga ali plošča imela na lestvici prejšnjega tedna). Pripovedništvo: 1. Brignetti: «11 gabbiano az-zurro», Einaudi (1); 2. Ortese: «Poveri e semplici«, Vallecchi; 3. Santucci: nOrfeo in paradiso«, Mondadori (3); 4. Servadio: vTan-to gentile e tanto onesta», Feltri-nelli; 5. Palazzeschi: (dl doge«, Mondadori. Esejistika in poezija: 1. Montanelli - Gervasio: «L’Ita-lia dei Comuni», Rizzoli; 2. Da-yan: «La campagna del Sinai», Mondadori (1); 3. Scirer: «Diario di Berlino», Einaudi (2); 4. Mat-tingly: sL’invincibile armatan, Ei-nudi; 5. Ben Gurion: (dsraele e la grande sfida«, Mondadori (3). Plošče: 1. «La coppia piii bella del mon-do», Adriano Celentano elan (1); 2. «A chi», Fausto Leali, Riji (2); 3. «Nel sole«, Al Bano, Voce del padrone (3); 4. «La mia serena-ta», Jimmy Fontana, RCA (4); 5. ata banda«, Mina, Rifi (5); 6. aStasera mi butto«, Rocky Roberts, Durium (6); 7. aNon c'e piii niente da fare«, Bobby Solo, Ricordi (8); 8. «La rosa nera«, Gigliola Cinquetti, CGD (7); 9. aAuiither shade oj pale«, Procol Harum, Decca (10); 10. a Ali you need is love«, The Beatles, Par- Operete v Lignanu LIGNANO SABBIADORO, 14. — V okviru poletnih prireditev, ki jih organizira tukajšnja avtonomna letovičarska in turistična ustanova, je mestno gledališče iz Celovca predvajalo dve opereti: aPaganini« Frama Leharja in ad-gan baron«« Johanna Straussa. S programa »glasbenih tednov« v Stresi STREZA, 14. — Med ansambli, ki bodo sodelovali pri vrsti koncertov v okviru uglasbenih tednov» v Strezi od 27. avgusta do 25. septembra, je tudi turinski simfonični orkester RA1-TV, ki ga bo dirigiral stalni dirigent Mario Rosi. kot solist pa bo sodeloval pianist Maurizio Pollini. Turinski ansambel bo imel koncert 14. septembra; na programu bodo samo Beethovnova dela: Leonora št. 3., IV. koncert za klavir in orkester ter Pastoralna simfonija. Tatvine nabožnih kipov CELJE, 14. — V noči od 11. na 12. avgust je nekdo vlomil v cerkev v Tržišču pri Rogaški Slatini. V cerkev so vdrli skozi okno, iz katerega so prej izžanali železno mrežo. Z notranje strani so potem odprli stranska vrata. Z oltarja Jožefove kapelice in Z dveh stranskih oltarjev so ukradli sedem različnih kipov iz baročne dobe. Kipi so bili veliki od 40 do 7Q cm. e eno mnenje o jugoslovanskem iilmu V nedeljo smo objavili razgovor, ki ga je imela Dorica Makuc z režiserjem Jožetom Babičem o jugoslovanskem filmu. Zbrala pa je tudi nekaj mnenj nekaterih filmskih kritikov na puljskem festivalu. Tu objavljamo mnenje Rape šuklje, filmske kritičarke pri ljubljanskem radiu, o novem jugoslovanskem filmu: Novi jugoslovanski film? No, če nič drugega, v Pulju smo se letos vsaj dokončno prepričali, da res obstaja. Od vseh doslejšnjih puljskih srečanj se je to, štirinajsto, bistveno razlikovalo. Ne samo po preskoku v kvaliteti, temveč po čisto novem duhu, ki je vel skozi filme. Nekaj se je izrazito premaknilo in temu premiku pravzaprav pravimo snovi jugoslovanski film*. Kako bi ga natančneje opredelili? Tukaj smo v zadregi. Ko bi rekli, da so snovi» filmi družbeno napadalnejši, bi povedali samo pol resnice. Zakaj do prehoda iz heroizirane zgodovinske tematike v kritično opazovano sodobno problematiko je prišlo že poprej, še v času dobre stare šole. Tudi čisto oblikovne spremembe same na sebi ne bi mogle prinesti tolikšnega pretresa. Res je, da se je «novi» film odrekel dramaturgiji po starem, ko se jc pred gledalčevimi očmi razvijala zgodba, katere višek in zaključek sti logično (četudi nemara nepričakovano) izvirala iz zasnove. Res je tudi, da meša med fantazijsko zasnovane, igrane prizore filmane in fotografske dokumente ali poldokumente, da prekinja dogajanje z razlagami, ki se velikokrat ne tičejo neposredno tistega, kar prikazuje slika, in še več : drugega, vendar gre pri tem predvsem za prijeme, za način, kako prikažeš tisto, kar si se namenil prikazati. In, mimogrede rečeno, te ali podobne prijeme smo videli tudi že kdaj poprej. Bistvo premika je nemara v tem, da je novi jugoslovanski film odrasel; postal je odraslo delo za gledalca, ki je odrasel pravljicam in skuša z u-stvarjalcem vred ob filmu doživeti ali spoznati neko resničnost. Tako je vsak «novi» jugoslovanski film prodiranje v neznano; prav kot življenje samo nam odkriva svoj vzorec šele, ko vse globlje vstopamo vanj; miselna «logika» je porušena, od zunaj prinesene teze ni, človek v njem se najde in odkrije sproti v svojem ravnanju in mišljenju, sproti dojema in gradi obdajajočo ga družbo in se odziva nanjo. Ta človek, ki zdaj, v novem» jugoslovanskem filmu, nastopa kot zasebnik (ne kot predstavnik skupine ali ideje), je zgodovinsko, družbeno, psihološko in tudi situacijsko opredeljen — predvsem pa ga opredeljuje njegova človečnost. In v raziskavo te ((človečnosti* se v prvi vrsti spušča novi jugoslovanski film; skuša se spogledati z njo brez predsodkov■ Videti je, da je to bridka stvar; zakaj njegove barve so pretežno temne. Nekaj naslovov? »Prebujanje podgan* Živojina Pavloviča; »Ljubezenski primer* Dušana Maka-vejeva; »Zbiralci perja* Saše Petroviča; »Breza* Anteja Baba jel «Praznik» Djordja Kadijeviča; «Jutro* Puriše Djordjeviča (to film bomo videli tudi v Benetkah) in dva slovenska: «Zgodba, ki je ni* in »Na papirnatih avionih* Matjaža Klopčiča. Ob vseh morebitnih pomanjkljivostih so to odrasli filmi. Terjajo pa seveda tudi odraslega gledalca. Premiera manj znanega Pirandelovega dela V počastitev 100-letnice rojstvo Luigija Pirandella, je bila PT?)S njo soboto v Palermu premier komedije »La sagra del signoj'. della nave», ki sodi med najmanj poznana pisateljeva dela. Igra, n se prične kot verski obred, z" ključi pa kot divja in pobesnel orgija, je doživela izreden ujPe'r pri občinstvu in kritiki. Relt*e Maurizio Scapardo je spretno v . dil prek sto nastopajočih, jne katerimi so želi najvišja PrfJp:. n ja igralci: Cesco Baseggio. * na Cei, Mario Maranzana, Andr . Matteuzzi in Paolo Poli. V vl°y , kakor se Pjeuuje založba, ki jo vodi Tor Jcrkmann, je povzročila določeno Politično reakcijo. V odgovor na 0 založbo je bilo ustanovljeno naj-p založniško podjetje «Credo ^Prjag*. Usmeritev te založbe je »ha ans^a' ’n niena nal0Sa je. ^ ueti nad duhovnimi vrednotami palcev*. Založba «Minerva» pa je v® niška družba, izza katere stoje ^obilne konservativne sile Norve-0- Kakor vidimo, sta se Bjerk-^apnovi založniški dejavnosti, po- 1 :n’’li po robu, kar dve drugi za- 'ožbi, sko 'iveh ki imata močno gospodar-zaledje. In vendar pojav teh , založb Tora Bjerkmanna ne (j0j ,fbljuje, pač pa mu daje še t ooeno višjo vrednost, ker se s . javna razprava še bolj vne-ln pridobiva na svoji teži. .,^l°vek, ki se ukvarja z založni-i' dejavnostjo, se bo logično vsi-7 'Ja!° vprašanje, kako je možno DrpL.Ze'’’ ki šteje razmeroma malo ,,r|. ,valcev in ki je preplavljena čluv 7 najb0lj slabim komercialnim že,0rn’ kako je torej v takšni de-lai(,.P?nžno uresničiti tako bogato 'zniško dejavnost in uspešno tekmovati z že upeljanimi založniškimi podjetji z dolgoletno tradicijo. Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven. Uspeh omogoča le — naglo reagiranje. Knjiga se mora pojaviti na trgu v času, ko razprava o nekem problemu še traja; knjiga se mora pojaviti na trgu, dokler je tema še vroča. Tor Bjerkmann ve povedati tudi naslednje: »Začeli smo tudi s serijo «Mini-Pax». Sem spadajo knjige s kratko vendar zelo aktualno vsebino, ki se morejo vreči na trg v enem samem mesecu. Naklada teh knjih sicer ni kdove kako velika, saj znaša naklada teh del od štiri do šest tisoč izvodov. In vendar nismo pri tem izdajah doslej zabeležili nobene izgube.* Dejstva o Vietnamu*, ki smo jih izdali v 8 tisoč izvodih, so takoj pošla.* Na koncu razgovora je Tor Bjerkmann povedal še nekaj, kar je zelo značilno za družbene premike ne samo na Norveškem, pač pa tudi v sosednjih nordijskih državah. Njegove misli bi mogli strniti v naslednje: «Radikalne in socialistične ideje in misli se dajo prodati. Te misli zanimajo mnoge ljudi. Posebno danes, ko smo na križišču glede dojemanja, glede pogledov na radikalizem. Danes je radikalno naslednje vprašanje: Kaj bi se moglo napraviti, da bi se zmanjšala moč proizvajalne družbe v korist, svobodnega življenja posameznika. Potrebe posameznika je treba postaviti pred zahtevo družbe.* V. H. Motiv iz miramarskega gradu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitttfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMi»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii» SLOVITI KIRURG DE BAKEY NA OBISKU V LJUBLJANI ^Medicinska nujnost ne pozno mej in poglobijo vezi prijoteljstvo» v Uspehi v kirurgiji srca in ožilja - Številni pripomočki - Zakaj je prof. De Bakey prišel v Slovenijo - Napredek medicine zahteva več sredstev mimrnsm Prof. dr. De Bakey med enim svojih neštetih posegov Sloviti kirurg specialist za kirurške posege na srcu in ožilju prof. Michael de Bakey je bil pred kratkim v Milanu, kjer je napravil vrsto zelo zahtevnih o-peracij. Iz Italije je sloviti ameriški strokovnjak prišel v Jugoslavijo. S svojo ekipo^ je prispel v Zagreb, kjer so ga čakali predstavniki slovenskega zdravstva in oblasti in nato je odpotoval v Slovenijo, v Ljubljano, kjer bo napravil nekaj zahtevnih operacij na desetih pacientih. Deset na srcu bolnih, ki jih je prof. de Bakey na podlagi dokumentacij in diagnoz ljubljanskih zdravnikov izbral za operacije, že čaka v bolnišnici. Na Metodistični kliniki v Houstonu (Texas) o-pravlja namreč prof. de Bakey skupno s svojo skupino specialistov do tri srčne operacije dnev no. Za operacije na ljubljanski kliniki so bili izbrani najbolj tipični bolniki, tako da bodo povabljeni jugoslovanski in tudi tuji zdravniki lahko videli preko barvne televizije vrhunske dosežke sodobne srčne kirurgije. Prof. de Bakey bo opravil operacije z vstavljanjem umetnih srčnih zaklopk. Ljubljanski specialisti za bolezni srca so dosegli že velike dosežke: leta 1958 je dr. Lavrič o-pravil prvo operacijo na odprtem srcu v Jugoslaviji, aprila leta 1965 je bila prva operacija z vstavljanjem transistorske aparature za urejanje srčnega utripa «pace maker*, naslednjega julija pa je prof. dr. Košak opravil prvo operacijo z vstavljanjem umetnih srčnih zaklopk. Prihod prof. de Ba-keya bo nedvomno pripomogel k še večjemu razvoju srčne kirurgije v Jugoslaviji. ZA IZTERJAVO APANAŽE Indijski maharadže ustanovili sindikat NOVI DELHI, 14. — Indija je zares svojevrstna država, ki drago plačuje dediščino preteklosti. Na eni strani imamo zvezne države, kjer so na oblasti komunisti, na drugi pa področja, kjer smemo še govoriti o fevdalni dobi. Čeprav indijska zvezna vlada skuša uveljaviti moderne koncepte, ji je težko svoje zamisli uresničiti, ker ima proti sebi mnoge ljudi, tudi vodilne kroge, ki so vezani še z davno preteklostjo. Med temi so tudi številni stari indijski »princi*, to je ljudje, ki so si v davnih stoletjih prilastili velike privilegije in bili do pred nedavnim izključni vladarji nad velikimi področji. Indijska ustava je te privilegije formalno ukinila, ker pa se ne da v kratkem času izbrisati vsa preteklost, morajo sedanje indijske oblasti sprejemati določene kompromise in tako je indijska zvezna vlada do sedaj plačevala 279 indijskim princem določene letne apanaže. Sedaj pa je vlada v Novem Delhiju sklenila, da bo te apanaže ali ukinila ali skrčila. Da bi se temu postavili po ro- bu, so se nekateri indijski »princi* združili v sindikat. 59 indijskih princev, ki so nekoč vladali nad tretjino sedanje indijske države, se je združilo v «sindikat» in namerava v tej obliki nastopiti v Novem Delhiju. «Sindikatu*, ki so ga ustanovili pred tremi dnevi, predseduje maharadža, ki je nekoč vladal v Ba-rodiju. Ta je izjavil, da je indijska vlada leta 1947. zagotovila vsem princem apanažo, ki jo mora dajati. Pri tem pa je bil predsednik «sindikata» vendarle toliko »trezen*, da je rekel, da bo njegova organizacija začela «mirno akcijo* za uveljavitev teh pravic. Da ne gre za majhne vsote, nam bo povedala naslednja številka: Eden izmed teh nekdanjih indijskih princev je dobival na leto 600 tisoč dolarjev apanaže, kar je v naši valuti 360 milijonov lir. Če računamo, da je vseh princev 279 in da so vsi dobivali doslej precej visoke apanaže ter da je ekonomsko stanje indijske zvezne republike dokaj šibko, je razumljivo, da je breme, ki je pritiskalo na Novi Delhi, zelo veliko. Za boljše razumevanje teh vrhunskih dosežkov srčne kirurgije se je treba vsaj nekoliko spoznati z delovanjem srca. Srce sestoji iz levega in desnega pridvora in levega in desnega prekata. Ko pride s kisikom nasičena kri iz pljuč v srce, se iz levega pridvora pretaka preko zaklopke v levi prekat in od tod dalje pod pritiskom v aorto in ožilje. Istočasno prihaja v obratni smeri obrabljena kri iz ožilja skozi desni pri-dvor v desni prekat, in od tod zopet v pljuča, kjer se obogati z novim kisikom. 'Krčenje in širjenje srene mišice uravnava sesanje in pošiljanje krvi v krvni obtok. To ritmično utripanje srca se v 24 urah ponovi približno sto-tisočkrat. Medtem ko je bil človek, ki mu srce ni delovalo v redu, do pred kratkim obsojen na smrt, je v zadnjih časih znanost toliko napredovala, da so dandanes operacije za vstavljanje transistorskih aparatur za urejanje srčnega u-tripa na «dnevnem redu*. Seveda le v večjih klinikah. »Pace maker* je ne posebno komplicirana elektronska transistorska naprava, ki ima nalogo, da ritmično pošilja električni tok v srčno mišico in s tem jo vzbuja, da v redu opravlja svoje delo. Pripravo «vgradi» kirurg v človeško telo: toda bolnik se mora periodično podvreči novim operacijam (vsako leto), da mu zamenjajo izrabljeno baterijo, ki poganja vso napravo. To je zaenkrat edina nevšečnost, ki jo občuti pacient, ki ima v sebi tak pripomoček. Nekoliko bolj komplicirana je zamenjava pokvarjene srčne zaklopke men pridvorom in prekatom, ki moti pravilen krvni obtok. Tu se dogaja isto kot pri avtomobilskem stroju: pokvarjeni del je treba zamenjati z novim. Dandanes ima kirurg za srce na razpolago kar šest standardnih tipov srčnih zaklopk iz umetne snovi. Umetna srčna zaklopka je izdelana iz umetnega kavčuka in sestoji iz obročka in kroglice, ki odpira in zapira prehod med pridvorom in prekatom. Kirurg jo vstavi ra mesto obolele zaklopke in prišije na srce. V nasprotju s »pace makerjem* ne potrebuje u-metna zaklopka zunanjega vira e-nergije za svoje delovanje. Toda napredek srčne kirurgije se ni ustavil pri teh dosežkih. V Združenih državah so izdelali turi' druge umetne nadomestne dele, kot na primer umetno črpalko, ki naj bi zamenjala pokvarjeni prekat ali pridvor, tj. pripravo, ki naj bi prevzela nase delovanje srčnih mišic («pace maker* ne nadomestuje delovanja srčne mišice, ampak jo le priganja k delu) ; gumasto oblogo, ki naj bi masirala srce, ko se to ustavi, in ga tako zopet oživela: toda cilj znanstvenikov je, izdelati u-metno srce, ki naj bi popolnoma nadomestilo človeško. Aparaturo, ki začasno nadomešča delovanje srca in pljuč, imajo že skoro vse važnejše klinike, toda to aparaturo, ki je med drugim zelo komplicirana in obsežna, uporabljajo le med operacijami. Cilj znanstvenikov in raziskovalcev pa je: izdelati umetno srce, ki bi ne bilo večje od pravega, ki bi se dalo na razmeroma «lahek» način vstaviti namesto bolnega (posebno pri onih, ki jih je zadela srčna kap in kjer bi bil le hiter kirurški poseg upanje za oživitev). Znanstveniki Združenih držav upajo, da jim bo uspelo izdelati tako srce do leta 1970, Sloviti ameriški strokovnjak De Bakey se je po prihodu v Ljubljano sestal s skupino slovenskih časnikarjev in jim dal odgovor na nekatera vprašanja. Ko so ga vprašali, kako to, da je prišel v Slovenijo je rekel: «Prišel sem zato, ker mi bo v veselje delati skupaj z vašimi ljudmi, z vašimi zdravstvenimi delavci. Za obisk sem se odločil na prijazno povabilo prof. dr. M. Košaka in na povabilo, ki ga je potlej poslal vaš sekretariat za zdravstvo, ter na uradno povabilo vaše vlade. Tako sem se odločil obiskati vas z vso svojo ekipo.* Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o možnostih izmenjav medicinskih dosežkov in izkušenj med narodi, je odgovoril: «Mislim, da je izmenjavanje in demonstriranje znanja, ki si ga je pridobil vsak izmed nas, nujno, in tudi ta moj obisk je preprost dokaz te resnice. Ta nujnost izmenjav je posledica gledanja na poslanstvo medicine. Medicinska nujnost je univerzalna, govori en jezik, ne pozna meja in poglablja vezi prijateljstva. Odsev naše humanitarne dejavnosti je tudi ta oblika sodelovanja, obisk moje ekipe pri vas.* In še odgovor na tretje vprašanje o tem, ali dajejo dovolj sredstev za razvoj medicinske znanosti : »Dejal bi, da skoraj ne vlagajo dovolj prizadevanj za razvoj medicinske znanosti. To menim zato, ker je zame zdravje ljudi najbolj pomembna stvar in področje zdravstvene dejavnosti najbolj pomembna dejavnost. Menim, da bi morali več in še več dajati za medicinske raziskave in znanstveno raziskovalno delo. S tem in edino s tem bomo omogočili izboljšanje zdravstvenega stanja pri ljudeh, zakaj znanje, ki si ga pridobivamo z raziskovalnim delom, nato prenašamo v realnost s tem, da zdravimo bolezni, jih odpravljamo, preprečujemo. Obsežno raziskovalno delo je edino sredstvo, s katerim lahko na področju zdravljenja srca in ožilja dosežemo nove uspehe. To prav gotovo mnogo stane, za to potrebujemo o-gromno denarja.* V OKVIRU KMEČKEGA TABORA NA OPČINAH Kamnita ljudska plastika na Krasu Kulturni del programa IX. Kmečkega tabora na Opčinah obsega tokrat novost, ki je tesneje povezana z bistvom kmečkega stanu, namreč razstavo «Kamnita ljudska plastika na Krosu*. Je to prva razstava te vrste v Trstu, kjer se s presenetljivo izvirnikom sličnim mavčnim odlivkom in fotografijami prikazuje to umetniško stremljenje preprostega Kraševca skozi več stoletij. Razen dveh odlivkov iz Križa je ostalo gradivo iz ljubljanskega etnografskega muzeja, ki sta ga pregledno uredila in z besedili objasnila arh. Loboda ter vodja muzeja dr. Makarovič. Razvrstila sta ga v štiri skupine, obsegajoče primere cerkvenega okrasja, olepšav vodnjakov, znamenja in nagrobnike ter stavbne okrase. Tu spoznamo, da so cerkvena dela pač podlaga ljudskega kiparstva. Čeprav je to lahko črpalo navdihe iz bližnjih italijanskih središč, je pa zaradi samoraslosti svojih samoukov prehajalo v brez-slogovno nadčasovnost, kot jo tu učinkovito podaja relief iz Gabro-vice pri Komnu s čudovito preproščino pomanjkljivosti obrisne obdelave telesnosti. Slogovni odmevi pa so vidnejši v kipu sv. Lovrenca iz leta 1680, ki krasi vrata cerkve v Črnem kalu. V isto dobo sovpada nastanek znamenj, ki so izraziti oblikovalci obdajajočega jih prostora, zlasti križpotja. Zato je tudi križanje njih glavna vsebina. Pomemben je tu celotni posnetek velikega Pe-Ivovega pila iz leta 1660 pri Vrhpolju. Osvobojenje kmeta od fevdalne služnosti s poslednjim gospodarskim izboljšanjem je očitno pospeševalo ljudsko plastiko, posebno v povezavi z zgradbeni-šivom. Tako so se po Krasu razmnožili znameniti dvoriščni vhodi, portali, ki jih narod imenuje kolone, medtem ko se na hišah pojavljajo kamnite konsole, nosilci lesenih hodnikov, baladurjev, ter se krase stene hiš z vzidanimi reliefi. Takih primerkov vidimo na razstavi polno. So to sklepniki v obliki moške glave iz Črnega kala in Kobdilja, konsola z angelsko glavico iz Volčjega grada ter presunljivo zasnovani veliki relief čudeža Jezusove krvi iz. Dutovelj in pa manjša Božja porodnica iz Podbrega. Kako visoko je cenil naš Kraševec dragocenost vode, dokazujejo tu umetniško najbolj dognani okrasi vodnjakov. Ti se povsod po ponazoritvi skladajo z vodnim elementom. Tako si je leta 1840 neki Anton Metlikovec iz Volčje drage dal izklesati bogat prizor Jezusa ob vodnjaku s Samaritanko, dočim krasi vodnjak iz Gabrovice Jezusov krst v reki Jordan. Pozno, šele sredi 19. stoletja, se pojavljajo nagrobni križi. Ostajajo pa ti pristno ljudski v dojemanju božje martre, kot npr. v križu iz Koprive. Na njem vidimo. kako tehnično pomanjkljivost pinljivo nadomestuje versko občutje, ki je ustvarilo lepote izredne kulturne vrednosti. MILKO BAMBIČ NEAPELJ, 14. — Na brzi ladji, ki povezuje Ischio z Neapljem so Milančanki Marii Luisi Candiani u-kradli draguljev v vrednosti kakih 20 milijonov lir. S svojim možem, znanim lastnikom hotelov si je Can-dianijeva privoščila krajši oddih na Ischii. Bila je na poti v Neapelj in tik preden je ladja pristala v Neaplju, je gospa opazila, da ie njena torbica odprta in da v njej ni več draguljev. Policija je začela s preiskavo. ...minimumu..........................m....mimmmmmmil SEVEDA V AMERIKI Poročna svečanost in vsi v «toplessu» ROANOKE (Virginija), 14. - O modni muhi »topless* se že dolgo ne govori več. Na naglo je umrla, kot se je na naglo rodila. Tudi najbolj »napredna* družba naše dobe se ni mogla sprijazniti s tem, da bi ženske hodile okrog z golimi prsi. To so si lahko privoščili pred dvema tisočletjema Grki in še kdo drug. Toda pred tisočletji, ne pa danes... In vendar se je včeraj vršila v mestecu Roanoke poročna svečanost, na kateri sta bila nevesta in ženin oblečena v stilu «topless». Šlo je za poroko med judovskim dekletom in ženinom, ki da je krščanske vere. Ženin in nevesta sta se pojavila oblečena le od pasu navzdol in tudi družici sta bili od pasu navzgor goli. Ženin je star 17 let, nevesta pa 20. Da bi bilo vse »v stilu*, se je poroka vršila v nekem nočnem lokalu. 20-letna nevesta Phyllis Whor-ley je bila oblečena le v krilo iz belega satina, na rokah pa je imela dolge, dolge rokavice. Ženin Dennis Clair pa je imel na sebi zelo tesne hlače, pripete s pasom v obliki kravate. Zakaj ta modna posebnost? Ne- vesta je baletka in nastopa gola od pasu navzgor v nekem nočnem lokalu. Njeni poroki so prisostvovali številni klienti nočnega lokala, v katerem nastopa. Kaže pa, da je bila poročna svečanost nekoliko odveč. Judovski duhovnik je sprejel ponudbo ali bolje prošnjo, da bi zvezal v zakon dekle in mladeniča potem ko je kakih 50 drugih duhovnikov prošnjo odklonilo. Toda ta zakonska zveza ni neveljavna zato, ker sta se zakonca poročila v »toples-su», pač pa zato, ker je ženin premlad. Zakoni Virginije predpisujejo, da mora biti ženin star nad 18 let, v kolikor ne dado posebnega pristanka starši odnosno varuhi. V tem primeru pa ta formalni pristanek manjka. Mladenič in dekle pa sta za ta predpis zvedela šele tedaj, ko je bilo za poroko že vse pripravljeno. V tem primeru bi bila morala ali počakati, ali pa poskrbeti za formalni pristanek. Vendar pa se jima je preveč mudilo in sta se poročila ne glede na posledice. Takoj po poroki sta odpotovala v Južno Karolino, kjer te omejitve ne poznajo in kjer bo njuna zakonska zveza veljavna. Torek, 15. avgusta 1967 Sreda, 16. avgusta 196? Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 - Poročila - 8.00 Koledar 8.30 Orkester H. Zacharias - 9.00 Maša - 9.50 V prazničnem tonu - 10.50 O-troški zbor «Kraški slavček* iz Nabrežine - 11.00 »Repentabrska Mati božja*, rad. zgodba - 11.30 Saksofonist S. Dražil 11.50 Tam-buraški ansambel «Sloboda* - 12.00 Iz slov. folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 Tržaški motivi - 15.15 Melodije iz revij - 16.00 Instrumentalni solisti 16.30 Orkester «Glasbene matice* 16.50 Glasba za transistornik - 17.45 Ob 250-letnici kronanja Svetogorske Matere božje - 18.00 Marijine pesmi - 18.15 Angelinijev orkester - 18.30 Violončelist A. Vendramelli - 19.00 «Od Apeninov do Andov* - 19.30 Najnovejši uspehi 20.00 Šport - 20.30 J. Strauss: »Cigan baron*, opereta - 22.10 Motivi, ki vam u-gajajo - 22.45 Črni cvet. Koper 7.30, 8.30, 13.30, 14.00, 14.40, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba 9.00 Popevke - 9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Celentanov klan - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 13.45 Melodije - 14.15 Jugoslavija v svetu 14.40 Operna panorama - 16.00 Za oddih in razvedrilo - 16.45 Srečanje z R. Marvin - 17.00 J. Lu-aeš: Veter mi je povedal - 17.15 Glasbeni popoldan - 17.30 Tretja stran - 17.45 Orkester Delgado - 18.40 Pevci - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Renč - 23.15 Kvartet Bert 23.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.30 Nabožna oddaja - 10.15 in 11.05 Ure glasbe - 12.15 Kontrapuntk -13.32 Pisan spored - 14.00 Dva orkestra 14.30 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Francoske nove plošče ■ 17.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Dunajski simf. ork. - 21.45 Glasbena fantazija. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 - Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.35 Kvartet Cetra -11.45 Pesmi desetletja - 14.04 Ju-ke-box - 14.45 Glasbeni koektail - 15.15 Veliki dirigenti 16.00 Neapeljske pesmi - 16.33 S transistor-jem na peščini - 20.00 Vaš prijatelj Rascel - 21.00 Plesna glasba - 22.00 Ansambli in solisti. III. program 10.00 Skladbe za klavičembalo - 10.20 Beethoven in Guarnieri - 11.05 Sibeliusove simfonije - 12.20 Bartok in Hačaturjan 13.05 Čelist Fourniet in pianist Firkusni - 14.30 Baletna glasba - 15.30 Nove plošče - 16.00 Debussyjeva sonata za flavto in harfo - 16.15 Sodobni ital. skladatelji 17.00 Sardinska folklorna glasba - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Amerika v borbi proti boleznim - 19.15 Koncert - 20.30 Mir v stari Grčiji. Slovenija 8.00, 9.00. 11.00, 14.00. 16.00 in 20.15 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Počitniško popotovanje - 10.15 Počitniški pozdravi 10.30 Iz mani znanih oner - 11.15 Naši ansambh - 12 00 Turistični napotki - 12.20 Slov. narodne - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Melodije - 13.30 Kmetijski nasveti • 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam - 15.05 Melodiie - 16.45 V torek nasvidenie! - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf. orkester RTV - 19.00 Aktualnosti doma in v svetu ■ 19.15 Domači ansambli - 19.50 Na mednarodnih križpotiih - 20.05 Glasbene razglednice 21.00 Lahko noč. otroc’! - 21 10 Ansambel Atija Sossa - 21.30 Večer z Čehovom - 22.47 Pesem godal - 23.15 Jugosl. glasbena tribuna - 24.05 Jazz v noči. Ital. televizija 11.30 Nabožna oddaja - 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 N. Coward: «Weekend» - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 TV pošta - 22.15 Nagradno tekmovanje: Kdo ti je dal vozniško dovoljenje. Jug. televizija 19.40 Vesoljska igra: Drejče ln trije marsovčki - 20.00 Popotovanje po Aziji, film - 20.40 TV Obzornik . 21.00 Mož z zvezdo, ameriški film - 22.30 A. Srebotnjak: Kraška suita, balet - 22.55 Poročila. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slov. pesmi 11.50 Glasbila in barve -12.10 Žena in dom - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Skupina F. Russo - 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Sodobna psihofarmakologija - 18.00 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Godalni kvartet iz Iovve - 18.50 Harmonikar Vvette Horner - 19.00 Ljudske zborovske pesmi - 19.30 Ital. pentagram - 20.00 Šport - 20.30 Simfonični koncert, v odmoru Knjižne novosti - 21.50 Nekaj jazza - 22.15 Plesna glasba - 22.45 Nočne melodije. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran 13.40 Bellini: »La sonnambula* - 14.40 Domači skladatelji. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 9.00 Popevke - 9.30 Polke - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 13.40 Melodije - 14.00 Moški zbor iz Kopra - 15.00 Glasbeni vrtiljak - 16.00 Baletni odlomki - 16.45 Od Soče do Drave - 17.30 Radijski oder - 18.15 Pesmi - 18.40 Plesna glasba - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Jazz - 23.15 Orkester Gleason - 23.35 Boccherini 'n Mozart. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.37 Nepozabne pesmi - 14.40 in 15.10 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino 17.15 Roman v nadaljevanjih - 17.45 Promenadni koncert - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park 20.20 E. Ro-bles: In difesa di un ribelle -21.25 Afriški in kubanski ritmi -21.45 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.35 Glasba po željah - 11.42 Pesmi desetletja -14.04 Juke-box - 15.15 Tenorist E. Civolani - 15.35 Beethovnove skladbe - 16.00 Rapsodija - 16.38 S tra-sistorjem na peščini - 21.00 Znanstvena oddaja - 21.10 Jazz - 21.40 n palio di Siena - 22.00 Plesna glasba. III. program 10.00 Operna glasba - 11.00 Wil-liamsove skladbe «•■■' 12.20 Kitara -12.55 Simf. koncert - 14.30 Sopranistka I. Oliver - 15.05 Bachova suita št. 3 - 16.00 Skladatelj K. A. Hartmann - 16.25 Schubertova sonata - 17.10 Brunetti in Mozart - 18.00 Schubert in Grieg - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Italijani in šport - 19.15 Koncert - 20.30 Tartinijeva sonata za violino - 21.00 Schumann in Dvofak - 22.30 Literarna oddaja. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00 in 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja 8.50 Oddaja za žene - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Pravljice in zgodbe - 10.15 Otroški zbor RTV - 10.30 Jug. pesmi in plesi - 11.15 Violinistki Sabina in Olga Skalar 11.45 človek in zdravje - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Popevlie 13.00 Na današnji dan - 13.10 B. Arnič: Gozdovi pojo - 13.30 Kmetijski nasveti * 13.40 Polke in valčki - 14.30 Priporočajo vam - 15.05 Melodije - 16.40 Odlomki iz Puccinijeve «Ma-dame Butterfly» 17.00 Vsak dan za vas - 18 05 Mladina sebi in vam - 19.00 Aktualnosti doma in v svetu 19.15 Z operetnih odrov -19.45 Naš razgovor 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! 21.10 Bizet: »Car-men* - 23.10 Za ljubitelje jazza -23.50 Literarni nokturno - 24.05 Nat King Cole. Ital. televizija 16.00 Kolesarske dirke - 18.15 Program za mladino 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik -21.00 Mehika po revoluciji - 22.00 Športna sreda 23 00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Film: Tč per due 22.50 Tedenska anketa. Jug. televizija 19.15 Mornar na triciklu, oddaja za otroke - 20.00 Reportaža - 20.40 TV obzornik - 21.00 in 2310 TV dnevnik - 21.38 Serenada, češkoslovaška TV - 22.10 Avto revija, češkoslovaška oddaja . 22.40 Spomini: Hirošima - 23.25 Atletika: Zah. Nemčija - ZDA HOROSKOP . °VEN (od 21.3. do 20.4.) če računate z uspehom, se boste morali nekoliko več potruditi. Ljubljena oseba je zelo občutljiva. BIK (od 21.4. do 20.5.) Na pot boste morali, seveda zaradi dela. V družbi boste bolj razpoloženi kot sicer. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pri izbiranju dela in sodelavcev se za nesite le na svojo intuicijo. Preveč popuščate ljubljeni osebi. . RAK (od 23.6. do 22.7.) Pred svo jimi predstojniki bodite nekoliko bolj previdni. Posvetite nekoliko več časa družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vsa vaša spretnost vam ne bo pomagala. Več resnosti. Nekoliko preveč zahajate v družbo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ko obravnavate poslovne stvari, bodite stvarni. Začasna, vendar pa ne-prsjetna ločitev. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10 Vaše delo bodo vsi hvalili, vend: se ne zanašajte na ta mnenja. Vči sih ste preveč ljubosumni. ŠKORPIJON (od 24.1(1. do 22.11 Preveč naporov za tako pičle r zultate. Mirno življenje vam ni pr več pogodu. STRELEC (od 23.11. do 20.12 Preveč upoštevate neznatne spor ki so nujnost vsakdanjega življi nja. Preveč občutljivi ste tudi družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1 Uspeh na delu in v poslih splol V družini napetost, vendar br< vsakega razloga. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zj četno zadoščenje še ni porok za d končen uspeh. Neko potovanje v« bo spravilo v slabo voljo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Priprav te se na naporno delo, ki vas či ka. Svoje živce in razpoloženje n sploh brzdajte. Danes, TOREK, 15. avgusta Vreme včeraj: uajvišja temperatura 25 4, najnižja 19, ob 19. uri 23,2 stopinje; zračni tlak 1011.9 narašča veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 40 odst., nebo 2 deset nki po-oblačeno, morje rahlo razgibano, tern. peratura morja 23 stopinj. Tržaški dnevnik Vnebovzetje M. D. Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.15. Dolžina dneva 14.11. Luna vzide ob 17.33 ln zatone ob 2.30. Jutri, SREDA, 16. avgusta Rok CE NAM BO DANES VREME PRIZANESLO \eliki šmaren v znamenju daljših in krajših izletov Za Triaiane, ki ne gredo izven pokrajinskih meja in tez mejo, imajo na razpolago izlet na kmečki tabor na Opčine, na Repentvbor, v druge okoliške vasi ter v lepo kraško naravo Kaže, da velikošmarenskega «exo-dusa», o katerem se seveda več govori, kot v resnici zasluži ta praznik in se tudi morda pretirava med ljudmi, po radiu in tisku, ravno ni bilo v taki meri, kot smo si mogoče pričakovali! Res je sicer, da se naše današnje kramljanje o velikošmarensklh praznikih omejuje zgolj na nedeljo in torej na začetek! Pred nami je še «pravi» praznik, pri katerem bodo prišli na račun predvsem ljudje, ki zapuščajo mesto bolj iz navade kot iz kake nuje. če je lani več ljudi zapustilo mesto na nedeljo, moramo tudi pripisati dejstvu, da ni bilo med nedeljo in velikim šmarnom nobenega delovnika, medtem ko je letos obratno. Z druge strani pa je bilo tudi muhasto vreme, ki je mar-sikakemu Tržačanu, željnemu hladne «sapice», skazilo račune, da se je pač moral, vsaj v dopoldanskih urah, odpovedati svojemu «weekend-$kemu» nedeljskemu načrtu. Že navsezgodaj je divjala na našem področju silovita nevihta z močnim dežjem, burja pa je skoraj ves dan pihala s sunki 40 km na uro. In kot da bi ne bilo dovolj, je živo srebro padlo na 18 stopinj. Lep In nehvaležen skok, če po mislimo, da smo imeli še pred dne-ni nad 30 stopinj in se torej ao-besedno kopali v znoju. V nedeljo pa je marsikdo povlekel iz omare jesenski plašč, ki je še dišal po naftalinl... kajti, avgust ali ne! ... hladno pa je le bilo V poznih dopoldanskih urah se Je sicer nekam zjasnilo in na barkovljanskem oo-režju Je bilo opaziti marsikaterega kopalca, ki se pač ni mogel vdati v usodo, da bi zapravil zaradi »močnejše sapice« in hladnejšega ozračja brezskrbno čofotanje v morski slanosti. In tako vreme je spremljalo nedeljo tja do večera! ... Vzllc vsemu pa se je mnogo Tržačanov opogumilo .... sicer ne navsezgodaj, kot je navada, ampak tja okoli desete ure, ko je izza temnih oblakov in polnih vode pokimalo toliko zaželeno sonce. Zgo daj zjutraj se Je sicer na obmejnem bloku pri Škofijah vila dolga vrsta avtomobilov s tržaško evidenčno tablico, ki so se pač vračali z vsakonedeljSkega »kupovanja«, mnogi pa so se tudi vračali iz Portoroža, kjer je bila prejšnji večer zozemskimi in švedskimi evidenčnimi tablicami. Zaostajali pa niso niti Čehi, Poljaki, Romuni ter Madžari, Kam pa v torek? Trgovci ali obrtniki, delavci ali nameščenci izkoristijo svoj letni dopust prav ob priložnosti velikega šmarna. Ueslo je eno samo: proč od mestnega ropota in direndaja. Saj ni vazno kam, pa tudi ne kako. Treba je pač nekam iti. Ta z avto, busom, drug z vlakom, tretji pa kar peš, da ne omenjamo krajših izletov z avtom. S tem v zvezi smo zvedeli, da bodo povečali število odhodov s Trga Oberdan na Prosek, v Križ, Bnscke in Kepen-tabor. Prav ta.;o bodo tudi okrepili zveze med Prosekom in Re-pentabrom, kjer bo tudi letos tradicionalna domača šagra. Tistemu pa, ki so domači kraji preblizu, si bo lahko izbral kraje onstran meje, Ukve, Žabnice, Trbiž in druge kraje v Kanalski dolini, ki predstavljajo prav vsi lepo izletniško točko. Mnogo ljudi pa bo odpotovalo tudi na Goriško ter v Furlanijo pa še kam dlje proti zahodu. Veliko naših liudj pa se bo podalo na Repentabor, na staro slovensko romarsko pot, mnogi pa tudi v Stare Milje. Dopoldne bo v vaški cerkvi maša, popoldne pa se bo pričela čagra na čast domačega patron sv. Roka. Tako kot prejšnja leta bodo prišli tudi letos na račun predvsem sladokusci, ki bodo ob številnih stojnicah lahko kupili nanoški ovčji sir, pršut, in steklenico dobrega vina. Torej dovolj prigrizka in pijače za vse. Mnogi bodo odšli na Opčine, kjer je že od sobote zvečer odprt kmečki tabor. Prigrizka in domače kapljice ne bo manjkalo, vesel'a pa tudi ne... Za ljubitelje »gibčnih nog« bo igral do pozne ure an. sambel »Trieste mia«. Za današnji praznik pa pridejo v poštev vsi naši borovi gozdički s svojim «zdravim in močnim vonjem ter drhtenjem«! Za odhod v te kraje bo dovolj openski tramvaj ali avtobus, pa bomo že na cilju, v senci visokih lesenih stebrov. Mala «pikniška» mizica, naslanjač ali pa kar široka odeja pa bo dovolj za enodnevni izlet. tržaško pristanišče, bosta križarki z vodenimi izstrelki »Garibaldi* in «Doria», torpedovki »Intrepido* in »Imipetuoso* ter razne druge e-note. Z eskadro bodo pripluli v naše mesto tudi nekateri višji poveljniki italijanske vojne mornarice, in sicer vrhovni poveljnik eskadre admiral Giuseppe Rosselli Loren-zini ter dva divizijska poveljnika. Omenjenega kongresa se bo udeležil tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil NATO gen. Ljman Lem-nitzer. Spor o kirurški službi v sanatoriju INPS Komunistični svetovalec Arturo Calabria je naslovil na tržaškega župana vprašanje v zvezi s stanjem kirurške službe v sanatoriju ustanove INPS na Opčinah. Na podlagi posebne pogodbe, ki je bila sprejeta že pred devetimi leti, so do sedaj opravljali to službo zdravniki združenih bolnišnic, toda INPS je sedaj to pogodbo preklicala. Glavni vzrok za ta sklep — je rečeno v odgovoru podžupana prof. Lonze — tiči v dejstvu, da so zdravniki INPS sprožili sindikalno akcijo z namenom, da vsa razpoložljiva mesta v sanatoriju zasedejo zdravniki, ki so uslužbeni pri ustanovi INPS. Za rešitev vprašanja se je zanimal tudi pokrajinski zdravnik, toda zadeva se je rešila neugodno za združene bolnišnice. INPS je namreč že poskrbela za svojo lastno kirurško ekipo, kar ji spričo tega ne žele nobenega uspeha. Prof. Lonza je še poudaril, da je vsakršna drugačna ureditev tega vprašanja odvisna od temeljne re- VPRAŠANJE SENATORJA VIDALIJA Zakaj prav manevri NATO v» J v 1*0 v naši deželi l Vidali svetuje, naj bi srečanje visokih častnikov NATO priredili kje drugje, da ne bi škodovali mednarodnemu poslanstvu Trsta in dežele Senator V. Vidali je naslovil na predsednika ministrskega sveta in na obrambnega ministra vprašanje, v kateri ju sprašuje kakšno korist bosta imeli mesto Trst in prebivalstvo dežele Furlanije-Julij-ske krajine od vojaških manifestacij, ki se bodo vršile v času od 25. do 28. acbusta ob priliki 20. zasedanja Mednarodne zveze rezervnih oficirjev (CIOR) atlantske zveze. V omenjenih dneh bodo namreč na različnih mestih na Krasu in forme zdravstvenih ustanov in od I v Furlaniji opravili vrsto vojaških novega zakona o bolnišnicah. manevrov in vaj s streljanjem, ka- lilllllllllllllllimilllllllllllllllllllllimilllllllllllUIIIIIIIIIIHIIIIlimillUIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIlMIIIIIMIUSnUIHlIMIIIMIHHIHHIIIIIIIIIIlIKHlIllllllllllllllllllllll PRIREDITEV, KI POSPEŠUJE TRGOVINO MED OBMEJNIMI DEŽELAMI Podjetja iz Furlani je-Julijske krajine na sedemnajstem Gorenjskem sejmu Vedno večja udeležba tujih razstavljavcev daje sejmu v Kranju mednarodni značaj V teh dneh na mejnem prehodu pri Škofijah »portoroška noč«. Do 19. ure pa so zabeležili na vseh glavnih blokih okoli 250 tisoč oseb, ki je šlo čez mejo. Pri škofijah kar 100 tisoč, pri Fernetičih 80 tisoč, medtem ko je na Pesku prekoračilo mejo nad 70 tisoč Tržačanov. Dokončnih zaključkov o teh ve-Ukošmarenskth praznikih seveda šc ne moremo delati, vendar če bo vreme ugodno se pričakuje, da bo v torek, ko bodo prazniki dosegli svoj višek, vsaj polovica Tržačanov, ki se je sprva ustrašila nedeljskega neurja, podala na krajši, e-nodnevni izlet. Tudi naše mesto ni spremenilo svojega običajnega lica. Veliko je si cer izpraznjenih ulic avtomobilov, vendar pa je bilo v mestu še kar živo. Bari so bili polni in prav »a. ko kinematografi, saj le navsezadnje razumljivo. Po tržaških ulicah Pa je krožilo mnogo tujih avtomobilov z jugoslovanskimi, nemškimi, avstrijskimi, angleškimi, ni- In nazadnje bo pač seveda tudi mnogo tistih, ki bodo ostali kar lepo doma in bodo šli zvečer v bližnjo gostilnico, osminko ali na pivo, pa zraven bodo mogoče še eno po domače »urezali«. Pa nikar ne mislite, da bodo manj srečni od drugih. Neko edinstveno prednost bodo vendar imeli: se jim vsaj ne bo treba porivati... Obisk v Trstu ladij italijanske vojne mornarice Od 25. do 28. avgusta bo gostovala v Trstu eskadra italijanske vojne mornarice, ki bo priplula v naše pristanišče ob priliki 20. kongresa organizacij «CIOR» in «CI-ORM», v kateri so včlanjeni častniki rezervisti in rezervisti zdravniki 12 dežel, ki sodelujejo v NATO. V eskadri, ki bo priplula v DELOVANJE P0KR. LABORATORIJA ZA HIGIENO IN PR0FILAKS0 Budno nadzorstvo zdravstvenih oblasti nad zdravjem prebivalstva Posebna pozornost pri nadzorovanju živil m kužnih bolezni Iz poročila pokrajinskega labora-lnad dopustno mero. Prav tako so torija' za higieno in profilakso je razvidno, da so pristojni organi izvršili v mesecu juliju vrsto raziskav in analiz, da bi se v največji meri zaščitilo prebivalstvo. Zdravniški mikrografski oddelek je v preteklem mesecu opravil pregled 3.804 vzorcev, ki so v glavnem zar devali bolezni, infekcije in podobno Posebno pozornost so posvetili, spričo letnega časa, zastrupitvam s hrano. Nadalje je ta oddelek opravil tudi več kot 1.400 kliničnih in seroloških pregledov. 36 oseb, ki so jih ugrizle, ali opraskale razne živali, pa se je moralo zdraviti zaradi nevarnosti pasje stekline. Pomembna je bila tudi dejavnost kemičnega oddelka, kjer so opravili skupno 196 analiz (od teh 184 kemičnih in 12 mikroskopskih). Posebno pozornost so pokrajinski organi posvetili pitni vodi iz vrelca v Stivanu in- iz nabrežinskega vodovoda. Skrbno so nadalje pregledali tudi kakovosti vode v vodovodih ulic P. Revoltella, S. Pa-sauale, Conti, Lonjerska cesta in v Ul. Capitolina. Pregledali so tudi vodo v običnskem plavalnem bazenu, da bi ugotovili odstotek usedlin klora. Na področju živil so nadzorni organi zasegli en vzorec slabo pečenega kruha z odstotkom vlage zasegli en vzorec zmesi za sladoled ter en vzorec svinjske masti, kateri je bilo primešano več kot 10 odst. loja. Na vinskem področju so organi zasegli tri vzorce vina z nižjim odstotkom alkohola, kot ga predvidevajo veljavni zakoni. Prav tako so zaplenili 7 vzorcev kisa, kjer so na podlagi kemične analize ugotovili višji odstotek pepela, kot je dovoljeno. Vse te prekrške so pristojni organi prijavili pokrajinskim oblastem. Pregled konzerviranih živil (rib in rastlinske hrane) pa je bil zadovoljiv. Prav tako je bil rezultat pregledov pozitiven glede mleka, mlečnih proizvodov, moke in testenin, nadomestkov, začimb itd. Med drugim so pokrajinski organi opravili analizo proizvoda, ki je znan pod Imenom «cristalese« in ki ga uporabljajo pri proizvodnji piva. Vzorec tega proizvoda so karabinjerji posebnega oddelka za borbo proti ponarejevanju iz Padove zasegli pri nekem krajevnem podjetju. Po mnenju pokrajinskega laboratorija pa ta proizvod ustreza zakonskim predpisom. Tudi tržaška carinarnica je poslala na laboratorij številne vzorce kave tipa «triage». Rezultat teh pregledov je bil nezadovoljiv. Na letošnjem Gorenjskem sejmu v Kranju, ki se zaključi nocoj ob 19. uri (zabavni program pa nekaj ui kasneje), so z uspehom nastopila tudi nekatera podjetja iz c'e-žele Furlanije-Julljske krajine. Gorenjski sejem, ki je letos doživel svojo sedemnajsto edicijo, se namreč lahko v določenih mejah smatra za pravo mednarodno prireditev, saj so na njej zastopane poleg številnih podjetij in gospodarskih organizacij iz Slovenije in Hrvatske, tudi nekatere firme iz tujine, predvsem iz Italije in Avstrije. Od prve razstave, ki jo je leta 1951 organizirala Obrtna zbornica iz Kranja, je Gordijski sejem doživel občuten razmah In vrsto razvojnih premikov, najprej od splošnega razstavnega sejma v sejem široke potrošnje, pozneje pa se je temu svojstvu pridružil že izrazit značaj razstave novih dosežkov na področju domače in tuje industrije in obrtništva, ter na področju turizma in gostinstva. Letošnji Gorenjski sejem je doživel uspeh, tako kar se tiče obiska kakor tudi kar zadeva sodelovanje domačih in tujih podjetij. Dve negativni strani prireditve bo treba še odpraviti, preden bo mogoče zagotoviti vsakoletni prireditvi v Kranju tisti pomen in poslovni uspeh, ki ga ta sejem ima v potencialu že od vsega začetka (pomislimo, samo na industrijsko tradicijo Kranja in okolice, na visok življenjski standard, ki je značilen za to področje, na bližino nekaterih važnih potrošniških središč, na sodelovanje ;ujih podjetij itd.): najprej bo treba poskrbeti, da bo sejem zbran na skupnem razstavnem prostoru in ne več razcepljen na treh mestih, kakor je bilo doslej. Čeprav so razstavišča kolikor toliko blizu drugo drugi, je vendar celovitost razstave zaradi razdelitve na tri sejmišča močno okrnjena. Drugo vprašanje, ki ga bo treba čim prej rešiti, je vprašanje poslovanja tujih razstavljavcev, ki bi radi plasirali razstavljeno blago na jugoslovanskem tržišču, a ki tega ne morejo storiti ker kupci-obiskovalci ne razpolagajo s potrebnimi deviznimi sredstvi. Prvo težavo bodo pristojni krogi Kranju predvidoma rešili v doglednem času: občina Kranj je namreč že odobrila lokacijo za novo skupno sejmišče, zdaj pa gre za to, da se najdejo še potrebna finančna sredstva. Po mnenju predsednika skupščine občine Kranj S. Zalokarja pa ne bi smel predstavljati ta problem nobene nepremostljive težave. Drugo težavo pa bi bilo menda prav tako lahko odpraviti: tovarnarji in trgovci iz tujine razstavljajo vsako leto na sejmu dolmene vrste izdelkov za široko potrošnjo, pa tudi za trajnejšo porabo, ki jih pripeljejo čez mejo v »začasnem izvozu«. Kljub temu bi jih lahko brez posebnih te žav prodali kupcem, ki se zanje zanimajo — in glede tega so nam trgovci iz Furlanije-Julijskp krajine, s katerimi smo se zapletli v pogovor, zagotovili, da je zanimanja veliko več kakor bi lahko pričakovali — kakor hitro bi bilo na tržišču na razpolago vsaj nekaj valutnih plačilnih sredstev, morda v okviru posebnega sejemskega kontingenta. Na razstavišču I so letos nastopili trije trgovci iz naše dežele (Marij Kont iz Šempetra ob Nadiži, Simon Prešeren iz Trbiža ter podjetje Giovanni Maroni ed Flgli iz Gorice) in eno podjetje iz notranjosti Italije (podjetja Royal iz Bellagia pri Comu, ki se ukvarja s proizvodnjo mehaničnih molznih naprav), v Montažni hali pred razstaviščem pa je razstavila gospodinjske stroje trvrdka Aurora iz Trsta. Pred poslopjem sta bila zopet prisotna dva razstavljavca iz naše dežele, in sicer tvrdka Intermerx iz Trsta ter že omenjeno trgovsko podjetje S. Prešeren iz Trbiža. Nekatera podjetja iz Furlanije-Julij-ske krajine so se Gorenjskega sejma udeležila samo z reklamo, in sicer so bila to goriško podjetje Venceslav Klanjšček, trbiška firma F. Clbin ter tvrdka Giuseppe Medotto iz Fužin pri Trbižu. Za zaključek bi navedli še nekaj podatkov o letošnjem Gorenj skem sejmu: sodelovalo je 264 razstavljavcev, od tega 95 iz Gorenjske, 120 iz drugih krajev Slovenije, 28 iz ostalih jugoslovanskih republik ter 21 iz tujine: v primerjavi z lanskim letom so organizatorji letos razširili razstavišče na 7U0 kv. m novega prostora, tako da so izložbe zajele 12.700 kv. m, od Lega 5.700 kv. m pokrite površine, število razstavljavcev je bilo letos za nekaj čaz 40 višje od lanskega. Podatki o obisku seveda še niso znani, kakor ni še znana skupna vrednost prodanega blaga (na Gorenjskem sejmu organizirajo skoraj vsa prisotna podjetja velike razprodaje, poleg tega pa priznavajo kup- cem izredne popuste in olajšave, medtem ko uživajo kupci s tujo valuto le običajni popust 10 odst.); približno sliko sejemskega prometa pa sl lahko predočimo, če upoštevamo, da je bil ves letošnji sejem občutno bolj živahen od lanskega, ko so na njem našteli čez 110.000 obiskovalcev ter čez poldrugo milijardo starih dinarjev poslovnega prometa. E. F. Mednarodni tečaj o prometu in prevozih v okviru EGS Kakor je bilo svoj čas napovedano, se bo prihodnji ponedeljek, 21. avgusta, pričel v našem mestu VIII. mednarodni tečaj visokošolskega študija o problemih prometa in prevozov v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Otvoritvena slovesnost bo ob 13.30 v glavni dvorani tržaške univerze: po običajnem govoru rektorja univerze Origoneja bodo kratko spregovorili še predstavniki deželnih o-blasti in tržaških znanstvenih krogov. Uradni govor bo imel predsednik odbora za prevoze pri Evropski gospodarski skupnosti Luksemburžan dr. L. Schaus. V pristojnih krogih na Tržaškem se v tej zvezi naglaša, da se naglo rešujejo vprašanja organizacijske narave, pri načrtu, ki predvideva ustanovitev, »Evropskega inštituta za promet«, o čemer bo govora tudi na samem mednarodnem zasedanju prihodnjega tedna. Poleg tega se na tržaški univerzi pravkar dokončuje nov trakt, v katerem bo odslej nameščen Inštitut za ceste in promet, kateremu načeluje znani strokovnjak prof. Maternim. Končno se v omenjenih krogih poudarja, da bo na letošnjem mednarodnem sestanku sodeloval tudi strokovnjak iz Velike Britanije, torej iz države izven Evropske gospodarske skupnosti, ki pa je že dvakrat zaprosila za sprejem krog šesterice. Angleški strokovnjak, prof. N. D-ispicht, bo poročal o problemih, na katere zadeva sodobno organiziranje prevozov v njegovi državi. Do 8. setpembra, ko se bo tečaj zaključil, bo stopilo na govorniški oder 18 strokovnjakov, kot spremni del zasedanj pa napovedujejo vrsto seminarjev, obiska tehničnih realizaciji v okolici ter turističnih zanimivosti naše dežele. terim bodo prisostvovali najvišji poveljniki vojaških sil atlantske zveze in generalnih štabov držav, ki sodelujejo v zvezi, med temi nekateri predstavniki fašističnega režima, ki se je nedavno tega polastil oblasti v Grčiji, Francove Španije in Zahodne Nemčije. Senator Vidali v vprašanju naglaša, da se to dogaja v času, ko se postopni) zaostruje uničevalna vojna proti vietnamskemu ljudstvu in ko se nadaljuje napetost na Srednjem vzhodu, od česar ima tržaške blagovna trgovina veliko škodo. Vojaške vaje so toliko bolj nezaželene v mestu in deželi, ugotavlja predstavnik KPI, ki ležita ob meji z nevtralnimi državami ter s socialističnim svetom, s katerim sta Trst in Furlanija-Julijska krajina življenjsko povezana z gospodarskimi in kulturnimi stiki. Koncentracija visokih častnikov atlantske zveze v Trstu predstavlja kričeče nasprotje z mednarodnim poslanstvom mesta in dežele, o katerem je govora na prireditvah, kot so tržaški mednarodni velesejem, razna srečanja gospodarske, kulturne in ŠDortne narave na mednarodni ravni, kakor bosta na primer mednarodni festival mladine, ki bo pod pokroviteljstvom tržaške občine, ali posebno srečanje o odnosih med evropskim skupnim tržiščem in vzhodno Evropo, ki ga organizira poseben odbor pod vodstvom predsednika tržaške pokrajinske uprave. Na podlagi omenjenih ugotovitev vprašuje senator Vidali predsednika ministrskega sveta in obrambne ga ministra, ali nista mnenja, da bi bilo treba svetovati organizatorjem napovedanega srečanja, da Šofer, življenje je tvojih rokah ! Aretirana dva avstrijska nepridiprava Patrulja prometne policije je včeraj ustavila na državni cesti št. 14 dva avstrijska mladeniča, ki sta se peljala v smeri našega mesta s skuterjem. Na zahtevo agentov nista mladeniča mogla dokazati, da sta lastnika vozila. Zato so ju policisti odpeljali na komisariat javne vi.rnosti v Devinu, kjer so ju zaslišali. Na zaslišanju sta mladeniča priznala, da sta v zadnjih časih zagrešila več tatvin. Policisti so jima zaplenili fotoaparat, nabrtnik z raznimi oblačili, tranzistorski sprejemnik ter seveda tudi skuter s katerim sta se peljala. Po zaslišanju so agenti prijavili oba sodnijskim oblastem zaradi več tatvin z obtežilnimi okoliščinami. Mladeniča sta zagrešila tatvine deloma v campingu «Pineta» in deloma v bližnji Furlaniji. Oba sta avstrijska državljana. Prvi, in sicer Helmut Dobeinig, je star 22 let, drugi pa komaj 15 let. Policijski organi so o zadevi obvestili interpool, da bi ugotovili, če nista mladeniča zagrešila tudi druge tatvine v svoji domovini. IZREDNI PRISTANEK NA RONSKEM LETALIŠČU Francosko reakcijsko letalo za dva ranjena Francoza Mladeniča sta se ponesrečila z avtomobilom Z letalom je prispel iz Pariza zdravnik, ki ga je poslal oče enega od ponesrečencev Zadnji predstavi na gradu Sv. Justa Bogati spored predstav, ki jih je Letoviščarska in turistična ustanova priredila na gradu Sv. Justa za to poletje, se bliža h kraju. Prihodnji petek in v soboto bo na sporedu enoten program z naslovom .Mednarodno srečanje glasbe beat, jazz banda in bluesov*. Gre za izvirno mešanico glasbe, ki navdušuje mladino m ljubitelje jazza Od ansamblov, ki bodo nastopili, omenjamo slovite .Rokes. in «Nevo Dada» V tem zadnjem primeru gre pravzaprav za ansambel, ki je bil popolnoma prenovljen. Od «starih» sta v njem namreč samo še dva glasbenika. V drugem delu predstave bo nastopila tudi pevka Milva v sprem stvu Tonyja S pade. Predstavi se bosta začeli točno ob 21.15. Prodaja vstopnic od danes v Pasaži Protti. Cene vstopnicam so bile znižane, da bi se omogočilo dostop mladini. S V Uradnem vestniku štev. 180 z dne 19. julija 1967 je objavljen razpis natečaja z izpitom za 21 mest stenografa v civilnem upravnem staležu Ministrstva za notranje zadeve. Na natečaj se lahko priglasijo italijanski državljani med 18. in 32. letom starosti, z diplomo opravljene nižje srednje šole, ki uživajo politične pravice, ki so nekaznovani, telesno sposobni in ki so opravili vojaške dolžnosti. Prošnje za sodelovanje na natečaju snrejemajo prefekture do vključno 28. avgusta letos. Šolske vesti bi ga sklicali kje drugje, da ne bi ta pobuda škodovala mednarodnemu poslanstvu Trsta in dežele v stičišču tokov trgovinske izmenjave ter mirnega sodelovanja med državami z različno socialno ureditvijo in prijateljskih stikov med vsemi narodi. O istepj vprašanju so komunistični svetovalci naslovili vprašanje s približno enako vsebino tudi predsedniku tržaške pokrajine Savoni. Izredno reševalno akcijo, kakršne do sedaj še niso zabeležili, Je doživelo letališče v Ronkah predvčerajšnjim, ko je iz Pariza prispelo in pristalo tam reaktivno letalo, ki je pripeljalo s seboj zdravnika kirurga z vsemi pripomočki zdravniške vede. Zgodilo se je predvčerajšnjim o-koli poldne na avtocesti blizu Palmanove. Z avtom «cltroen Dc 12» sta se v smeri proti Trstu vozila francoska državljana Jean Muzic-conacci iz Pariza in j egov prijatelj George Chavaux. Iz neznanih razlogov je lastnik avtomobila Mozzi-conacci izgubil oblast nad vozilom, ki je podrlo cestno ograjo Cer se prevrnilo na spodaj ležeči travnik. Pri nesreči sta se oba potnika poškodovala (v glavnem je šlo za možganski travmatični šok). Mimoidoči avtomobilsti so o nesreči obvestili pristojne organe, ki imiiiiiiiiiBinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiaimniiaiiiiiBiimiiHMHaiiiimiiiiiiiiiiBaiiiimiiiaaaaniaiiiiaBmmaiUH so poskrbeli za prevoz ponesrečencev v bolnišnico v Palmanovi. Okoli 14. ure pa se je zadeva še bolj zapletla. Iz Pariza je telefoni, ral Mozzlconaccijev oče, ki je vpra šal, če bi na letališču v Ronkah u tegnilo pristati reakcijsko letalo Potem so si sledili številni drugi te lefonskl pogovori med Parizom, Be netkami in drugimi kraji, da bi se rešilo razne zapletene zadeve carin skega značaja (letalo iz Pariza b moralo namreč pristati že pri Be netkah zaradi carinske kontrole) No, končno je na letališču v Ron kah le pristalo letalo Iz Pariza. Iz njega je izstopil zdravnik kirurg, ki je bil že kar oblečen v belo haljo in ki se je odpeljal v bolnišnico v Palmanovo. Takoj nato so naložili ranjenca na rešilni voz ter ju odpeljali do letališča, kjer so ju spravili v reakcijsko letalo. Dve uri pozneje sta bila ranjenca že v francoski prestolnici. Pravzaprav ne bi bila potrebna taka senzacionalna mobili zaetja najsodobnejših prevoznih sredstev, saj življenje obeh ranjencev ni bilo nikdar v nevarnosti. Turist na Trgu Unlta Sreča v nesreči turistov iz Benetk Veliko srečo sta imela predvčerajšnjim zjutraj 28-letni Amedeo Manzzetto in 43-letni Aldino Man-cin, oba iz Benetk, ko sta se peljala z avtom «fiat 1100 special« po državni cesti št. 202 v smeri proti našemu mestu. Bilo Je nekaj pred 7. uro zjutraj (prav tedaj je ponehavala nevihta, ki je v jutranjih urah zajela mesto), ko je Mazzetto ki je upravljal avto, privozil do ovinka pri Katinari. Prav na ovinku pa mu je spolzko cestišče prekrižalo vse račune, kajti eno sekuno ali dve pozneje, že ni več obvladoval volana. Avto je začel drseti z rastočo naglico proti levi strani cestišča ter zdrknil z njega, se zaril v grmičevje in goščavo, ki je ob cesti. Prav to grmičevje je pa rešilo življenje turistoma. Ko si je avto utiral pot med grmičevjem navzdol po razmeroma položni škarpi, je izgubil na hitrosti in se končno prevrnil s kolesi pokonci. Pobita turista sta se izvlekla iz razbitin se povzpela do ceste, kjer sta zaprosila za pomoč mimoidoče šoferje. Kmalu nato je prišel iz mesta rešilni avto, ki ju je odpeljal v bolnišnico. Oba so sprejeli na zdravljenje. Mazzetto se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku okoli 10 dn.i zaradi trav-matskih poškodb na lobanji. Prognoza za Manclna pa je nekoliko resnejša, ker je moški dobil verjetno zlome na rebrlh. V bolnišnici J se bo moral zdraviti okoli 4 tedne. Zveza partizanov ANPI sporoča, da bo 21. t.m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah sestanek pripravljalnega odbora za zbiranje dokumentacije o priznanju kvalifikacije borca na našem ozemlju. Odbor V zadnji številki Prosvete smo že objavili vest, da priredi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom «l*an narodne noše«. Z zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svoje člane. Vpisovanje udeležencev se nadaljuje v tržaški in go-riški pisarni do zasedbe prostih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 40 noš. Prosimo društva. ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova imena, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamer. Prireditev obsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (posamezne in skupine, predvsem vozove in jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto. Društvom, ki želijo na ta dan priredjti izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostinstvo lahko vse postreglo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Vpisovanje gojencev(-k) v Slovenski dijaški dom v Trstu Vpisovanje v imenovani zavod se izvršuje v mesecih avgustu in septembru vsak dan do 10. do 13. ure v Ulici Gin-nastica 72 in Čampo S. Lui-gi 11 (avtobus 25 - 26) ali pri Dijaški matici v Ul. Geppa 9/II (SKGZ) in to do popolne zasedbe razpoložljivih mest tako na fantovskem kot dekliškem oddelku zavoda. V zavod se sprejemajo dijaki in dijakinje vseh slovenskih srednjih šol, ne da bi se pri tem delale kakršnekoli razlike, vedno _ z namenom, da se bodo gojenci v zavodu učili in izpolnjevali druge dolžnosti do šole ter se vzgajali za poklic in življenje. Zavod svojih gojencev ne ovira pri izpolnjevanju verskih dolžnosti ob nedeljah in praznikih, zato obsojamo vsako zlohotno pisanje katerihkoli listov in revij ki bi radi z raznimi neresničnimi namigovanji zavodu škodili in vpisovanje vanj preprečevali. Letošnje šolsko leto in velik neuspeh po šolah (nekateri dijaki imajo kar po pet popravnih izpitov) mora starše prepričati, da hi šolski uspeh lahko bil mnogo boljši, če bi svoje otroke, ki imajo daleč od šole, zaupali dijaškemu domu in jim na tak način pustili za študij ves čas, ki ga zamudijo na poti v šolo in iz šole domov. S tem bi otroke dostikrat obvarovali tudi vsega slabega, kar jih lahko doleti na cesti, ulici, v čakalnicah in prevoznih sredstvih, in bili bi bolj brez skrbi, ker bi vedeli, kje so. Za otrokov nemoten študij in delo je neogibno potreben povezan in vnaprej določen čas, kar je lahko samo \ zavo, du, kakršen je Dijaški dom. Zato, dragi starši, pohitite In vpišite svoje otroke čimprej v imenovani zavod; ne odlašajte na zadnje dneve, da ne bo prepozno, kajti več ko 80 jih ne moremo sprejti! RAVNATELJSTVO Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije liceja, je vpisovanje za šolsko le-1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure tajništvu zavoda, Strada di Guar-dtella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 Državni trgovski tehnični zavod «Zlga Zois« s slovenskim učnim jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure. Šolsko skrbništvo Javlja, da bo vpt. sovarije otrok v prvi razred od l. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev. Šolsko skrbništvo sporoča, da le na oglasnih deskah šolskih nadzor, ništev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25. julija 1966, št. 574. • • • Ravnateljstvo državne srednje šole slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsino 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. Istočasno opozarja prizadete, da se prlčno vsi popravni razredni in zaključni Izpiti dne 1. septembra 1967, ob 8.30, po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole. Poletne prireditve Miramarski park. Drevi ob 21. in 22. uri predstavi v italijanščini «Mas-similiano e Carlotta« za italijanske turiste v Trstu. Od barkovljanske postaje tramvaja št. 6 do Mirama-ra in nazaj vozi avtobus «M». Nazionale 16.30 «L’uiltimo Apache« — Technicolor. Burt Lancaster. Excelsior 16.30 «Trappola per quat-tro« Technicolor. Fenice 16.00 »Callibro 38» Technicolor Robert Hossein, Claude Mayn, Claudine Coster. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 «Asslcurarsi vergine« Tech nicolor. Romlna Povver, Leopoldo Trieste, Daniela Hocca Grattacielo 16.00 »E divenne U Pit* spietato bandito del sud« Eastman-color. Peter Lee l,awrence, Fausto Tozzl, Glorla Milland. Ritz (Ulica San nancfsco štev 10) 16.00 «11 grido di guerra dei Sioux» Technicolor. Keel Caufield, VVendel Core.v. Alabarda 15.00 «Dodici donne d’oro>> Technicolor. Tony Kendall, Brad Harris. (Jutri ob 16.30).. Fllodrammatico 15.00 »Lo scandalo« Ainouc Aimee, Philippe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom. (Jutri ob 16.30) Moderno 16.00 «Rifl(l lnternaz!ona|e» Jean Gabin, Nadia TitUer, Mireill* Dare. Technicolor. Cristallo 15.30 «Johnny oro« Technicolor. Burt Wee, Lando Buzanca. Aurora 15.30 «L’albero della vita« — Technicolor. Elizabeth Taylor. Garibaldi 15.30 «Italianl brava gentes Crnobell film o italijanskih vojakih na sovjetski fronti. Impero 16.00 «La lunga estate calda» John VVoodvvard. Paul Nevvman. Astra 16.00 «Texas oltre 11 flume« — Technicolor. Mary Forsythe, Alah* Delon. Vlttorio Venelo 15.00 «Arrlvederc! ai-1’inferno« Stuart Wlthmann, Barry Sulllvan, Eleonor Parker. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «L'uomo dalla pištola d'o-ro» Fernando Sancho Jutri «Giungla di bellezze«. Abbazta 15.00 «11 terzo giorno«. Astoria 14.00 «Nessuno mi puč giudl-care« Caterina Caselli. Letne cen* 200 ln 150 lir. I.) INI >\INO Satellite (Borgo San Sergio, avt. 21. fil. 19. 20) Blagajna ob 20. uri. Začetek ob 20.30 »Donne, mitra, diamanti« Panavision. Technicolor. K®* losalna produkcija Paramount. Naj. večji vvestern film leta 1967. Steve McQueen, Karl Mladen, Arthur Keh-nedy, Susanne Pleshette, Raf Var lone. Za ta film normalna cena. DHi ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 14. avgusta 1967 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 22 oseb-UMRLI SO: 72-letni Mario Bordon' 67-letna Maria Todesco por. Bonif£ cio, 59-letni Stanislao Mahorcic, ai' letni Antonio Liessl. 58-letni Giuseppe Giobbi, 63-letni Giovanni Nabergoj, 80.1etna Ida Schiavon, 86-letni dolfo Luis, 67-letnl Giuseppe Norbe- do, 1 uro stara Saverla Pitaro, 92- letna Antonia Mlnkus, 52-letna No -ma Chiesura, 64-letnl Giovanni M ' don, 64-letni Giuseppe Kocjan, ® ' letni Dlno Zoratti, 60-letna Nerin* Pasoualis por. Padovan, 67-letnl Rl „ cardo Bloccart, 61.1etna Kosa Tas por. Fait, 66-letna Guglielmtna »ao vd. Domini, 63-letni Bruno Fonda, -j letna Pierlna Mosettl por Krečič. “ ' letni Luigi Losetti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure) , A11 a Salute, Ul. Giulia 1; Benu*51.’ Ul. Cavana 11; Picclola, Ul. Oria 2; Vernari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8 30) r D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19c; cr®. Verde, Ul. Settefontane 39; Rava„s1l Trg Libertži 6; Testa d oro, Ul. M zini 43. SIRITE PRIMORSKI DNEVNK Š D SOKOL IZ NABREŽINE priredi MEDNARODNI ŽENSKI ODBOJKARSKI turnir SOKOL* «1. TROFEJA SPORED: SOBOTA, 19. avgusta ob 18. url otvoritev in začetek turnir.)8-Od 21. ure dalje PLES. NEDELJA, 20. avgusta ob 9. uri nadaljevanje turnirja. Ob 19. uri KONCERT NABRE2INSKE GODBE NA PIHALA. Sledil bo PLES. Igral bo orkester «1 5 LORDS«. Deloval bo dobro založen bife, VSTOP PROSTI! še danes imamo priložnost, da se udeležimo 9. kmečkega tabora v Prosvetnem domu na Opčinah, osrednje kmečke prireditve na našem področju in hkrati največjega letnega shoda kmečkega življa iz naše dežele in iz sosednih področij. V dvorani Prosvetnega doma je nameščena razstava okrasnih kamnitih plastik in starega kmečkega orodja s Krasa. za katero se zanimanje občinstva in strokovnjakov stopnjuje iz dneva v dan, tako da se je že porodila misel, da bi razstavo zadržali še nekaj časa na našem področju (eksponate zanjo je namreč dal na razpolago Etnografski muzej Slovenije iz Ljubljane), odnosno da bi jo kdaj pozneje obnovili, morda celo v razširjeni obliki, nekje v središču mesta. V dvorani je nameščena tud' razstava sadja in zelenjave z naših okoliških vrtov, na kateri sodeluje okoli 20 domačinov. V kioskih, razvrščenih okoli zabavišča na prostem, so na razpolago domače dobrote za pod zob in vino iz najboljših okoliških kleti. Za razvedrilo bosta tudi nocoj poskrbela plesni ansambel «Trieste mia» in pa ojačena godba na pihala iz Trebč. Razstavni del tabora dopolnjujeta prikaz kmetijskih strojev, manjših traktorjev in motokultivatorjev različnih tovarn, ter razstava knjig in strokovnih publikacij, ki jo je priredila Tržaška knjigama. Na slikah nekaj prizorov s tabora: množica ljudi na obširnem dvorišču Prosvetnega doma, del razstave pridelkov z domačih vrtov, del razstave Etnografskega muzeja v dvorani in stojnica Tržaške knjigarne. SIMO «mis» PROSEK Predvaja danes, 15. t. m. ob 16. uri barvni briljantni film; Frankie Johnny r8rajo: ®LVIS PRESLEY, DONNA DOUGLAS in HARRY MORGAN Kirn na Vnetim ''M* Predvaja danes, 15. t. m. ob 15. in 21. uri na dramatični fihn: a-, prostem **«10O«NDOti iGCORCI CHi 80«0 UOMINI CONI K ■[to m it šarimo Kuunno w Mi urin scuu 'V’m ! 1A TUR MUK 0 IR MIA FRAKK SINATRA CLINT WAL' 64,24, Sti-glič (J) 61,38, šoškič (J) 58,81, Ludl (š) 53,01. Točke — 6:5 za Švico. 3000 m ovire: F Kovač (J) 8:50,2 Mitič (J) 8:50,4, Kaiser (S) 8:53,6, Menet (š) odstopil. Točke — 6 2 za Jugoslavijo. 200 m: Križan (J) 21.8, Diezi (š) 21.9, Karasi (J) 21,9, Oegerli (š) 22,1. Točke — 7:4 za Jugoslavijo. 5000 m: žu.ntar (J) 14:43.2, Huss (Š) 14:43,4, Grahovac (J) 14:45,8. privlačnejša, bolj fantastična. Poleg tega pa bi lahko nudil mladincem nogometni turnir SŠI resno izkušnjo za bodoče nastope na raznih prvenstvih, na prijateljskih tekmah. Ta turnir nudi ekipam priliko, da uveljavijo nove sile, ki bi lahko zamenjale veterane prvega moštva Tega se — žal — ne zaveda večina naših društev, ki je nato prisiljena za nadomestitev ali zaradi vrzeli v ekipi iskati igralce izven vasi, kar je seveda vezano s stroški, poleg tega pa večkrat privede do nevšečnosti v ekipi sami. Letos se je prijavilo le 5 ekip, premalo za naš nogomet, ki se je v deželi že solidno uveljavil. Predvsem letos pogrešamo Primorje, ki si je lani priborilo pravico nastopa v finalu. Tudi Nabrežincev ni. Res pa je, da večina ekip sploh ne more zaradi pomanjkanja igralcev sestaviti ekipe. Najboljši mladinci pa v več primerih so neob-hodno potrebni članski ekipi. Torej opravičilo do neke mere drži, toda ne popolnoma. Pet ekip je zares premalo! Konkurenca torej ne bo velika. Breg, ki bo na tem turnirju nastopil kar z dvema ekipama, je glavni favorit za končno zmago. Brežani so s svojo udeležitvijo (2 ekipi) dokazali, da imajo najbolj razvit mladinski nogomet v zamejstvu. Juniorska postava Brega si je že na lanskih igrah priborila pravico nastopa v finalu. Poleg tega pa je prikazala res navdušujočo privlačno igro. Letos praktično ne bodo imeli konkurentov med mladinci. Najnevarnejši nasprotnik je Kontovel, ki trna resne namene, da se na tem turnirju lepo izkaže in zadovolji številne domače navijače, Vesna je novinec športnih iger Križani sicer imajo solidno nogometno tradicijo; vsekakor mislimo, da letos bodo le malo mogli proti __________________________________________________ MlllliitiiiiiiiiiiiiiniillliiiililiiiiniiiiiiitiiiiifumiiuniiniiimiiMiiiiiiiMliiuiliniiitllliiiiiiiiiiiiiiiiilllllu1*1* «P0KAL PRIJATELJSTVA»: UNION - MANZAN0 0:2 (0:1) Še ena žrtev: Bob Anderson NORTHAMPTON, 14. — Avtomobilski pilot Bob Anderson je podlegel težkim poškodbam, ki si ju’ je napravil med preizkušnjami na dirkališču v Silverstonu. c Bob Anderson je imel 30 let. » svojim avtomobilom formule * Brabham-Climax se je pripravlja1 za «Veliko nagrado Kanade«. 1. — 1. 2. 2. — 1. 2. t 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. KVOTE 12 — 3.681.345 lir 11 — 184.067 lir 10 — 11.144 lir 3. — 4. — 5. — 6. — Pele Ducea Recital Wise Princess Stelvio Sud Est Aiace Migola Salerno Anubi Petronio Montepulgo X X 1 1 1 2 1 2 1 2 2 2 Podlonjerci klonili premoči Manzana Furlani so s to zmago osvojili pokal - Preveč igračkanj v vrstah Uniona - Gombač in Purinani med najboljšimi preplavala v odličnem času 3’59”6.! Spengler (š) 15:36,4 Točke - ”:4 Po zaključku prvenstva je plaval- za Jugoslavijo. na federacija ZDA objavila imena atletov, ki bodo zastopali severnoameriške barve na univerziadi. Ti so: llickcox, Russell, Charlton, Burton, Merten, VVilliams, Ferris, Anderson, Buckiey, Robie, Ivey, Ma. der, Nelson, Havens, Zorn, VValsh in Strenk. Skakalca: Russell in VVrighton. Don Schollander je odpovedal zaradi šolskih obveznosti. Troskok: Banteli (š) 14,67, Sta-nlšič (J) 14,58, Stierli (š) 14,9, Mu-njič (J) 41,31. Točke — 7:4 za Švico. Disk: Gredelj (J) 53,68, Bachli (š) 52,33, Nenadič (J) 51.01, Frau-chinger (š) 50,07. Točke — 7:4 za Jugoslavijo. 4x400 m: Švica 3:14,2, Jugosla vija 3:14.5. Točke 5:2 za Švico. Končni rezultat: Jugoslavija 115 Švica 96 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiittiii>iiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiuiiiiniiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiin: John LOBOU Creassv — _ PEGAT v: N 56. Ne pozabite: če bom dolgo čakala, bi se lahko ujezila. Ce pa sem jezna, moram jezo na koga izliti. Zlo tistim, ki so mi pri rokah, kot je to zdaj vaša Jeanette. Torej, sva se sporazumela? Vi boste osvobodili Margaret. Mislim, da bi bilo bolje, če svojim kolegom o tem ne pripovedujete. Oni ne skrbijo toliko za Jeanettino usodo, pa bi tako bolj mislili na svojo dolžnost. Vi pa... V vašem interesu je, da ukrepate hitro, moj prijatelj. Jeanette ima tako lep obraz. Skoda bi bilo, če bi ga kdo poškodoval. Helene Wolff je spustila slušalko. V sobo je stopil eden izmed inšpektorjev in se tiho pogovarjal s komisarjem. Ta se je ozrl in videl Rogerja, kako nepremično gleda v zid s slušalko v rokah. — Ne razumem, je rekel komisar. — Telefonska centrala trdi, da v tej hiši ni telefona. — Centrala Ima prav, je odgovoril Roger. Gre za privatno linijo. Takoj pokličite specialista za telefonske zveze. Najti morajo, kam vodi ta linija. Komisar je posredoval ukaz inšpektorju in se vrnil k Rogei u. Sele tedaj je Roger opazil, da ima še vedno v rokah slušalko. Odložil jo je. — Kaj mislite o vsem tem West? — Mislim, da so napeljali linijo skozi kanalizacijo. Delali so ponoči. Prižgal si je cigareto in nervozno odpihnil nekaj dima proti stropu. — Vi mogoče še ne veste komisar, kaj so storili. Ugrabili so mojo ženo. Dobra ideja, kajne? V kleti je bilo slišati glas superintendanta Chatsvvortha. Roger West ni imel kaj izbirati. Moral je žrtvovati Jeanette. Vsak drugačen ukrep bi bil nesmiseln. Z Lobom in Heleno Wolff se ne bo pogajal. Ce človeku naložijo nalogo, jo mora izvršiti; nima pravice, da bi upošteval svoje občutke in svojo bolečino. Nima pravice, vendar... Ce bi Roger hotel, ne bi nikomur povedal, o pretnjah Helene Wolff. Lahko bi odpustil Margaret in čakal, da bi Helene Wolff izpolnila besedo. To je bil edini način, če bi hotel rešiti Jeanette. Ce bi to storil, bi to pomenilo obsoditi Margaret na smrt. Sovražnost, ki jo je Helene Wolff občutila do Margaret je lahko videl v Patersonovi pisarni. Vendar ni šlo samo za to, da bi izbiral med Margaret in Jeanette. Žrtvovati Margaret je pomenilo hkrati žrtvovati tudi možnost, da bi vse odkril. Margaret pa je brez dvoma vedela precej več, kar je doslej povedala. Vstopil je Chatsworth. Za seboj je zaprl vrata in sedel na posteljo. Chatswort je znal zelo dobro opazovati ljudi. Takoj je opazil, Rogerovo razdraženost. Roger je ugasil ciga-erto v pepelniku. V ušesih mu je še vedno odmeval Jeanetten glas. Kdaj se bova spet videla, Roger? Kdaj... Kdaj? — Zdi se mi, da ste nekoliko razdraženi West, je rekel superintendant. — Da, gospod. Pred nekaj trenutki sem se pogovarjal s Helene Wolff. Nekaj mi je predložila. Margaret Paterson za mojo ženo. Dobro si je ^ tole zamislila. Zahteva, naj pustim na prostost Margaret in da ji nihče ne sledi kajpada, ona pa bo izpustila mojo ženo. Ce ne... Ta ženska je pravi demon, gospod Chatsvvort. Oh, kako rad bi jo stisnil za vrat. Ko je Roger spregovoril te besede, je zamudil edino priložnost, ki mu je ostala, da reši Jeanette. Chatsvvort je bil miren. — Odreči se morate temu zadovoljstvu, West. Vrat te ženske ni za vaše roke, temveč je pripravljen za vrv... Ali ne bi bilo mogoče kljub temu izpustiti Margaret Paterson na prostost in ji slediti? — Lahko bi poskusili... Vendar moram vam povedati, da kar koli bi storili, se bojim, da mi Helene Wolff ne bo nikoli vrnila Jeanette. Jeanette je v rokah ljudi, ki so pripravljeni na vse. Ona brez dvoma ve, kam so se skrili. Prav gotovo je ne bodo pustili, saj bi s tem izdali svoje skrivališče. Ali je mogoče, da bi jo pustili živo, dokler ne vidijo, ali bo njihov predlog uspel. Mislim na zamenjavo. V položaju, kakršnem smo, oziroma v kakršnem sem, je potrebno vse poskusiti... še nismo pregledali tele sobe. Mogoče lahko najdemo še kakšno sled. Prav tako lahko prisilimo Briggsa, Milsoma ali pa mater Dingle, da spregovorijo. Tudi s silo, če bi bilo to potrebno. — Žal mi je West, vendar tega ne smemo. Roger se je kislo nasmehnil. — Tako Je. Spoštujmo zakone. Barabam, ničvrednežem in zločincem ne smemo skriviti niti lasu. Predpisi so zoper to. Slepi predpisi. Edino kriminalec ima svoje pravice, a... — Počasi, mali moj, počasi. Verjemite mi, da vem, kako se počutite. Vendar slediti Margaret Paterson potem, ko jo spustimo, ni tako neuresničljiva naloga. Saj pravzaprav ni potrebno, da ji sledimo. Lahko postavimo ljudi na vsa strateška mesta Londona, obvestimo lahko vse avtomobile, ki imajo radijske sprejemnike in vse agente, da nam sporočijo, ko jo vidijo, kam gre in tako se mi zdi, lahko odkrijemo kraj, kamor jo bo odpeljala Helene Wolff. Prepričan sem, da je to v Londonu. (Nadaljevanje sledit Union: Balde: Morabito, Dal Zlo; Gombač, Frančeškin, Cammassa; čok, Kozlovič, Purinani, Poropat. Nadlišek. Manzano: Desabato; Cantaruui, Tolon; Martin, Desabato II.. Lu-chetto; Beltramini, Luchetto IT„ Pali. Braida. Covazzi Strelca: Luchetto II., v 39’ p, p., Braida v 21’ d p iz enajstmetrovke Po seriji pozitivnih srečanj je moral Union v nedeljo prepustiti zmago nasprotniku V okviru turnir ja za »Pokal prijateljstva« je od igral finalno tekmo z enajsterico Iz Manzana, ki je prejšnji teden odpravila Primorca iz Trebč. že takrat smo videli, da so furlanski nogometaši trd nasprotnik, ki točno ve, kaj mora doseči, V obeh tekmah so prevladovali in z lahkoto odbijali vse napade. Tržačani so jim logično morali podleči, saj so bili tako atletsko kot tehnično v podrejenem položaju. Union je včtiraj silovito začel tekmo, toda mu je kmalu zmanjkalo moči in sape, medtem ko je Manzano skozi egio tekmo obdržal silovit, hiter tempo Razen tega ima pa se drugo vrlino, ki manjka Unionovim igralcem Podlonjerci se namreč z žogo preveč Igračkajo in se hočejo izkazati z osebnimi akcijami, medtem ko prikazujejo Furlani kolektivno igro in si vedno podajajo žogo. Morda bo kdo oporekal, da nastopa Manzano v višji kategoriji kot pa Union ali Primorec. Toda. zakaj je potem Union v prvi terttni zmagal? Igralci so bili na obeh straneh isti, razlika je bila le v tem, da se je nasprotnik vedno dobre pripravljal, medtem ko se Podlo njerci niso mogli. To pa zaradi tega, ker nimajo igrišča in trenirajo po travnikih ali pa kar na cesti. Vseeno pa st je težko razlagati ne naden poraz, ko je že vse kazalo, da bo pokal pripadal Unionu K porazu je morda doprinesel tudi hud veter, ki je pihal v korist nasprotnika. Toda tudi brez teh ne-•prilik bi Union težko spravil v zagato nasprotnika, saj je težxo prodreti skozi goste mreže obrambe, kjer prevladuje s svojo tehnino in močjo Tolon, kapetan moštva V napadu pa sta se najnevarnejša elementa Manzana, Luchetto II. in Braida prosto sprehajala in delala, kar se jima Je zljubilo. Posebno Braidi ni mogel stati za petami noben Unionov branilec. Pri Unionu pa sta se zaradi požrtvovalnosti izkazala Gombač In Purinani. Prvi je kot vedno držal obrambo, drugi pa je poskušal srečo v napadu. Zgrešena pa je bila pc*. eza, da so postavili Frančeškina v o- brambo. medtem ko b1 se lepše '*■ kazal na sredini igrišča. Prav t*' ko pa nista čok in Nadlišek kril' ca; orna namreč silita preveč Pr°' ti centru napada in puščata pi'aZ' ne zaupane položaje. Sedaj pa še nekaj kronike. Tej1 mo je začel Manzano in že v 1 ’ J* moral Unionov vratar poseči 1)8 strel Braide. Furlani so se tako. podali v napad in največ dela J* imela obramba Podlonjercev, ki s.* je kar dobro izkazala V 17’ je v nevarnosti vratar Desabato, Kozlovič je streljal visoko nad ?r!* ti. Takoj nato se le žoge polasti Covazzi, ki Je podal Lucchettu Tita je hotel streljati, a vedno ni Gombač je rešil položaj. Po f'e učinkoviti akciji Nadllška se je P° dal v napad Purinani, ki pa H mogel skozi obrambo Manzana. Uri onov napadalec je še vedno vztraja1 pa brez sreče, saj so šli vsi “]e govi streli ven V 24’ je lepo pod» pred vrata čok, Porooat pa J1 streljal, Tolon Da je odbil z gl01!1 proč. Nekaj minut pozneje se jj ponesrečil Purinani, ki je /aP.l) stil igrišče, toda ni bilo hudega 11 se je kmalu vrnil V 30’ je šei napad čok, ki je po KU2NI( A GORK A: Ulica 2« Magglo 1/1 Telefon 33 82 UPRAVA: četrtletna 2 250 m polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka t tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 SFCl' ADlT v*S Llubljana Stan trg 3/1 >"l .on 22-207 tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 OKI.LSI (.ena »glasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir -................... goriške pokraine se »ročaio pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri *Societ& PubblicitA ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja Ir tiska Založništvo trfa«kega 'sl* 40 lir beseda - Oglasi a-ž»“K*