▼ ^čji afeveiuki CUM ▼ ŽdmicniK djitrah dnevnik Velja zt vse leto - • Za pol let« • • • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto Bea^gfiggS gTET." ~ TH $6 00 $3 00 $7.00 $7.00 Usf slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenka Daily the United States. Istued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TJSUEPON: CORTLANDT 287« Entered as Second Class Matter, September 2l~ 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3. 1679. TELEPON: CORtLANDT 2870 NO. 209. — ŠTEV. 209. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 7, 1926. — TOREK, 7. SEPTEMBRA 1926. VOLUME &XXTV. — LETNIK XXXIV VOJNO PRAVO NA ŠPANSKEM Na Španskem je bilo proglašeno vojno pravo, ko so se uprli artilerijski polki. — Vlada poroča, da je bila vstaja zatrta. — Preostali del armade je baje lojalen. — Kralj Alfonz podpira diktatorja. Zadeva Severne Afrike. MADRID, Španska, 6. septembra. — Vsled notranjega ppložaja je bilo proglašeno vojno pravo po vsej Španski. Oficijelna izjava, ki je bila izdana na časopisje, pojasnjuje, da je bilo proglašenje vojnega prava potrebno, da se odredi ostre odredbe proti častnikom artilerijske šole. Nadalje se glasi, da je imela nova regulacija glede napredovanja častnikov za posledico odporna dejanja, ki so mejila direktno na nedisciplino. Včeraj je vlada izjavila, da je načelnik artilerijskega /bora ukazal častnikom na dopustu, naj se vrnejo prostovoljno k svojim polkom. Polkovni poveljnik v Segoviji je baje nepostavno pridržal svoj polk v vojašnici, za slučaj, "da bi prišli polki iz Madrida ter ga skušali napasti." Odrejena je bila aretacija vseh tozadevnih častnikov. Ker je bilo opaziti vedno več znakov upora, je vlada naprosila kralja, naj se takoj vrne v Madrid ter proglasi vojno pravo po vsej Španski in vseh kolonijah. Kralj je podpisal dekret s katerim je prekinil plače artilerijskega zbora, prepovedal oficirjem nošnjo uniform ter jim zabranil vstop v vojašnice. Obenem je bilo tudi vojaštvo oproščeno vse pokornosti napram tem častnikom. Zadrege, ki so globoko vkoreninjene, so težko-c ale življenje naroda. Sedaj pa so prisilile okoliščine vlado, da je energično nastopila. Vse častnike, ki se upirajo odredbam, bodo smatrali za vstaše ter jih sumarično sodili. Kralj je zapustil San Sebastian ob poltreh včeraj zjutraj z avtomobilom ter dospel v Madrid krog devetih. General Primo de Rivera ga je obiskal takoj po njegovem prihodu v kraljevski palači. V oficijelnem ugotovilu se je glasilo, da je dobila vlada ponudbe za pomoč od raznih korporacij ter privatnih državljanov, med katerimi je bilo o-bilo častnikov, infanterija in drugi oddelki so odločno za vlado. PARIZ, Francija, 6. septembra. — Možnost novega in nevarnega položaja v severni Afriki vsled zadnjih pretenj generala de Rivere, da bo opustil špansko ozemlje v Maroku, če ne bo dobila Španska izvanrednih privilegijev v Tangerju, ie deležna največje pozornosti francoskih vladnih krogov. Francoski zunanji urad pričakuje definitivnih informacij iz Madrida glede namena ministrske konference, katero je sklical Primo de Rivera. O tej konferenci je izjavil španski zunanji minister Vanguas, da bo bolj dalekosežna v svojih učinkih kot je bilo ustanovi jen je direktorata de Rivere. V slučaju, da bo postala severna Afrika zopet pozor išče zadreg, če bo Španska izvedla svojo pretnjo ter se umaknila z rifske fronte, je še negotovo, kaj bo storila Francija. Kljub temu pa je baje Francija pripravljena na vse eventualnosti in ne bo trpela nobenega zmanjšanja svoje avtoritete ob južni obali Sredozemskega morja. Mati je osvetila smrt svojega sina. Italijanka je ustrelila morilca svojega sina.' Njen sin je umrl, da osveti mater, katero je morilec oblatil. — Pustila je moža, ki se ni Kotel maščevati. Ko se je približal Andrej Fieearelli, vopralu Delaneey in Goerek costf na iztočni strani Xo\v Yor-ka. je pohitela za njim Mrs. Jose-fina Caprnina, mati umorjenega dečka. Prijela pa jo za ovratnik ter potegnila revolver iz žepa. Predno se je mogel obrniti, rnu je prestrelila tilnik. Sledili so štirje nadaljni sterli. Eden teh je zadel žrtev v glavo, a ostali ^o bili brez učinka. Ko je padel Fieearelli, je vrgla ženska revolver proč. Policist John 0'Donnell je prihitel na liee mesta ter jo aretiral. Izprva je zanikala, da ima kaj opravka z zločinom, a vsled izpovedi nekega sedemletnega derka, ki je bil priča streljanja, je priznala svojo krivdo. Dečka, ki je bil priča zločina, so odvedli na policijsko postajo. Rekel je, da je vrgla Mrs. Cagni-na svoj revolver proč ter da ga je pobral neki moški, ki je izginil v vežo. Morilka je povedala zbrani množici, da je ubil Fieearelli njenega 23 let starega sina aprila meseca leta 1920 pred njenim domom na Goerck St. Ko so odvedli Mrs. Cagnino na policijsko stražnico na Clinton St., se je poslovila od ljudske množiee. Xa stražnici je postala histerična ter izjavila več kot enkrat, da je ubila Ficcarellija, da osveti smrt sina. Ko je bilo končano policijsko zaslišanje, se je zatopila v svoje misli ter neprestano ponavljala ime svojega sina, kajti to je bil edini vtis. katerega je napravil nanjo zločin. — Vsakdo v okolici ve. da je ta mož ustrelil mojega sina, — je rekla. — Bil je moj edini sin tei dober fant. , Detektivi ki so pričeli preiskovati slučaj, so dognali, da je dobila revolver iz Italije in da je bila zaposlena pri nekem krojaču. Mrs. Cagnina je izjavila policiji po dolgem izpraševanju, da živi ločeno od svojega moža, ker ni hotel slednji osvetiti sina. Njen Tajna pogodba med Romunsko* in Poljsko. Romunska in Poljska sta sklenili tajno vojaško pogodbo, ki se cbrača proti Nemčiji in Rusiji. Francoski vojni svet je bil aktivno udeležen. Velika železniška nesreča v Colo. Osemnajst ljudi je izgubilo življenje in petdeset jih je bilo ranjenih, ko je padel Colorado vlak v reko. — Scehic Limited, Rio Grande & Western železnice j e skočil s tira v bližini Sa-lide. NEMČIJA POSTALA TRAJNA ČLANICA LIGE NARODOV Svet Lige narodov je formalno glasoval za pripust Nemčije. — Predlog bo pravomocen, potem ko bo glasovala prihodnji teden skupna zbornica Lige. — De Rivera* je zavrnil prošnjo, naj Španska udeleži. se Xewyorski list The New York American je dobil iz Ženeve poro-j čila, da so bile sklenjene tajne ! vojaške pogodbe med Romunsko in Poljsko, ki se obračajo proti Xemčiji in Rusiji. Te pogodbe so bile baje sklenjene dne 14. maja tekočega leta ter nisQ; bile registrirane pri Ligi narodov, kot je sice rpredpisano za vse člane Li-' Vlak je vodil G M- MiHs- lzve* ge. Iz istočasno objavljenega pi- ban st™>jnik. Stroj,-prtijagna ka-j sma generala Petala je razvidno va• dva navadna vozova in en da je Francija direktno sokriva' voz vse to Je l)adl° v Ar" vseh vojnih namenov Romunske in Poljske. Preveč bi bilo nayajati posamezne točke tega dogovora, iz katerega je razvidno, da živita tako Poljska kot Romunska v blaznem strahu pred Nemčijo in Rusijo. Važno glasovanje na Španskem. Na Španskem bo vpri-zorjeno splošno ljud-glasovanje glede režima Primo de Rivere. — Rivera je privolil v to. Narodna skupščina bo soudeležena pri vladi. MADRID, Španska, fi. septembra. — Španski . narod bo imel priliko dati izraza svojemu mnenju glede dela in uspehov vlade ministrskega predsednika de Rivere potom splošnega ljudskega glasovanja. Rivera je privolil, da se vrši v ta namen plebiscit dne 11., 12. in 13. septembra. Finančni minister Don .Tose Oalvo Costelo, kot predsednik Pa-triotične linije, je pričel z inicija-tivo v tej zadevi ter tudi prosil, naj ustanovi vlada narodno skupščino. Ministrski predsednik je pristal tudi v to. Te nove poteze mogoče pome-n.jajo povratek k ustavni vladi in k zopet nemu ustanovi jen ju ustav-sin je bil baje ubit. ko se je pri- nih jamstev, ki so prekinjena od čel prepirati s Ficcarellijem, ki se leta 1923 naprej, ko je Priiuo dr( je izrazil nedostojno d njegovi Rivera uveljavil svoj vojaški di-materi. | rektorat. Vršile se bodo tudi par- Iz policijskih rekordov na te- lamentarne volitve za narodno melju prstnih odtiskov je razvid-1 skupščino, ki bo stopila na mesto no, da je bil Fieearelli aretiran le-, Oortesov ta 1913 ter obsojen na dve leti ječe v Atlanta jetnišnici radi ponarejanja. Pozneje je bil še enkrat aretiran radi manjšega zločina, vendar pa ga niso nikdar aretirali '•adi umora mladega Cognina. Premogar. šrajk ne bo zlepa končan. Lastniki premogovnikov so odklonili pogajanja z delavci. — Povabilo vlade na konferenco je bilo zavrnjeno. LOXDOX, Angliji, G. septembra. — Lastniki premogovnikov bo odklonili povabilo vlade, haj se udeleže konference za uravnavo kov in delavcev, s sodelovanjem zastopnikov vlade. Odklonil ni odgovor podjetnikov je bil vsebovan v izjavi zveze lastnikov premogovnikov na državni rudarski department. Za trenjitek je utemeljen ta odgovor s tem, da se zavzema za dogovor, ki bi se tikal cele dežele, dočim ustrajajo lastniki premogovnikov pri tem, da se sklene regijonalne ali okrajne dogovore, ki bi oslabili organizacije premogarjev ter izigrali en okraj proti drugemu. Podjetniki so stavili v svojem odgovoru predlog, naj 3e vrši konferenca med lastniki premogovni prem. stavke. Konferenea naj bi se vrtala med zastopniki podjetni- kov ter premogovnim komitejem vlade, brez navzočnosti delavskih zastopnikov. Na tajni konferenci so delodajalci pripravljeni razpravljati o načinih, kako bi bilo mogoče končati stavko premogarjev. Z drugimi besedami rečeno, ustrajajo trdo na svojem stališču, a so pripravljeni pogajati se z vlado, ki 'stoji, če ne očito, a vsaj tajno, na njih strani. Z združenimi močmi skušajo zdrobiti odpor delavcev. Uradniki premogarske federacije in voditelji stavkarjev so dali več kot enkrat izraza svoji pripravljenosti, da sklenejo dogovor z podtjeniki, a ustrajajo pri za-tevi, da se ohrani sedemurni delovni čas in da se sklene dogovor, ki naj bo. veljaven za celo deželo. ki so bili razpušeeni pred tremi leti s kraljevskim dekretom. Ministarski^predsednik je izjavil v tozadevni proklamaciji, da je dal kralj svoje dovoljenje za splošno ljudsko glasovanje. V proklamaciji omenja razne probleme. ki so bili že rešeni, vključno one, tikajoče se Maroka ter za-1 ključu je : — Izročili smo se Gospodu, ki bo naklonil Španski le dobro. Člani Patriotične unije, politične organizacije, katero je ustvaril general de Rivera, stopi na mesto političnih zastopstev, ki so obstajala pred pričetkom vojaškega direktorata. bodo vodili splošno ljudsko glasovanje; Pravico glasovanja bodo imeli španski državljani, stari več kot osemnajst let. ŽENEVA, Švica, 6. septembra. — Svet Lige narodov je dal v soboto zjutraj Nemčiji trajni sedež v Ligi. Ta odločitev bo pravomočna, ko bo DEXVER, Colorado, 6. sept.zbornica prihodnji teden glasovala glede vstopa Osemnajst ljudi je ubilo ubitih in Nemčije. petdeset poškodovanih, med nji-1 o . • vi . i i v . mi 2f> resno, ko je skočil s tira' v,Vet Se Je peCal P°PreJ z dolgočasnimi poročili o Scenic Limited, glavni vlak Den- grških beguncih in s finančno rekonstrukcijo Mad-ver & Rio Grande Western potni žarske. Svičarski orožniki so v svojem dolgočasju žke proge* pozabili prepovedati gledalcem kajenje in sicer v glavnem vsled tega ker je Chamberlain sam neprestano kadil cigarete. Položaj pa se je hitro izpremenil, ko je dal predsednik sveta, dr. Beneš, besedo japonskemu zastopniku, baronu Išii. Par minut je cital Išii z enakomernim glasom poročilo kompozicijskega komiteja. Takoj nato je prečital resolucijo, s katero se pripušča Nemčijo v članstvo ter poveča število netrajnih sedežev na devet. — Nikdo noče ničesar pripomniti? — je vprašal dr. Beneš ter se ozrl naokrog. — Resolucija je sprejeta. Poslušalci so pričeli odhajati, a nekateri so še o-stali, da slišijo Šved. zastopnika Undena zavzeti se za izgubljeno stvar, — da ostane število netrajnih sedežev tako kot je bilo, namreč šest. Še nadaljni poslušalci so odšli, ko je predlagal Beneš, naj se sprejme resolucijo, katero je predložil baron Cecil, da se zadosti zahtevi Španske glede trajnega sedeža. Dvomljivo je, če bo tukaj še sploh kak zastopnik Španske, da sprejme dokument, kajti senjor Vlak je zapustil Salt Lake City de Palacios je odpotoval v Bruselj, senjor Quiones Ob pol petih popoldne, na poti de Leon pa ni še dospel semkaj. ŽENEVA, Švica, 6. septembra. — Španska mora vztrajati pri svojem stališču "dostojanstvene vzdržnosti" glede vseh aktivnosti Lige narodov. To \meriki ter je znana kot Koval ;zjavo je podal general Primo de Rivera, Španski ministrski predsednik, v odgovor na skupno poslanico Brianda in Chamberlaina glede udeležbe Španske pri sedanjih zborovanjih Lige. V svoji brzojavki izjavlja španski ministrski predsednik, da bi bila njegova želja, da bi bila Španske še nadalje navzoča pri zborovanjih, "če bi ne bila moja dolžnost čuvati ugled starodavne, slavne in ljubljene Španske." kansas reko. Reševalnega dela so se udeležili zbori delavcev in zdravniki, ki so prišli iz Leadvilla. Buene Viste, Salide in drugih mest. ^ Ran jeni so ležali ob bregu reke. ko je dospela zdravniška pomor-.» Številni so imeli-zdrobi jene noge. BUEXA VIST, Colo., G. sep. — Xa ovinku nad Arkansas reko. je skočil s tira vlak Rio Grande & Western železnice. Stroj je pognala sila skoro preko reke. Stroj je povlekel za seboj šest vozov. Na dotični točki je reka približno 75 čevljev široka. Pomožni vlaki so odšli od tukaj z bolniškimi strežnicami ter zdravniki. Pomanjkljiva poročila izjavljajo. tla je bilo reševalno delo ovi-j rano vsled tega, ker so bili nekateri vozovi preobrujeni v reki. Sedem trupel so spravili na dan ter prevedli v Leadville. Trideset ali štirideset ranjenih oseb so prevedli v bolnice v Salidi. proti Denerju ter imel na sebi 217 potnikov. Pot. katero prevozi ta vlak, smatrajo za eno najbolj slikovitih George. Skrivnostna morilna zadeva. XASITVTLLE, Tenn., G. sep. — Dr. Paul Moore, lastnik Sesquim Prairie bolnice v Sesquim, AVash., ki je bil aretiran včeraj na temelju obdolžitve, da je zastrupil julija meseca svojo ženo, bo izročen čimpreje mogoče oblastim v Wash ing tonu. Dr. Moore je rekel, da je bila dvignjena obdolžitev proti njemu iz zavisti in očividnega namena, da ga finančno uničijo. Sedaj je prost pod jamščino $10,000. Rusi poslali nadaljno podporo. MOSKVA, Rusija, G. septembra. — Xa ukrep angleške vlade, da ne pripusti ruskih delegatov k angleškemu strokovnemu kongresu v Angliji, je odgovoril svet sovjetskih strokovnih organizacij s tem, da je poslal tri milijone rubljev angleškim stavkujočim premogarjem. Skupni prispevki ruskih delavskih organizacij znašajo nekako osem milijonov rubljev. ROJAKI. NAROČAJTE RT. v a "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS f DRŽAVAH. *, \ Se znam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da _ poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska,- bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpofttevali avojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .... 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... .. $ 4.30 Din. .... 1,000 .... % 18.60 Lir ... ... 200 ____ .. $ 8.40 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... . . $12.30 Din. .... 5.000 .... $ 92.00 Lir :.. ... 500 .... .. $20.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $39.00 Za pofiiljatve, ki presegajo Deset tisoč Dinarjev ali pa DvatlsoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem plana Izvršujemo t najkrajšem računamo za stroSke $L—. Posebni podatki. Pristojbina za ispla-«Ia ameriških dolar. Jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manji znesek 75 wn-tov; od |23. naprej do $300. po 8 cente od vsakega dolarja. Za večjo svoto po p6- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: CORTLANDT 4687 New York. N. Y. ., lit —"iV. V _ ......_ a. - . i mu.............i.........mi......■umni GLAS NARODA (SLOVENE &AILY) Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Bikaer, president____________Louie Benedifc, treasurer. PImm of bn&noH of the corporation and addressee of above officers: 82 CortUnfo St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " G L A 8 NARODA" " Voice of the People" J trued Every Day Except Sunday g and Holiday t. Za telo leto velja list ga Ameriko in Kanado__________________$6.00 f!a pol leta ....,..♦........................%3.00 Za četrt leta ~...................„..$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta________________________ 13.50 Za inozemstvo da celo leto ».$7.00 Za pol leta__________________$3.50 Subscription Yfarly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. MHr akdo imeti bicikelj ? Ce pa sedaj hočete imeti resnično zabavo, se vozite v avt-1 zločin tudi priznala. pO Bajka. -Mlad fant in še mlajša punca sta se vzela in sta se začela koj poroki prepirati. Denarja sta imela dosti, in <.n je po vsej sili hotel kupiti avtomobil. ona pa motorcvkle, češ, ua je 7. mot orev kloni dosti več zabave kot z avtomobilom. Noben ni bo- >••11 ni on niti ona. est alio sta se prepirala, da so se že-sosedje začeli pritoževati. Dan za dnem, teden za tednom. T , ■ nu'sec za mesecem — ona motor lzrovili so jo sodnemu dvoru v ,.vj.j T Za«rrehu. Moža je umorila kako lzpiv- Ija — zato. ker sta živela v več-j . . i nem prepiru m jo je skoraj J dnevno pretepal. Tegn — pravi ni j mo — boste vprašali. I no, bartender je bil. GOVERNER SMITH Governer newyorške države, Al Smith, je zbolel. Governer Smith je jako sposoben in pošten politik. Governer Smith je eden izmed tistih maloštevilnih politikov, ki zbole edinole takrat ko so res bolni. HARRY THAW Znani milijonar Harry Thaw, ki je pred dvajsetimi leti ustrelil ljubimca svoje žene — nekega znanega arhitekta — je izdal knjigo, o kateri opisuje svoje življenje in svoje spomine. Mi knjige nismo čitali in je najbrž ne bomo. Kaj koristnega in priporočljivega Hatry Thaw itak ne more poVedati. , Xajfcrž je opisal, kako je bil dvakrat spoznan blaznim in dvakrat pametnim, koliko mesecev je preživel v je& in koliko je moral plačati advokatom, da so odvedli na napačno sled gospo Pravico ter je toliko zrahljali obvezo na očeh, da je lahko videla kam stopa. Sedaj se oglaša njegova ločena žena — bivša igralka Evelina Nesbit, da bo tudi ona izdala knjigo o svojem zakonskem življenju, češ, da ni I'haw v svoji knjigi vsega povedal. , \M Thawova knjiga stane dva dolarja. J Koj prvi dan je bilo prodanih na tisoče izvodov. Kupujejo jo šestnajstletne flaparice, pridigar Billy Sunday jo je najbrž kupil, kupujejo jo metodist >vski pastorji, in kupujejo jo vsi ostali patentirani zastopniki in čuvaji ameriške morale. Pametni ljudje je nočejo niti kupiti, niti čitati. Zato bo pa tudi v najkrajšem času razprodana. D opisi Chicago, 111. Ker nimam več glasila K. S. K. J., mi «ra je neka članica prinesla pokazat, da sem čitala, kako se je konvencija K. S. K .1. iztekla. Še Sele. ko on preišče hodnik, bo dovoljen javnosti dostop v njegove prostore. Veliki župan splitske oblasti ima stroja nalog, da čuva hodnik in ne pusti vanj nikogar razen dr. Abramiea. Marička, je postala tako silno I ju-J bosumna na svojega moža Jožefa j Včeraj je bil delavski praznik. Amerikanci so ;.?a praznovoli, ml. Ta je tupatam podvoril svoji' nekateri tako nekateri ilnpraee. mačehi, r,3-letni Frančiški. ženi{ Beseda praznik ima z:i aiueri-st ar e j šega. ki je že v sedemdese-'' sk,„r„ fi0|aYea naravno--t pora-en tih letih. Te dni so se seili na Sv.|pom(.n jWilMM ail„.riški premo-Petra nasipu blizu Zmajskega mo- bojV ki|l t(1,1/Mi|.|lV- ,tu ter so se začeli prepirati. Mlaj- ker jih spravljaj0 v ,t,i(>:no po. Grozna nesreča vsled eksplozije ša ^Tarija, vsa razjarjena, je pri- ,I1;|„jk;mj,. gTanate. jela za palieo ter začela ž njo V sarajevski okoliei je der^eTlet-1 dribati po svojem možu Jožefu j Xa španskem j- r. volneiia. na MuTnira Koj i? našla na polju j m!., po svoji nasprotniei in nip-, Kralja bodo najbrž odstavili topovsko prranato in jo prinesla I nem možu. V^i so dobili po ulavi na domače dvorišče. Ko.jo je ore vprašal, kaj ima, je deklica pre- Poročila sta se ^liss Jenie Bučar in Frank Krek. Nevesta je hči predsednika S. X. Doma Mr. John Bučarja, vsled česar se je isti dan vzelo V najem dvorane S. X. J)o- plašena spustila granato na tla. Clranata je eksplodirala ter grozno razmesarila njo. njenega očeta in brata. Vsi so bili na mestu mrtvi. vedala. kako visoke nagrade so dobili uradniki. Xo, sem rekla, z mojim denarjem ne bodo več razpolagali. Dokler je pa moj denar notri založen, kar sem vplačala v Jednoto. imam pa vedno pravico, kakšno reči. Čitala sem v glas. K. S. K. J., da je gl. predsednik" dobil 15 stotakov, nekateri šeststo. petsto, dvesto. Lepa reč, pri takr visokih mastnih plačah uradnikov še take nagrade! Kje je vendar članstvo, ako dopusti tako razpo lagati s tako težko prisluženim denarjem, ki ga mora delavec plačevati pri tako visokih mesečnih a^esmentih. Xo. le plačujte, če ne boste redno plačevali, boste pa še zraven kazen plačali. Brez dvoma bi me zopet Mr. CJr-dina obsodil bogokletstva, ko bi rekla, da bi bilo bolje tistih 15 stotakov. ki jih je on dobil na konvenciji iz jednotine blagajne dati nesrečnim revežem v domovino. katerim je povodenj vse vzela, ali v kake druge namene, ker nikjer revščine ne manjka. Lepa človekoljubnost! Vse prošnje, ki so prišle na konvencijo. so bile odbite, mastno plačani uradniki so pa take svo-te dobili za božično darilo. Članstvo se zelo jezi. Že vee sem jih slišala, ko so se izrazili, da bodo vse skupaj pustili. Marsikomu se da še peska v oči nasuti, samo meni se ga ne more več! Agnes Benčan. Lorain, Ohio. V tovarni železa kakor tudi splošno se dobro dela v naši naselbini. Namenjenih je bilo dosti fantov in deklet v zakonski jarem, vendar največja svatba je bila v soboto 4. septembra v S. N. Domu. predno sem jra preeitala, mi je po- [ llla hi seveda tudi kuhinjo, da so kuharice postregle svatom z o-krepčili. To je bila prva slovenska svatba v S. X. D. Oskrbnik S. X. I>. Mr. John Kotnik se je preselil v svoj novi dom. Mr. Louis Konjar je odprl gro-eerijsko trgovino v A. Semetovih prostorih. Tiuli naš poznani godec Anzelc je gospodar v svoji hiši. Kaj se pa v dvorani S. X. Do-riia tako sučejo, spravljajo in pokajo? Ali ho kaj novega? I seve-la. sejem ho 10.. 11. in 12. septembra, pa ne veš kako lep voz imajo z rdečimi kolesi. — Ti:;ti bo moj. moj bo. — pra-'••i Andy. — saj mi ga je a ta za rojstni dan objubil. Jaz sem mi--lila, kaj tako žalostno poje sosedov petelin, pa so ga gotovo obljubili za semenj, kjer bo gospodarja premenjal. Tudi janc, ki bo moral dati življenje za lačne želodce na semnju v nedeljo, prav žalostno bekeče. Vse se pripravlja. zakaj blaga bo raznega da si ne morete predstavljati. Fpanio. da pridete Vi in Vaši prijatelji, da kaj koristnega in potrebnega izberete in kupite. Oe ste srečni, pa za malo svoto dobite lepa darila. Kolesa s številkami so dobro namazali, da ne bodo evi-lila, ampak se vrtela vsakemu v srečo. Toraj ne zamudite tako lepe priložnosti. Do svidenja v S. X. Domu! Poročevalec. Španski kralj je pameten <-lo-j lahke poškodbe. Policijski stra/-j ^ ^^ ^ je ^ vhuU\ nik je vso družbo odvedel nja vršil t„di postranski poklic stražnico, kjer so jih l.-itim.rali.| po fram.nskl!l letoviščih j. plesal, nakar so jih izpustili. Xa rešilni postaji so obvezali ranjence. Kdo ve. če se bo mogel s pb- oml preživljati, ko mu bo Španska re-J 1:1 a good bye! .v. Krasnik, ruska i koba Zgonca. Zgone je bil okolij Nevrjetni doživljaji mlade Ru sinje. 15-letna Mara begunka, je doživela pred krat-let star, jako izvežban v svoji k i ni naravnost nevrjetne doživlja- stroki in splošno priljubljen pri je. Po prihodu iz Romunije, kjer je živela v bedi in pomanjkanju. Obesil se je. Te dni so našli na Betnavski ee-j sti pri posestniku Špcsu v sobi o-l Truplo Kud.Jfa V.Unna se bešenega pekovskega mojstra Ja-jbliža svojemu zadnjemu počivališču. Danes zjutraj bo d«»spelo v Hollywood. Cal. ... , • i -i i i ^ „„ S tem ie zaključena zadnja Va-svojih odienialeih. Lansko leto ga ... . - , i lentinova drama, vaj kolikor -e )e zapustila njegova zena m od- . -pv -at- • ' njega samega tire. ie stopila v selu Glogovcu v Sr- sla s sinom na Dunaj. Moz se je /.e J • • 1 i i \ .i l :>-/,.j4lu". i'ti biji v službo k nekemu branjevcu., pred nekaj meseci skušal usnirti-Lepega dne ji je pričela nagovar-jti in hotel skočiti v samamoril-jati neka ciganka, naj gre ž njo v' nem namenu v Dravo, pa so ga Skoplje, češ. da ji preskrbi tam-1 pasa nt i rešili. Xa mizi v sobi je kaj izvrstno službo. Mara je bila pustit listek, na katerem so bila s tem takoj zadovoljna, nakar jo zapisana imena njegovih dolžni-je ciganka skupno s Turčinom kov. Poleg tega je zapustil še Mara je živela od teda j v ci- j 2000 Din. gotovine in zlato uro. cransko taborišče Mrenjane pri j Pravi vzrok njegovega samo-Kumanovem in jo prodala mlade- mora ni znan, domneva pa se, da mu ciganskemu poglavarju Kaj-j se je umrtil radi' družinskih raz-t ami za 2000 Din. Mlada Rusinja ! mer. je bila še istega večera poturčena.j ne. kar se ji je končno tudi po- ] iranskem naselju obupno življenje, in vedno iskala priliko, da pobegnit. kar se ji je končno tudi posrečilo. Oblasti so njenega moža zaprli, iščejo pa sedaj Turčina k a ž« dnj« ROJAKI. NAROČAJTE SE ft A "GLAS NARODA". NAJVE&T SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. POZOR ROJAKI! j Podpisani prodam: pre.Šo. mlin za I grozdje in štiri sode. Kdor žili 1 kupiti, naj pride na moj dom. Fr. Hotko, 525 W. 133. St., New York City. Muharema in ciganko, ki sta jo zapeljala in potem prodala. Železniška proga Split-Beograd. Pričakuje se. da se ho skoraj gotovo našlo kompromisno stališče mer ponudniki jug. izseljencev iz južne Amerike in prometnim ministrstvom v zadevi projek-1 ta Jadranske železnice Beojrrnd-Split. Proga bo šla preko Sara-! jeva, samo njena trasa se ho mo- j rala prilagoditi trasi strokovnia-' IZRAZIT GODBEXI IX DRAMATIC SI USPEH The Vagabond King Zhor sto izvezbanih glasov. Sedaj ijrrajo vsak zveeer ob 8:.'50. Ob sol h »tali in sredah oli 11:30 popld. CASINO THEATRE Broadway in 39th St. 500 dobrih sedežev po $1. SAN CAB L "O GRAND OPERA rFNTIIR Y THEATRE, 62nd St. 3 TEDNE van m H 1 ln Central Park West. 1 Pod sredstvom FORTUNE GAJLLO začenši 13. SEPT. Pondeljek. (Dir. Lee & J. J. Shubert.) Re pet o&r za Leden od ponedeljka 13. septembra. Pon. CARMEN: torek AT DA: sreda zv. (ne iw»p.) RIGflLETTO: oto zvečer TROVATORE. San Carlo Opera Balet Marija Jureva in Vechslav Swoboda, vodilna plesalca. Vstopoice sedaj na prodaj pri blagajni Tel. Col. 8800. Cene 50c do $3 in davek. Xa Kroadwayn Valentinovo sliko. Pred t/ledali-šcem se bori silna ljudska množica za vstop. Vodstvo }/ledališča| kuje tisoeake. Toda to je samo zaeasno. Amerika hitro pozablja. Naihi trejše j^a ]»ozablja kineinatosrraf-ske igralce Milijonar Morgan danes stai sest deset let. Vsi mu žele še doliro življenje Posebno pa Francija, katero j* zadnji čas že trikrat iz blata pol t ejjnil. Meseca junija je ponavadi naj •vee porok. Tudi letos jih je bilo. Ločitvi zakonov so pa sorazmerno razde]] ljene na vse mesece v letn. M. Baldwin je dosegel prejšnji! teden svoje šest deseto leto. Pa kljub temu še vedno upi da bo doživel konec preniogarskeJ «ra štrajka. * V Xew Yorku je neka Italijail ka ustrelila morilca svojega sin« Morilko so aretirali ter obdo žili umora. Za umor je pa določena v drž*fj vi Xew York smrtna kazen. To bo pretresljiv slučaj. Ali tJ morala umreti mati za to, ker jj maščevala smrt. katero bi morali po postavi država maščevati? •, - . Kulturna svoboda v Italiji, IZ KAIRE V JERUZALEM Ni še preteklo U* »liti. otlkar je' tržaški prefekt razpustil Zvezo slovanskih učiteljskih društev v Italiji iu k tem tudi vsa slovanska učiteljska društva za posamejne okraje, in sieer na podlagi novega sindikalnega zakona, češ. da zastopa društvo stanovske interese svojih članov in da po novem zakonu tako društvo ne sine obstati. ako ni v to posebej pooblaščeno. eije' teh dobro mislečih elemen- Starejši^ jeruzalemski romarji tov. vedo pripovedovati, kako težavno Pri Sv. Ivanu pri Trstu se je ^ *vojčas izkrcavanje v Jafi. pred kratkim ustanovilo mladin-jZaradi podmorskih čeri so morale sko društvo, ki ima svoj sedež v bidje pristati zunaj na odprtem hiši "Narodnega doma". Te dni se morju in potnike .so v čolnih vo-je imel vršiti redni tedenski sesta-(zili mimo morskih kleči in .skal na nek in v društveni sobi je bilo te- -sl»ho. Ob viharnem morju gotovo Ko je bila razpuščena Zveza slo-| vanskih učiteljskih društev, daj zbranih kakih deset članov, ki so čakali na predavatelja. Mesto predavatelja pa je pridrvela v sobo roženih fašistov. Po Popoln di Tri neprijetna, celo nevarna vožnja. Dandanes .se pride v Jeruzalem prav udobno. Zvečer .sedeš v Ka- I čajno, fašisii izzvani in so le v re-! prekop 1. 1915. v zaledju železnico, ki je peljala iz Jafe v ller-Sliebo (Bersabu) in dalje v si-najsko puščavo. Pa tudi Angleži še. pa je bila stvar nekoliko dru-Uo -si zgradili svojo železnico, ko ak«*ijo vdrli v društvene prostore. Po pričali, ki so sedele v gostilniških prostorih v pritličju hi- gačna. V gostilno sta najprej vstopila dva mladeniča, ki sta proučila položaja Ko se jima je zdel čas ugoden, sta dala znamenje drugim. ki so že stali kroj* hiše. in začel se je napad na društvo. I"da-rili so nekatere po jrlavi in pobrali knjige in zapisnike. Ko so pozvani od članov mladinskega društva prišli na lice mesta karabin- >o prodirali za bežečo nemško-turško vojsko od kanala proti Jeruzalemu in dalje-na sever. Speljali .so jo od postaje Kant ara ob že obstoječi progi Kairo-Port Said po večini trdo ob morju, v območju .svojih bojnih ladij. Po vojni so jo izpolnili, jo usposobili tudi za brzovlake ter jo podaljšali na sever do Ilaife. Staro nem- jerji, so fašisti že odšli. Knjige so j ško-turško železnico v notranjosti nesli v sprevodu do Via XXX Set- Judeje pa so demontirali, le nu-tembre ter pri tem na ves glas kri—sipi .se še vidijo. čali: Evviva Edinost, evviva No-viee. evviva Jutro! Kdor hoče slovenske šole, naj gre v Ljubljano! — Hoteli so še pred sedež drugih <1 ril štev v mest ii samem, toda karabinjerji so jim to preprečili. Promet na progi Kairo-Jeruza-lcrn je predvsem namenjen turistom. Vlak odhaja z Kaire ob 18. uri in vozi seboj jedilni in spalni /voz. Ob 23.25 .si v Kant ari-West ob kanalu. U.služni nasači si na- Ustavili so se končno pred Verdi-j ložijo tvojo prtljago in te odve- jevem s]>amenikom. ki je le nekaj korakov ovori -am : care ne bo mogel iztrgati Franci- — Navdušenje za novo državo je z isedanje p.olitike mednarml- je i»ojenjabt in reakcija skuša iz-negi sporazumevanja v locarn- rabiti ta položaj. Naša n aloga j»a | skem duhu. toda za pospešitev te je. da vzdržimo nemško skfijmost. i politike njegovo ime v vladi ne izdelamo in udejstvimo so^-ijalno bo služilo, preje ji bo v oviro. In- republiko, ici bo imela svobodne 'ali bo Nemčija mogla pr«uesti tu- ljmii. n<* gospodarske sr.žnje. dr-> <1 i morebitne najslabše posf 'dii-i- žavljatie. ne slepe potiložnik;*. Se-j te okolnosti.' Ali bi nemški repu-! dan je politične stranke naj se nas . blikanei znali zadržali oblast, tu- ne strašijo. Nič se jih ne bomo do-; di tedaj, ko bi levičarski blok i tuknili. Hočemo samo pokazati imel proti njim silno agitaeijsko; sedanje {»rol^leme, . no«« oormu Pearl se -a je lotil od životoslov \ T 1>IoloKka ^injenica je ta, pozornost vse nemške politiko na sto dinarjev smo dali zanjo ^ * da povečana gostota prebivalstva! tega zavisijo vojne v bodočnosti.. . • „ , ... „ prirastka, laka omejitev se eliti 7 v , .I« da ga proueavajo z vseh vidikov. _ _____ i^.. Opica kot agitacijsko sredstvo. \ svrho agitacij«' so se posluževale jug. stranke vseh mogočih sredstev. Plakatov, fotografij, karikatur. govorov, da, celo opic. Bohičevci so vodili po ulicah o-pico. Okrog pasu je imela nanizane železne palčiee s sliko opice, ki se skuša povzpeti na fotelj, pod sliko pa je bilo napisano: — (ijia, Gjoko. ]>ogum ! Za opico je drvela velika množica otrok, ki t»f> kričali: — Opa, (.i joko, pogum! Kričali so tako, da bi človek skoraj oglušil. Krava! je bil tak, da je morala intervenirati policija in razpršiti frkoliue okrog <»pice, smatrajoč to propagando kot neprijavljeno demonstracijo na ulicah. Hoteli so celo opico aretirati in jo od'/>ti v zapor, toda volil-ci so se temu uprli, rekoč: — Opice vam ne damo, vzeli smo jo od ciganov za en dan v najem. Dve ne strani. Po njegovem je prirastek v naravi vsekakor omejen. zmanjšuje rojstva: to dejstvo je očividno pri muhah, kurah, dasi Opazujoč razne živali, je ugoto- • i , ■ .... ^ i imajo dovolj ziveza. — Pravega vil. da krivulja pnrascaja spočet- _„.., ,, - - . , , . , ! I vzroka pa doslej se 111 bilo mogo- ka naglo vstaja, nato vedno po-l- . . ... . 1 , ee dognati. Avtor ni mogel za- »•asneje, dokler ne nastopi zastoj. - , , , - , . v . T 1 .. 1 kljuciti vec kakor nekaj zelo vse- Kaj ga povzroča? Imamo li pred L.,, - •, - , , . , . . , _ ./ . splošnih načel, naprimer to. da is- seboj organsko avtoregulaeijo in L ,, t . . . , , . . i v t » 11 matematični zakon obvladuje zgled uporabe Le Chateherovega i „ + +r . .... , , : ^ rast rastlin in živali, živalskih m teorema ? S človekom je isto. A' deželi, kjer ostanejo gospodarski, podnebni, obrtniški, zemljedelski in drugi pogoji nespremenjeni, se stanovništvo veča v enaki krivulji, do nekega viška. Glej o tem krivo črto za Nemčijo med leti 1860 in 1914: po 1870 se pričenja povsem nova krivulja. Švedska ali Združene države, kjer ni bilo znatnih spremepib, kažejo značilno črto. Slieno Francija, ki je po človeških družb, ali da je v gostejšem prebivalstvu rodovitnost pomanjša na. V Idriji se spominjajo s hvaležnostjo pred kratkim v Ljubljani umrlega ar-liitketa Viljema Treota, ki j« pri zgradbi realčnega poslopja p ma-gal na ta način, da je izvršil * se načrte za izredno nizko ceno. P->-Pearlu "morda najbolj civilizira- nosnp poslopji? še stoji. A' njem se- na država na s vein". Kaj pa je novi einitelj? Znan- daj miličniki nezzor\ prepevajo "Oiovi- POJJZORCU MISSOURSKE MULE Xekatera newyorska zabavališča imajo novo senzacijo, namreč avtomobil. ki kika, brca iu se vzpenja kot prava missourska mula. Posebno otroci se jako radi prevažajo v njem. . / MORSKI SVETILNIKI Žc Homer omenja svetilni o. jrenj in eno sedmih elit o v sveta Htarega sveta je bil svetilnik na otoku Pharos .pri Aleksandri j i. Od rimskih svetilnikov je ontal še Herkulev stolp v La Coruna v Španiji. Obmorske države dajo letno milijone in milijone za vzdrževanje .svetilnikov. Kanal La ManHie m ml Anglijo inPraneijo ima nad 250 svetilnikov, ob .severnem morju jih ima Nemčija približno ravnotoliko. V splošnem morajo biti v.si vhodi v pristanišča razsvetljeni. Potem istotako morske ožine, izlivi rek, pečine in peščeni nasipi. Seveda nLso to vedno impozfttft ni stolpi kakor so n. pr. Coruun oh izlivu Gironde, Eddy.stone pred angleškim pristaniščem Plymouth. Bellrock na vzhodni obali Šk(*tske, Helgoland v severnem morju, Rotersand ob izlivu Wesere, llanstholm pri Skagerraku. Duenkirehen, Calais, UrLs_Nez in še mnogo drugih. Vsi ti .so prava čudesa stavbene u-metuostt. Postavljanje svetilnikov je mnogokrat združeno s .silnimi težkočami, posebno konstrukcija temelja. Dostikrat ni na dotičnem mestu .solidne podlage, postaviti ga morajo na pesek in prigodi se, da morski valovi v eni viharni uoči razrušijo, kar je stalo leta trudapolncgu dela. Eddy.stone je bil dvakrat jKirušcn, po valovih in streli L. 1H81 je morje odneslo svetilnik Rotersand, ko še ni bil popolnoma dogotovljen. Kot čuvaji svetilnikov pridejo v poštev .samo zanesljivi in neustrašeni možje. Dogodi se, da se svetilnik oh hudem viharju potrese. Čuvaj je odrezan od suhe zemlje in oh svetilniku je mogoče pristati le, kadar je morje mirno. Velika je njih odgovornost iu majhna zanikerno.it je ladjam POUČNE KNJIG MOLITVENIKl CZ. MILČINSKIJEVI SPISI: Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih . ............ .60 Na Preriji ..............................30 Nihilist .... 40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.60 NARODNA BIBLIOTEKA: KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 C&rtlandt Street, New York, N. Y. s : I G R E : : RAZNE POVESTI EN ROMANI Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotjn .............. .35 Za kruhom .....................35 Črtice is življenja na kmetih ...... .35 Babica .......................... 1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emannel, lovcev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................35 Napoleon 1......................75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo ves............70 Prigodbe Čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pariški zlatar .....................35 Pingvinski otok tr. ▼..............90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j ačev na Kranjskem......BO Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................80 Povest o sedmih obešenih...........70 .stotinami potnikov lahko usodna Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Nikdar ne sme biti brez luči, noč in dan mora čuvaj imeti odprte oči. Silno težka .služba je to. Najvažnejši del svetilnika je .seveda svetilka z lečami, zrcali in kar še .spada .sem. Ne ve se natančno, s čim so v starih časih svetili. Pozneje so prižigali premog, ki je bil nailožen v železnih košarah, toda ta ulč ni bila daleč vidna. Dandanes uporabljajo električno luč, |H>tem olje, pet role i in para-tiu. Toda ti viri luči bi ne zadostovali, ako bi ne bilo priprav za ojačenje svetlobe. To se vrši potom vzbočenih zrcal in leč. Posebnega pomena je iznajdba francoskega fizika Presnela, 'jiamree žarkomet, sestavljen ne iz ene leče, katera je predraga in težka, pač pa iz majhnih delov brušenega stekla. Druga važna naprava v svetilniku je ona, ki luč suče in vrti, taka da jo mornar tako razločiti od družili stoječih luči ali zvezd. Mornar nav&dno že preje ugleda v oblakih odsev luči svetilnika, kot pa luč samo in se že pravočasno po tem ravna. Ako se nahaja luč svetilnika recimo 15 metrov nad morsko gladino, opaze-valčevo oko pa 4 in pol metra, potem bo v ugodiiih okoliščinah u-gledal luč svetilnika na 23 km daljave. Spor med Čehoslovaško in Italijo poravnan. Kakor znano je prišlo zaradi govora plzenjskega župana in nekaterih socijalističnih politikov do konflikta med Cehoslovaško in Mussolini jem in ni dosti manjkalo da bi prišlo do pretrganja diplo-matčnih stikov. Ta konflikt je bi! daj na sestanku med dr. Benešem in senatnim predsednikom Titto-nijem likviliran. ALI VESTE — da je biLa v Ljnbljani ustanovlje na Vodnikova družba, ki bo izdala vsako leto štiri knjige, dva romana in dve knjigi vzgojne vsebine! Ali veste, da 20 Helmars stane nekoliko več kot dvajset navadnih cigaret in da imate z vsako Helmar nekajkrati toliko užitka? HOJAK2, NAROČAJTE SB NA NA*©DA", NAJVEČJI v ta* Po strani klobnk, trdo vez.......... .90 Požigalec ....................... Praprečanove zgodbe .............. 25 j Patria, povesti iz irske junaške dob« .30 i Predtržani, Pre sera in drugi svetniki v gramofonu.............. .25 Ptice selivke, trda ves..............75 | Pikova dama (Puškin) ...........30 J Pred nevihto .................... .35 j Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40' Rabi ji, trda ves...................75 ; Robinzon .........................60 | Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini .................60 ; Slovenski saljivec ................ .40^ Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................36 Skozi širno Indijo.................60 Sanjska knjiga Arabska .......„„ 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, hnmoreske, trda ves ...90 Strahote vojne....................60 Sveta noč, sanimive pripovedke ... .30 Strup is Judeje...................vjs Spomin znanega potovalca....... 1.50 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev..... .30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 8in medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga .................. .55 Sv. Genovefa.................... .60 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez........ ..........90 Machbet, broširana ..... ............70 Othclo .............................70 Sen kresne noči'.....................70 SPISI KRIŠTOFA ft MID A: 1. sv. Poznava Bogs...........80 7. zv. Jagnje .................30 .8. sv. Pirhi...................30 13. sv. Sviti vider............ .30 14. sv. Fovodenj.............. 30 17. sv. Brata ................ .30 SPLOfcNA KNJIŽNICA; Št. 7. Andersenove pripovedke. Z« slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broi..................35 St. 8. Akt št. 113 ..............70 Št. 9. Univ. prof. dr. France Ws-ber: Problemi sodobne filozofij«, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura is minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi........... .35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Mi. kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenj«, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Vern« duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporo-ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Pun tek, 124 str., broš..........5C Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Pran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš...........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 - Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, noslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-noet in problemi skrbstva za brei- poselne, 80 »tr., broš..........3B ^t. 29. Tarzan sin opice ........9U št. 31. Roka roko.................25 Št. 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna 1 Jngnrto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str...................... .65 Št. 37. Domače živali.............30 Št. 38. Tarzan ir svet...........90 Št. 39. La Boheme................ i._ Št. 46. Magola ....................40 št. 47. Misterij duše........... l_ št. 48.Tarzanove živali.......... 90 Št. 49. Tarzanov sin .............. 90 Št. 50. Slika De Graje............1,20 Št. 51. Slov. balade in romanc«____ !s0 Št. 52. Sanin ....................1.5' Št. 54. V metežu ................ 2,— Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle........ s t 57. Tnrzanova mladost..... 58. Glad (Hamsun).......... Št 01 Golar: Bratje in sestre ___ Št 62 Idi jot I. del. (Dostojevski) Št. 03. Idijot II del (Dostojevski) št 64. Idijot III. del (Dostojevski) ^t. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Habad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 1.00 Št 1. Ivan Alhreehi: Ranjena gm- da, izvirna povert, 104 str., broi. 0.35 it. 2. Rado Murcdk: Na Bledu, izviram povest -3.81 str., broi.---- -50 št. 3. Ivan Socman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105 vtr......................... St. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., brofc Št. 5. Fr*m Ml&ssiri: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, ▼eselomodre črtice L. 72 str., br. 0.25 št. 6. Ladislav Novak: Itfnbosnm-nost, veseloigra v eem dejanja, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 brož. ........................ J25 .85 J50 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broi......... .35 Višnjeva repatica (Levslik) ves. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tabore 1rdo vezano ................ .75 J^rO^. m m m m 9 m «00 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in drag« povesti sa mladino ..................... Valentin Vodnika izbrani spisi..... Vodnik svojemu naroda .......... Zgodba Napol, husarja ve«.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......7'f Z^dna pravda ....................60 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni, ............65 Ženini naše Koprnele ...............35 Zmote in koDoc gospodične Pavle .36 Zgodovinske anekdoti .............80 Zločin v Orsevalu 246 str.........1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......36 2. zv. Hudo brezdno................86 3. zv. Vesele povesti................ JJ6 t. zv. Povesti in slike ............ ">. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ M Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica ...................... Narodna nagrobnica (Pavčič)...... Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. •SO J Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .29 SAMOSPEVI: .40 .35 .45 .4 .45 ZBRANI SPISI (GANGL): ZA MLADINO zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi .......................... zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .......................... zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti .......................... zv., trdo -rezano. Vinski brat .... zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj......... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .50 .60 .60 .50 .50 .60 .60 .30 .9C .90 .75 .9C .SO .90 .90 V?i 4 deli sknpaj.............. $3.25 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček is LL banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- ka ških gora................... .25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... .80 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japnskega---- 10. zv. Zvesti sin. Povest is vlad Akbarja Velikega ........ , 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, po*«*?t 12. sv. Korejska brata. Črtica is mis-jonov v Koreji —........... 13 rv Boj in zmaga, povest....... 14. zv. Prisega Hnronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest....................... 16. zv. Zlotokopi. Povest .........^ 17. zv. Prvič med Indijanci ali vol-nja v Nikaragno ............. 18. zv. Preganjanj« Indijskih mišjo, narjev....................... 19. zv. Mlada mornarja. Povest Tisoč in ena noc, todo vez. ........ Tik sa fronto.................. Tunel ...........................j._ Tatič, Bevk, trd. ves...............76 Tri povesti (Flaubert), trd. vea. .. .78 Tri povesti grofa Tolstoja.........60 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha .................. .«o V oklopnjaku okrog sveta. I. del .. .90 V oklopnjaku okrog sveta, IL del .. .90 .80 .25 .80 .80 J30 .80 JZD M M JSO 30 .90 .70 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod. zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kav«........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... JJO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi sob, trda ves.........40 Gregorčič, poezije trda ves........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezero. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Kettejeve poezije trda vez........1.10 Kragnljčki (Utva) .............. m Ko so cvele rože, trda ves...........60 Moje obzorje (Gangl) ...........1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Primorske pesmi (Grnden) voz......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezij« .60 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez.................60 Mlada pota, trda vea.............60 Sto ngank ......................50 V zarje Vidove, tr. vez............90 Vijolica. Pesmi za mladost...... .60 Zvončki. Zbirka peenij sa slovansko mladino. Trdo vezano........ .90 Zlatorog, pravljica, trda vea....... .60 PESMI Z NOTAMI; MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Pastirica, Kanglica, Sn.egulčica ... Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 .MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Laharnar).......45 Trije mešatfi zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo..............^. .20 Kupleti (Gram). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mlievanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE. 1. Pesmarica, uredil Hubad .... 2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....30 4. Koroške slovenske narodne pečmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. sku paj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne.......15 št. 1,' a. Što čutiš. Srbine tužni.....15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 Št. 8. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in * loški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: PsaLm 118; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noc.......... .40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......... .40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice IL; Oče večni; Tone solnce ...........75 £1.10 . .75 . .75 . .46 . 1.50 Priložnostne pesmi (Gram) ...... Slovenski akordi (Adamič) L zv. . Slovenski akordi (Adamič) IL zv. . Pomladanski odmevi L in n. sv., vsak ........................ Ameriška slovenska lira (Holmer). Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Ada- mič) ........................ .45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. sv............... .80 Dvanajst pesmi L in IL zv. izdala OU-sbena Matica ................ .50 CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor.................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 32. T an turn Ergo. (Premrl).........60 Mame pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .................... .60 Slovenska Sv. Mala, xa mešan ibor, s spremljavo oreelj ...........59 12. Fang« Lingua. Tantum Ergo Geni- tori. (Foerster) ...............60 12 Fange Lingua Tantum Ergo Geni. tori (Gerbič) .................SO Brce Jexqgovo. 21 pesmi na čast Bnra Jezusovem. (F. Kimavec).....00 nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. —Sopran, ^ ah, tenor, ha« ............... .40 Hvplite Gospoda vnjegovih svetnikih, i 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajihnh in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Gram) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- aik) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................go K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj ......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica i.......... .25 Slovenski citrar (Wilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk( .......... I.OO NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka ...................... 35 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka ........................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič) ...... .50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) ......................... .40 .Slovenske zdravice (Flei3chmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc._ (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Primorski odmevi Fantazija. _ (Breznik) v...................50 Orel. Koračnica. (Jaki).............26 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat.......... .25 Newyorske. Različne, ducat ... J36 Velikonočne, božične in novoletne ducat ....................... .25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................06 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po .................06 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 importirane prorokovalne karte 1.—, ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............16 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Tnrii*nft Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po....... £8 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki P® .........-........: - .......4C Velika stenska mapa Evrope ......2.0C Prorokovalne kart« $1.01 Naročilom je priložiti 3e&ar, bodiaS gotovini, Money Order ali poitae znamk po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, ii komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ee«i* Knjige pošiljamo podtalno prosto. "GLAS NARODA" ■L0VEH10 PTOUSKtHG 00. S3 eortkadt BT.-y Navodila perfektnemu fašistu. po zel Leo Longane&i je izdal v Firen-zi priročno knjižico **V2deme-cuiii perfektm-ga fašista" iz katere naj črpa vsak Italijan nauke, da povzpe do popolnega fašista Knjižice ni izdala fa&istov.ska »truuka, veiKlar je posvečena osebam. kakor Italo Balbo, Curzio Su-chert, Tullio Tainburini, *'|>er-fektnim fašistom ki igrajo tak« važno vlogo v it rank i. da lahko smatramo, da se z navodili vsebovanimi v knjižici, strinja tudi otranka kot tako. Knjižica vsebuje b5 naukov in 11 aksiomov. Motto ji je: Moglie e bnoi — dei pac.si tnoi (žena in voli — iz tvojih krajev). Glede morale in vere pravi Va-demecutu: Morale ne boš naredil ne v doktrini, ki jih je edini namen povišanje mezd, ne v pravicah svobo le človeka. Edino v veri je morala. In tvoja vera je katoliška. Ne pozabi tega (tJTO). — Papež je samo eden, in živi v Rimu, zapomni si to (^72). Ti u-gaja iti za procesijo? Pojdi in sprejmi z zaušnico framasone, ki se ti smejejo (Vj71). Ivako misli fašizem resno s katoliško moralo, nam pove takoj ("70) : Goi jačo (mangamd) skrij kamor hočeš, de-ni jo v kozolec ali torbico; toda meni verjemi, to je velika reč! V tej zvezi lahko takoj omenimo 10. nksiom: Miličnik, j »osebno fa-i st, ne sine biti pacifist- Za te inora biti vojna kruh. — Puška, bajonet, krušna torba itd. so bili izročeni ne zato, da jih v brezdelju izrabiš, ampak da jih shraniš za vojno. In ako hočemo še nadaljevati s i v jem o vojni: Garibaldini-je aruiala človečanstva (moč drugih), fašizem pa armada naroda (naeije). Zatonili so dnevi, ko prostovoljci odhajajo v Francijo, Brazilijo in Grčijo. Pepinu (Garibaldiju) pusti monopol teh mednarodnih dogodivščin. Ako neodvisnost d r u^rih mogla koristiti naši moči, tedaj spusti solzo za zatirane narode. Bo javnost P. Garibaldija je poleg tega antimilitaristična, pacifistična, je produkt one demokracije, ki pravi, ko je primorana reči po vojni: "To je zadnja, je za vesoljno bratstvo!" Nasprotno je fašistovska bojevnost vojevala preteklo vojno ne kot zadnjo, ampak kot prvo izmed velikih vojen (184). Nekaj o ljubezni »lo domovine, o imperializmu iu skrbi za dober naraščaj: Ljubi domovino; ni pa zadosti, da jo ljubiš, s tem da sev. diš in se veseliš tujih potnikov, ki navdušeno vzklikajo: krasna! Ti jo moraš povečati (^128). Imperializem ni teorija, ki so jo našli izdelovalci topov: imperializem je IKitreha, je preizobilje moči, vitalnosti. bogastva kakega naroua (Ti"29). — Ljubi očeta in mater. Skušaj imeti otroke z žensko tvoje zemlje. Ne zmeni se za slovansko čarobnost (1T31). Ne dopusti splava pri tvoji ženi: v.>ak zgubljen otrok i»omeni eno veselje manj (fi&l). Razvij svojo telesno moč in svoj razum; kajti domovina ima ravnotako potrebo petičnih izobražencev kakor krepkih kret-nov (TJ03)- l>oma si lahko dovoliš luksus in praviš: ** Italija je svinjska država!" toda v inozemstvu moraš zagovarjati ti tudi najnesramnejse svinjarije avoje de««le K zaključku naj omenimo Še par mastnih na račun liberalizma in frainasonstva: "Ti italijanski čitatelj si zelo bolan, 50 let libe- ralne vlade te je spravilo v slabo stanje; v časih, ki tečejo, .»o potrebne mišiče in dobra glava, zato drži teh naukov, ako hočeš ozdra-veti od francoske bolezni (pripomba spodaj : sifilisa in svobode.) " To je uvod k tem naukom, "svet gre na levo", vtakni palec za naramnice in reci v visokem tonu: mi gremo na desno.'1 (ff fi(i). "Mussolini ima vedno prav", se {»lasi 7. aksijom. IZ ŠPORTNEGA SVETA VROČINA IN SRCE Tekom poletnih dni pasje vročine čitamo vsak dan v časopisju seznam ljudi, ki jih je umorila vročina. To se zdi bolj strašno nego je v resnici. Kar se godi, je to. da je vročina končno pahnila v j-rrob ljudi, ki so bili z eno nogo že v njem. Sicer obdolžujemo vročino, toda resnični krivec je zmanjšana odpornost. Na primer — po navedbah zdravstvenega komisarja mesta Chicage — je tekom zadnje velike vročine tainošnje razmerje smrti ostalo isto kot v prejšnjem hladnem tednu, ali število smrti radi srčnih bolezni je v enem dnevu poskočilo od povprečnih 15 na 20. Navadno so ljudje s slabim srcem oni. ki podležejo vročini. Vročina redkoma ali pa sploh ne u-mori ljudi v normalnem fizičnem stanju. Profesijonalni baseball ig ralci se gotovo kaj živahno gib-Ijejo tudi v dnevih največje vročino, vendar tajnik Chicago baseball kluba trdi, da ni bilo v petnajstih letih, odkar je on pri tem klubu, niti ene nezgode radi soln-eariee. V vročini mora srce še bolj trdo delati, da drži v redu ohlajajoči sietem telesa. Slabo srce pa ne prenaša takega dodatnega napora. Tz tega sledi nauk: V vročem vremenu, ko mora srce že itak pre na sati dodaten napor, ne daj mu tudi ti še več dela s tem, da se preveč naješ in preveč giblješ. Tukaj je nekoliko osnovnih pravil; kdor se po njih ravna, se nima prav nič bati nobene vročine. 1. Nikar ne preobremenjaj svojega želodca. Jej lahke in prebavljive jedi, kot so solata in mleko. 2. Pij mnogo hladne vode. Ledene pijače pa niso dobre, kadar je človek pregret. 3. Imej toliko hladnih in lahkih oblačil na sebi. kolikor pač zakon ■dovoljuje. 4. Oni, ki imajo slabo srce in visok krvni pritisk, naj se gibljejo čim manj mogoče in tedaj v senci. ">. Ostati predolgo v vodi, bolj škoduje nego koristi nekaterim osebam. Kopalna kad vsak dan zelo okrepčnje. 0. Poišči si prostor, kjer se zrak premika. 7. Bodi bolj počasen v vročini. Ali nekaj d"la je boljše kot nič. kajti pomaga pozabjati na vročino. Misliti in govoriti o vročini ni dobro; zazdi se nam, da je vse še hujše, nego je zares. Kako grof Esterhazy denar. razsipava Prav vsakdo- kdor kaj išče: kdor kaj ponuja: kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja: prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — S M AL! OGLASI TV* n « N * r o d NAJBOLJ SVETA ŽIVAL NA SVETU Hcsnv mni«, a c. Svetovni boksaski šanipjon .Tack Dempsey, ki se bo meseca septembra spopadel z Gene Tunnev e'm v Philadelphiji. Svatovski polet v zrak. S prijateljem dr. R. sva se do- pošastni tič nosi s sabo v zrak. v J menila s češkoslovaškimi oficirji modre daljave, v neko brezbriž-2. letalskega polka, da naju po- nost, ki je ne vidiš in ne otipaš, ki peljejo malce "na sprehod'' po odbija svetlobne žarke, sama pa zračnem mbrju nad Moravo. Prvi- se ne pokaže, ker je prozorna in krat v zrak; saj v vsakem človeku ' brezmejna. živi kos zgodovine: kakor je člo-1 Motor ropoče. letalo se v elip- Londonski zoologični vrt je nedavno dobil redkega gosta, namreč prvega v resnici belega slona, prvega v Evropi. To so najsvetejše živali na zemlji. Beli slon igra važno vlogo na siamskem dvoru in ondotnem verskem življenju. Se nedavno so ga tudi v Birmi častili kot božanstvo. Te živali veljajo kot vtelešenje Bude. zato morajo te slone častiti kot Budo samega. Vsak beli sign v Siamu je dvorna last. in kdor tako žival najde, mora to takoj naznaniti dvoru. Lastnik ne sme slona nikamor oddati, vsak čas ga mora imeti pripravljenega, da ga da vladarju in odgovoren je. da ima slon dobro oskrbo. Zato vsak, ki je slona ujel, stremi za tem, Via ga čimprej odda. posebno še. ker ima gotove prednosti od tega. — Vpišejo ga namreč v častno knjigo, je oproščen davka in razen tega prejme še toliko srebrnega denarja, kolikor ga more z mezincem pomesti raz mizo. Ko je preteklo par tednov in je bil mezince že dobro streniran. je belega slo- ... ,,,....,„. na odal, kakor veleva postava. Ko vestvo raznih časov hrepenelo v sah zavija m si krči pot v višavo. I - to! wnm Najnovejša senzacija Budimpešte je, da je stavljen najbogatejši in povzdigova-l ma(1žarski mapnat, 351etni Franc Esterhazy na lastno prošnjo pod lcuratelo svoje žene, rojene Marije Zicliv. Od razlogov je znano tole : Prošlega leta se je spoznal ta mladi prof v nekem budimpeštan-skem nočnem lokalu z lepo plesalko Kranovie. ki je nastopala obenem s svojim možem. Esterhazy se je v krasno artistinjo takoj smrtno zaljubil. Vsako noč je bil v njeni družbi ter'jo obsipal z bogatimi darovi. Kupil ji je divno vilo, avto in dragocene dragulje. Ko je blaaepli Ko je bila lepa plesalka angažirana v "Moulin rouge", je odšel tudi grof za njo ter trošil ogromen denar. Loža je bila permanentno servirana ^a lepo plesalko, za grofa in njegove prijatelje. Parkrat je naročil bowlo, ki je stala več milijonov. Sedaj mu je sodišče prisodilo mesečno 300 milijonov ~~lS~Tg-1« ■ i - kron za "skromno preživljanje". fbHAttioO tte. ............... 8*1 .TOasj J barve so bile izredno žive. kakor umite; polja s travniki so tvorila diven barvni mozaik. Zrak žvižga okoli ušes. motor razsaja kakor demon, ki te lahko vsak trenotek vrže iz ažurne dežele, spodaj pod letalom je divnaj panorama mesta Olomuca ter njega bližnje in daljne okolice. Spustimo se malo nižje in relief mesta postane jasen in precizen: hiše dobijo svoje prave oblike, nliee se zarišejo natančno in pravilno, vidim velik pas mestnega vrta, ki ljubko objema vse mesto. Tn čisto spodaj, kdo že to hodi? A. ljudje, kajpa! Nemira celo kake čestite osebnosti, ki dajo veliko nase in na rešpekt, ki ga vsiljujejo drugim človeškim bitjem. Spomnim se ur, ko sem strmel v mravljišče in opazoval drobne stvarice, ki žive čisto svoje življenje s soeijalni-mi in vojaškimi uredbami in s posebno mravljino tehniko, najbrž tudi z neko neznano religijo, ker pokopavajo mrliče. Zopet se je dvignilo letalo višje v zrak, zopet smo plavali nad polji. 800 metrov visoko, je rekel kapetan. Počasi smo se jeli spuščati. Občutek padanja je bil ne-prijetnejši od občutka dviganja. Za hip se je v glavi zmeglilo. Zdelo se je, da se zemlja obrača narobe. Pa nič za to. Volja je z lahkoto premagala optično prevaro. Letalo se je obračalo in začelo pristajati. To je najtežja naloga, zakaj treba je, da celo letalo pristane enakomerno. Že se vidi. da smo jedva par metrov nad zemljo. Polja so tako blizu, da bi jih človek kar poprla lil z roko in da bi mislil, da jim dobro do. Se malo, trave vzvalovijo in letalo zdrči po široki trati. Svatovski polet v zrak, poroka s kraljico vzdulia je zaključena. B. B. svobodno kraljestvo ptičev, tako Ozrl sem se v nebo: solne a ni bilo. si želi vsak izmed nas, da bi dobil oblaki redki in mračni. Radostno peroti in odfrčal v ažurne zračne sem pozdravil te brezdušne svoje daljave. Natančno tako kot leta- j prijatelje kot enakopravne sose-jo pesniki na svojih Pegazih sicer ' de. Pogledal sem na zemljo: bili to ni, ali modernemu človeku je ^ smo v višini kaih tristo metrov in želja izpolnjena : danes se prosto smo krepko jadrali višje in višje, leta po zraku. Človek si je kakor Pogled. ki se je odpiral izpod le-mitološki Ikar napravil peroti, ki tala daleč naokoli, je bil nepopi-jih ne more uničiti ne solnce in ; sen. Nikjer niso polja tako lepa ne veter; le radi mehaničnega de- kot se zde. če plavaš nad njimi, fekta v teh perotih lahko strmo-1 Solnčni žarki, ki so se lomili v ob-glavi na zemljo in doživi Ikarjevo, lakih, so vzbujali na njivah zrele-usodo. Nekaj ikarskega hrepenen- ga žita intenzivne reflekse. Vse ja po nebeških daljavah je tedaj v slehernemu izmed nas, in če se mu to izpolni, doživi veselje, ki je iahko naivno ali ne, je pa pristno in nmljivo. Pri nas jo avijatika še slabo razvita in prideš težje do tega, da zletiš v zrak; zato me je kaj vzradostilo vabilo olomuških letalcev, da napravim prvi svatovski polet v vžduli. Bal sem se, da mi bo nagajivo vreme skvarilO I-karjevo vlogo, zakaj prejšnje dni je bilo nestanovitno. Toda ponedeljkovo jutro je stalo vedro in solnčno in želja se je bližala izpolnitvi. Sicer se mi je tisto noč sanjalo, da je prišla k meni smrt v obleki črno oblečenega pilota, z veliko, črno kapuco, in se mi je zarezala v obraz, ali kaj bi se dal motiti od sanj, še prijatelju jih nisem razodel. Na srečo ni bilo nikjer blizu nobene ženske, ker bi me sicer, če bi izvedela za težke sanje, sigurno blagoslovila za na oni svet. Dobre volje sva krenila z dr. R. z avtom na letališče, ki leži izven mesta ned lepimi polji. Kmalu smo bili na startu, kjer je že čakalo več letal, med njimi za naju določeno A-12-20 z motorjem ki je imel 200 konjskih sil. Letalo je imel voditi kapetan vojni pilot Topič, brat bivšega dirigenta mariborske Glasbene Matice. Najprej je prišel na vrsto dr. R. in se vzdignil v zrak, nato pa je bilo letalo na razpolago zame. — Treba se je dobro obleči, zakaj v zgornjih zračnih plasteh je hladno. Znanec-častnik mi je posodil težko usnjeno suknjo in me zadrgnil vanjo, nato sem si posadil na glavo letalsko čepico, ki se zapne na vratu in zakrije ušesa, (la so varna pred naglimi zračnimi struja-mi in končno je bilo treba zavarovati oči, za kar rabijo posebna očala. Aeroplan stoji sredi trate, propelerji trepetajo, da gre veter po visoki travi, motor rqpooe, da jedva slišiš besedo. Povzpnem se na sedež, ki je določen za opazovalca. Nadporočnik Prchal me pripne s posebnim pasom in hkrati za vrti neko zaščitno kolo tako, da sem do dobra pritrjen na sicer odprti trebuh tega bucečega ptiča. ki je neprestano stresal peroti. Pilot se obrne, odpre zavoro in letalo zdrči po travi. Občutek kot na avtomobilu, le ropot je zaglju-šljiv. Zdajci se jame letalo dvigati, Čutiš, da te nekaj nosi po zraku. Ta občutek je diven. Neka o-pojnost se loti človeka. Tega ni ne na zemlji ne na vodi. Povsod dru god se še držiš zemeljske skorje, tudi na visokih gorah si se vedno na nji, a tu ti zmanjka tal, tu te i 0?. . ...... . je potem z enim samim gibom pobrisal precej visoko svoto z mize se je zakladnik nekaj domislil, ker se mu je zdelo škoda toliko denarja. Rekel je : — Izborno. moj dragi, kaj takega še nisem videl. Toda po predpisih se mora to zgoditi z levim mezincem, ne z desnim. — Kitajec pa ni bil prav nič v zadregi, kajti treniral je tudi levi mezinec in je prav tolikšno vsoto pometel ž njim. — Kadar i-ma beli slon vhod v mesto Ban-kok. ga duhovniki okrase s srebrnimi odejami, na hrbet mu pa pritrdijo baldahin, prevlečen z zlatom in dragulji. Tri dni prepevajo molitve. PAJEK IN NAHOD Rom vnska- pripovedka. Od kedaj nosimo očala? Dandanes je število onih. ki nosijo očala, brezmejno, na milijone jih je. vedno pa ni bilo tako. — Pred Baronom, drugi trdijo pred. Salvigno degli Armati sploh niso( poznali očal. Portret kardinala1 Hugo de Provence iz leta 1380 i-ma očala. V 14. stoletju so pritrjevali očala tako. da so tanko pločevino potisniti na celo pod klobuk. $ele v 18. stoletju se je pojavilo jekleno pero. ki obe stekli pritisne na nos. Toda prvi šči-palniki niso bili nič kaj elegantni. Iznajdba pa je vedno napredovala, tako da so,bila očala in ščipal-niki Jconeem 18. stoletja približno taka kot danes. ! ajhJhM Bosdž lab XI ..alov? poiiky Srečala sta se pajek in nahod. "Kam?" je vprašal pajek. 11V mesto." je odgovoril nahod- "In ti?" je vprašal pajka: "Na deželo!'' odvrne pajek in pripomni: "V mestu sem doživel prav slabe izkušnje in to z najfinejšimi ljudmi. Komaj sem se kje nastanil .je že prišla deklica z dolgo palico in me pregnala. Bežal sem v najtemneše kote, — nič ni pu-magalo. Takoj je bilo hudobno bitje zopet za menoj, mi s svojo palico uničilo mojo lepo mrežo in moral sem naprej. Na vasi pa, v kmečkem hlevu se dobro počutim Mimo predem svojo mrežo, kjer hočem — nihče se ne briga zame. Lahko ostanem kolikor dolgo hočem in vsem je to vseeno. Muh i-mam mnogo poleti in pozi'ai, v suši in dežju. Torej sem zapustil zato preklete mestne ljudi in grem v vas, tam se imam bolje." "Meni se godi ravno obratno", pravi nahod. j "0e se naselim pri kmetu, me grobo sinrkne v roko in vrže ob tla. Potem me pa še pohodi. V mestu me sicer tudi izženejo ven, toda meščan ima mehek prtie. v katerega rae lepo zavije. Nazadnje pa me spravi v svoj žep. Zato sem raje v mestu." "Ti ljudje so pravi čudaki," izdihne pajek. "R&j je," odvrne tudi nahod, tudi z vzdihom- Želim ti vse najbolje!" pravi pajek in se poslovi. "Jaz tudi tebi!" odvrne-na/hod. Oba se paslovita in se ločita vsak po svoji poti: nahod v mesto, pajek pa na deželo. ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Amerik! veonavadi sestoji "v/. kave iu zemlje ali proj«et-enea in eaše čokolade. V teh modernih prilikah je kaj lahko pripraviti še k:ij drnue^a. okusnetrii in >icer v kratkem easiu Napravite ]»» naslednjem navixlilu. pa boste za-dovoljni. KKK IZ OTROIJI 1 Cnšst utrnili 1 eaša moke 1 žlieica sladkorja '1 žlir-iri peeivnefja praška 'i žlieiee s.ili 1 jajee l'-i eaše mleka 1 žlica sloni jene masti Zmešajte moko. sladkor, iieeivni j prašek in sol. Pridenite otrobi. 1 Nasveti za dom. Senenlke za luč lahko najboljše očistite •/. vacuum eleanerjem. Stroj !io jHilir:il z lijih ves priih. Ko delate predpasnik. mu napravite Srp na -redi. ne pir na strani. Ako je žep na strani m' ra»l zamota v kako kljuko. ' Mole odpravite, ako shrambo dobro oparite, 1 »ajte v shrambo ki>-tel vrele vode in zaprite vrata. Potem jHn^kropite z nafto. Kosmat klobuk najlažje očistite. če na narahlo drgnete s ih-mV-nim papirjem. Klobuk ho kot nov. liarvane strop.- lahko »»čistite z j vodo. v kateri je par kaplje aiuo-i nije. Čistite 7. Jiobo. } Ako je soba pobarvana s temno ! barvo, ho izgledala manjša, če je ; pa pobarvana ss vetlo. bo izirh-da-I la večja. Nasveti za lejMito. Zmešajte jajee z mlekom ter pri- j človek je pomiritvi nagnjen k le-denite suhe sestavine. Pridenite nobi. 1'reeej eneržije j.- treba, da zabelo. I>obro utopite ter i>eeito na vroei mreži. Nasveti za kuhinjo. si« to nafnienost prematra. ljudje se večinamo vozijo z železnicami, avtomobili, pocestnimi žeb-zoi^ami in vsledteira jim ne ljubi \eč hoditi. Tixla hoja je zdravju po-Strokovnjaki jrlede kave pravijo, trebim. Posebno pljučam pomaga . h rem stanju ter jo boste z večjo j jskati. Ako boste hijiijenič^ > ži-lahkoto čistili. 1 veli. vam je zdravje zagotovljeno m ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti , JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom razdraženi e in hrapavost m odstrani z pravočasno rabo zdravila Severa's Cough Balsam. Je priljubleno zdravilo tekom zadnjih 40 let; vsiedtega. j* preiskuieno. Cena 15 in Bd centov. Vprašajte za^j ▼ lekinurii. w. r. sveža co., cnua azral iova 'inTOltfn V l££. . R A R I S 99 KI ODPLUJE IZ NEW TORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega nradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj na-isnani in pošlje tudi aro, oa mu določimo prostor na parniku. Čimprej e se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. »f Rojaki, naročajte se na ''Glas Naroda slovenski dnevnik v Združenih državafcu »_. w •• največji AVSTRALEC ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredij O. P. (Nadaljevanje.) gospod Vol 1*man. Cena mi ni previsoka, te m- — Motite vee prenizka. ^ Ves presenečen se je ozrl Volknian vanj. - Prenizka .' — No. dovolite mi, gospod Janseu, to je pa že'bom obdržal to malo ročico za eelo življenje. Te besede je spremljala s (»ogledom, katerega ni mojjel on napačno tolmačiti. - Sklonil se je k njej navzdol. Zmajala je z glavo. — Ne, moje srce je trmoglavo. Tudi si nisem prizadevala pozabiti ga. Zopet je pritisnil njeno roko na ustnici. — Liza, draga, oboževana Liza, ali smem upati, da sem jaz oni drugi, katerega ljubite.' Njen obraz je zažarel. Ni dvignila pogleda k njemu. — Zakaj hočete vedeti to.4 — Ker vas ljubim, Liza, ker sem noč in dan hrepenel po vaši posesti. Saj morate vendar vedeti da sem vaš suženj. Ne mučite me še nadalje. Recite mi. da vračate mojo ljubezen, da sinem upati, da malo čudno. Se nikdar nisem doživel, da bi bil kupcu predmet, katerega hoče kupiti, prepoceni. Zamišljeno je zrl Kali' predse. Premišljal je. kako bi mogel Volkmanu pri In-no pojasniti, za kaj hoče plačati več za posestvo. Konečno je dvignil glavo. — Pojasniti vam moram svoje stališče, gospod Volknian. Pred vsem hočem stali pred samim seboj kot pošten človek. Priznam, da ni posestvo več vredno kot pravite vi, a zame ima večjo vrednost kot posebnost, tirad leži tako ugodno zame, ker meji neposredno na moje posestvo, da hi sploh ue mogel na bolj ugoden način izvesii svojega načrta, tla povečam posestvo. Na noben način hi ne hotel' nadalje črpati dobička iz bednega položaja dam — in dobiček je zame, «-e lahko dobim grad za pravo ceno. Vsled tega bi plačal rad posebno ceno in zagotavljam vam, da mi ni posestvo za tretiuo svote več pradrago v moje s vrhe. Volkmau *e je pozorno i»>-j-J vanj. Hiu. «"e hočete na vsak način plačati več . . . Seveda za dame bi bila prava -»reV-a. ker bi bilo mogoče pripisali to >voio v njih d«/ biček. 1'o'toluoma prav. To privoščim damam. Stvar pa ni tako ]»r. prosta. V tej zadevi bi si moral zagotoviti vašo pomoč. — Kaj menite s tem? — i»o**te čuli. Dame vedo žalibog zelo natančno, kako visoko j, precenjeno |K>.seMvo. IV plačaiu vee, bi se čutile dame ponižane Ali me razumete* Volknian je prikimal. Zalo dobro, a jaz ne veni, kako bi bilo mogoče to izpreme- — Treba bi bilo uporabiti kak majhen trgovski trik. Tedaj pa se je moral Volkmau zasmejati. — Takega trgovskega trika ni v celi moji praksi še uikdo zahteval od mene. Na nasprotno stran pač. l'e se hoče doseči dobiček, sc porabi trgovski a ne. da bi človek škodoval samemu sebi. — Potem boste sedaj to prvikrat doživeli, gospod Volknian. .Morate mi pomagati. Povejte mi. če se ni v zadnjih letih kaj nanovo kupilo ali popravilo; — To pač. (.'ospod Lepograjski je uaprimer kupil pred dvemi leti v svoji lahkoiuišljenosti avtomobil ter dal zgraditi garažo. Za take izdatke je imel vedno dovolj denarja. Tudi je dal povečati v preteklem letu rastlinjak. Vse to pa je vključeno v zadnjo cenitev. Od tedaj naprej se ni ničesar izboljšalo. — O tem gotovo niso dame natančno poučene. Povsem lahko hi se jim ubilo v glavo prepričanje, da so prišle te vrednosti po zadnji cenitvi in da predstavljajo približno diferenco. Ta izjava pa bi ne smela priti z moje strani, ker bi vzbudila sum, pač pa bi morali vi namigniti dumam, da ima sedaj posestvo večjo vrednost. Ali me razumete* Dam nikakor ne morem poslati brez beliča denarja z gradu. To naziranje vas časti, gospod .Jansen. Dame si lahko čestitajo, da so našle takega kupca za svoje posestvo. Kali' je nekoliko zardel. Vprašal se je, če bi nastopil v jstem hinislu. če bi ne spadala kontesa Dagmar med lepograjske dame. Ne precenjujte i:;c, prosim vas. Koncem konca postopam ■\endarle iz sebičnih nagibov. Svojega novega posestva nočem nastopiti z morečimi občutki in moj duševni mir ni preplačan s to »vo-to. In sedaj ničesar več o tem. Prosim vas torej, da uvedete kar najhitrejše Vs«- potrebno. Ostale upnike gospo«! a Lepograjske ga sem poklical za pojutršnjem v moj gra«l. Tam bodo čuli. na kak način bodo prišli «lo svojih pravic. Prosim vas, da pridete istotako. te je mogoče, govorite ž«' poprej z damami ter jim utrdite prepričanje, da j«' posestvo se«laj višje cenjeno. Volkmatt se je priklonil. — T«i se bo zgodilo, .lutri se peljem itak k pogrebu gospoda Le-pograjskega. Nato bo:u našel gotovo priliko, da govorim z damama. Ali boste tudi vi prisostvovali pogrebu .' — Tega še ne veiu. - Meni pa bi bilo i:s. vsak način ljubo, če bi bili vi navzoči, za slučaj tla se je treba še kaj dogovoriti. — Dobro, potem bom tam. (iospotla sta se še pogovarjala glede par podrobnosti, nakar je rekel Volknian Ijubeznjivoi ■ Duties p,i me morate spremiti k mojima damama. Izpili boste čašo čaja z nami. Ze včeraj sem moral poslušati očitanja, da vas nisem pridržal, Kulf se j«* nasmehnil. — Takim očitanjem vas ne smem več izpostaviti. Kad vas spremljam, a le za p«r>l lire, ker je moj čas odmerjen. Njene oči so žarele polno obetanja k njemu navzgor. Ljubila je Korfa s strastno iskrenostjo. Njena glava je omahnila na njegovo, rame. — Ali je res da me tako ljubite? — Kako moreta vprašati tako? Liza? Ali ne čutite, kako zelo % as ljubim? Recite mi. da hočete biti moja za eelo življenje. Hitro izgovorite osrečitjočo besedo, še predno naju motijo. Ne prenesel bi, da bi šel zopet v dvomu od vas. Zrla je nanj s strastno udanostjo. — Ali mi je treba to šele reči? — je vprašala pritajeno. (Dalje prihodnjič.) Mati ž«li v podstrešni sobici. — Slepe, steklene oči ji bulijo v somrak. Mir. Mati ljubi ta mir — te«laj se lahko nemoteno meni s slutnjami svojega srca. * Spodaj v krčmi sedi tujce, pije in modruje. Sinaha sedi ž njim. .lesno laket, golo do ramena, je položila na naslonjalo njegovega stola, čez obraz ji je razlit nepremičen smehljaj in verno posluša. Mati ve. odkod je ta smehljaj; ni morda o«l veselih, lepih tujčevih besed na temnem dnu sinahine duše dremajoča sla se je vzbudila in ji v ta smehljaj zgrdila obraz. Sin krčmar pije, pije, ne sluša več. še veselost je pozabil ohraniti. ki si jo je bil začetku vsilil na ustne. Odkod je ta tujec, ve P»og in sinaha. Večer za večerom prihaja, poseda, pije, opija in modruje. — Kako so napačne te postave in morale na svetu! Se naj mar ta zmotni ukaz o pokorščini žene do moža. ki ga je kratkoviden svečenik zapisal pred davnimi tisočletji. v neskončnost podeduje od roda do roda ? l'e sta se v življenju sestala dva. od katerih je eden slabič in bedak — naj bo mar žena takemu možu podložna ? — Sinaha se smehlja z očmi. od vina in sle motnimi in trudnimi in še od prezira in zaničevanja do pijanega, skrušenega moža skaljenimi. in njena laket tesno, tesneje k prsom privija zgovornega gosta. O kako si ga želi. želi — z us-sti — s telesom — z vsem! Njen mož je do vrha pijan, odrinil in prevrnil je kozarec, naslonil se na mizo in dremlje. * Mati ždi v podstrešni izbi in se ji zdi, da je rezko, obupno zakričal njen sin — Bog ve, ali je bil glasen ta krik ali čisto tih, da ga je le on v pijanih možganih zaznal in ona v razboleli duši? Mati razume tujea, razume f»i-nalto in se boji. V duši ji zaplapola spomin iz mladosti: Lep je bil oče, tedaj še ni bil bolan, in okoli njih četvero otrok, kar zaporedoma četvero lepih, bistrih otrok." Kakor da so sami prazniki, je bilo. in same nedelje, vam lahko povem, kako neizmerno sem hrepenel |k> vus tekom vaš«' odsotnosti. Zakaj ste bila tako okruta, da ste toliko časa izostala ? Poredno smehljaje, a vsa razburjena je zrla Liza v njegov lepi obraz, v katerem so brke zakrivale mehkužno i»otezo krog ust. — To ni bila moja prosta volja, baron. To potovanje mi je od- Čuden, nedoumljiv zanjo je ta drugi sin: toliko zlega, bolnega je šilo nanje, jih strlo. jih priželo k'v njem, in vendar tudi toliko le tlom. | pega, prelepega. Trikrat je ljubil Tedaj je prišel on. mlad. lep. — o kako je bil tedaj po cele rae-dober. videl jo je. kako peša ob seee, po leto dni mehak in dober nadložnem možu in otrocih, in ji do nje, do drage, do vseh. Trije v oporo ponudil svojo roko. O- krat je ljubil, trikrat je bil zavr-na pa — o kako reže, reže ta spo- žen. Naposled ni več iskal — samo min — mu je vračala hvaležna. | vino še in pohoto — molčal je. * Oče ga je čutil, ni rekel besede sam vase zakrknjen, in ob hudih in je pil — do smrti. ^ j urah blaznel. Sinaha, ali si močna tako. ali j Pred petimi leti še odšel in se si slaba tako, da boš sledila tuj- ni več ne s pismom oglasil ne sam. cev i m besedam ? Bog ve, kod hodi in kako mu je? Tn sin moj najstarejši, slabič in; Med sladko vero in bridkim bedak moj. čigavi bodo tvoji — strahom drhti mati. Morda je da-in moji po tebi — potomci! :leč kje naletel na človeka, ki mu je Okoli Pazina v Istri se vršijo artilerijski manevri. Vojaštvo je došlo iz Pule. kot neke vrste premestitev za kazen. Hei. Ukozi zenice, od večnih pijanosti Premestitev za kazen? Kako naj to razumem? " * motne, znal pogledati do dna in Z vročim pogledom se je ozrla k njemu. Pred desetimi leti se je poroči- vzbuditi k življenju, kar je dobre-strie mi je izbral snubaia. katerega nisem hotela uslišati. — la z mestnim človekom. Bila je ga in solncnega v njem. Morda je ^moje. srce ---1 ---*-------■---' " *-----1 -m na poto ve ž« drugod oddano. Kadi tega se je Tazjezil ter me cvetoča tedaj ko rože, ki jih je go- srečen. Ali pa so tuji ljudje, ne-ranje. V teliki naglici naj bi pozabila na vse. ! jila na vrtu in v oknih, vesela ko razumni in zlobni, vzburi-, ali v^o 11. aaptembrat PARIS. III. SKUPNI IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Van tana, Bnmtn. 15. septembra:' Aquit&nla, Cherbourg. K. septembra: Albert Kalila. Cherbourg, Hamburg. septembra: Majestic, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 21. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengarla.. Cher bourn; Arabia Hamburg; Prte. Harding, Cherbourg Bremen. 23. septembra: Thuringla, Cherbourg. Hamburg. 2S. septembra: France. Havre. 28. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauritania. Cherbourg; Ceo. Washington. Cherbourg, Bremen. 30. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. 2. oktobra Paris, liavre: I.eviuthan, Cher -bourg; Olympic, Cherbourg. G. oktobra: Aquitana, Cherbourg; Pre«. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; T»erff-linger. Bremen. 7. oktobra: Bremen. Bremen. 9. oktobra: MajMte, Cherbourg. 13. oktobra: Berengariu. Cherbourg; Suffren. Havre; Republic, Cherbourg, Bremen. 1+ oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, Ham; Homeric. Cherbourg. 19. oktobra President® Wilson, Trst. 20. oktobra: Mauret&nia. Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen. 22. oktobra: La Savole, Havre; Thurlnga, Hamburg. liomulc, Cher-Cherbourg. Bre- 23. oktobra Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin, Atrboury, Bremen. 27. oktobra: Auuitania, Cherbourg; G?o, Washington. Cherbourg. Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: DeutKchland, Hamburg. m. wktoL.-s: Majestic, Cherbourg; De Craase, Havre; Luetsow, Bremen. 2. Novembra: Reliance, Cherbourg, Bremen. 3. novembra: Beri-ngru-ia, Cherbourg; Rooha niveau. Havre; Prea. Rooaevelt, Chrr-bourg. Bremen. 6. novembra: France. Havje; bourg; Muenchen, men. 9. novembra: Derfflinger, Bremen. 10. novembra: Mauritania, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamt-urg. 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan. Cher-V'ourg; Olympic, Cherbourg, Bremen. Bremen. 15. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: Aiiultania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Washington. Trat; Westphalia. Hamburg. 20. novembra: Maje-stlc, Cherbourg Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 24. novembra: B»-renguria. Cherbourg; La S.ivois. Havre; George Washington. Cherbourg, Bremen. 26. novembra: Albert BaJlin, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 1. decembra: Mauretarva, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. -^NAJCENEJŽA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCft^* | DIREKTNA S M ER POTOVANJA Kratka železniika vožnja . do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trsttf In Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 30. SEPTEMBRA — 19. NOVEMBRA PRESIDENTS WILSON 19. OKTOBRA — 3. DECEMBRA Vprašujte za cene in prostore v bllinjl agentu ri. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi parni ki m o Me PARIS 11. sept., 2. okt. FRANCE 25, sept. — 16. okt. Havre — Pariško pristanišče. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in dru-Kih stvareh. Vsled ,na5e dolgoletne izkušnje Vam mi za morem o dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne hrzoikurnlke. Tudi nedržavljani zamorejo po- tovatl v stari kraj. toda preskrliet! si morajo dovoljenje ali permit i« Washington«, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem iu to naravnost v Washington, D. C. na generalega našelnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 31. julija, 1928 se nikomur več ne počlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak po&iiec osebno, bodisi v najbiižnji naselul-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor Zeli dobiti sorodnike ali svojce lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iž Jugoslavije bo pripuščenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane. ki žele dobiti sem stariSe ln otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce. Ameriški džavljani pa zamorejo dobiti sem Žene ln otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, |>o-trebno pa je delati prošnjo v Washington. Predno pod vzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK n CORTLANDT ST. NEW YORK Štrajk kinematografov. Po dvomesečnem odmoru hite spet Varšavijani v srebrna gledališča. Dva meseca je namreč trajal štrajk varšavskih kinematografov, 60 večerov zaporedoma je bilo v 70 varšavskih kinematografih temno in prazno. Ktrajk je zakrivil varšavski magistrat, ker ni hotel zmanjšati 100 odstotnega dftvka na vstopnice, kakor so to zahtevali lastniki kinematografov. Sele sedaj jtf magistrat popustil 25 odstotkov pri ceni vstopnice, toda le za poletni čas, ko je obisk kinematografa najslabši. Kabine tretjega ruveda « umivalniki ln tekočo voda za *, 4 aH • oaeb. ^ Francoska kuhinja ln pijač*. cfreoeh JfriA 1t »TATE 8T„ NCW YORK all lokalni agentje. DVE SLOVENKI iščeta službo v Californiji, zmožni gospodinjstva, kakor tudi vsakovrstnih vrtnih poslov in kokoš-jereje. — Mrs. J. D., Multnomah, Oregf. ŽENITNA PONUDBA. Vdovec star 47 let se želi seznaniti s Slovenko ali Hrvatico, ima 3 otroke in $5.000.00 premoženja. Katero veseli, naj se oglasi ali pa piše na tale naslov: — Anton Oswald, 20730 East Miller Ave,, Euclid, Ohio. Kje je rojak LOT'IS BR A DEL? Poročati mu imam zelo važne stvari. Zadnji njegov naslov j? bil Box 184, TVestline, Pa Zato prosim rojake, če kateri ve za njegovo bivališče, naj mi to naznani, za kar bom zelo hvaležna, ako pa to sam čita, naj se mi zglasi. — Mrs. Anna Freak, 6422 Carnegie Street, Pittsburgh, Pa. (3x 4,7,8) NAZNANILO. Našim naročnikom : ▼ drzaii Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskat zopet naš znani zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE m prosimo, da mu gredo na ro-co, ter pri njem obnovijo naroft-t:ino. Upravnižtvo. POZOR BOJAJU1 Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli it v. 62 Hester & Ebaex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Liejjije za Ameidako Državljanstvo. Pozor čitatelji. (Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda'. ADVERTISE in GLA8 NARODA Pozor rojaki! >■ V zalogi Imamo SVETO PISMO - (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company n OortiftBd« StTMt.... _ Tort, M. f. - ; " i ' * i " V