PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem.-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 33 (12.665)
Trst, nedelja, 8. februarja 1S
| TRST
!> T'
t> >
2 " o > *^\ —s
vo
S
v
X'
§
s
s
5
1
T_
t-i
h:
TL
i
S
Ferruccio Clavora sinoči v Kulturnem domu v Gorici
Bili smo in smo še odprti za diaLg
'P 559 linije)
1
15723
3
t
l
da dosežemo zakon za globalno zaščito
Prikaz sodobnega kulturnega hotenja Benečanov in Rezijanov
Upanje z vprašajem
MARIJ ČUK
Povsem normalno je, da so prazniki vedno svečani, svetli trenutki v času, ki je zamejen z letnicami, dnevi, minutami. Ob praznikih si voščimo, navadno povlečemo iz omare gvant in lepo kravato, pokrtačimo čevlje, da bi sigurneje stopali asfaltu ali marmorju v ponos. Praznik je praznik - vesel in slovesen, dostojanstven, poln lepih obetov za dneve, ki bodo prišli, a še ne vemo, kakšni bodo: zgrbani, sivi, stari in brezvoljni oziroma pokončni, lepi in ponosni? V praznikih je vsaj kanček upanja, tudi če v drugačen utrip peščene ure le malokdo verjame. Lahko le sanjamo, sanjarimo, fantaziramo, lažemo. Navadno je tako, da so tudi prazniki brez smisla in podobni vsem drugim anonimnim postajam našega življenja. Upanje pa je vendarle! Vsaj toliko ga je, da človek, skupnost, narod vztraja kot hrast, ki ga vihar ne izruje, četudi ima stoletno drevo že veliko suhih vej in redke zelene liste...
Tudi »praznik slovenske kulture« je upanje, kajti za radost ali celo vzhičenost ni prav nikakršnega razloga. De-ziluzija, ki je tako značilna za Prešerna, da ga nazadnje imajo nekateri celo za realističnega in ne romantičnega pesnika, se potrjuje na vsakem koraku te naše poti, v tem labirintu nesigurnosti, protislovij, kompromisov, vijugastih vetrov, ki nas vse zaganjajo v zidove, na katerih so zarisani sami vprašaji. Do kdaj bo to trajalo? Kdaj bomo lahko vzeli svojo usodo na dlan, ji pogledali v oči in s sigurnim gibom zapisali klicaje, po katerih hrepenimo, za katere se borimo? O, upanje je že, upanje. Upanje z vprašajem.
Čas upanja torej, a ne vzhičenosti in evforije. Čas resnega zrtja v nas same, v našo usodo je tudi ta praznik slovenske kulture, Prešernov dom in dan, ki nas več ne osvobaja z orfejev-sko močjo, niti nas ne navdaja z optimizmom, da bo kdaj tako: z vsako sekundo se zakotali v prepad brez konca delček našega živega tkiva. Danes sta na vrsti - bolje rečeno, na kocki -eksistenca gledališča in zemlje (ti razparana gonilka in vir življenja, koliko betonskih plotov so že zasadili v tvoje prsi!). In jutri? Spet upanje! Neomajno upanje, da ne bomo v loku časa na vrsti mi sami, naše bistvo, ki
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
GORICA - »To, kar boste videli danes zvečer, je le del programa, ki smo ga pripravili, da bi vam prikazali našo današnjo kulturo. Kulturo, ki ni sklerotična, ki ne gleda le sama nase in na lastno preteklost, ki ne živi od spominov, temveč temelji na trdnih koreninah stoletja trajajočega ljudskega izročila, a se iz dneva v dan vse bolj usmerja v ustvarjanje novih kulturnih oblik, ki so veren odraz našega narodnostnega humusa, obenem pa so trdno vključene v kulturno dogajanje, ki označuje konec našega tisočletja.«
Tako je govoril Ferruccio Clavora v začetku sinočnje proslave slovenskega kulturnega dne v goriškem Kulturnem domu. In res. Benečani in Rezijani so nam pokazali nekaj, česar nismo vajeni gledati in poslušati na naših odrih. Ni bila sinočnja Prešernova proslava nekaj stereotipno običajnega. Bila je živ odraz ,današnjega časa, današnjega hotenja mladine. Bila je prireditev taka, kakršno si naša mladina želi. Vse polna sodobnih glasbenih prijemov, pa čeprav smo čuli ljudske pesmi, ki niso le beneške ali rezijanske, marveč vsesplošno slovenske,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Kulturnem domu odprli Dan slovenske kulture
Z odprtjem dveh razstav, ki sta posvečeni Slovencem iz videmske pokrajine, je sinoči v tržaškem Kulturnem domu začela proslava Dneva slovenske kulture. Likovna razstava Govorica naših barv in dokumentarna vitrina Slovenci tam za goro odražata delo, življenje in umetniško ustvarjanje Slovencev, ki živijo v Beneški Sloveniji, Reziji in v Kanalski dolini, kot je v svojem uvodnem govoru podčrtal predsednik ZSKD Ace Mermolja.
Obe razstavi je nato predstavil in razčlenil slikar in vsestranski kulturni delavec Pavel Petricig, ki je zaobjel bistvo kulturnega dogodka v izjavi »Hoteli smo dokazati, kako mi živimo kot Slovenci, kako se povezujemo z našim teritorijem, hoteli smo pokazati na našo dediščino.«
NA 5. STRANI
Od včeraj v veljavi komisarska uprava
Napetost v genovskem pristanišču po odstavitvi glavnega konzula
SANDOR TENCE
RIM Sindikalni spor v genovskem pristanišču se je po hudih polemikah zadnjih dni včeraj spet močno zaostril. Predsednik pristaniškega konzorcija DAlessandro je namreč z odlokom odstavil glavnega konzula pristaniških delavcev ter na njegovo mesto imenoval izrednega komisarja. Paride Battini, 52-letni zgodovinski voditelj borbenega delavskega združenja, aktivist CGIL in član KPI, je od včeraj navaden pristaniščnik, njegova odstavitev pa zna sprožiti verižne reakcije v vseh italijanskih lukah, kjer so sindikalne razmere v marsičem odvisne od genovskih dogajanj.
Nesoglasja v genovski luki so izbruhnila precf tremi leti, ko je predsednik vlade Craxi imenoval za predsednika pristanišča socialističnega menažerja in osebnega prijatelja D -Alessandra, ki se je predstavil z ambicioznim programom »učinkovitega gospodarskega poslovanja«. Spor med njim in delavci je trajal več mesecev, nakar je bil dosežen kompromisni sporazum. Ta je veljal do decembra lani, ko je DAlessandro izdelal plan za reorganizacijo luškegaposlova-nja. Skupine delavcev, ki raztovarjajo oziroma natovarjajo ladje, bi znatno skrčili, te operacije pa naj bi odslej vodil pooblaščenec konzorcija ali predstavnik špediterjev. Obe-nemje predsednik pristanišča uvedel novo organizacijo dela in nekatere sektorje predal v upravo zasebnikom, ki so v zameno prispevali določene naložbe za modernizacijo luških struktur.
Načrt konzorcija pa ni bil po godu združenju pristaniških delavcev (skoraj 4.000 članov), ki je sredi decembra več dni stavkalo, in za spor se je pričela zanimati tudi sindikal-
na zveza CGIL-CISL-UIL. Pizzinato, Marini in Benvenuto so dosegli okvirno soglasje o sporazumu, ki sta ga nekaj dni prej podpisala Battini in DAlessandro. Na sindikalni skupščini, ki bi morala potrditi ta dokument, pa so delavci ostro kontestirali sindikaliste in dejansko izničili pogajanja. Prišlo je do čelnega spopada, hudih polemik in stavk, ki so popolnoma pristanišče in včeraj privedle do komisarske uprave.
DAlessandro obtožuje pristaniščnike, da so preživela korporacija in da so doslej v marsičem živeli od neupravičenih privilegijev. Delavci pa odgovarjajo, da so odslej na lastni koži plačali za »preustroj« pristanišča in da skuša konzorcij kar čez noč ukiniti oziroma izjaloviti sindikalne dosežke, ki so sad dolgoletnih prizadevanj. »Mi smo pokazali pripravljenost za dosego sporazuma,« je podčrtal Battini, »konzorcij pa je očitno izbral pot spopada z delavci.«
Genovski dogodki so sprožili plaz polemik tudi v Rimu. Komunisti pravijo, da je DAlessandrova odločitev neumestna in nesprejemljiva, CISL in UIL pa sta nasprotno mnenja, da je komisarska uprava samo logična posledica neurejenih sindikalnih razmer znotraj pristanišča.
Umrl Claudio Vlila
PADOVA — V tukajšnji bolnišnici je sinoči izdihnil znameniti popevkar Claudio Villa. Po težki operaciji na srcu 27. januarja si je opomogel, včeraj popoldne pa so nastopile komplikacije in pomagal ni niti nov kirurški poseg.
Košarka: sinoči v Trstu v B ligi
Jadran premagal vodilnega
TRST Po sinočnji tekmi med Jadranom in postavo iz Imole je marsikateri opazovalec pripomnil, da bi se naša združena ekipa ne znašla v tako »povprečnem« stanju, ko bi vselej igrala tako zbrano in motivirano.
In res je treba priznati, da so jadranovci delovali odločno toda umirjeno in čeprav sinočnjega srečanja ne moremo označiti s pretiranimi olepševalnicami, gre Brumnovi vrsti priznati, da je tekmo odigrala zrelo in odločno
Sam začetek srečanja ni obetal najboljše predstave: po desetih minutah igre je bil delni izid 16:7 v korist naših, ki pa so si prednost izborili bolj zaradi nasprotnikovih napak kot pa zaradi lastnih zaslug. Obe moštvi sta v prvem delu zgrešili precejšnje število metov in igra je bila na splošno Pretrgana, zaradi »čudnih« odbojev, številnih prestrezanj in sodniških prekinitev.
Jadranovci so bili v tem prvem polčasu za odtenek boljši od Imole, pri kateri ni nihče od nosilcev igre posebno blestel. V Jadranovih vrstah pa so vsi delovali zelo prizadevno, še posebno Mauro Čuk, ki se je pod košema boril kot že dolgo ne.
Skromen izid iz prvega polčasa je na vsak način dober pokazatelj razmer na igrišču.
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
V ženski odbojkarski B ligi v Trevisu
Zaslužena zmaga Mebla
TREVISO Predvsem z dobro igro v drugi polovici prvega niza si je združena ekipa Meblo sinoči v Trevisu zagotovila zmago s 3:1 proti Albatrosu, ki je eno slabših moštev v ligi. Za gostiteljice je bilo srečanje zelo pomembno, saj v boju za obstanek krvavo potrebujejo točke. Igrale so zato zelo požrvovalno, toda hkrati živčno in tudi zmedeno.
Odbojkarice Mebla (tokrat je bila upravičeno odsotna Malalanova) so se dobršen del srečanja prilagodile nasprotnikovi igri, a so bile vseeno premočne, da bi tvegale poraz, čeprav so morale premostiti nekaj kritičnih obdobij in situacij, ki bi ob drugačnem razpletu lahko zasukale tekmo v nevarne vode. Nekatere Meblove standardne igralke so naletele na dokaj slab dan, menjave, razen Vidalijeve v prvem nizu, pa jih niso znale uspešno nadomestiti. Meblova igra je tako predvsem slonela na Maverjevi v napadu in Nacinovi-jevi v drugi liniji, solidno je igrala podajačica Grgičeva, Zerjalova pa je bila dokaj uspešna samo v napadu. Igra zato ni bila dovolj tekoča in tudi povprečni Albatros se je lahko dokaj vztrajno upiral naši šesterki.
V prvem nizu je Albatros povedel kar s 13:5. Meblo je v tem obdobju igral dokaj slabo, toda takoj zatem je odlično
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Svetova spet med najboljšimi
Jugoslovanska smučarka Mateja Svet je tudi na včerajšnjem slalomu dosegla nov velih uspeh. Osvojila je bronasto kolajno, ki jo je dodala srebru v veleslalomu in bronu v superveleslalomu. Na sliki (AP) z leve Mateja Svet, prvouvrščena Erika Hess in drugouvrščena Avstrijka Rosvvitha Steiner
•	Upanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ima vsemu navkljub vzmeti za strelice svobodne misli. Kajti prav to je »kultura« posameznika in skupnosti - izražanje samega sebe skozi prosto ozračje, prostor za iskre, ideje in spopade, univerzam vseobsegajoče misli, ki se z vesolji drugih misli izčiščuje v moč in življenje. Družba, ki ne pozna diferencira-nosti in hoče samo unikate in uniformiranost je bolna, gnila in slabotna. In ko ji spodleti, še razorožena, celo samomorilska.
Zato kultura ni samo upanje, lahko postane vera in smisel, če je pristna in prodorna. Vsa kultura, kajti to je, če povzamemo Kosovela, šop celotnega človekovega radiusa zanimanj in dejavnosti, to je vse, kar človek dela. Zato se, najbrž malce naivno in utopično, borimo za tako kulturo in družbo, ki bi oporo in kri dobivala iz zdravih, trdnih, jasnih temeljev. Našo moč je treba graditi v nas samih s tem, da odstranimo vso meglenost in dvoumnost, ki nam padata na veke. Le kako naj zremo v modro nebo, le kako naj se znajdemo, če nam je pogled do zvezd otežkočen? Kako si upamo mladim predstavljati naše življenje, ne da bi barvali čisto sliko našega prostora? S ponudbo zakamufliranih vizij vodimo samo v odtujenost.
Zato pa je tu upanje, blažilna opora negotovi stopinji. Upanje, da se v glavah razblinijo strahovi in da postane kritična misel nekaj normalnega. Upanje, da ne bi videli za vsakim vogalom samo sovražnika. Upanje, da postanemo gotovi in da naših gradov ne sesuje vsak najmanjši valček morske vode. Upanje, da bi bile fraze premagane, zavisti pokopane, vse, kar škoduje narodni (pravi) identiteti, odpravljeno. Identiteta namreč raste iz dinamičnega procesa razvoja in spopadov misli, togost, okostenelost in zaprtost vodijo narod v primitivizem. Prav to je največje upanje, ki si ga tvegamo izraziti ob letošnjem kulturnem prazniku: da odpravimo vsakršen primitivizem, ga izrujemo iz našega življenja. Ko bi do tega prišlo, bi bila tudi naša usoda svetilnik, ki ne ugaša in izžareva svojo luč v prihodnost, za zmeraj.
MARIJ ČUK
•	Odprti za dialog
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ter recitacije naših znanih pesnikov kot tudi ljudskih pesnikov. Spretno uokvirjen program, v katerem so se pletli štirje letni časi, so izvajali ansambel S.S.S., Checco, zbor Trepetički ter dva rozojan-ska kantavtorja, Rino Chinese in Gio-vanni Di Lenardo. Benečani in Rezijani so peli v svojem narečju. Pa smo jih v celoti razumeli, kar dokazuje, da so del našega narodnostnega telesa.
V	Kulturnem domu, kamor so prišli gostje iz vseh krajev Goriške, pa tudi z onkraj meje, je Ferruccio Clavora orisal današnji položaj Slovencev na Videmskem. »Imamo namreč občutek, da se o nas vse premalo ve, ali da se na našo stvarnost gleda skozi nekatere stereotipe, ki smo jih že zdavnaj prerasli... Tudi mi sami smo vse preveč časa predstavljali našo skupnost kot nekaj žalostnega, starega, jokavega. Lahko pa rečemo, da se danes ta položaj korenito spreminja,« je dejal govornik. Orisal je zatem pobude SKGZ na Videmskem, kulturne krožke, odprtje šolskih ter gospodarskih ustanov. Clavora je še poudaril: »Smo za dialog, za soočanje vseh mnenj, ki ne postavljajo v dvom uresničenja neodtujljivih načel našega boja, da dosežemo od parlamenta naše republike juridično priznanje našega manjšinskega statusa.«
MARKO VVALTRITSCH
V	SZ izpustili 42 oporečnikov
MOSKVA — Nobelov nagrajenec Andrej Saharov je sestavil seznam 42 sovjetskih disidentov, ki so jih sovjetske oblasti v zadnjem času izpustile na svobodo. Kot je izjavila njegova sodelavka, se bo ta seznam podaljšal zaradi »omejene amnestije za politične zapornike«. Iz oporečniških vrst je prišla novica, da so zapornike iz delovnih taborišč izpustili na podlagi 2. februarja sprejetega, toda neobjavljenega dekreta.
Ne gre za pravo amnestijo, ampak za seznam, v katerem so znanstveniki, umetniki, profesorji in duhovniki. Nihče točno ne ve, koliko oseb je na njem.
Zaradi »žaljive in sramotilne vinjete«
Craxi bo prijavil dnevnik Repubblica
RIM — Craxi se je to pot res razjezil: tožil bo dnevnik Repubblica. Zakaj? Ker je priobčil vinjeto Forattinija, na kateri je karikaturist naslikal predsednika vlade v črnem enodelnem kombinezonu in s črno masko po vzoru Disneyeve tatinske »tolpe Bassot-ti«. Tajnik PSI je označil vinjeto kot »žaljivo in sramotilno«. Tembolj še, ker na včerajšnji prvi strani Scalfarijevega časopisa spremlja članek o preiskavi tu-rinskega sodišča glede lepega denarja, ki naj bi ga finančnik Fer-dinando Mach di Palmstein daroval PSI po naročilu industrijca Gianfranca Maiocca.
Sporočilo PSI, ki naznanja prijavo, piše: Sodna obravnava v Turinu zadeva obtožbo zaradi kršitve zakona o javnem financiranju strank, izraz »korupcija« v naslovu nad vinjeto pa se nanaša na
specifičen in drugačen zločin proti javni upravi, o katerem na procesu še sledu ni. In še: Kot je razvidno iz sodnih aktov, pa je tudi obtožba o nezakonitem financiranju neosnovana, saj gre za dogodke iz časa, ko je bil v veljavi še zakon iz leta 1974, po katerem so bili prispevki, o kakršnih je govor na sodišču, dovoljeni. Komunike še ugotavlja, da Craxi tudi sicer ni bil seznanjen s takšnimi prispevki. Sam tajnik stranke je jezno rekel, da gre za golo obrekovanje in sramotenje.
Je to že začetek njegove volilne kampanje, sloneče na škandalih in podkupovanjih? Craxi pravi, da ne, toda njegov^ strankin pristaš Aniasi pribija: »Če gre za ustvarjanje vzdušja, v katerem naj se PSI prikaže kot stranka korupcije, potem se je volilna kampanja že davno začela.« G. R.
Ugrabljena italijanska tehnika spet doma
Italijanska tehnika rimskega gradbenega podjetja Salini sta se včeraj vrnila v Italijo. Za Giorgia Marchioja (na sliki z ženo Carmelino) in Dina Marted-duja se je tako srečno zaključila 41-dnevna ugrabitev. Marchib je že izjavil, da bi se vsekakor rad vrnil na delo v Etiopijo	(Telefoto AP)
S podelitvijo Prešernovih nagrad za vrhunske umetniške stvaritve
V veliki dvorani Cankarjevega doma so sinoči proslavili slovenski kulturni praznik
LJUBLJANA' - - Sinoči, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, povezanega z obletnico smrti prvaka slovenske poezije, sta predsedstvo SR Slovenije in republiška konferenca SZDL Slovenije v veliki dvorani Cankarjevega doma pripravila vsakoletno proslavo, na kateri so podelili letošnje Prešernove nagrade — za vrhunske in pomembne umetniške stvaritve, tehtne obogatitve slovenske kulture.
Kot je dejal predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Bruno Hartman, je letos prispelo v pretres 32 predlogov za Prešernovo nagrado in 74 predlogov za nagrade Prešernovega sklada, kar pomeni, da je njihovo število v primerjavi z lanskim letom še porastlo. Upravni odbor je tudi obžaloval, da za nekatere ustvarjalce, ki bi jih tudi veljalo uvrstiti med kandidate za nagrado, ni bilo predlogov, sam pa jih po zakonu ne more. Nagrajence so torej izbrali iz prijavljenih predlogov in ob upoštevanju strokovnih komisij. Omejeno število nagrad je odboru narekovalo takšno porazdelitev, ki - po njegovi presoji — odseva ustvarjalna težišča sodobne slovenske umetnosti.
Kot smo že poročali, so letošnje Prešernove nagrade prejeli: arhitekt Miloš Bonča za življenjsko delo, igralec Boris Cavazza za tri odmevne vloge in pisatelj Pavle Zidar za pripovedne stvaritve.
• Nagrajenci Prešernovega sklada za letošnje leto pa so: prevajalec Aleš Berger, slikarja Emerik Bernard in Lojze Logar, pesnik Alojz Ihan, kreatorka maske Berta Meglič, igralka Ivanka Mežan, režiser Edvard Miler, oblikovalec Vladimir Pezdir, koreograf Milko Šparnblek in ustvarjalci dela »Fauvel 86« Lojze Lebič, Ksenija Hribar in Jernej Habjanič.
Slavnostni govornik je bil pisatelj Miloš Mikeln, predsednik slovenskega PEN, ki je svoje besede naslovil: »Aktualistična bridka hvalnica Prešernu, umetništvu in pisateljstvu«.
Miloš Mikeln je med drugim tudi dejal, da so vrtinci časa potegnili sodobne slovenske pisatelje, obe organizaciji, društvo pisateljev in PEN, založbe uredništva revij in pišoče ljudi posamič v brezkončno obravnavanje družbenih tabujev, mistifikacij, zamolčanih resnic.
V nadaljevanju pa je povedal: »Danes spet enkrat doživljamo usodno prelomnico, njeno zrcalno podobo v sodobni literaturi. Na površju se tako kaže kot literarni spopadi za politične račune. Ta najprej ostane na tem površju - če bi danes Kranjec pisal »Pisarno«, bi morebiti opisal tisto naše nedavno obdobje, na primer, ko so nam pred 15 leti razglasili, da bo odtlej pa dokončno samo še delovni človek odločal o vsem in gospodaril z vsem — nakar se je začel čas, ko je začel človek odločati vse manj. Da nadaljuje na tem površju: če bi se Tavčar danes lotil
»4000«, bi mogoče opisal tukajšnje do nedavna javno proklamirano preganjanje vseh in vsakršnih elit, v gospodarstvu, znanosti, zdravstvu, na univerzi in šolah. Ko je napačno razumljena egalitarnost sejala zavist do vsega boljšega, izjemnega, vsega nadpovprečnega, kar je, ker streže oportunističnim nagonom v človeku, pognalo bujno rast ravnodušnosti, malomarnosti in nemarnosti, ki jo zdaj obilno žanjemo. Ob zaključku je pisatelj Miloš Mikeln še dejal: »Kakor že bo, delež človeka, ki se je zapisal javnemu delu, bo, kar je vedno bil: da ne molči o vsem. Da na razpotjih, vprašan ali nevprašan, spregovori svoje po najboljši vesti in vednosti potlej pa gre javnosti svobodno izražena ocena njegove besede.
In delež umetnika, da upodablja svojemu narodu svoje in njegovo življenje, družbo in čas po svoji umetniški resnici. On je videc in vrača resnice. Umetnik, ki ne govori resnice, ni nikomur v korist, niti tistemu kratkovidnemu oblastniku ne, ki bi ga skušal v svoj prid pripraviti do neresnice — ker potlej pač ni več umetnik.
Tako se vračamo k Prešernu. K njegovi izpovedi, ki je s svojo celovito resnico usodno zaoblikovala slovenski narodni up. Zapustil nam je up in strah, bridko zatiranih in zanos z voljo do narodove in človekove svobode. Z njegovo upodobitvijo celovitosti življenja, posameznikovega in družbenega, bomo Slovenci potovali skozi čas, dokler bo tu in kjerkoli na svetu kdo govoril slovensko, (dd)
Waita naj bi izpustili talcem pa prizanesli?
BEJRUT — Laičnega odposlanca anglikanske Cerkve Terryja Waita, ki se pogaja s šiitskimi skrajneži za izpustitev talcev in je bil tudi sam ugrabljen, bodo osvobodili najpozneje jutri popoldne. Tako je vsaj napovedal libanonski pravosodni minister in vodja Amalovih šiitov Na-bih Beri na včerajšnji tiskovni konferenci v Damasku le nekaj ur pred sinočnjo zapadlostjo ultimata, ki ga je postavila Sveta vojna za osvoboditev Palestine: Če Izrael ne izpusti 400 naših bratov iz zapora, bomo ustrelili štiri talce. Z umorom drugih dveh ugrabljencev pa je zagrozila doslej neznana Organizacija za revolucionarno pravico, ki ni sovražno razpoložena samo do Američanov, ampak tudi do Francozov: očita jim prodajo najsodobnejšega orožja Iraku. Dobro obveščeni krogi trdijo sicer, da so ugrabitelji sklenili talce »pomilostiti«. Beri je na sestanku s časnikarji tudi iznesel predlog, naj bi Izrael osvobodil tistih 400 Arabcev (obtoženih terorističnih atentatov) v zameno za izraelskega pilota, ki so ga zajeli 16. oktobra pri Sajdi.
Izraelci, ki so običajno nepopustljivi, se o tem niso še izrekli, pač pa je napoved o Waitovi izpustitvi brž sporočil tudi telavivski radio. V tem vidijo nekateri dobro znamenje, potem ko so Izraelci na morju med Ciprom in Libanonom zajeli 50 palestinskih borcev, kar je OZN izrecno označila kot piratstvo.
Pozno sinoči so se razširile govorice, da so Terryja Waita že izpustili, in to v Bejrutu, kamor naj bi ga pripeljali domnevno iz Doline Bekaa. Vesti niso potrdili.
Obkoljeni Palestinci pričakujejo pomoč RK
BEJRUT Včeraj dopoldne so šiiti s težkimi topovi obstreljevali palestinska taborišča na jugu Bejruta. V njih so Palestinci imeli tri mrtve in 27 ranjenih. Niso pa uradno potrdili, če je bilo res ob življenje pet Palestincev, ki so poskušali s kombijem, naloženim z moko, prebiti sovražno postojanko. Kot smo že poročali, vlada v palestinkih taboriščih strašna lakota.
V zadnji, štiri mesece trajajoči fazi spopadov, začetih pred dvema letoma, so imeli Palestinci po izjavi svojega uradnega predstavnika 250 mrtvih in 1.500 ranjenih.
Resnost njihovega položaja je mogoče razbrati tudi iz poziva rimskega predstavnika PLO Huseina Aflaka na seji vodstva Proletarske demokracije, naj šiiti takoj prenehajo obkolitev palestinskih taborišč v Bejrutu in se omogočijo mednarodnemu Rdečemu križu, da poskrbi za ranjene in prinese živež ter zdravila preživelim. Taborišče na jugu Bejruta je največje palestinsko taborišče, kjer na 5 kv. km živi 45.000 oseb, ki »nimajo svoje domovine in niti človeškega dostojanstva«.
Pred enim tednom doseženi sporazum o prekinitvi obkolitve, ki bi jo morala nadzorovati Arabska zveza, ni rodil nobenega uspeha, zato so Palestinci prepričani, da nekateri izkoriščajo zmedo v Libanonu in Sredozemlju za uničenje palestinskega ljudstva.
Lvov v spominu preživelih in prič
RIM — Množični pokol italijanskih ujetnikov v Lvovu dobiva dan za dnem nova potrdila. Delo posebne ministrske komisije je komaj steklo, na italijanskem tisku pa se kopičijo tragična pričevanja preživelih in tudi oseb, ki so eno izmed tolikih variant vojnih grozot, kot je ravno množično pobijanje vojnih ujetnikov, spoznali prav v neposredni bližini Lvova. Tu so nemški vojaki v gozdičih pobili na tisoče italijanskih vojakov domnevne divizije Retrovo.
Pričevanja, ki bodo nedvomno v znatni meri pripomogla k spoznanju končne resnice (če je to, po tolikih letih, sploh mogoče), so tudi po mnenju članov ministrske komisije izrednega pomena.
Prav zaradi tega so včeraj odprli začasno tajništvo, ki bo ta pričevanja zbiralo in urejevalo. Tajništvo komisije bo odprto vsak dan od 8.00 do 16.30 (ob sobotah bo delovalo do 14. ure, ob nedeljah pa bo zaprto). Pričevanja bo mogoče posredovati tudi telefonsko, na številko 06/4754237.
Elektrogospodinjski stroji kakor računalniki in
Gospodinjski stroji so postali kakovostnejši z uporabo nove kompjuterizirane tehnologije. Prvi sejem elektronike, ki ga organizira trgovina UNIVERSALTECNICA ob 40-letnici delovanja, vam
predstavlja najnovejše izdelke na tem področju. Absolutne novosti (največja izbira v deželi):
štedilniki, pralni stroji, hladilniki, pomivalni stroji, zmrzovalniki, mikrovalovne peči, sesalci,
loščilci, bojlerji, ogrevalne naprave, mali gospodinjski stroji
(za sladoled, za kavo, za pripravo testa in sokov, tosterji itd.). Med tolikimi predmeti boste prav gotovo dobili kaj zase. Izkoristite
»discount« cene
to priložnost, da lahko kupite po izrednih »discount« cenah z možnostjo odplačila v 60 obrokih (pet let). In še super jamstvo do treh let ter popolna servisna služba.
TRST
RADIOTELEVIZIJA, ELEKTRONIKA: Trg Goldoni 1 VIDEOREGISTRACIJA, HI-FI: Ulica Zudecche 1 ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI: Korzo Saba 18 CAR STEREO: Ulica Machiavelli 3
UNIVERSALTECNICA
Z otvoritvijo likovne razstave Iris Skutin
Mesec kulture v sežanski občini
SEŽANA — Z otvoritvijo likovne razstave Iris Sku-bin v sežanski Mali galeriji v četrtek, 5. februarja, se je pričel mesec kulture v sežanski občini, ki ga že več let zapored uspešno organizira Zveza kulturnih organizacij. V dobrem mesecu in pol (do 17. marca) se bodo v številnih krajih sežanske občine zvrstile številne likovne, glasbene, gledališke in literarne prireditve, predstavitve knjižnih del, domačih amaterskih skupin in gostovanja kulturnikov iz sosednjih občin. Tudi delovne organizacije, krajevne skupnosti in šolske ustanove bodo slovenski kulturni praznik počastile na različne načine.
V	prostorih sežanske Kosovelove knjižnice so odprli razstavo akvarelov in ilustracij Ivana Seljaka-Čopiča, ki je za svoje delo prejel že več nagrad, in predstavili knjigo Marije Vojskovič »Tržačani«. Ob srečanju z avtorico so si lahko obiskovalci knjigo tudi kupili. V novop-reurejenih prostorih zadružnega doma v Hrpeljah pa so v nedeljo otvorili razstavo Stojana Zafreda iz Divače, domačinom pa so se s poezijo predstavili mladi sežanski pesniki Maja Razboršek, Magda Svetina, David Terčon in Aldo Žerjal ter kitarist Igor Starc. V ponedeljek pa se bodo v Kosovelovi sobi predstavili sežanski pesniki na literarnem večeru, ki ga je organiziral literarni klub KUD Jože Pahor iz Sežane.
V	nedeljo, 15. februarja, bodo v kulturnem domu v Komnu počastili krajevni praznik. V okviru glasbeno-gledališkega abonmaja, ki privablja številne ljubitelje glasbene umetnosti iz vseh krajev sežanske občine, bo avtobus odpeljal abonente v Ljubljano, kjer si bodo v Cankarjevem domu lahko ogledali opero Don Carlos. V nedeljo, 22. februarja, bo na Štjaku kulturni popoldan, ki
ga bodo zapolnili KUD Klasje iz Štanjela, ženski pevski zbor Jože Pahor iz Sežane in moški pevski zbor Avber-Ponikve. Konec februarja (sobota, 28. 2.) se bosta v sežanski kinodvorani ob 20. uri predstavili gledališki amaterski skupini Klasje iz Štanjela in Ruj iz Sežane. Gledališki večer bosta obe skupini ponovili še v nedeljo, 1. 3; v Divači, soboto, 14. 3., v kulturnem domu v Štorjah in nastopili na gledališkem popoldnevu v Dutovljah. V četrtek, 5. 3., bodo v Mali galeriji otvorili razstavo izdelkov uporabne umetnosti, ki bo na ogled do 23. marca. Kosovelova knjižnica pripravlja v petek, 6. marca, ob 18. uri v svojih prostorih večer z režiserjem Francetom Štiglicem.
V	kulturnem domu v Lokvi pa bo 6. marca ob 20. uri gostovalo KUD iz Ilirske Bistrice. Predšolski in šolski otroci sežanskih vrtcev in šol se bodo s kulturnimi točkami predstavili v soboto, 7. marca, ob 16. uri v športni hali v Sežani. 8. marec bo v sežanski občini v glasbenem vzdušju, saj se bo v telovadnici osnovne šole v Divači odvijala revija pihalnih orkestrov Primorske. Prireditve se bodo zaključile v torek, 17. marca, ko bodo v avli sežanske osnovne šole podelili nagrade in priznanja Kulturne skupnosti Sežana, v kulturnem programu pa bosta nastopila moški pevski zbor iz Divače in dijaki Srednje družboslovne in ekonomske šole Sežana.
V	mesecu kulture bodo v sežanski občini gostovali tudi kulturniki iz postojnske občine. V dvorani Glasbene šole v Sežani se bosta predstavila z dvema večeroma pianistka Neva Merlak in Igor Dekleva.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Ustanovitev posebne komisije za preučitev statuta F-JK
TRST — V torek se bo ponovno sestal deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Na dnevnem redu bo imel več važnih vprašanj: predvsem gre omeniti, da bo na torkovi seji ustanovljena posebna komisija, ki bo zadolžena za poglobitev številnih vprašanj v zvezi z deželnim statutom; deželni svet bo nadalje proučil ukrep za energetski sektor ter predloge za spremembe notranjega pravilnika.
Na dnevnem redu bodo torej tri važna vprašanja; posebno pozornost bo gotovo pritegnila ustanovitev posebne komisije za preučitev vprašanj glede deželnega statuta tudi v luči dolge polemike o deželni enotnosti.
Glede energetskega problema bo skupščina proučila ukrep, ki mora točno določiti meje, v katerih se mora sukati F-JK pri izvajanju smernic vsedržavnega energetskega vprašanja.
Kar se pa tiče predlogov za spremembo notranjega pravilnika bo deželni svet razpravljal o ukrepih za efektivno izboljšanje delovanja skupščine na osnovi dosedanjih izkušenj. V tem okviru bo predvsem tekla razprava o dolžini razprav, o predstavitvi amandmajev, o odgovorih na vprašanja in interpelacije.
Letos 1. revija Primorskih pihalnih orkestrov
SEŽANA — Pred časom se je porodila zamisel o ustanovitvi Združenja pihalnih orkestrov Primorske, ki se je uresničila v decembru mesecu preteklega leta. Godbeniki so si želeli takega Združenja in sad tega bo letošnja prva revija pihalnih orkestrov, ki nosi in bo nosila ime »Primorski pihalni orkestri«. Združenje, ki ga dopolnjujejo tudi orkestri iz zamejstva, ima sedež na Zvezi kulturnih organizacij Sežana.
Letos bodo torej na sporedu prve revije: začetek bo 6. marca ob 20. uri v Tolminu (v Srednješolskem centru), kjer bodo sodelovali pihalni orkestri iz Nove Gorice, Goriških Brd, Divače in s Proseka - Kontove-la. Naslednjega dne bo revija v Kopru (v gledališču, prav tako ob 20. uri) z orkestri iz Postojne, Anhovega, s Cerknega in iz Ricmanj. V nedeljo, 8. marca, ob 17. uri bo revija v Divači, kjer se bodo predstavili orkestri iz Idrije, Pirana, Prid-vora in z Vogrskega. Zaključek pa bo v Braniku v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu z orkestri iz Kopra, Tolmina, Marezig in Nabrežine.
Proti ratifikaciji sporazuma o ribolovu
Ribiči ne popuščajo
KOPER — Zasebne ribiče iz slovenske in hrvaške Istre je tako rekoč dvignila na noge vest o skorajšnji ratifikaciji mednarodnega sporazuma o možnosti ribolova jugoslovanskih in italijanskih ribičev tudi v določenem območju ozemeljskih voda obeh držav v Tržaškem zalivu. Jugoslovanski ribiči vidijo v ratifikaciji omenjenega sporazuma o ribolovu le oženje njihovega ribolovnega območja. Prepričani so namreč, da bi s tem pridobili le italijanski ribiči, ki ob dejstvu, da so z intenzivnim ribolovom že povsem »očistili« školjke in belo ribo z dna italijanskega dela Tržaškega zaliva, iščejo druga ribolovna območja. To dejstvo potrjujejo tudi vse številnejši poskusi prepovedanega gospodarskega ribolova italijanskih ribičev v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Istrski ribiči so tudi prepričani, da je nemogoč tudi nadzor nad ladjami, ki bi lahko s posebnimi dovolilnicami ribarile znotraj dovoljenega četverokotnika v Tržaškem zalivu, hkrati pa izražajo bojazen, da bi z množičnim ribolovom v kratkem iz-lovili školjke in belo ribo tudi v tem delu Jadrana. Proti ratifikaciji mednarodnega sporazuma so na pobudo nekaterih posameznikov začeli v Izoli in Kopru zbirati tudi podpise.
Da bi preprečili morebitna nesoglasja in razčistili določene nejasnosti je koordinacijski odbor za kmetijstvo in ribištvo pri medobčinskem svetu SZDL obalno-kraške regije sklical tudi posebno sejo, ki je obravnavala problematiko ribolova v Tržaškem zalivu.
O tej problematiki so tako razpravljali na seji omenjenega odbora, na kateri so bili tudi predstavniki ribičev zasebnikov, tozda Riba in Tone Poljšak kot predsednik koordinacijskega odbora za uresničevanje
osimskih sporazumov in predstavnik republiškega Izvršnega sveta.
Tone Poljšak je obrazložil potek sprejemanja sporazuma in tudi povedal, da praktično ni realne podlage, da Jugoslavija sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu zdaj ne bi ratificirala. Upoštevajoč življenjske in zelo resne pripombe naših ribičev (ratifikaciji sporazuma namreč odkrito nasprotujejo, saj gre za sporazum v njihovo škodo) pa je povedal, da bo — kot predvideva sporazum — ustanovljena skupna komisija, ki bo opredelila, kako se bo sporazum izvajal. Ta komisija bo lahko tudi povsem omejila ribolov v skupnem četverokotniku, če bo ugotovila, da je prišlo do prelova. Omenil je še nekatere druge možnosti da bi zmanjšali negativne učinke, ki jih v današnjih razmerah (torej pet let po podpisu sporazuma) lahko prinese ratifikacija sporazuma. Možnosti, upanja, da sporazuma ne bi ratificirali (čeprav temu jugoslovanski ribiči nasprotujejo) praktično ni.
Ribiči Slovenskega Primorja trdijo, da lahko italijanski ribiči, ki v svojih vodah nimajo kaj loviti (zato tudi interes za ratifikacijo sporazuma) s sodobno opremo in močnimi ladjami v dveh mesecih dobesedno očistili tudi vode, v katerih zdaj lahko lovijo jugoslovanski ribiči. Ti nimajo interesa loviti prek meje, ker tam v mreže ni kaj ujeti.
Razprava na četrtkovi seji omenjenega koordinacijskega odbora je bila tudi »vroča«, saj so se nekateri spraševali ali je omenjeni sporazum sploh ustaven. Člani odbora so skupaj z ribiči sklenili, da bodo o svojem odklonilnem stališču uradno obvestili tako republiške kot zvezne organe, hkrati pa naj bi v Drogi pripravili tudi celovito oceno negativnih posledic, ki jih prinaša sklenitev sporazuma.
IZTOK UMER, DUŠAN GRČA
BOHINJ
Joco
Žnidaršič

Fotomonografija Bohinj je slikovna pripoved o enem najtišjih, najbolj nedotaknjenih in zato najlepših kotičkov slovenske zemlje — o bohinjskem kotu. Glavni junak je Bohinjsko jezero. Umetniški fotograf, domač in svetovni popotnik in poročevalec Joco Žnidaršič nam v knjigi prikazuje naj lepše krasote Bohinja. Z besedo sta fotomonografijo opremila akademik profesor dr. Janez Milčinski in novinar in scenarist Željko Kozinc. Z Bohinjem začenja Državna založba Slovenije novo zbirko Slovenija, moja dežela. V njej bo skušala s slikovitimi fotomonografskimi obdelavami zajeti kar največ tega, kar Slovenijo označuje od davnih do sedanjih dni.
Fotomonografija Bohinj je na voljo v slovenščini, angleščini, francoščini, italijanščini in nemščini. Obsega 168 strani v barvah. Vzorno grafično urejena publikacija je tiskana na 135-gramskem umetniškem papirju (format 237 x 292 mm), vezana v platno s ščitnim ovitkom.
Knjigo lahko kupite v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI — Trst, UL sv. Frančiška 20, tel. 732487 ali pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE — 61000 Ljubljana, Mestni trg 26
VID VREMEC
Rinko Tomažič
in drugi
:	tržaški proces 1941
USTRELITEV NA VOJAŠKEM STRELIŠČU NA OPČINAH PRI TRSTU
V	policijskem vozu so peljali iz tržaškega zapora Coro-neo po Novi cesti proti Opčinam pet na smrt obsojenih. Spremljali so jih pripadniki 85. legije fašistične milice. V tistem deževnem, turobnem jutru 15. decembra leta 1941 se je bližal smrtni sprevod proti vojaškemu strelišču »Na Pi-kelcu«. Oblasti so skušale izvesti eksekucijo v največji tajnosti. Vendar tega niso uspele. Primorska je na splošno žalovala. Potem ko so prispeli na lice mesta, so najprej razporedili številne fašistične miličnike okrog majhnega četverokotnega prostora na strelišču, v izbranem kraju za izvršitev obsodbe.
V	noči pred streljanjem Tomažiča in njegovih tovarišev so fašisti vdrli v buffet Tomasi in ga razdejali. Zdrobili so marmornato ploščo na prodajnem pultu, raztočili vino in uničili vse, kar jim je bilo dosegljivo.
Kako je bila izvedena smrtna obsodba, je razvidno iz naslednje listine:
»Posebno sodišče za obrambo države
Zapisnik o izvršitvi obsodbe na smrtno kazen«
Leta 1941, v mesecu decembru ob 8.15, v kraju strelišča na Opčinah, namenoma določenega od komandanta terito-
rialne obrambe iz Trsta z dopisom štev. 94, zaupno, z datumom včerajšnjega dne. Na podlagi danega ukaza tega komandanta, s katerim sta bila dogovorjena dan in ura za izvršitev smrtne kazni, izrečene Viktorju Bobku, Ivanu Ivančiču, Simonu Kosu, Ivanu Vadnalu in Josipu Tomažiču z nepreklicno sodbo, ki jo je izreklo to sodišče včeraj zaradi kaznivih dejanj, predpisnih v členih 305-302-285 Kazenskega zakonika.
Jaz, podpisani sodni kanclist omenjenega sodišča, v sodelovanju z dr. Giuseppom Predanom in dr. Aldom Bene-vio, ob navzočnosti polkovnika kraljevih karabinjerjev Marina Roberta, službujočega v uradu sodne policije pri tem sodišču, sem odšel, da bom navzoč pri eksekuciji v omenjenem kraju, kamor so obsojence privedli pripadniki javne varnosti.
Tu je duhovnik v odmaknjenem kraju, brez navzočnosti drugih oseb, dal versko tolažbo obsojencem, razen Josipu Tomažiču, ki jo je odklonil.
Potem ko so postavili obsojence pred oboroženi oddelek, je komandant taga oddelka gospod Giordano Saccida iz 58. legije prostovoljne milice za nacionalno varnost prebral na ves glas razsodbe o obsodbi.
Obsojence so nato posedli na stole pred oboroženi oddelek z obrnjenim hrbtom proti njemu in takoj zatem, v skladu z ustreznim pravilnikom, je bila ob 8.20 podpisanega dneva izvršena eksekucija petih zgoraj imenovanih.
Zdravniki so pregledali ustreljene in ugotovili smrt vseh obsojencev.
Naznanjamo, da eksekucija ni bila javna, v skladu s predpisanim členom kraljevega dekreta od 12. decembra 1926, štev. 2062. Prebrano, potrjeno in podpisano, Rim, 16. decembra 1941. Sledijo podpisi v izvirniku.
Načrt za ustanovitev naravnega parka v beneški laguni
Bo čaplja vzletela?
IVANA SUHADOLC
Velika bela čaplja steguje svoj dolgi, vitki vrat proti nebu in je na tem, da vzleti. Ta podoba naj bi bila simbol bodočega parka v beneški laguni.
Doslej je laguna bila znana predvsem zaradi blestečega dragulja, ki ga hrani v svojem jedru: Benetk. Časopisi so o njej pisali le, ko so naštevali in obsojali nevarnosti, ki zaradi naravne lege pretijo temu mestu: visoke plime, redne poplave, nižanje tal, erozija. Laguna se je zdela bolj nekak privesek ali celo ovira k nemotenemu razvoju in prestižni ohranitvi mesta. Danes pa se zavedamo, da je narava okoli Benetk sama po sebi dragulj. V Sredozemlju predstavlja izjemo, saj je edini ostanek ledeniške dobe v tem predelu sveta. Njeno živalstvo in rastlinstvo sta edinstvena. V njej se ohranjajo oblike življenja, ki so drugod že zdavnaj izumrle. Poleg tega laguna vsako zimo nudi zatočišče tisočim pticam. Tu se zbirajo gosi, race, žličarke, čaplje, kormorani, galebi, slapniki, čigre itd. Računajo, da je pozimi prisotnih povprečno približno 23.000 ptic. Ram-sarska konvencija določa, da je neko ozemlje mednarodne važnosti, če dosega število 10.000. Beneška laguna je nedvomno" eden najpomembnejših evropskih vlažnih predelov.
In vendar tu lov ni prepovedan. Celo v naj hujši zimi ne, ko led in sneg povzročata probleme tudi človeku in ko ptice že itak umirajo zaradi mraza in pomanjkanja hrane. Niti letošnja huda poledica ni omehčala srca odgovornim administratorjem in številni pozivi so naleteli na gluha ušesa. Laguno, ogroža tudi velika industrijska koncentracija na njenih obronkih. Pet termoelektričnih central vanjo redno bruha toplo vodo, ostale tovarne pa skrbijo za stalno dozo nitratov in fosfatov. Intenzivno kmetijstvo jo bogati s herbicidi in pesticidi. Mesto samo pa vanjo odlaga svoje iztrebke in fosfor
pralnih praškov. Kratkovidna urbanistična politika jo kosa, deli in pre-obrazuje, kot da bi bila lepljenka. Je temu uničevanju sploh mogoče narediti konec?
Beneška laguna ni naraven pojav. Človek vanjo posega že vsaj tisoč let, vendar, vsaj do prejšnjega stoletja, umno in preudarno. To, kar imamo danes pred očmi, je sad dragocenega, čeprav nestalnega ravnotežja med človeško voljo in naravnimi silami. Da to ravnotežje lahko razumemo in ohranimo, pa moramo poznati njegovo zgodovino.
Sedimentacije rek ob izlivu ustvarjajo peščine in sipine. Morski valovi in tokovi jih ločujejo od kopnega in oblikujejo nasipe, otočke, bazene, mlake in kanale. Morska in sladka voda se mešata in ustvarjata posebne pogoje za življenje. Tako nastaja laguna.
Če naravo prepustimo svojemu toku, bodo sedimentacije rek mlake in kanale polagoma napolnile in laguna bo postala del kopnega. To se pa v beneški laguni ni dogodilo, ker so se tu medtem naselili ljudje, ki so moč svojega naselja zaupali morskim zvezam in trgovanju. Ohraniti odprto bistveno vez z morjem jim je torej bilo življenjske važnosti. Da bi se njihova laguna ne napolnila, so preusmerili tokove rek, ki so se vanjo izlivale. Utrdili so peščene sipine. Zgradili so pomole in jezove, da se ubranijo pred nanašanjem proda in peska morskih tokov. Določili so visoko avtoriteto, ki je imela dolžnost kot punčico svojega očesa varovati dragoceno ravnovesje med kopnim, rekami in morjem. Imenovali so jo Magistrate delle Acgue - Magistrat voda.
Človek pa ima kratek spomin in je kmalu pozabil, na kako tanki niti je visela ohranitev njegovega okolja. Začel je sam polniti in bonificirati laguno. Ogradil je številne kanale, da tam goji ribe. Zaprl je mlake .in na njih zgradil letališče in tovarne. Okr-
nil je laguno za približno 30 odstotkov njene površine. Morska voda, ki vanjo priteka skozi tri ustja, imenovana »bocche di porto«, ima danes manj površine na razpolago, da se razširi. Namesto, da bi se širila, se torej dviga. Istočasno in neumno tragično je človek morski vodi pripravil lagodnejši in masivnejši vstop v laguno s tem, da je v peščeno plitvino zarezal globoke kanale. Pristanišče v Margheri je tako postalo dostopno tudi za največje petrolejske ladje in ne samo za plitve čolne, ki so jih Benečani v preteklosti izumili nalašč za svojo laguno. Laže dostopne za visoke plime pa so postale tudi Benetke.
Edinstveni in krhki beneški ekosistem je vedno bolj podoben odprtemu morju. Izredna poplava leta 1966 se za Benečane, četudi v manjšem merilu, ponavlja iz leta v leto, iz dneva v dan. Skrajni čas je, da človek nekaj ukrene. Predlog za ustanovitev naravnega parka in konzorcij podjetij Venezia Nuova sta dva pomembna koraka v smeri reševanja dragocenega ravnovesja človek-narava.
Konzorcij Venezia Nuova, pri katerem sodelujejo najpomembnejša italijanska privatna in poldržavna podjetja, je bil ustanovljen leta 1985. Njegova naloga je preučiti, načrtovati in realizirati strukture, ki so potrebne za urejevanje plim in osek v laguni. Prvotno so mislili, da lahko problem rešijo z dograditvijo premičnih pregrad ob ustjih v laguno, kar bi izredno visokim vodam preprečile vstop iz morja. Načrt so poimenovali kar »progettone«. Danes se pa večina zaveda, da ena sama, čeprav orjaška rešitev za kompleksen problem beneške lagune ni dovolj. Treba je upoštevati, na primer, onesnaženje. Pregrade bi ga lahko celo pospešile, saj bi omejevale pretakanje in zamenjavo voda v laguni. Treba je utrditi tudi izpodkopane notranje kanale. Treba je zabraniti nasipe. Treba je ohraniti primerno okolje za ptice. »Problemov Benetk ne moremo reševati, če ne
Pogled na beneško laguno
upoštevamo celotnega odnosa med mestom in njegovim ekosistemom,« trdi predsednik konzorcija Venezia Nuova Luigi Zanda. Inženjerija sama ne zadostuje, ko je na kocki vsestranski obstoj beneške lagune.
Rešiti, kar se rešiti da, je medtem bila glavna skrb krajevne sekcije Mednarodnega sklada za varstvo narave WWF. Park v laguni predvideva že izredni zakon za Benetke iz leta 1973, vendar so člani WWF v pričakovanju, da mrtva črka končno zaživi, začeli kar sami ukrepati. V okraju Valle Averto so na svojo roko s pomočjo lastnika ustanovili prvo poskusno zaščiteno področje. Ukinili so lov in kot propagandno akcijo naselili več labodov grbcev. Etolog Damijana Ota, ki je Valle Averto obiskala na pomlad z ornitologi Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, poroča, da je tu lahko poslušala cvrčalce, trstnice, plašice in mo-kože ter opazovala brkate sinice, martince, deževnike, race, liske, malo belo čapljo, rjavega lunja, ribjega orla, navadno čigro in tri vrste galebov. »Laguna je pa vredna obiska predvsem v zimskem času,« svetuje,
»ko so mlake in bazeni prekriti s pticami.« Giampaolo Rallo, predsednik beneške sekcije WWF, poroča, da je prošenj za obisk ogromno. Ljudje so nepokvarjene narave naravnost žejni. »Obiske skušamo sicer porazdeliti tako, da ni nikoli navala in da pristop k naravi ostane spoštljiv in obziren,« pravi Rallo. Potrebna je namreč predhodna telefonska prenotacija (na številko 041/5339211), sprehodi v zaščiteno področje pa so itak omejeni na torke in petke zjutraj.
Valle Averto je majhen primerek ptičjega raja; taka bi lahko bila celotna beneška laguna. V deželnem svetu Veneta ležita dva zakonska osnutka, ki sta ju pred nedavnim predložili stranki KPI in PRI. Skrajni čas je, da se načrti prelevijo v realnost. Ustanovitev naravnega parka in dela konzorcija Venezia Nuova predstavljajo konkretno možnost za prihodnost. Mogoče se še da rešiti naravne in umetne plati te dragocene pokrajine, ki nam nudi redko prepletanje morja in zemlje, človeka in narave. Velika bela čaplja sicer ne bo več dolgo krasila neba beneške lagune.
Pogoji za prispevke iz Sklada za Trst
Vladni komisariat za deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki dejansko upravlja sklad za Trst, je razpisal pogoje za razdelitev sredstev podjetjem, ki so pričela z novimi investicijami v preteklem letu in ki imajo svoj sedež v tržaški pokrajini. Da bi opozorili potencialne uporabnike objavljamo pogoje v strnjeni obliki.
Prispevke lahko dobijo vsa industrijska podjetja, vključno z gradbenimi, ki so pričela investicijska dela med 29. januarjem in 31. decembrom leta 1986 (črka a, prvi odstavek prvega člena žakona). Posebne dotacije so predvidene tudi za obrtna podjetja oziroma za obrtne zadruge in konzorcije.
1.	INVESTICIJE, ZA KATERE SO PREDVIDENI PRISPEVKI:
a)	novogradnje v industrijske namene — v to skupino ne moremo vključiti novogradenj, v katere bodo premeščeni že obstoječi obrati, ravno tako ne pridejo v poštev novi objekti, ki so nastali po združitvi že obstoječih podjetij: bistveno je torej, da so to nove investicijske pobude;
b)	povečanje in razširitev obstoječih obratov: v poštev pridejo tudi investicije, ki predvidevajo tehnološko posodobljanje proizvodnje ali pa povečanje delovnih prostorov. Pri obravnavanju prošenj bodo prioritetno vzete v poštev tiste investicije, ki predvidevajo povečanje števila delovnih mest.
2.	VIŠINE PRISPEVKOV:
a)	za investicije, ki spadajo v skupino 1-a bo dodeljen 25-odstotni prispevek na investicijsko vsoto, maksimalni prispevek je milijarda lir.
b)	za investicije, ki spadajo v skupino 1-b bo dodeljen 10-odstotni prispevek — maksimalni prispevek 400 milijonov lir;
c)	podjetja, ki so najela redne kredite za izvedbo investicijskih del, bodo lahko zaprosila za premostitveni kredit z znižano 7-odstotno obrestno mero (prefinanziamento) — maksimalni prispevek 25 milijonov lir. Prošnje bodo morale biti predložene preko konzorcija za zajamčene kredite (CONGAFI ali COREGAFI).
3.	SPLOŠNA NAVODILA:
a)	v poštev pridejo le investicijska dela, katerih vrednost presega 200 milijonov lir (brez davka IVA); prednost imajo majhna in srednja podjetja ali konzorcij in zadruge obrtnikov, v skladu s črko b 6. člena omenjenega zakona 26/86. Tem podjetjem bo priznan dodatni 5-odstotni prispevek na investicijska dela, predvidena v točkah 2-a in 2-b razpisa;
b)	predvideni prispevki ne izključujejo možnosti pridobitve nadaljnjih prispevkov na podlagi deželnega zakona in pravilnika Deželne agencije za delo, namenjenih pospševanju mladinskega zaposlovanja;
c)	ravno tako prispevki iz Sklada za Trst ne izključujejo možnosti pridobitve za iste investicije nadaljnjih, prispevkov iz deželnih ali državnih skladov. Omejitev je le v tem, da skupni prispevki ne smejo presegati 90 odstotkov celotne investicije.
4.	PREDLOŽITEV PROŠENJ:
Kakor uvodoma omenjeno, morajo upravičenci predložiti prošnje na vladni komisariat, najkasneje do 15. marca letos. V prošnji morajo biti navedeni: točni podatki podjetja,
aktivnost podjetja, ki mora biti v skladu s predpisi 1. odstavka, 1. člena zakona 26/86,
—	opis in vrednost investicije,
—	predvideno povečanje števila delovnih mest. Poleg tega morajo podjetja predložiti vso dokumentacijo, ki je predvidena pri predložitvi prošenj za srednjeročno finansiranje (Medio credito FRIE).
To so v glavnem navodila vladnega komisariata, ki jih moramo vsekakor pozitivno oceniti. Pomembno je dejstvo, da je bil končno razčiščen dvom, ali imajo obrtniki pravico do teh prispevkov, kar je bilo ob predstavitvi zakona dokaj sporno. Upati je, da bo komisija hitro reševala prošnje in da se birokratski postopek ne bo preveč zavlekel. Primerno bi tudi bilo, da bi komisija čim prej izdala navodila za investicije letošnjega leta, tako da ne bi čakali do januarja 1988.
Tajništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja vabi vse potencialne koristnike prispevkov, naj se nemudoma zglasijo v njegovih uradih, da bi lahko v roku pripravili in predložili prošnje in predvideno dokumentacijo.	ODO KALAN
Za spodbujanje razvoja proizvodne obrti
Projekt obrtne cone v dolinski občini
Največja investicija v zadnjih letih v tržaški pokrajini na obrtniškem področju. Tako je bil označen v četrtek, ob predstavitvi na dolinskem županstvu, projekt o bodoči obrtniški coni v Dolini. Načrt predvideva izgradnjo 12 standardiziranih hal za skupno 12.600 kvadratnih metrov pokrite površine, v vsaki hali pa bo prostora za dve različni dejavnosti. Doslej si je prostore zagotovilo deset članov konzorcija, nove prošnje pa pričajo, da bodo v kratkem zasedene vse zmogljivosti.
Predvidena naložba (okoli 6 in pol milijarde lir) seveda zdaleč presega finančne zmogljivosti pobudnikov zamisli, ki zato razumljivo pričakujejo pomoč iz skladov, ki so namenjeni za proizvodni razvoj v deželi. Upati je tudi, da bo EZIT čiprej izdelal podrobnostne načrte za primarno urbanizacijo, dolinska občina pa je že zagotovila hitro izdajo gradbenih dovoljenj.
O pobudi smo v prejšnjih dneh v dnevniku že poročali, zdelo pa se nam je prav, da se k pobudi, ki sodi v okvir spodbujanja razvoja proizvodne obrti, povrnemo z objavo makete bodoče obrtniške cone.
ISTA T spremenil model analize
Italija premožnejša kot so doslej mislili
Obračun tržaškega pristanišča
Težave z nafto
ob uspešnosti z ostalim tovorom
Ali je Italija bogatejša država kot je izhajalo iz dosedanjih uradnih podatkov? Na to vprašanje bo v kratkem odgovoril državni statistični zavod IS-TAT, ki je posodobil svoj statistični sistem in je uvedel nov računovodski mehanizem. Po govoricah iz gospodarskih krogov kaže, da bo na ta način državni bruto dohodek višji od tistega, ki so ga uradno prikazovali. Šlo naj bi za razliko 10 ali 12 odstotkov na približno 750.000 milijard lir bruto nacionalnega dohodka iz leta 1986.
Nov način preračunavanja naj bi dal veliko verodostojnešo sliko italijanskega gospodarstva, prikazal naj bi tudi tisti del države, ki je bil doslej »podtalen«: številni ljudje naj bi imeli na primer dve ali tudi tri zaposlitve, denarna razpoložljivost nekaterih kategorij naj bi bila višja od tega, kar je zgledalo po dosedanjih podatkih, tujih delavcev naj bi bilo tudi veliko več od tega, kar kažejo uradne statistike.
ISTAT je spremenil in posodobil svoj način preračunavanja tudi s pomočjo štetja iz let 1981 in 82 ter je upošteval nekatere elemente, ki jih je doslej preziral. Izvedenci so tako pregledali stanje v vseh industrijskih obratih, obenem pa so upoštevali podatke tudi iz tistih podjetij, ki štejejo od 1 do 20 zaposlenih. S križanjem dobljenih rezultatov so na primer ugotovili, da je več zaposlenih v komercialnem sektorju, kot se je doslej mislilo, da je več črnega dela, kot so ocenjevali. Pri ISTAT trdijo, da Italija je dejansko bogatejša od tega kar izhaja iz podatkov, ki so bili sad prejšnjega preračunavanja, in da je tudi storilnost večja, vendar zaenkrat ne vedo še točno, kje se to bogastvo skriva kot tudi menijo, da večja storilnost najbrž ne pomeni tudi višje zaposlitvene ravni.
Točni podatki, ki bodo pripravljeni do konca marca, bodo po mnenju nekaterih ekonomistov zahtevali preverjanje vpliva javnega sektorja na ves gospodarski sistem, odprli bodo vprašanje pravičnejše porazdelitve davčnih bremen. Načeli pa bodo tudi druge probleme kot so zaposlitvena raven in storilnost, vprašati se bo treba, od kod dodatno bogastvo, vprašati ali velja tradicionalna porazdelitev dohodka med severno, srednjo in južno Italijo.
Nekateri politiki pa opozarjajo, da novi podatki ne smejo navdajati z neko neupravičeno evforijo kot tudi ne smejo vzbujati hipotez o novih davkih. Ekonomska politika mora ostati trezno z nogami na tleh, saj posodobitev statistike ne pomeni, da je Italija bogatejša.
Lanskoletni obračun je bil za tržaško pristanišče dokaj pozitiven glede blagovnega prometa in negativen glede na pretovarjanja nafte in njenih derivatov, letošnje leto pa začenja z dobrimi obeti za blagovni promet in z mnogimi neznankami, ki zadevajo organizacijo dela in uresničevanje ministrskega odloka, ki je izzval tako oster sindikalni spopad v Genovi.
Februarski rok so doslej obšli s kompromisom: pristaniška ustanova je sicer izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz odloka, in nakazala sestavo skupin, ki bodo delale na pomolih, obenem pa dodala, da teh sklepov ne bo izvrševala. Istočasno je začela tudi pogajanja s sindikati, vendar stališ--ča so še zelo narazen in uspešnost pogajanja vprašljiva.
V lanskem letu je tržaško pristanišče imelo za 17 odstotkov manj prometa, vendar padec gre v celoti pripisati manjši količini pretovorjene nafte in njenih derivatov zaradi manjših pošiljk nafte v ZRN prek naftovoda in zaradi krize rafinerije Aguila. Skupno so pretovorili za 5,6 milijona ton manj nafte in derivatov.
Veliko bolj uspešno je bilo pretovarjanje ostalega blaga še zlasti v prostih conah, kjer so zabeležili porast 13 odstotkov. Več so pretovorili premoga, agrumov in zabojnikov, medtem ko je upadel promet z lesom zaradi krize na bliž-njevzhodnih tržiščih in zaradi padca dolarja. V nazadovanju je tudi pretovarjanje kave, kar je posledica skromnih storitev državnega ladjevja. Izvozniki pošiljajo vse večje količine kave v tirenska pristanišča, od koder črno poživilo vozijo v Trst po železnici ali s tovornjaki.
Pozitiven je dogovor, ki je priklical v Trst grške komercialne trajekte in z marcem bo postala operativna linija turških trgovskih trajektov. Nadalje v pristanišču preučujejo tudi možnost povezave z Baltikom, da bi bolje izkoristili ladje, ki plujejo okoli sveta in vstopijo v Sredozemlje prek Sueza, Fiat Engeneering pa preverja možnost uporabe nekaterih prostorov za proizvodne dejavnosti, povezane s pomorskim prometom.
Kdaj je »look« jamstvo uspešnosti
Podoba, se pravi način, kako te zunanji svet vidi, je ena od bistvenih sestavin uspešnosti. To seveda velja za vse, ki imajo opravka z javnostjo in najbrž ni naključje, da v zadnjih časih tudi politiki zelo skrbijo za svoj »look«, za svoj zunanji videz, za »fasado«, s katero se hočejo predstaviti javnosti. Vendar to velja, v sedanji tržni konkurenci, tudi za podjetja.
Do pred nedavnim, ugotavljajo izvedenci, so podjetja prepuščala skrb za svojo podobo, za svoj »image« predvsem izvedencem za ekonomsko propagando in pa raziskovalcem tržišča. Prvi so skušali izdelati po meri podobo, s katero se je podjetje želelo predstaviti na tržišču, drugi pa so raziskovali tržišče, da bi ugotovili, kakšen odziv ima določen proizvod med potrošniki, pri določanju anketnega vzorca pa niso upoštevali, ali ima potrošnik sploh odnos do omenjenega proizvoda in ali sploh pozna
podjetje. Vse to pa po mnenju izvedencev ne zadošča več. Zato se v Italiji postopno uveljavlja nov profil konzulenta direkcije.
Iz zornega kota tega novega profila sta podoba podjetja in kakovost storitev ali proizvodov dve plati istega problema. V svojem delu se zato sklicuje na definicijo podobe, ki jo je dal Robert Pirsig, ko je trdil, da kakovost sama na sebi ne obstaja, pač pa nastane ko subjekt pride v stik z objektom, se pravi s proizvodom in s podjetjem. Brez takega odnosa po mnenju izvedencev nima smisla govoriti o podobi in o kakovosti.
Konzulent direkcije izhaja v svojem delu iz treh temeljnih predpos-
tavk: prva je, da podoba nekega podjetja nastaja predvsem v podjetju samem in je odvisna od tega, ali organizacija dela ustreza proizvodu, ki ga podjetje nudi,- druga je seveda tržišče, se pravi potrošniki; tretja je okolje tako imenovanih »stake older«, se pravi inštitucij, ko seveda proizvodi podjetja pridejo v stik z njimi. Glavni pokazatelj je seveda še vedno neposredni potrošnik, od katerega je odvisna podoba, ki jo ima podjetje na tržišču, vendar ta podoba ne sme biti splošna, generična, pač pa mora biti zelo specifična in povezana s položajem podjetja na tržišču, odvisno od tega, kako se neko podjetje želi prikazati v primerjavi s tekmeci.
To pomeni, pravijo izvedenci, da podobe nekega podjetja ni mogoče graditi zgolj na emocionalnih dejavnikih. Izhodišče mora biti ugotavljanje predstave, ki jo ima potrošnik o proizvodu in o podjetju. Ob tem je treba preveriti, ali predstava ustreza podobi, s katero bi se rado predstavilo podjetje. Če podobi ne sovpadata, mora podjetje nujno poseči. S tega vidika je prispevek ekonomske propa-ande sicer potreben, vendar samo v ončni lazi in ne prej, saj mora podjetje najprej ugotoviti, katere notranje vzvode mora uporabiti^ da okrepi svojo podobo na tržišču. Če je na primer luknja v distribuciji, mu nobena reklama ne bo pomagala pri izboljšanju »imagea«.
Prav zato izvedenci opozarjajo na pravilno izbiro ekonomske propagande. Kot primer napačne opredelitve citirajo kampanjo državnih železnic, ki so se hotele prikazati kot podjetje prihodnosti, medtem ko je vsak uporabnik lahko preveril na lastni koži neučinkovitost službe. Prav tako večkrat navajajo kot napačno reklamo tovarne Alfa Romeo, ki je hotela vse Italijane spremeniti v »altiste«, medtem ko je bil njen cilj proizvajati bolj elitne avtomobile. Teh in podobnih primerov bi lahko našteli še veliko. Očitno je, da je pravilna podoba, s katero se podjetje predstavlja na tržišču, velikega pomena za njegovo uspešnost. Vendar ta podoba mora biti preračunana, usklajena s proizvodnjo, kakovostjo proizvoda, skratka mora koreniniti v dejanski stvarnosti podjetja.
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta
Soglasno odobrena resolucija za brezcarinske kontingente
Osrednja tema razprave na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bilo spet vprašanje posebnih brezcarinskih kontingentov, ki naj bi jih priznali, po zgledu Gorice, tudi Trstu, Kot je znano, gre v bistvu za omejene količine tekočih goriv, bencina za avtomobiliste in plinskega olja za proizvajalne dejavnosti, ki naj bi nekoliko olajšali težke gospodarske razmere na Tržaškem. Znano je tudi, da je prišlo v furlanskih političnih in gospodarskih krogih do odločnega nasprotovanja tem ukrepom v korist Trsta, kar je že sprožilo živahne polemike.
Bržkone prav iz razloga, da bi teh polemik ne zaostrovali, so načelniki vseh svetovalskih skupin izdelali skrajno previdno in kratko resolucijo, ki jo je nato občinska skupščina odobrila soglasno. Z njo občinski svet obvezuje župana in odbor, da izvajata vse ustrezne pobude, da se pospeši parlamentarni postopek za odobritev vladnega zakonskega osnutka o priznanju brezcarinskih kontingentov tržaški pokrajini. Dokument je torej neobičajno skop, sklicuje se pa na resolucijo z dne 5. decembra lani, ki je vprašanje obravnavala nekoliko bolj razčlenjeno in je izrecno omenjala tudi odpore (v Furlaniji), ki jih je treba premagati.
Resolucija je torej predstavljala najmanjši skupni imenovalec med stališči v svetu prisotnih strank, ki so prišla do izraza v razpravi. Komunist Poli je naglasil, da priznanja brezcarinskih kontingentov ni pojmovati kot asistencialis-tični ukrep, pač pa kot podporo produktivnim dejavnostim. Zavzel se je zato, naj stopi delegacija tržaških političnih in gospodarskih sil, ki bo odšla v Rim pospeševat postopek, v stik z vsemi strankami v parlamentu, kar naj pripomore k čimvečji podpori za pričakovanja Trsta. Obstajajo pa še odprti problemi, je naglasil Poli, in sicer količina bencina, ki naj bi bila za Trst manjša kot za Gorico, in pa dejstvo, da
naj bi šla količina plinskega olja za podjetja na račun »paketa za Trst«. Zato je zahteval, naj župan in odbor razčistita, po rimskih srečanjih, ta odprta vprašanja v posebni komisiji z načelniki svetovalskih skupin, ki je bila ustanovljena že leta 1982 na zahtevo KPI, a že nekaj let ne deluje.
Socialist Agnelli je podprl resolucijo z utemeljitvijo, da je Trst zemljepisno emarginiran, zaradi česar mu je treba priznati nekatere olajšave. Brezcarinski kontingenti bodo predvsem koristili lastnikom bencinskih črpalk, ki so v hudih težavah, je dejal zastopnik PSI, ki je tudi izrazil mnenje, da bi ne smeli nasprotovati priznanju podobnih ugodnosti tudi obmejnim krajem videmske pokrajine. Demokristjan Tripani je zatrdil, da je KD rajši sprejemala ukrepe, ki podpirajo produktivnost, kot je »paket« za Trst in je pozval k enotnemu nastopu vseh političnih in gospodarskih sil, brez »volilne konkurence«. Tudi zastopnik KD je sprejel možnost, da bi omejene brezcarinske kontingente priznali tudi obmejnim občinam videmske pokrajine. V razpravi so nastopili tudi Cecovini in Gambassini (LpT), De Polo (MSI), Aprigliano (ML), De Gioia (PSDI) in Rossi (PRI), Parovel (Tržaško gibanje) pa je očital vodilnim silam mesta, da so že zavrgle priložnosti, ki so jih ponujali Svobodno tržaško ozemlje in osimski sporazumi in izrazil prepričanje, da brezcarinski kontingenti prav gotovo ne predstavljajo vse-leka za krajevno krizo.
Na predsinočnji seji so tudi odobrili vrsto rednih upravnih sklepov, končala pa se je spet zaradi nesklepčnosti, ker so svetovalci KPI in MT zapustili iz protesta dvorano, po incidentu z odbornikom Jagodicem, od katerega so bili zahtevali splošnejša pojasnila glede ureditve prostorskih vprašanj Naravoslovnega muzeja in Ljudske knjižnice, ki jih niso prejeli.
Številne prireditve v mestu in v okoliških vaseh
V društvih in na šolah proslave slovenskega kulturnega praznika
Nastop učencev šole Prežihov Voranc na Prešernovi proslavi v Dolini
Konec tedna se je mnogo naših kulturnih društev in šol spomnilo Prešernovega dne. Praznik slovenske kulture so v mestu in po vaseh proslavili s številnimi prireditvami. Prav zaradi tolikšne obilice praznovanj, ki pričajo o živahnem in pestrem kulturnem delovanju, nam je danes nemogoče, da bi spregovorili o vseh, in jim dali že danes poudarek, ki ga nedvomno zaslužijo. Upamo, da nam bralci ne bodo zamerili, saj bomo o Prešernovih proslavah še poročali v prihodnjih dneh.
PSI o pristanišču in o preverjanju
Pokrajinsko tajništvo PSI se je v preteklih dneh sestalo, da bi razpravljalo o preverjanju med strankami občinske in pokrajinske večine in o položaju v tržaški luki. V zvezi s preverjanjem, ki je v teku, tajništvo PSI zatrjuje, da si bo na njem prizadevalo zagotavljati popolno spoštovanje programskih obvez, na katerih sloni koalicija, ki omogoča upravljivost Občine in Pokrajine. Pri tem gre predvsem za obrambo zaposlitvene ravni v podjetjih IRI in za zapolnitev prostih mest v staležih krajevnih uprav, za reorganizacijo družbenih storitev in urbanistično preureditev, za izbire na energetskem področju, pri čemer izra-. ža PSI odločno nasprotovanje gradnji elektrarne na premog.
Glede položaja v pristanišču pa tajništvo ugotavlja, da mimo izrazov dobre volje vseh prizadetih činiteljev niso dosegli nobenega konkretnega rezultata po vstopu v veljavo nove zakonodaje. Po mnenju socialistov se bo zato treba lotiti vprašanja učinkovitega upravljanja luke ne zgolj z zmanjšanjem števila osebja, ampak z novimi prijemi.
Obvestilo Kmečke zveze
Jutri se bo na svojem sedežu v Ul. Cicerone v Trstu spet sestal glavni svet Kmečke zveze. Na seji, ki se bo pričela ob 19.30, bodo govorili o pripravah na redni letni občni zbor zveze ter o raznih organizacijskih vprašanjih. Zaradi važnosti seje vodstvo Kmečke zveze priporoča polnoštevilno udeležbo.
Dolinski občinski svet odobril protiizvajanja na ugovore k variantam regulacijskega načrta
Na petkovem zasedanju dolinskega občinskega sveta se je zataknilo že na začetku, in sicer pri sami odobritvi zapisnika predhodne seje. Svetovalci Slovenskg skupnosti (Mahnič, Tul in Gombač) so ga ocenili za pomanjkljivega, ker ni vseboval Mahničevega odgovora na — po njegovem mnenju netočno ali le delno verodostojno poročilo in izjavo, ki ju je po seji objavil naš dnevnik. Zadevo so rešili s sprejetjem predloga župana Švaba, da odobritev zapisnika prenesejo' na prihodnjo sejo in ga seveda dopolnijo z Mahničevim pismenim dodatkom.
V drugi točki dnevnega reda je župan poročal o dejavnosti občinske uprave: o uspešnem kljubovanju januarskim izrednim vremenskim razmeram, o predstavitvi projekta obrtne cone, o udeležbi župana in odbornika Sancina na predaji del za čiščenje borštanske-ga srenjskega gozda na Mali Gročani (investicija 105 milijonov lir za posek približno pet tisoč stotov drv, ki bodo na voljo borštanski srenji), o 100 milijonih lir izrednega prispevka, ki ga je Sklad za Trst odobril za poseben program zaposlovanja mladih brezposelnih občanov in za urejanje in vzdrževanje teritorija, o bližnji predstavitvi programa ekoloških pobud z naslovom »Akcija za čisto, zdravo, donosno in sprostitveno okolje«, o spomladanski pobudi odprte meje z novimi predlogi dolinske in sežanske občine (stekla naj bi 11. in 12. aprila), in še o problemih, ki jih pred občino postavlja državni zakon o prilagoditvi šolskih in
javnih poslopij varnostnim in protipožarnim predpisom ter deželni zakon, ki ukinja prispevek za spremljevalce prizadetih otrok.
Občinski svet je nato ratificiral vrsto nujnih sklepov občinskega odbora, nakar se je podrobneje ustavil pri vprašanju izredno problematičnega finančnega stanja krajevnih uprav. Svetovalci so soglasno odobrili resolucijo, v kateri so sprejeli stališče vodstva Združenja italijanskih občin ANCI za Furlanijo-Julijsko krajino glede tega žgočega problema in mu dodali svojo odločno zahtevo po pravičnem zakonu o globalni zaščiti Slovencev, po rešitvi finančnih razmer Slovenskega stalnega gledališča in po podaljšanju roka za prilagoditev požarno-varnostnim predpisom. Naj dodamo, da je občinski svet ratificiral tudi sklep občinskega odbora, da se bo župan udeležil protestne manifestacije ANCI, ki bo prihodnji teden v Rimu (prav v zvezi s položajem krajevnih financ), in na kateri bo kolege in vlado seznanil z zahtevami svojih občanov.
Soglasno in s takojšnjo izvršljivostjo so nato svetovalci odobrili sklep, s katerim občinska uprava podpira zahteve razlaščencev in ustanove EZIT, naj država odkupi preostale in povsem neuporabne dele zemljišč, ki so ostali po razlastitvi za izgradnjo 3. tranše ceste od Tovarne velikih motorjev do Katinare. Isto velja za odobritev konvencije med občinsko upravo in stanovanjsko zadrugo Breg (izgradnja 7 sta-
novanj v Ricmanjih in 5 v Dolini), katere člani so v velikem številu sledili občinski seji. Svetovalci so izrekli soglasno pohvalo občinski upravi za njena prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo teh prepotrebnih stanovanj in ji priporočili, naj z njimi nadaljuje, hkrati pa se je tudi ves občinski svet obvezal, da si bo prizadeval, da do tega čimprej pride.
S tajnimi volitvami so nato svetovalci izvolili 12 članov okrožne davčne komisije, katerih imena so predlagale stranke. Na dnevnem redu so preostale še štiri zelo pomembne točke, zadevajoče vprašanja naravnega parka v Dolini Glinščice, zaščitenega območja pri Pesku, ureditve vasi Bo-tač in določitve posebnega območja, namenjenega živinoreji in individualni stanovanjski gradnji pri Pesku, o katerih je občinski svet razpravljal dobro uro, preden jih je — ob nasprotovanju ali vzdržanju svetovalske skupine SSk dokončno osvojil. Šlo je namreč za odobritev protiizvajanj dolinske občinske uprave na pripombe in ugovore, ki so jih posamezniki in ustanove vložile na posamezne variante splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki zadevajo ureditev omenjenih območij. Glede na velik pomen, ki jih imajo ta vprašanja za prizadeto prebivalstvo in za vso občinsko skupnost ter glede na občutljivost, s katero je o njih razpravljal občinski svet, bomo o tem obširneje poročali v naslednji številki našega dnevnika.
(vb)
PROSLAVA V DOLINI
V petek zvečer je bila v društvenih prostorih v Dolini Prešernova proslava, ki jo je KD Valentin Vodnik priredilo s sodelovanjem dolinske osnovne šole Prežihov Voranc. Pred številnim občinstvom je najprej nastopil zborček, ki ga vodi učiteljica Vilma Maga-nja, nato pa so se posamezni razredi predstavili z recitacijami znanih in manj znanih Prešernovih verzov. Na vrsti so bili nato osnovnošolci, ki obiskujejo popoldanski pouk. Za letošnjo proslavo so pripravili lepljenko ljudskih pesmi, ki so jih predstavili s plesom, petjem in igro. V drugem delu petkove proslave Dneva slovenske kulture pa so v društvenih prostorih zavrteli še krajši film z naslovom Povodni mož, ki so ga v šolskem letu 1974/75 posneli na ricmanjski osnovni šoli. (dam)
PRIREDITEV NA KATIN ARI
Učenci katinarske osnovne šole F. Milčinski so se ob letošnjem Dnevu slovenske kulture poleg Prešerna spomnili tudi Levstika in Erjavca ob 100-letnici njune smrti. V šolskih prostorih so se staršem predstavili prav vsi šolarji. Petošolci so v gorenjskih nošah podali Prešernovega Povodnega moža, tretješolci so s krtom, ježem, srno, vrabcem, lastovko, kosom in veverico predstavili Erjavčeve Živalske zgodbe, učenci 4. razreda pa so imeli v gosteh kar samega Levstika. Prikazali so mu nekaj odlomkov iz Martina Krpana in mu zapeli Siničjo tožbo, medtem ko so se prvošolčki zvrstili z vrsto recitacij iz Najdihojce. Proslavo je sklenil nastop šolskega zborčka z dvema pesmima.
PROSLAVA NA ŠOLI LEVSTIK
Prešernova proslava na proseški nižji srednji šoli Levstik je potekala v pravcatem prazničnem vzdušju. Ob začetku so na šoli odprli likovno razstavo, o kateri je spregovoril profesor likovne vzgoje Franko Žerjal. Sledil je nastop šolskega zbora, ki je pod vodstvom Rosande Kralj in ob harmonikarski in klavirski spremljavi zapel nekaj pesmi. Posamezni razredi so se nato predstavili s skupnimi recitacijami: ob dognani glasbeni podlagi so prišle še toliko bolj do izraza. Proslavo je sklenil ravnatelj Humbert Mamolo, ki je dijake spodbudil naj v Prešernovem duhu nadaljujejo svoje učenje in svoje delo.
Slovenski kulturni praznik so konec tedna proslavili tudi v Šempolaju, na osnovnih šolah Trubar, Finžgar, Bazoviški junaki, na srednji šoli Gregorčič, na trgovskem zavodu Zois. O teh in drugih prireditvah bomo, kot rečeno, še poročali.
Trst je treba prenoviti ni pa povsem jasno, kako
Javne in zasebne ustanove so končno prišle do zaključka, da je treba Trstčimprej temeljito obnoviti. O tem že dalj časa razpravljajo Dežela, Pokrajina in Občina. Na pobudo kulturnega kluba Rosselli so se v petek zvečer v dvorani hotela Savoia Excelsior zbrali predstavniki javnih organov in zasebnih ustanov, da bi skupno razpravljali o problemu prenovitve Trsta. Zasedanja, odprtega širšemu prebivalstvu, so se udeležili odbornik za proračun Carbone, župan Staffieri, predsednik Pristaniške ustanove Zanetti, odbornik za urbanistiko Vattovani, predsednik Pokrajine Locchi, predstavnik Ustanove za ljuske gradnje (IACP) Cecchini, odbornik za Javna dela Cer-vesi, Združenje tržaških gradbenih ustanov (CIET) pa je predstavljal elementi.
Gostje so opozorili prisotne na najbolj žgoča vprašanja, ki se v Trstu izleta v leto zaostrujejo. Deželne in pokrajinske ustanove se namreč zavedajo nujnosti popolne prenovitve treh, doslej povsem »zapuščenih«, območij: Starega mesta, komprenzorija bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu in starega dela pristanišča. »Trst ima izredne kulturne in ekonomske možnosti, ki jih doslej ni znal izkoristiti, čeprav je Dežela pripravljena tudi denarno podpreti načrte in predloge za prenovitev mesta«, je poudaril odbornik Carbone. Tržaški Župan Staffieri
je prisotne opozoril na dejstvo, da se morajo javne ustanove in politične sile najprejzediniti o tem, kakšno mesto želijo ustvariti in kaj od Trsta zahtevajo. Odbornik Vattovani je v svojem posegu omenil deželne zakone iz let 1978 inl986, ki predvidevajo finančno podporo za prenovitev propadajočih predelovmesta, predsednik Pokrajine Locchi pa se je v svojem govoru zaustavil predvsem pri vprašanju obnovitve komprenzorija bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, ki zavzema skoraj 22 hektarov zemlje. Najverjetneje je, da bo komprenzorij namenjen številnim kulturnim, gospodarskim, športnim, šolskimin socialnim dejavnostim. Sv. Ivan naj bi torej postal center, odprt vsemu, tudi mlajšemu prebivalstvu, ki v Trstu nima dovolj prostora za razvijanje svojih sposobnosti in zanimanj.
Pokrajinski odbornik za javna dela Cervesi je ob koncu poudaril, da se bodo najnujneša obnovitvena dela v Trstu pričela že prihodnje leto. Sredstev torej ne primanjkuje, premalo pa je politične volje. Najhuje paje, da se javne in politične ustanove večkrat ne znajo zediniti med seboj.Za uresničitev številnih načrtov za prenovitev našega mesta, pa je nujno sodelovanje zasebnih gradbenih podjetij, ki jih Dežela, Pokrajina in Občina doslej niso dovolj upoštevale.
Glavni podatki o poviških pokojnin in dohodkovnih pasov v tekočem letu
Upokojenci, ki so v januarju oziroma bodo v teku tega meseca vnovčili pokojnino INPS, bodo prejeli izpisek povišanih pokojninskih zneskov v letu 1987. Za boljše tolmačenje zapletenega mehanizma poviškov pokojnin in dohodkovnih pasov, ki pridejo v poštev pri uveljavljenju pravic, navajamo nekaj osnovnih podatkov.
Poviški vseh pokojnin. V skladu z obstoječo zakonodajo so prizani trije poviški: od 1. januarja dalje se pokojnine povečajo za 0,4% kot razlika med odstotnim poviškom indeksa najnižjih plač v industrijskem sektorju (plus 7,3%) in odstotnim poviškom indeksa življenjskih stroškov v obdobju avgust 1985 - julij 1986 (plus 6,9%). Draginjska doklada bo na osnovi programirane stopnje inflacije od 1. maja dalje navrgla povišek 2,1% in od 1. novembra dalje še nadaljnjih 1,6%. Ta odstotna poviška se aplicirata v celoti na pokojninah, ki ne presegajo dvakratnega minimalnega zneska (do 794.800 lir mesečno), povišek 90% je predviden za višje zneske do 1.192.200 lir, za višje pokojninske zneske od 1.192.200 lir pa se aplicira le 75% draginjske doklade. Povprečni letni povišek minimalnih pokojnin znaša 2,06%.
Minimalna pokojnina. Od 1. januarja znaša minimalna pokojnina odvisnih delavcev 397.400 lir, odvisnih delavcev z več kot petnajstletno pokojninsko dobo 423.050 lir, samostojnih delavcev z dopolnjeno upokojitveno starostjo 347.200 lir, invalidnina samostojnih delavcev 291.450 lir, medtem ko je socialna pokojnina določena v znesku 233.500 lir.
Dohodkovni pasovi za minimalno pokojnino. Na osnovi zakona 638/83 imajo pravico do minimalne (namesto nižje efektivne na podlagi plačanih prispevkov) pokojnine:
a) samostojni delavci, katerih dohodek iz drugih virov v letu 1987 ne presega 5.736.150 lir; delna integracija pritiče do dohodka 10.332.400 lir; kdor ima višje dohodke od 10.332.400 lir, mu INPS izplača le efektivno pokojnino;
b)	na invalidninah samostojnih delavcev, ki niso še dopolnili upokojitvene starosti, pritiče celotna minimalna pokojnina do letnega dohodka 6.474.400 lir, medtem ko se do dohodka 10.332.400 lir priznava le delna sorazmerna integracija;
c)	odvisni delavci lahko uveljavijo celotno minimalno pokojnino, če njihovi preostali dohodki ne presegajo 5.071.550 lir; integracija ne pritiče niti v znižani obliki za dohodke nad 10.332.400 lir.
Socialni dodatek. Socialni dodatek na minimalnih pokojninah se z letom 1987 od 20 tisoč lir poviša na 30 tisoč lir na mesec, če preostali upokojenčevi dohodki ne. presegajo 390 tisoč lir oziroma če družina nima več kot 3.481.000 lir letnega dohodka.
Borčevski dodatek. Bivši borci in partizani imajo pravico do 30 tisoč lir mesečnega dodatka (prej 15 tisoč lir).
Družinska doklada. Med novostmi, ki jih prinaša zakonski odlok številka 882 z dne 27. decembra 1986, je tudi ovrednotenje dohodkovnih pasov v zvezi z uveljavljanjem, pravice do družinske doklade. Od 1. januarja 1987 se dosedanja meja dohodkov ovrednoti za 67%, kar pomeni da se bo povečalo doslej dokaj skromno število upravičencev.
Zdravstvene usluge. Z letošnjim letom porabniki ne plačujejo več »ticketa« za specialistične preglede in razne diagnostične izvide. Le za termalno zdravljenje treba odšteti fiksni prispevek 15 tisoč lir za vsak zdravstveni ciklus. Ticket na recept in na zdravila se plačuje le v znižani obliki. Ticketa niso dolžni plačati zavarovanci, katerih družinski dohodek ne presega 5.263.000 lir za eno osebo, 8.737.000 lir za dve osebi itd. (lanskoletni zneski se torej ovrednotijo za 4%, če pa kak družinski član presega 65 let, se ta meja dohodkov poveča za 20% in v vsakem primeru za najmanj dva milijona lir). Zapadle avtorizacije morajo upravičenci obnoviti na teritorialno pristojnem uradu SAUB. (B. S.)
Sinoči odprtje v tržaškem Kulturnem domu
Likovna in dokumentarna razstava o Slovencih iz videmske pokrajine
Z odprtjem likovne razstave Govorica naših barv in dokumentarne razstave Slovenci tam za goro se je sinoči v tržaškem Kulturnem domu začela proslava Dneva slovenske kulture. Na Prešernovem dnevu imajo letos glavno besedo Slovenci iz videmske pokrajine; na dvodnevnem prazniku bodo namreč z razstavama in z današnjo osrednjo jjrireditvijo prišli do izraza delo, življenje in umetniško ustvarjanje Slovencev, ki živijo v Beneški Sloveniji, Reziji in v Kanalski dolini, kot je ob odprtju razstav podčrtal predsednik Zveze
slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja.
Dokumentarno in likovno razstavo je sinoči predstavil slikar in vsestranski kulturni delavec Pavel Petri-cig. Poudaril je, da je bila razstava na ogled že lani v Cankarjevem domu v Ljubljani ob Kulturnih dnevih Slovencev iz Italije, kmalu pa jo bodo predstavili tudi v Vidmu. "Iz razstave, za katero je pomemben doprinos arhitekta Renza Rudija, je mogoče razbrati nekaj zanimivih sporočil," je opozoril Petricig. "Ho-
mmm
teli smo dokazati, kako mi živimo kot Slovenci, kako se povezujemo z našim teritorijem, hoteli smo pokazati na našo dediščino. Nadalje smo želeli pokazati, koliko je ostalo zgodovinskih pričevanj in kulturnih izročil, iz katerih izstopajo veličastni spomeniki slovenskega pismenstva. Obenem smo hoteli nakazati tudi naše misli za jutri."
Petricig se je nato zaustavil ob usodi slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. "Prišli smo do prepričanja, da moramo začeti z bojem na široki fronti, pozorni na vse posebnosti, na vsakdanjosti, a zavedajoč se celote," je poudaril Petricig in to svoje prepričanje tudi metaforično prikazal; "Podčrtovanje specifičnosti lahko primerjamo z nizanjem najbolj ustreznih barv na neko sliko. Ko pa skušamo postaviti v ospredje naša skupna čustva znotraj slovenskega kulturnega prostora, takrat lahko rečemo, da je potrebno dati sliki neke glavne poteze in celovito podobo." "Če je tako, potem se posebnost in celovitost dopolnjujeta," je obrazložil Pavel Petricig.
Udeleženci so si po predstavitvi ogledali likovno razstavo del zamejskih likovnikov iz videmske pokrajine in bogato dokumentarno razstavo o krajih, kjer Slovenci iz videmske pokrajine živijo in delajo.
Fizik Borut Bajc Prešernov nagrajenec
Občni zbor SKD Igo Gruden in ŠD Sokol v Nabrežini
Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci je tudi 24-letni tržaški fizik Borut Bajc. Nagrado mu je podelila ljubljanska Fakulteta za naravoslovce in tehnologijo, na kateri je lani diplomiral z odličnim uspehom, in sicer z disetacijo »Maksimalne hi-perploskve v ^ Schwarzschildovem prostor-času«. Žal nagrade ni mogel sam dvigniti. Prav na dan slovesne podelitve je namreč oblekel vojaško suknjo v Trstu. Namesto njega je nagrado dvignila mama, prof. Diomira Fabjan-Bajc. Mlademu fiziku prisrčno čestitamo za lepo priznanje, bralce pa obveščamo, da bomo novega Prešernovega nagrajenca podrobneje predstavili prihonji teden z intervjujem.
Predsinočjijim so se člani SKD Igo Gruden in ŠD Sokol zbrali na rednem letnem občnem zboru na svojem sedežu v Nabrežini. Predsedniško poročilo je podal Antek Terčon, tajniško Mari-za Škerk in blagajniško Ivo Marušič. V uvodnem delu so poročali še dosedanji referenti za kulturo Boris Devetak, za šport Savo Ušaj in za Mladinski krožek Matej Caharija.
V samih poročilih, kakor tudi v razpravi in v posegih gostov, so prišla do izraza najpomembnejša vprašanja, s katerimi se ubadata nabrežinski društvi. Skorajda vsi so podčrtali potrebo, naj se čim prej zgradi nov društveni sedež, saj prostorska stiska hudo omejuje možnosti delovanja. Gradnja novega poslopja pa je, kot znano, stvar,kateri ne moreta biti društvi
Uprava občine Dolina sporoča, da ob popolni ureditvi občinske ceste, ki pelje na pokopališče v Borštu in k hišnim številkam 34 in 35 v Sojku (ob Borštu), bo omenjena cesta zaprta prometu za 15 dni, od ponedeljka, 9. t. m. dalje, zaradi obnove opornega zidu.
Dela v vrednosti 40 milijonov lir bo opravilo podjetje Tacchino iz Gorice.
sami kos, zaradi česar je občni zbor znova pozval pristojne zvezne organe, naj se za rešitev tega vprašanja končno odločijo.
V	središču razprave je bila tudi mladinska problematika, pri čemer je bil govor tudi o širjenju mami). Razpravljale! so podčrtali, da se moramo s tem pojavom odprto in odgovorno soočati. Nekateri so izrazili kritike do pristopa, ki ga včasih do njega imajo naša občila.
Občni zbor so pozdravili župan Bojan Brezigar, predsednik ZSKD Ace Mermolja, Mirjam Mikolj v imenu SKGZ, Jože Peterlin v imenu ZSŠD, Edi Kraus v imenu Jadrana, Fabio Pahor v imenu Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin, Mario Kralj v imenu ŠD Devin, Mitja Race v imenu ŠZ Bor in Igor Malalan v imenu Radia Opčine. V novi odbor so bili izvoljeni večinoma mladi, za predsednika pa je bil potrjen Antek Terčon.
Lonjerski malčki začasno na Katinari
Lonjerski otroški vrtec bo zaprt še en teden. Tako so odločili občinski tehniki, potem ko so preverili potek preurejevalnih del v vrtcu. Kljub zaprtju lonjerskega poslopja pa bodo imeli slovenski malčki pouk. Začasno, do konca prenovitve električne napeljave, se bodo preselili v telovadnico ka-tinarske osnovne šole. Tu bodo imeli pouk, in sicer od 8. do 13. ure. Ker na šoli ne bodo delili malice in kosila naj otroci prinesejo malico s sabo.
V Skednju prvo otroško popoldne z animacijo
V	dvorani KD Ivan Grbec v Škednju je včeraj steklo prvo otroško popoldne z animacijo, ki ga je društvo namenilo učencem osnovne šole.
Gre za pobudo, ki se bo nadaljevala vsako prvo soboto tudi v naslednjih mesecih vse do konca šole. Prvi popoldan sta vodili dve mladi animatorki, ki sta obiskovali tečaj animacije v sklopu Zveze slovenskih kulturnih društev; vodstvo naslednjih popoldne-vov bo prav tako v rokah animatork.
Zamisel je naletela na lep odmev ter so bili s takšnim popoldnevom zadovoljni mladi protagonisti, ki so se lahko razživeli in tudi sami soustvrjali razne igre, kot tudi starši, ki so imeli samo pohvalne besede za lepo iniciativo pridnih članov domačega društva.
Neprevidno prečkanje ceste
Zaradi neprevidnega prečkanja ceste se bo morala priletna upokojenka en mesec zdraviti v otološkem oddelku katinarske bolnice. 80-letno Garse-lio Bisiacchi vd. Mozenic, Trg Giariz-zole 20, je zbil s svojo cagivo 125 24-letni Piero Dose, ko je ženska prečkala cesto v neposredni bližini svojega stanovanja. Zdravniki so ženski ugotovili številne močne udarce po obrazu, verjetno pa si je tudi zlomila levo nogo.
Predstavitev Združenja staršev in sorodnikov jetnikov
Nemogoče razmere v tržaškem zaporu vzgajajo mlade v prave kriminalce
Septembra meseca so v Trstu ustanovili Združenje staršev in sorodnikov jetnikov in bivših jetnikov, ki so ga člani včeraj uradno predstavili krajevnemu tisku na sedežu Proletarske demokracije na Ulici della Torretta. Tiskovna konferenca se je pričela z uvodom Raffaela Dovenne, pokrajinskega tajnika DP, ki je prisotnim obrazložil pomen in namen tega novoustanovljenega združenja. Člani Odbora staršev in sorodnikov jetnikov želijo javnost seznaniti s težavami, s katerimi se spopadajo družine mladih jetnikov in s stanjem v koronejskem zaporu. Pred kratkim je tržaški zapor obiskal predstavnik pravosodnega ministrstva Franco Russo, ki je ugotovil, da so higienske razmere v celicah, pa tudi ravnanje z jetniki izredno slabi. Tržaška ječa se lahko »ponaša« s kaj žalostnim slovesom najslabše ječe v Italiji.
O nemogočih razmerah pretežno mladih jetnikov so spregovorili tudi drugi člani združenja. Alfio Bosco je poudaril, da je treba o tem problemu obvestiti javnost. Predvsem je opozoril na krivičnost tako imenovane pravice v našem mestu. Sorodniki jetnikov ne najdejo razumevanja nikjer, še najmanj pa pri sodniku, ki obravnava kazenske postopke. Tržaški zapori ne prevzgajajo mladih prestopnikov za novo življenje v družbi, pač pa jih dejansko vzgajajo v prave kriminalce. Večina zapornikov je komaj dopolni-ladvajset let. Sodniki jim za prestopke, kot so na primer manjše kraje ali narkomanija, nalagajo pretežke, krivične
kazni. Romano Arcangelo je prisotne seznanil z načrti združenja. Člani združenja bodo prisostvovali vsem sodnim razpravam. Obenem želijo po svojih močeh pomagati vsem mladim jetnikom in njihovim staršem, obvestiti o nečloveških razmerah v koronejskem razporu vse politične in gospodarske ustanove ter omogočiti zaposlitev bivšim jetnikom, ki nimajo, vsaj po sedanjih razmerahsodeč, nikakršne bodočnosti.
Policija zasačila tatiča na strehi
Poskus kraje se je preteklo noč nesrečno končal za mlada in akrobatska tatiča, ki so ju policijski agenti zasačili, ko sta se plazila po strehi stavbe v Ul. Valmaura 6/A, kjer ima svoj sedež združenje ENDAS. Mladeniča je pravzaprav najprej opazil mimoidoči moški, ki je obvestil policijo. Ko so agenti prihiteli, je bil eden od tatičev, 20-let-ni Moreno Redivo, Stara istrska cesta 25, še vedno na strehi, kjer so mu nataknili lisice, medtem ko je njegov pajdaš ža splazil v stavbo in si vtaknil v žep vsoto 250.000 lir, ki jo je bil našel v uradu ENDAS. Tudi njega so aretirali, njegovega imena pa niso javili, ker bo dopolnil 18. leto šele čez nekaj mesecev in je torej še mladoleten.
Locchi sprejel predstavnike podjetij v krizi
Predsednik Pokrajine Locchi se je te dni srečal s predstavniki podjetij Aqu-ila, Iret in Calza Bloch, ki se nahajajo v hudi krizi. Zagotovil je, da se bo za vsa tri podjetja zavzel, v okviru svojih pristojnosti, da bi se situacija čimprej razrešila.
V zvezi s krizo v žaveljski čistilnici Aguila je Locchi dejal, da bo posegel tako na deželni kot na vladni ravni, da bi v doglednem času prišlo do pozitivnih zaključkov v zvezi z dopolnilno blagajno in proizvodnjo nasploh. Problem tovarne Calza Bloch ni nič manjši, saj bo maja meseca zapadel zadnji rok za podaljšanje dopolnilne blagajne, ki sicer že traja nekaj let. Locchi meni, da je treba tudi v tem primeru izraziti dobro voljo. Predstavniki delavskega sveta podjetja Iret so prav tako izrazili svojo zaskrbljenost glede bodočnosti podjetja, kjer je celotna proizvodnja ustavljena zaradi ministrske okrožnice, ki prepoveduje izvoz vojaškega materiala. Delavci so Locchiju pojasnili okoliščine, zaradi katerih je proizvodnja zaenkrat ustavljena. Kot rečeno, se je predsednik Locchi zavzel, da bo posegel pri vseh pristojnih organih in na raznih ministrstvih v korist vseh treh tržaških obratov v krizi.
Dne 3. t. m. nas je zapustila naša draga mama, sestra in nona
Angela Dodič vd. Stupar
Po pogrebu sporočajo žalostno vest hčeri Everlina in Marija ter sin Vinicio z družinami, brat Viktor, sestre Ivanka, Dana in Julka, vnuki ter drugo sorodstvo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali.
Trst, Kozina, Obrov, Podgrad, 8. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene in matere
Olge Knez por. Rebula
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala zdravniku Pavlu Turku.
SVOJCI
Trst, 8. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Karline Mihalič por. Strain
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih.
SVOJCI
Dolina, Trst, Kastelec, 8. 2. 1987
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega predragega
Mirka
se iz srca zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Prosek, 8. februarja 1987
9. 2. 1986	9. 2. 1987
Ob 1. obletnici smrti predragega
Ivana Miliča
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena, otroci, brata in sorodniki.
Prosek, 8. februarja 1987
-p Dne 6. t. m. nas je zapustil naš
I dragi
Rodolfo Colle
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 13. uri s pokopališča v Nabrežini v cerkev v Samatorco.
Žalostno vest sporočajo hči Silvana z Ladijem, vnukinja Sara, sestre ter drugo sorodstvo.
Posebna zahvala dr. D'Onofriu ter osebju sanatorija Pineta del Carso.
Samatorca, 8. februarja 1987 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
Delovni kolektiv Društvene prodajalne na Opčinah izreka iskreno sožalje sodelavki Silvani in družini ob izgubi očeta.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage
Svetke Trampuž vd. Pertot
Posebna zahvala sorodnikom in prijateljem, občinski upravi in uslužbencem ter šoli J. Jurčič, g. Zorki Florjančič, nabrežinski godbi, tov. Markoviču za poslovilne besede, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči svojci
Nabrežina, Trst, Reka, Zurich, 8. februarja 1987
Ob izgubi Svetke Trampuž izreka Godbeno društvo Nabrežina iskreno sožalje svojcem in svojim godbenikom.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in z nami sočustvovali v tem težkem trenutku izgube našega dragega moža, očeta, sina in brata
Mirkota Škabarja
Iskrena zahvala naj gre članom in odbornikom SK Devin, Vaški skupnosti Praprot, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade ter vsem darovalcem cvetja in v dobrodelne namene.
Posebna zahvala naj gre dr. Živku Lupincu za njegovo nesebično pomoč.
SVOJCI
Praprot, 8. februarja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Francesca De Cecca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Križ, Nabrežina, 8. februarja 1987
Ob 19. oziroma 18. obletnici smrti
Marije in Josipa Pegana
Nikjer, nikjer tolažbe v srcih ni.
Sinova Drago in Pepko ter hči Silva z družinami.
Zgonik, Devin, Salež, 8. februarja 1987
Program prireditev KD Rovte-Kolonkovec
Preteklo soboto so imeli člani KD Rovte-Kolonkovec v društvenih prostorih skupno večerjo, ki je lepo uspela. Čeprav nima društvo Rovte-Kolonkovec možnosti, da bi z lastnimi močmi prirejalo večje prireditve, je vendarle aktivno na drugih področjih delovanja, ki tudi družijo člane in prijatelje.
Tako prireja društvo redne mesečne izlete, v glavnem v matično domovino. Zadnji tak izlet je bil v začetku januarja v Krško in Zagreb, ki je dobro uspel, na programu pa je že izlet tudi za ta mesec.
21. t. m. bo priredilo društvo Prešernovo proslavo. Seveda bo skušalo pripraviti čim bolj zanimivo prireditev, ki bo pritegnila kar največ občinstva. Tudi 8. marec bo društvo praznovalo s posebno prireditvijo, 28. februarja pa bodo imeli v društvenih prostorih zabavni večer z nagrajevanjem naj lepših in najbolj izvirnih mask.
V tem mesecu bo v društvu že tradicionalni turnir v briškoli, ki se ga vedno udeleži lepo število članov.
21. marca pa bo imelo KD Rovte-Kolonkovec svoj redni občni zbor, tokrat tudi z volitvami novega odbora. Tudi na ta zbor se člani društva že sedaj pripravljajo, saj se nameravajo predstaviti z novimi predlogi za poživitev društvene dejavnosti, predvsem s takšnimi, ki bi privabili tudi mlade, tako da bi postal društveni sedež tudi prijetno zbirališče za njihove pobude in prireditve. (NL)
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 8. t. m., ob 19.30 v Kočevju s predstavo RIBA ZA ŠTIRI.
ROSSETTI
Danes, 8. t. m., ob 16. uri bo na sporedu delo A. Curcia A CHE SERVONO QU-ESTI OUATTRINI? z Aldom in Carlom Giuffrejem in Nuccio Pumo. Režija C. Giuffre. Predstava izven abomnaja, z 20-odst. popustom za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja predstava.
Od 10. do 22. t. m. bo gledališče iz Genove predstavilo delo Marguerite Du-ras SUZANNA ANDLER. Režiser Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Prihodnja predstava na repertoarju gledališča Verdi je prvo in zadnje Puccinijevo delo LE VILLI in GIANNI SCHICCHI. O delih bo jutri, 9. t. m.,ob 18.15 v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) spregovoril kritik Alfredo Mandelih
V	torek ob 20. uri bo premiera Puccinijevih del LE VILLI in GIANNI SCHIC-CHI. Dirigent Tiziano Severini, režija Fi-lippo Crivelli. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
V	sredo ob 20. uri sedma predstava (red F/C) Kodalyjeve opere HARY JA-NOS. Dirigent Tamas Pal, režija Laszlo Vamos.
kino
ARISTON - LA CAPPELLA UNDER-GROUND - 11.00 Filmska predpremiera - 16.00, 22.00 Daunbailo, kom., ZDA 1986, 107'; r. Jim Jarmush; i. Roberto Benigni, John Lurie.
EXCELSIOR I - 15.30, 22.15 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronen-berg; i. Jeff Goldblum, Geena Davis.
PENICE - 15.00, 22.15 Cadaveri e com-pari, kom., ZDA 1986, 90’; r. Brian De Palma; i. Danny De Vito, Joe Piscopo.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 10.00 in 11.30 Silvestro contro tutti, ris., 15.15, 22.00 Superfan-tagenio, kom., It., 1986, 100'; r. Sergio Corbucci; i. Bud Spencer, Luca Venan-tini.
NAZIONALE II - 15.15, 22.00 Philadelphia experiment, fant., ZDA 1985; r. Steward Pattil; i. Michael Parre, Nan-cy Allen
NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, 100’; r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Car-tvvright.
EDEN - 15.30, 22.00 Morbide carezze, porn., □□
MIGNON - 16.00, 22.15 Hovvard e il de-stino del mondo, kom., ZDA 1986, 111'; r. Willard Huyck; i. Lea Thompson, Jeffrey Jones.
EXCELSIOR II - 16.30, 22.15 Salvador, dram., ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. James Woods, Jim Belushi.
CAPITOL - 15.00, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Highlander, dram., Avstral., 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
LUMIERE FICE - 10.00 in 11.30 Herbie, il maggiolino sempre piu matto,
prod. Walt Disney, 16.00, 22.00 Mishi-ma, dram., ZDA 1985, 115'; r. Paul Schrader; i. Ken Ogata, Kenji Sarvada.
VITTORIO VENETO - 15.00, 22.10 Corto circuito, fant., ZDA 1986, 138'; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Gutten-berg.
RADIO - 15.30, 21.30 Apprendiste vizio-se, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst, Gorica, Čedad
Dan slovenske kulture
Trst - Kulturni dom, Ul. Petronio 4
danes, 8. t. m. ob 16.30
Nekaj za otroke: Čarovnije iz Benečije
Animacija: Živa pravljica
ob i? uri: Štopienjo za štopienjo
Sodelujejo: Trepetički, moški pevski zbor Nediški puobi, mešeni zbor Pod lipo, mašeni zbor Naše vasi, beneška folklorna skupina Živanit, folklora in petje iz Rezije, Beneško gledališče.
Zamisel in režija: Aldo Clodig
Scene in postavitev razstave: Renco Rucli
Govorila bo: JOLE NAMOR
Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KULTURNI KLUB GORICA
priredita
v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne
predstavitev knjige Jurija Paljka in Davorina Devetaka
SOBA 150
Vabljeni
koncerti
razstave
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 9. februarja, ob
20.30	bo v gledališču Rossetti nastopil pianist B. ENGERER.
Glasbena matica Trst, sezona 86/87, 5. abonmajski koncert v soboto, 14. t. m., ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent: Marko Munih, solisti: Primož Novšak, violina, Miloš Mlejnik, violončelo, Olga Gracelj, sopran. Spored: Brahms, Lipovšek, Mendelssohn. Predprodaja vstopnic v uradu UTAT,Pasaža Protti.
izleti
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
organizira v nedeljo, 15. februarja, smučarski izlet na Zoncolan. Cena 13.000 lir, odhod ob 7. uri s Proseka. Informacije in vpisovanje po telefonu na št. 225522 (Martina) in 225106 (Erika).
Sklad M. Čuk in SK Devin priredita v nedeljo, 15. t. m., L ZIMSKE IGRE SKLAD M. ČUK v Ovčji vasi in Žabni-cah. Cena avtobusnega izleta s kosilom
20.000	lir. Vpisovanje še traja zaradi razpoložljivih avtobusnih mest v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Tel. 212175, ob večernih urah pa na št. 200236.
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 22. t. m., smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusnega izleta 12.000 lir. Za informacije in vpisovanje tel. 229121 in 229432.
SPDT prireja 15. t. m. avtobusni izlet v Ravascletto. Cena 12.000 lir, odhod ob
6.30	izpred^ sodne palače. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI in pri odborniku Devanu Cesarju ( tel. 911433). Na razpolago bo tudi vaditeljica za otroke. Smučarji pohitite!
čestitke
Na Katinari bo v sredo veliko slavje. SONJA in FRANCO MIRASOLE bosta praznovala 25 let poroke. Vse najboljše in še na mnoga vesela leta jima voščijo mama Milena ter družini Glavina in Hrovatin.
Galerija Cartesius vabi na razstavo slikarja Luigija ZUCCHERIJA, ki bo odprta do 19. februarja.
V Ljubljani - Bežigrajska galerija -je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
razne prireditve
PD Mačkolje vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes, 8. t. m., ob 16. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Na sporedu: srečanje z dr. Tomažem Simčičem, avtorjem knjige "Jakob Ukmar", nastop recitatorjev, otroškega zbora Slovenski šopek in društvenega zbora.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja PREŠERNOVO PROSLAVO v torek, 10. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Priložnostni govor bo imel prof. Josip Tavčar, recitacije Mira Sardoč in samospeve Marta Valetič. Vabljeni!
razna obvestila
Obvestilo IRRSAE — Delovna skupina izpopolnjevalnega tečaja "Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju: OSEBNOSTNI RAZVOJ DVOJEZIČNIH OTROK" se sestane jutri, 9. t. m., ob 16. uri na sedežu IRRSAE, Ul. Cantii 10. Mentor Riccardo Luccio.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo jutri, 9. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani -Donizettijeva ulica 3. Nastopila bosta sopranistka Ljubica Berce-Košuta in pianist Tomaž Simčič. Govoril bo pisatelj Boris Pahor. Med proslavo bodo razglasili izid 15. literarnega natečaja Mladike in podelili priznanja Mladi oder 1986.
KD Lipa obvešča, da bo v sredo, 11. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu seja glavnega odbora.
SKD I. GRUDEN
priredi
danes, 8. t. m., ob 17.30 v dvorani v Nabrežini
FOLLIES ’87
V izvedbi: Van Veos, Vikj in Rosini.
mali oglasi
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20,/II.
vabi 10. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom
Tema izročenih domobrancev
v Kavčičevem romanu »NE VRAČAJ SE SAM« - (1959) Gost večera:
Taras Kermavner
KD F. PREŠEREN iz Boljunca
vabi na
Proslavo
dneva slovenske kulture
v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Nastopali bodo otroški pevski zbor KD F. Prešeren, COŠ F. Venturini
dekliški zbor Vesna iz Križa.
Slavnostni govor bo imel
prof. Jože Pirjevec
GLASBENA
MATICA
iLj trst
VjfTj 5. ABONMAJSKI 1,1 KONCERT v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v
Kulturnem domu v Trstu
Simfonični orkester slovenske filharmonije
Dirigent: MARKO MUNIH Solisti: PRIMOŽ NOVŠAK, violina MILOŠ MLEJNIK, violončelo OLGA GRACELJ, sopran
Spored: Brahms, Lipovšek, Mendelssohn.
Predprodaja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti.
PELUCCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELUCCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
PRODAM dva vinska soda, 300 1 in 200 1, po ugodni ceni. Tel. 229246 — zvečer. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu.
Toči belo vino in teran.
PRODAM KUPON krznarne Annabella po polovični ceni. Tel. v večernih urah na št. 003852/31394.
PRODAM hrastova metrska drva za kurjavo. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/884182.
NA OPČINAH v centru prodaja privatnik privatniku novo stanovanje v tretjem nadstropju z dvigalom, prvi vhod, dve sobi, kuhinja, kopalnica, dve terasi, prostor za avto. Tel. v večernih urah _ na št. 212520.
ŽE DALJ ČASA uspešno poučujem slovenski jezik. Interesenti naj tel. 003867/74510.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Za informacije tel. v večernih urah na št. 040/225058.
KREME priznanih kozmetičnih firm kot SHISEIDO, HANORAH, KELEMATA, COLLISTAR pomagajo, da ostane koža tudi v zimskem času lepa in zdrava. Parfumerija Kozmetika 90 —: Opčine. PRODAM registrsko blagajno sweda, model L 20R3, rabljeno 18 mesecev po ugodni ceni. Tel. 815340 po 20. uri. CIESSEMME — Trg sv. Jakoba 3, tel. 773765 ponuja razgledno stanovanje: tri sobe, terase, dve kopalnici,
110.000.	000 lir.
CIESSEMME — tel. 773765 ponuja hiše potrebne prenovitve. Ugodne cene. CIESSEMME — tel. 773765 ponuja mansarde, stanovanja raznih velikosti od
20.000.	000 lir dalje.
CIESSEMME — tel. 773765 ponuja v najem urad v mestnem središču, pet sob, 800.000 lir mesečno.
IŠČEM hišo, tudi potrebno popravil ali zazidljivo zemljišče v Križu. Tel. 040/941611 ob večernih urah. RESTAVRACIJA ZUM BAREN, Egon Kragelj, Frankfurter Ring 38, 8000 Miinchen 40, takoj zaposli kuharja, italijanskega državljana, slovenske narodnosti. Interesenti naj se javijo po tel. na št. 89/356645 ali na gornji naslov.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini. Toči belo in črno vino.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO —
Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/ 762488
—	komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
TRGOVINA S ČEVLJI LA CALZATU-
RA, Ul. Udine 3, sprejme v službo mlado prodajalko.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje, opremljeno v okolici Doline. Tel. 228390.
DAJEM V NAJEM skladišče, 140 kv. m
—	tel. 228390.
PRODAM vinograd, 2.280 kv. m, z možnostjo vode, lepa pozicija. Tel. 228390. PRODAM fiat 126, letnik '75. Tel. 826759. TRGOVINSKA DRUŽBA v razširitvi išče 18/25 staro moško/žensko osebje za enostavno službo v tržaški pokrajini. Možnost sprejema v službo s fiksno plačo. Tel. jutri od 16.30 do 18.30 na št. 62016.
Ob otvoritvi
GOSTILNE H
v Miljah
se Liliana Bontempo iskreno zahvaljuje vsej skupnosti in prijateljem.
včeraj - danes
3. t. m. je praznovala RAFAELA SACCHI rojstni dan, 9. t. m. pa bo praznovala rojstni dan CAROLINA. Iskreno jima čestitajo in želijo vse najboljše Evaristo, Emanuela in najboljši prijatelj Lucky.
SKD Slavec iskreno čestita Emanueli in Faustu ob rojstvu malega DANIJELA.
Danes praznuje rojstni dan MODRA KUZMIČ iz Prebenega. Vse najboljše ji želijo mož Giordano, sinova Damjan in Aljoša ter vsi. ki jo imajo radi.
Jutri praznuje 60 let RENATO BRIŠ-ČEK. Še na mnoga zdrava leta mu kliče Klapa s kantine.
Jutri slavi pri Ferlugih 60 let naš dragi mož in oče RENATO BRIŠČEK. Vse najboljše in polno zdravja mu želita žena Marčela in sin Branko.
Jutri praznuje 60 let RENATO BRIŠČEK. Vse najboljše in posebno zdravja mu želita Santo in Pina Ferluga.
Stric RENATO! Še na mnoga leta ti iz srca želita Jan in Jaš.
Pozor! Po tržiških cestah se je pojavil novopečeni voznik — IGOR. Naj spretno vozi dalje, mu želijo znanci iz Trsta.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes, NEDELJA, 8. februarja 1987
JERKOJ
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.20 - Dolžina dneva 10.02 - Luna vzide ob 11.57 in zatone ob 3.56.
Jutri, PONEDELJEK, 9. februarja
POLONCA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.03 najvišja' 23 cm, ob 13.30 najnižja -38 cm, ob 21.16 najvišja 17 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.15 najnižja 9 cm, ob 6.21 najvišja 26 cm, ob 13.59 najnižja -46 cm, ob 21.15 najvišja 23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1018,9 mb rahlo pada,
/M/V JJHZJ
foto kino optika
TUŠI Ul Mo,,,n, 5/
brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Alessandro Sorcich, Valentina Pinto, Stefania Ciani.
UMRLI SO: 84-letni Paolo Gentilini, 6i-letni Isidoro Baruzza, 99-letna Maria Kliman.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 8. febraurja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. februarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
	LOTERIJA				
BARI	18	70	29	55	14
CAGLIARI	77	76	10	67	83
FIRENCE	48	57	83	12	35
GENOVA	70	57	1	42	77
MILAN	44	18	74	11	32
NEAPELJ	16	85	62	8	28
PALERMO	8	78	34	19	25
RIM	82	34	77	6	30
TURIN	37	82	21	78	70
BENETKE	79	78	5	50	57
	ENALOTTO				
1 2 X 2	X 1	1	2	X	2 2	X
KVOTE:
12	28.365.000	lir
11	957.000	lir
10	94.000	lir
nedeljski televizijski in radijski	sporedi			Ufi					
C RAI1___________________________
9.00	Nadaljevanka: Diamanti - La ric-hiesta di Kremer
9.50	Smučanje: Svetovno prvenstvo v slalomu moški (1. spust, prenos iz Crans Montane)
11.00	Maša iz bazilike v Frosinonu
11.55	Nabožna rubrika
12.20	Smučanje: slalom moški (2. spust, prenos iz Crans Montane)
13.00	Dnevnik.- TG L'una
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV
14.00	Variete: Domenica... in
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo
18.40	Domenica... in studio
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Nel gorgo del peccato (r. Andrea e Antonio Frazzi, i. Edwige Fenech, Gasto-ne Moschin, 1. del)
22.10	Športna nedelja
23.55	Dnevnik
24.00	Boks: Winnie Pazienza-Roberto Elizondo (prenos iz New Yorka)
3| RAI 2_______________
10.00	Koncert: Poklon Arthurju Rubin-steinu (Chopin)
10.35	Nanizanka: In due shndaga meg-lio - La perla rosa
11.25	Film: L impareggiabile Godfrey (kom., ZDA 1936, r. Gregory La Cava, i. C. Lombard, W. Powell)
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Dnevnik - Studio & Stadio (umetnostno drsanje, prenos iz Sarajeva; smučanje, prenos iz Crans Montane)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo
18.20	Chi tiriamo in ballo (2. del)
18.40	Dnevnik. Gol Flash
19.45	Vremenska napoved in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nadaljevanka: Cuore (r. Luigi Comencini; i. Johnny Dorelii, Giuliana de Sio, 1. del)
22.25	Dnevnik
22.30	Aktualna oddaja: Aboccaperta
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Inf. odd.: Otrok v 90. letih

RAI 3
12.00	Lahka atletika: kros ženske (prenos iz Lanciana)
12.30 Glasbena oddaja: Una voce per Tinverno (1. del)
13.00	Glas. oddaja: Dancemania
14.00	Dokumentarna oddaja: Walter Chiari - Zaodba nekega drugega Italijana - Življenje
15.00	Neposredni športni prenosi: odbojka ženske, tenis moški, sankanje - it. prvenstvo, košarka
ženske
17.00	Film: Le avventure di Don Gio-vanni (pust., ZDA 1949, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Vi-veca Lindfors)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Concertone -Scorpions
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Izobraževalna oddaja: V sveti tišine - Mednarodni pregled
22.05	Dnevnik
22.30	It. nogometno prvenstvo A lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz club - Sli-
ka sounda
j fc" RTV Ljubljana
8.10	Poročila
8.15	Otroška oddaja: Živ žav
9.10	Lutke in lutki
9.15	Film: Snežaki (pon.)
9.50	Smučanje: slalom moški (1. tek, iz Crans Montane)
11.00	Nad.: Dempsey in Makepeace
11.45	Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu
12.20	Smučanje: slalom moški (2. spust, prenos iz Crans Montane)
13.15	Poročila
15.25	Nadaljevanka: Malu (2. del)
16.10	Film: Lev Tolstoj (1. del)
17.30	Poročila
17.35	Glasbena oddaja: TV kavarna
18.30	Pod drobnogledom: Crans Montana - slalom
18.45	Risanka, nato Danes. Kino, Turistični nagelj - neža
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadalj.: Potovanje v Vučjak (M. Krleža, r. E. Galič, 2. del)
21.00	Športni pregled
21.30	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu - Dave Holland (2. del)
22.00	Poročila
[ 55 TV Koper_______________________
11.30	Športna oddaja
19.00	TV drama: II giuramento
20.00	Dokument.: Ladje na Jadranu
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Nadaljevanka: II diluvio (2. del -o srednjeveški Poljski)
22.00	Nan.: II brivido delPimprevisto
22.30	Nanizanka: I fuorilegge
23.30	Rubrika o filozofiji: Klepsidra
Burt Lancaster in Richard Cren-na - protagonista filma Sulle ali delle aguile (Ca-nale 5 ob 20.30)
j ijf| CANALE S
8.30
9.15
10.00
11.30
12.00
13.00
14.00
14.15
16.00
17.00
17.30
19.00	Nanizanka: Buffalo Bill - L'occasione man-cata
19.30	V studiu
20.30	Film: Sulle ali delle aguile (dram., ZDA 1986, i. Burt Lancaster, Richard Crenna)
22.40	Dosje o filmu Sulle ali delle aguile
23.25	Nanizanki: Sguadra speciale, 0.25 Missione impossibile
j ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki:	Bravo
Dick, 9.00 Con affetto Sidney
Nanizanka: La grande vallata
Nabožna oddaja Nanizanki: Mary Benjamin, 11.00 Aliče Napoved programov Inf. oddaja: Punto 7 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show Zabavna oddaja: Buo-na domenica Film: Prof. dr. Guido Tersilli primario della villa Celeste conven-zionata con la mutua (kom., It. 1969, i. Alberto Sordi, Evelyn Ste-wart, Pupella Maggio)
V	studiu
Sodna rubrika: Forum
V	studiu
9.20 Film: II conte di Sant'-Elmo (pust., It. 1950, r. Guido Brignone)
11.15 Informativna oddaja: Parlamente in
12.10 Nanizanka: Cassie & Co.
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, .15.00 La terra dei giganti, 16.00 La fa-miglia Holvak, 17.00 Amici per la pelle,
18.00	Devlin e Devlin,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Splendore nell’-erba (dram., ZDA 1961, r. Elia Kazan, i. Natalie Wood, Warren Beatty, Pat Hingle)
22.50 Informativna oddaja: Cinema e Co.,
23.20 Film: La moglie di Frankenstein (srh., ZDA 1935, i. V. Hob-son)
0.25 Nanizanki: L'ora di Hitchcock - Volo 110 sospeso, 1.15 Switch
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Pascal, Llsola delle
mille avventure, Pic-cole donne
10.30	Športna oddaja: Šport USA
13.00	Športna oddaja: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee Jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.15	L'uomo di Singa-pore, 18.15 II planeta delle scimmie
19.10	Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi
20.30	Film:	Top secret!
(kom., ZDA 1984, i. Val Kilmer, Lucy Gutte-ridge)
22.15	Film: Si ringrazia la re-gione Puglia per aver-ci fornito i milanesi (kom., It. 1982, r. Mariane Laurenti, i. Massi-mo Boldi)
23.45	Nanizanke: Serpico -Prima della fine; 0.45 La citta degli angeli -Morire soli
Mi-M TELEPADOVA
13.00	Rubrika o trgovini in turizmu
13.30	Zabavna oddaja: Roba da matti
14.30	Rubrika: Ronefor
15.00	Nanizanka: II bastardo
16.30	Risanke: Super Kid, Coccinella, Charlotte, Carletto principe dei
mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Half Nelson
20.30	Film: Django (vestern, ZDA 1966, i. Franco Nero, JoseBadalo)
22.30	Športna rubrika: Fuo-rigioco
23.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
24.00	Film: II guerriero Apache (vestern, ZDA 1957, r. Elmo Williams, i. Keith Larsen)
^ ^ TELEFRIULI
14.00	Variete: Domenica con Dominigue
14.10 Variete: Buinesere Fri-ul
16.30	Variete: Drive in
19.00	Športna oddaja
20.00	Dok.: Ouark speciale
21.00	Športne vesti
22.15 Film: II pirata Barba-nera (pust., ZDA 1952, r. R. Walsh)
24.00	Glas. odd.: Musič box
j 40 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: radijska igra - Pozor, črna mare-la (avtor Adam Bahdaj, dram. Lučka Susič, rež. Marjana Prepeluh); 10.35 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; nato Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10-
19.00	Glasbene skice; 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom; 16.00 Športne novice; 17.30 Preblisk: Benečani ob Dnevu slovenske kulture.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Radjska igra za otroke, nato Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja;
11.00	Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Zbori: Mešani pevski zbor Srce Dobrle vasi; 16.05 Humoreska: Dve humoreski (Olga Weissbacher);
16.30	Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra: Radijski sprejemniki (Goran Gluvič); 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba;
22.50	Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.’*'
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00-14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 14.30 Objave in poročila s športnih igrišč;
15.00	Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek;
19.00	prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski spored in tedenska popevka;
15.00	Kaj je novega?; 15.30 Športna od-daja,- 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-
6.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
9.30	Jutranji val z ugankami, kvizi in »šenšurji«; 12.30 Oddaja SKD Tabor;
13.00	Glasba po željah (tel. 212658);
15.00	Športna nedelja; 20.00 Nagradna oddaja: Poiščimo zaklade sveta; oddaje povezuje glasba.
n »a»i_____________________________
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio -Lo zio Harry
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Speciale Parlamento
15.30	Športni ponedeljek
16.30	Nanizanka: Trapper
17.05	Risanka: Marco
18.00	Rubrika: Osmi dan
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: La donna che visse due volte (krim., ZDA 1958, r. Alfred Hitchcock, i. James Stewart, Kirn Novak)
22.40	Dnevnik
22.50	Filmske novosti
22.55	Dnevnik - posebni
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
C RAI 2	I
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C’e da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Inf. odd.: Teledidattica
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nanizanka: In due si ama meglic
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -II conto non torna
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Aktualna oddaja: Focus
21.30	Dnevnik
21.40	Nadaljevanka: Capitol (i. Rory Calhovn, Ed Nelson)
22.40	Rubrika: Protestantizem
23.10	Informativna oddaja: Telematica
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Aria di Parigi (dram., Fr. 1952, r. Marcel Čarne, i. Jean Gabin, Folco Lulli, Ave Ninchi, Maria Pia Casilio)
rA rai 3	i
13.00	Nadaljevanka: Chiungue tu sia (r. Mario Foglietti, 1. del)
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Tečaj angleškega jezika
15.00	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa
15.30	Nogometno prvenstvo A in B lige
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta (pet let angleške glasbe, 16. del)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Informativna oddaja: Sredozemlje - Vpliv sredozemske kulture v Italiji
20.30	Zabavna oddaja: La storia della Bussola (vodi Greste Lionello, sodelujeta Stefania Bettoja in Sabrina Salerno, 4. del)
21.35	Dnevnik
21.45	Informativna oddaja: La macchi-na del tempo - Zgodovinski vi-deoclip
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
23.30	Dnevnik
|	»TV Ljubljana______________
9.00	Rubrika: Zrcalo tedna
9.20	Dokumentarna oddaja
16.35	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Ciciban, dober dan - papir ( O lastnostih in uporabnosti papirja, ki lahko spodbudi otroško aktivnost, domiselnost in ustvarjalnost; po zamisli Dragice Čadež, z redakcijo Irene Struna Arko in ob režiji Marjana Robleka)
17.45	Otroška nadaljevanka: Ne daj se Floki - O tempora, o moreš (5., zadnji del nadaljevanke)
18.15	Slovenski ljudski plesi: Zahodno Kozjansko (s folklornima skupinama ŠKUD France Prešeren iz Celja in KD Anton Tanc iz Marije Gradca pri Laškem)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Dragulj v kroni
20.55	Omizje, vmes poročila
|jP) TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
17.30	Rubrika: Start - gib zakaj in kako
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bo med drugim:
TRST IN GORICA — Zapis z osrednjih Prešernovih proslav GORICA — Z razprave o deželni enotnosti
TRST — Ob zaključku pregleda novega avstrijskega filma Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.30	Film: Le sorelle (r. M. von Trot-ta, i. J. Kanoe, G. Gabriel)
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Košarka: Riunite-Giomo
| Jjj CANALE 5
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: La dominatrice del destino (glas., ZDA 1952, r. Walter Lang, i. Susan Hay ward)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Sulle ali delle aguile (dram., ZDA, 1986, r. Andrew McLaglen, i. B. Lancaster, R. Crenna)
22.30	Tednik: Tivu Tivu
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-di di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie’s angels
20.30	Film: Spaghetti house (kom., It. 1982, r. G. Pa-radisi, i. N. Manfredi)
22.30	Film: L’esperimento del dottor K (srh., ZDA 1958, r. Kurt Neumann, i. Vincent Priče)
0.15 Filmske novosti
0.45 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.35 Switch
ITALIA 1
8.30 Nanizanka: Fantasi-laridia
9.15 Film: La sorellina (kom., ZDA 1983, i. Ted Wass, Phoebe Cates)
11.00	Naniz.: La strana cop-pia, 11.30 Quincy, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Dokum.: Jonathan
21.30	Šport: Football ameri-cano
23.15	Nanizanke: Masgue-rade, 0.15 Hardcastle & McCormick, 1.15 Gli invincibili
nPMiifl TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
16.30	Risanke: Super Kid, Coccinella, Charlotte,
18.00	Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Milano calibro 9 (krim., 1972, r. Fernan-do Di Leo, i. Gastone Moschin, Mario Adorf)
22.30	Film: II lurido e 1'ame-ricano (kom., ZDA 1973, r. Cesar Gallar-do, i. James Iglehart)
0.30 Film: Spiaggia insan-guinata (dram., ZDA 1958, r. Richard Cun-ha)
L ^ TELEFRIULI
13.00	Šport: nogomet
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Košarkarska tekma Al lige
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
20.30	Nogometna tekma: In-ter - Udinese
22.30	Dnevnik
23.30	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Glas. odd.: Musič Box
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: II caf-fe dello šport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	Športna rubrika: II caf-fe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti
23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Pričevanja o Tigru (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - Branko Premru; glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak; 14.30 Glasbene skice: Osebno; 17.10 Mi in glasba: orkester Haydn Philarmonia; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Križemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Alpski kvintet; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simf. glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki;
14.40	Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz ...; 11.15 V harmoniji; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Sintonizzatissimi;
16.00	Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja in horoskop; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Bonton; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Predlog, da bi vojašnica ostala na Tržaški cesti
Generalni konzul SFRJ Jakomin
Za potrebe nove vojašnice-collegea bi pri Ločniku zasegli veliko zemlje
obiskal števerjansko županstvo
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin je bil v teh dneh na Goriškem. V Števerjanu se je sestal z županom Ivanom Humarjem in člani občinskega odbora ter se pobliže seznanil s števerjansko problematiko, s posebnim ozirom na razna vprašanja, ki zanimajo to slovensko občino in tudi z odnosi med Števerjanom in jugoslovanskimi kraji.
Generalnega konzula Livija Jakomina je sprejel tudi goriški župan Antonio Scarano. Pogovarjala sta se o odnosih na goriški meji.
Prešernova proslava na Vrhu
Kakšno je življenje italijanskih mladeničev, ki služijo vojaški rok? O tem je v zadnjem času veliko govora, še posebej ker je prišlo do več neprijetnih dogodkov v vojašnicah. O tem je obširno pisalo italijansko časopisje.
V	ospredju zanimanja pa so tudi življenjski pogoji mladeničev v vojašnicah. V glavnem so te kasarne še iz let pred prvo svetovno vojno. Zgrajene so bile takrat, ko so bile življenjske potrebe čisto drugačne od današnjih. V več primerih so vojake namestili v stavbah, ki so prej služile drugim potrebam. Več stavb so zgradili v času fašizma. Vendar tudi te ne odgovarjajo sodobnim potrebam.
V	zadnjem času prihaja v svetu do izraza potreba, da se vojašnice gradijo izven obljudenih naselij. Tudi zaradi tega, ker so vse enote motorizirane in je kar precej težav za kretanje težjih vojaških vozil po mestnih ulicah, ki so ozke in tudi prenatrpane z osebmimi vozili.
Tako so že ravnali v Italiji. Tako nameravajo ravnati v bližnji bodočnosti. Načrtovalci gredo na sodobno gledanje služenja vojaškega roka in s tem v zvezi tudi na novo podobo vojašnic in življenja v njih.
Načrtovalci, psihologi, vojaški poveljniki menijo, da je treba zgraditi vojašnice, v katerih naj ne bi bilo življenje preveč različno od tistega v civilni družbi. Zgradili naj bi vojašnice, kjer naj bi se mladeniči počutili kot študentje v anglosaškem collegeu. Poleg vežbališč naj bi tu bili športni objekti, spalnice, ki naj bi spominjale na kak hotel, stanovanja za poklicne oficirje in podoficirje ter njihove družine, družabni prostori. Za vse to pa potrebujejo velike površine.
Pred kratkim je Vrhovno poveljstvo italijanske vojske javilo, da bodo v kratkem pričeli graditi dvajset takih vojašnic-collegeov. Eno tako vojašnico naj bi zgradili v Gorici.
Vest je baje prišla v Gorico kot strela z jasnega. Nekateri trdijo, da na Občini ne vedo o tem ničesar in da niti goriški vojaški poveljniki niso s tem seznanjeni. Govor pa je, da bi nova sodobna vojašnica zamenjala sedanjo na Tržaški cesti, ki je bila zgrajena še v avstrijskih časih.
Seveda se postavlja vprašanje, kje graditi novo vojašnico. Na kraju kjer je sedanja, t. j. na Tržaški cesti, ali kje drugje? V Ločniku nekateri menijo, da jo nameravajo zgraditi na njihovem
območju. V Piccinatovem regulacijskem načrtu iz šestdesetih let je bila velika površina med Ločnikom in Faro določena za javne potrebe. Kasneje, v Gostovi reviziji regulacijskega načrta, je bilo zemljišče za take potrebe občutno zmanjšano. Vendar, tako pravijo nekateri, zmanjšanja niso vsi upoštevali. Stvar je na zadnji seji Občinskega sveta sprožil svetovalec Silvano Polmonari. Baje v Ločniku niso zadovoljni s tem, da bi za vojaške potrebe kmetom odvzeli veliko kmetijskih površin. Zaradi tega se prebivalci tega kraja ogrevajo, da bi novo vojašnico zgradili na Tržaški cesti, na kraju kjer so sedaj stare in najbrž tudi dotrajane avstrijske stavbe.
Razstava medu v Gradišču ob Soči
V	deželni enoteki la Serenissima v Gradišču ob Soči bodo v petek, 13. februarja, ob 17. uri, odprli 14. deželno razstavo medu. Kot v prejšnjih letih sodelujejo čebelarji iz vse dežele.
V	torek, 10. februarja, pa bo v isti enoteki večerja, na kateri bodo na voljo nekatere jedi pripravljene z medom. Večerja sodi v sklop gastronomskih večerov, ki so vedno tipizirani.
Lojzeta Bratuža bodo ob 50-letnici smrti počastili konec tega tedna v Podgori. Pobudo za proslavo je dal tamkajšnji Rajonski svet, ki je povabil k sodelovanju domače organizacije. Organizatorji so Rajonski svet, Prosvetno društvo Podgora, Kulturno društvo Andrej Paglavec, župnija v Podgori, sekcija VZPI-ANPI in domača osnovna šola.
Osrednja proslava bo v nedeljo, 15. februarja 1987, v popoldanskih urah. Ob 14.30 bo v podgorski cerkvi maša, cerkveni pevski zbor bo izvajal Bratu-ževe skladbe. Zatem, ob 15.30, bo na Trgu Lojze Bratuž, pred cerkvijo, spominska svečanost. Sodelovali bodo zbor Lojze Bratuž iz Gorice, zbor Andrej Paglavec iz Podgore, osnovnošolski otroci ter govornika prof. Albin Sirk in Silvino Poletto.
Na predvečer, v soboto, 14. februarja, ob 20.30 bo v podgorski cerkvi koncert za orgle in trobento, na katerem bosta sodelovala F. Nossal in E. Savino. V ponedeljek, 16. februarja, ob 11., pa bo počastitev ob grobu Lojzeta Bratuža na glavnem goriškem pokopališču. Sodelovali bodo tudi osnovnošolski otroci.
MLADINSKI KROŽEK
priredi v soboto, 14. februarja
PLESNI VEČER
v goriškem Kulturnem domu s pričetkom ob 21. uri.
Izkaznico za vstop si priskrbiš pri: Walterju Frolji za Rupo-Peč, Nadji Fajt v Sovodnjah, Luizi Gergolet v Doberdobu, pri odbornikih krožka in v Kulturnem domu v soboto, 14. t. m., od 15. do 18.ure.
KULTURNI
DOM
Prijeten kulturni večer v počastitev Dneva slovenske kulture so v petek pripravili na Vrhu, na pobudo KD Danica. V gosteh so imeli moški pevski zbor KD Skala iz Gabrij, ki ga vodi Antek Klanjšček. Vrbovške dijakinje (Marta Tuniz, Dolores Černič, Tanja
Brez dvoma bo Bratuževa počastitev privabila v Podgoro veliko ljudi. Na udeležbo vabi tudi Rajonski svet za Svetogorsko četrt - Placuto, ki je na zadnji seji potrdil svojo uradno udeležbo.
Glasbena matineja
Saksofonist Federico Mandelci in pianistka Giovanna Giuliodori bosta danes koncertirala v deželnem avditoriju na glasbeni matineji, ki jo pripravlja društvo R. Lipizer. Na sporedu bodo skladbe Koechina, Milhauda, Joplina, Gershvvina, Joliveta, Cresto-na in Francaixa.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni avditorija. Koncert bo ob 11. uri.
TAJNICO sposobno in dinamično išče pisarna v Gorici. Plača po dogovoru.
Telefonirati na 85048 med 17. in 19. uro.
razna obvestila
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja danes, 8. t. m., ob 20.30 mladinski ples v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop do zasedbe prostih mest.
Društvo slovenskih upokojencev pripravlja tradicionalno pustovanje v nedeljo, 1. marca, v hotelu Sabotin v Solkanu z zelo pestrim zabavnim programom. Zagotovljen bo avtobusni prevoz do hotela. Vpisovanje 9., 10. in 11. t. m. od 10. do 12. ure na sedežu društva. Po vaseh vpisujejo poverjeniki.
Občina Doberdob obvešča, da bodo v februarju razdeljevali nakaznice za sladkor in meso proste cone in sicer ob delavnikih, razen sobot, od 7. do 10. ure. Tak urnih velja v februarju. Kasneje bodo nakaznice delili samo ob sredah med 15. in 18. uro.
MO KD Sovodnje priredi 22. t. m. izlet na Piancavallo. Prijave pri odbornikih.
MO KD Sovodnje pripravlja tečaj aerobike za mlade in manj mlade. Pojasnila pri Nadji Fajt (tel. 882345) in Veri Lukman (tel. 882242).
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi 7. marca ženski praznik. Vpisuje Marta Zorn v Klancu.
Devetak, Laura Cotič, Irene Cicuta) so pripravile recital ljubezenskih pesmi. Na kitaro jih je spremljal Damjan Vižintin. V pozdravnem nagovoru je Katja Zotti opozorila na pomen proslavljanja kulturnega praznika v naši skupnosti ter opozorila še zlasti na vlogo novega kulturnega in športnega središča v gradnji. »Skupno si moramo prizadevati, da bodo ti prostori, ki jih bomo že letos izročili namenu, vedno polni, da se bodo v njih počutili kot doma zlasti mladi«.
SKPD F. B. SEDEJ v ŠTEVERJANU
vabi danes ob 16. uri v SEDEJEV DOM v Števerjan na premiero drame F. S. Finžgarja
VERIGA
Igrajo domači igralci.
Režija: Franko Žerjal
Prireditev je v počastitev Dneva slovenske kulture.
Petkova prireditev je bila v domači gostilni Pri lovcu, pač v pomanjkanju ustreznih prostorov. Domačini so prišli v lepem številu.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 1. do 7. februarja 1987.
UMRLI SO: 83—letna Palmira Famea vd. Gullin, 61—letni uradnik Branko Mi-zerit, 87—letni upokojenec Sante Zanato, 80—letna upokojenka Anna Valente, 76—letna upokojenka Luigia Leon vd. Venier, 76—letna upokojenka Valeria Volpet, 69—letni upokojenec Francesco Abbondanza, 64—letni trgovec Izidor Komavli, 57—letna Gina Lenaz por. Čer-mel, 92—letna Matilda Lutman vd. Bensa, 85—letna gospodinja Ida Cumin, 89—letna upokojenka Filomena Lombardi vd. Candela, 72—letni upokojenec Gi-ovanni Pacor, 82—letna gospodinja Čarobna Falbo vd. Marletta, 79—letna gospodinja Ferminda Bincoletto, 84—letna gospodinja Ines Castelli.
POROČILA STA SE: gasilec William Cobelli in delavka Giuseppina Sfiligoj.
OKLICI: zidar Claudio De Maio in gospodinja Giovanna Scira, gasilec Mas-simo Roset in trgovska prodajalka Lorel-la Roperti, orožnik Cosimo Raimondo in brezposelna Carmela Presicci, orožnik Vincenzo Mambro in gospodinja Antoni-etta Trani.
kino
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »Labirynth«.
CORSO 15.30—22.00 »Fantasia di VValt Disney«.
VITTORIA 16.00—22.00 »Top gun«.
Tržič
COMUNALE 15.30—21.00 »Aria di Vien-na — ciklus avstrijskega filma«
Slike Milenka Pegana v avditoriju
Že včeraj smo poročali, da je bila v petek zvečer v avditoriju v Ulici Roma odprta antološka razstava slovenskega fotografskega mojstra Milenka Pegana iz Nove Gorice. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki bo zanimal vse ljubitelje fotografske umetnosti. Milenko Pegan je razstavljal in dobil nagrade na vseh celinah. Zveza slovenskih kulturnih društev je razstavo priredila v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na ogled bo do 19. februarja. Na otvoritvi se je zbralo precej ljudi z obeh strani meje. ZSKD je izdala tudi ličen katalog z barvnimi in črno-belimi reprodukcijami Poganovih del.
Razburljiv dogodek v Štandrežu Grožnja s pištolo v baru
Šala, grožnja ali pa poskus uboja. Kaj se je pravzaprav dogajalo, bo razkrila preiskava. Dejstvo je, da se je vest o za naše kraje zares neobičajnem dogodku, bliskovito hitro razširila v Štandrežu in tudi v Sovodnjah. V petek okrog 18.30 je v bar pri javni tehtnici, na glavnem trgu v Štandrežu, vstopil 43-letni obrtnik Jožko Krašček iz Sovodenj. Takoj za njim pa je vstopil v lokal tudi Milan Marvin iz Štan-dreža. Brez kakršnega koli razloga naj bi iz žepa potegnil pištolo ter jo nameril v Kraščka. Po prvem trenutku zbeganosti, naj bi Krašček napadalca zgrabil za desno roko in mu istočasno levo privil za hrbet. Nekajkrat naj bi tako premerila lokal, ob zaprepašče-nih gostih. Končno naj bi Kraščku uspelo napadalca spraviti do vrat. Pištolo , "ki naj bi bila samo igrača", kot naj bi sam izjavil, je spet spravil v žep in izginil. Krašček je sedel v avto ter se odpeljal do karabinjerske postaje
ter zadevo prijavil. Stekel je postopek, ki je predviden v takih primerih.
Tatovi odnesli preproge in zlatnino
Niti dober teden ni minil od zadnjih vlomov v severnem predelu mesta. Tatovi so se spet oglasili. Tokrat so vdrli v dvostanovanjsko hišo v Ulici Orzoni 44, kjer stanujeta družini Lute-rotti in Zanin.
V stanovanju Uga Luterottija so se polastili zlatnine in preprog v skupni vrednosti nad pet milijonov lir. Izdatnejši pa je bil plen v stanovanju Mas-sima Zanina. Tu so ukradli serijo preprog in zlatnino v vrednosti okrog 60 milijonov lir.
Blaga pa je bilo toliko, da ga je bilo najbrž težko odnesti, pa so si tatovi v Luterottijevi garaži sposodili še avtomobil viša, naložili vanj tapete in se odpeljali. Zgleda, da ne daleč, kajti avtomobil so že našli in sicer v Ulici Generale Papa, pri pevmskem mostu. O tepihih in zlatnini pa seveda nobenega sledu.
V nedeljo v Podgori počastitev Lojzeta Bratuža
Ferro Julia
ŽELEZNINA - ORODJA - VIJAKI
• Visoko specializirana trgovina s 40.000 razstavljenimi artikli.
—	ORODJE »USAG«
—	ORODJE »STARKER« za avtomehanične delavnice
—	PNEVMATSKO ORODJE »»INGERSOLL RAND«
—	IZDELKI »AREXONS«
• Nudi izredno ugodne plačilne pogoje: obrtniškim združenjem, društvom in zvezam.
TRGOVINA in RAZSTAVA: Ul. Carducci 30 - Tel.: 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12 TRŽIČ (GO)
Ob dnevu slovenske kulture
prireja
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE srečanje s pesnikom
ALEKSIJEM PREGARCEM
Pesnika bo predstavila prof. Ester Sferco.
Sodeluje zbor SOVODENJSKA DEKLETA, ki ga vodi Sonja Pelicon.
GORICA - KATOLIŠKI DOM
V četrtek, 12. februarja 1987, ob 20.30.
EKCELSIOR 14.00—22.00 »Stregati«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 »Momo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00, 18.00 in 20.00 »Živeti in umreti v Latinski Ameriki«.
DESKLE 19.30 »Beatlesmania«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUdine, Trg sv. Frančiška, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
Berite
»Novi Matajur«
Razmišljanja ob branju turističnega prospekta GO & GO
Samo neodgovornost ali kaj hujšega?
»...TRETJI DAN. Zajtrk - FAKULTATIVNI IZLET — ogled mesta NOVA GORICA in frančiškanskega samostanoma KOSTANJEVICI — izlet v GORIŠKA BRDA — prehod jugoslovan-sko-italijanske meje — ogled mesta GORIZIA — namestitev v hotelu večerja in prenočišče... ČETRTI DAN. Zajtrk — FAKULTATIVNI IZLET -ogled gradu MIRAMARE nadaljevanje vožnje in ogled mesta TRIESTE - povratek — večerja in prenočišče...«
In še: »...DRUGI DAN. ...nadaljevanje vožnje mimo mesta TRIESTE ogled gradu MIRAMARE — prihod v mesto GORIZIA...«
In še: »...ŠESTI DAN. ...vožnja do mesta AOUILEIA in ogled — vožnja do turističnega središča GRADO in ogled starega mestnega jedra...«
Naši bralci so že ugotovili, da gre za turistilni prospekt. Vedeti pa morajo, da ni to turistični prospekt kake turistične agencije iz notranjosti Italije. Gre za paket, ki nosi, čujte, čujte, naslov: »Skupna turistična ponudba na obmejnem območju med Jugoslavijo in Italijo, med Novo Gorico in Gorizio«.
Gre za skupno turistično ponudbo, ki ji botrujeta, po naše Turistično-le-toviščarska ustanova v Gorici — Azi-enda autonoma di soggiorno e turis-mo — Gorizia in Medobčinska gospodarska zbornica za Severno primorsko območje v Novi Gorici. Izlete čez mejo prirejata turistična agencija GEGO Centra viaggi v Gorici in Turistična agencija Avtopromet Gorica v Novi Gorici. Reklamni paketi so bili
tiskani v Novi Gorici. Dodajmo, da so tudi italijanski program izletov tiskali v Novi Gorici. V njem najdemo napisano, da je izlet speljan po »Valle delTIsonzo«.
To so tiskani programi. Še huje je na tipkano razmnoženih, kjer so na italijanskem tekstu omenjeni kraji CASTAGNEVIZZA, valle del VIPAC-CO, valle delTISONZO, TOLMINO, CAPORETTO, PLEZZO.
Dodajmo še zelo lepe prospekte z barvnimi fotografijami. Na slovenskem najdemo napisano »edinstvene barve Soče—Isonzo«, na italijanskem pa »i colori delTIsonzo«. Soča se je očitno pogreznila. V italijanskem tekstu najdemo »Grotte di Postojna e grotta Gigante«, v slovenskem pa »Postojnske in Škocjanske jame«. Kdo od dveh se tu na zemljevid sploh ne spozna? Saj »grotta Gigante«, ki je na italijanskerr} ozemlju, ni vendarle to, kar so »Škocjanske jame« na jugoslovanskem ozemlju.
Na istem prospektu se italijanska »Sistiana« v slovenskem tekstu izgubi, za naše potrebe Slovenci vendarle izvemo, da lahko napišemo tudi »Gra-dež«, v italijanskem tekstu »Aguileia« in »Cividale« sploh ne najdeta mesta v slovenskem tekstu. Pa kaj bi se hudovali, saj vendarle na slovenskem prospektu končno lahko izvemo, da lahko rečemo po naše »Benetke«.
Ne gre za šalo, dragi bralci. Tako sramoto našemu jeziku so pripravili nekateri naši slovenski turistični in gospodarski delavci v Novi Gorici. Pozabili so, da Slovenci, bivajoči v
vseh slovenskih deželah, neglede za katero mejo smo, od pamtiveka Gorici pravimo GORICA in nič drugače. Za tako ime so se borili naši dedje, naši starši, za tako ime se v zamejstvu borimo vsak dan. Isto je veljalo za Trst, Sesljan, Čedad, in tako dalje. Očitno pa so nekateri turistični delavci v Novi Gorici na vse to pozabili. Morda niso nikdar kaj takega niti vedeli.
Zaradi tega, že tistega večera, ko so bili prospekti in programi predstavljeni v gostišču Mark nad Šempetrom, ob prisotnost visokih gostov iz Slovenije ter Furlanije-Julijske krajine, so se mnogi slovenski ljudje z obeh strani meje, tako iz Gorice kot Nove Gorice, upravičeno jezili.
Novogoriški turistični delavci so skazili prijetno ozračje sodelovanja čez mejo.
Najbrž se bodo »odgovorni« novogoriški turistični delavci izgovarjali, da je šlo za sporazum čez mejo, da se kraji na jugoslovanski strani pišejo s slovenskim nazivom, tisti na italijanski strani pa z italijanskim. Niti to ne drži, saj se niso držali niti domačih zakonov. Za Portorož in Piran so napisali le slovenska izraza, medtem ko je vsem znano, da na Obali veljajo zakoni in pravila, da mora biti vse dvojezično. Pošteno bi bili, da bi napisali obe navedbi krajev, slovensko in italijansko.
Očitno pa se niti novogoriški turistični delavci ne drže v tem primeru osvojenih pravil. Saj na njihovih prospektih za razne izlete vendarle piše: »Izlet v RIM« in ne »Izlet v Roma«, »Izlet na Dunaj« in ne »Izlet v Wien«,
»Izlet v Benetke« in ne »Izlet v Vene-zia«.
Goriški in tržaški ter Beneški Slovenci se prav v teh dneh, ko praznujemo Prešernov dan, dan slovenske kulture, ki združuje vse nas, Slovence v kateremkoli zamejstvu in v matični domovini, čutimo zares užaljene. Prepričani smo, da so zaradi tega z nami užaljeni tudi Slovenci v matični domovini. To še posebej v času, ko si ves slovenski svet upravičeno prizadeva ne le ohraniti, marveč še bolj razvijati svojo slovensko identiteto, seveda v medsebojnem spoštovanju do drugih, tako v domovini kot v zamejstvu.
Zakaj nam torej nekateri novogoriški turistični delavci skazijo vsa ta naša prizadevanja, ki so, morala bi biti, tudi njihova?
Najbrž bi bilo prav, da bi se v Novi Gorici o stvari razpravljalo. V kulturnih in političnih krogih, na šolah, pa tudi v gospodarstvu. Uvajati neko mednarodno sporazumevanje na tem polju včasih meri na kaj več kot na navadno uslugo sosedu. Težko besedo, ki smo jo od marsikoga čuli v gostišču nad Šempetrom, prepuščamo vsakemu bralcu.
MARKO WALTRITSCH
P. S.: Včeraj, ko je bila ta stran že pripravljena, smo izvedeli, da so v Novi Gorici vzeli iz prometa inkriminirane prospekte in jih zamenjali z novimi. Naš komentar vseeno objavljamo, ker se podobni primeri večkrat ponavljajo.
Pozitivna ocena PSI o šolskem centru
Na seji odbora mestne sekcije socialistične stranke so pozitivno ocenili dejstvo, da je bil v občinskem svetu odobren načrt za slovenski šolski center v Gorici. Tajnik mestne sekcije dr. Silvio Fontanini bo od župana zahteval, kot so že naredili svetovalci PSI v občinskem svetu, naj ta nemudoma skliče Konzulto za slovenska vprašanja. Ko bo ta umeščena, bo lahko razpravljal o številnih vprašanjih, ki so še vedno odprta.
Odbor mestne sekcije PSI nadalje izraža željo, da bi bil kar se da hitro odobren statut Konzorcija za univerzo. Le tako bi lahko konkretno pričeli z uresničevanjem pobude, ki-jo je nakazala Tržaška univerza, katere uresničitev omogoča paket Altissimo.
Kako dalje s pokopališčem v Standrežu?
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici je svetovalec SSk dr. Damijan Paulin župana vprašal, kaj namerava narediti Občinska uprava v zvezi s štandreškim pokopališčem. Znano je, da je bil načrt, ki je bil svojčas odobren v občinskem svetu, blokiran, ker je Deželno upravno sodišče TAR sprejelo ugovor vaščana, ki je protestiral, da bi bilo novo pokopališče preblizu stanovanjskih hiš, kar je po zakonu prepovedano.
Svetovalcu je odgovoril odbornik za javna dela Del Ben. Povedal je, da so se že domenili s štandreškim rajonskim svetom, da bodo stvar preučili na seji, ki bo v torek, 9. februarja.
Poprečne vrednosti zemljišč na raznih kmetijskih območjih
Vrsta kulture	cona št. 1 milijoni/ha	cona št. 2 milijoni/ha	cona št. 3 milijoni/ha
orno zemljišče	19	18	20
travnik	14	14	14
vrt	50	50	50
vinograd	35	34	30
pašnik	4,5	4,5	4,5
gozd	9	9	9
Pogovor z Aleksandro Devetak
Na sporedu marsikaj novega v življenju Slovencev v Laškem
Pokrajinska komisija za določanje vrednosti kmetijskih zemljišč in odškodnin ob razlastitvenih postopkih je objavila kotacije zemljišč za leto 1986. V primerjavi z letom poprej ni bistvenih sprememb. Kakor znano, je območje pokrajine razdeljeno na tri cone. V prvo sodi območje občin Gorica, Števerjan in Sovodnje. V drugi coni so občine Koprivno, Krmin, Doberdob, Dolenje, Fara, Gradišče, Mariane, Medea, Moraro, Moš, Romans, Zagraj, Šlovrenc in Vileš. V tretji coni so občine na Tržiškem in Gradež. Glede kotacij za enako uvrščena zemljišča v posameznih conah, ni bistvenih razlik, razen za orno zemljo in vinograd. Najbolj donosna v vseh treh conah so zemljišča zasajena s trtami.
Bralce bo prav gotovo zanimalo, kakšen pomen imajo objavljene tabele, ko se navadno večina transakcij izvaja
Berite
»Novi Matajur«
na podlagi tržnih cen in domembe med kupcem in prodajalcem. Tabele so osnova za določanje vrednosti ob morebitnih sporih med zasebniki in javnimi ustanovami, ob razlastitvah za različne namene. V tabeli navedene cene predstavljajo poprečno vrednost zemljišč na kmetijskih območjih.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL - KULTURNI DOM GORICA
vabita v petek, 13. februarja, ob 18. uri na srečanje z ustvarjalci likovno-literarne knjige
Sredozemlje
Sodelovali bodo: Matjaž Kmecl, Marko Kravos in Franko Vecchiet.
Brala bo: Marinka Počkaj.
V prejšnjih dneh se je sestala slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ron-kah. Razpravljali so o letošnjem programu, o pobudah, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnjih mesecih in tudi, dokaj konkretno, o nekaterih prireditvah, kot je dan slovenske kulture, ki bodo na vrsti že v kratkem.
S predsednico slovenske komisije Aleksandro Devetak smo se pogovorili o delovanju in načrtih v letošnji sezoni.
- Kaj si prizadevate doseči pri večnamenskem središču na področju uveljavljanja slovenske kulture?
Kot že v prejšnjih letih nameravamo ponuditi vrsto kulturnih srečanj in dogodkov, ki naj bi za Slovence v Laškem pomenili priložnost za združevanje in ovrednotenje lastnih zgodovinskih in kulturnih korenin ter tradicij. Istočasno pa želimo, da bi te pobude omogočile tudi izmenjavo med pripadniki manjšinskega in večinskega naroda, medsebojno spoznavanje in uveljavljanje v širšem kontekstu dragocenega doprinosa slovenske prisotnosti kulturni in družbeni stvarnosti v naši pokrajini.
Zato načrtujemo, da bi poleg tradicionalnih srečanj, ki so vezana na za nas pomembne datume, predlagali tudi nova, ki jih stimulira prav naš Center, z namenom da omogoči večje poznavanje slovenske stvarnosti s strani Italijanov.
- Katere so bližnje prireditve, ki jih boste organizirali?
Omenila bi predvsem tri: dan slovenske kulture, koncert iz vsakoletne zborovske revije Primorska poje in srečanje učencev osnovnih šol. Gre za srečanja, ki imajo za nas Slovence še poseben, skoraj bi rekla intimen pomen. Prav zato smo jih morda v preteklosti doživljali nekoliko zaprto, znotraj našega kroga. Mislim pa, da je prav, da jih odpremo tudi sosedom italijanske narodnosti. Naša prizadevanja so v to usmerjena v prepričanju, da lahko tudi s tem odpiranjem, ki pa ne pomeni odstopanja od tradicije ali pristnega slovenskega značaja teh naših kulturnih praznikov,
omogočimo večje sodelovanje in medsebojno spoznvanje.
- Je to vse, kar načrtujete v letošnji sezoni?
Ne. Omenila sem že, da želimo poleg tradicije ovrednotiti tudi sodobnejše izraze slovenske kulture. Tako smo si začrtali program predstavitev knjig in drugih stvaritev slovenske kulture in umetnosti v naši deželi. Predvsem italijanski publiki bomo zato skušali predstaviti knjižne izdaje Založništva tržaškega tiska, tako v slovenščini kot italijanščini, poleg tega pa imamo v programu predstavitev slovenskih leposlovnih avtorjev v naši deželi' in drugo srečanje, na katerem želimo predstaviti tukajšnji italijanski javnosti naše umetnike, slikarje, kiparje, glasbenike.
Lepo uspel četrti planinski ples
Slovensko planinsko društvo je letos, po obveznem enoletnem premoru zaradi preureditvenih del v Kulturnem domu, spet priredilo planinski ples. Četrti po vrsti, odkar smo v Gorici zgradili novi kulturni in športni objekt.
Družabnost je bila zadnji dan januarja in je lepo uspela, kar je najlepše priporočilo, da bo zanimanje za peti planinski ples, v začetku prihodnjega leta, še večje, kakor je bilo letos.
Skoraj dvesto članov in prijateljev planinskega društva so prijetno zabavali Novi Laposi, ki so postali že kar tradicionalni godci na vsakoletni družabnosti, ki bi prav gotovo pritegnila še več udeležencev, seveda, če ne bi bilo omejitev glede uporabe prostorov.
Prireditelji so tudi letos, kar sicer že sodi nekako v tradicijo, poskrbeli za darilce predstavnicam nežnega spola. Ker je zima letos kar huda in ker je spomladanskega cvetja še bolj malo, so poskrbeli za lične šopke suhega cvetja.
Pogovor s predsednikom lovske družine Vladimirom Borisom Lutmanom
Med števerjanskimi griči je kar veliko divjadi
Če se človek odpravi peš v nedeljskih zgodnjih urah po bližnjih travnikih in gozdičih, bo skoraj gotovo srečal tudi kakšnega lovca, ki se v spremstvu svojega vdanega tovariša — psa — sprehaja s puško na rami. Večkrat srečaš tudi celo skupino lovcev, ki s tihim korakom išče fazana ali pa srno.
Nekoč je človek lovil divjad, da se je lahko s to prehranjeval. Pri tem se je posluževal vseh mogočih sredstev, kot so loki, puščice, skopci, mreže itd. Z izumom smodnika je začel loviti kar s puško, seveda je bilo na tak način lažje si zagotoviti plen. Toda z leti je vse preveč divjadi začelo primanjkovati, nekatere vrste živali so tudi na tak način izumrle.
Današnji lovci so vsi včlanjeni v kakšno lovsko družino, naloga teh pa je predvsem ta, da načrtujejo in omejujejo lov samo na določene vrste divjadi in še to le v določenih časovnih obdobjih.
Eden takih je tudi Vladimir Boris Lutman, ki je po poklicu mehanik, ob prostem času pa se rad posveča šte-verjanski lovski družini, kjer je tudi že v tretjič bil izvoljen za predsednika
družine. Stopili smo do njega, da bi pobliže spoznali pravega lovca.
Koliko časa se že ubadate z lovom in kaj vas je tako navdušilo, da ste postali lovec?
»Ja, lovec sem že celih šestnajst let in sicer od leta 72 dalje. Ko sem bil mnogo mlajši, sem večkrat hodil s stricem na lov. Skoraj vsako nedeljo sva skupaj hodila po gmajnah in gozdovih. Ti sprehodi po naravi so me tako navdušili, da sem si pozneje, ko sem seveda zrasel, tudi sam kupil puško in se vpisal v lovsko družino. Sedaj je ta zame pravi konjiček.«
Koliko članov šteje števerjanska lovska družina in kje imate svoj sedež?
»Našo lovsko družino sestavlja petnajst članov, sedež pa imamo nekoliko pod samo vasjo in sicer na poti proti Grojni. Tu se srečujemo ob večeru in praznikih, se kratkočasimo in razpravljamo o vseh mogočih dogodkih. Sedež je v tem poslopju že celih dvajset let.«
Vsak lovec ima gotovo tudi svojega psa. Kdaj hodite na lov in kakšni so najbolj pogosti ulovi?
»Tudi sam imam psa in sicer irskega seterja, ki mu je ime Jack. Z njim
se večkrat odpravim na lov, to se najpogosteje zgodi ob nedeljah zjutraj. Najraje loviva kar med našimi stever-janskimi griči. Tu živi veliko število srn, medtem ko število fazanov stalno upada. Tudi zajcev ni veliko, najbolj čislana divjačina pa je nedvomno
merjasec. Tega sem že večkrat zasledoval, treba pa je imeti veliko sreče, da ga spraviš v Žakelj.
Lahko rečem, da se večkrat vračam z lova domov kar s praznim nahrbtnikom, toda kljub temu zadovoljen. Ko
se odpravimo v družbi na lov, je to pravi praznik. Tedaj je ulov postranska stvar. Ni lepšega, kot korakati v svežem zraku po poljih in stezah, slediti spretnim psom, ki neprenehoma vohljajo za kakšno sledjo in klepetati o nekdanjih ulovih.«
V teh zadnjih letih je bilo veliko govora o lovu tudi v italijanskih političnih krogih, kjer so tudi predlagali referendum o dovoljenju lova. Pred kratkim so ta predlog zavrnili. Ali ste se sedaj oddahnili?
Po eni strani smo zadovoljni, da do tega referenduma ne bo prišlo, po drugi pa smo mi prvi, ki bi hoteli imeti nekoliko bolje urejene lovske zakone. V naši deželi so sicer zakonske omejitve kolikor toliko sprejemljive. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da moramo tudi mi istočasno braniti vse živalske vrste pred izumiranjem. Žal pa je dandanes še preveč divjega lova. Prav ta je gotovo največji sovražnik živalskega sveta.
Slika prikazuje srečanje med lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, ki sta bili ob tej priliki strah in groza vsem vaškim pečenim piščancem.
MARKO ČUBEJ
V abonmajski sezoni Glasbene matice
V soboto v Kulturnem domu srečanje z orkestrom Slovenske filharmonije
GOJMIR DEMŠAR
Simfonični orkester Slovenske filharmonije bo prihodnjo soboto že drugič v letošnji koncertni sezoni gost Glasbene matice. Naj ob tej priložnosti izrečemo vso zahvalo temu vrhunskemu slovenskemu orkestralnemu ansamblu, ki se rade volje odziva vabilu naše centralne slovenske zamejske glasbene ustanove. Njegovi koncerti v Kulturnem domu predstavljajo vselej kulturni praznik, saj nudi s svojimi vrhunskimi izvedbami resnični užitek ljubiteljem glasbene umetnosti.
Orkester bo tokrat nastopil pod taktirko Marka Muniha, primorskega ro-
bržkone v dognanosti njegovih del, ki predstavljajo klasični ideal ravnovesja med vsebino in izrazom v kalupu do kraja izpiljene oblike. Brahms je obogatil glasbeno literaturo na vseh področjih, predvsem pa je eden najbolj značilnih oblikovalcev prevzete simfonične dediščine, ki jo je dopolnil z deli, vrednimi velikih vzornikov. Med temi zavzema posebno mesto njegov koncert za violino, violončelo in orkester op. 102 v a-molu, imenovan tudi »dvojni koncert«. Brahms ga je napisal leta 1887 namesto nameravane 5. simfonije, za katero je bil te-matični material prvotno namenjen. Sicer bogata in obsežna koncertna literatura razpolaga s sorazmerno ma-
ske pesnice Vide Rudolfove. Je eden najlepših Lipovškovih ciklusov in obenem eden izmed najbolj prisrčnih opusov v celotni slovenski samospev-ni literaturi. Iz celotnega števila štirinajstih pesmi jih je v spored četrtkovega koncerta uvrščenih sedem: Sončece sij, Na trati, Dežek, Šaljivka, Uspavanka, Kolo in Pomladna.
Simfonični orkester Slovenske filharmonije bo zaključil svoj koncert v Kulturnem domu z glasbo Felixa Mendelssohna - Bartholdija (1809-1847) k Shakespearovi komediji Sen kresne noči, op. 21.
Mendelssohnu je bilo komaj 18 let, ko je napisal uverturo k tej komediji, leta 1843 pa ji je priključil še vrsto glasbenih točk, ki z zaključno Svatbeno koračnico sestavljajo koncertno suito. V tej je najbolj uspela in največkrat izvajana Uvertura, ki z začetnim skrivnostnim pozivom skliče duhove, škrate in vile, ki se povesele in po zabavi zopet izginejo ter pričara pristno romantično, lahkotno in zasanjano razpoloženje.
V izvedbi orkestra SF bomo slišali Uverturo, Scherzo, Intermezzo in Svatbeno koračnico.

Franc Zadravec
SREČKO KOSOVEL
1904 - 1926 monografija
str. 486, lir 29.000
Monografija o Srečku Kosovelu je literarno-zgodovinska, estetska in miselna analiza pesnikovega opusa. Gre za poglobljen in celosten prikaz Kosovela pesnika, misleca in človeka; avtor pa v knjigi obravnava tudi značilnosti slovenskega ekspresionizma.
NAPRODAJ V
TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON (Nabrežina)
KATOLIŠKI KNJIGARNI (Gorica)
Violončelist Miloš Mlejnik
jaka iz Mosta na Soči, ki sodi v vrh slovenskih glasbenih poustvarjalcev na tem področju. Dirigiranje je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Švare, po diplomi pa se je izpopolnjeval v Frankfurtu pri mojstru Malačiču. Vrsto let je bil dirigent orkestra Slovenske filharmonije, vodil je Komorni zbor radiotelevizije Ljubljana in akademski pevski zbor Tone Tomšič, s katerim je gostoval po vsej Evropi, v ZDA in v Kanadi. Za svoje umetniške dosežke je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Glasbeni ocenjevalci so o Munihu izrekli vrsto laskavih besed kot o dirigentu, ki se ne zadovolji samo s tehnično izbrušeno izvedbo, ampak posreduje poslušalcem resnično glasbeno doživetje.
Spored orkestra SF uvaja najprej Brahmsov koncert za violino, violončelo in orkester s solistoma Primožem Novšakom in Milošem Mlejnikom. Primož Novšak je študij violine dokončal na visoki glasbeni šoli v Kolnu pri prof. Igorju Ozimu, nakar se je izpopolnjeval pri Henryku Szeryngu. Je koncertni mojster Baselskega simfoničnega in komornega orkestra ter orkestra Collegium musicum v Ziiric-hu. Na baselski Akademiji za glasbo poučuje violino ter nastopa v znanih komornih ansamblih.
Violončelist Miloš Mlejnik je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nakar se je izpopolnjeval v Kolnu pri prof. Palmu in nato še pri Navarri in Mainardiju. Od leta 1977 je solo čelist, orkestra SF in od leta 1979 docent na Glasbeni akademiji. Kot solist nastopa v Evropi, Aziji in Ameriki, kjer je z orkestrom SF nastopil tudi v sloviti dvorani Carnegie Hall. Mnogi slovenski in tuji skladatelji mu posvečajo svoja dela. O njegovih glasbenih kvalitetah pričajo številne nagrade, med drugimi tudi Prešernova.
Brahmsu bo sledil Lipovškov ciklus pesmi Sončece sij za sopran in orkester. Solistka bo Olga Gracelj, ki je študirala v Ljubljani in v Manchestru na Royal Northern College of Musič. Upodobila je že vrsto opernih likov, uveljavila pa se je tudi kot koncertna pevka. Tudi ona je dobila nagrado Prešernovega sklada. Koncert bo zaključila Mendelssohnova skladba Sen kresne noči.
Poleg Beethovnovih izvajajo simfonični orkestri dandanes največ dela poznega nemškega romantika Johan-nesa Brahmsa (1835-1897). Vzrok bo
Um številom dvojnih koncertov. Morda zaradi tega, ker solistični interpret ni več osrednji poustvarjalec, temveč si mora deliti uspeh z drugim solistom. Tako je ta sestava redka celo pri J. S. Bachu in Mozartu, ki zavzemata skoraj polovico vse svetovne koncertne literature. Ni izključeno, da je Brahmsa prav to dejstvo napotilo, da je skušal s svojim dvojnim koncertom izpolniti vrzel in pokazati, da je tudi ta redka zvočna kombinacija življenjska in zavzetna.
O svojem skladateljskem delu pravi Marjan Lipovšek, da je »skladatelja treba soditi po tem, kar je ustvaril najboljšega. To kajpak ni zgodovinsko stališče, pač pa vidik umetniške etike. Etike presojanja. Celo veliki ustvarjalci imajo, poleg velikih in genialnih, tudi šibkejša dela, vendar to ne pomeni, da so slaba. Kar je dobrega tako ostane. O svojih delih pa skoraj nikoli ne govorim. Ona govorijo, če so dobra«.
V vrsto izvrstnih glasbenih del Marjana Lipovška sodi tudi ciklus pesmi Sončece sij na besedilo slaven-
Jugoslovanska revija za pomorstvo Karaka obravnava problematiko jadranske obale
SLAVKO GABERC
Družbena organizacija »Prijatelji Jadrana« je konec minulega leta proslavila svojo prvo obletnico. Ta organizacija (s sedežem v Zagrebu), ki ima v SRS podoben pomen kot v tujini La lega navale (Italija), Navy League (Velika Britanija), La ligue Maritime (Francija) ipd., je med drugim tudi izdajatelj in založnik Karake — edine jugoslovanske revije za pomorstvo. Delovanje te organizacije oziroma njene revije pomeni aktivno obravnavanje problematike obalnega področja vzhodne Jadranske obale. Poleg tega je Karaka namenjena popularizinanju pomorstva, izkoriščanju in zaščiti morskih bogastev, rek in jezer. Posega torej tudi na področje ribištva, turizma, ladjarstva, ekologije, navtike itd., njena primarna naloga pa je ovrednotenje in zaščita človeškega okolja, torej problematika, ki postaja iz dneva v dan vse bolj pereča. Se dandanes je mnogim neznanka, da smo na vzhodni jadranski obali dosegli najvišji nivo med slovanskimi narodi v pomorskih znanostih, kar velja v prvi vrsti za naša lastna imena in termine v pomorstvu.
Če upoštevamo, da od celotne dolžine jugoslovanskih meja (5061 km) odpade na vzhodno jadransko obalo 2092 km (42 odstotkov) ali da odpade še 711 km meja na večinoma plovne reke in 85 km meja na jezera, je več kot očitno, da ima pomorstvo za našo državo izjemen pomen. Danes pri nas vse pogosteje zanemarjamo dejstvo, da smo od vekomaj pomorska dežela z izjemno pomorsko tradicijo. Prav tradicija je tista, ki nas neprestano sili, da obujamo svoj zgodovinski spomin in da se v mislih vračamo v davno preteklost — do prvih lesenih čolnov in jadrnic, njihovih znanih graditeljev, legendarnih kapitanov (ki so se rojevali vzdolž
cele jadranske obale) in pomorščakov, ter zlate dobe naše flote. Seveda beležimo v preteklosti tudi črne strani naše mediteranske zgodovine. Tisočletno pustošenje jadranske obale je spremenilo večji del tega področja (tudi mnoge otoke) v kamnito puščavo.
Velika eksploatacija zelenih površin in požari, ki so najbolj opustošili Kornate (kjer so konec prejšnjega stoletja divjali požari kar 40 dni in noči), so postopoma marsikje spremenili podobo pokrajine z bujno vegetacijo v nepregledne kamnite površine, s komaj opaznimi znaki življenja. Čeprav smo tudi danes priče nadaljnjemu propadanju in degradaciji naravnega okolja, nam vseeno ni uspelo pripraviti ustreznega programa, ki bi v bližnji prihodnosti to negativno stanje izboljšal. Dogaja se celo, da niti ne pogozdujemo recentnih pogorišč na naši obali in na ta način posredno celo prispevamo k njenemu pospešenemu opustošenju. Ta ekološka tragedija, ki se je mnogi še vse premalo zavedajo, pa ne pomeni samo spremembo flore in favne, pač pa tudi stagnacijo kmetijstva, rušenje naravnega ravnotežja in še bi lahko naštevali. Omenjeno dejansko stanje je bilo povod, da so se v uredništvu Karake odločili za ustanovitev odbora za ozelenitev Jadrana z nalogo da le-ta izdela in predloži načrt akcije, s katero naj bi rešili propada vse, kar se danes rešiti sploh še da. Ta široko zasnovana akcija, ki jo koordinira družbena organizacija »Prijatelji Jadrana« je že naletela na splošno odobravanje in podporo širom po Jugoslaviji. Od števila aktivno sodelujočih posameznikov in organizacij pa je pravzaprav odvisno, ali bo ta prvi korak obrodil želj ene plodove in pripomogel k postopni ozelenitvi naše obale in otokov.
Literarni večer
Literarni klub KUD Jože Pahor iz Sežane vabi jutri ob 18. uri v Kosovelovo sobo v Sežani na literarni večer sežanskih pesnikov. Svojo poezijo bodo brali Darko Komac, Miran Kovačič, France Magajna, Aleksander Peršolja, Maja Razboršek, Magda Svetina, David Terčon in Aldo Žerjal.
Literarni večer sodi v program meseca kulture, ki ga v sežanski občini organizira Zveza kulturnih organizacij.
Slovensko šolstvo
Te dni je izšel zbornik Slovensko šolstvo (Na Goriškem in Tržaškem 1945-1985), ki ga je izdal in založil Odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. Uradna predstavitev bo v soboto ob 11. uri v Novinarskem krožku, zaenkrat je na ogled v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici
Zvočnost slovenskih pokrajin na proslavi openskega društva
NIVES KOŠUTA
Nujnost po ovrednotenju ljudskih kulturnih prvin je v zgodovini vedno sovpadala s težkimi življenjskimi razmerami, v katerih se narodnostna oziroma socialna skupnost čuti ogrožena. Tudi v naši dobi, ko smo pod pritiskom neke kulturne standardizacije (pomislimo le na razširjen vpliv, ki ga ima konzumistična kultura) se potreba po utrjevanju avtentične kulturne specifike naroda oziroma socialne skupnosti izkaže marsikdaj in marsikje kot živa stvarnost. Nevarnost izginotja povzroči naravno reakcijo, da tudi najmanjše kulture dokažejo svoj obstoj, izpričujejo svojo enkratno in povsem svojevrstno podobo. To lahko zasledimo ne le v splošni zavesti; najpogosteje se taka trdoživost in vsi dokazi preživetja pokažejo na umetniškem področju.
Proučevanje vseh oblik ljudske kulture je tako postala danes že prava veda. Na glasbenem področju je etnomuzikologija znatno vplivala na vse oblike umetne in moderne glasbene produkcije. Razmah etnomuzikologije pa je verjetno treba pripisati, kot pravi znani italijanski etnomuzikolog Roberto Leidi; »Nezadovoljstvu, ki ga je publika, še posebno mlada, izrazila do vsebine in oblike konzumistične glasbe zadnjega tridesetletja.« Tako nezadovoljstvo lahko povzroči dvoje posledic: proizvajanje povsem novih glasbenih in širše kulturnih stvaritev ali raziskovanje stvarnosti, katere korenine segajo daleč proč od uradnih in priznanih kulturnih oziroma glasbenih oblik, korenine, ki so v zgodovini in v kulturnem zakladu ljudstva samega
(to gibanje označujejo glasbeni strokovnjaki folk revival).
V	nedeljo, 15. februarja, bomo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 16. uri v okviru praznovanja ob Dnevu slovenske kulture Slovenskega kulturnega društva Tabor lahko prisluhnili v tem smislu izredno zanimivemu glasbenemu dogodku. Glasbeno srečanje bo namreč posvečeno slovenskim ljudskim pesmim in glasbilom in nosilo bo naslov Zvočnost slovenskih pokrajin. Gost srečanja bo skupina, ki jo sestavljajo Mira Omerzelj-Terlep, Bet-ty Jenko in Mattia Terlep, trije strokovnjaki na področju slovenske ljudske glasbene kulture, ki že dolgo let uspešno nastopajo po Evropi. Čeprav bomo spored in izvajalce podrobneje še predstavili, naj le omenimo, da bo vključil v koncertni program stare pesmi številnih slovenskih pokrajin v vokalni in instrumentalni izvedbi. Uvodoma bo na večeru spregovorila Nadja Kriščak.
Prešernovi epigrami
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila izredno zanimivo razstavo. Njen naslov je V-zrcalu Prešernovih epigramov.
V	14 vitrinah so razstavljeni Prešernovi epigrami, povečave osebnih zapisov, pa tudi nekateri drugi, katerih ni bilo moč najti v pesnikovi osebni zapuščini, pač pa so vzeti iz nekaterih osebnih zbirk. NUK se je izredno potrudila, saj se je izognila standardnim razstavam in poiskala podobe tistih ljudi, ki so bili v Prešernovih časih vredni njegove pesniške misli.
Zanimivi rezultati ankete med dijaki tržaških višjih srednjih šol
se raje pa »mešano«
Dvojezični lepak, s katerim je pred kratkim pred slovenskimi višjimi srednjimi šolami neka mladinska organizacija iz dolinske občine vabila na svoj ples v Boljuncu se je končal s stavkom »passa parola« in s slovenskim prevodom »predaj besedo«. Na videz nepomemben spodrsljaj, nad katerim sem se pa vendarle zamislil: zakaj ne lepo domače: »povej naprej«, kot smo vedno rekli ob takih primerih in v domačem okolju naši ljudje še vedno zanesljivo govore tako? Prav radoveden sem, v kateri naši vasi je navada reči »predaj besedo« in ne »povej naprej«.
Pa sem se spet zamislil, nad to našo ubogo slovenščino in njeno usodo. Toda tokrat drugače, kot kdaj prej. Kakorkoli in kjerkoli sem se v zadnjih mesecih pogovarjal o našem materinem jeziku v zamejstvu, vedno smo tako ali drugače trčili ob šolo, kot inštitucijo, kot enega večjih »krivcev« za slabo poznavanje materinega jezika. In nekaj logike je v tej ugotovitvi, saj konec koncev naši časnikarji pišejo tako, kot so se naučili v šoli, tudi praktično vsem današnjim šolnikom, z redkimi izjemami, je dala slovensko poučevalno jezikovno znanje naša šola, pa tudi večina staršev naših otrok je prejemala jezikovno znanje v slovenski šoli itd. Da o samih današnjih dijakih ne govorim! Ni dvoma torej, da je vloga šole tu izredno pomembna. Nikakor pa ni mogoče sprejeti dejstva, da je prav za vse kriva šola. Otrokovo znanje ali neznanje namreč nikakor ni proizvod zgolj tega, kar nudi šola, ampak vpliva nanj tudi vrsta drugih stvari.
In prav o tem sem se želel prepričati: kaj vse vpliva na našega današnjega dijaka, kako te vplive doživlja in vsrkuje, oziroma zavrača, iz kakšnega družbeng-kulturno-jezikovnega humusa rase. Čeprav je jasno, da človeka ni mogoče vkalupiti v številke, pa so odgovori naših višješolcev kljub temu zanimivi.
V anketi so sodelovali dijaki in dijakinje 14 razredov iz vseh naših štirih višjih srednjih šol na Tržaškem, kar daje ugotovitvam določeno stopnjo verodostojnosti. V izraženih mnenjih lahko sicer pride do manjših razhajanj, do večjih pa skorajda gotovo ne. Naj še povem, da je bilo upoštevano tudi razmerje med mestno, predmestno in okoliško populacijo na naših šolah.
Pogovorni
jezik
porazdeljeno med vse tri skupine, vsekakor pa jo najmanj ljubijo meščani. Ali so za ugotovitev, da se le polovica višješolcev rada ukvarja v šoli s svojim materinim jezikom krivi tudi profesorji? Dijaki so bili vsekakor do njih precej kritični. S svojim profesorjem slovenščine je bilo zadovoljnih 42,47% dijakov, srednje zadovoljnih 30,97%, nezadovoljnih pa 26,54%. V istem zaporedju so bili odgovori za posamezna področja naslednji: mesto 36 - 36 - 27, predmestje 31 - 37 - 31 in okolica 46 -28 - 25. Iz številk ni mogoče razbrati, zakaj so bili anketiranci nezadovoljni s svojimi učitelji slovenščine, odstotki pa vsekakor niso vzpodbudni.
Vpliv
občil
Večina družin govori v domačem krogu po slovensko, dijaki pa med sabo uporabljajo pretežno in enakovredno slovenščino in italijanščino - Skromna pozornost občilom iz Slovenije ob zanimanju za Primorski dnevnik -Nevzoren odnos do zahtevnejše »domače« kulture - Razlike med mestom, predmestjem in podeželjem
Prvi sklop vprašanj se je nanašal na pogovorni jezik v družini. Odgovori so pokazali, da v 66,66% družin govore slovensko, 18,42% mešano in 14,91% italijansko. To je kajpak popreček, ki se pa zelo spremeni, če upoštevamo posamezna področja: 54% - 36% - 9% v mestu, 35% - 47% - 17% v predmestju in 77% - 6% - 16% v okolici. Če kratko strnemo te podatke, potem jasno izhaja, da izključno slovensko govori v mestu približno polovica družin, v okolici pa tri četrtine, v predmestju pa komaj še ena tretjina.
Če lahko rečemo, da družina v okolici, še bolj pa v mestu in predmestju ni vedno dobra opora vsakodnevnemu uveljavljanju slovenščine v domačem krogu, pa je stanje še mnogo slabše, ko mladi zapro za seboj domača vrata in gredo v družbo, med svoje prijatelje, med svoje vrstnike. Res je le 2,77% dijakov izjavilo, da v svoji družbi govore samo italijansko, zato pa v besedovanju s prijatelji kar 70,37% uporablja enakovredno oba jezika, samo slovenščino pa le 26,85%. Toda tudi tukaj so med posameznimi področji velike razlike. Po zaporedju slovensko
-	italijansko - mešano so odstotki taki: mesto: 15 - 5 - 80, predmestje 18 - 6 -75 in okolica 32 - 1 - 66. Več kot 80% dijakov v mestu in predmestju v svoji družbi ne uporablja več samo slovenščine, toda tudi v okolici sta taka kar dva od treh.
Eno vprašanje je, kako in koliko naši dijaki slovenščino uporabljajo v praksi, povsem drugo pa je, kako sami doživljajo ta jezik, kakšen je njihov odnos do njega. Kot svoj izrazni in miselni jezik ga občuti 51,32% dijakov, za 3,53% je italijanščina na prvem mestu, 45,13% pa je izjavilo, da sta jim oba jezika enako blizu, oz. enako daleč. Tako nekako bi lahko rekli: samo v slovenščini razmišlja in se lažje izraža le še polovica dijakov. Pa si še tu po zaporedju slovenščina - italijanščina - mešano poglejmo posamezne odstotke: mesto 36 - 9 - 54, predmestje 23
-	11 - 64 in okolica 62 - 0 - 37. Čeprav stanje niti v okolici ni več rožnato, pa je le boljše kot drugod. Pač v razmerju 2:1.
Odnos do
slovenščine
Zanimiv je tudi odnos dijakov do slovenščine kot učnega predmeta. 49,07% učencev je izjavilo, da se slovenščino radi učijo, 50% srednje radi, zanemarljivih 0,92% pa ne ljubi tega predmeta. Za posamezna področja pa so ti odstotki naslednji: mesto 40 - 55 -5, predmestje 50 - 50 - 0, okolica 51 -48 - 0. Zanimanje za šolsko slovenščino je torej razmeroma enakomerno
Izredno zanimive odgovore so dijaki dali tudi o branju tiska in gledanju televizije. Poglejmo si suhe odgovore: Primorski dnevnik bere redno 46,49%, včasih 50,97%, nikoli 2,63% (mesto 31
-	59 - 9, predmestje 35 - 58 - 5, okolica 53 - 46 - 0). Italijanski tisk bere redno 41,66%, včasih 53,70%, nikoli 4,62% (mesto 45 - 50 - 5, predmestje 56 - 37 -6, okolica 37 - 58 - 4). Tisk, ki prihaja iz SR Slovenije (vprašanje ni specificiralo, kakšnega) redno bere 4,42%, včasih 53,98%, nikoli 41,59% (mesto 4 - 38
-	57, predmestje 0 - 64 - 35, okolica 5 -56 - 38). Še bolj porazno je stanje na področju gledanja televizije. Italijanske televizijske postaje gleda redno 87,71%, včasih 12,28%, nikoli - nihče! (mesto 86 - 13 - 0, predmestje 100 - 0 -0, okolica 85 - 14 - 0). Ljubljansko televizijo gleda redno 2,83%, včasih 68,86%, nikoli 28,30% (mesto 0 - 45 -55, predmestje 0 - 56 - 43, okolica 4 -78 - 17).
Kaj naj rečemo k številkam o tisku in TV? Naj zapojemo hozano enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru? V čem pa je pri mladih ta prostor? Koliko ga občutijo in koliko ga sploh morejo občutiti? Če 80% dijakov gleda ljubljansko TV včasih ali nikoli, več kot 80% pa italijanske postaje redno, mar to ne kaže, da je zanje dežela na sončni strani Alp obenem tudi dežela kulturne tujine ali še kaj huje-ga? Svetla točka teh številk je morda le v tem, da predstavlja domači zamejski slovenski dnevni tisk veliko protiutež poplavi najrazličnejše italijanske »stampe«.
Abonmaji za gledališče
Sicer pa naši dijaki tudi do »domače« kulture, če je nekoliko zahtevnejša, nimajo ravno vzornega odnosa. Tako n. pr. v Slovensko stalno gledališče zahaja redno le borih 14,15% dijakov, včasih 54,71% in nikoli celih 31,13% (mesto 33 - 50 - 16, predmestje 12 - 62 - 25, okolica 9 - 54 - 36). Te številke se dokaj dobro ujemajo tudi s prodanimi dijaškimi abonmaji in jim -na žalost - lahko verjamemo. Nizek je obisk gledališča zlasti iz vrst predmestne in okoliške mladine, kar lahko razložimo z večjo oddaljenostjo od gledališča, toda po drugi strani je tudi res, da prihajajo na predstave SSG stotine dijakov z druge strani meje, iz Slovenije. Torej?
Boljše je stanje, sodeč po odgovorih, kar se tiče aktivnega sodelovanja dijakov v raznih kulturnih dejavnostih izven šole (v kulturnih društvih, krožkih, pevskih zborih, glasbi itd.). 52,77% dijakov je izjavilo, da se izven šole ukvarja s kulturnimi dejavnostmi, 47,22% pa ne (mesto 47 - 52, predmestje 56 - 43, okolica 53 - 46).
Anketa ni mogla spregledati športnega delovanja dijakov. Med njimi je 54,54% športnikov in 45,45% nešpor-tnikov (mesto 63 - 36, predmestje 37 -62, okolica 56 - 44).
Ob vsem tem se kar samo poraja dodatno vprašanje: ali se ob tolikih zunanjih pritiskih tujega okolja na slovensko jezikovno premoženje naše mladine in ob njeni razmeroma slabi pripravljenosti, da bi sama posegla po inštrumentih, ki bi jo učinkovito ščitili pred njimi, vse to odraža tudi na njeni narodnostni zavesti, na občutku pripadnosti k slovenskemu narodu? Podatki, na katere je mogoče nasloniti to vprašanje, so več kot zanimivi.
Kako je z imeni?
Za prvo preverjanje so prišla v poštev krstna imena (ne priimki) dijakov in dijakinj vseh letošnjih tretjih in četrtih razredov na vseh štirih šolah. Morda se s tistimi, ki si ne spremene italijaniziranega priimka, ne moremo strinjati, vendar pa nikakor ne moremo tudi trditi, da tak človek ne more biti osveščen Slovenec. Boljši pokazatelj aktivne zavednosti družine je verjetno podeljevanje krstnega imena otroku, kajti če na anagrafskem uradu terjaš, da ne napišejo Claudio ampak Klavdij, ne Sonia ampak Sonja, ne Marička ampak Marička, potem to kjerkoli v Italiji, kjer živimo Slovenci, ni več samo birokratsko, ampak je predvsem plebiscitarno dejanje, ki te
opredeli kot zavednega pripadnika tega naroda.
Vsa imena so razdeljena v pet Skupin: 1. slovensko ime s slovensko pisavo (Ivan, Borut), 2. slovensko ime z italijansko pisavo (Marco), 3. ime, ki se v obeh jezikih piše enako (Barbara), 4. povsem italijansko ime (Nicoletta) in 5. tuja imena (Jessica). V 1. kategoriji je 44,31% imen, v drugi 34,37%, v tretji 12,21%, v četrti 5,11% in v peti 3,97%. Če združimo prvo in tretjo skupino, dobimo 56,52% slovenskih imen.
Drugo preverjanje, ki se je neposredno tikalo dijakov, se je naslanjalo na anketno vprašanje, če se jim zdi pomembno, da v deželi, kjer žive kot manjšina, kljub vsem težavam ohranjajo svojo slovensko narodnost. Za »je važno« se je odločilo 86,11% dijakov, srednje važno 13,88%, za »ni važno« pa niti eden (mesto 80 - 20 - 0, predmestje 76 - 23 - 0, okolica 90 - 10 - 0).
Če torej po eni strani ne moremo biti nezadovoljni z dejstvom, da velik odstotek naših ljudi čuti v sebi zavest o pomembnosti svoje narodnostne pripadnosti, pa moramo biti po drugi strani vendarle zaskrbljeni nad dejstvom, da polovica naših družin ni pripravljena svojemu otroku dati slovenskega imena in je za vsakega našega šestega učečega se manjšinca le še »srednje važno« ohraniti svojo slovensko identiteto (na mestnem področju pa je to celo že vsak četrti ali peti).
Kaj lahko razberemo iz povedanega? Iz kakšnega okolja prihaja naš dijak, kaj vpliva nanj? Vali šola upravičeno krivdo za slabše učne uspehe učencev na okolje, na družine, ali pa te upravičeno krivijo šolo, da našemu dijaku ne da tega, kar bi morala dati? Odgovoriti na ta vprašanja le na podlagi številk iz ankete bi bilo dokaj tvegano in domišljavo dejanje. Toda nekaj podatkov le lahko izluščimo. Dijaki iz okolice nedvomno prihajajo iz okolja, ki jim je v njihovem narodnostnem počutju in uporabi materinega jezika v večjo oporo, kot v mestu. Najbolj so pri tem prizadeti učenci iz predmestij, kar je morda posledica dejstva, da so bolj oddaljeni od raznih žarišč slovenskega jezika in kulture, od svojih ostalih vrstnikov. Vpliv italijanskih občil na miselno in jezikovno oblikovanje našega mladega človeka je naravnost izreden, zlasti ker ne najde prav nič zase privlačnega v občilih iz matične domovine. Če k temu dodamo tudi vpliv družbe, nezadovoljstvo s šolo ter obenem dejstvo, da vedno več mladih ljudi ugotavlja pri sebi enako vrednotenje obeh jezikov (in pri tem italijanščina ne rase mimo slovenščine, ampak se razvija na račun njenega slabšanja) potem tu zaskrbljenost, nikakor ni odveč.
Odgovornosti
šole...
Nobenega dvoma ni, da ima tu velik delež odgovornosti za tako stanje celotna družba, v kateri živimo, vendar ni brez krivde niti naša šola. Ne bi si upal trditi, da je v vseh teh letih, ki so za nami, storila vse, kar bi morala. Preveč je v njej poučevalcev in premalo vzgojiteljev. Preveč je v njej tistih, ki si žele zagotoviti le kos kruha
in premalo tistih, ki jim dijak predstavlja nekaj več kot golo postavko, kateri bolj ali manj zavzeto zdrdraš lekcijo in ga nato opremiš z oceno kot pismo z znamko. Globoko se strinjam z neko našo ravnateljico, ki je na seji svojim profesorjem izrekla ta stavek: »Učitelj, ki ne opravi svoje pedagoške dolžnosti, opravlja zločinsko dejanje!« Da, kajti če na trgu ukradeš pol kg paradižnikov, je to zločin in te obsodijo; menim pa, da je mnogo hujši zločin, če otroku ukradeš pravico do tiste moralne, etične, duhovne, narodnostne in strokovne vzgoje, ki ga ne le usposablja za biološko preživetje, ampak ga tudi opredeljuje, plemeniti in kali v narodnostno osveščeno, notranje bogato bitje.
Pa ne le posamezni profesorji in učitelji, tudi šolski zavodi kot institucije bi pri tem morali pokazati več odločnosti in zavesti, da pripadajo točno določeni skupnosti, ki pričakuje od njih precej več kot zgolj birokratsko izenačevanje s šolskim sistemom večinskega naroda. Nikakor ne morem verjeti, da to ni mogoče. Tudi v sedanjih okvirih je mogoče storiti precej več, kot je bilo storjenega.
...in ostalih
dejavnikov
Če po eni strani pričakujemo večjo zahtevnost od naše šole, pa ne moremo po drugi strani spregledati dejstva, da šola nikakor ni edini vir vplivanja na našega mladega človeka, s katerim razpolagamo kot skupnost. Morda je npr. tudi naše gledališče bitko za mladega človeka odprlo na nepravi fronti. Ni res, da so mladi nedovzetni za čare odrske umetnosti, toda morala bi jim biti bližja. SSG je letos prodalo skupno borih 619 mladinskih abonmajev. Malo. Premalo! Samo višješolcev je okrog tisoč. Med onih 600 pa so zajeti vsi, tudi mladi delavci, nižješolci, uslužbenci, neštudentje. Mladih v naših vrstah pa je mnogo, mnogo več. Samo v športnih društvih jih je več tisoč, pa tudi tam še niso vsi. Zakaj mladi napolnijo Kulturni dom le za eno samo predstavo? Nima svojega deleža pri tem tudi skupina ljudi, ki vodi programsko politiko te naše kulturne hiše? Zakaj so med prikazanimi predstavami tudi take, da profesorji dijakom odsvetujejo njihov ogled? Ali lahko naprtimo zgolj mladim krivdo, da (zaokroženo) kar 90 odstotkov onih iz predmestij in okolice le občasno ali pa sploh nikoli ne gre na predstavo SSG? Komaj 9% višješolcev iz okolice ima abonma! In v predmestjih le 12%! Izpad našega osrednjega gledališkega hrama iz prizadevanj za učinkovito ohranjanje slovenske zavesti in slovenske besede naše mladine je več kot očiten. Kriza našega gledališča je s svojo dolgo senco vsekakor segla tudi na področje naše šolske mladine.
Anketa je pokazala tudi na izredni pomen Primorskega dnevnika. Za veliko število naših mladih ljudi je ta časnik dejansko edino redno slovensko čtivo (razen šolskih tekstov), ki ga vzamejo v roke, pa če je to komu všeč ali ne. Z njim vsrkajo vase vse to, kar je v njem dobrega in slabega. Naš dnevnik bi se zato moral v večji meri
zavedati, da za relevanten del naše mladine ni zgolj informacijsko sredstvo, ampak bi moral biti precej več. Vprašam se: kateri italijanski ali sploh katerikoli drug dnevnik redno prebira kar polovica vseh višješolcev (in verjetno tudi ostale mladine)? Mar to ne pomeni, da lahko ta časopis posreduje določene vrednote v taki meri, kot - z izjemo šole - le malokatera druga inštitucija, enako pa lahko učinkuje tudi nasprotno? Mar prav zaradi tako velikega obsega mladih bralcev premajhna skrb za dober jezik (ter ponavljajočih se napak) našega edinega zamejskega dnevnika, ne izkazuje dejstva, da se včasih časnikarji (vsaj nekateri) pri tem dnevniku ne zavedajo dovolj pomembnosti svojega pisanja? In tudi ne izjemnih možnosti, ki jih nudi tolikšen lektorat? Mar ne bi kazalo zato poslanstva Primorskega dnevnika prav iz vseh teh vzrokov še bolj ovrednotiti?
Pa tu so še druge komponente naše družbe. 54% naših dijakov je izjavilo, da so aktivni športni tekmovalci. Je to že dovolj? Anketa je pokazala, da je med temi športniki 49,12% takih, ki se ukvarjajo tudi s kulturnimi dejavnostmi, 50,87% pa se omejuje samo na šport. Med nešportniki je 43,75% takih, ki se ne ukvarjajo niti s kulturnimi dejavnostmi. Mar ni tu preveč takih, ki se ne ukvarjajo z ničemer, med športniki pa preveč takih, pri katerih je edina sfera, ki jo priznavajo - žoga? Ta pa - to vemo - je napihnjena in votla. Prav res votla.
In kot
zaključek...
Naj strnem ta razmišljanja o naših mladih, kot jih je pokazala anketa. Res je, tuje okolje jih je tudi v preteklosti vedno obdajalo, toda to je dobilo v zadnjih letih in desetletjih močne okrepitve. Nekoč nismo imeli televizije, danes jo imamo. Nekoč tuja misel ni vdirala v domači krog, vsaj v družini si bil pred njo varen. Danes se zaleze skozi ekran v vsako našo hišo, v vsako našo dušo. Meja v Fernetičih ter levo in desno od njih, kljub vsem deklaracijam in čaščenju skupnega kulturnega prostora, tako čudno rase (če sploh rase) v miselnosti naših mladih ljudi, prehodi v njej pa postajajo nevarno tesni. Enakopravnost z večinskim narodom vse več naših mladih ljudi ne istoveti več z ohranjanjem vsega našega, ampak prihaja vedno bolj do izraza zamenjava: dajemo za naše, jemljemo tuje. Zavest o pripadnosti je sicer še vedno živa, želja, da bi jo ovrednotili pa ne. In kam to vodi, vemo!
Bodimo zato odkriti: je res mogoče okriviti samo mlade, če so danes »taki«? Smo res storili vse, kar bi morali storiti, da bi bili drugačni in bi bilo drugače? Smo res vsi storili vse, šola, družina, družba, okolje, društva, politiki, cerkev, gospodarstvo in kdo ve še kdo? Smo res? Pa mladi: so tudi oni storili vse, oz. so pripravljeni storiti več kot doslej? Recimo mladi v šolah? Zlasti oni!
Pred nami vidim dolgo in široko njivo. Globoko bo treba v njo zarezati brazde. Koliko plugov potrebujemo, da jo (še pravočasno) zorjemo do konca?
Košarka: v 9. povratnem kolu A-2 lige
Zelo pomembni tekmi za Segafredo in Stefanel
Odbojka: v sinočnjih tekmah moške C-2 lige
Borovci in Goričani uspešni
Po treh zaporednih zmagah je tržaški Stefanel pridobil na samozavesti in bo tudi danes, v srečanju z moštvom Fleming, v katerem igra tudi Fabrizio Zarotti, zasledoval zmago.
Goriški Segafredo pa bo imel na domačih tleh težak posel proti milanskemu Filantu.
V včerajšnji anticipirani tekmi prvenstva A-2 lige je Pepper iz Mester zanesljivo premagal Corso Tris iz Rie-tija 95:70.
DANAŠNJI SPORED A-2 (17.30): Fleming - Stefanel; Spondilatte - Be-netton; Citrosil - Alfa Sprint; Segafredo - Filanto; Jolly - Annabella; Alno -Liberti; Standa - Facar.
A-l LIGA: Mobilgirgi - DiVarese; Arexons - Hamby; Yoga - Bancoroma; Berloni - Ocean; Tracer - Dietor; Sca-
volini - Boston; Riunite - Boston; Alli-bert - Fantoni.
V prvi jugoslovanski ligi
Derbi Giboni
Osrednja tekma 16. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je bila v Beogradu, kjer je Gibona zasluženo in visoko premagala Partizana.
Izidi 16. kola: Partizan - Gibona 86:111; Rabotnički - Crvena zvezda 78:101; Borac - Zadar 86:70; Bosna - Ju-goplastika 84:70; Sloboda DITA - MZT 70:86; Šibenka - Budučnost 107:92.
Lestvica: Gibona Zagreb 32, Partizan Beograd 24, Jugoplastika Split in Bosna Sarajevo 22, Sibenka Šibenik in Crvena zvezda Beograd 20, MZT
Skopje 12, Zadar in Borac Čačak 10, Sloboda DITA 8, Budučnost Titograd 6; Rabotnički Skopje 4.
Olimpija Smelt brez zastojev
LJUBLJANA — V včerajšnjem kolu 1. B lige je ljubljanska Olimpija Smelt doma premagala Servomihalj in tako še naprej vodi na lestvici. V slovenskem derbiju pa je Mineral Slovan premagal Tirno Maribor s 103:91.
Poraz Tržačank in zmaga Ljubljančank
V sinočnjem kolu ženske A-l lige je tržaški GRUP izgubil proti postavi Po-lenghi Priori z izidom 77:66. V prvi jugoslovanski ligi pa so košarkarice ljubljanske Iskre Delte Ježice suvereno odpravile splitsko Jugoplastiko s 107:50.
DLFAC - BOR JIK BANKA 2:3 (3:15, 15:8, 15:13, 0:15, 9:15)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, D. in G. Gasparo, Pernarčič, Pečenko, Melon, Starc, Gombač, Zubin.
Odbojkarji Bora JIK banke so ekipo DLFAC premagali tudi v povratnem srečanju. V drugem mestnem derbiju pa so imeli precej več težav, predno so spravili na kolena sicer skromnega nasprotnika, ki je na zadnjem mestu ledstvi-ce in povrhu še brez točk. Gostje so sicer dobro peričeli in zlahka osvojili prvi niz, v nadaljevanju pa so zelo popustili in zato so se napake vrstile kot na tekočem traku. Ko je vse kazalo, da so že na pragu poraza, so le uredili svoje vrste in v zadnjih dveh setih končno spravili zmago na varno. (A. S.)
OLVMPIA KMEČKA BANKA - FIUME VENETO 3:1 (15:6, 8:15, 15:3, 15:5)
OLVMPIA KMEČKA BANKA: Špacapan, Komjanc, S., D. in A. Terpin, Š. in I. Cotič, Dornik, Batistič.
Goričani so v tem srečanju dokazali, da je kriza mimo, saj so igrali prizadevno in odločno. Dober je bil napad in tudi blok je bil veliko bolj zanesljiv kot na zadnjih dveh tekmah. Furlanska ekipa je pokazala dobro igro v polju in prav temu gre pripisati delni uspeh v drugem nizu.
Omeniti moramo, da je tokrat 01ympia Kmečka banka igrala za zaprtimi vrati brez pomoči svojih navijačev, in sicer zaradi nerazumljivih odločitev tekmovalne komisije. (M. Š.)
Odbojka: v sinočnjem srečanju moške C-l lige v Trstu
V izredno izenačeni tekmi valovci boljši
CUS - Val Kmečka banka 2:3 (15:12, 15:17, 15:13, 6:15, 12:15)
VAL KMEČKA BANKA: Lavrenčič, Petejan, Plesničar, Palin, Černič, Mu-čič, Grilanc, Allesch, Mervič, Stančič, Michelli.
TRAJANJE SETOV: 25, 27, 22, 16 in 36 minut.
Tudi drugi letošnji obračun med tržaškim CUŠ in Valom Kmečko banko je bil sila ^izenačen. Tako kot 15. novembra v Štandrežu so tudi tokrat slavili valovci po petih setih igre. V prvem derbiju je bila končna razlika v osvojenih točkah 66:63 v korist Tržačanov, ki so bili boljši tudi sinoči, a samo za točko (63:62). Že sam podatek, da je bilo potrebno igrati nič manj kot 126 minut za samo točko razlike, najbolje pove, da sta si dobro poznana nasprotnika povsem enakovredna.
Gostje so skrbno izkoristili začetni udarec in tudi povedli. Njihovo vod-
stvo pa ni bilo dolgotrajno, ker jim je sprejem v nekoliko temni dvorani na Monte Cengiu delal precej težav. Ne glede na to pa sta tekmeca, ki sta novinca v ligi in imata enak cilj, obstanek, složno nabirala točke vse do večkratnega in zadnjega izenačenja pri desetici. Končnica niza je bila za Markičeve varovance usodna. Z izjemo četrtega seta je ta slabost Vala Kmečke banke skozi prihajala do izraza.
Prava drama je bil drugi niz in verjetno tudi odločilni za preobrat. Gostje so vodili celo z 12:5, toda na koncu se je igralo na razliko in končnica je bila dokaj privlačna, kljub številnim napakam tako na eni kot na drugi strani. Izenačeno je bilo tudi v tretjem nizu vse do trinajstice. Že v tretjem setu je Plesničarja zamenjal Michelli in v začetku četrtega je namesto Pete-jana vstopil Grilanc. Oba sta prinesla nekoliko več zanesljivosti in učinkovitosti in valovci so lahko izenačili.
Odločilni zadnji niz je bil spet izenačen in tudi najdaljši. Pri stanju 13:11 so valovci napravili nič manj kot devet menjav, predno so izbojevali še potrebni točki z asom Palina in potem še z blokom.
Zadovoljni trener gostov Ivan Markič je svoje misli strnil takole: »Igrali smo po dogovoru, predvsem glede serviranja. Zadnje čase smo precej trenirali hitrostno vzdržljivost, kar se je tokrat precej obrestovalo. V ekipi se je ustvarilo prijetno vzdušje in obstanek v ligi ne bo problem.« (G. F.)
OSTALI IZIDI: Gioc - Rangers 3:1, Bassano - Motta di Livenza 0:3, Spem - Natisone 1:3, Povoletto - Ferroallu-minio 3:1.
LESTVICA: Motta di Livenza 24, Rangers Videm in Gioc Bellubo 18, Friuli Povoletto in Ferroalluminio Trst 16, Val Kmečka banka 14, ASFJR Čedad 12, CUS Trst 10, Bassano in San Giovanni Natisone 8, Spem Faenza 6.
SLOGA KOIMPEK - CERAMICHE D'ARTE VIVIL 1:3 (15:11, 2:15, 3:15, 3:15)
SLOGA KOIMPEK: Adam, Drnovšček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Vidah.
Proti prvouvrščenemu Vivilu, ki doslej še ni okusil poraza, so slogašice po predvidevanju izgubile, vendar so lahko tokrat zapustile igrišče z zadoščenjem, da so se dobro upirale in pokazale dovolj zagrizenosti. Tokrat je naši ekipi prekrižala račune smola, saj je nastopila brez še vedno poškodovane Alenke Sosič, težjo poškodbo pa je med igro utrpela še Jana Mijot. Osvojeni set je res največ, kar so slogašice lahko nudile tudi tokrat številni in mladi publiki. (Inka)
MOŠKA D LIGA: v derbiju boljši Naš prapor
SOČA SOBEMA - NAŠ PRAPOR VAL SIRION 2:3 (13:15, 15:1, 15:8, 10:15, 5:15)
SOČA SOBEMA: Kobal, Sobani, Bagon, Cotič, Ferfolja, Antoni, Černič, Marušič, Pahor, Kovic in Tommasi.
NAŠ PRAPOR VAL SIRION: Vogrič, Zavadlav, Devetak, Miklus, Prinčič, Bevčar, Sošol, Grinovero, Lutman in Superga.
Tekma je bila izenačena. Zasluženo je prevladal Naš prapor Val Sirion, ki je v petih setih fizični napor bolje vzdržal od Soče Sobema, pri kateri se pozna, da nekateri igralci premalo trenirajo. Razlika med ekipama pa ni bila velika kot v prvem srečanju, ko je Naš prapor Val Sirion odločno prevladal.
Ne glede na negativni izid lahko Soča z upanjem gleda na dober zaključek prvenstva, ker je pokazala napredek v igri. Glede tekme same pa bi lahko rekli, da je bila Soča boljši nasprotnik v prvih treh setih, v četrtem in petem pa je popustila, kot smo dejali, verjetno zaradi pomanjkanja treninga. (P. T.)
Košarka: včeraj v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Bregu Adriatherm slovenski derbi
Bor Radenska - Breg Adriatherm
88:89 (32:37; 64:64; 80:80)
BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 23 (1:2), Salvi, Barini 2, Klobas 11 (1:3), Pieri 24 (9:10), Pregare 23 (6:8), Š. Semen, Kneipp 5 (3:4), A. Semen.
BREG ADRIATHERM: Čok 4 (2:3), Koren, Corbatti 12 (2:2), R. Žerjal 18 (8:11), Meneghetti 2, Barut 20 (2:2), B. Žerjal 10, Di Donato, Zobec 23 (3:7).
SODNIKA: Apollonio in Taucer; SON: Bor 26, Breg 27; PON: Čok (35), R. Žerjal (45), Barut (48), Pieri, (49), Corbatti (50), Pregare (50); 3 TOČKE: Pieri 3, Pregare 3, Korošec 2; GLEDALCEV: 150.
Petdeset minut igre je bilo potrebnih, da se je na koncu neizprosnega boja, med katerim je bilo lepih trenutkov malo, izluščil zmagovalec derbija med borovci in Brežani. Že na samem začetku je bilo očitno, da je bila sla po zmagi na obeh straneh prevelika. In verjetno je prav to povzročilo raztrgano igro, ki je številne gledalce zadovoljila v agonističnem pogledu, nikakor pa ne v tehnično-taktičnem, saj je bilo napak preveč na obeh straneh.
Domačini so začeli v velikem slogu, toda gostje so jih že v 5. minuti dohiteli. Odtlej je bil izid vseskozi v dvomu, Brežani pa so šli na odmor z rahlo prednostjo. V tej fazi je bil najboljši
Zobec, ki ni imel enakovrednega tekmeca v igri pod košema.
V drugem delu se stanje ni bistveno spremenilo. Ob številnih zgrešenih metih, virilni obrambi in visokem emocionalnem tonusu sta obe postavi krčevito zasledovali zmago. V tem delu bi omenili odlično igro Roberta Žerjala, medtem ko ni nihče od domačih posebno izstopal. Brežani so si v prvi polovici drugega dela priigrali celo 11 točk prednosti, v 12. min. d. p. pa je bil izid spet izenačen (51:51). Po dveh podaljških pa so slavili zmago Brežani. (Cancia)
Kontovel Electronic Shop -
Stella Azzurra	72:92 (39:42)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban (0:2), Grilanc 12 (6:8), Lisjak 2, I. Starc 10 (1:4), Kojanec 12 (4:6), Emili, Čuk 14 (6:10), D. Starc 21 (1:4), L Sedmak, Gruden 1 (1:2).
SODNIKA: Schiano in Bais iz Trsta; PON: Kojanec (33); 3 TOČKE: D. Starc 2, I. Starc 1; ON: Kontovel 17, Stella Azzurra 24.
Kontovelcem ni uspel podvig proti prvouvrščeni Stelli Azzurri. Prvi polčas je bil sicer stalno izenačen in tudi precej privlačen. V 17. minuti so domači imeli tudi 6 točk prednosti, vendar so gostje zaostanek nadoknadili in
prav v zadnji minuti z metom za 3 točke povedli.
Drugi polčas so naši zelo slabo pričeli, tako da so si nasprotniki v samih treh minutah priigrali 12 točk naskoka. Zatem so Kontovelci to razliko znižali na polovico, vendar so znova popustili, a v zadnjih minutah jih je Stella Azzurra kar nadigrala.
V bistvu je tekmo odločil skok pod košema, kjer so bili gostje boljši tako v obrambi kot v napadu. Na koncu omenimo, da se je pri Kontovelu izkazal zlasti Kojanec, ki se je edini enakovredno boril pod košem. (D. S.)
Inter Milje - Polet	79:63 (41:23)
POLET: Sosič 23 (3:4), Ferluga 5 (1:2), Perčič 4, Tavčar 1 (1:2), Persi 6 (0:2), Malalan, Vremec 15 (2:4), Granier 2, Grgič 7 (1:4).
SODNIKA: Della Torre in Romano. PON: Persi 38. 3 TOČKE: Vremec 1.
Poletov! košarkarji so včeraj izgubili v glavnem zaradi slabe igre v prvem polčasu. Predvsem sta odpovedala ključna igralca Persi in Vremec, ki sta očitno v slabi formi. Nekaj krivde pa nosi tudi trener, ki je prepozno menjal obrambo iz cone na moža. Žal pa se še vedno ponavlja stara zgodba, da pri tolikšnem številu napak ni mogoče zmagati. (S. T.)
SLOGA - ACLI RONCHI 2:3 (15:9, 10:15, 6:15, 15:0, 13:15)
SLOGA: Betocchi, Čač, De Walderstein, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Pahor, Sain, Zgubin.
Slogaši so včeraj zapravili res lepo priložnost, da bi se rešili dna lestvice. Tekma se je sicer obetavno začela za našo ekipo, ki je z zrelo in umirjeno igro povsem zasluženo osvojila prvi niz. V nadaljnjih dveh so naši fantje grešili kot za stavo, zlasti so bili netočni pri izvajanju servisov in v obrambi.
V četrtem nizu je spet prišlo do preobrata, ko so slogaši popolnoma zagospodarili na igrišču. Zadnji set pa je bil gotovo najlepši v vsej tekmi. Obe ekipi sta res dobro igrali, pokazali sta marsikatero lepo in kombinirano akcijo. V končnici pa so bili gostje prisebnejši in zmaga se je tako Slogi žal izmuznila iz rok. (Inka)
ŽENSKA D LIGA: derbi Kontovelkam
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - AGOREST 3:0 (15:7, 15:9, 15:6)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Černjava, Danieli, E. in T. Prašelj, Maver, Legiša, Conestabo, Štoka.
AGOREST: Klemše, Kocjančič, Primožič, Mučič, Cotič, Plet, Roner, Vižintin, Zavadlav, Orel, Pelerin.
Kljub nasprotnim napovedim so Kontovelke prepričljivo zmagale. Že od samega začetka so igrale izredno motivirano in brez napak ter nasprotnicam onemogočile kakršenkoli odpor. Odlične so bile v vseh elementih igre, o čemer najbolj zgovorno pričajo izidi v posameznih setih. Gostiteljice so stalno vodile in niso prav nič popuščale prav do zadnjega sodnikovega žvižga.
Igralke Agoresta so Kontovelke verjetno nekoliko podcenjevale, kar pa jih je res drago stalo.
Kontovelke imajo po tem prepričljivem uspehu lepe možnosti za napredovanje. (M. Š.)
CORRIDONI - BREG AGRAR 1:3 (15:13, 8:15, 6:15, 8:15)
BREG AGRAR: K. in S. Slavec, F. in E. Žerjal, Malmenvall, Komar, Sancin, Šturman, Kocjančič, Maver, Tavčer.
Srečanje ni bilo najbolj zanimivo in privlačno. Neglede na to so gostje v prvem setu povedle s 13:7, toda v nadaljevanju se je zataknilo in vajeti igre so prevzele v roke gostiteljice, ki so na koncu tudi prvi niz izbojevale. Po tem prvem delnem spodrsljaju pa so Brežanke le nadaljevale nekoliko prizadevneje in zanesljiveje ter v ostalih treh setih prepričljivo slavile zmago in zasluženo izbojevale še dve točki. (E. M.)
iliii




• Jadran
V drugem delu igre se je vse razpletalo po istem kopitu do petnajste minute, ko so »plavi« poskrbeli za preobrat na igrišču in si prislužili prvo za-neslivejše vodstvo (65:57).
Tudi v tem segmentu tekme je prednjačil Čuk, ob solidni pomoči vseh ostalih, zlasti Bana in Rauberja, ki sta bila zelo prepričljiva v napadu in v obrambi. Na drugi strani pa so gostje zgrešili »dovoljeno in nedovoljeno«, predvsem pa ni bilo običajnega doprinosa kapetana Ravaglie in Ca-vicchiolija, čeprav lahko ocenimo njegov nastop pozitivno, najboljši vtis je zapustil krilni igralec Matassini, ki je uspešno zadeval iz različnih položajev.
Gostujoči trener Imole si je prislužil dve tehnični napaki in izključitev, kar potrjuje, da je bilo v vrstah prvouvr-ščenega moštva kar preveč živčnosti. Gostje so jih kar precej izrekli na račun sodnikov. Priznati je treba, da sta
moža v sivem izbrala zelo originalen kriterji sojenja, s številnimi spornimi odločitvami in »neodločitvami«. Lahko rečemo, da nista bila dorasla nivoju igranja in da bi njuno ustreznejše delovanje mogoče prispevalo k boljši predstavi na igrišču.
Jadranovci so si zmago želeli in to hotenje se je odražalo skozi celotno dogajanje. Skoda, da našim ne uspe zbrati zvrhane mere motiviranosti in koncentracije tudi v drugačnih okoliščinah (beri proti slabšim nasprotnikom).
JADRAN - IMOLA	78:69
(32:30)
JADRAN: Žerjal 1 (1:2), Čuk 24 (3:5), Lokar 9 (1:2), Gulič 5, Sosič, Stoka, Terčon, Rauber 12 (1:3), Ban 23 (8:9), Daneu 4.
FANTI CANS IMOLA: Domenica-li, Cavicchioli 16 (8:10), Matassini 17 (1:1), Creti, Paccagnella 9 (7:11), So-nega, Ravaglia 15 (11:13), Giacomelli 4, Fusaro 8 (2:3).
SODNIKA: Piai (Alessandria) in Cretella (Turin). PM: Jadran 14:21; Imola 29:38; SON: Jadran 30, Imola 25; PON: Gulič (33), Cavicchioli (35), Ravaglia (39), Matassini (39); 3 TOČKE: Cuk 1, Gulič 1, Rauber 1, Ban 1. GLEDALCEV: 1000.
• Meblo
reagiral, nadoknadil ves zaostanek in v razburljivi končnici z res odličnimi potezami strl odpor gostiteljic. Drugi niz je naša ekipa osvojila razmeroma gladko, saj je bila stalno v vodstvu. Zgledalo je, da so gostiteljice popustile, a Meblo je v tretjem nizu s šestimi slabimi sprejemi zapored dal polet Albatrosu, ki je zopet visoko povedel in se tokrat ni pustil presenetiti. Bila pa je to le prehodna kriza Mebla, ki je kljub Omenjenim težavam v četrtem nizu le ohranil mirno kri in, sicer ne ravno brez težav, zasluženo zmagal.
(A.K.)
ALBATROS - MEBLO	1:3
(15:17, 8:15, 15:9, 9:15)
MEBLO: Nacinovi, Maver, Kralj, Klemše, Mira in Neva Grgič, Žerjal, Pertot, Garbini in Vidali.
TOČKE: Meblo 31:56 (Maver 14, Žerjal 6, Nacinovi 4, Kralj in Klemše 3, Vidali 1); Albatros 26:47. ZGREŠENI SERVISI: MEBLO 7; Albatros 17. TRAJANJE TEKME: 90'. SODNIKA: Fabris iz Vicenze in Marini iz Trevi-sa. GLEDALCEV: 100.
OSTALI IZIDI: Volpe Fiesso - Vladana 0:3, Ferrara - Tregarofani 2:3, Torriana - Conegliano 0:3, Mogliano Venelo - Torrefranca 1:3, Cervigna-no - Nervesa 0:3.
LESTVICA: Tregarofani Padova 26, Nervesa 24, Mogliano Venelo in Conegliano 22, Meblo 20, Viadana 18, Torrefranca Trento 16, Ferrara in Folpe Fiesso 10, Albatros Treviso 6, Cervignano 4, Torriana 2.
Kvalifikacije r igri med drema ognjema
Barkovlje in Rojan v polfinalu
Včeraj so opravili v Borovem športnem centru tekmovanja prve kvalifikacijske skupine turnirja igre med dvema ognjema, ki velja za letošnjo osnovnošolsko olimpiado. V polfinale sta se uvrstili osnovni šoli iz Barkovelj in Rojana, končna lestvica te skupine pa je taka: 1. Finžgar, 2. Bazoviški junaki, 3. Gregorič Stepančič, 4. Milje in 5. Milčinski.
IZIDI: Finžgar - Milčinski 2:0; Bazoviški junaki - Milje 1:1 (7:3); Finžgar - Gregorič Stepančič 2:0; Bazoviški junaki -Gregorič Stepančič 2:0; Milje - Milčinski 2:0; Finžgar - Bazoviški junaki 2:0.
Druga skupina kvalifikacijskega turnirja bo v soboto, 14. februarja, tekme pa se bodo začele ob 15. uri. (-boj-)
MLADINSKA ODBOJKA
UNDER 16 MOŠKI: Breg - Sloga 2:3 (3:15, 15:12, 15:10, 6:15, 9:15); UNDER 16 ZENSKE: Ricreatori - Sloga B 2:3 (6:15, 15:9, 15:11, 5:15, 2:15).
MLADINSKA KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI: Bor Adriaimpex -Don Bosco 84:59 (38:24); PRVA DIVIZIJA: Cicibona - Canon 78:76 (35:37).
V ženskem slalomu na svetovnem prvenstvu v Crans Montani
Erika Hess odlična, Mateja Svet spet na odru
CRANS MONTANA In vtretjič Mateja Svet! Na tem svetovnem prvenstvu je bila s svojima dvema bronastima in eno srebrno kolajno enostavno fantastična, saj se je edina res upirala premoči Švicark. Včeraj je v slalomu, čeprav ni spadala v najožji krog favoritinj, osvojila zlata vredno... bronasto kolajno, katere se pravzaprav ni nadejal nihče.
Prvi tek je zanesljivo osvojila Avstrijka Roswitha Steiner, ki je bila prvi favorit za najžlahtnejšo medaljo. Gladko je prehitela rojakinjo Moniko Maierhoferjevo, Eriko Hess, rojakinjo Buderjevo in ostale. Mateja Svet je bila brez velikih napak na sedmem mestu.
Razplet je bil seveda v drugem teku. Svetova je vozila odlično in je bila pred spustom vseh najhitrejših iz
prvega teka na prvem mestu skupne razpredelnice. Nato je Buderjeva vozila slabo in zaostala, Nillsonova in Ma-ierhoferjeva sta padli, Hessova pa je v drugem teku vozila odlično in gladko prehitela Svetovo.
Steinerjeva je bila pravzaprav tragična figura tega slaloma, saj Di s kolikor toliko dobrim spustom ohranila prvo mesto. To pa se ni zgodilo in Hessova je v veliko veselje domače publike prehitela verjetno trenutno najboljšo svetovno slalomistko za 26 stotink sekunde.
Leskovškova je osvojila več kot dobro 14. mesto, Dežmanova pa je padla na začetku drugega teka.
Vrstni red: 1. Hess (Švi.) 1'33"30; 2. Steiner (Av.) 1'33"55; 3. Svet (Jug.) T34"39; 4. Buder (Av.) 1'34''68; 5. Fer-nandez - Ochoa (Špa.) r35"05; 6.M. Tlalka - Mogore (Fra.) r35"19; 7. Lazak (ZRN) 1'35"27; 8. D. Tlalka - Mogore (Fra.) 1'35"41; 9. Twardokens (ZDA) 1'35"59; 10. Beck (VB) 1'35"90.
Danes Križaj za zlato
Danes bodo vse oči uprte v najatraktivnejšo disciplino, v moški slalom in torej v... Bojana Križaja. Slednji je za vse absolutni favorit, zato upamo, da mu ne bo ta vloga preveč težila. Že res, da ni tako obremenjen z odgovornostjo, kot na svetovnem prvenstvu v Sarajevu leta 1984 ko ga je ta pretirana odgovornost tudi pokopala (osvojil je le sedmo mesto), vendar pa so lahko vse napovedi preuranjene.
Njegovi današnji največji nasprotniki so Zahodni Nemec Bittner, večni Stenmark, morda Švicar Gaspoz ter Lukseburžan Girardelli in še kdo.
Bojan je v izredni formi, proga pa je težka in strma, morda bolj za tehnične kot za fizično močne smučarje. Vprašanje je tudi, kako se bo danes odrezal Rok Petrovič.
KOLAJNE
Z s B Švica	8	4	2
Luksemburg	12	0
Avstrija	0	2	1
Jugoslavija	0	12
ZRN	0	0	2
Italija	0	0	1
ZDA	0	0	1
smučarske varnostne vezi
TVROLIA’
PROIZVODNJA:	TITAI^
PRODAJA:SBS Slovenijašport
Smučanje: evropski pokal
Katra Zajc peta
PILA — Nizozemska smučarka Christa Kinshofer je včeraj osvojila drugi veleslalom, ki je bil v kraju Pila v Aosti in ki je veljal za evropski pokal. Odlično peto mesto je osvojila slovenska tekmovalka Katra Zajc, medtem ko so italijanske smučarke nekoliko zatajile.
Carla Delago je namreč bila le 13., še slabše pa so se izkazale Fulvia Ste-venin, Michaela Marzola in Silvana Erlacher, ki sploh niso prispele do cilja. Paola Magoni se je uvrstila na 27., Deborah Compagnoni pa na 31. mesto.
Z zaostankom le 14 stotink sekunde se je na drugo mesto uvrstila avstrijska tekmovalka Ingrid Salvemoser.
Vrstni red: 1. Kinshofer (Niz.) 2'21"02; 2. I. Salvemoser (Av.) 2'21"16; 3. Bernet (Švi.) 2'21"85; 4. Vogt (ZRN) 2;22"84; 5. Zajc (Jug.) 2'23"01i 6. Specha (Švi.) 2'23"23; 7. Bournissen (Fra.) 2'23"25; 8. Cruce (Fra.) 2'23"29; 9. Šareč (Jug.) 2'23"31; 10. A. Salvemoser 2'23"41.
Nogomet: v prvem povratnem kolu B lige
Triestina - Cremonese
Današnji derbi kola italijanske nogometne B lige bo y Trstu, saj se je v goste Tržačanom odpravila vodeča Cremonese. To je prav gotovo zadnja priložnost za Causia in tovariše, da se približa vrhu lestvice in lahko še upa v napredovanje, ki so seveda prave »sanje« tržaških navijačev. Triestina bo nastopila zelo okrnjena, saj bodo manjkali poškodovani De Falco, Bag-nato in Dal Pra ter diskvalificirani Menichini. Slednjega bo nadomestil Biagini, De Falca Scaglia, za ostali dve »prosti« mesti pa se poteguje več nogometašev. Gotovo je, da bo trener Ferrari vzel s seboj na klop vrsto mladincev.
Tudi Cremonese bo nastopila okrnjena, saj bosta manjkala poškodovana Galetto in Citterio. Bencina in tovariši odkrito računajo na neodločen izid, saj so na tujem še precej ranljivi, Tržačani pa menijo (vsaj po izjavah igralcev), da bodo ugnali vodilnega.
Medtem so po neki raziskavi dognali, da je Triestina najbolj disciplinirana ekipa, saj je do sedaj nabrala le dve koli diskvalifikacije, medtem ko jih ima npr. Taranto kar 15. Disciplina pa še ne pomeni vrha lestvice...
Današnji spored (ob 15.00): Bari -Messina: Cagliari - Arezzo; Campobas-so - Lecce; Catania - Bologna: Cesena
-	Pescara; Genoa - Sanbenedettese; Lazio - Parma; Modena - Piša; Taranto
-	Vicenza; Triestina - Cremonese.
Turnir Veleža
MOSTAR - Včeraj se je v Mostarju začel 23. nogometni turnir Veleža, katerega se udeležujejo sledeče ekipe: Hajduk, Partizan, Budučnost in Velež. V prvi tekmi je Velež premagal Budučnost z 1:0, Partizan pa Hajduk 7:6 (po enajstmetrovkah). Finale med Ve-ležem in Partizanom bo danes.
Obupani Udinese v Milanu
V Vidmu so tokrat gotovi, da je tekma v Milanu med odličnim drugouvrščenim Interejem in Udinesejem zadnja priložnost za videmsko moštvo, da se reši izpada. To seveda trdijo optimisti, saj so se pesimisti že zdavnaj vdali v usodo. Vodeči Napoli bo igral doma proti Avellinu (in seveda računa na obe točki), Juventus pa doma proti Empoliju. Verjetno bo ostal vrh lestvice nespremenjen, kar seveda govori v prid Napolija, ki že pripravlja edinstveno slavje.
Današnji spored (ob 15.00): Ascoli - Torino; Atalanta - Milan; Como - Samp-doria; Fiorentina - Brescia; Inter - Udinese; Juventus - Empoli; Napoli - Avellino; Verona - Roma.
Na 15. občnem zboru jadralnega kluba Cupa
Važno poslanstvo v Sesljanskem zalivu
Na 15. rednem občnem zboru jadralnega kluba Čupa, ki je bil v petek zvečer v Sesljanu, je bila jasno razvidna pot, ki so jo člani tega društva opravili v tem, sicer kratkem, a uspeha polnem obdobju. Čupa nastopa na vseh mogočih regatah, prireja tečaje, ima svoj prostor ob morju, ima dva pomola v Sesljanskem zalivu, in še bi lahko naštevali.
Po izvolitvi predsednika občnega zbora, Valterja Reščiča, ki je pozdravil goste in res številno občinstvo, je spregovoril predsednik Gorazd Vesel. Izjavil je med drugim, da mora društvo le z uspešno dejavnostjo upravičiti sprejem v italijansko jadralno federacijo. Slednja je Čupo (po statutu) sprejela pogojno za dve leti. Če bo društvo v tem obdobju upravičila to zaupanje, bo po dveletni poskusni dobi dokončno sprejeta v federacijo. Sedaj se je izteklo prvo leto, ki je bilo, po besedah predsednika, tako, da bi ji vpis v federacijo ne smel uiti.
Vesel je v svojem poročilu še omenil uspehe raznih posameznikov (2. mesto Pavla Kralja na regati področnega prvenstva za jadralne deske v Eraclei, odlično 20. mesto Sare Bensi na ženskem državnem prvenstvu v razredu europa, absolutno prvo mesto Aleksandra Pertota na regati za kajut-ne jadrnice Milje - Portorož - Milje, uspehi desetčlanske tekmovalne ekipe v razredu optimist, gradnja 16-metrske jadrnice Borisa Samca, spodbujajoči
Predsednik Gorazd Vesel
nastopi Bezina in Grilanca in drugo) ter poudaril pomen tega koščka zemlje v Sesljanskem zalivu, problem katerega se mora čimprej rešiti.
Vodja športnih dejavnosti društva Damjana Kralj je nanizala vrsto tekmovanj in tečajev, katerih so se udeležili oz. organizirali člani društva. Ti so, med drugim, sledeči: tri desetdnevni jadralni tečaji v razredu optimist; tri šestdnevni tečaji za upravljanje jadralnih desk; regata za jadralne deske, za razred optimist in za kajutne jadrnice; udeležba na skoraj vseh re-
Rokomet: prvenstvo mladincev
Poraz krasovcev s solidnimi Nabrežinci
Inter - Kras Trimac	30:21
(14:11)
KRAS TRIMAC: Sardoč 3, Klinc, Kozlovič 4, Volk, Gruden 1, M. Grilanc 7, M. Milič 1, Pegan, Predoncani 1, Simoneta 4.
Tudi tokrat ni okrnjenim krasovim mladincem uspelo premagati Interja iz Nabrežine. Nastopili so brez Rasenija in v petek smo lahko opazili, kako pomemben je ta igralec za ekipo. Brez njega so Kraševci brez jasnejših idej tavali po igrišču in že v začetnih potezah, ko so Nabrežinci povedli s 5:2, je bilo jasno, da jim Zgoničani ne bodo dorasel tekmec. Kljub temu pa so kaj kmalu, predvsem v obrambi ubrali pravilnejšo taktiko, šibka točka pa je ostal še vedno napad, saj še vedno primanjkujejo streli obeh njihovih bekov iz daljine. (Z. S.)
domači šport - domači šport
DANES
NEDELJA, 8. FEBRUARJA 1987
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Gorici, na Rojcah: Edera - Dom
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Basket TS - Sokol
PROPAGANDA
9.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi -Bor Indules; 11.30 v Trstu, Istrska ulica 53: Robur - Polet
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Miljah: Muggesana - Vesna; 15.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Kras - Zaule; 15.00 na Proseku: Primorje - San Luigi; 15.00 v Bazovici: Zarja - L'Architrave
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Dolini: Gaja - GMT; 15.00 v Trebčah: Primorec - Aurisina; 15.00 v Fari: Pro Farra - Sovodnje; 15.00 v Gradišču: Torriana - Juventina
NARAŠČAJNIKI
10.30 na Proseku; Primorje - CGS
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - San Luigi;
ZAČETNIKI
9.15 v Gradežu: Grado - Mladost
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.30	V Trstu, na 1. maju: Bor - Preveni-re; 11.00 v Dolini: Breg - Libertas Rozzol
1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 v Štandrežu: Azzurra - 01ympia UNDER 16 ŽENSKE 9.30 v Repnu: Sloga Koimpex - Konto-vel Electronic Shop; 9.30 v Dolini: Breg Agrar - Juha

obvestila
sten (Avstrija). Odhod izpred sodišča (Poro Ulpiano) ob 6.30. Vpisovanje v tajništvu Bora na Stadionu 1. maj od 17. do 19. ure, razen ob sredah in sobotah; ob sredah od 9. do 12. ure, tel. 51377. Vožnja 20.000 lir.
ŠD MLADINA
priredi v nedeljo, 15. t. m., ob priliki lr;v v’ sK
Opčin ob 5.45‘ter iz Križa ob 16. uri. Vpisovanje v Domu A. Sirk v Križu od 9. do 12. t. m. od 18. do 21. ure. Vabljeni.
tržaškega prvenstva avtobusni smučarski izlet v Sappado. Odhod avtobusa z b 5.45 ter iz Križa
ATLETSKO DRUŠTVO BORINFORDATA
priredi v nedeljo, 22. t. m., avtobusni smučarski izlet v Podklošter - Arnold-
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes uh 14.M)
gatah v razredih optimist in europa na našem območju; udeležba kar petnajstih Čupinih posadk na regati za Jesenski pokal, in drugo.
Podpredsednik Bruno Lisjak Volpi je nato poudaril pomen prostovoljnega dela navdušencev (izrecno je pohvalil Damjano Kralj in Marka Kojan-ca), ki ga ni mogoče kvantificirati v številkah, za njim pa je spregovoril tajnik društva Klavdij Cibic. Nanizal je program športnih in ostalih Čupinih dejavnosti, iz katerega je razvidno, da bo Čupa tudi v letu 1987 sledila že utečenim tirnicam dosedanjega uspešnega delovanja, katerim pa bo dodala še nove prijeme, ki jih bo uresničila pretežno mlajša generacija. Tu gre predvsem za razširitev in utrditev društvene imovine ter za sodelovanje z drugimi, predvsem italijanskimi, društvi.
V	imenu devinško-nabrežinske občine je občni zbor pozdravila odbornica za kulturo in šport Marinka Terčon. Čestitala je k uspehom društva ter izjavila, da občina podpira in bo še konkretno podpirala podpirala upravičene zahteve društva po kosu domače zemlje ob morju. V imenu ZSŠDI je pozdravil predsednik teritorialnega odbora Jurij Kufersin, ki je predvsem omenil problem globalne zaščite in trenutno neugodno politično stanje v našem mestu. V imenu TPK Sirena je še pozdravil predsednik Edi Filipčič, za SK Devin pa Tamara Pieri.
Poročilo o materialnem poslovanju društva je imel gospodar Sergij Antoni, blaganiško poročilo pa blagajničarka Vera Volpi. Predsednik nadzornega odbora Pavel Milič je predlagal raz-rešnico prejšnjemu odboru, ki so jo člani soglasno sprejeli, nakar so sledile volitve.
V	razpravo, ki je sledila, je poseglo lepo število članov in odbornikov, obravnavali pa so problem Čupinega parkirnega prostora v Sesljanskem zalivu, problem včlanjenja v federacijo, društvenega sedeža, letne članarine in še drugo. (Dušan Jelinčič)
NOVI ODBOR
GLAVNI ODBOR: Sergij Antoni, Malalan Peter, Dario Bensi, Alex Be-zin, Igor Bogateč, Klavdij Cibic, Marko Kojanec, Niko Kosmina, Damjana Kralj, Milko Malalan, Egon Nanut, Boris Samec, Andrej Sedmak, Gorazd Vesel, Bruno Volpi Lisjak, Andrej Vuga. NADZORNI ODBOR: Karlo Mezgec, Pavel Miličj Karlo Milič. ČASTNO RAZSODIŠČE: Edi Bavcon, Rudi Cantelli, Marija Marc, Ivo Magajna, Egidij Martelanc, Alberto Zandomeni.
V organizaciji KK Snežnik Ilirska Bistrica in SK Devin
Prehodni pokal prijateljstva treh dežel
KRAJ TEKMOVANJA: Matajur.
DATUM TEKMOVANJA: Nedelja, 22. februarja 1987.
URNIK TEKMOVANJA: Tekmovalci si bodo lahko ogledali progo od 8.30 do 9.30. Po tej uri se bodo morali tekmovalci umakniti s proge. Tekmovanje bo na dveh progah. Na prvi progi (krajši) bodo tekmovali mlajši cicibani, cicibani in dame, na drugi progi pa ostale kategorije. Prvi spust bo ob 10. uri.
KATEGORIJE: mlajši cicibani-ke 1978 in mlajši, cicibani-ke 1977—76, mlajši pionirji-ke 1975—74, pionirji-ke 1973—72, mlajši mladinci-ke 1971—70, mladinci-ke 1969 — 68, člani-ce 1967—53, starejši člani 1952—43, veterani 1942 in starejši dame 1952 in sta-rejše.
, UDELEŽBA: tekmovanja se lahko udeležijo tekmovalci slovenskih društev iz Slovenije, Koroške in Furlani]e-Julijske krajine. Tekmovalci tekmujejo ha lastno odgovornost.
PRIJAVE: se sprejemajo pismeno na naslov: SMUČARSKI KLUB DEVIN, 34013 Devin — Duino, 77/b (TS) Italija, do 12. ure 19. februarja 1987.
STARTNINA: predstavniki društev dvignejo startne številke pri kombiju SK Devin od 9.30 na parkirnem prostoru. Po tej uri pa na cilju. Ob dvigu startnih številk je treba plačati startnino, ki znaša za vsakega vpisanega tekmovalca 4.000 lir oz. 300 ND oz. 40 šilingov, poleg kavcije 15.000 lir, 5.000 ND, 150 šilingov.
NAGRADE: prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji prejmejo zlato, srebrno oz. bronasto kolajno. Prvih pet uvrščenih prejme priznanje. Prvouvrščeno društvo prejme priznanje, pokal in prehodni pokal. Prehodni pokal ostane v trajni lasti po treh zmagah. Drugo, tretje, četrto in peto uvrščeno društvo prejme priznanje.
NAGRAJEVANJE: bo na cilju eno uro po razglasitvi rezultatov. Za prizi-
ve je 30 minut časa. Prizivu je treba priložiti 20.000 lir oz. 2.000 ND oz. 200 šilingov. Vsoto bo komisija vrnila, če bo priziv sprejet.
TOČKOVANJE: za točkovanje za društveno lestvico bodo veljala pravila svetovnega prvenstva in sicer: prvo-uvrščeni v vsaki kategoriji prejme 25 točk, drugi 20, tretji 15, četrti 12, peti 11, nato 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1. Za vsako društvo bo s točkami prispevalo za društveno lestvico le prvih pet uvrščenih tekmovalcev.
Za morebitne diskvalifikacije velja pravilnik RTF-FISI.
ŽREBANJE: bo 19. februarja 1987 ob 19. uri v Hotelu Turist — Ilirska Bistrica (YU).
Organizatorja si pridržujeta pravico, da pravilnik po uvidevnosti spremenita ter se obvezujeta, da posredujeta morebitne spremembe vsem nastopajočim društvom.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
TRENIRKE
COPATE — TRENIRKE
LLI
DC
z:
LLI
DC
<
Q_
O
o
LU
ir
z
LU
DC
I-
POPUSTI DO 50%
... smuči
...smučarske jope ... smučarske vezi
seveda, pri
TRST — Ul. Carducci 1 — Tel.: 62130
TRENIRKE — COPATE — TRENIRKE
n
m
z
*
m
o
o
Tl
>
H
m
H
J3
m
z
J0
7Š
m
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15,000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
8. februarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
ZTT
Trst

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Medtem ko zdravila doslej še niso odkrili
Svetovna zdravstvena organizacija: na svetu je 36.483 primerov aidsa
RIM — V Italiji nahajamo en primer aidsa na 100.000 prebivalcev. Podatek objavlja ISIS v svojem dosjeju, kjer obravnava tudi pravne in etične plati tega vprašanja, kakor tudi uspehe pri odkrivanju cepiva. Prof. Fernando Aiuti, imunolog rimske univerze, eden največjih strokovnjakov na svetu na tem področju, pravi, da so v zadnjem letu dosegli napredek v iskanju cepiva in zdravljenju. Pri zdravljenju se zdaj poslužujejo protivirusnih zdravil, kot so suramin, riba-virin in HPA-23 (z njim so zdravili Rocka Hudsona). Vsa ta zdravila šele preizkušajo in zato ne dajejo zaenkrat nobenih jamstev. Se največ so pričakovali od zdravila AZT (azi-dotimidin). Na 19 bolnikov, ki so se v Bethesdi zdravili z njim, se je petnajstim izboljšal imunološki sistem.
Splošno ravnateljstvo vojaške zdravstvene službe že od leta 1983 spremlja pojav aidsa in je v sodelovanju z zdravstvenim ministrstvom sproti posredovalo navodila vsem oblastem. Tako je za pripadnike rizičnih skupin predvidel reformo. Te osebe odkrivajo pri občasnih pregledih v vojaških oddelkih in bolnišnicah. Če so asimptomatični nosilci, jih podrobneje pregledajo v vojaških bolnišnicah v Padovi, Rimu ali Tarantu. Kadar obstajajo resni dokazi o njihovi bolezni, jih ne potrdijo več.
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je na
svetu 36.483 primerov aidsa: 1819 v Afriki, 30.480 v obeh Amerikah (od tega jih je 90 odstotkov samo v Severni Ameriki), 86 v Aziji, 3.372 v Evropi in 366 v Oceaniji. Vlada ZDA sodi, da je pri njih 1.5 milijona oseb, okuženih s virusom HLV, zato naj bi imeli leta 1991 vsaj 270 tisoč novih primerov bolezni. Po sedanjih trendih naj bi leta 1988 imeli v Evropi od 25 do 30 tisoč primerov. Izmed vseh celin je najbolj prizadeta Afrika, kjer naj bi se vsako leto na en milijon prebivalcev število okuženih zvišalo od 500 do 1000 primerov. Med afriškimi prostitutkami je od 25 do 90 odstotkov asimptomatičnih nosilk. V 90 odstotkih primerov obolijo osebe, stare med 20. in 49. letom. Tiste, ki so okužene s HLV, imajo 10 odstotkov možnosti, da bodo čez pet let imele aids, 25 odstotkov možnosti, da dobijo ARO (predsoba aidsa) in nedoločen odstotek možnosti za okvaro živčnega sistema.
Pravi psihološki vihar doživlja ameriška Cerkev: razdivjal se je prejšnji teden, po smrti dveh duhovnikov in treh laičnih bratov v Chicagu. Ker je bolezen precej razširjena med klerom in redovniki, se Cerkev javno sprašuje, upoštevajoč zaobljubo duhovnikov o vzdržnosti in zavračanju homoseksualnosti, kako bodo reagirali verniki in navadni ljudje.
Grob nastop policije v Seulu med protivladno manifestacijo
Policista v protivstajni opremi sta prijela mladega demonstranta pred katedralo v Seulu	(Telefoto AP)
SEUL — Včeraj so bile v Seulu, Kvangjuju, Pusanu in Taeguju hude protivladne demonstracije, med katerimi je policija aretirala 875 oseb (318 samo v glavnem mestu). Priredila jih je Nova demokratska stranka ob zaslombi 48 opozicijskih, humanitarnih in študentskih organizacij, ker so varnostniki 14. januarja med zasliševanjem do smrti izmučili 21-letnega študenta Park Chong-Chula. Oblasti so to priznale, dale aretirati dva agenta in odpustiti njunega predstojnika, so pa tudi prepovedale vsak javen protest, češ da bi šlo za poskus nasilnega strmoglavljenja vlade.
V resnici so demonstrantje zahtevali konec diktature. Pred katedralo v Seulu, kjer je bila maša zadušnica za umorjenim študentom, se je zbralo blizu 10.000 ljudi, pretežno študentov, naenkrat pa jih je napadla policija s pendreki in solzivci ter jih veliko ranila.
V Sikstinski kapeli namestili računalnik
VATIKAN — Michelangelove freske v Sikstinski kapeli bodo restavrirali še najmanj štiri leta. Prej namreč ne bo mogoče »počistiti« vseh 200 kvadratnih metrov Poslednje sodbe. To je v bistvu najpomembnejša informacija, ki jo je včeraj posredoval direktor Vatikanskih muzejev Car-lo Pietrangeli skupini novinarjev, na obisku v Sikstinski kapeli.
Novinarji so včeraj prvič stopili na premični in vrtljiv most, ki služi tehnikom pri restavriranju svetovno znanih fresk. Na platformi so namreč včeraj namestili poseben kompjuter, ki bo omogočal tehnikom in umetnostnim zgodovinarjem stalen pregled nad delom, obenem pa bo služil kot arhiv podatkov o nastanku in razvoju fresk.
Restavriranje Sikstinske kapele je že omogočilo nekatera pomembna odkritja, ki bodo verjetno zahtevala »modernizacijo« marsikatere umetnostnozgodovinske študije. Restavraterji so namreč odkrili, da je Michelangelo uporabljal svetle in briljantne barve, in da so »sence« v dobršni meri sad naknadnega in namernega prekrivanja (s plastjo loju primešanih saj). So pa tudi odkrili, da so se v freskah ohranili mojstrovi prstni odtisi in kaka dlaka njegovega poznorenesančnega čopiča.
Protikadilska ofenziva v ZDA in južni Srbiji
NEW YORK, BEOGRAD — Kadilcem se pišejo hudi časi. V vseh 6 800 zveznih uradih ZDA je od predvčerajšnjim prepovedano kaditi in to velja tako za uradnike kot goste. Cigareto smeš prižgati samo v nekaterih predelih sanitarij in okrepčevalnic. Pravzaprav kadi le 30 odstotkov osebja, kajti 623.000 jih je nekadilcev oziroma so se odpovedali dimu po lastni odločitvi ali pod pritiskom protikadilske kampanje. Kadilci so seveda jezni in trdijo, da je prepoved v nasprotju z ustavnimi načeli o človekovih svoboščinah: »Le kako nam more kdo ukazati, kaj smemo in kaj ne, ko pa vendar spoštujemo pravice drugih in hočemo, da tudi drugi naše!«
Podobna vest je prišla iz južne Srbije, a s to razliko, da tam ni nezadovoljnežev. V gozdarsko-industrijskem kombinatu Kopaonik pri Kuršumliji se je vseh 2.500 delavcev in strokovnjakov že pred petimi leti zavezalo, da ne bo na delovnem mestu nihče nikdar več kadil. Od takrat se je samo eden pregrešil, a po svečani obljubi, da se to ne bo ponovilo, je besedo držal. Prepoved velja tudi za goste. K ravnatelju firme je prišel visok funkcionar in ko je gostitelj za par minut zapustil pisarno, je prižgal cigareto: direktor ga je zalotil in začel pobirati svoje stvari, češ obljubil sem, da tu ne bo privilegijev! Gost je ugasil čik in se oprostil.
Moderni elektronski Lupini kradejo z računalnikom
Preskrba z elektriko v Sloveniji kritična
LJUBLJANA — Včerajšnja uporaba električnega toka v Sloveniji je dosegla zgornjo mejo. Zato je dispe-čerska služba elektrogospodarstva Slovenije povabila potrošnike k varčevanju, sicer bo zmanjšala dobavo toka.
Nenavadno veliko električne energije so potrošili zato, ker so na včerajšnjo soboto delale številne delovne organizacije, ki so veliki potrošniki. Položaj v preskrbi se je poslabšal zaradi okvare jedrske elektrarne Krško, ki se je prejšnji četrtek avtomatsko ustavila. Za Slovenijo to pomeni izgubo 7,5 milijona kilovatnih ur na dan. Nuklearko bodo ponovno priključili na omrežje v ponedeljek. Izgubljeno energijo je Slovenija nadoknadila z uvozom 3,1 milijona kilovatnih ur dnevno iz Italije in 1,2 milijona iz Grčije.
RIM — Imate 24 do 33 let? So vam računalniške tehnike dobro poznane? Bi radi zaslužili ogromno denarja v čimkrajšem času in brez velikega truda?
Ne, ne ponujamo vam idealne službe, pač pa vam predstavljamo knjigo Michela Correre in Pierpaola Mar-tuccia Ladri con la tastiera. Pisca sta namreč poglobila 17 načinov kraje s kompjuterjem, s katerimi se baje zabava kopica »elektronskih roparjev«. Nove tatinske generacije, ne kopljejo rovov v podzemlju, ne gazijo po greznicah z varilnim aparatom v bi-zagi, pač pa priklopljajo svoj računalnik na osrednji računalnik kakega
podjetja ali banke, in se z njim nekoliko poigrajo.
Igre so seveda različne. Nekateri se ukvarajajo z »data didlingom« (vnašanjem napačnih podatkov), drugi ponagajajo s »superzappingom« (uničevanjem obstoječih podatkov), sicer pa jim je na voljo celo »trojan horse«-trojanski konj, ki spravi računalnike ob elektronsko pamet. Zmešanim kompjuterjem pa lahko z lahkoto prišepnejo, naj jim na tekoči račun nakažejo nekaj milijončkov.
Elektronski tatovi so bogati, a gen-tlemeni. S posebno tehniko odščipne-jo vsem bančnim računom po nekaj lir in s staro tehniko, ki z zrna naredi pogačo, si dogradijo bogastvo. Mi pa še opazili nismo, da so nas okradli.
konfekcije
Narodna ulica 71 Tel. 040-214269 OPČINE (Trst)
V TEKU JE
SEZONSKA RAZPRODAJA
S POPUSTI
Pohitite!
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C s n e
ZASTOPSTVO
panto
Nabrežina 35/c Tel. 200371
Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV
PLAŠČEV
PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
t/n/ivtla
TRST - Ul. S. Mounzio 16 (Trg Ospedole) - Tel 794669
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
A. PERTOT
Vam ponuja fantastično blago za fantastično pustno obleko
PUST - PUST - PUST
TRST — Ul. Ginnastica 22	Tel. 761-029
OTROŠKA KONFEKCIJA OD ROJSTVA DO 15. LETA
50°/(
O popusta
na vseh artiklih
Obv. občini 22.1.87