Posamezna Številka 10 vinarjev.
siev.36.
VDotiloDUloreli, is. letala 1916.
Leto XL!V.
53 Velja po pošti: Za oelo loto uaprej . . K 26'— za sn meseo „ , . aa Nomčljo oeloletno , za ostalo inozemstvo ,
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . . za en meseo „ . .
V	upravi preji man meseCni
Sobotna izdaja: =
za oelo loto......K 7'—
7A Nemčijo oeloletno . „ 9'— .a os<alo mozomstvo . ,, 12'—
2-20 „ 29--„ 35'-
dom:
K 24--„ 2"-1'80
Inseratl:
Enoatolpna petiivrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje proalor)	•
sa enkrat . . . . po 23 v za dva- ln večkrat . . 15,, pri večjih naročjih primaren popnat po dtgovorn.
... Poslano: ■ Enoatolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vaak dan lzv emšl nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Bedna letna priloga vozni red
isar Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega ielelona štev. 74. =
Upravništvo je t Kopitarjevi nllol št. B. — Hačnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boan.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
Pred oovo DitKo oh Soc«
AVSTRIJSKO URADNO POROčaLO.
Dunaj, 14. februarja. Uradno se razglaša:
Topniški boji na primorski bojni črti so bili na nekaterih mestih včeraj zelo ljuti Našo novo pridobljeno postojanko v ozemlju Rombona smo držali proti več sovražnim napadom. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
Rim, 11. (K. u.) Mali za nas ugodno izpadli spopadi so se bili v dolini Eniarzo in v odseku Santa Lucia. V goriškem odseku je naše topništvo dobro streljalo na sovražna bivališča in na železniške vlake, ki so vozili proti Št. Petru pri Gorici in smo jih prisilili, da so se morali obrniti. V gorovju sneži.
I»im, 12. febr. (K. u.) Delovanje na-Že pehote je dovedlo do malih za nas ugodno izpadlih bojev pri Madonna di Monte Albano, severno od Mori, in pri Potritschu; nekaj sovražnikov smo ujeli. Naše topništvo je razkropilo sovražne delavce pri Roveretu in v odseku Som-mo Alto, južnovzhodno od Folgarije, obstreljevalo korakajoče čete in oddelke tovorne živine na stezah Rio Volnaia in v Ziljski dolini. Na soški bojni črti nobenih posebnih dogodkov.
Netočna Cadornova poročila.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Cadorna poroča 14, t. m. v svojem dnevnem poročilu: V odseku Cevedale je nadlegoval sovražnik ponoči na 9. t. m. z živahnim topniškim ognjem naše straže
Eri Cambana Cedeh, ne da bi jim zadal ako škodo. — To poročilo meče luč posebne vrste na poročanje italijanskega generalnega štaba, ker javno pribije, da ne pozna dogodkov na bojni črti. Cambana Cedeh v resnici ne obstoji že od oktobra 1915. Živahen ogenj pušk ni bil dejansko niti namerjen proti v dolini ležečem mestu Cambana Cedeh, marveč so streljale naše patrulje le z višin Ortlerjeve skupine na italijanski stremi proti sedlu Zebru,
V italijanskem poročilu generalnega štaba 10. t. m. navedeni dogodek v Tofani ni resničen. Na naši strani se tam sploh ni nič podvzelo. Da smo umaknili nek naš oddelek iu da je padel v neko brezdno, je smešna potvor-ba, kakršnih smo pa že v Cadornovih poročilih navajani.
Nova parlamentarna bitka ob Soči.
Vojni poročevalci poročajo 13. t. m. iz vojnega tiskovnega stana: Na soški bojni črti brije zdaj jug. Z malimi odmori neprestano dežuje, nad Dobrdob-sko visoko planoto in Gorico žvižga jug. Trdo se mora delati: izpraznujejo jar-
ke, tudi v lopah ni prijetno. Megla in dež ovirata letalce in topništvo.
Z meglenim pajčolanom se, kakor vse kaže, pripravljajo novi dogodki. Bliža se otvoritev italijanske zbornice. To pomeni, da se vname najbrže parlamentarna bitka. Za zasedenje bi rad izkazal Cadorna kak uspeh, če tudi le krajen.
Vtis imamo, da se prične koncem tega meseca italijansko podjetje velikega obsega. Ob novemberskem zasedanju so poizkušali vzeti Gorico, ker se to ni posrečilo, so obstreljevali Gorico. Povsod se opazuje, da postajajo Italijani vedno nervoznejši, kar povzroča pač tudi dejstvo, ker imajo tudi v naj-mirnejših dneh težke izgube. Ujetniki pripovedujejo, da jih stane vselej 100 mož ranjenih in mrtvih, kadar zamenjavajo vsak tretji ali četrti dan polke.
Naše topništvo je zastreljeno na vsako točko bojne črte, kar je ob vedno enakem položaju samoposebi umljivo; zgrešeni streli so redki. Nedavno sta uničila dva strela iz možnarjev dve v globinah skriti stotniji; vsak strel je uničil eno. Veliko žrtev jih stanejo tudi rovi in podkopi. Dognalo se je, da je izgubil nek italijanski zbor ob dneh, ko ni bilo bojev, nad 300 mož, tako lju-ta je na tej bojni črti stoječa vojska.
Sovražniku je znan brezupen njegov položaj tudi za to, ker so naše postojanke vsak dan močnejše. Namesto žičnih ovir se polagajo zdaj pred bojno črto vojni trni, ki združujejo ugodnosti žičnih ograj in volčjih jam.
Pehota tu v pobližnem boju veliko koristnejše lahko izrablja bet kakor bajonete ali puškina kopita. Bet se je na celi fronti zelo priljubil. Poleg najmodernejšega orožja je pridobilo na veljavi tudi najstarejše orožje: poleg možnarjev in podkopov se vojskujejo z beti.
Obiski Kitchenerja in Joffreja na soški fronti.
Znano je, da je bil lord Kitchener novembra lanskega leta v Rimu ter je kasneje obiskal italijanskega kralja in Cador-no. Kakor sedaj izvem, si je ogledal Kitchener tedaj tudi soško fronto. 26. novembra je odpotoval iz italijanskega glavnega stana na fronto, kjer je obiskal odsek med Grižebrdom in Sv. Mihaelom. Bila je črno-temna noč, ko je prvi vojak Anglije dospel k Soči. Videti ni mogel skoraj ničesar. Cadorna mu je hotel kljub temu dokazati, da zares obstoja italijanska fronta ter je zato ukazal, da se razsvetle italijanske postojanke pri Marcoteni v obsegu nekaj sto metrov. V italijanskih jarkih so prižgali lampijone, ki so jasno razsvetljevali italijanske postojanke. To se je zgodilo proti pol 8. uri zvečer in je trajala razsvetljava pol ure. Medtem sta italijanska pehota in artiljerija ljuto obstreljevali,
mi pa nismo odgovorili na ta nesmiselni j ogenj, ker nismo hoteli s strelnim ognjem j izdati naših topovskih postojank. Po 8. uri j so pogasnili lampijoni pri Marcoteni. Vladal je zopet mir. Brezsmotreni Kitchener-jev obisk je trajal samo pol ure,
Joffre se je mudil meseca avgusta mnogo dalje na soški fronti. Ob belem dnevu je bil v odseku Sv. Mihaela, in če se more verjeti izpovedbam ujetnikov, ga je malone zadela bomba iz možnarja. Bil je dva dni Cadornov gost. Lordu Ki4che-nerju sta pa zadostovali dve uri.
Obstreljevanje Devina.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko težko topništvo je obstreljevalo in večinoma porušilo 3. t. m, grad Devin. Prva granata je padla okolu 1. ure 30 minut pod gradom tik ob zahodnem bregu v morje, druga granata je padla približno ob 1. uri 40 minut blizu iz-krcevališča, tretja ob 2. uri v neko hišo na polpotu med morskim obrežjem in gradom. Četrti strel ob 2. uri 15 minut je zadel grajski jarek blizu vhoda v grad. Te štiri granate so bile najbrže 15 cm. Približno ob 2, uri 30 minut je padla težka granata (28 ali 30 cm) na zahodni del gradu in je poškodovala večinoma knežja bivališča; strehe še ni vse poškodovala. Od 2. ure 50 minut do 3. ure 30 minut so porušile tri težke granate vzhodni del gradu, ki se je podrl v širokosti približno 15 m, dalje tretje in drugo nadstropje, kjer so uničena knežja bivališča. Trpel je tudi južni del poslopja. Ne glede na iztrgana okna in vrata je počil zid na več krajih. Pod razvalinami je pokopano in uničeno veliko dragocene oprave. Škoda na stavbi se ceni na 400.000 K, na opravi in na slikah na okroglo 100.000 K. Človeških žrtev ni.
Rimski posveti,
Lugano. »Secolo« izvaja, da so izpadli rimski posveti ugodno in da so izpopolnili londonski posvet, ki mu je pritrdila tudi Rusija. O posebnih zmagah in o posebnem miru se od zdaj naprej ne more več govoriti. Vse se seveda v Rimu še ni izvedlo, a sklepi nudijo sredstva, da se sporazumejo še tudi o vprašanjih, ki so še odprta. Ustanovitev stalnega sveta zagotovi diplomaciji^ da more hitro rešiti svoje naloge. Od slučaja do slučaja obveste vlade svet o svojih mislih in namerah; vojaške in diplo-matične akcije pridobe zato na brzini in na energiji.
Francoski ministrski predsednik na italijanskem bojišču.
Lugano. (Kor. ur.) Briand in njegovi spremljevalci so obiskali pod vodstvom kralja Viktorja Emanuela in grofa Cadorna več točk bojišča ob srednji in ob spodnji Soči in v karnijskem ozemlju, nakar so se vrnili v Francijo. Tudi francoski poslanec Cochin, ki ni uspel s svojim načrtom, da ustanovi medparlamentarno francosko-an-gleško-laško zvezo, potuje domov.
Salandru groze z revolucijo.
Lugano. »Secolo« izjavlja, da mora pomesti revolucija z ministrskim predsednikom Salandrom, če sc ne ukloni franc, ministrskemu predsedniku. Sporazum je slaboten, brez programa in razdrapan. Vsaka država stremi po svoih sebičnih smotrih, kadar je nameraval pomagati ogroženim narodom, je prišel vselej prepozno. Nesrečne izkušnje se ne smejo več ponoviti.
Italijanska odkritja.
Bern. »Gazzette del Popolo« ne veruje na napad na Solun, kakor tudi ne na ofenzivo sporazuma iz Soluna. Četvero-sporazum se hoče vsak dan v Solunu trdnejše ustaliti; tudi na Jadranskem morju se noče zadovoljiti s Krfom, marveč se hoče ustaliti na raznih točkah na celini. Balkan bi potem ne živel v vednem strahu pred Nemčijo.
D'Annunzijev letak v tirolskem deželnem arhivu,
Inomost, 14. Trdnjavsko poveljstvo v Tridentu je poslalo tirolskemu deželnemu arhivu prepis onega nadutega letalca, ki ga je metal DAnnunzio 20. septembra leta 1915 iz letala na mesto Trident, obenem pa tudi šest izvirnih listov tega letaka. Letak je pisan s pisalnim strojem na svilen papir ter je bil položen v vrečice v italijanskih barvah; na sprednji strani vrečic je savojski grb s krono. Dalje so na vrečicah pritrjeni 1 in pol metra dolgi trakovi v italijanskih barvah.
Žvepljeniki na Siciliji ustavili obrat.
Rim. Radi visokih cen premogu, slabih železniških zvez in radi pomanjkanja razstrelil so trije žvepljeniki ustavili delo. Brez kruha je 600 rodbin.
Italijanski polom v Tripolitaniji.
Carigrad, 14. februarja. Položaj Italijanov v Tripolisu se je vsled neprestanih napadov domačih mohamedanskih čet izredno poslabšal. Italijanski poštni uradi v Tripolitaniji so že ustavili svoje poslovanje, tako da je poštni promet med Italijo in Tripolisom popolnoma ponehal.
K smrti prostozidarja Christoiorisa.
Preko Lugana se poroča iz Livor-na- Pred kratkim je umrl v Livornu znani italijanski prostozidar senator Malahija de Christoforis. Minuli teden so imele tamošnje prostozidarske lože žalostno zborovanje, na katerem jc govoril pokojniku v spomin odvetnik Ari-stide dello Istrolego. V imenu rimskega Velikega Orienta je govoril poslanec Vittorio Ezie Barzochini in izvajal, da je bil pokojnik eden onih visokostopinj-skili prostozidarjev, ki so se svoj čas ločili od rimskega Velikega Orinta in si nato ustanovili svojo velikoorientsko ložo v Milanu. V zadnjih letih se jc spor poravnal, nakar je Christoforis zopet pristopil Velikemu Orientu v Rimu.
0
Zanimivo je, kaj je napisal nedavno Peter Rosegger o sedanjem gledališču. Te izjave se ujemajo z načeli, ki jih je naš list vedno zastopal glede gle-dališčnega odra.
Zunaj na mejah države pokajo topovi, doma pa so gledišča polna gledalcev. Tako mora biti. Človek se mora raztresati, zabavati, če že ne vspodbu-jati se v teh težkih časih.
Kaj vse pa igrajo po glediščih? Vse razne stvari. Včasih kaj umetalnega, kar diha vzvišeno, plemenito, srce blažeče življenje. Toda to je bolj redko, ker prazne lože in sedeži so mrtvi gledalci, za katere načeloma ne igrajo, tem manj, ker nič ne plačajo. Zato treba, da se stopi nižje k ljudem in njih željam. Ljubimske stvari in sicer prav vsakdanje vrste, te vedno vlečejo; tega ljudje nimajo nikoli dovolj. In glediščni pisatelji sploh tudi drugega več nc zamislijo. škoda! Seveda sc mora pečati tudi umetnost, z liubezuiio, to je zanjo snov
najbolj prikupna in najbolj uporabna. Toda vedno pisati le o vsakdanji pro-slaški, nezvesti ljubavi in nič drugega — to se pa človeku gabi. Kar sicer človek skrbno zakriva, ker je ali tako sveto ali tako nesveto, to vse se narodu pred celim svetom pred moškimi in ženskami, pred mladimi in starimi, na drobno razgrinja in razkazuje, da se gleda vsa zakotnost in vsa umazanost. To je nekaj brezstidnega. Toda kaj hočemo, ljudje se zabavajo in — nekaj nauče.
Mislili smo, da se bodo ljudje v tej povodnji sile in nesreče zatekli na otok blaženih, v domov je idealov, kjer se nahajajo požrtvovalni očiščeni junaki. Zunaj na Nemškem hočejo dostojnih iger, tam tudi izbirajo vsaj v boljših glediščih boljše stvari; pri nas smo še daleč od tega. Tu in tam poskusi kak glediščni ravnatelj, a gledišče je prazno. Zato pride na vrsto realnost, resničnost — pod temi frazami pa se skriva nizkotnost, umazanost, šund — in gledišče je natlačeno polno. Najrajše imajo ljudje prešustne zgodbe, prav kakor to ugaja našim sovražnikom na zahodu, in s sladkim smehljajem muza odgrne vse zastore. — To ugaja gospodi, ki jc med njo posebno veliko žensk. Toda ali
naj tolažimo žene, ki se njih možje bore
v armadi? »Ne, jaz raje vidim prešuštvo, nego je storim«, je dejala duhovita žena, ki jo je pa sosed povprašal, kaj je za poštenega človeka tako posebno vabljivega pri prešuštvu.
Tolikrat sc govori o okusu in taktu občinstva. Kje je? Množice najrajše kupujejo grehe. In gledišče mora donaša-ti denar. Tudi kritika se je z malimi izjemami že davno odvadila pohujševati se nad glediščnimi nedostojnostmi. Cenzura seveda iz slabe igre ne more napraviti dobre. Tako imamo celega zlodja skupaj. Morda mi kdo ugovarja, da bi rad iz gledišča napravil zavod za moralno pridiganje. Ne, pridige prepustim prižnici v cerkvi. Gledišče pa vendar ni za nizkotno zabavanje. Saj toliko bi rad, da bi je cenili, kakor so to storili naši klasiki, da bi se lepota praznovala. Kar je res velikega, da bi sc hvalilo in kar je grdega, da bi se razkrilo in zavrglo, klasiki so nam kazali pravičnost, ki jo tako zelo pogrešamo v življenju; odkazali so grehu, krivdi pa tudi kreposti svoje mesto. Kaznjujoča sa-lira in oživljajoč humor sta imela na odru svojo domovinsko pravico. V tem smislu ie bilo gledišče, ki mu je na raz-
polago toliko nazoril, važen vzgojitelj naroda.
Gledišče — svetišče idealov je sedaj
—	trgovska hiša. Ali ni to nesmiselno?
—	In če ni, čemu imate druge naprave, kjer se uči mladina poštenja, dostojnosti. zvestobe. Po vašem vse to nič ne velja in vendar toliko stane — dočim vi na odru znate najbolj zagoltnc stvari tako dobro prodajati. Za te vrste kupce, pravite, je dandanes še drugih naprav dovolj, toda to stoji, da svinjarijo se nikjer v tako prikupni svetlobi ne kažejo, nego v gledišču.
Drzne moje besede vam ne ugajajo, to ni nobena nesreča, a to je nesreča, da ne bodo nič pomagale. — Toda če že grajaš, moraš tudi vedeti svetovati. Gledišče nikoli ne sme biti kupčijsko podjetje, država naj ga smatra za kulturno mesto. Kritika naj o slabem ne dela senzacije, pač pa naj pospešuje razvoj umetnosti, ki življenje sladi, človeka p'emeniti.
Vsem umetelnim krogom celega sveta pa bi zopet pripomnil, dn nima nobene vrednosti umetnost, ki ni lepša nego je življenje.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. februarja. Uradno se raz glaša:
, C. in. kr. čete, ki operirajo ▼ Albaniji, so dosegle s svojimi prednjimi četami spodnji Arzen. Sovražnik se je umaknil na južni breg.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. februarja. Veliki glavni stan!
Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno vojno vodstvo,
XXX
Operacije proti Draču so stopile v odločilni štadij. Ko so naše čete zasedle Tirano, so poskušale italijanske čete — približno ena brigada in izkrcani oddelki vojnih ladij — postojanke naših čet na višinah zahodno od Tirane zopet osvojiti, bile so pa z velikimi izgubami odbite. V smeri proti Bazar Šja-ku so se pomaknile naše čete bližje reki Arzen in potisnile kombinirane sovražne oddelke (italijanske, srbske čete in Essadovi pristaši) na Bazar Šjak nazaj. Dalje proti severu so prekoračile naše čete spodnji Arzen med Juku in Bazar Sjakom. Sovražne čete so se umaknile proti laguni Kneia Drač. Ozemlje Drača je tedaj napadeno in obkoljeno od severovzhoda in vzhoda.
Dne 12. t. m. so tudi bolgarske čete nasedle Elbasan. Bolgarsko prodiranje v dolini reke Skumbi navzdol jemlje Italijanom, ki stoje pred Valono oziroma Dračem,možnost, da bi se na suhem medsebojno podpirali in ogroža njihovo umikanje.
10 km pred Dračem.
Vojni poročevalci poročajo 14. t. m, iz vojnega tiskovnega stana: Naše čete Ko-veszove armade pridobivajo polagoma v Albaniji na prostoru. Med slabotnim odporom smo došli do reke Arzen, ki teče 10 km severno od Drača. Sovražnik se umika po včerajšnjem porazu Italijanov, Essadovih pristašev in nekaterih srbskih oddelkov na južni breg navedene reke,
Italijani izpraznijo Drač.
Atene, 14. februarja. Iz Krfa se poroča: Italijansko vojno vodstvo je sklenilo, da izprazni Drač. Italijanski generalni štab se je le težko odločil za ta korak, ker se je bati, da bi v tem slučaju avstrijske čete prav hitro napredovale proti Valoni.
Mackensen v Bitolju. Atene. Iz Florine se poroča, da je prL šel dne 9. t. m. Mackensen v Bitolj, kjer si je ogledal avstrijsko-nemške čete. Ogledal si je ie druge nemške posadke v Srbiji.
V smeri Bitolj.
Gen!. »Temps« poroča: Grške čete so opustile v smeri Bitolj več postojank.
Česa se Francozi na Balkana bo)e?
Genf, Polkovnik Rousset se boji, da postanejo kmalu proste avstrijske sile v Albaniji. Če je razprostrl general Sarrail svojo obrambno Črto čez Vardar, dokazuje to, da se boji KSveszove armade.
Srbi na Krfu.
Milan, 14. februarja. »Secolo« poroča« iz Aten, da so izkrcali vse srbske čete iz Albanije na Krfu, kjer se nahaja zdaj 120.000 (?) Srbov, ki jih polagoma prepe-ljavajo v Solun.
Otok Samos opirališče sovražnega brodovja.
Kodanj. »Russkoe Vedomosti« poročajo iz Aten, da zbirajo pri otoku Samos veliko bojnih ladij. Samos postane, kakor vse kaže, posebno opirališče zaveznikov. Trdi se, da je poverjena brodovju zaveznikov v Sredozemskem morju zdaj posebna važna naloga za bodoče operacije na Balkanu.
Francozi na Kreti. Amsterdam, 14. februarja. (K. u.) Nek tukajšnji list poroča: Iz Krete se brzojav-lja, da je pri Hiera Petra neka francoska bojna ladja izkrcala oddelek, ki je aretiral nekega mohamedanskega odvetnika, nakar se je zopet vkrcal.
Podmorski čolni v Sredozemskem morju.
Lugano, »Corriere della Sera« poroča, da so nastopili sovražni podmorski čolni med Egiptom in maloaziskim pri-morjem.
izkrcati in utrditi; tako bi Balkanu ne bilo treba več živeti v strahu in trepetu pred Nemčijo.
Razpoloženje v AIban;ji.
Sofija, 14. februarja. »Narodni Pravo« objavlja zanimiv članek o razmerah v Albaniji. Ko se je pričela ofenziva proti Srbiji, je vladala v Albaniji živabna napetost. Vojno napoved Bolgarije Srbiji so veselo pozdravili. Essad paša je hotel napraviti konec temu veselju s tem, da je razširil poročilo, da so bili Bolgari strašno tepeni, da so Srbi ujeli 60.000 Bolgarov in da je Rusija v Varni izkrcala 80.000 mož. Kmalu nato se je pričelo umikanje poražene srbske armade skozi Albanijo in bilo je strašno videti, v kakšnem stanu so bili srbski vojaki. Brez orožja so prosili kruha od hiše do hiše, spali na prostem in na stotine jih je pomrlo vsled mraza in lakote. Avstrijsko ofenzivo v Črnigori, hitro osvojitev Lovčena in kapitulacijo Črnegore je označil Essad paša kot tajno pogodbo med Črnogoro in Avstrijo, vendar se je pa z napredovanjem avstrijskih in bolgarskih čet vsak dan bolj manjšal vpliv Essad paše.
Bolgari 25 km pred Valono,
Atene, 14. februarja. (K. u.) Reuter: Bolgari so zasedli Fieri, ki leži 25 km od Valone.
Vstaja proti Italijanom v južni Alban'ji.
Carigrad, 14. februarja. »Otomanski Lloyd« piše: Laško poročilo o vstaji Albancev na jugu proti Italiji še ni potrjeno, a ne more se dvomiti, da je pohod Avstrijcev dvignil mohamedanske rodove, ki sovražijo Essad pašo in Srbe,
Italijanski balkanski načrti.
Kodanj. »Russkoe Slovo« poroča iz Rima: Ruski veleposlanik pl, Giers je sta-lengost v zunanjem uradu. V zadnjih dneh se je večkrat posvetoval z ministrom Sa-landrom in Sonninom z ozirom na balkanske načrte Italije.
Kje biva Essad paša.
Lugano, 14. febr. Potrjuje se, da se jc podal Essad paša s svojimi najemniki na Kr/, da se združi s srbsko armado. Pred odhodom je odlikoval vse svoje častnike, a ne ve se še, s kakšnimi odlikovanji.
Budimpešta. »A Vilag« poroča iz Aten: Iz Soluna se poroča, da se je pri-pelja' tja na krovu nekega podmorskega čolna Essad paša, da se posvetuje z voinim vodstvom sporazuma. Poročal je, da razpolaga z 20.000 dobro oboroženimi možmi
BoM Kralj oo Bnnslii.
Odhod iz glavnega stana.
Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
13, t. m. se je vršila v grajski kapeli sv. maša, katere se je udeležil bolgarski kralj Ferdinand, armadni vrhovni poveljnik maršal nadvojvoda Friderik, načelnik generalnega štaba baron Konrad pl. Hotzen-dorf in spremstvo. Opoldne se je v kraljevem dvornem vlaku vršil obed, kateremu je prisostvovala ista visoka družba; po popoldanskem poslovilnem obisku v gradu je kralj zapustil avstroogrski glavni stan.
Na Dunaju.
Z Dunaja se poroča 14. februarja: K sprejemu bolgarskega kralja Ferdinanda je prišel na kolodvor prestolonaslednik Kari Franc Jožef; vojaštvo je bilo zastopano po častni stolniji 99. pp. z godbo ter vojaškem poveljniku generalu baronu pl. Kirchbach in mestnem poveljniku generalmajorju Keki; med drugimi dostojanstveniki sta bila navzoča namestnik baron pl. Bley-leben in bolgarski poslanik Tošev. Ob dohodu vlaka je godba igrala bolgarsko himno. Kralj Ferdinand je nosil uniformo c. in kr. maršala z najvišjimi avstro-ogr-skimi in nemškimi redovi. Pozdrav med kraljem in prestolonaslednikom je bil izredno prisrčen. V kraljevem spremstvu so bili ministrski predsednik Radoslavov, ge-neralissimus Žekov, dvorni maršal Savov, avstro-ogrski vojaški ataše polkovnik Laxa in dr. Kralj in prestolonaslednik s spremstvom sta se odpeljala v koburško palačo; medpotoma je dunajsko prebivalstvo prirejalo visokemu bolgarskemu gostu nepopisne ovacije. Mesto je bogato okrašeno z zastavami. Prestolonaslednik Kari Franc Jožef je spremil kralja v palačo, nato se pa vrnil na dvor. Opoldne se jc kralj Ferdinand odpeljal na obisk k cesarju v Schon-brunn. Tudi sedaj so mu prirejali velikanske ovacije. Cesar je ob sprejemu nosil maršalsko uniformo s trakom Chil-Meto-dovega reda. Vladarja sta se prisrčno poljubila in dalj časa ostala sama medseboj v notranjih sobanah. Ob pol 1. uri je bil na mali galeriji zajutrek, katerega so se razen vladarjev udeležili prestolonaslednik Kari Franc Jožef, Radoslavov, Žekov, Savov, Tošev, zunanji minister Burian, vojni minister pl. Krobatin, grof Sturgkh in grof Tisza.
Cesar odlikoval Toševa.
Dunaj, 14. februarja. Cesar je podelil bolgarskemu poslaniku Toševu red železne krone prvega razreda.
KflkO IBiSlI fflHMlDiJfl,
Budimpešta, 14. februarja. »A Vilag« ima iz Bukarešta: Ministrski predsednik Bratianu je proti italijanskemu poslaniku poudaril s posebnim poudarkom, da rumunska vlada svojega stališča ne bo izpre-menila in bo Rumunija ostala oboroženo nevtralna toliko časa, dokler njena življenjska potreba ne bo ukazala, da naj nastopi.
Rumnnija hoče mlajših generalov.
Bukarešt, 14. februarja. »Demineata« poroča, da gre več rumunskih generalov iz aktivne službe. Na njihovo mesto stopijo mlajše moči.
Rumunski general izdajalec.
Pariz, 14. februarja. »Agence Four-nier« poroča, da je preiskava rumunskega vojnega sodišča dognala, da je general Jonescu, rumunski vojaški ataše v Parizu, izdal neki sosednji balkanski državi važne vojaške listine.
Grška ne more demnnillzlrolK
Ženeva, 14. februarja. Grški vojni minister zanika vest o demobilizaciji grške armade in pravi, da ne more poslati demov niti enega letnika.
Ententa in Grška, Bern, 14. februarja. »Gazetta del Po-polo« ne veruje v skorajšnji napad na Solun in ravnotako tudi ne, da bo ententa začela z ofe nzivo iz oOiuna. iu se utrjuje vsak dan bolj, tudi ji ni Krf dovolj in se misli še na več točkah zapadne Grške obali
Vojska Z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. februarja. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih degodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. februarja. Veliki glavni stan: Zgodilo se ni nič važnega, izvzemši nekaterih bojev med patruljami, ki so izpadli uspešno za nas.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz tiskovnega vojnega stana se objavlja sledeče rusko uradno poročilo:
11. f e b r u a r j a. V odseku Riga na cesti med Mitavo in Dvlnskom živahno streljanje s topovi. Naše topništvo je razkropilo na raznih krajih sovražne oddelke, ki so delali, Opazovali smo v neki sovražni bateriji dve razstrelbi pet vrst južnovzhodno od t)xkiilla. Pri Ilukstu smo pod-kopali neko sovražno utrjeno hišo in smo zasedli udrtino. Del nekega našega polka je rešil južno od Lubcze posrečeno poizvedovalno nalogo in je uničil nek most, ki ga je pričel sovražnik graditi čez Njemen. Pri Czermezynu (med Rovnom in Luckom) smo zopet odbili dva protinapada.
Pri Cebrovu, 23 km severnozahodno od Tarnopola, je poizkušal sovražnik vzeti včeraj mu iztrgan vrh, a smo ga obdržali,
XXX
Rusko poročilo 9. t. m. je javljalo: Severnozahodno od Zalesczyki smo zasedli Uscieczko. Naše čete so prekoračile zahodni breg Dnjestra.
Pribiti se mora, da se ni izpremenil naš položaj ob Dnjestru in pri Uscieczki. Ni res, da so prekoračili zahodni breg Dnjestra. Na desnem bregu Dnjestra se ne nahajajo nobeni ruski oddelki.
NAPOVEDANA VELIKA RUSKA OFENZIVA.
Kodanj. V Bergen so došli člani japonske komisije, ki so prišli s Finskega. Popotujejo na Angleško. Povedali so, da so preskrbljeni Rusi v obširni meri z japonskimi topovi. Tudi v Bu-kovini uporabljajo zdaj težke japonske topove. Rusija je naročila na Japonskem zopet veliko streliva. Večino japonskih municijskih tvornic zaposluje sporazum. Rusija uri zdaj novo, velikansko armado vojakov, starih 20 do 25 let. Spomladi naj se pričakuje nova ruska ofenziva istočasno s prodiralnim poizkusom na zahodni bojni črti. Rusi so naročili na Japonskem veliko letal. V ruski vojski se nahaja več sto japonskih topničarskih častnikov.
BESARABSKO BOJNO ČRTO ZAPADEL SNEG. Budimpešta, 14. febr. »Pester Lloyd« poroča iz Cernovic: Naši obrambni topovi s ouspeli 12. t. m. Ko so priplula dopoldne tri ruska letala nad mesto, so pričeli na nje ljuto streljati obrambni topovi. Desno krilo nekega ruskega letala je bilo zadeto in se je moralo izkrcati za rusko bojno črto, kakor poročajo rumunski mejaši. Rusko bojno črto v Besarabiji je zasnežilo ponoči na 14. t., m. Sneg leži mestoma pol metra visoko in zavira sovražne akcije.
RUSKI ZUNANJI MINISTER O DOBI VOJSKE.
Kodanj, 14, februarja. Ruski zunanji minister Sazonov je izjavil časnikarjem, da se mora Rusija pripraviti na novo poletno vojsko, ker bo trajala vojska najbrže še celo letošnje leto in bo končana v najboljšem slučaiu novembra.
TISOČ RUSKIH UJETNIKOV IZPU-~ ŠČENIH.
Tiskovni urad poljskega narodnega odbora v Piotrkowu poroča: Na predlog vojaškega generalnega gubernatorstva je vojno ministrstvo v sporazumu z vrhovnim poveljstvom naročilo, naj se nekoliko ruskih vojnih ujetnikov poljske narodnosti izpusti, da se povrnejo k svojim družinam; izpustih bodo take ujetnike, ki so doma iz pokrajine na levi strani Visle. To je nov dokaz velike dobrohotnosti avstrijske vlade do poljskega prebivalstva; s tem se bo pomagalo mnogim družinam in zlasti poljedelstvu. Poveljstvo ujetniških taborišč bo v ta namen predlagalo ujetnike dobrega vedenja, v prvi vrsti posestnike in rokodelce; za temi pridejo na vrsto trgovci in obrtniki, gospodarski in občinski uradniki, ki bodo hoteli in mogli prevzeti svoje prejšnje službe. Najprej bodo za poskušnjo izpustili tisoč ujetnikov; če se bo stvar obnesla, jih bodo potem še več izpustili. Nadzorstvo nad izpuščenimi ujetniki bodo imeli župani, ki bodo morali o njih poročati do-tičnemu vojnemu poveljstvu.
OGRI ZA POLJAKE.
Vodilni ogrski politiki so o poljskem vprašanju že večkrat podali Poljakom zelo naklonjene izjave. V zadnjih tednih so se v tej zadevi začela oglašati avtonomna zastopstva ogrskih komitatov. Doslej se je že trideset komitatov zelo naklonjeno izreklo o poljskem vprašanju. V teh izjavah se poudarja staro zgodovinsko bratstvo med Ogrsko in Poljsko; Poljska se slavi kot najtrdnejše predzidje proti ruskim navalom.
CERKVENE ZBIRKE NA NEMŠKEM ZA POLJAKE.
Poznanj. »Dziennik Poznanski« po-roca, da znaša dosedanji uspeh cerkvenih zbirk na Nemškem za trpeče Poljake, ki uvedle vsled Pastirskega pisma poljskih škofov in papeževega poziva, že nad poldrugi milijon mark.
RUSKI VSEUČILIŠČNIKI V ŽELEZNIŠKI SLUŽBI.
Poznaj, 14. februarja. »Kuryer Poznanski« poroča, da se je vršila v Moskvi konferenca pod predsedstvom vicemini-stra za prometna sredstva Ščukina, na kateri se je sklenilo, prirediti za tehnične visokošolce specialne tečaje za strojno službo na železnicah, da jih morejo potem v to službo pritegniti.
Seji do zsiiei.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. februarja. Veliki glavni stan'
Živalim topniški boji so se nadaljevali na velikem delu bojne črte. Sovražnik jc namerd ponoči svoj ogenj zopet na Len«s in Lievin. Južno od Somme so se razvili Ijuti boji za nek naprej potisnjen širok del naše postojanke. Obširnim napadom izpostavljen jarek smo popustili V Champagni smo odbili dva sovražna protinapada cd Sainte Mane a Py. Z naskokom smo iztrgali sovražniku severnozahodno od Tahure nad 700 metrov njegove postojanke. Francozi so nam popustili 7 častnikov in nad 300 mož ujetih, dalje 3 strojnice in 5 mino-»etov. Boji/ ročnimi granatami vzhodno od Maison de Champagne so se ustavili Porušili smo z razstrelijo južno od Lusce (vzhodno od Saint Die) del sovražne postojanke. Pri Oberseptu blizu francoske meje, severnozahodno Pfirta, so vzele naše čete francoske jarke v širini približno 400 me-trov in so odbile ponočne protinapade. Ujeli smo nekaj dvanajstoric sovražnikov in zaplenili 2 strojnici in 3 minomete. Nem-letalna brodovja so napadla železniške na-prave in tabore sovražnika na severne® delu bojne črte.
Vrhovno vojno vodstvo.
Reims obstreljevan. Geni. V sredo je bilo močno obstreljevano mesto Reims.
Belgija ne pristopi londonski pogodbi. Curih. »Neue Ziiricher Ztg.« poroča, da noče pristopiti belgijska vlada londonski pogodbi.
Zeppelinovec nad dvemi mesti, Pariz, 13. februarja. (Kor. ur.) V mestih Rouen in Havre so alarmirali na odredbo vojaških oblasti sinoči prebivalstvo, ker se je javil nek Zeppelinovec. Alarm se je končal čez dve uri. Sodi se, da se je vrnil Zeppelinovec domov, ne da bi bil kaj opravil.
Vojna proti pijanstvu v Londonu. Hag, 14. lebr. V Londonskem področju so zaprli 773 gostiln. Kot odškodnino so dobili oštirji 15, pivovarnarji pa 20 milijonov kron.
Turčija v vojski.
Boji pri Adenu.
CitJ^ad, 14. februarja. (Kor »Agence Telegraphique MilliocT Pri Adenu utrjeni in po naših hrabrih vojakih napadeni Angleži so bežali na nekaterih točkah
v varstvo topov svojih bojnih ladij, kjer »o že več mesecev mirni pod pritiskom naSih čet. V prvih dneh decembra sta napadla dva naša oddelka jezdecev na velblodih postojanko, ki leži med krajema Šejh Os-man in Hur. Sovražnik je izgubil veliko mož in živali. Dne 8. decembra 1. 1. je bil boj med našimi jezdeci na velblodih in med nekim angleškim konjeniškim oddelkom. Sovražnika smo vrgli, dasi se je nahajal v premoči. Ponoči od 8. na 9. december smo poražene angleške jezdece med njih umikanjem presenetljivo napadli. Sovražnik je moral bežati v Amand. Pri Meschale se je bil ponoči na 10. december ljut boj med našo in sovražno konjenico. Sovražnika smo premagali; v neredu je moral bežati v Šejh Osman. Sovražnik se je omejil na to, da je ojačeval svoje postojanke in da straži z žarometi ozemlje med Šejh Osma-nom in Amandom.
Turčija razširi brambno dolžnost do 50. leta.
Carigrad, 13. febr. (K. u.) Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, s katerim se razširi brambna dolžnost do 50. leta. Omeji se oprostitev od vojaščine z odplačilom pristojbine.
Na morju.
Pred pomorsko bitko?
Kodanj, 14. februarja. (Kor, ur.) »Po-litiken« poroča iz Bergena: Norveške ladje so minuli teden naletele na velike angleške pomorske oddelke na poti iz Dogger-banka do norveške obali. Bili so večinoma oddelki lahkih križaric. Tudi v Atlantskem oceanu so norveške ladje opazile angleške bojne ladje.
Pomorski boj pri otokih Bermudas.
Pariz. (K. u.) Zakasnelo: »Matin« poroča iz New Yorka, da se je bil pri Bermudas otokih pomorski boj med angleško oklopno križarko »Drake« in med neko nemško ladjo. O izidu boja in o kakovosti nemške ladje ni nobenih poročil.
Bermudas otoki leže v Atlantskem oceonu, 32 stopinj severne širine, nad 1000 km od severnoameriškega obrežja.
Oborožene trgovske ladje.
London, 12. februarja. (Kor. ur.) Di-plomatični zastopniki ententinih držav so osebno šli k Lansingu radi ameriške spomenice o razorožitvi trgovskih ladij. Državni urad sicer noče objaviti, kako se je govorilo, vendar se sodi, da je ententa Lansingu povedala, da zavezniki ne morejo sprejeti ameriškega predloga.
Pariš, 12. februarja. »Journal« poroča fz Washingtona: Ker je v newyorško luko pripeljala tretja oborožena italijanska trgovska ladija, je državni oddelek predru-gačil določila o pravici trgovskih ladij glede oborožitve s topovi. To se pravi: Amerika ne dovoli oboroženim trgovskim ladi-jam odhoda, dokler ne odstranijo svojih topov.
Potopljene ladje.
Rotterdam, 14. februarja. (Kor. urad.) »Rotterdamsche Courant« poroča: Angleškega parnika »Belford«, ki je ponesrečil, ne upajo rešiti. Ladja je bila zavarovana za 60.000 funtov šterlingov.
London, 14. februarja. (Kor. urad.) »Lloyds«: Potopil se je belgijski 2221 tonski parnik »Aduatuek«; dva moža sta utonila.
London, 14. februarja, (Kor. urad.) »Lloyds«: Potopil se je parnik »Alabama« iz Stavangera. Moštvo je rešil norveški parnik »Balzac«.
»Krvava spomlad".
Sofija. Pod nadpisom »Krvava spomlad« piše oficijozno glasilo »Narodni Prava«: Ne more se dvomiti, da bi bil mir četverosporazuma najboljši izhod iz sedanjega položaja. Ker se je pa podal že na visečo ravnino, ni verjetno, da se ustraši spomladanskih bojev, ki bodo stali nove reke krvi. Ker se pa nahaja četverozveza, kakor do zdaj, na vseh bojnih straneh na boljšem, lahko kadar in kjerkoli prične z odločilnimi boji. Spomladi podeli četverozveza četverosporazumu dobro zasluženi nauk. Potomci naj razsodijo o krivdi četverosporazuma, ki, četudi je premagan na vseh straneh, kljub temu nadaljuje brez-smotren boj in si navaluje krivdo, da je usmrčenih tisoče in tisoče ljudi in da zaostane Evropa za pol stoletja v kulturi. Če želi četverosporazum 8e eno krvavo spomlad, bo čutil, kako se kaznujejo vojske veseli pustolovci. Znali se bomo braniti in zavarovati svojo bodočnost in zmago napredku človečanstva. Naj razsodi zgodovina o zločinu četverosporazuma.
Nezadovoljnost v sporazumu.
London. (Kor. ur.) »Nation« Izvaja, da i.o zavezniki z Anglijo vedno nezadovnlj-nejši. Francija, ki vč, da se nahajajo na bojišču vsi možje od 18. do 46. leta, med katerimi iih je padlo že 700.000, 800.000 jih je
Ea pohabljenih, tudi vč, da je Anglija izgu-ila 130.000 mož mrtvih in ravno toliko pohabljencev, se pritožuje, ker ne pošlje Anglija več vojakov, da bi mogla Francija po-živeti svojo industrijo in služiti denar. »Eco-nomist« izraža bojazen, da se konča vojska s katastrofo, če sporazum ne osredotoči svojih sil. Besede Bonar Lawsa na banketu v čast Andre Fishersu, da se nahaja vlada v veliki nevarnosti končati svoje dni na kolih svetilk, morebiti niso popolnoma neutemeljene.
Parlamenti enlenle.
Danes, 15. februarja, se je zopet sestal angleški parlament, v osmih dneh se skliče ruska duma b 1. marca začne zopet delovati tudi italijanski parlament. V vseh teh zbornicah se bodo seveda posvetovali o eni edini stvari: vojni in vojnih odredbah. Iz govorov bomo marsikaj izvedeli, kako in kaj mislijo sovražne vlade, pa tudi ljudstva.
Nemčija to Amerika.
Newyork, 12. februarja. (K. u.) Dosedanja poročila o rešitvi spora radi »Lusi-tanije« ne smatrajo, da je zmagal Wilson. Nekatere brzojavke pravijo, da vladni pristaši pravijo, da bi se tu in tam dalo ureditev tega vprašanja razlagati neugodno in je zelo verjetno, da se iz te zadeve razvije politično vprašanje. Vendar upajo, da bo dežela sledila Wilsonu,
Berlin, 14. februarja. (K. u.) Iz dobrega vira se poroča, da je prišlo poročilo nemškega poslanika o zadevi »Lusitanije«. Poročilo pravi, da sta se Amerika in Nemčija zbližali, Amerika je izpustila nekatere točke, katerih Nemčija ni mogla sprejeti. Sedaj se gre le še za besedilo note.
Iz Newyorka se poroča 12. t. m.: Glasom doslej znanih vesti o poravnavi »Lusi-taniiinega« slučaja, se rešitev tega vprašanja v mnogih listih ne smatra za Wilso-novo zmago. Brzojavke iz Washingtona javljajo, da so vladni pristaši mnenja, da bi se utegnila ta stvar v nekaterih krogih neugodno razlagati ter je verojetno, da se izcimi iz nje politično sporno vprašanje. Upajo pa, da bo dežela sledila predsedniku na zavzetem potu.
Odstop ameriškega vojnega tajnika in njegovega namestnika.
London, 14. februarja. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona: Poročilo o odstopu vojnega tajnika Garrisona in njegovega namestnika Breckinridge je javnost zelo razburilo. Odstopila sta radi nejasnega Wilsonovega obrambnega načrta in radi demokratične politike na Filipinskih otokih. Postava, ki jo je potrdil predsednik, o kateri razpravlja kongres, namerava izvesti popolno samoupravo Filipinskih otokov v nekaterih letih. Odstop težko zadene demokratično stranko in njeno obrambno postavo in poojstruje nasprot-stva v stranki.
Zakaj je odstopil ameriški vojni minister.
London, 13. februarja. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona 11. t. m.: Odstop vojnega tajnika Garrisona je povzročil veliko razburjenje. Tajnik je odstopil, ker ni bil zadovoljen z nejasnim Wil-sonovim programom glede deželne brambe in vsled demokratične politike na Filipi-nah. (Filipine imajo v nekaj letih svojo samoupravo.) Garrisonov odstop bo težko udaril demokratično stranko in njen brambni program.
BOji V Mi.
Havre, 14. februarja. Belgijsko kolo-nijalno ministrstvo poroča: Poveljnik angleških bojnih sil na jezeru Tangounka poroča dne 9. t. m., da so potopili v boju
na jezeru mali nemški parnik »Hedwig von Wiszmann«.
Zmede na Kitajskem.
Rotterdam, 14. febr. »Herald« poroča iz Petrograda, da je položaj na Kitajskem vedno bolj zmeden. Kitajci so na Japonce tako razljuteni, da je moral japonski poslanik prositi za varstvo kitajske oblasti. Na Kitajskem se pripravljajo dogodki, ki lahko vplivajo na izid svetovne vojske.
Dnevne novice.
+ Odlikovanja. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: Kadet 4. dom. p. Karel Jellenig; lovci 7. lov. bat. Mihael Stular, Ignacij Praznik in Josip Avbelj; četovodja kor. prost, strelskega polka Josip Martisclinig; četovodja 27. dom. p. Ivan Fortun; infanterist 4. dom. p.Ivan Strmšek. Cesarsko zahvalno priznanje je dobil poročnik 23. dom. p. Rudolf Smole. Srebrn križec s krono na traku hrabrostne svetinje jo dobil narednik 26. črnovoj. p. Iv. Bam-bič. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil korvetni kapitan Adolf Potočnik. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: podlovec 4. dom. p. Andrej Berdnik; praporščak Peter Erzin, desetnik Peter Obed in poddesetnik Matija Zupančič, vsi pri 27. dom. p. Srebrno hrabrostno svetinjo druge vrste sta dobila infanterista 17. pp. Franc Anderle in Franc Strle.
-f Cesarjeva zahvala Rdečemu križu. Cesar je izrazil z lastnoročnim pismom nadvojvodu Francu Salvatorju in njegovemu osobju popolno pripoznanje na smotre-nem in neutrudljivem delovanju sanitetne preskrbe. Istočasno je naročil nadvojvodu, naj izrazi cesarsko priznanje družbam Rdečega križa v Avstriji, Ogrski in v Bosni-Hercegovini.
+ Odlikovanja pri Rdečem križu. Njegova Visokost presvitli gospod nadvojvoda Franc Salvator je v priznanje posebnih zaslug pri vojaški sanitetni oskrbi v vojni odlikoval: Pri predsedstvu in odboru Rdečega križa v Ljubljani: S častniškim častnim znakom Rdečega križa z vojno dekoracijo takse prosto: Predsednici deželnega in gospejnega društva Rdečega križa za Kranjsko ekscelenci Karli baronici Schwarz pl. Karsten; podpredsednici gospej Barbari pl. Laschan-Moorland; delegatinji gospej Hermini del Cott, odbor-nici in glavni referentinji; glavnemu referentu in odborniku g. c. kr. majorju Ivanu Kramaršiču in višjemu sanitetnemu svetniku g. dr. Edvardu Šlajmerju, odborniku in vodji društvene rezervne bolnišnice v Leonišču. — S častnim znakom II. razreda z vojno dekoracijo takse prosto: Prvemu podpredsedniku in referentu gospodu dvornemu svetniku dr. Francu Zupane; drugemu podpredsedniku gospodu polkovniku v pokoju Juriju pl. Petrovan-Fal-so ter referentu in odborniku ravnatelju deželnih uradov gospodu Matiji Zamida.
+ Nemški radikalci predlagajo. Na zborovanju nemško radikalne stranke je poslanec Wolf, kakor poroča »Zeit«, rekel, da so za bodočo preureditev Avstrije potrebne tri stvari: Nemški posredovalni in prometni jezik, nemška večina v državnem zboru in odprava manjšinjskih šol.
-f Nemška narodna zveza in narodna avtonomija. Po poročilu »Grazer Tagblatta« je dr. Gross zopet poročal o svojih razgovorih z vlado. Zadnja izjava je na več straneh rodila nesporaz-umljenje radi Izpopolnitve deželne avtonomije. Sedaj izjavljajo, da je nespo-razumljenje nastalo zato, ker cenzura ni pustila, da bi se nemške zahteve objavile v vsej resničnosti. Pravijo, da posebno prav gotovo ne mislijo na kako
enostransko slovansko avtonomijo v jezikovno mešanih deželah, ampak bi se povsod poskrbelo za nemške dežela-ne s posebnimi okraji.
-J- Vojaška duhovščina. Vojni SU' perior msgr. Anton Jaklič jc nekaj obolel; 14 dnevni dopust bo preživel pri Usmiljenih bratih v Gradcu. — Dr. Izidor Cankar je oproščen vojaške službe; vrnil se je nazaj v Ljubljano. — J. Bulovec se zdravi v zavodu za plučne bolezni v Enzenbachu pri Gralvveinu na Štajerskem. Obrnilo se mu je že očividno na bolje. — V pisarno voj. su-perioriata v Gradcu jc bil poklican za kurata Al. Lazecky. — Namestnik obolelega superiorja Jakliča je dr. J. Lu-čovnik.
Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli poročnik 3. pion. bat. Ervin Očenašek. Najvišje pohvalno priznanje je dobil asist. zdravnik 10. trd, top. bat. dr. Josip Glantschnig, bolnišnica Rdečega križa v Gorici. Izraz najvišjega zado voljstva sc je naznanil stotniku Josipu Jeršinovic. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja tit. stražmojster 11. tren. div. Ad, Požar.
—	Dunajski naš rojak g. dr. Karel
Hinterlecliner, c. kr. geolog državnega geološkega zavoda je bil odlikovan pri-lično poslednjih uradniških povišanj z naslovom rudarstvenega svetnika.
+ P. Viktor Kolb, znani jezuit in apostol katoliškega tiska^ je 13. t. m. praznoval 60Ietnico svojega rojstva.
—	Protest proti izvolitvi olomuške-ga nadškofa. »Reichspost« poroča: Olo-rnuški kapitelj je v Rimu vložil protest proti pravomočnosti izvolitve kardinala Skrbenskega za nadškofa v Olomu-cu. Protest, ki ga je baje podpisal kapiteljski kancler, navaja, da se je pri vo-litvi napravila formelna napaka. Mnogo se tudi razpravlja o članku češko-katoJiškega olomuškega lista »Naši-nec«. ki se posredno tudi izjavlja proti izvolitvi.
—	Bled je dobil po 49 dneh spomladanskega vremena letos zelo pozno svoje zimsko lice. Življenje na dobro zamrznjenem jezeru se razvija. Posadka velike bolnice, ki zavzema vse hotele pa ne vsebuje samo izvrstnih drsalcev marveč i slovite zdravnike. Ljudstvo prihaja odkar so zaprte lekarne v Tolminu in Kanalu premnogo zdaj semkaj po pomoč. Ustanovil se je zobozdravnik (v hotelu »Toplice«) in od poteka vojne posluje stalno lekarna, katera je delovala sicer le v zdraviški dobi. Na Mlinem so hoteli za sprejem gostov urejeni kakor poleti. Pripravlja se lepa predpust-na zabava v korist ranjencem. Tudi c. kr. erarični žrebci so se smeli vrniti iz Štajerske kamor so jih odgnali ob izbruhu vojne z Italijo,
—	44- do 511etni zdravniki za črno-vojniško službo. Na podlagi razširjene črnovojniške dolžnosti lahko v Avstriji po potrebi vpokličejo v letih 1872 do 1865 rojene zdravnike, in sicer najprvo za službo v zaledju, za službo v armadi na bojišču pa šele tedaj, če bi primanjkalo mlajših za frontno službo sposobnih zdravnikov. (Strefflerjev »Militarblatt«.)
—• Zgodnja matura. Kakor poročajo graški listi, premišljuje naučna uprava letošnje zrelostne izpite določiti v maju, da celo že v aprilu, in to zato, ker je pričakovati, da bodo vsi srednješolci najvišjega razreda šli še letos k vojakom. Zalo se bo dijakom še v času brez vseh formalnosti ohranila pravica enolelnikov.
Proti DraSu,
—	Nov denar. Novci kronske veljave ki so doslej imeli cesarskega orla, bodo odslej nosili novi mali avstrijski grb, ogrski novci pa novi ogrski grb.
—■ Dr. Korber v Bosni. Skupni finančni minister dr. Korber bo pri svojem sedanjem obisku v Bosni ustanovil tudi gubernalni svet, ki naj namesto deželnega zbora pomaga vladi.
—	Pomanjkanje cigaret. Z merodajne strani se razglaša; Tobačna režija je nakazala meseca februarja prometu 494 milijonov cigaret in 523.000 kg tobaka. Meseca februarja 1913 so prodali 405 milijonov cigaret in 391.000 kg tobaka. Cigaret je to-
: rej izročenih prometu 89 milijonov več, to-I baka pa 132.000 kg več kakor v zadnjih i treh letih. Če kljub temu povsod manjka cigaret in tobaka, se morajo upoštevati izredne sedanje razmere. Armada potrebuje j veliko več cigaret kakor v mirnih časih I dalje pošiljajo nekadilci cigarete bolnišnicam in vojakom na bojišče, tudi se nakupuje tobak v večjih množinah. Zadostiti se zato ne more niti n. pr. potrebi na Dunaju, kjer je padlo število kadilcev. Ne more se pomnožiti delo v tvornicah, ker se mora varčevati s surovinami in ker se mora omejiti nadurno delo s stroji in z ljudmi. Upoštevati se mora tudi, da počiva delo v še-
1 stih tvorni^ab
Krone se zaračunajo po nakaznicah poštne hranilnice v Nemčiji: 143 kron = 100 mark, v Švico 146^ krone = 100 frankov.
—	Darovi našim vojnim ujetnikom v Sibiriji. Rdeči križ obvešča, da je naročilo c. in kr. poslaništvo v Pekingu za denar, ki sta ga nakazali nemška in naša vlada, razne potrebščine namenjene vojnim ujetnikom v Sibiriji. Razdele darove ameriški delegati.
—	Umrl je v Litiji dolgoletni ravnatelj
tamkajšnje topilnice g. U n g e r,
—	Poštni paketi vojnim ujetnikom. Z
merodajne strani se občinstvo opozarja, da je vojnim ujetnikom pošiljati pakete poštnim potom in naravnost na vojne ujetnike, a nikakor ne skozi kakršnekoli posredovalnice. Poštni paketi, ki so bili poslani eni ali drugi posredovalnici za nadaljnjo odpravo, se odsihmal ne bodo odpošiljali naprej, ampak se bodo vračali odpošiljatelju. Paketi morajo biti jako skrbno zaviti. Najbolje v močnih kartonih, zašitih v platno. Naslov mora biti čitljiv, jasen in točen. V pošiljatvi ne sme biti nič tiskanega papirja ali pisanega poročila. Rabiti časniški papir za ovoj je prepovedano. Če je pošilja-tev pomanjkljivo zavita, ne pride poslano blago naslovljencu v roke v celem obsegu.
—	Žrtev vojne. Iz Maribora se poroča: Tukajšnji davčni izterjevalec se je preteklo soboto ponesrečil na stopnicah, ki vodijo z državnega mostu v Dravsko ulico in sicer je vsled napada omotice padel in obležal na mestu mrtev. Jerent, kateri je •noral preživljati ženo in petero otrok, je živel vsled majhnih dohodkov v pomanjkanju in ga je vsled nezadostne hrane že večkrat napadla omotica, katere žrtev je sedaj postal.
—	Umrl je v Mariboru dne 12. t. m. na zastrupljenju krvi splošno znana eseba višji natakar v hotelu »Meran«, Sikora, kateri se je poročil šele 20. januarja t. 1.
Primorske novice.
Vič. g. dekan Iv. Roječ se je mudil pretekli teden v Mozirju ter se posvetoval v Gradcu, Celju, bi se li dalo naseliti nekaj beguncev v savinjski dolini. Štajerski kmetje potrebujejo delavcev, a naši goriški bi radi prišli — le iz barak jih izpustimo. Caeterum censeo baraccas esse dellendas! Ven iz barak, na polje, na delo!
Iz Kormina je pisala Marija Prinčič, žena Ivana Prinčiča, doma iz Cerovega, svoji hčeri Slavi pismo z dne 17. oktobra leta 1915., v katerem ji med drugim javlja: Naznanim Ti, da smo v Korminu in da smo do zdaj, hvala Bogu, še vsi zdravi. Ne gre nam preslabo, živeti imamo s čim, pa za-naprej ne vem, kaj bo? Prišli smo v Kor-min, ker v Cerovem ni bilo mogoče ostati zaradi prevelikega streljanja. Drugi Brici so šli naorej dol... Čeravno sem tukaj, grem vseeno večkrat v Cerovo v »Braj-do in prinesem dol, kar tam dobim, ali v Števerjan ne smemo.
Livado v Gorici so te dni obstreljevali. Poškodovana je hiša Mikuževa, hiša Scacapanova in hiša slovenskega učitelja Vittorija.
Umrl je v Ljubljani na sušici bivši poslovodja »Goriške tiskarne« gosp. Ivan Josip Fabčič, star 37 let.
Klasiiikac?.ja konj, Nanašaje se na razglas z dne 3. decembra 1915 daje se na občno znanje, da se bo vršila klasifikacija konj za merto Trst in okolico sledeče dneve ob 9. uri dopoldne v Rocolu, piazza dei fora^gi: 1. Za mestne okrajel: San Vito, II: Staro mesto, V: Barriera vecchia, IV: Sv. Jakob in za okolico dne 19, februarja 1956. 2. Za mestni okraj III: Citta nouva in IV: Nova mitnica (Barriera nouva), dne
20,	februarja 1916. 3. Za predmestne okraje I: Skedenj, II: Sv. Ana III: Farneto, IV: Sv. Ivan, V: Rojan in VI: Barkovlje dne
21.	februarja 1916. Z ozirom na kratek, za klasifikacijo določen čas, se pozivljejo lastniki konj, privesti iste točno in posamezno ob zgoraj določenih dnevih, in to v ogib prevelikega navala ob posameznih dnevih. V posesti lastnikov konj nahajajoče se evidenčne liste je s seboj prinesti. Istotako naj lastniki kobil prineso s seboj eventuelne zaskočne liste (uradna potrdila državnega ali deželnega živinozdravni-ka), nagradne liste in liste plemenskih
knjig za kobile, katere so v istih zabeležene. Za take kobile se ne izdajo evidenčni listi. Lastniki konj, ki ne morejo biti sami navzoči pri klasifikaciji konj, naj pouče primerno one osebe, katere bodo konje privedle, ako se zadovolč z onimi cenami, ki bodo pravočasno razglašene, ali pa ako zahtevajo cenitev konj. Prošnje za dovoljenje sicer prepovedane prodaje ali za premestitev konj z evidenčnimi listi iz okraja klasifikacije, naj se vlože pri c. kr. ministrstvu deželne brambe, prošnje za sprejem konj z evidenčnimi listi od strani armadne uprave zaradi pomanjkanja piče i. e. pa kar neposredno pri c. in kr. vojnem ministrstvu, ne pa pri c. in kr. vojaškem poveljstvu. Kdor svoje dolžnosti o predstavi konj ne izpolni, se kaznuje z globo do 200 kron aH z zaporom do enega meseca. Trst, dne 10. februarja 1916. — Dr. Fabrizi s. r.
Llnnnske novice.
Cerkveni koncert v stolnici. Ceci-lijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani priredi v pondeljek, 28. februarja v stolnici dobrodelnikoncert. Pri koncertu bo sodeloval koncertni in operni \jevpc g. Josip Rijavec.
lj Krušne karte. Z odredbo c .kr. deželne vlade za Kranjsko dne 5. febr. 1916, št. 3984, ki je bila pretekli petek razglašena po ljubljanskih dnevnikih, so vpeljane od nedelje dne 20. febr. t. 1. nove krušne karte, ki bodo veljavne za 14 dni. Oddajale se bodo kot doslej pri vseh desetih krušnih komisijah in sicer to pot v petek dne 18. in pa v soboto dne 19. februarja vselej od osmih dopoldne do ene popoldne. Običajno dobi vsakdo, ki je zanje opravičen, pri komisiji, v katere območju stanuje, tudi zanaprej svojo celo krušno karto. Le osebe, ki obedujejo po gostilnah ali podobnih obrtovališčih, dobe mesto cele karte, ki se glasi deloma na kruh ali moko, dve zgornji polovici ki se glasita le na kruh; osebe s težko službo pa poleg ene cele krušne karte še eno spodnjo polovico* ki se glasi deloma na kruh, deloma na kruh ali moko. Osebe, ki obedujejo po gostilnah, bodo morale dati pred komisijo tozadevno izjavo ali same, ali pa po svojih stanodajalcih.
lj Oddaja moke iz mestne zaloge. Trgovcem se bo nakazovala moka v sredo dne 16, t. m. ob pol devetih na magistratu. Za včerajšnji list smo popoldne, ko je bil že tiskan, dobili obvestilo, da se bo pekom moka oddajala danes dopoldne ob deveti uri. Zakaj sc listom takih naznanil pravočasno ne pošlje, da bi bili vsi peki obveščeni?
1' Gospod »grof«. V Ujvideku je oblast prijela 321etnega pustolovca Rudolfa Zagorskega rodom iz Raj-henburga na Štajerskem, ki je hodil okoli v poročniški uniformi, se izdajal za Roberta Schmidta, Schonborna in grof Siegcrsheima ter pod to krinko uganjal toliko časa razne goljufije, da se je vreča odvezala. Zagorski je znan tudi po Ljubljani in bi bilo priporočati, če se je še kje drugod pojavil v častniški obleki, ga tudi tam naznanili oblasti. Mož se je izdajal tudi za igralca »pl. Zagorskega«.
lj Opozorilo. Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da je dne 15. t. m., to je jutri, rok dolžnosti naznanila za ovčjo volno. Naznanilo je poslati komisiji za prevzemanje volne v c. kr. trgovskem ministrstvu. Tudi rok dolžnosti naznanila za usnie, kože, kožice in strojila poteče jutri. Naznanilo je podati po stanju prejšnjega tretjega dne, to je od sobote, ter poslati na centralno priglaševalnico za usnje v c. in kr. vojnem ministrstvu (Ledermeldestelle im k. u. k. Kriegsministerium, Wien, III., Vor-dere Zollamtsstrafie 3). Tozadevne ' tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata.
upim stavbišče ^LK; h'šo z vrtom m
6 sob, ki bi bila poceni ln pripravna za prezidavo. Franc Mulec,
Gartenstadt, St. Peter 19, pr| Gradcu.
Naročajte „Slovenca"!
Najnovejša veseloigra s Kamilom ▼ glavni vlogi v
? deželnem gledališču
•I	Mi II •
dve novi drami.
Samo danes in Jutri ob sedmih in poln devetih v deželnem gledališču.
Na spološno zahtevo danes in Jutri ob četrti in polu šesti nri zvečer največji, veličastni film iz sedanje svetovne vojske z Italijani.
S srcem Iu
Senzacljonelni uspehi Pri vseh predstavah:
Inteligenten 28 let stari, invalidni podčastnik, vojaščine prost, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali udovo staro 20 do 30 let; v svrho večjega podjetja s premoženjem. — Sprejmejo se le resne ponudbe pod „Sreča" 379 na upravništvo S'c-venca.
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira.
želi dobiti sluSbo v kakem manjšem kraju. 47-leten, oženjen z družino. Več se izve pri upravi lista pod: 347,
Elegantno
stanovanji
obstoječe h 4 sob, kopalnice in z vsemi drugimi pritiklinami, z električno razsvetljavo, na solnčni legi, lepim razgledom in centralno lego se da za majev termin eventuelno tudi popreje v najem. — Naslov se izve v upravnistu tega lista.
V slnžbo želi stopiti
kuharic
vešča tudi večjega kuhanja za gostilno ali zasebno hišo v mestu ali na deželi. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. <05.
Sprefine se
proti dobri plači, prva moč, vešča mešane stroke, takojšen vstop pri tvrdki Plevnik & Šerak v Trebnjem.	403
Trgovski
star 17 let, ravnokar izučen, išče službe v trgovini z mešanim blagom. Naslov pove uprava pod št. 404.
h


Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
lekom 3 dnis korenino, brez bolečin ne odpruvi
Rfa-Balsam.
I mom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEftlENY, | Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12-82 Odrsko
v svoio odvetniško pisarno. Prednost imajo gospodje, ki imajo sodno in že nekaj odvetniške prakse. Vstop takoj ali po dogovoru. Dr. Fran Touiinšek, odvetnik v Ljubljani.
KolinsUa tovarna išče
z daljšo prakso, ki je vajena, samostojne slovenske in nemške korespondence. Prosijo se samo resne ponudbe z navedbo plače; ne začetnice. 398
Najsagurnejša naložitev kapitala!
so na prodej
v kosih od 5 oralov višje v lepi legi na ravnini, blizu kolodvora, ob železniški progi Črnomelj-Metlika, in sicer hrastov, smrekov in mešan les 20 do 60 let star. Cena po oralu 800 kron. Plačilni pogoji po dogovoru.
Gozdi pri Butoraju ......................................42 >/2 oralov
Petrovi vasi..................................15 oralov
Dobra vicah..................................5 oralov
Podzemlju in Gradcu ostalih..........60 oralov.
,, ,Dal.ie leP° Posestvo, najprikladneje za trgovino z blagom v Krasincu 5 aI I°V ^Vr3trllh.njlv' Ravnikov in lepe mlade šume za 52.000 kron Hlev Krajina.0 °V ZmnC' Ponudbe na uPrav° Občine Krupa, p. Gradac, Bela
352
IROLIN"Roche
//
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenei.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Vsb!<, k! hrpl na frajrtem kaliju
lažje |e obvarovati se boiemi.nego jo zdraviti. X Osebe s kroničnim ko/arom bronkijav, ki s Sirolinom ozdrave.
3.	Vadušljivi.kaferfm Slroftn zna/no olehča naduho-
4.	Skrofuzni otroci pri katerih učinkuje SiroRn z. ugodnim vspenom na splošni pocufek.
lil
SedobJv Vseh /ekčrnHh
4 K.it -
Izdaia konzorcij »Slovenca«'
{Tlak: »Katoliške Tiskarne«-
OdRovoini urednik: Joiei Gostinčar. državni ooslanp«*-