štev. 206.
o LJubljani, o soboto, Unč 7. septembra 1907.
Leto xxxv.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 220
V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za fetrt leta „ „ 51— za en mesec „ „ 1-70
Za poSitj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 m m): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostop na garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—I- Vsprejema naroč nino, inserate in
reklamacije, llpravniškega telefona štev. 188.
Ko] hočejo svobodomisleci?
Ker agitirajo liberalci tako za shod svo-hodomislecev v Pragi, oglejmo si pravila rimskega svobodomiselnega društva, ki ima svoj sedež v Borgu v Rimu poleg Vatikana in ki jc s framasoni vred. od katerih dobiva denar, prireditelj svobodomiselnih shodov.
Član 1. Društvo ima namen, da ljudsko vest osvobodi vseh predsodkov s tem, da bo preganjalo versko misel, naj se pojavi Kakorkoli, in se bo poslužilo vseh sredstev, ki iih spozna za umestna in uspešna, da se zagotovi zmaga razumu.
Član 2. Nc priznava drugih resnic, kakor le tiste, ki so dokazane po znanosti in razumu, ne pripoznava drugega nravnega zakona.^ kakor tistega, ki ga postavi vest.
Član 3. Kdor hoče biti sprejet v društvo, poda svojo prošnjo na posebni tiskovini. Ta prošnja mora obsegati izjavo, da hoče prosilec živeti in umreti v kultu Svobodne Misli, in mora biti potrjena od dveh članov, ki sta v društvu pravilno vpisana, kot porokov.
Član 4. Kdor je sprejet v društvo, poda izjavo, v kateri hkrati pooblasti kakega društvenega člana, da bo navzoč ob poslednjih trenutkih njegovega življenja, in zlasti še tedaj, ko bo že izgubil zavest — in da ta zabrani s pomočjo drugih tovarišev in z vsako silo tudi proti članom lastne rodbine, da bi bila ta njegova volja izpremenjena. To izjavo poda društvenemu odboru, ki sprejem potrdi. Tajnik ie odgovoren za izjavo, ki jo je sprejel m ki se hrani v društvenem arhivu.
Član 6. Kot društveniki morejo biti sprejeti vsi, ki služijo Svobodni misli in propagandi razuma.
Član 8. Društveniki se zavezujejo, da bodo živeli in umrli izven vsake cerkve ali dogmatične vere in da se bodo po tem ravnali pri vseh uradnih dejanjih, ki se tičejo rojstva, življenja ali smrti svojih otrok.
Člen 9. Društveniki se zavežejo, da ne le javno zastopajo ta načela, ampak da jih tudi širijo po rodbinah in v družbi in se po. tegujejo za to. da bodo sprejeta tudi v posta-vodajalnih zastopih.
Člen 11. Društvo se zavezuje, da je navzoče pri članih skozi vso njihovo bolezen in skrbi za to, da se izvrši izjava, podana za sluča[ smrti. ((ilej člena 4. in 8.)
Člen 18. Društvo skrbi, da se na javnem pokopališču postavi sežigalnica za mrliče.
Pri volitvah so dolžni društveniki voliti kandidate najskrajnejših struj.
Taka je »svobodomiselnost« v dejanju. Oni pravijo, da so proti predsodkom, a vsa njihova »svobodna misel« temelji na predsodku, da ni Boga, in da se je človek sam po sebi razvil iz živali. Ta bedasti predsodek, ki iim ga vtepajo v glavo navodobni znanstveni šarlatani, ki sleparijo s praznimi teorijami in nedokazanimi hipotezami, je najgrja in
najsramotnejša babjevernost, kar jih je bilo šc na svetu. To pa le pri onih, ki se dajo zapeljati. Pri voditeljih je premišljena goljufija.
Kakšna svobodmiselnost je to, če vjantejo reveža v svoje zanjke in ga potem s podpisom zavežejo, da mora celo življenje služiti umazani proti^erski gonji, in še na smrtni postelji ne sme več slediti svojemu boljšemu spoznanju? Glavni namen njihov je, kakor dokazujejo navedena pravila, da preprečijo iz-preobrnenie na zadnjo uro. Bolnika zastra-žijo, in če želi duhovnika, da bi se spravil s cerkvijo, predno umrje, hočejo to preprečiti, tudi s silo. če treba.
Taki ljudje sklicujejo shode svobodomi-slecev. na katerih ščujejo proti veri in cerkvi, in ko so ljudem natrobili svoje obreko-valne laži, jih silijo v protiversko organizacijo. To ni nobena svobodna misel, ampak ie suženjstvo brezvestnim in podlim sramotiv-cem vsake pozitivne vera.
Pri vabilu na shod seveda zvene samo sladke in varljive fraze o svobodi. Ko so ljudi preslepili, pride drugi del: Terorizem in neusmiljena sila celo na zadnjo uro. Korak za korakom gredo dalje sovražniki krščanstva. Na Francoskem se je gonia pričela, in sicer .ie dosegla tu največ uspeha. Potem so iz-kušali zanetiti kulturni boj v Španiji, kar se jc ponesrečilo. Z denarjem so naredili pred kratkim umazano gonjo proti samostanskim šolam v Italiji in poulično barabsko druhal ščuvali, naj pobija šipe in mori duhovnike. V Pragi so kot nekak uvod na podoben način nahujskali »svobodomiselne« rokovnjače, da. so napadli katoliško hiralnico. Krona temu delu, zbirališče voditeljev te podle, za vsak zločin pripravljene bande, pa so mednarodni shodi »svobodomislecev«.
V tem znamenju se vrši tudi shod v Pragi. Ali povedo svoje prave namene naravnost ali pa nc, je vseeno. Prireditelji in udeležniki se združujejo v tem duhu, in vsem je jasno, kai hočejo.
Obžalujemo vse tiste češke občine, katerih glupi liberalni zastopniki so jim nakopali sramoto, da so zastopane na tem shodu. Obžalujemo tiste stanove, ki gredo na ta lim. pred vsem liberalne ljudske učitelje, ki zopet kažejo, kako blizu sta nevera, oholost in pol-izobrazba. Obžalujemo še zlasti liberalno vseučiliško mladež. ki tako slepo drvi v svojo moralno in fizično pogubo.
Po tem bomo sodili tudi Slovence in Hrvate, ki so šli na ta shod ali se dajo zastopati.
Franiasonstvo si je izbralo to leto Avstrijo, da zasejc vanjo svoja strupena semena. Najbolj primerna sc jim zdi za začetek Češka, ker je tam liberalizem duhove že zelo razdejal.
Pa z veseljem opazujemo tudi že odpor katoličanov. Čimbolj se kažejo sovražniki krščanstva v svoji pravi podobi, tem bližje je dan, ko vstanejo katoličani.
Pravico in dolžnosti nevtralnih
O haaški mirovni konferenci.
(Od vojaškega strokovnjaka).
O haaški mirovni konferenci sc piše mnogo pro in contra, resnica pa jc, da njeno delo, tudi ako ne doseže prvotnega svojega namena, ni brez haska. Resničnega in temeljitega dela na narodnopravnem polju se je v posameznih odsekih konference ogromno veliko storilo in še zdaj se grmadijo posli. Mnogo je seveda le problematično in bo resnične uspehe šele tedaj rodilo, ko bodo interesi velevlasti, ki si sedaj nasprotujejo, izravnani. Seveda se v mnogih slučajih ta izravnava ne more drugače izvršiti kakor z vojsko in je v tem ozirn liaaška mirovna konferenca le nek regulativ in nobena vcto-instanca To dejstvo lahko obžalujemo, ali proti naravnemu razvoju ne veljajo papirnate stene. Tudi z ozirom na vojsko velja tisti rek: Natura non facit saltus. Oglejmo si sedai delo konference v zadnjih dneh.
4. t. m. je komite A komisije za razsodišče sprejel predlog glede na obligatorično razsodišče s 13 proti 4 glasovom. Proti so glasovale Nemčija. Avstrija, Belgija in Grška. Razsodišče bo glasom odsekovega predloga razsoievalo in razlagalo (seveda le v motivaciji eventualnih razsodb) o sledečih točkah mednarodnih pogodb med državami:
1.	Delavskovarstvena postavodaja.
2.	Tonska vsebina ladij.
3.	Vse slučaje, ko trčijo skupaj ladje različnih držav.
4.	Preskrba revnih bolnikov.
5.	Mera in teža.
6.	Literarne konvencije.
7.	Zapuščine v tujini umrlih mornarjev.
Seveda bo ta stvar še prišla v plenum,
kjer bo italijanski delegat, grof Tornielli predložil svoj posebni predlog.
Drugo delo je istega dne, 4. t. m. izgoto-vila komisija o vojni na kopnem in sicer jc izdelala načrt o pravicah in dolžnostih nevtralnih držav v slučaju vojske. Najbolj si ie prizadeval pri tem predsednik te komisije, belgijski minister Beernaert. Delo gotovo ni bilo lahko. Začelo sc je koncem julija. Slo ie trdo, ker nobena država ni bila voljna drugi kaj odnehati. Beer.aert je namreč dal najprej na glasovanje sledeče načelo, kako naj se v slučaju izbruha vojske vedejo države: »Vojno stanje se mora nemudoma naznaniti nevtralnim vlastem in nastopijo njega posledice na te vlasti šele po sprejemu omenjenega naznanila. ki je lahko telegrafično.« Vnele so se debate, ker ic Francoska bila proti določitvi natančnega roka, kedaj se nevtralnost začenja, Belgija in Holandska pa sta zahtevali, da naj nastopijo posledice vojnega stanja za nev-
tralne države 24 ur po notifikaciji. Zmagala je pa nedoločna oblika francoskega predloga. Stanje jc bilo nekoliko napeto, toda Beernaert ni omagal. Predlagal je namreč popravek, da naj za nevtralne države posledice vojnega stanja nastopijo šele 48 ur po telegrafični notifikaciji od strani vojskujočih se držav. Razlog je ta, da bi drugače bile nevtralne države odgovorne za protinevtralne čine posameznih državljanov, ki od vlade še niso obveščeni o vojnem stanju držav, v katerih prilog, oziroma škodo so izvršili ta ali oni protinevtralni čin. V principu je nato amende-ment Beernaert obveljal. Ravnotako je v načelu obveljalo, kar ie z vso odločnostjo povdarjal belgijski delegat van den Henvel, da namreč nevtralne države nimajo samo dolžnosti. temveč tudi pravice, v prvi vrsti to, da je njihovo ozemlje za vojskujoče države nedotakljivo. Točke, ki so se torej s to ali ono izpremembo v tem oziru sprejele in ki imajo, ako jih plenum vse sprejme, biti odslej raznilo za nevtralne države nasproti vojskujočim in obratno za vojskujoče države nasproti nevtralnim, so sledeče:
Nevtralno ozemlje je nedotakljivo. Prepovedan je prehod in prevoz skozi nevtralno ozemlje za čete ali vlake z municijo in pro-vijantom vojskujočih se držav. Na nevtralnem ozemlju se ne smejo zbirati vojaški oddelki za vojskujoče se države, tudi se ne morejo otvoriti na nevtralnem ozemlju biroji za vnovačenje. Ni pa nevtralna država odgovorna za to, ako skozi njo odhajajo posamezniki v tujino v vojno službo vojskujoče se države. Nevtralna država, ki sprejme ujetnike, ki so pobegnili, ali pa od čet prignane ujetnike, jih lahko izpusti ali pa jim nakaže bivališče. Nevtralna država pa ni dolžna za-braniti izvoz ali prevoz orožja, streliva in ostalega vojnega materiala, namenjenega v to ali ono vojskujočo se državo, skozi lastno ozemlje; tudi ni obvezana preprečiti uporabo brzojavnih in telefonskih zvez v prid ali škodo vojskujočim se strankam. Prepovedano pa je zgraditi in postaviti na nevtralnem ozemlju bodisi na kopnem ali na morju aparate za brezžični brzojav z namenom oddajati poročila vojskujočim se strankam, v njihov prid ali škodo. Nevtralna država ni obvezana nastopiti proti protinevtralnim činom, ki jih izvršujejo njeni državljani izven nevtralnega ozemlja.
Najbolj se jc obravnavalo o zaplen-jenju prometnih sredstev nevtralnih držav, ki sc slučajno v vojnem času nahajajo na ozemlju vojskujočih se držav. Fni so bili za to, da sme vojskujoča sc država polastiti se začas slučajno na njenem ozemlju naha-jajočih sc prometnih sredstev — n. pr. železniških vagonov ali pa ladij — z ozirom na to, da sc mora vojskujoči se državi priznati naravna pravica, ako to smemo tako imenovati, poslužiti se za svoj transport vseh sredstev, tudi nevtralnih, ako ji lastnih manjka. V
LP
Kri-
(Iz ruščine.)
Pred vhodom velike, mračne, trinad-stropne hiše sta korakali enakomerno semintja dve vojaški straži, vrhu tega pa je stal menda radi večje varnosti v veži še policaj.
Mimoidoči so se plaho ozirali na to za-črnelo, neprijetno poslopje, v katerem je imel sedež carski namestnik, krut neusmiljen človek, ki jc bil vse preje, nego ljudomil gospodar svojim podložnim.
Čuditi sc torej ni, ako ga ic vsakdo črtil in če so se v skritih zakotjih tega malega, napol židovskega mesteca pripravljale bombe in kovali pogubni naklepi zoper to poslopje, sosebno pa v njem bivajočega namestnika.
Mračilo se jc že in mrzel dež je jel rositi. Čestne svetilke so Ic slabo razsvetljevale temne, ozke ulice,
Nasproti poslopju v mestnem vrtu pa ie žvižgal jesenski veter med golim vejevjem.
V veži jc tiho šepetal policaj z dvema strežajema, ki sta prišla iz gorenjih prostorov. Govor se je sukal okrog hišnega gospodarja.
»Ali že spi?« vpraša tiho policaj.
»Ne, sedaj je še v pisarni. Došlo mu je menda neko zelo razburljivo pismo, kajti nemirno in srditega obraza koraka no sobi semintja.«
»Revolucionarji se tega človeka zelo
boje, . . . njihovi revolucionarni nameni sc jim nikakor nc bodo tako lahko posrečili,« pripomni policaj.
»Da, zelo strog gospodar jc in nikakor nc
bi bilo dobro uganjati z njim šale.«
* * +
Človek, o katerem se je sukal govor v veži, bil je v bojazen in sovraštvo tisočerim.
Bil je majhen, sivolas možak v svetli generalski uniformi. Ob tem času je meril z velikimi koraki, razburjen in srdit svojo, ne posebno prijetno pisarno, katere edini lišp so bile slike generalov, njegovih prednikov, ki so zakrivale stene od vrha do tal.
Na široki pisalni mizi je ležala obširna, popisana pola, — smrtna obsodba mladega revolucionarja, kateri je zakrivil umor policijskega stražnika.
Pilijas, tako se jc glasilo ime obsojenca, ie bil ruski državljan, ki pa jc študiral mnogo let v Avstriji.
Po dovršenih študijah vrnil sc je v svojo domovino iu se pridružil revolucionarjem.
A žc zgodaj ga je zgrabila roka pravice, ravnokar jc potrdil carjev namestnik smrtno obsodbo vojaškega sodišča in žc drugo jutro naj bi rabelj končal mlado življenje.
Poleg smrtne obsodbe pa je ležalo na mizi odprto pismo skoraj iste vsebine. S tem listom so zagrozili revolucionarni voditelji generalu s smrtjo . . .
»Neumnost,« zagodrnja general, »s katero so me hoteli žc mnogokrat oplašiti. S takimi grožnjami me pač ne bodo nikdar odvrnili od natančnega in vestnega izpolnjevanja službenih dolžnosti. Nikdar nisem mislil, da
se bodem moral tako zelo razburjati v svojih starih dneh.«
Ta trenotek pa sc je čul na ulici hrup iu vpitje. Hitel ie k oknu, da vidi. kaj na.i to pomeni.
Neka ženska jc vpila in se branila napram ljudem, kateri so jo hoteli zadrževati.
»Pustite me! . . . pustite me k njemu,« slišal ic general glas ženske.
»Hočem ga videti in govoriti z njim.l«
General ie odprl okno in vprašal, kaj vse to pomeni.
»Ta ženska hoče k vam, ekscelenca . . . mi pa smo ji to zabranili.« javi policaj.
»Kaj želite pri meni?« vpraša general skozi okno.
»Hočem, moram govoriti z vami,« zakliče ženska žc vsa brez sape.
»Vsaj par minut, . . . ker ic stvar zelo nujna . . .
Prišla nisem s slabim namenom . . . pre-iščite me in našli nc boste pri meni ničesar sumljivega . . .«
General je opazil pri svitu svetilke ne več mlado, elegantno oblečeno damo in zapo-vcdal. naj se ji dovoli vstop.
Nekoliko trenotkov nato jc vstopila v sobo približno štiridesetletna gospa, kateri se jc poznalo na obrazu, da jc pretrpela žc marsikaj v svojem življenju.
»Kakšne nenavadne okoliščine so vas privedle ob tako pozni uri k meni, milostljiva gospa ?«
Dama jc bila zelo razburjena, kajti tresla se jc na celem životu in težko dihala. Konečno sc je pomirila in vprašala:
»Ali vam jc obsodba dijaka Pilijasa znana in ste jo li mogoče že potrdili?«
»Da, gospa, obsodbo sem podpisal,«« odvrne general navidezno zelo mrzlo, a obšel ga jc žc pri tem nekak notranji nemir.
»Za božjo voljo, zopet jok in tarnanje! Ljudje ne izprevidijo, da moram izvrševati le višjo voljo in da nisem jaz postavodajalec!«
A ni se zgodilo to, kar je pričakoval. Gospa ni zajokala in tudi ne proseče padla na kolena.
Njene oči so sc skoraj maščevalno zabli-skalc in okrog usten ,ii je zaigral škodoželjen nasmeh.
»Vi ste sodlni podpisali?« ponovila je vprašanje.
»Dobro torej, vidite, da to ni bil nikakor Pilijas, ne Marij Leo Josip Pilijas, temveč Vladimir Bruskovskij, sin vašega sina in torej vaš vnuk. In jaz . . ., jaz sem njegova mati, ljubljenka vašega Mitije, ubogega in nesrečnega Mitijc. ki jc proklel rojstno svojo hišo. Ali me niste takoj spoznali? Siccr sc pa nc vem spominjati, ako ste me videli, ko ste prišli k nama, da naju razdružite. Ko si jc Mitija pognal krogljo v glavo, izkušali ste sc maščevati nad menoj in me zapreti v temnico . . .. prijatelji moji pa so mi pomogli v inozemstvo. Tam ic zagledal Vladimir luč sveta. Vcepila sem mu žc v zgodnji mladosti v srce sovraštvo do vaše vlade. Misel, da ie daroval svoje mlado življenje v prid naši stvari tako ccno. povzroča mi bolest. Bomba, ki je priletela iz njegovih rok, ni imela namena umoriti ubogega stražnika. Da gospod general. jaz sem Ana Bruskovskaja, in vi — bodete prepustili jutri vašega umika, vašo lastno
vojnem času pa seveda transportnih sredstev vedno manjka, ker že vojaški transporti ves promet absorbirajo zase. Nemčija je predlagala, naj se vojskujoči državi prizna pravica razlaščenja ali rekvizicije s pogojem, da |X) končani vojski plača oškodovani nevtralni državi odškodnino. Luksemburški minister Eyschen pa je zagovarjal načelo, da predlog Nemčije nasprotuje nevtralnosti, ker s tem, da uporablja vojskujoča država prometna sredstva nevtralne, je nevtralnost slednje, dasi nehote in šiloma, prekršena.
Drugi so predlagali, naj se rekvizicija dovoli v slučaju skrajne potrebe, na vsak način pa mora vojskujoča se država nevtralni v najkrajšem času rekvirirano blago vrniti, da ne bodo gmotni interesi slednje prehudo oškodovani. Seveda pa imej nevtralna država v slučaju rekvizicije nienih transportnih sredstev v tujini pravico zapleniti katerokoli blago vojskujoče se države, dokler ni odškodnina plačana.
Precej teh določb, od katerih je marsikatera bila sprejeta le z zavarovanjem te ali one države, marsikatera pa z mnogimi popravki in minoritetnimi predlogi, bo v ple-numu izpremenjenih, semtertja kakšna tudi bistveno.
Tedenski prejled.
Slavnost na Brezjah. Kronanje čudodelne podobe Marijine je privabilo toliko vernega ljudstva iz vseh delov Slovenije, da takega navala še ne pomnijo. Iz Ljubljane do Otoč je železniška uprava priredila poleg rednih še štiri posebne vlake, ki so bili vsi prenapolnjeni. Sodijo, da je bilo vseh romarjev v nedeljo pri Mariji Pomočnici do 30.000. Slovesno kronanje se je izvršilo točno po sporedu ter brez vseh nesreč; iz zlobnih ust je torej morala pasti bajka o nesrečnih žrtvah, ki jih ni bilo.
Veličastna je bila zlasti procesija s kronano Marijino podobo; med sprevod se je razvrstilo 90 zastav in banderov. Duhovni-kov-asistentov je bilo 88, poleg teh jih je bilo še 23, ki niso bili v cerkvenem ornatu. Po sprevodu so kronano podobo M. B. dvignili nad tabernakelj velikega oltarja, kjer ostane skozi celo osmino. Hvalno moramo pov-darjati. da naši verni romarji niso šli na Marijino božjo pot le iz radovednosti, ampak zato, da se priporoče Marijinemu varstvu, da prejmo sv. zakramente; k sv. obhajilu je namreč pristopilo 7000 oseb.
Maroko. Sultan Muley Hafid je pozval rodove, na.i opuste napade na Francoze do njegovega prihoda. Govore, da hoče zgrabiti francosko vojsko z združenimi četami. Do 28. avgusta je vladal mir; ta dan pa se je vrglo 6000 Maročanov na Tanger, ki so pa bili odbiti s pomočjo topov z ladij. Med Evropci v Tangerju je velika zmešnjava; vsi beže iz mesta. Boj ie bil tudi 2. septembra. Francosko topništvo je oddalo več kot 5000 strelov; imeli so precejšnje izgube. Padel je tudi en francoski adjutant. General Drude bo dobil pomoč.
Cesarske vaje na Koroškem so se vršile severno od Drave med Osojskim jezerom in Velikovcem od 2. do 7. septembra pod vodstvom nadvojvoda Franca Ferdinanda. Vaje so bile podobne pravi bitki, preskrbovanje vojaštva in živine je bilo vojno. — Cesar se je pripeljal v Celovec dne 4. t. in.; povsod, koder se je vozil, so ga množice živahno pozdravljale. Po običajnem pozdravu, se je vladar takoj podal v glavno taborišče. Moštvo je spočetka veliko trpelo vsled vročine in dolgotrajnih pohodov, pozneje pa vsled mrzlega vremena in naliva. V petek je bil pri glavni vojni na celi črti zmagovit tretji voj — Pri letošnjih vajah se strogo ravnajo po japonskem načinu, da prikrivajo vsa povelja. Nobenemu poveljniku ni znano kretanje sosednjih čet.	|
Nezgode pri cesarsk;h vajah. Židovski li- j sti so raztrosili med svet lažnjiva poročila o i
kri rabljevim rokam. In kai nameravate sedaj z menoj, naj li umrjem z njim, ali nai grem prosta od vas?«
»Idite,« zamrmral je general.
S ponosno povzdignjeno glavo in trdnih korakov zapustila je gospa sobo in šla po stopnjicah navzdol, guverner pa je stal. kot okamenel sredi sobe. Stopil je nato k oknu in zrl za gospo, ki je šla proti mestnemu vrtu, gotovo v središče revolucionarjev. Videl jo je, kako je pritisnila med potjo robec k obrazu in mehak čut je prešinil njegovo trdo srce, a le za trenotek . . .
»Pogum in stanovitnost!« S temi besedami izkušal se ic general po tem prizoru zopet ojačiti, in iel .ie zopet nemirno korakati po sobi. A obhajale so ga temne, žalostne misli, katerih se ni mogel odkrižati več. Tiho jc obstal sredi sobe in ogledoval slike generalov, svojih prednikov, ki so sedai nemo zrli nanj. Dva izmed njih sta bila žrtvi revolucije . . .
Nad pisalno mizo je visela slika umrle njegove soproge, hladne egoistinjc, kateri so bili zelo malo mar duševni boji soproga, in ravno ona je največ zakrivila, da je okamenelo njegovo poprej mehko, čuteče srce.
Poleg te slike visela jc druga . . . ona njegovega nesrečnega sina Mitije . . .
Ob osmih zvečer sc je odpeljal general k posvetovanju s civilnim zastopnikom guber-nije in ob desetih je zapovedal kočijažu, da ga pelje v kaznilnico. Tu je zahteval videti mladega revolucionarja in kmalu je dospel v spremstvu straže in predstojnika jetnišnice v ozko, temno celico.
Vrata so se škripaje odprla in general je vstopil k jetniku, ki je pisal ravno pismo pri svitu brleče svetilke. »Kaj hočete tu?« vprašal je mladenič v gladki ruščini, nekoliko tuje
vojakih, da so vsled naporov umrli, da jih je na stotine obolelo, oziroma obnemoglo. Teh izmišljotin so se poprijeli tudi drugi listi, ki so ostro prijemali vojaška poveljništva. Poslanec Pogačnik je kot načelnik vojnega odseka brzojavil vojnemu ministru, naj poskrbi, da se ne bodo pri vajah dogajale nesreče. Ministrov odgovor in uradna preiskava sta pomirila javnost, kajti razven tega, da so nekateri vojaki opešali, ni bilo posebnih nesreč, niti smrtnih slučajev. Pač pa se je poročalo žalostno dejstvo, da je bilo pri prehodu preko Rajblja oddanih več ostrih strelov in da je bil smrtno zadet neki nadporoč-nik bosanskega polka. — Tudi ne bodo neresnične pritožbe, da se semintja ravna z vojaštvom nečloveško, kar je pa pripisovati posameznim častnikom, ki so neobčutljivega srca.
Nemiri na Reki. Med Hrvati in Italijani so bili zadnjo nedeljo precej hudi spopadi. Metalo se je kamenje in streljalo iz samokresov. Policija je zaprla okrog 50 demonstrantov. Ker se je oblast bala nadaljnih izgredov, je razveljavilo vsa dovoljenja za orožje ter pomnožila straže po mestu. V Reko ie tudi do-šel en bataljon Jelačičevega polka.
Ne bo šlo. Nov škandal so nameravali naprtati v Trstu nekemu zavodu, oziroma duhovništvu. Glasilo tržaškega pouličnega moba »Lavoratore« je zagnalo krik, da so okužili neko deklico, ki je bila v zavodu »Na-zaretu«. Omenjeni zavod ni niti redovniška niti duhovska hiša. Ženske, ki oskrbujejo »na-zarečno hišo« niso redovnice in sploh nimajo s klerom nič opraviti, ker noben duhovnik vanjo ne zahaja. Še celo »Piccolo« ni stopil na stran soc. demokraškega glasila, ampak je objavil interviev z voditeljico zavoda, ki je popisala, kako je dotična deklica bila bolna že preden je prišla v zavod. Zaenkrat je lističu »Lavoratore« izpodletelo.
Spor so hoteli videti »Narodovi« uredniki med nemškimi katoličani na shodu v Wurz-burgu. Toda celo glasilo največjega nasprotnika katoliškemu centru, kanclerja Biilovva piše, da je katoliški shod v Wiirzburgu pokazal značaj velikanske navdušenosti, ki veže množico z duhovniki in laiki ter laike in duhovnike med seboj. Udeležil se je shoda tudi eden najgorečnejših pristašev Schellovih, vseučiliščni profesor Spahn, ki je v svojem krasnem govoru pobijal celo liberalno napol-znanstvo. Tisti izključno teološki spor na Nemškem se je v odsekovi seji »Avgustino-vega društva«, ustanovljenega od Schella. poravnal. Teologi so si segli v roko, torej je afera Schell pokopana stvar, »Narod« pa naj modruje naprej in naj se veseli svojih sanj!
Pogrom v Odesi. Zveza »pravih ruskih ljudi« je rogovilila druzega septembra po ulicah odeških, pretepala ljudi in jih več ustrelila. Po mestu je vse zbegano; vse bolnice so prenapolnjene. Generalni guverner je izjavil, da so maščevanja »črnih čet« krivi ju-dje, ker so pri revolucionarni organizaciji. Ranjeni in ustreljeni so po večini judje.
Raznoterosti. O priliki 251etnice narodne delavske organizacije v Trstu so priredili Slovenci impozanten sprevod po mestu. Italijanski nagajivci so si upali le od daleč žvižgati. Ko je množica prepevala »Hej Slovani«, je počil strel. Govori se, da je ranjenih nekaj oseb. — Na Gorjanskem pri Nabrežini je strela ubila 22letno Rozalijo Petelin, ko je bila v cerkvi. — V Nizzi se je uprlo 300 vojakov lovskega polka. — Obrtno-kreditna zadruga v Ljubljani je registrirana. — Blizu Moskve so revolucionarji umorili generala Gurko, njegovega brata, ki je tudi general in njegovega sina. Morilci so pobegnili. — Pri zidavi nove cerkve v Prečini se je odtrgal del cementnega podstrešja, ki je ubil enega zidarja in neko deklico smrtnonevarno ranil. — V Teheranu je bil zavratno umorjen perzijski ministerski predsednik, veliki vezir Ali Asgar Khan. Položaj v celi Perziji je po mnenju raznih listov zelo opasen; boje se trajnih nemirov. — Proti kongresu »Svobodne misli« so sklenile prire-
naglašujoč nekatere besede. »Ali niti v zadnji noči ne bodem imel miru? Saj vendar že vem, da poplačam jutri z življenjem svoj čin; prihranite si torej vsak trud, kajti izdal ne bom nikogar.««
»Pustite naju sama,« izpregovori general.
Predstojnik jetnišnice in stražnik sta se umaknila v ozadje.
General je natančno opazoval obraz jetnika. Posebne podobnosti ni sicer našel med unukom in svojim sinom, a vendar ga je spominjala rumenkastobleda barva in pa nekaj potez mladeničevega obraza na njegovega Mitijo. Oba sta precej časa molčala, konečno je jetnik prvi izpregovoril.
»Kaj želite še od mene? Ali me hočete morda tolažiti? ... To bi bilo nepotrebno. Pripravljen sem na smrt in edino to me žalosti. da sem zamogel storiti tako malo za našo sveto stvar. A kar ni bilo meni mogoče, store drugi.«
»Vaša mati . . .« pričel je general.
»Prosim, molčite gospod,« prekinil je jetnik nejevoljno generala, »in ne govorite mi o moji blagi materi. Poznam vaše namere . . . hočete me s tem omečiti iu na ta način izvabiti iz mene kako pojasnilo o zaroti, a motite se zelo!«
Ponosno je stal mladenič pred generalom in jezno so se bliskale njegove oči.
»Poslušajte me vendar,« prične zopet general.
»Saj nisem prišel k vam kot uradnik, temveč zgolj iz uzroka, kateri bi bil za vas zelo važen . . .«
»Ali me hočete imeti morda za norca?« pretrgal je mladenič zopet generalu besedo. »Poznam tc zanjke, in bodite uverjeni, da se ne bom vjel vanje. Gospod, prosim vas, pu-
diti protestni shod vse katoliške organizacije. — Umrl je v Lahovičah zlatomašnik č. g. Fr. Grivec. — Ta teden je snežilo po gorenjskih planinah. — Duhovnih vaj za učiteljice se je minoli teden udeležilo 42 gospodičen. — V Gorici se je 5. t. m. ustanovilo društvo kr-ščansko-mislečih učiteljev. Na shodu so bili tudi nekateri liberalni učitelji, ki pa niso nič opravili in so jo odkurili. Novo društvo šteje 50 članov. — Štrajkovci v Antwerpnu so polili s petrolejem les v skladiščih in zažgali. Pogorelo je 18 skladišč in mnogo poslopij. Policija je na štrajkovce streljala in jih mnogo zaprla. Doslej je že škode 4 milijone. Kolera na Ruskem se vedno bolj širi. — Odsto-pil je župan v Postojni g. Gregor Pikel.
Razlostenie Pollakov.
(Dopis »Slovencu«.)
Krakov, 5. septembrta. Ker bo prihodnje leto prišla v pruskem deželnem zboru na vrsto razlastitvena postava za Poljake, se ie nemška časnikarska korespondenca »Jour-nalpost« obrnila do vplivnih Poljakov, kaj o tem načrtu pruske vlade mislijo. Odgovori so zanimivi. Temeljiti pravnik, dr. Dziembovv-ski, ki je svojčas bil član komisije za reformo državljanskega zakonika izvaja nekako sledeče: Ni gotovo, ako bo deželni zbor raz-lastivni načrt sprejel. Nasprotuje namreč pruski ustavi in členu 109 uvodne postave k meščanskemu zakoniku. Razlastitev je namreč dovoljena le v javnem interesu. Ni pa javni interes, ako se Poljak razlasti in mu zato plačajo odškodnino v ta namen, da se ondi nastani Nemec. Tudi nemški juristi so brez izjeme mnenja, da se razlastitvena postava ne da izvesti drugače, kakor z izpremembo ustave. Ako bi jo pruski deželni zbor vzlic temu sprejel, bi prišel v konflikt z državnim zborom, ker spadajo zakoni, ki tangirajo državno ustavo, v kotnpetenco slednjega. Ne giede na javnopravne posledice pa bo razlastitev Nemcem škodovala tudi v narodnogospodarskem oziru. Ze zdaj vlada vsled skrajne napetosti denarnih razmer za državna in komunalna posojila na Poznanjskem veliko pomanjkanje, kaj še. ko bi država morala za to, da odškoduje razlaščene Poljake, najeti najmanj 200 do 300 milj. mark. Odškodnine ne bodo majhne, ako pomislimo kakšna visoka konjunktura zemljiških cen vlada zdaj v Poznanju. Potem pa bodo vsled razlastitve Poljaki dobili v roke mnogo denarja, ki bo v bogatih poljskih bankah plodonosno naložen v industrijske namene. Sicer pa Poljaki menijo, da se bo vlada zelo premislila, predno predloži tako drzen in nevaren načrt. — Advokat dr. Wolinski meni, da bo razlaščevanje trajalo, ako pomislimo na nebroj procesov, ki se bodo pri tem razvili, najmanj 40 do 50 let. Kakšne politične izpremembe se utegnejo med tem še zgoditi! Sicer pa bodo Poljaki preplavili Saksonsko, ako jim bo v Prusiji iz-manjkalo tal. — Advokat Nowadski pravi, da bo posledica razlaščenja popoljačenje mest na vzhodu. Poljak bo opustil kmetovanje in postal s pomočjo velikega poljskega kapitala trgovec in industrijec.
Pismo Iz Londona.
(Poroča M. Prijatelj.)
Od 5. do 10. avgusta se je vršil v Londonu drugi mednarodni kongres za šolsko higijeno. Prvi kongres je bil v Niirenbergu pred tremi leti. Takrat so sklenili, da naj bo vsake tri leta tak shod. V to svrho se je osnoval mednarodni komite, ki je letos sklical shod v Londonu.
Shod je bil jako dobro obiskan. Bil je zares internacionalen. Kajti tu so bili zastopniki iz vseh krajev sveta, iz Amerike, Avstralije, Indije, z Japonskega. Finskega, iz Rusije, največ seveda jih je bilo z Angleškega, Francoskega in Nemčije. Iz Avstrije je bilo največ Dunajčanov in Cehov. Udeleženci so se delili v delegate in člane. Delegatje so bili poslanci
stite mi vsaj zadnje ure preživeti v miru . . .«
In jetnik se je utrujen zgrudil na stol ter si zakril obraz z rokama.
General je opazoval z vidno rahločutnostjo to mlado, uničeno življenje in obšel ga je čut, da mora pritisniti nesrečneža na svoje prsi.
Hotel je to že storiti, a v tem trenotku se zgane jetnik in upre svoje oči z divjim, sovražnim pogledom v generala, ter zamrmra s pritajenim gnevom:
»Kaj delate še tu? . . . Ali me hočete mučiti z vašo prisotnostjo celo noč? . . .
»Poslušajte me vendar mirno Vladimir Bruskovskii . . .«
»Ha, ha . . . kaj ste tudi to že izvohali? . . . Dobro, recimo, da jaz nisem Pilijas, temveč Bruskovskij; kaj je na tem ležeče in kaj briga to vas? Idite vendar že!« . . .
»Da . . . takoj. Ali imate mogoče šc kako željo, katero bi vam lahko izpolnil? . . .«
»Željo?« . . . zasmejal se je porogljivo jetnik.
»Imam celo dvojno željo in sicer prva je, da se mi umaknete z luči, da lahko zaključim to pismo, druga pa je ta, da pride to pismo v roke naslovljencu.«
Ko je zapustil general jetnišnico, deževalo je še vedno neprenehoma, nad mestom pa je
vladala že grobna tišina . . .
• • *
»Sinja, pišem Vam slednjič . . . Vedite, da umrjem mirno z zavestjo v srcu, da zmaga konečno naša sveta stvar. Kmalu . . . mogoče že v nekaj letih pride čas ... V Vas živi vzvišen duh in vesel sem. da se mi je posrečilo vcepiti v Vaše srce naše ideje. Vi bodete delovali in podpirali Vas bodo moii in Vaši prijatelji. Pred smrtjo
in zastopniki raznih vlad. Člani so bili vsi drugi, ki so se iz privatnega interesa zanimali za shod. Delegatov je bilo okoli 500, članov pa okoli 1500. Med temi je bilo mnogo priznanih avtoritet na polju šolske higijene. Z Dunaja je bil profesor Burgerstein, ki ima koleg za šolsko higijeno na dunajski univerzi.
Shod se je pečal z vsemi vprašanji, ki so bolj ali manj v zvezi s šolsko higijeno. Ker je tvarina ogromna, so vso tvarino razdelili v enajst sekcij, katerih vsaka se je pečala s posebnim predmetom. Vseh enajst sekcij je zborovalo naenkrat od torka do petka, vsak dan od 10. dop. do 2. ure popoldne. Žboro-vanja teh sekcij se je lahko udeležil vsak. ki je bil član. Poleg teh sekcij so bile vsak dan splošne diskusije in podučita predavanja. S shodom je bila združena razstava učnih sredstev, načrtov šolskih poslopij in učil iz raznih krajev. Jako dosti načrtov je poslala Češka.
Zborovanja so se vršila na treh krajih, ki so pa vsi jako blizu skupaj. To je bila velika ugodnost za udeležence. Pa tudi sicer je poskrbel osrednji odbor, da so bili udeleženci postrežem. V glavnem zborovalnetn poslopju, v London University, South Kensington. je bil prostor, kjer so udeleženci lahko brali in pisali, poštni urad, Cookov urad in restavracija.
Udje so se v polnem številu udeleževali predavanj in upati je, da bo ta shod kamen mejnik v razvoju »šolske higijene in higijene sploh«.
V času. ko se vrše mednarodni shodi za šolsko higijeno. proti alkoholizmu, so tudi Esperantisti, pristaši umeteljnega jezika Es-peranto, nastavili svoj mednarodni shod. Shod se je vršil v Cambridge. To je tretji shod Esperantistov. Prvi se je vršil v Boulo-gne leta 1905 in drugi v Genevi leta 1906. Esperantisti imajo jako lepe uspehe. Sedaj je že pol milijona ljudi iz vseh narodov, ki govori Esperanto. Na shodu v Cambridge je okoli 23 različnih narodnosti. Vseh skupaj je okoli 1400. Shod je počastil s svojo navzočnostjo sam izumitelj Esperanta, dr. Ludovik Lazar Zamenhof. zdravnik v Varšavi. Zamenhof je ruski Poljak, po rojstvu doma iz Bielostoka.
Vsi, ki so prišli na shod. so se med sabo jako dobro razumeli v Esperanto, kar se težko reče o vsakem drugem posredovalnem jeziku. Vsi govori se vrše v Esperanto, tudi služba božja v anglikanskih cerkvah. Oglejmo si nekoliko sam jezik. Esperanto je skrajno enostaven. Vse, kar je treba vedeti o Esperantu je na 24 straneh male brošurice. ki stane 1 pen-ny. Esperanto nima nobenega glasu, ki bi ga bilo težko izgovoriti. Tu ni ne nemškega o ali ii, ne francoskih nosnikov. ne angleških polvokalov in spirantov th in dh. Vsi vokali so dolgi. — Oblikoslovje je jako priprosto. Vsi sainostavniki se končujejo na -o-, bodisi moškega ali ženskega spola, pridevniki na -a- in adverbi na -e-. N. pr. patro je oče, patra je očeten in patre je po očetovsko. Razun tega ima jako priprost sestav za tvorbo besedi. Tako za besedo »mati« ni nobenega izraza, ampak patr(o) s končnico -ino, torej patrino je enako mati. Na ta način je Zamentof reduciral besedi zaklad na razmeroma jako majhno število besedi. Pri tem je izbral samo take besede, katerih korenike se nahajajo večjidel v vseh avstrijskih jezikih. Učenje tega jezika torej ne napravl.ia velikih težav. Pravijo, da se ga je Lev Tolstoj navadil v par urah.
Akoravno je Esperanto tako priprost. vendar se zdi, da bi bi! lahko šc bolj priprost. Tako se končuje akuzativ singularis na -n pri samo-stavnikih in pridevnikih. Končnica -n bi lahko popolnoma odpadla, saj tudi moderni jeziki, kakor angleški, francoski in nemški jezik v akuzativu ne poznajo nobene končnice in vendar so jako jasni. Ravno tako bi lahko odpadla končnica -j pri adjektivih v pluralu, n. pr. bo-naj domoj. Popolnoma dovolj bi bilo. ako bi bilo bona domoj, kakor n. pr. angl. good houses. Ako se abstrahira od takih malenkosti, se mora reči. da je Esperanto jako bistroumen proizvod duha in da je težko na-
slušam glas svoje duše in priznavam Vam. da ste mi nad vse dragi. Ko ste igrali na glasovi r, stal sem med duhtečimi cvetkami na balkonu in mislil le na Vas ... Se li še spominjate izleta v gorovje, kjer smo opazovali krasen solnčni vzhod? ... Le pogum! Tudi nam zašije kmalu solnce sreče, za katero umiram sedaj. Blagoslovi Vas Vsemogočni!«
* • *
»Usoda, o kateri sva prejšnja leta mnogokrat govorila, ljuba Marija, naložila mi je težko breme v zadnjih letih. Potrdil sem danes človeku smrtno obsodbo. Vsemogočnega volja pa je bila, da sem obsodil na smrt svojega lastnega unuka, sina nesrečnega svojega Mitije.
Uro pozneje, ko sem podpisal obsodbo, prišla je k meni mati njegova in mi razodela vse . . . Marija, Vi ste mi edina, vedno dobra prijateljica. In to mi je v tolažbo, da imam vsaj človeka, kateremu lahko potožim svojo morečo bol.
Danes uvidevam, kako osamljen, zapuščen da sem. Čutil nisem preje tega tako. kot ravno sedaj. Ljudje so me imeli vedno le za mrzlega pohlepneža.
Vedel sem to in živel sam zase . . . Moja služba, kratka družinska sreča. Mitija in pa vojna so mi življenje nekoliko osladili . . . Sedaj mi ti nemiri med ljudstvom nekoliko preganjajo tožne misli; minulo pa bode tudi to in prejšnja zapuščenost in otožnost lotila se bode duše, da mi končno smrt pretrga tugcpolno, žalostno življenje. Bil sem pri svojem unuku v ječi. Midva sva si popolnoma tuja človeka, ki bi se nikdar ne razumevala. Mladeničeve poteze krog usten in načelu so me živo spominjale svojega sina. Moj Bog;
rediti bolj priprost, a obenem za vse potrebe uporaben jezik.
Esperanto se je tudi začel vpoštevati od francoske in angleške vlade. V francoskih vojaških šolah sc podučuje Esperanto, ravno tako v nekaterih višjih šolah, in na Angleškem sc je uvedel v nekatere trgovinske šole. Francoska se najbolj zavzema za Esperanto. Na kongres v Cambridge je poslala malodane polovico vseh udeležencev. Takoj za njo je Angleška. akoravno Angleži pričakujejo, da bo niih jezik postal svetovni jezik. Tretje mesto zavzema Nemčija in četrto Rusija. Slovani so lahko ponosni na to. da je njih član izumil jezik, ki lahko tvori podlago za bratovsko združitev vseh narodov.
Tržne vesti.
Zadnjič smo poročali o rapidnem dvigu cen vseh cereialij 'na berolinski in ne\vyorški borzi, in omenili, da utemeljujejo ta dvig s slabim vremenom itd., ki kvari ne le kvaliteto ampak celo omogočuje spravljanje pridelka. Kakor pa se je pokazalo, jc bil to le borzni manever, navadni »švindel«, ki je imel namen napolniti žepe malemu številu špekulantov s tem da so se po jako dobri ceni znebili blaga, ki jih je začelo tiščati. Dva dni potem se je v oficijelnem poročilu povdarjalo. da se je vse-skoz dobro spravila žetev in da je letina dobra. Najboli značilno pa je bilo. da so cene zopet padle v Berolinu in Ne\v Yorku.
Naši borzijanci so prvi hip bili presenečeni in niso vedeli kakšni pomen ima berolin-ska hos ali potem se jim je zabliskalo po možganih in začeli so tirati cene navzgor, kakor da bi se bližala lakota. Medtem pa, ko so berolinski bratci spravili masten skupiček in cene zopet znižali, se naši borzijanci branijo in le počasi kakor polži lezejo nazaj, in če le morejo se ustvarijo.
Tudi ogrsko poljedelsko ministrstvo si preganja dolg čas s tem, da razglaša neko statistiko, s kojo ceni svetovno letino cereialij; zaloge starega blaga in bodoči konsum. Mažari so veliki umetniki, znajo celo to. kar drugi ne. da pa so zelo slabi preroki je itak znano, in istina jih potem vselej postavi na — laž Tako jih bode tudi letos. Smešno je ceniti žetev Avstralije ali Argentinije že sedaj, ko še niti v klasju ni. ali ko medtem časom lahko priženeio borzijanci cele regimente miši in podgan ali pa trume mrčesa in golazni na polja, ako bo kazalo, kakor so to letos na Ogrskem delali. Ali ogrski vs.evcdeži cenijo tudi zaloge in pa bodoči konsum. Prve se sploh ne daio določiti in konsum je podvržen velikim izpremembam. tako. da je vsaka aproksi-macija nezanesljiva, torej nam ponujajo Mažari le otročarije.
Poglejmo si sedaj, kako se je vrtela kupčija. Promet je jako majhen, ker konsum m kupčija nočeta poseči po dragem blagu, lastniki pa se drže visokih cen in neradi popuščajo Ti lastniki pa nikakor niso prva roka ampak druga. Po kaki ceni pa so ti dobili blago v roke, seveda ne znamo, saj tega javnosti ni treba vedeti, kako odirajo ubogega kmeta. To si pa sicer lahko mislimo. Jako bi se motili, ako bi z ozirom na današnje visoke cenc sklepali, da je producent, posebno manjši, se znebil blaga po visoki ceni. Dražje je že prodal, ali glavni dobiček ne zleze njemu v žep. ampak drugi roki — Židu. Ako naš kmet svojih par vreč drago proda ali ceno drži, s tem pač ne regulira cen na žitnem trgu in se ne more reči, letos je kmetovalec lahko vesel, njegov pridelek ima dobro ceno. Ima io res. ali ne v pravi meri za kmetovalca, ampak za koga drugega. To je resnica. Kruh se je letos iako podražil v škodo velikanski množici konsumenta, a v korist malemu številu.
Kakor smo omenili, je promet majhen, cenc večinoma stalne, istotako tendenca. Vendar cene in tendenca so le enostranske, se ne opirajo na resnično kupčijo, ker konsum kupi
vsi so prepričani, da napoči enkrat dan. ko se vresničijo njih brezmiselnc ideje, za katere se ie prelilo že tolikanj krvi.
Vse njih namere pa se bodo izjalovile, vse žrtve bodo zaman in pričelo se bode zopet dolgočasno, jednakomerno življenje.
Hvala Bogu. da tega časa ne doživim vec. Ne vem kai mi je . . . brezštevilne misli mi begaio po trudni glavi ... so h to simptomi bližajoče se blaznosti? . . . Sence v kotili . . . dani se že ... Oprostite temu nevezanemu pisanju, a ko bi vi poznali neskočno mojo bol!« . . .
* * *
Ob osmih zjutraj jc prišla v jetnišnico mlada, fino oblečena gospica. Srečala je na I hodniku paznika ietnišnice in ga jokaje prosila, da naj jo pelje vsai za trenotek k Vladi-liiirju Bruskovskemu. Paznik ji tega navidezno ni hotel dovoliti, češ da to prepovedujejo službeni predpisi, v resnici pa se mu je smilila gospica in ni ji mogel povedati iz sočutja. da Bruskovskij ni več med živimi.
Gospica ie prosila šc nadalje, tu pa se je zaslišal vrišč in nemir na ulici. Vse je begalo semintja. Prestrašenega obraza, zaklical jc neki stražnik v poslopje, da je bil pred par trenotki na kolodvoru umorien general. —
Paznik se ic iztrgal iz rok gospicc in hitel ven.
Celo mesto je bilo v grozni razburjenosti, ie mrzla jesenska narava ostala ie mirna in tiha.
Med oblaki pa je posijalo solnce in mar-[ sikoga je navdal ta prizor z upanjem na boljšo bodočnost.
le to, kar mora kupiti, na zaloge sploh ne misli.
Pšenica je predmet bolečin, vsled visoke cene se nc more premikati, ker je konsum za to ceno ne mara. Kupcev ni, ponudbe tudi niso številne, cena nestanovitno padajoča, vendar visoka, tendenca mlačna. Termini so začeli popuščati. Oktober 1141/42, april 10-13/14.
R ž dela veselje lastnikom, saj gre dobro izpod rok, cena visoka. Kakor kaže, se bo položaj izpremenil, ker so sc kupci začeli hladiti. Oktober 970/71, april 1013/14.
Oves je brez prometa, cene sicer visoke ali nestalne. Oktober 872/73.
T u r š i c a je začela popuščati, pridelek bo lep in dober 67273.
Moka se je sicer začela bolje premikati, ali le nižje vrste, fine še vedno mirno leže v skladiščih mlinov. Vsled tega so mlini začeli prodajati z velikimi popustki v tujino. Kru-hna moka ima dober konsum, tudi druge temne moke. Ržena moka se je podražila do ene krone.
K 1 a j n a moka je začela popuščati.
Otrobe gredo jako živahno izpod rok po najvišjih cenah.
Kava. Terminska borza v Trstu je začela poslovati. Obisk borze je živahen.
špirit noče popustiti v ceni, pač pa se je podražil. Konsum velik ali kupci se ne upajo danes kupiti večje množine.
Sladkor. Rafinada neizpremenjena, sirovi sladkor pa se je podražil.
R i ž. Cene so se napele.
S v i n j s k a m a s t. Cena je nekoliko padla.
Vžigalice so se s 1. septembrom podražile in pričakuje se zopetno povišanje. Promet velik, sirovine in delavci dražji. Stara pesem.
H m e 1 j. Na trgu so se pojavile le bolje vrste, vsled tega je promet živahnejši in tudi cene so bolje.
Premog se je znatno podražil in to ne samo za malega koiisumenta, ampak tudi za industrijo. Premog ima danes ceno, ki znatno presega njega vrednost brez ozira na veliko množino kamenja in blata, ki se z njim vred drago proda.
Živina. (Dunaj.) Prignalo se je več živine kakor prejšnji teden. Zadnje višje cene so pomnožile prigon. Iz južnih krajev je bil dovoz manjši. Tendenca je bila jako mlačna, konsum slab. ker bolezen preganja tujce. Cene so po 2—4 krone padle, za južno živino celo do 6 kron.
Pastirsko delovanje škofa mm.
Tiho in skromno ter z železno vztrajnostjo. kot je deloval vedno, dela še danes. On dela in njegovo delo je neprestano, raznovrstno. Na verskem polju se kažejo sadovi njegovega truda, a posledice njegovega dela morejo hvaliti tudi na gospodarskem polju. Mnogo je doživel mož razočaranj; ravno tam, kjer bi imel pričakovati največ podpore, našel je često največ odpora, toda s svojim glasom, proniklim po svetosti stvari, za katero se je zavzel, ie vedno dosegel zadovoljne uspehe. Deloval je neprestano po načelu, da se največ koristi vsaki stvari ne z neprenehanim vpitjem in samim vpitjem, ampak s stvarnim, moškim delom. »Narodovi« kričači so ga raz-vpili za najhujšega brezdomovinca, a ravno radi glagolice in zatiranja hrvaškega jezika v šoli je padel v nemilost na dvoru in v Rimu. Vendar so se izpremenile razmere zadnji čas in o zadnji avdijenci, ki jo je imel pri sv. Očetu. došle so v javnost jako zadovoljive vesti. Bil je zaslišan radi glagolice, ki so ga radi nje Italijani očrnili, in avdijenca je bila dolga, ljubezniva ter zelo prisrčna. Po zadnjih avstrijskih državnozborskih volitvah so tudi v Vatikanu izpremenili mnenje o glagolici ter bodo vse odredbe, izdane proti njej, razveljavljene, raba staroslovanskega cerkvenega jezika
Pismo Boltatuja Pepeta.
Gespud redeliter!
Buli se ustnil, kuku lamenterain nas pegla tržaška tut-ka, al kokr
ji nahter pranja: tetka .Edinast", zatu ke se lipama ta nar večga dubrotnka, ke reveže iz soje kanclije vn meče; ta nar bulšga kristjana, ke čez use za-batila, kar ie kršanskega, žepana de-želnga stolnga mesta Iblane, deželnga puslan-ca, ke zna tku lepit muska špilat in državnga puslanca, ke je dons ni?, jutr tč, gespuda Ivana Hribarja sm pa ke mal pužgačkat.
Tržaška tutka kar na more zapupast. de .norma nit tku mal pildnge. dc grema nazaj udguvarjat in jezekat, kcdr nas žepanti list »Sluvensk Narud« ubera in se čez nas laže. ket ps teče. Sevede ie pr usm tem špase tržaška tutka čist nadoužna. Ona holt nuca štofa in ke usi skp. kulkr jh je ukul tutke. ni-
postavljena nazaj v njene pravice ter morda celo razširjena. Zadnje volitve so v vatikanskih krogih delovale za nas jako ugodno. Delajmo sami in spoštovali ter cenili bodo naše pravice tudi nasprotniki. Bog nam daj mnogo Mahničev in Jegličev.
Koroške novice.
k Cesar v Celovcu. Pri dohodu v Celovec je bil cesar zelo ljubezniv in dobre volje. Zc na celovškem kolodvoru so imeli navzoči priliko, da so občudovali izredni vladarjev spomin. Brez predpisanega predstavljanja je cesar večinoma že vse navzoče nagovoril s pravim imenom. Krškega škofa dr. Kahna je cesar vprašal, kako mu kaj gre. Ko mu je odgovoril škof, da splošno dobro, le da gre slabo z očmi, mu je cesar smehljaje do-brovoljno svetoval: »Za slabe oči so očala.« Cesarju je bil jako všeč tancenberški opat Ecker v svoji beli halji in je rekel o njem: »Mlad opat, gotovo šele pred kratkim izvoljen.« Cesar se je začudil, ko mu je opat povedal, da je že šest let opat. Zaiskrile so se pa cesarju oči, ko mu je opat sporočil, da prevzame tancenberški samostan tudi novo cerkev v Opatiji. Rekel mu je: »Ce to storite, naredite nekaj velikega.« Šentpavelskega opata je cesar takoj spoznal in mu rekel: A! Iz Sv. Pavla Kako napreduje vaša gimnazija? Ko 11111 je rekel opat, da je gimnazija popolnoma dozidana in da je povečan že tudi kon-vikt, je rekel cesar: »Vem, vem. Imate li dovolj učnih moči?« Ko mu je poročal opat, da so morali nastaviti posvetne učitelje, je rekel cesar: »Z naraščajem bodo težave. Želim, da deluje zavod tudi v bodoče tako blagonosno kakor dozdaj.« — Dne 5. septembra ob 9. uri dopoludne si je ogledal cesar deželno bolnišnico.- O zavodu je izrazil cesar svojo zado-voijnost. Nato si je ogledal cesar umetniško razstavo. Cesar je pohvalil posamezne slike. — Dne 4. septembra zvečer je bil Celovec razsvetljen. Velikansko bakljado so priredila cesarju razna društva. Razsvetljene so bile zvečer 4. septembra malone vse celovške hiše. Le nekaj hiš je bilo temnih.
Gospodarstvo-
g Pomanjkanje krme za govejo živino
bode letos prav občutno. Nekdo si je pred leti na ta način pomagal, da je dal nekaj voz zelenega hrastovega listja (vejic) nabrati, v senci posušiti in živina je vse pozimi s pravo slastjo pojedla. Do 20. septembra je še čas pridobiti si take krme. Seveda vsako leto se taka krma ne da dobiti, ker bi večkratno kle-senje hrastom škodovalo, letos pa si lahko marsikateri siromak živino na ta način prezimi.
Znanstvo In umetnost.
*	Blejsko jezero popisuje v »Vlasti« Ceh prof. Karel Kolisek.
*	Kje je bil stari Velehrad? »Novy Život« dokazuje, da je bil stari Velehrad tam. kjer je zdaj Olomuc. Jos. Homola pa dokazuje, da je bil Velehrad tam, kjer je moravska vas Staro Ves-Selo.
*	Domača umetnost. Z Dobrove pri Kropi se nam piše: Dobro znani slikar Matija Bradaška se je mudil 1. 1906 in 1907 na Dobravi, oziroma v Otočah. Domači župnik, ki pozna že dolgo vrsto let g. Bradaško kot spretnega slikarja, mu je 1. 1906 župno cerkev na Dobravi in leto pozneje se podružno cerkev v Otočah izročil, da jo na presno poslika. Ni se motil. Obe cerkvi delate čast slikarju. župljani pa s ponosom govore o svojih lepih cerkvah. — Kdor pozna g. Bradaško, ve, da je spreten slikar in kar je glavna stvar: Bradaška napreduje od leta do leta! Karaktc-rizira ga soretna kombinacija kompozicij, ne-pretirana živahnost barv in zlasti znanje anatomije, da se moraš čuditi. V Otočc in na
maja tulk u glau, de b cen pogn puperja usak dan pupackal, pa ma rada. če ji pride še kašn druli pumagat puper packat. Zatu nej se pa nekar nč na giftaja, gespud redeliter, na tržaška tutka, tist kos puperja je ja sam gespud žepan deželnga stolnga mesta pupackou. Sej mende veja, de se dobr blagu rad sam pu-lival in se je gespud žepan res dobr blagu, se pa tud učaseh u kašneh cajtngah mal pu-hval. Tržaška tutka je pa vesela, de dubi štof pu cen in če uni„ gespud redehter, pošleja kerkat tržašk tutk kej štofa, u pa glih tku uSh pet ublizlna in ga u cajtnga djala. Sej »Edi-nast« ni tku akleh. kokr uni misija; babnea je holt že precej u leteli, zob pa tud več nima, zatu ji pa glih proti pride, če ker druh namest nc kej zgrize.
Preduvič je že drgačen tč, kar se zobam tiče, kokr tržaška tutka. Uni b ga mogl videt, kuku se jc unkat mastiu in ubiru ena svin-ska glava. Tku ja jc pa z apetitam jedu, de ie reku nazadne, kc je vidu pred saba sam šc en mal kusti: »čc b jest vedu, dc ma tala svina tku dobra glava, b ja pustu gvišn šte-derat, dc b enkat iz ne šc kej ratal, kokr iz iz mene, in b lohka pr kašn županu slavnast fakclcuk naprej pelala, kokr ga jest pclam. Škoda, de sm ja fentul
No pa pcstiina Prcduviča in negava svin-ska glava prgmah in puglejma raj. kuku jc »Zgun« u Šišk pr Kozlari kumarja deru. Ta reč jc bla holt. kokr use »Zgunuvc« rči bi kla-verna. Uscga tega jc pa sam »Sluvensk Narud« uržali, kc ie enkat pisu, de poje iblansk »Zgun« ket trumpetc. Ldc sa s tu zamerkal iu sa šii tista ucdeia ke jc »Zgun« pr Kozlari trutnpetu, raj u druge štarije u Šišk in sa s mišici; u drugeh štarijah je ajntrit frej in če
Dobravo pride mnogo ljudi, med njimi so tudi veščaki, a vsi so polni hvale na lepo uspelem delu gospoda I3radaške, katerega s temi skromnimi vrsticami najtopleje priporočamo.
— č.
NAGODBA.
Slaba znamenja.
Dunaj, 6. sept. »Neues NViener Tag-blatt« od nicrodajne strani poroča sledeče: Ogri zdai tik pred zadnjo nagodbeno konferenco razširjajo vest, da se junktim med nagodbo ter vprašanjem o zvišanju ogrske kvote in bančni skupnosti ni sklenil. Ogrska vlada meni. da ie tak junktim izključen. Čudno je, da Ogri zdaj to vest kolportirajo, ko je vendar avstrijska vlada že zdavnaj izjavila, da ni mogoča nobena nagodba. ako se obenem ne določijo trdni pogoji glede na zvišanje kvote in bančno vprašanje. Kdo ve, kakšno taktiko Ogri s tem zasledujejo, to pa je gotovo, da avstrijski ministri ne bodo podpisali nagodbe, kjer bi ne bilo določil o kvoti in banki. Ako ogrska vlada vztraja na stališču, o katerem poročajo zadnji čas njena glasila, potem je nagodba absolutno nemogoča.
PREOSNOVA MINISTRSTVA.
Dunaj, 6. sept. »Deutschnationale Kor-respondenz« poroča od merodajne strani, da zadnje vesti o preosnovi kabineta nimajo za-zdaj nobene aktualnosti. Med poletjem se ni ničesar zgodilo, kar bi moglo količkaj vplivati na sestavo ministrstva. Res je pa, da polaga vlada veliko važnost na sodelovanje pri vladnih poslih in načrtih na krščanskosocialno stranko, kar je čisto naravno. Krščanskoso-cialna stranka bi morala imeti zastopnika v kabinetu, da bi tako prevzela nase tudi odgovornost za svoj vpliv na vlado, a se iz strankarskih in osebnih razlogov še ni odločila. Češki agrarci bi radi imeli svojega poljedelskega ministra, toda sta dve težkoči; nimajo prave osebe za to in so proti temu nemški agrarci. Nemški agrarci hočejo namreč to mesto zase in zato tudi ne marajo, da bi njihovemu kandidatu na ljubo odstopil nemški mi-nister-rojak Prade, ker hočejo izrečno okupirati poljedelski ministerski fotel. Od drugih ministrov bo zasedaj odstopil le Marchet, preosnova ministrstva pa se ne bo izvršila preje, dokler se ne stori v parlamentu ob priliki bodočih odločilnih obravnav naravna in trdna večina, iz katere se bo dalo sestaviti zanesljivo ministrstvo.
OGRSKA.
Sporazum s Hrvati.
Budimpešta, 6. sept. Podpredsednik neodvisne stranke poslanec L. Navay je na volivnem shodu v Mezrkovacshazi dejal, da v jeseni vlada volivne reforme še ne bo predložila, kar se pa tiče hrvaškega vprašanja, se bosta vlada, ustavna stranka in najbrž tudi cel parlament trudila, da se omogoči s Hrvati mirni sporazum. Govornik upa, da bo to mogoče, ako pa ne, bo ogrski narod s pomočjo izpremembe poslovnika zasigura! enotnost dežele.
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Budimpešta, 6. sept. Začetkom prihodnjega tedna se vrši na Dunaju skupni ministrski svet, katerega se bodo udeležili avstrijski in ogrski ministrski predsednik, avstrijski finančni minister, mornariški poveljnik in skupni vojni minister. Bavil se bo z vprašanjem, kdaj naj se skličejo delegacije in s kakšnim programom.
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevojte »Slovenca" na kolodvorih!
»Zgun« res tku poje kokr trumpete, ga uma glih tku u ta druge štarije slišal in se zravn unterholtal. Sam ene par ta gluheh je šlu na »Zgunu« drtje li Kozlari, zatu jc blu pa tku prazn, dc blu čluveka pr belino dneve strah in groza. Še same trumpetarje od »Zguna« je ratal strah, kc sa ukul sebe pu vrte pugledal; zatu sa pa hitr ud tisteli ta gluheh ajntrit pu-bral, jh ene par zatrumpetal, pol sa ja pa še sami pubral h Kržič soje trumpete namakat. Ta gluh sa šc en ca.it sedel na vrte in čakal, de b še kej trumpetajna slišal, kc pa le ni blu nč več za slišat, sa pa mislel, de jh je »Zgunu« trumpetajne čist uglušu, de prou nč več na slišja. plačal soja ceha, kulker sa ja med trum-petajnam naredi in sa ja dam pupihal. Tku se jc jejnu ta zadn kutnarju sejni društva trum-petarju. Ud zdej zanaprej na u ja smel več sejmu prštimavat, zatu kc je rotuž tu prepu-vedu iu ie biu žc zdej gespud žepan hud zavlc tega »Zgunuga« sejma iu jh je pušten spueti in šc zaperu b jh, če b se »Zgunari« na zgu-vorl, de sa kumari tud žvina, živinsk sejmi sa pa šc zmeri drlauban u Iblan.---
Pred enem šternajstm dnevem me je sre-ču na cest en šnopsar, me ustavu in m začeu koplementc delat in na use kriple livalt. kašn fajn člouk dc sm jest, ktilk dobrga sm žc ldem sturu in de b šla usa Iblana žc zdauni cegrunt. čc b nicnc na mela Reku tn je. da mani jest več pamet u glau. ket usi ta druli Iblančani in de kar jest u roka primem. use dobr vn spe-lem, čc jc šc tku težku vn za spelat. Iz ena beseda, tku me je pa hvalu. dc sm se kar ud vesela skori na cest stupu.
Jest sm na tu že skori črst puzabu, unbert pa. ke sni bran u ta »Sluvenskmo Narode« tist govar ud šaušpilarja Danilata, ke ga je
Jeseniške novice.
i Zahrbtno napadajo liberalci udeležence veličastne slavnosti katoliškega delavskega društva, dne 25. avgusta. Pri belem dnevu, očitno, ob slavnosti sani] si niso upali. Cez en tedeu šele so prišli k sapi in sedaj vpijejo, tulijo, besne, mečejo blato na udeležence slavnosti in na katoliško delavsko društvo — izza plota, skriti za hrbtom uredništva »Slovenskega Naroda«, ldrijčani so prehitro pohvalili jeseniške liberalce, češ. da niso tako surovi in divji kot idrijski. Ali ni stokrat grše, z zasede napadati ljudi, da ne veš. pred kom se imaš braniti, kot napasti koga očitno, da veš, s kom imaš opraviti?
i »Najzanikrnejši del slovenskega ljudstva«, tako imenujejo liberalci udeležence velike slavnosti katoliškega delavskega društva in velike skupščine slovenske krščansko-socialne zveze na Jesenicah, dne 25. avgusta. »Sedma kurija duševnih lastnosti« tako jih jc klasificiral jeseniški liberalec v »Narodu«. Prav po liberalno, saj liberalci si domišljajo, da so ljudje višje vrste, čez dolgo časa pride šele prva vrsta, potem druga, tretja, četrta,, peta, šesta in zadnja je sedma kot najzanikrnejši del slovenskega ljudstva, in ta je bil zbran dne 25. avgusta na Jesenicah na slavnosti katoliškega delavskega društva! Ali bi se jezili nad takimi ljudmi, ki tako govore? Ali se bo pameten človek jezil, če si revež domišlja, da je cesar in si postavi na glavo papirnato krono in hodi pokoncu ves srečen, v mislih, da je cesar, vsi drugi pa da so globoko pod njim? Pametnemu človeku se tak revež smili!
j Velikansko izobrazbo in visokost duha kaže »Narodov« dopinik, ko napada »Katol. delavsko društvo« in slavi jeseniškega »Sokola«. Le nekaj cvetk te izobrazbe: Katoliški hinavci, vaša sleparstva. preznačilni trebuh, debelušasti fajmošter, suhljati kaplan, farov-ške ovce, druhal, zmedena vrsta pogrebcev. falotje. In visokost duha se zrcali v tem, da se dopisnik »Narodov« najprej zgraža, ker je »Slovenec« trdil, da je jeseniški »Sokol« bojno društvo nasproti »Katoliškemu delavskemu društvu«, nekoliko vrstic nižje pa se baha, da je » Sokolstvo najuspešnejše sredstvo v boju proti hinavskemu klerikalizmu«.
j Kaj je klerikalizem? Kaj je klerikalec? vprašuje še marsikdo. »Klerikalizem« je psovka, s katero liberalci psujejo katoliško cerkev, »klerikalec« je psovka, s katero zmerjajo liberalci vse, ki so zvesti svoji krstni obljubi in katoliški cerkvi.
j Kaj je tedaj sokolstvo? Najuspešnejše sredstvo v boju zoper katoliško cerkev! To priznava jeseniški dopisnik v »Narodu«. In mi, ki od blizu poznamo jeseniške »Sokole«, vemo. da so nekateri »Sokoli« res pravi bojni petelini, ki se zaletavajo s^ svojim kljunom v vse, kar je katoliškega. Čudimo se le. da se dobe stariši, ki puščajo svoje sinove v tako druščino, in krščanske rodbine, ki podpirajo te ljudi direktno ali indirektno.
j Zvezo z Nemci v občinskem odboru zopet očitajo liberalci slovenskim krščanskim možem. Na to odgovorimo samo to : Slovenski liberalci, ki imajo pisano pogodbo z Nemci v deželnem zboru, nai kar molče! Jeseniški liberalci so pa sami pravili, da bi jih Nemci vzeli v svojo zvezo, da bi uničili »klerikalce« in smo prepričani, da bodo še prosjačili okoli Nemcev, ker brez njih so — na tleh. Trezni ljudje že dobro poznajo narodnost jeseniških liberalcev in liberalni odborniki v jeseniškem občinskem odboru so se sami razkrinkali iu
si__odregljali za vselej. Hvaležen mora biti
vsak pošten človek, če se stre liberalna samovlada v občinskem odboru na Jesenicah. Sicer pa se bomo še pečali z narodnostjo jeseniških liberalcev in dokazali z dejstvi, kaj se imajo zahvaliti Jesenice liberalnemu gospodarstvu. Vse pride na vrsto!
j Občinske doklade pobira davčni urad, če ravno ni bilo letos nobenega proračuna. Opozarjamo davkoplačevalce, da po postavi niso dolžni še plačati občinskih doklad.
i Prva dramatična predstava v »Delavskem domu« bo v nedeljo 8. t. m. »Na Marijinem srcu« je naslov igre, ki ima predigro in pet dejanj. Pred začetkom in med vsakim dejanjem udarjajo tamburaši, po predstavi prosta zabava s petjem in tamburanjem. Vstopnina: sedeži 1. vrste I K, 11. vrste 80
guvuru tekat, ke je intendant iblanske šaušpi-larje skp puvabu, dc se jm je čez douh cajta spat enkat pukazu, kašn je, sm se pa spet spounu na tistga šnopsarja. Danila je glih tku guvuru tistmo intendante in mu na duša pihu, kokr tist šnopsar men.
Zdej nej pa še puvem. kuku je blu naprej iz tistmo šnopsarjam iu iz mana. Jest sm ga douh cajta puslušu in se ublizvou, ke m je taka hvala tku dobr strila. Ke se m je pa na-zadne le čudu zdel, de me kar neče jejnat hvalt, sm se mu pa za ta puhvala lepu zahvalil in sm tou jt naprej. Tekat me pa prime za rti-kau in če mt ud mene saj ene dve kronce. Jest mu jh seveda nism dau, ampak sm ga krecnu ke pu rok, de me je spustu, in sm šou naprej. Tekat pa začne za mano upit in me zmerjat, de sm ta nar več lump u Iblan in de s.n žc zdauni gauge zaslužu.
Vidja, gespud redehter, tku je blu iz šnopsarjam in iz mana in ke je šaušpilar Danila tud na konc sojga govora začeu cikat na pr-bulšek, sm s pa mislu: tula u še glih tku vn izpadi, kokr jc izpadi iz šnopsarjam in iz mana. Men je ajgentlih use glih, kuku se pr tejatre kumanderaja in jest sm tula le zatu puvedu, de Idje na uja mislel, de je use res, kar tkula edn guvari, kedr mu ta huda prede. Košn konc u pa še ta Daniluva puhvala strila, pa dons še na vem za gvišn, ampak s le mi-siem. punavad ma pa tku zmeri prou
m 111. vrste hO vinarjev, stojišča1 4(1 vinarjev. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
i Prijateljev večer lx) v »Delavskem domu« v torek 10. t. m. Gosp. kaplan Ivan Prijatelj odide prihodnji t«len na novo službo v Tržič in sc bo v torek poslovil od draštve-nikov. Velike zasluge ima', da se je zgradil »Delavski dom«. Prijatelji društva z (rodbinami sc vljudno vabijo k temu večeru.
j Franc Kogej, novomašnik iz Idrije, ie novi jeseniški kaplan, ki pride na Prriia-teljevo mesto. Nastopil jc kot pevec, barito-nist, že pri par koncertih na Jesenicah, ko je' bil še bogoslovec.
Idrijske novice.
i Obsojeni idrijski demonstrantje, »Narodov« dopisnik poroča, da je vladni ivetnik Kremenšek obsodil nekaj demonstrantov z dne 14. julija z globo. Poročali smo tudi. mi zadnjič. Seveda »Narodovemu« dopisnik« ni prav. Nam, po pravici povemo, tudi ne,, ker glavnih voditeljev pač niso zadeli. Najlepše pa je še, da je hudo »Narodu«, ker ni vladni svetnik kaznoval klerikalcev, ki so bili tako predrzni, da so si drznili javno se pokazati. Ta je pa dobra! Ako se kdo brani, naj bo kaznovan, napadalec pa oproščen! Takih prija>-teljev bi liberalci riied sodniki radi imeli, irt sicer povsod, kaj ne?
i Nekaj starih žensk imajo, mož in fantov pa nič; jc govoril po sprevodu 14. julija znani napredni, idrijski možakar. A glejte spaka! Cez dva meseca pa ne piše več »Narod« o ženskah, ampak o samih akademikih in akade-mično naobraženih klerikalcih. Da ni bila družba brez »dobrorejenega božjega namestnika«, razumeti je lahko. To bo Dragotin hud, ko ta novi »Narodov« izliv prebere.
i »Proč z izkoriščevalci ljudstva«, poroča »Narod«, da so klicali liberalni demonstrantje ob blagoslovljeniu zastave katoliške delavske družbe. Dokler nismo tega vzklika brali v »Narodu«, nismo zanj vedeli, ker ga tudi drugi niso slišali. Težko verujemo tudi. da bi v Idriji kdo tako klical takozvanim klerikalcem, ker vsak ve, da nimajo nobenega stika z bremeni, ki so jih liberalci v in izven občine naložili ljudstvu. Ce bi že naši tako klicali, nai bi že bilo.
i »Pljujejo križem«. Kristan pravi, da pljuje, kdor »Slovenca« bere. »Narodov« dopisnik pravi, da so akademiki, ki pljujejo pred narodno napredne somišljenike, če jih vidijo. To je kaj lahko reči, modreci socialnodemokraški in liberalni pa naj sedaj povedo še, kdo ne pljuje.
i Nekaj le koristi. Že večkrat smo potipali naš cestni odbor in cesto na Vojsko. Pomagalo je. Vojskovsko cesto že popravljajo, ker so vendar dobili 450 kron deželne podpore za — leto 1904. Dobro bi bilo, da bi deželni odbor izplačal še podpore za leta 1905 do 1907. Potem bi se dalo še kaj napraviti. Cestni odbor naj bi pa pregledal vsa dela, da bi se podpora ne zavlekla. Toliko časa ni bilo nobene podpore. Pa kaj so rekli? Zakaj volite klerikalno! Sedaj so pa Vojskarji volili s Slovensko Ljudsko Stranko — in stvar je v teku. Radi kakih manj natančnih računov pa vendar ni prav, če ljudstvo trpi, zlasti, če jih ima v rokah kak liberalec.
j Nekateri delavci hodijo v Idrijo dela iskat. Onim, ki mislijo res dobiti tu kako delo pri rudniku, ali kot težaki, bodi povedano, da so tu vsa mesta zasedena in še veliko mladeničev čaka za sprejem pri rudniku. Enako je za druga opravila, razun obrtniie, tu je dovolj delavnih moči. Skoda torej daljnjega pota in precejšnjih stroškov, ki jih povzroča potovanje v dalino naše mesto. So pa zopet drugi, ki potem moledujejo po hišah s pretvezo, da niso dobili tu zaslužka; ti so večinoma lahkoživci, ki na stroške darežljivih ljudi pohajajo od kraja do kraja, a nimajo smisla za resno in težko delo. Ti potem odjemajo podpore, ki bi se drugače domačinom naklonile in zato bode potreba bolj strogo paziti na take postopače.
i Tožbe vse ustavljene. V našem okraju je bilo veliko toženih, posebno duhovnikov, da so ob priliki zadnjih državnozborskih volitev nepostavno agitirali. Sedaj so vse pritožbe rešene in niti enemu niso mogli kaj ne-postavnega dokazati. Nasprotniki so si pač dali duška užaljenemu čutu, da so propadli vkljub hudi agitaciji in velikim stroškom. Ra-ditega so se hoteli znositi nad našimi. Prizadejali so s tem nekaj dela sodniji in tudi stroškov. Nekateri so šli v preiskovanju raznih podatkov tako daleč, da so zelo prestopili svoj delokrog in njih neumestna gorečnost zna za nje imeti kake posledice.
i »Slovenec« ni kaj v čislih našemu Kristanu. V zadnjem »Napreju« piše. da je pisava »Slovenčeva« tako ostudna, da sc že vsakomur gabi. Vse najgrše strani časnikarstva so zastopane v »Slovencu«: denunciranje. opravljanje, psovanje, smešenje, grdenje fcj, in odpljuniti sc mora, ko človek prečita le eno številko tega grdega lista! Pa vendar ni mislil Kristan na svoje glasilo »Naprej«, ko ie vse to napisal ? Daleč od resnice ne bi zadel, ko bi s tem pomeril v svoj list. Slišimo tudi, da Kristan prav pridno prebira naš list, torej mora že hudo pljuvati krog sebe. No, prav snažno že ne more biti okrog njega, ako tako na vsa usta pove, kaj dela listajoč »Slovenca«. Slišimo, da ima ob taki priliki njegova boljša polovica precej besede.
Po svetu.
Smrt največjega detektiva. Na krovu parnika »Bremen« jc dohitela smrt enega od najdrzovitejših, najbistroumnejših in najgla-sovitejših sovražnikov zločincev — Robert Allan Pinkertona, šefa glasovitega amerikan-skega detektivskega podvzetja, ko se jc prošli četrtek vozil v Nemčijo. Z njim je izginil člo-
vek, ki je celo svoje življenje posvetil le enemu cilju 1 boj s postavolomci. Že od očeta odgojen za ttf nemirno borbo, je dosegel Robert Pinkerton pozneje prvo mesto v krimi-nalistiki. Vojska dveh tisočev strogo vzgojenih detektivov, korespondenčna mreža, ki se razprostira čez vso zemeljsko oblo, je bil organ ,s- katerim je vojeval. Bil je v resnici središče amerikanske kriminalitete. Ko je njegov oče, siromašni Škot, sin nekega policijskega uradnika v GlaKgowtt' šel v drugi del sveta, ni niti slutil, da bo prišel s svojo bistroumnostjo in detektivskim talentom do časti in bogastva. Ali kmalu se je oglasil v njem nagon za zasledovanjem; zločini in ropi v malem zapadnem mestu, ki si ga je izvolil za svojo novo domovino, mu niso dafii mirovati. Zadel je zasledovati, opazovati, preganjati in kmalu se mu je posrečilo odkriti četo nevarnih zločincev. Zdaj je spoznal svoj; poklic, nobeno slavljenje hvaležnih someščaiiiov, ki so imenovali celo sheriffom, ga ni moglo zadržati. Odšel je v Chicago in kmalu je bilo utemeljeno podvzetje, ki ga je pozne/e njegov sin zgradil v največjo privatno detektivsko organizacijo. Tudi sm je bil ponosen1 na svoj poklic. »Detektivi se kakor umetniki; in pesniki rode iu ne narejajo. Policisti ne morejo postati detektivi, dasi je med njimi mnogo talentov,« je rekel nekoč. Gotovo je bila pomanjkljiva organizacija amerikanske policija, ki je v vsaki državi podvržena drugim postavam, giavrri vzrok za procvet »Pinkertona«; skoro vse evropike policijske postaje' so bile s Pinkerrtonom v najožji zvezi, neštetokrat so bilii prisiljeni prositi njegove pomoči, v »Scotlancf Yard« vse njegove slike in ko je Pinkerton posetil London, so se združila angleška oblastva ter so velikega kriminalista odlikovala z dragocenim darom. Amerikan-skih policijskih oMastev si brez Pinkertona skoro ne moremo misliti; neštetokrat so ame-rikanski predsedniki iskali njegove pomoči za odgovorne tajne mesije in Pinkerton je bil, ki je s svojmi podatki predsedniku Linkolnu enkrat rešil življenje ter izjalovil atentat Balti-mora. Število-' giasovitih slučajev je neskončno in mogle bi se z njimi napolniti cele knjige. Znamenito dšvajsetmilijonsko prevaro v angleški banki je odkril Pinkerton. več mesecev je delal s svojimi ljudmi, da razjasni to skrivnost . Na Kubi so se pojavili nekega večera v hiši pred kratkim poročenega ame-rikanskega milijonerja po svečanem obedu mnogoštevilni gospodje. Gospodar M'r. War-ren jc bil presenečen. Ali vodja je rekel mirno: »Justin Bidwell, jaz vas aretiram na temelju tega pooblastila generalnega guvernerja Kube.« Bili so Pinkertonovi možje. V daljni zapadni Indiji: so zasledili človeka v neki razkošni vili, ki je v Londonu prevaril s svojo zvitostjo tisoč in tisoč ljudi. Glasovit je tudi slučaj dragocenega Painsborougha, vojvodinje dcvoashirske. Slika je bila v Londonu na skrivnosten način ukradena. Obrnili so se na Pinkertona. Anrerikancu se je posrečilo po dolgem, tihem delovanju dovesti v dotiko razmere amerikanskega tatu Adama Wortha s tatvino slike. Posrečilo se je sicer, da so nekaj tovarišev Worthovih v Bostonu vjeli. ali Worth sam je izginil. Konečno so se našli lahki sledovi. Začel se je lov: iz Amerike v Evropo, nazaj v Liverpool, kjer je Wortli insceniral novo goljufijo za 400.000 mark, potem nazaj na maloazijski kontinent. Šele po dolgoletnem delu se je posrečilo osvojiti ukradeno sliko . . . Pri svojem opas-nem poklicu je doživel Pinkerton neštevilno čudovitih dogodkov. Več mesecev je bil to-čaj v neki kleti, da bi prišel na sled neki roparski družbi!' Njegovi uradniki so bili dolgo časa v železniški službi, da bi odkrili skrivnostne zločine, ki sc dogajajo na vožnji. Potem zopet komadi, ki niso brez humorja. Prosil je nekoč veliko banko, da bi prevzela transport papirjev v vrednosti več milijonov. Zločinci so dobili ugoden veter in so napadli vlak. Kovčekc in omare so razbili, a Pinkerton je bil sam na vlaku, skrbno preoblečen ter je imel' v svojem perilu zašite milijone, ki jih je tako rešil ... Ali delovanje »Pinker-tonov«, kakor v Ameriki te uradnike splošno imenujejo, ni omejeno samo na zasledovanje zločincev, ampak pridobili so si znatno mesto tudi v varstvenih službah. Ob velikem železniškem štrajku I. 1894 so »Pinkertoni« branili vlake od stavkajočih in ko so ob velikem štrajku delavci s samokresi in celo z dvema topovoma branili tovarno, so zopet »Pinkertoni« mesto policajev vspostavili red.
Vandalizem v pariškem Loure. Kakor poročajo iz Pariza, je neka mlada deklica poškodovala sliko s podobo papeža in treh kardinalov. Rekla je, da je to storila le zato, da bi jo zaprli.
Boj na pesti med milijarderoma. Največja dnevna senzacija v New Yorku je znameniti »bokserski« dvoboj med dvema milijarderoma liarahanom in Fishom za predsedništvo nadzorniškega sveta železnice »Illinois Central Railroad.« Fislt je bil 30 let predsednik tega sveta, ali prošlo leto ni bil več izvoljen. Na njegovo mesto je prišel po intrigah glasovitega železniškega mogočnika Harrimana — Harahan. Razžaljen do dna duše je prišel Fish v dvorano, kjer je predsedoval svetu že Harahan in je kritiziral kar najstrožje njegovo ravnanje nc štedeč niti s psovkami. Ko je Harahan v svojem odgovoru imenoval Fisha lažnjivca, je ta skočil nanj. ga potegnil s predsedniškega sedeža in začel z njim pravo formalno borbo na pesti iu ker slovi kot popolni »bokser« in je k temu mož mogočnega stasa in velike moči, je lahko ugnal svojega protiv-nika. Ta dvoboj je zbudil v Ameriki veliko senzacijo, ker sta se ta dva finančni mogočnika, človeka »dobre vage«, prvi tehta 210, drugi 190 funtov, borila proti vsakemu bok-serskemu pravilu. Ostali člani sveta, kakor Vanderbild, Peabody in Gochet so se zaman trudili, da ju ločijo. Fish je odstopil šele te-
■U
daj, ko se ic njegov protivnik »ves plav« Zgrudil na zemljo.
Opravila francoskih duhovnikov. Odkar so na Francoskem ločili cerkev od država, si mora mnogo duhovnikov služiti vsakdanji kruh z raznimi rokodelskimi posli. Mhogo se jih peča s ptičarstvom, kakor župnik v Castel-nau-Bretenoix (Lot.) Župnik v Lobsugardu (Tarir et Garoime) se bavi s kotiditorijo. Mnogi duhovnik so postali navadni delavci. Župnik v La Ponnie je sedaj strugar, župnik v Arcndona izdeluje bicikle in šivalne stroje; dva župnika izdelujeta aparate s svetlobnimi slikami. Neki župnik je ključavničar, sedem župnikov je urarjev, mnogo jih plete nogavice itd. A nekateri duhovniki so se posvetili umetnosti. Župnik v Saint Paulu (Oise) živi od svojega čopiča, župnik v Magnil-Reigriers: kot ki-l>ar od svojega dleta.
Višek »moderne umetnosti«. K nekemu umetniku v Monakovem ie- prišel trebušast mož, ki je nenadoma silno obogatel ter seveda postal čez noč grozno izobražen in domišljav. Zahteval je od slikarja, naj mu naslika njegovo rojstno vas, ležečo v nekem od sveta pozabljenem kraju, da bo njegov zarod imel vedno pred očmi kraj, ki je bil v njem rojen ujegov utemeljitelj. Slikar je bil takoi pripravljen. »Seveda hočem imeti lepo sliko, da bodem mislil, da sem res doina, ko jo bo-dem gledal. Za par stotakov mi ni nič.« Te zadnje besede so zlasti podžgale sina muz. OdpraviL se je na pot, in čez nekaj časa je povabil »•mecena«, naj si pride ogledat sliko v njegovo delavnico. Bila je krasna gorska idila, ki bi delala najlepši kras pariškemu salonu. A bogatin, hoteč- pokazati, da ima fin čut za umetnost, je po kratkem opazovanju pripomnil, da mu slika ne ugaja, da' je stativ kot fotografija in da ne »čuti« tistega krepkega planinskega vonja, ki je v naravi. Izplačal je slikarju sicer vso pogojen«' vsoto in mu naročil naj sliko še v toliko popravi. Slikar je bili užaljen in mislil na maščevanje. Cez nekaj dni dobi bogati naročnik sliko, češ isedaj je popravljena«. Poklical je svojo debelejšo polovico, vzel sliko iz zaboja, da jo pokale, a obema je udaril oster duh v nos. Gledala sta sliko, občudovala podobo in končno jc vzkliknil zadovoljni mož: »Kaj ne, kot doma.« — »Oh;, fepo, res lepo. Samo ta. duh .. »Vidiš, ti -ne razumeš. Slikana je vas tako,, da por)o!inoma veruješ, da hodiš po njej, samo če pogledaš podobo- Seveda, poučiti je treba slikarija.« Slikar pa slike ui prav nič popravil, ie zadnjo stran je namazal z rjavo tekočino, ki v potočkih, pretaka čez ceste teh. zakotnih! vasi . .. .
Tajni milijoni. V peterburških političnih krogih se živo zanimajo za milijone, ki so jih našli' v posesti kneza Anenskyja. Ta knez je prišel! v Charbin ter se je predstavil kot uradnik ininistrstva! notranjih zadev. Pri njem so našli 40 milijonov rubljev v bankovcih, in vrednostnih papirjih:. Ko so ga aretirali, ni vedel! povedati,, odkod ima toliko bogastva. Ce bi: bil okradel privatne osebe, bi se one že prej javile. Dozdeva se, da je to novi slučaj velike;, dozdaj še ne opažene defravdauje državnega denarja kakoršna je bila nekoč HurkQ-Lid\valbvai.
Pteljiibeznjivo. Mnogoobiskovani zdravnik ie bil poklican ponoči k nekemu paci-jentu. On se je žuril, da bi pravočasno dospel k navidezno! težfcobolneinu ali pnršedšii k njemu ui mogel konštatirati druzega kot lahko žalodčno napako.. Nekoliko nejevoljen; je vprašal bolnika, zakaj ga ponoči kliče za tako malenkost. »Jaz sem mislil,« mu je odgovoril bolnik mirodušno, -»da imajo gospod doktor podnevi tako preveč opravila in jih nisem hotel motiti.«
IVIati in sinovL Na Japonskem živi stara, bolehna vdova s tremi sinovi. Karkoli,oni: zaslužijo, morajo plačati materi za zdravnika iu zdravila, a ona je vedno bolna. Y onem mestu je primanjkovalo dannadarn denarja iu stvasri in se je tatinstvo vgnezdilo v njem. Vlada je odredila veliko nagrado ontanu, ki najde in prijavi tata. Cuvši za ao, sta se dva brata dogovorila, da bosta prijavila tretjega kot tatu in bosta z dobljeno nagrado, olajšala boliio stanje dobre matere. Koeka je padla na najmlajšega. Zaprli so ga v globoksa ječo, a bratoma so izplačali judežev denar, Nista minila dva dneva, ko so prijatelji poprosili jetni-čarja, da jim dopusti obiskati jetnika. Brata sta v ječi nagovarjala svojega brata, da gre z njima domov, ker jim drugače vest ne da mirno spati. Ali on ni popustil. Ko sta brata prinesla domov denar in sta povedala materi, kako in kje sta ga dobilla, je vzkliknila dobra mati: »Prej • bom gladu umrla, kakor da mi umrje nedolžni otrok.« Jetničar je vso to stvar slišal in je prijavil slučaj mikadu. Tudi njega je ganila otroška ljubezen in materina plemenitost ter jc odredil najmlajšemu rento za 1000 dolarjev, a bratoma vsakemu po 50(1 dolarjev.
Anglo-ameriška polarna ekspedicija. Poročilo iz Athabasca Lantfing javlja, da se je izgubila ladja »Duchess of Bedford«, ki ie pripadala angto-ameriški polarni ekspediciji v bližini utrdbe Auxions Mikkelsen. Vodja ekspcdicije Lissing\vell, neki amerikanski geolog in še neki tretji so ostavili meseca februarja ladjo z zalogo za 60 dni, da bi prodrli v ozemlje, ki so ga slutili nekje na severu. Bržkone se ne bo od ostale družbe nič več slišalo.
Koliko donašajo letoviščarji v razne dežele. Vsako leto prihaja v Švico okoli 3 milijone tujcev, ki puste v deželi približno 150 milijonov frankov. V Italiji, Rivieri in Španiji 2 milijona izletnikov potroši do 300 milijonov frankov.
II. priloga 206. itev. flSlowenoa" dnč 7. septembra 1907.
Cesarske vale na Koroškem.
Boji 5. in 6. septembra. Graški armadni zbor zmagovalec.
Celovec, 5. septembra. Dne 4. septembra je ukazalo poveljništvo HI. armadnega zbora 22. deželnobrambovski diviziji, da naj se razpostavi ob Krki, v Borovljah pa je stala 6 pehotna divizija. Popoldne sta se obrnili dve diviziji proti severu, le en bataljon, tna baterija in pa dva oddelka strojnih pušk sta prodirala v zahodni smeri proti Celovcu. Poveljnik III. armadnega zbora je sklenil, da napade z dvema divizijama osamelo III. pehotno divizijo. Predne straže ljubljanske .28. pehotne divizije so pregnale po poldrugo-nrnem boju po prehodu čez Ljubelj mali oddelek XIV. armadnega zbora pri llumbergu in so zasedle nato, ko so popravile mostove, severno obrežje Drave. Inomoškega armad-nega zbora 8. pehotna divizija je prodirala od Beljaka na severno vzhodno obrežje Osoj-skega jezera, generalni major Roschatt je pa korakal s 4 bataljoni in z dvema gorskima baterijama ob Dravi do srede Vrbskega jezera. Dne 5. septembra zjutraj sta stali dve diviziji III. armadnega zbora južno ob železniški progi Št. Vid-Launsdorf, da se združita s 3. pehotno divizijo. Med 9. in 10. uro dopoldne se je pričel boj. Gledalci niso veliko videli, ker so se čete po gorah zelo skrivale. Tretja pehotna divizija iz Linca se je postavila v boj v smeri Št. Vid-Launsdorf. Napadel jo je z uvakratno premočjo III. armadni zbor. Opoldne je nastala kriza in je bila prisiljena linška divizija, da se umakne.
Celovec, 6. sept. Diviziji'graškega armadnega zbora, ki sta prisilili včeraj iinško divizijo, da se .ie morala umakniti, se nista uolgo veselili svojega uspeha. Ob 3. pop. se je namreč že čutilo na krilih, da prodira 8. divizija linškega armadnega zbora, ki ie pognala v beg varnostne čete 22. deželno brambovske divizije in zasedla postojanke ob Glini med St. Vidom in Gospo Sveto. Zasledovanje lin-ške divizije se je zato ustavilo. Zvečer 5. t. m. 'e bil združen III. armadni zbor ob Glini. Fronta je bila dolga 20 km ob Dravi na južnem krilu. Ljubljanska pehotna divizija je kockala čez Dravo 20 km pod Kumbergom. Prenočila je pri Grabštajnu. Zvečer dne 5. t. m. je vodstvo vaj sporočilo poveljnikoma obeh urmadnih zborov, da se vrši 6. septembra odločilna bitka glavnih armad med Dravo in Muro. Obe stranki sta sc odločili 6. t. m. za napad. Inomoški armadni zbor je poslal 44. deželno brambovsko pehotno divizijo in oddelek generala Roschatto v štirih kolonah proti spodnji Krki med cestama Celovec-Ve-likovec naprej, 8. divizija na ikoraka čez Ot-inanje in III. divizija kot skrajno levo krilo naj pride do Krke pri Sv. Filipu. Graški armadni zbor je imel ob 7. zjutraj 6. t. m. pripravljene svoje divizije ob Krki za prodiranje. Na cesti Velikovec-Celovec kot levo krilo je stala brigada 28 divizije, za n.io druga kot korna rezerva, sosednja kolona polovica 22. deželno brambovske divizije ie stala pri Sile-iovem mostu, druga polovica in 6. divizija pri Sv. Filipu. Pokrajino je pokrivala megla, ko so pričele prodirati kolone XIV. armadnega zbora.
Ob 7. zjutraj sta. zadeli v Krški dolini dve deželnobrambovski diviziji. Vnel se je živahen boj. Poveljnika obeh armadnih zborov sta iz-previdela. da nimata ob levih krilih velikih sovražnih sil in sta oba istočasno ukazala, naj se zajame levo krilo. Severni koloni graškega armadnega zbora naj bi prodirali proti Gospe Sveti, inomoška 8. divizija naj bi pa prodirala v smeri vzhodno od Timence proti Prokerski vasi, ki je ležala v sredi za fronto nasprotnega Kraškega armadnega zbora. Cesar se je peljal ob 7. zjutraj iz Celovca in se je podal k vodstvu vaj pri Timencih. Živahno je zasledoval boj. Videti pa ni bilo veliko. Cetc so bile skrite. Zato je pa dobivalo vodstvo vaj natančna telefonična poročila. Začetkoma je zmagovala 8. divizija, ki je prodirala proti 22. deželnobrambovski, a napad se je kmalu ustavil in ie je nato začel splošni boj s streljanjem ob severnih krilih. Poveljništvo graškega armadnega zbora je formiralo na cesti med Celovcem in Velikovcem 28. divizijo in 22. deželno-brambovsko divizijo za napad. Umakniti sta se morali zato desno krilo in 44. deželno-brambovska divizija inomoškega armadnega zbora. General, major Roschatto s svojimi četami je poizkušal, da pride v krilo graškega armadnega zbora, a bil je odbit. Vedno bolj proti severu je prodirala 28. ljubljanska divizija, ki bi izpremenila z napadom v desno krilo in v hrbet graškega armadnega zbora neugodni položaj inomoškega armadnega zbora. Linško divizijo so uspešno ustavljali proti njej odposlani trije bataljoni in dve bateriji, oviralo je hitro prodiranje tudi gorovje. Boj se je odločil na južnem krilu ugodno za III. armadni zbor, ki ie sklenil, da zasleduje sovražnika v črti Gospa Sveta—Timenice in da da vojakom počitek, ker hoče današnje uspehe porabiti šele jutri. Poveljništvo inomoškega armadnega zbora je ukazalo 6. diviziji, da pričakuje 3. divizijo in da trdovratno brani teren r>b Krki od vzhoda na zahod. Cesar je ostal do pol 2. ure pri Timenicah. Vodstvo vaj je pa še ostalo, da zasleduje nadaljnji izid vaj.
Prehod ljubljanske divizije čez Ljubelj.
Ljubljanska 28. pehotna divizija je stala 4. septembra še južno od Tržiča. Prosti sta ji ' ili za prehod na Koroško poti čez Ljubelj in čez Podkoren. Prehod čez Podkoren bi bil dovedcl ljubljansko divizijo v krilo inomoškega armadnega zbora, a bil je nevaren, če bi i'il že zaseden po sovražniku. Prehod bi bil ^tal divizijo veliko žrtev na času in na močeh, i roti tirolskima divizijama, ki sta prodirali <ib Dravi iu pa proti litiški diviziji sta stali nasproti 6. pehotna in pa deželnobrambovska divizija.
Zvečer, predno je ljubljanska divizija šla čez Ljubelj, je zadela infanterijska patrulja v avtomobilu s sovražnikovo patruljo na konjih pri Kranju. Infanterija je streljala nanjo. Dne 4. septembra je odkorakala ob 4. zjutraj ljubljanska divizija, nastanjena v tržiški okolici, proti Ljubelju. Prednji četi, 87. pešpolk, je poveljeval general Schemua, glavni četi pa general Seibt. Med 9. in 10. uro dopoldne so bile čete vrh Ljubelja, ob 4. popoldne pa že v Borovljah. Ker so bili dravski mostovi pri Borovljah podrti, so pionirji pričeti takoj graditi most. Pri Borovljah so takoj napravili Marconijev brezžični brzojav, da so se zvezali s k<. rnim poveljništvom.
Podrobna poročila.
M a 1 i Š t. V i d. 5. sept. Ob pol 10. dopol. je prišla sem poizvedovalna patrulja 3. armadnega zbora. Poučena je bila izborilo o kretnjah in o razpostavi čet inomoškega armadnega zbora.
Beljak. V sredo ob pol 11. dopoldne je zapustil nadvojvoda Evgen v avtomobilu Beljak.
Celovec, 6. sept. Civilisti, ki so prišli, da zasledujejo manevre, so bili danes zelo iz-nenadeni, ker ni bilo zjutraj boja pri Št. Vidu in ker so bili prisiljeni, da se odpeljejo v Timenice. Na vse zgodaj je mrgolelo po cestah k Sv. Tomažu in v Timenice radovednežev in pa vojakov inomoškega armadnega zbora. Pri Sv. Tomažu sta čakala cesarja vojni minister Schonaich in deželnobrambovski minister Latscher. Cesar ie iz voza živahno skočil in gibčno zasedel konja, na katerem je jezdil na grič pri Timenicah. Ko je došel cesar k povelj-ništvu vaj. se je javil cesarju nadvojvoda Ev-gen. Cesarja so marljivo fotografirali razni fotografi. Vladar ie bil ž njimi jako ljubeznjiv in se je prijazno obrnil proti njim, ko je opazil, da ga hočejo naslikati. Vreme je bilo jako ugodno. Ob 10. se je pooblačilo, a opoldne je bilo že zopet jasno in tudi popoldne. Graški armadni zbor nima sovražnih znamenj, ker jih ima 14. inomoški armadni zbor. Vojaki so danes dobro razpoloženi, ker ie lepo vreme.
DEŽELNOZBORSKA VOLIVNA REFORMA V DALMACIJI.
Z a d e r, 6. sept. Poslanec dr. Trumbič javlja, da predloži deželni zbornici dalmatinski sledeči načrt volivne reforme: Cela dežela naj se razdeli na 15 okrajev po 40.000 prebivalcev; vsak okraj naj bi volil tri poslance, virilni glasovi se ne vpoštevajo. Vsak volivec more glasovati le za dva poslanca, tako da pride tudi manjšina do veljave. Poleg poslancev se volijo tudi trije namestniki, ki poslanca zastopajo, ako umrje, zboli ali pa odstopi. Dr. Trumbič meni, da bi na ta način prišla v dalmatinski deželni zbor 2 Italijana, 7 Srbov in 36 Hrvatov. Zahtevo Dalmatincev. naj se uvede reforma deželnega volivnega reda. je vlada odbila.
CESAR OZLOVOLJEN.
Celovec, 6. sept. Cesar se je baje zelo nejevoljno izrazil o izmišljotinah judovskega časopisja glede na nezgode pri vojaških vajah.
Budimpešta, 6. sept. »A Nap« poroča, da se cesar 15. t. m. v Pysstatri zato ne bo udeležil odkritja spomenika Arpadovcev, ker ga je svoj čas zelo vžalostil hladni sprejem, katerega so mu Ogri priredili povodom štiridesetletnice kronanja. Cesar da je tedaj Weckerlu, ki ga je povabil na Arpadsko slavnost. dejal: »Sporočam vam, ljubi Weckerle, da po tem, kar se je zgodilo, nisem v stanu osebno udeležiti se arpadske slavnosti.«
ZAKAJ JUDOVSKO ČASOPISJE NAPADA SEDANJE VOJAŠKE VAJE?
Marsikdo se vprašuje, zakaj je judovsko trobilo »Neue Freie Presse« letos tako hitelo donašati izmišljene grozne vesti o strašnih dogodkih pri letošnjih vojaških vajah. Saj smo tudi mi ožigosali, kar smo izvedeli o prenapornem mučenju vojakov, a podatki, ki jih je objavila »N. Fr. I^r.«, so se izkazali kot veliko pretiravanje. Ta napad judovskega časopisja se smatra kot napad na voditelja vojaških vaj, ki je nadvojvoda Franc Ferdinand. Judje hočejo prestolonaslednika, ki jim ni ljub, na ta način pri ljudstvu diskreditirati. To je pravi vzrok vestem.
PODROBNOSTI.
V Odesi se pogrom proti judom nadaljuje. Generalni gubernator Kaulbars očito podpira »črne stotnije« in je 5. t. m. dal takoj izpustiti nekega voditelja band, katerega je policija zaprla. — V Lodzu je 7 banditov ustrelilo bogataša Adameka, ker jim ni izplačal 1000 rubljev — Papež Pij X. je sistiral pet španskih romarskih pohodov in je sklenil, da trupla Leona XIII. ne preneso prej v sv. Ivan Latcranski. dokler ne bo dana popolna garancija proti sodrgi v Rimu. Sestanek med carjem in kraljem Edvardom se bode vršil, toda še ni določen kraj. — 7. t. m. obišče srbski ministrski predsednik Pašič barona Aeren-thala na Severniku.
MAROKO Francija prodira.
T a n g e r , 6. septembra. Tukajšnji diplomatski zbor je vprašal El Gebbasa, kaj namerava proti kalivcem reda napraviti. El Gcbbas je predlagal, naj se ustanovi izjemno sodišče, španski poslanik je pa temu ugovarjal, češ, da bo .tako sodišče prišlo v konflikt z mednarodno policijo. Zato so zadevo izročili v pretres španski vladi, ki jc predlogu vojnega ministra El Gebbasa pritrdila.
Pariz, 6. septembra. »Petit Republi-(|iic« poroča, da so Francozi bombardirali Masagan. »Mornlng Post« to potrja in poroča, da so Francozi Masagan 4. t. m. zasedli.
London, 6. septembra. »Dai|y Tele-graph« poroča, da stoji Evropa pred velikimi dogodki. Francija bo v enem tednu svojo intervencijo razširila na ves Maroko.
Pasivna rezistenco železnico r]eo.
Različne vesti ,da izbruhne pasivna rezi-stenca železničarjev, so zasedaj prezgodnje, ker pasivna rezistcnca ni nastopila niti ob začetku vojaških vaj, niti ne bode 15. t. m. ali pa I. oktobra, kot pišejo dunajski listi, ker še sediij ni dosežena pri železničarjih edinost glede pasivne rczistence. Uslužbenci državnih železnic morajo šc počakati, kaj ukrene posebna izvoljena komiisja za izboljšanje njihovih plač, železničarji zasebnih železnic pa šc počakajo odgovore svojih ravnateljstev. Sploh pa je še vprašanje, če sploh pride do pasivne rczistence, kajti železničarska zveza še sedaj ni na jasnem, katero društvo naj prevzame vodstvo. Zahteva ga strokovno društvo, obenem pa tudi socialnodemokraška organizacija, s čimer pa nista zadovoljni uradniško društvo in prometna zveza; v soc. de-mokraški organizaciji so združeni večinoma le uslužbenci nižjih kategorij, po katerih zahtevah se uradniki ne bedo hoteli ravnati. Vendar je res in se mora poudarjati, da sedanje plače železničarjev nikakor ne odgovarjajo njihovim potrebam in zvišanju plač drugih uradnikov, kar izprevidijo, kot upoma, tudi me-rodajni krogi, kajti napovedana pasivna rezistcnca, ki bi uprave jako oškodovala, se da Ic na ta način preprečiti. Pri osebnem prometu bi pasivna rezistenca ne škodovala veliko, pač pa pri blagovnem, vsled česar je dolžnost železniških uprav, da se v korist javnosti ozirajo na upravičene želje uslužbencev. Siccr pa dokazuje zadnja železničarska stavka na Ogrskem, da železničarji tudi ne bodo imeli bogvekake koristi, ako se brezpogojno vdado soc. dem. strankarskemu vodstvu. Toliko se sedaj lahko reče. da se o gotovosti pasivne rezistence še nc more govoriti in da najbrže soc. demokrati nikdar ne dobe vodstva v svoje roke.
Občni zbor »Slomškove zveze".
Blamirani »liberalni« teroristi. — Fotografirana blamaža
Lepo in impozantno se je izvršil danes občni zbor »Slomškove zveze.« A preden preidemo k poročilu, moramo sc baviti nekoliko z liberalci in liberalkami — na ulici.
Ko je zborovala poživljena »Slomškova zveza«, odločno in pogumno si začrtujoč nova pota, so pa njeni nasprotniki prišli na poziv »Narodov« pred »Union«, da bi zborovanje preprečili, kakor so v Radovljici sklenili A nasprotniki osramočeni so stali ob strani, polni onemoglega srda v lepih svojih dušah iu bili so celo tako neprevidni, da so kisle svoje obraze prišli nam kazat. Mislili so, da se jih bo kdo bal, pa pogled na te celo od svojih voditeljev zapuščene reveže in revice, je dal nam le novega poguma in napravil nam pred zborovanjem nekaj prav zabavnih tre-notkov. Hvala jim torej za brezplačno zabavo in hvala pa tudi njihovi.n očetom in materam. ki so dale slovenskemu svetu nekaj takih »svobodomiselcev« in »svobodomiselc« katerih inteligenca se precej dolgo časa ni razvila, da bi spoznala, kako neprostovoljni predmet vesele naše zabave da so. »Napredno« učiteljstvo nam je danes poleg resnega našega dela preskrbelo nekaj prav veselih uric.
Kdo pa tudi ne bi bil vesele volje, ko vidi svojega nekdaj ošabnega in vsegamo-gočnega nasprotnika tako do kosti blamira-nega! Pred nekaj leti bi bil zadoščal poziv v »Slovenskemu Narodu«, da bi bilo zborovanje »Slomškove zveze« preprečeno, pred dnevi je »Slovenski Narod« prinesel dva tako prijazna poziva in vspeh je bil — da med učiteljstvom demonstrantje niso dobili odziva. Take manifestacije naših nasprotnikov smo pač lahko veseli!
Liberalni učitelj je pozival v »Slov. Narodu« :
» P o z o r, n a p r e d n i učitelji! V soboto 7. t. m. i:na »Slomškova zveza« svoj občni zbor v »Unionu«. V dogovoru z naprednimi tovariši in tovarišicami se snidemo ob pol deveti uri v »Narodnem domu« in si gremo ob deveti uri ogledat menažerijo pred »Union«. Dobro došlo je tudi napreduje dijaštvo, ki si lahko ogleda abnormalnosti slovenskega učiteljstva.
»Napredni učitelj.«
Iu nekaj dni pozneje:
»P o zor, n a p r e d u i u č i' t e 1 j i !« Pod tem naslovom je neki tovariš poročal, da se snide napredno učiteljstvo v soboto točno ob pol deveti uri dopoldne v »Narodnem domu«, da si potem ogleda vse Sloinškarje in Slomškarice pred »Uniononi«. K temu dostavljam še, da pridemo tudi z dežele ta dan v Ljubljano, da si ogledamo zavedne te ljudi. Kdor zamudi v »Narodnem domu«, naj pride pa kar ob deveti uri pred »Union«.
»Napredni učitelj z d e ž e I e.«
Človek bi mislil, da ima napredno učiteljstvo med liberalci toliko vpliva, da bo odziv na dva taka poziva res ogromen, pa kli-catclje je pustilo na cedilu celo »napredno dijaštvo« in tako je prišlo, da je sestanek v »Narodnem domu« jako veliko ljudi zamudilo. Se je pač resnemu človeku težko ponižati na nivo naprednega učitelja, ki smatra svoj poklic v tem. da litijska k pouličnim demonstracijam Za tako učiteljsko »naprednost« in vzgojo bomo že našli primerno plačilo — »Učiteljski Tovariš« naj se v bodoče nič več
ne pritožuje, ako bomo s surovinami, ki so zagrešile oklice v »Narodu« postopali tako kot zaslužijo ljudje, ki svojo naprednost zakrivajo v take pouličnjaške oklice.
Iz »Narodnega doma« so dobili voditelji zborovanja »Slomškove zveze« po deveti uri poročilo, da je v »Narodnem domu« celih 15 manifestantov. Najprej sta prišli pred »Union« učiteljici Sirnik in Muc, kateri slo hudomušni reditelji! primerno počastili, kakor poročamo med »Ljubljanskimi novicami«. Kmalu je prišla nova zabava: na obzorju se je pokazal neizogibni Grmek v družbi liberalnih učiteljskih korifej Petriča in Korbarja, okolu te trojice so se nasproti »Uniona« zbrali učiteljiščnik Medic, mladi Schiffrer, Tro-št. Dimnik ml., Gregorič Egon, Repovš, Zaletel, škof iu Šusteršič ki je baje posebna simpatija Ižancev. Grmek je silno sitno gledal okoli sebe in ni čuda — ni bilo ne Gangla. ne Jaka Dimnika, ne Luke Jelenca ter je nekaj zabavljal čez take »voditelje«. Tem zapuščenim revežem so se še pridružile učiteljice Debevec, Paternoster, Wester, Lun-der, Pezdir, Remškar, Trtnik, Reil in Windi-scher.
Žalostno so te osebe gledale, kako se jih nihče ne boji in kako je ves nameravani terorizem splaval po vodi. Vseh oseb nasproti »Uniona« se je zbralo 32, med katerimi so bili seve tudi neučitelji in štirje policaji s policijskim komisarjem Jančigajem. Nemo so stali ondi, brez poguma, brez nade, da bi njihova navzočnost imela kak vspeh in pogoltniti so morali marsikak osoljen dovtip. ki je priletel v to onemoglo »množico«. Nekoliko življenja je spravil v to družbo šele dohod nadučitelja Zirovnika, ki je pričel med Grme-kove tovarišice deliti bombončke. To .ie bil tako sladek prizor, da si neki prijatelj Slom-škarjev ni mogel kaj, da ne bi te skupine dvakrat fotografiral. Tako smo dobili fotografirano blamažo »Narodovega« učiteljstva ter bomo sliki priobčili v »Domoljubu« v pouk in zabavo ljudstvu, ki bo tako dobilo priliko do dobra spoznati tako vzorno učiteljsko delo in tako priporočila vredne moči.
Nedosežno usiljiv ie bil neki maturant Blažič. Fant je bil že na zborovanju. Hotel pa je igrati vlogo kavalirja, zato je pa šel ven med liberalne učiteljice in zbijal šale iz ude-ležnikov. Hotel je nazaj, ker se mu je za-branil uhod, bil je tako silen, da se je udal le pasjemu biču.
Mala dvorana »Uniona« je bila za zboro-vališče to pot premajhna. To jc bil najlepši odgovor »Narodu« in vsem onim. ki so mislili, da bodo s teroriziranjem še dušili svobodo učiteljstva. Grmekovi prijatelji in prijateljice so se kmalu klaverno poizgubili. Nazadnje sta zopet odšli učiteljici Muc in Sirnik, godrnjaje na liberalno inteligenco, dte toliko bobna po »Narodu«, a nazadnje ne pride nikdo blizu »le župan Hribar pošlje polno policajev.« Očividno gospodični nista pridobili samo na starosti ampak tudi na modrosti. ker sta spoznali, da se ljudje, ki spuščajo v Narod zgoraj omenjene pozive, ne boje sicer drž. pravdništva in sodnikov, pač pa ljudske sodbe in res od »Narodovega« uredništva, ki je hujskalo tako zelo zoper katoliško učiteljstvo ni bilo nikogar blizu. Vidi se, da je dr. Stojčevo »zdravljenje« imelo v higijeničnem oziru povoljen vspeh!
ZBOROVANJE.
Prijatelji »svobode«, ki stokajo pod terorizmom »Slovenskega Naroda«, so pokazali, tla umevajo svobodo po kopitu »Narodovem«. Zavednega učiteljstva, ki je svobodno v pravem pomenu besede, ni zbegala peščica učiteljskih policistov iu policistinj, ki so se usuž-nile poveljstvu »Narodovega« uredništva. Člani Slomškove zveze so napolnili zboroval-no dvorano v zavesti, da zastopajo prava načela. da zborujejo za sveto stvar.
Zborovanje .ie otvoril g. predsednik drž. poslanec Jaklič. Omenja najprej »pozdrave« liberalnega učiteljstva, ko so zaznali, da hoče zborovati »Slomškova zveza«.
Gospod državni poslanec in predsednik »Slomškove zveze« je govoril:
»Častiti zborovalci! Od kar se je zvedelo, da bo zborovala »Slomškova zveza«, je dobila zveza in njeno učitelitsvo precej značilnih pozdravov. Med prvimi, ki so nas vse pozdravili, so bili naši častiti kolegi naprednega mišljenja. Tistih pozdravov, ki so se vršili tako-le med štirimi očmi, ne bom omenjal, a omenjati moram oficielnc pozdrave, ki nam zvene nasproti iz stanovskega glasila »Učiteljskega Tovariša« iu pa »Slovenskega Naroda«. »Slomškarija je največja sramota slovenskega učiteljstva!« (Oho!) »Kreature obeh spolov!« (Smeh.) »Onemogli reveži!« »False ljudski učitelji!« »Četa inežnarjev in mežnaric.« (Burna veselost.) »Črno pobarvana družba!« (Smeli.) Same kolegijalne ljubeznjivosti! Obšel jih ie pa tudi velikanski strah in zagnali so krik v svojem časopisju: »Mrliči — vstajajo!« In napredni učitelji, ki sicer ne verujejo nič, verujejo tudi v ta čudež. (Veselost.) In v njih duši sc .ie rodil velik strah, a tudi radovednost, kakšni so ti mrliči, ki hodijo. Sami, posamič, se nas niso upali ogledati, zato so naredili v Radovljici načrt, kako bi nam vendar prišli blizu. Dejali so: »Vsi skupaj pojdemo pogledat!« Začetkom tedna so dejali v »Narod«, da vabijo vse napredne učitelje danes v »Narodni dom« in potem pred »Union«. Ker pa so se vendar še bali, da bi groze ne pomrli, ko vidijo »mrliče«, so povabili še napredne akademike. Sedaj, ko je bila straža dovolj močna, so dobili korajžo tudi napredni učitelji na deželi. Tudi ti so pisali v včerajšnjem »Narodu«, da pridejo danes pred »Union«. Iu kakor ste videli. so tudi prišli. Mar tisti napredni učitelji iz Liubljane. ki so napredne učitelje vabili? Nc! Teh ni bilo. ampak prišli so naši znanci, kakor Korbar. Grmek, gspdč. Muc itd., ki učiteljskemu »papežu« Jelencu vse verjamejo I
Jaz priznani vse \ rime naprednih učiteljev, najbolj pa znajo terorizirati. Mojstri so! Priznam tudi, da imajo precej vspeha! A to jim povem: Tudi ta terorizem bomo zlomili! Ce ne pojde izlepa, kakor pri omikanih ljudeh. poide pa zgrda. Tisto svobodo, ki jo zahtevajo zase, zahtevamo tudi mi. Branili pa bomo vse naše somišljenike, ako jim bodo hoteli škodovati kolegi!
Živahno so zborovalci pozdravili osobito blagorodnega gospoda šolskega svetnika in ravnatelja Fr. Detela, zastopnika goriških učiteljev g. nadučitelja Likarja in Abrama, dež. šolskega svetnika kanonika Kržiča, Lesarja, deželnega odbornika Povšeta, dež. poslanca dr. Schsveitzerja in zastopnike akademiških društev.
Državni in deželni poslanec g. dr. Žitnik je poslal naslednji pozdrav:
»tludo bolan ležim, ne morem priti. Pozdravljam vse, želim najboljšega vspeha, pred vsem pa poguma za dobro stvar. Brez strahu naprej!«
Prav prisrčno in iskreno je nagovoril zbrano učiteljstvo poslanec Povše, poudarjajoč, da smo ponosni na vzgojitelje naše mladine, ki hočejo zares hoditi po stopinjah prvega slovenskega odgojitelja Slomšeka. »Zbrali ste se, da hočete delovati v duhu Slomškovem ter vcepljati mladini čut za slovenski materni jezik, obenem pa gojiti tudi verski čut. Vaše delo je plemenito in sveto. Naj procvita vaša zveza v boljši blagor našega naroda. Mi, slovenski poslanci, pa sc hočemo zavzeti tudi za vaše težnje. Bog blagoslovi vaše delo!«
G. vladni svetnik Detela hvali, da se učiteljstvo zbira, da se poinenjkuje o stanovskih zadevah, da se izobrazuje in napreduje v strokovnem znanju. Danes pa da stavi tudi svoje zahteve. S svojim duhovitim sarkazmom je vzbudil mnogo živahnosti in odobravanja.
Učiteljstvu vsiljujejo vedno nove metode, tako, da se že norčujejo »Fliegende Blatter«: »Eine neue Lehrmethode Bringt beinahe jedes Jahr, Hat man sie gehetzt zu Tode, Merkt man, wie gefehlt sie \var.« (Veselost.) — Učitelji so različnega značaja, eden bolj resen, drugi bolj šaljiv, in z različno metodo lahko oba dosežeta izvrstnih uspehov. (Tako je.) Priporoča učiteljstvu potrpežjivost s stariši. Mnogo se priporočajo zdaj roditeljski večeri, pri katerih učitelji govore roditeljem o šolstvu, a glejmo, da ne narede iz njih stariši — učiteljskih večerov! (Veselost.) Nujno potrebno je zboljšanje gmotnega stanja. Ce dežela deli vsakovrstne podpore, naj pa prej plača, kar je treba. Dober gospodar prej plača svojega delavca, kakor pa deli miloščino. (Odobravanje.)
Zastopnik goriškega učiteljstva g. Likar izroča pozdrav vsega krščanskega učiteljstva na Goriškem. Liberalci so hoteli popolnoma vse ustrahovati, a to je zbudilo odpor krščanskega učiteljstva. Omenja, kako so na Goriškem pristaši krščanskega učiteljstva štrli terorizem liberalizma in upa. da bode v prihodnje možno prirediti kmalu veličastno skupno zborovanje, ki bo imponiralo našim nasprotnikom.
G. nadučitelj Ravnikar prinaša pozdrav iz reške doline in med burnim odobravanjem poroča, da .ie sklenila vsa duhovščina trnovske dekanije in več tovarišev učiteljev, da pristopijo k »Slomškovi zvezi«.
Dr. Lampe pozdravi v imenu naše društvene, gospodarske in izobraževalne organizacije. Najprej zahvali vse one učitelje, ki so doslej že delovali pri posojilnicah in gospodarskih društvih v prospeh našemu ljudstvu in ki so v izobraževalnih društvih gojili ljudsko prosveto. Ljudstvo dobro loči med krščanskim in liberalnim učiteljstvom. To se vidi pri denarnih zavodih, kajti ako je krščanski učitelj v zvezi z duhovnikom pri kaki posojilnici, vživa zavod neomejeno zaupanje ljudstva, vsem tistim liberalcem pa. ki stoje zdaj zunaj, ne bi ljudstvo zaupalo niti par kronic, ako bi ustanovili posojilnico. (Veselost.) »Slotnškar« ima zaupanje ljudstva, liberalec pa ne! Gg. učitelji iz »Slomškove zveze« naj nas podpirajo v tem delu, ki vedno bolj narašča! Gospodične učiteljice lahko mnogo pomagajo v naših katoliških izobraževalnih društvih in se vabijo na delo. Ce bo ljudstvo videlo, da vsi skupaj delamo za njegovo blagostanje, bodo tudi ljudski zastopniki morali ustreči željam učiteljstva glede njih gmotnega stanja. Povzdignimo ljudstvo na višjo stopinjo kulture in blagostanja! Kulturen narod še nikdar 111 pozabil svojega učiteljstva.
Gmotno stanje učiteljstva. — Učiteljica in društva. — Princip krščanske vzgoje.
G. nadučitelj Primožič ie v svojem predavanju na šaljivi način in točno načrtal veliko razliko med ugodnim gmotnim stanjem učiteljstva na Štajerskem in med razmerno bornim stanjem našega učiteljstva. Pri nas na Kranjskem največ učiteljev nima niti upanja, da bi kedaj prišli v prvi razred. Učitelj je berač v gosposki suknji, in vsak eksekutor se že norčuje iz učiteljstva, oziroma plače. Cc se vpošteva današnja draginia, mora priznati tudi največji sovražnik učiteljstva, da ie stanje neznosno. da je treba pomoči.
Ni neresnično, da sc hlapcem in deklam razmerno bolje godi, kot provizorično nastavljenim učiteljskim močem. G. govornik zahteva, da sc plača uredi razmerno z izobrazbo in z delom, in da sc uvrsti v službeno vrsto z uradništvom štirih nižjih razredov.
Delo učiteljstva se ne da primerjati z delom uradništva po pisarnah, ampak tirja večjih duševnih in fizičnih zmožnosti. Ako bo učiteljstvo zadovoljno, bo lahko vse zmožnosti z veseljem žrtvovalo šoli! (Krepko priznavanje.)
»O socialnem delovanju učiteljstva« ie kaj zanimivo razpravijaia gdč. Mira Regali-jeva. Naloga učiteljic je, da so narodove odgojite-Ijice; tega smotra pa ne dosežejo, ako osta-
nejo pri svojem poklicu samo v šolski sobi. Narodove odgojiteljice morajo iti tudi med narod slovenski. Učiteljice pospešujejo lahko sestanke roditeljev z vzgojitelji. Kako lahko bi zbirale učiteljice matere in bi jih poučile o tem, kar je važno pri vzgoji.
Organizacija ženske mladine naj bo v rokah delavnih učiteljic. Neizmerne važnosti je, ako je učiteljica voditeljica Marijine družbe. Koliko dobrega lahko doseže, ako vodi mlade deklice do prave izobrazbe, ako vodi petje, navaja na dobro berivo in na zdravo leposlovje.
Glede gospodarskega napredka med žensko mladino more učiteljica vspešno pripomoči s tem, da poučuje v šivanju, pletenju, v vrtnarstvu, o kuhinji in drugih ženskih opravilih.
Jasen cilj imamo pred seboj, doseže ga učiteljica le z napornim delom, pri tem pa ne gledamo nc na levo ne na desno. (Iskreno odobravanje.)
Sledi predavanje o »principu krščanske vzgoje«. (G. nadučitelj Slapšak.) G. govornik našteva razne načine in sisteme telesne in duševne vzgoje. Šole najvažnejša naloga je, negovati duševno vzgojo, dasi tudi telesne ne gre zanemarjati. Poleg drugih sredstev rabi krščanska pedagogika tudi nadnaravna sredstva, ker odgaiamo mladino ne samo za poštene zemljane, prave državljane in za zem-sko srečo, ampak tudi za nadnaravno srečo. Krščanska vzgoja vporablia in izbere vse, kar je dobrega pri raznih enostranskih pedagogih, ki uče, kako vzgajati za naravno srečo. Edino krščanska versko - uravna vzgoja se ozira na celega človeka, na njegovo naravno in nadnaravno življenje, - torej je edino prava. Govornik .ie za svoja globoko zamišljena in točna izvajanja prejel vsestransko pohvalo.
Po poročilih g. prof. Evg. Jarca in g. učitelja Novaka, na katera se še povrnemo, jc prečital g. predsednik došle brzojavke.
Mojstrana, 7. septembra. Srčen pozdrav značainim zborovalcem, katerim želim blagoslova iz nebes za važno posvetovanje o preimenitnih učiteljskih in uzgojnih potrebah in nalogah.
Dr. A. B. Jeglič, škof.
Grosuplje, 7. septembra. Zadržan pozdravljam zborovalce. Srčno naprej z geslom: Vse za vero, izobrazbo, napredek in blagostanje slovenskega naroda!
Ivan Remič. učitelj.
K o z j e , 7. septembra. Nevstrašenim bra-niteljem krščanske vzgoje. Slava!
Dr. Jankovič. Birokratizem v šoli. — Stanovska politika. — Sklep.
Ker so nekateri gospodje odhajali na vlak, zato se je izvršila volitev novega odbora. Nato je še govoril gospod nadučitel Iv. Štrukelj, ki je s pikrimi besedami ožigosal birokratizem v šoli. Nebroj ukazov in malenkostnih predpisov že kar preseda; namen vzgoje se izgublja, šola se izpreminja v dresuro po predpisih onih, ki hočejo vedno kaj novega, da se izkažejo kot originalne. Učitelj bi skoraj smel ob današnjem birokratizmu po svoje misliti samo takrat, kadar dela eleborat za konferenco. Naša šola ja takorekoč vojašnica, kjer razni inšpektorji in revizorji opravljajo policijski posel in ovirajo pri mladini pravo vzgojo.
Sklepno poročilo je imel poslanec Jaklič. »O stanovski politiki na Kranjskem.« Stanovska organizacija, ki ie vslužbena kaki stranki, je zavržena. V stanovski organizaciji bi morali imeti vsi člani istega stanu prosti dostop. Naša organizacija bi bila lahko taka, da bi se v njej združilo vse učiteljstvo.
Učitelji-»Zavczniki« so stopili v stažbo narodno-napredne stranke, podpirali so liberalne mogočneže, sami sebe so pa zanemarili. Kjer nastopijo »zavezniki«, nastopajo kot del narodno-napredne« stranke. Skrb imajo samo za to stranko, zase pa sc ne brigajo. To isto moramo pač pomilovati. Noben stan ni imel tako slabe politike pri nas, kot učitelji. ki se oklepajo »Narodovcev«. Liberalna stranka, ki je bila na krmilu dolgo vrsto let, je dajala učiteljem le napitnino, drugega pa nič. Sedaj pa postavljajo liberalni učitelji dogmo: »Klerikalizem jc vsega kriv.« Ne to! Krivi so tisti, ki so zavozili organizacijo učiteljstva, pa so se oklenili »Narodovih« mo-gočnežev, ki so imeli ob volitvah sladke besede za učitelje, pozneje pa so jih prezirali. Mi hočemo delovati skupno s tistimi, ki so pravi prijatelji ljudstva, z duhovščino. Slovensko ljudstvo je v krščanskem taboru, v tem taboru hočemo biti tudi mi!
Predsednik »Zarje«, gospod Puntar, je predlagal, naj se vprihodtije preskrbi, da se bodo vršila zborvanja učiteljev skup z dijaškimi zborovanji. Katoliški dijaki imamo iste težnje kot dobro učiteljstvo. Napadajo nas kot vas; v skupnosti se bomo okrepili in navduševali.
Sprejetih je bilo tudi mnogo važnih predlogov. Zborvalci so bili docela zadovoljni z lepim uspehom današnjega zborovanja. Navdušeni so se razšli z zavestjo, da je led prebit in da se bode v »Zvezi« pričelo koristno in živahno delovanje.
Dnevne novice.
+ Slovensk, in nemški liberalci združeni napadajo ljubljanskega knezoškofa, ker ie šel na katoliški shod v Wtirzburg. Deloma drug od drugega prepisujejo, a v eni stvari si pa niso edini: Slovenski liberalci na vse grlo kriče, da je knezoškof Jeglič izdajavec slovenskega naroda, nemški liberalci pa popisujejo Jegliča kot smrtnega sovražnika Nemcev. Slovensi liberalci nas zasramujejo s škofom vred, da smo s svojim poročilom o katoliškem shodil v NViirzburgu Slovence Nemcem prodali, »Tagespost« pa vpije, da bi bili morali škofu v SViirzburgu v obraz kričati, da jc on
»šef najbolj Nemcem sovražne duhovščine, kar je je na svetu«. Zlasti »Slovenec«, da je napolnjen samih napadov na Nemce. Tako lažejo na obeh straneh. Nam je čisto vseeno, če nas liberalci nemške ali slovenske narodnosti blatijo kakor hočejo. Ljubljanski knezoškof, ki se je pred vso nemško državo potegnil za naše uboge rojake na Veštfalskem. je nastopil kot katoliški in slovenski škof, ki je pravičen na vse strani, pa tudi od vseh zahteva pravice. Mi pa izpolnjujemo svojo dolžnost v tem, da se krepko branimo in trgamo krinko z obraza liberalnim lažnjivcem obeh narodnosti. Smo delali tako in bomo še odločneje za-naprej !
+ Brezje in »Narod«. »Slovenski Narod« je zagrozil, da bo začel grozno preiskavo zaradi Brezij. Ozdravljenja M. Finžgarjcvc neče preiskovati, ker to mu ne diši. Samo sramoti in blati, v preiskavo se pa ne spusti. Kaj bo torej preiskoval? »Slovenski Narod« je na papirju umoril kar tri osebe, in zdaj vpije: »Zakaj se pri teh žrtvah nedeljskega slavlja na Brezjah ni zgodil čudež, da bi bile namah ozdravele?« Tudi ta čudež sc je zgodil, ker kljub krvavemu peresu »Narodovemu« so tudi te osebe vse čile in zdrave. Tendencijozno so namreč razširili »Narodovci« takoj v nedeljo že strašno novico, da je vse polno mrtvih in ranjenih na Brezjah, in »Narod« je takoj vedel že tudi podrobnosti, seveda, kakor pravi »od verodostojne priče«. Eno Belokranjico, pripoveduje glasilo Hribarjevo, so kar v cerkvi zmečkali, da je kar na mestu umrla. Potem so se pa prerivali »kakor živina« in pomečkali do smrti še dva človeka, težko in lahko ranjenih je pa toliko, da jih še »zanesljiva priča« »Narodova« ni mogla prešteti. In nato se Hribarjevo glasilo na satansko grd in nesramen način norčuje, češ, zakaj se ni zgodil namah čudež? »Ali urad za čudeže ni posloval?« Podlo potem za-sramuje romarje, kakor človek, ki je vajen imeti opravka Ic z gnojnico. Seveda se jc hitro pojasnilo, da ni nikjer ne mrličev, ne ranjencev. Ce bi Hribarjevo glasilo imelo količkaj čuta, da je treba imeti vsai obzir na čitatelje, bi bilo vsaj svoje mrliče preklicalo, pa ne! V »Narodovem uredništvu« že vedo, da kdor jc danes še naročnik »Slovenskega Naroda«, je tak zarukanec, da bo verjel v »Narodove« mrliče, tudi če jih žive vidi pred seboj. Pa kje so ti mrliči? To je vendar moral »Narod« povedati. In izmislil si ie1 Skrili so jih! Frančiškani na Brezjah so mrliče v samostanu poskrili! In ie še zagrozil: Mi bomo že vse preiskali. Mislil ie, da se bodo zdaj »svobodomiselne« tolpe udrle proti Brezjam in samostan razdejale, kakor delajo framasoni v Italiji. A nihče se ni zganil, vse ie mirno, — mrličev pa tudi ni, ne ranjencev nikjer. Vse je zdravo in zadovoljno. — Omenili smo to, da se spozna zopet, kaka banda so naši liberalci. Trideset tisoč ljudi je bilo na Brezjah v nedeljo, in vse te zasramuje »Narod« kot neumno živino. Zapomnite si to, slovenski možje in žene! Taki so liberalci! Vsak naročnik »Slovenskega Naroda« je eden od teh, ki vas pomaga zasramovati in se norčuje iz vaših najsvetejših čutil. O takih ljudeh veste zdaj, kaj naj o njih mislite! Obračunajte z njimi!
+ Prva c. kr. gimnazija v Ljubljani. Govori sc, da ie za provizoričnega voditelja prve gimnazije v Ljubljani imenovan profesor Štritof. Samoobsebi se razume, da tako zagrizenega liberalnega strankarja »S. L. S.<-odklanja iu mi bi smatrali kot najhujše raz-žaljenje, če bi tak liberalec postal ravnatelj. Nemca smo onemogočili, liberalca ne maramo!
+ Nečuveno izzivanje. Iz Kovorja se piše: Ta teden so vojaki 47. pešpolka strgali slovensko trobojnico s poda, na katerem se je prejšnji dan vršila veselica. To je nekaj ne-čuvenega in skrajno predrzno izzivanje. Vprašamo vojno upravo, ali se na ta način goji pri vojakih mednarodnost! Opazovalec. To dejstvo naj občina s pritožbo takoj naznani polkovnemu poveljstvu, vse podrobnosti naj se pa pošljejo našemu uredništvu!
+ Vabilo na katehetski shod, združen z ustanovnim občnim zborom: Društva slovenskih katehetov, ki se bo vršil po sledečem vsporedu: Ponedeljek, 9. septembra: Ob 8. uri: Pozdravni večer v mali dvorani hotela »Union«. Torek, 10. septembra: Ob polu 8. uri zjutraj: Sv. maša v marijaniški kapeli. Ob polu 9. uri zjutraj: Pričetek zborovanja v Marijanišču. a) Pozdrav zborovalcev, nadzornik veronauka, stolni kanonik preč. g. dr. A. Karlin. b) Ustanovni in občni zbor Društva slovenskih katehetov. c) Predavanje o učni metodi, prof. čast. kanonik g. Ant. Kržič. Ob polu 3. uri popoludne: a) Nastop pri učencih II. razreda, katehet g. P. Regalat Cebulj O. Er. b) Predavanje o disciplini v šoli in cerkvi, katehet g. Ant. Cadež. Sreda, 11. septembra: Ob 8. uri dopoludne: a) Nastop pri učenkah IV. razreda, katehet g. I. Mlakar, b) Katehet vzgojitelj, predava prof. g. dr. Gregorij Pečjak. Ob 2. uri popoludne: Prost razgovor. Razna vprašanja in nasveti. Po vsakem govoru. oziroma nastopu poučna diskusija. — P. n. stanovni somišljeniki, ki bi ne bili dobili dotičnih vabil, naj blagovolijo oprostiti, vabijo se tem potom najvljudneje. — Pripravljalni odbor.
-f Učenjak pri kranjski kmetijski družbi.
Sliši sc, da je prišel v Ljubljano h kmetijski družbi znani plačani agitator Hribarjeve stranke Jože Jenko iz Zgornjega Bernika. po domače Babičev fantek. Kaj bo ta učenjak pri kmetijski družbi delal, res nc vemo. Prvotno je Babičev fantek hotel priti na ljubljanski magistrat pomagat Aškercu, pa takrat ni bilo nič kruha iz te moke.
+ Usiljevanje. Iz dobe ljubljanskih dr-žavtiozborskih volitev znani Tratnik pošilja župnim uradom po deželi mile prošnje, naj ga kmalu počastč zopet s kakim delom. Obenem sc silno huduje nad »Slovenčevim agitatorjem«, češ, da jc hudoben človek. Ljubi Tratnik! Kakšen je tisti človek, ki dela za Ivana
Hribarja in njegovo stranko? Povej r Svetujemo tudi Tratniku, naj se obrne na Hribarja, ki bo kot vnet katoličan gotovo rad tiapravitka; umetnega za svoja dva župnika Brceta in Vr-hovnika.
+ Ata Zužamaža niso bili, kakor smo zadnjič poročali, kaznovani na globo 100 K, ampak so dobili šc več, namreč 120 K, vzlic temu. da so deželni poslanec imunitetar in -teletar. Torej je tega liberalnega človeka, ki je pravi povzročitelj postojnskega legarja, vendar enkrat zadela zaslužena kazen. Informirali smo se in izvedeli, da bi se kanal, ki se gradi sedaj po tolikih žalostnih izkušnjah, po tolikih žrtvah na življenju in imetju Po-stojncev, že imel zgraditi pred tremi ali še več leti, ravno tam, kjer se sedaj gradi. Količki so bili že od g. inženirja Jakscheta izpostavljeni, kar pride nekega jutra ata in oblastno ukaže, naj se količki odstranijo in naj se pridrži sedanji jarek tik vodovoda za odvajanje fekalij. Kakor znano, pa ie ravno ta jarek povzročil epidemijo legarja. To dejstvo se lahko z akti dokaže. Zato so pa dali naš slavni obderit — po domače teletar, napra-vati takozvani Arkov park pri črpališču, ki ga še danes noben pes ne povoha, fcar je popolnoma zanemarjen, oddaljen in brez sence. Tako se je tedaj gospodarilo! Da pa naš slavni ata in njegov pajdaš Ditrich tudi danes ne gospodarita bolje, to dokazuje dejstvo, da je še danes, tri mesece po izbruhu legarja, greznica pri poslopju vodovodnega črpališča, čez en meter globoko napolnjena z ostudno človeško gnojnico. Ta greznica jc oddaljena 2—3 m od črpalnic!! Čeprav je betonirana, je prav lahko mogoče, da se je beton pokvaril in da udarja svinjarija skoz in naravnost v črpalnice. Poživljamo okrajno glavarstvo naj vendar tem škandaloznim razmeram konec stori in nai nastopi proti krivcem s tisto energijo, ki jo je, hvala Bogu. začelo razvijati v zadnjem času! Pri zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu niso pustili narediti greznic zaradi vodovoda v Klečah. ki jc skoro eno uro oddaljen in so ogromne stroške naložili škofu, da je moral fekalije izpeljati v Savo, dasi je bilo to po mnenju vseh tehničnih strokovnjakov nepotrebno. Liberalci so tako hoteli! V Postojni pa liberalci puste ravno tik črpališča greznico s fekalijami, in če vse ljudstvo zaradi tega oboli, jih nihče ne potiplje! To je dvojna mera, in Postojna. ki največ trpi zaradi nje, naj se takili ljudi enkrat za vselej iznebi.
+ Zakaj se bratcev sramujejo? Na oklicu za shod »svobodne« misli so bili podpisani tudi »Prostozidarji«. Zdai ie pa prostozidarski podpis z oklica izginil. Torej se bodo prostozidarji »ineognito« vdeležili tega čednega zborovanja. Čemu se iih neki sramujejo?
+ Skupni odhod tržaških društev na slavlje društva »Hajdrih« na Proseku — prepovedan! Iz Trsta se nam poroča: Voditeli policijskega ravnateljstva v Trstu, vladni svetnik Mahkovec. je prijavil g. dr. Slaviku. kakor podstarosti »Trž. Sokola«, da nikakor ne more dovoliti naznanjenega skupnega odhoda izpred »Narodnega doma«. In to iz ob-zirov na red. Gospod dr. Slavik se je takoi obrnil na gospoda namestniškega podpredsednika grofa Schaffgotscha, ki pa ie odlok policije odobril. Odpade torei naznanjeni skupni odhod.
+ Minister — kočevski častni občan. Občinski svet kočevski je imenoval naučnega ministra dr. Marcheta zaradi njegovih zaI-slug z ozirom na izpopolnitev kočevske nižje gimnazije v višjo za častnega občana kočevskega mesta.
+ Osebne vesti. Gdč. M. Ramovš je imenovana za suplentko na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani. - Za suplenta na realko v Ljubljani pride g. Karol Kune, za suplenta na kočevsko gimnazijo pa prideta gg. Eranc Mang in Ivan Polovič. — Za provizoričnega učitelja v Stopiče pride g. Karol Per-ko. Prestavljen je fin. komisar g. dr. Robert Kermavner iz Črnomlja v Kočevje, davčni adjunkt gospod Eranc Starin iz Kočevja v Logatec, finančni konceptni praktikant g I. Korbar je iz Logatca prestavljen kot davčni referent v Črnomelj.
Sovražnik cerkve na smrtni postel|l. V Genovi je ležal na smrtni postelji najhujši liberalni časnikar Italije, Jurij Brozi. Bil je voditelj vsega cerkvi sovražnega gibanja. Pred smrtjo pa se je spravil s cerkvijo,, preklical je vse svoie zmote in v oporoki določil, da se to javno razglasi.
Kako so v Šiški hoteli delati klobase iz mesa crknjenega teleta. Iz Spodnje Šiške se nam poroča: V sredo ovadilo se je šišenski žandarmeriji, da je kupil mesar Fran Golob od nekega kmeta mrtvo tele, katero je imel že dlje časa spravljeno v drvarnici znani živinski mešetar, posestnik in občinski odbornik J. Seidl. Ko sc jc žandarmerija podala z mesogledom g. K.eršičem k mesarju Golobu ter vprašala njegovo soprogo, kje se nahaja mrtvo tele, katero je kupil njen mož, ni hotela o tem nič vedeti. Šeie na energično zahtevo žandarmerije. pokazal je pomočnik prostor, kjer se ie nahajalo že razkosano mrtvo kupljeno tele, čegar okuženo meso bi se imelo porabiti za klobasice. Mesogled g. Keršič je konštatiral. da je meso za vsako rabo nesposobno, na kar je žandarmerija isto konfiscirala ter pustila odpeljati. Poklicani živinozdravnik podal jc enako izjavo, na kar se je napravila ovadba na sodišče proti mesarju Golobu. Seidelnu in kmetu, meso pa je vzel konjač. To dejstvo zopet razsvetljuje v bengalični luči škandalozne razmere, ki vladajo v Spodnii Šiški. Organ, kateri je kot občinski svetnik poklican skrbeti za blagor občanov, ravna ravno nasprotno. Pomisliti jc le treba, kako dalekosežne posledice bi lahko nastale, ko bi zadeva pravočasno ne hita odkrita. Ravno s klobasami se je že mnogo 1 i ti di zastrupilo. Zadevi bodemo posvetili še pozornost!
—	Ubit je bil iz zasede v Zbilaii (Brodi na poti iz gostilne posestnik Janez Rozman. Njegovi spremljevalci so lahko ranjeni. Napadalca posestnikov sin Jakob Jeraj in Janez Weithauser iz Smlednika sta pobegnila in ju dosedaj še niso dobili.
—	Umrl }e na Dunaju c. kr. polkovnik g. Karol Ogrinc, star 49 let. Truplo prepeljejo v Kranj.
—	Požar. Dne 27. m. m. je posestnik Jakob Lavrič v Rebri, občina Žužemberk, po vrtu razstlal slamo, da bi jo posušil. Okolu 2. ure popoludne se je slama vnela; ogenj se je razširil še na gospodarsko poslopje in sosednje hiše. V eni uri je pogorela ena hiša ter 11 gospodarskih poslopij, čebeljnjak, drevje v bližini ognja je vse osinojeno. Ogenj je zanetil najbrže osemletni Lavričev sin, ki se je poleg slame igral z užigalicami. Pogorelci so zavarovani za male vsote, tako da znaša škoda nad 20.000 K.'
—	Toča na Vipavskem. Pretekli petek se ie nad Gočami, Nančami in Ložami vsul težko pričakovani dež, kateremu se jc pridružila toča, toda le deloma. K sreči jc grozdje toliko dozorelo, da se s trgatvijo poškodovanega grozdja more pričeti takoj, ne da bi trpela pri tem kakovost vina.
—	Raznoterosti iz Kovorja pri Tržiču. Dne 1. septembra so naši vrli diletantje priredili veselico s petjem in igro. Igrali so »Zaklad«. Uspeh je bil jako povoljen, vse igralke in igralci so vrlo dobro rešili svoje vloge. Prebitek je namenjen prvemu društvu, ki se bo tu ustanovilo, to bo najbrže prepotrebno gasilno društvo. — Po Kovorju in okolici prodaja gnili liberalizem nek upokojen učitelj Gross. Svetujemo mu, naj le miruje. Ali je morda že pozabil, kaj se mu je pripetilo v bližnjem Seničnem! Naj le sam prebira cu-njasti »Slovenski Narod«, saj to berilo je ravno zanj najboljša paša. — Občinskemu odboru bi dali dober nasvet, naj že skoro odpravi nemška napisa: Strasse nach Neumarktl in Weg nach Kreuz. Saj nismo med Nemci, temveč na slovenski zemlji. Posnemajino vrli mošenjski občinski odbor.
—	Iz Hotiča. Lažnjivi dopisnik umazanega »Slovenskega Naroda« je zopet skuhal v svojih bolnih možganih debelo laž. Pravi, da sta se samo dva moža potegnila v »Slovencu« za čast našega gospoda župnika. Bilo jih je pa 36, in vsi so z največjim ogorčenjem zahtevali, da bi dopisnik preklical laž, ako ima še kaj značajnosti. Tudi ni res, da bi bil g. župnik le v najmanjši zvezi z onim dopisom v »Slovencu«. Mi svetujemo dopisniku, da molči, ker ga cela fara že težko gleda radi njegovih neslanosti.
—	Pozor pred agentom. Iz Belekrajine se nam piše: Ta teden se klati neki agent od banke »Slavije« v Pragi po Belokranjskem. Mož je srednje postave, belega obličja in majhne brke nosi pod nosom. Kamorkoli pride, trosi same gorostasne neresnice. Dne 4. t. m. ie prodajal svojo modrost v prodajalni gosp. Fuxa v Metliki ter se spravil na »Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani, češ, da bo v kratkem propadla. Zabavljal je tudi silno grdo čez Boga in duhovnike. Pravil je, da so duhovniki pri zadnjem slavlju na Brezjah zaslužili 25.000 K! Vprašamo, ali je morebiti on to plačilo dal? Take neslanosti niso hoteli ljudje poslušati. Prodajalna je bila takoj prazna. Dobil jo je nazadnje po nosu, ker eden iz Su-horske župnije mu je par gorkih tako zasopl. da mu je kar glas zastal. Čudno, da ga ni domači trgovec čez prag vrgel kar je tudi zaslužil. Morebiti je ta agent bratec Ivana Hribarja. Naj gresta skupno na framasonski shod svobodomislecev v Prago in naj zavarujeta vse framasone, nas Belokranjcev ne bosta!
—	Pasivni odpor nižjeavstrijskih zdravnikov. Odsek gospodarske nižjeavstrijske zdravniške organizacije je sklenil, da vztraja v tihem odporu. Cepljenje koz se toliko časa ne bo vršilo, dokler njžjeavstriski deželni odbor nc izpolni zahtev zdravnikov. Dunajski zdravniki glede na cepljenje koz niso vezani.
—	Učitelj Grmek in studenec pred žup-niščem v Sori. V »Narodu« se zopet napada sorski župnik upravitelj g. Brajec od znanega človeka. Pred župnišče v Sori je napeljan studenec. kateri je po izjavi bivšega mnogoletnega sorškega župnika g. Frana Porcnta izključna last župnišča. Studenec oskrbuje, na-pravlja nove cevi itd. samo istočasni župnik, oziroma župni upravitelj. Na ta župniški studenec. oziroma vodovod pa je pošiljal in še pošilja IX) vodo tudi učitelj Grmek, dasi bi jo tudi drugod lahko dobil. Kdor pozna obveznosti, ki jih ima vsak župni upravitelj do na-darbine, bo vedel, da ima isti tudi strogo dolžnost čuvati, da si na župnem svetu nikdo ne dobi kakih servitut. Zato je bil tudi g. župni upravitelj Brajec prisiljen sporočiti Grmeku, da on do vporabe župniškega vodovoda nima nobene pravice, iu če že drugod ne more dobiti vode. naj poprej prosi za dovoljenje. V podobnem smislu je po odvetniku Vencajzu sporočil nekemu obrtniku v Sori. Toda Grmek se za prepoved ne meni, in kot odgovor na isto je bil priobčen v »Narodu« dopis, kateri besni sovraštva do g. Brajca in litijska ljudi zoper njega. Kdo ic spisal ta dopis? Splošno mnenje je, da ga je spisal ali pa vsaj inspiriral učitelj Grmek, katerega drži v Sori njegov somišljenik deželne vlade svetnk, Oskar vitez Kaltcnegger pl. Riedhorst. Dne 30. oktobra I«) minulo dve leti. odkar se jc vršila sorška afera. ljudje so poslali peticijo na deželni šolski svet, naj Grmeka prestavi, okrajni šolski svet v Sori je jednoglasno stavil predlog in prošnjo naj sc Grmek prestavi, zadnje državnozborske volitve so pokazale, da več kot tri četrtine prebivalcev župnije Sora ne mara ne Grmeka iu ne njegovega liberalizma, toda deželni šolski svet še vedno ni dokončal disciplinarne preiskave proti Grmeku. Sedai baje čaka aktov iz Dunaja. Kai pa g. Kalteneger pl. Riedhorst. ko sc jc šlo zoper Jakliča in druge, ta-
krat pa ni šlo tako počasi in ni bilo treba toliko fiktov ? Ce bi bil g. Kalteneger napram Grmeku storil svojo dolžnost, bi teden dni po znani rabuki Grmeka ne bilo več v Sori in razmere bi sc razvijale normalno, to je mnenje vseh, ki vedo, kaj jc zagrešil Grmek in kaj se godi za kulisami.
j Delavstvo pozor! V nedeljo, jutri teden, dne 15. t. m. priredi savško strok, društvo svoje mesečno zborovanje ob 4. uri popoludne in sicer na Javorniku v Koničevi gostilni. Savsko in javorniško delavstvo se naproša, naj se predavanja udeleže v obilnem številu.
—	Katoliško izobraževalno društvo v Črnem vrhu priredi dne 15. septembra po lita-nijali v svoji dvorani javno predavanje. Predaval bode veščak g. Premru iz Ljubljane o zadružništvu in knjigovodstvu s posebnim ozirom na kmečke potrebe. Prijatelji kmetijskega napredka dobrodošli! Na svidenje!
—	Novi »tajnik« »Družbe sv. Cirila In Metoda«. S Koroškega se nam piše: Kmalu po glavni skupščini v Bohinjski Bistrici prišel jc Brce tudi na Koroško in se nastanil v neki gostilni v Tolstem vrhu. da bi »opazoval koroške razmere«, češ, da mu bo potem kot novemu tajniku družbe sv. Cirila in Metoda mogoče potegovati se uspešno za koristi obmejnih Slovencev. Ali reči moram: S takimi »opazovalci koroških razmer« je Korošcem slabo pomagano. V neki gostilni je vpričo večjega števila kmetov neusmiljeno udrihal po naših voditeljih gg. Grafenauerju in dr. Brejcu, ki sta mu preveč »klerikalna«, zabavljal čez svojega škofa, zagovarjal »svobodno šolo« in rekel, da se prav godi francoskim redovnikom iu duhovnikom, da jih preganjajo, čemu pa se »vmešavajo v politiko«; sploh je bilo njegovo obnašanje tako. da bi delalo čast najzagrizenejšemu liberalcu. Menda so mu postala tla tu prevroča ali pa »preklcrikalna«, kajti za par dni je hvala Bogu že izginil. Čudom se ljudje tukaj čudijo, da sme tak duhovnik, očiten liberalec in nasprotnik cerkve, še celebrirati; pri nas na Koroškem bi bil tak Brce popolnoma nemogoč. Svetujemo Brcetu, da se nikar ne drzne hoditi na Koroško delati propagando za liberalizem; kajti utegne se mu zgoditi, da dobi od nas tak pouk. da mu nikoli več ne bo dišalo vohati po Koroškem. Naj opazuje rajši sebe. nc pa naše koroške razmere!
—	Hrvaški umetnik v tujini. Operni pevec Božo Miler ie pod jako ugodnimi pogoji angažiran za prihodnjo sezono na mestnem gledališču v Kolmaru, za nadaljna tri leta pa v Elberfeldu.
—	Hrvaški in srbski čebelarji so zborovali četrtič v Brodu ob Savi.
—	Saški kralj na Triglavu. O tem sc nam
še poroča: V sredo, točno ob 7. uri zjutraj, je splezal na vrh Triglava saški kralj Avgust Friderik. Odšel je 27. avg. zjutraj ob 6. uri iz Bohinja čez Uskovnico in Konjščico preko Tosca ter ie prišel zvečer do Marije Terezije koče. kjer je prenočil. Na Toscu je bral pla-ninke. Spremljali so ga njegov pribočnik, sluga, neki nemški nacionalec s Koroškega, štirje vodniki in več nosačev. S Triglava je šel v Dež.tianovo kočo in naprej skozi Kot v Mojstrano. Na vrhu kakor spotoma, sta sam in njegov pribočnik več zanimivih točk fotografirala. — Zanimivo je, da se .ie skrbno izogibal vseh slovenskih koč in naprav. Šel je mimo Vodnikove koče na Velem polju, šel je dvakrat mimo koče na Kredarici, podpisal se jc seveda le v spominsko knjigo nemškega planinskega društva na vrhu Triglava, in dasi je hotel obiskati kočo na Kredarici, so mu poslali nosače s prtljago naprej v Dežmanovo kočo. Razumemo — saj ga je spremljal nemški nacionalec.
Iz Laz pri Planin:. Priredila so v nedeljo 1. septembra domača dekleta v prostorih ter pod nadzorstvom gdč. posestnice Frančiške Jernejčič priprosto ljudsko zabavo. Igrale so »Pravica sc jc izkazala«. Veliko sc pač ne more zahtevati od priprostih deklet, vendar se je pa igra bolje obnesla, nego smo pričakovali. Prav izvrstno ste igrali svoji ulogi gdč. Jernejčič ter gdč. Govekar. Tudi druge gospodične so svoje uloge dokaj lepo pogodile. Vstopnina je bila prosta, domačinov mnogo navzočih. Pač zaslužijo dekleta pohvalo za toliko požrtvovalnost.
—	Mornarsko in delavsko društvo v Trstu. Vlada jc potrdila pravila društva za mornarje iu delavce, »Jadrana«.
—	Slovenci v Združenih državah v Ameriki imajo 25 župnij in 27 cerkev, od teh gradijo sedaj tri. Dve ste izven rabi in služite drugi svrhi. Slovenske župnije in cerkve so porazdeljene v 10 državah in sicer: Illinois 5 župnij, 6 cerkva (1 izven rabe); Ohio 6 župnij, 3 cerkve, eno gradijo; Peusilvanija 4 župnije, 4 cerkve; Minesotta 3 župnije, 3 cerkve,
1	izven rabe in 1 brez duhovnika; Colorado
2	župniji. 2 cerkvi; Michigan 1 župnijo, I cerkev; NVisconsin 1 župnijo, I cerkev; Kalifornija 1 župnija, I cerkev (jo gradijo); Montana 2 cerkvi brez župnije; Indiana 1 župnija, I cerkev (jo gradijo); Ne\vyork 1 župnijo brez cerkve. Razun tega imajo Slovenci na mnogih mesti z drugimi narodi skupaj župnije in cerkve; na nekaterih takih župnijah delujejo tudi slovenski duhovniki.
Novice iz Aleksandrlle.
Poročila sta se v cerkvi sv. Katarine dne 26. avgusta Aleksander Kovačič, rojen v Carigradu. in Ivanka Vogrič iz Tolmina, stanovitna društvcnica in večletna tajnica »Krščanske zveze Slovenk«. —
Na oklicih sta Hrvatica Jakobina Zuban in Matilda Marusič, rojena v Aleksandrih.
Dežllo je. kar jc tu izvanredna prikazen, minoii teden v Aleksandriji kake pol ure.
Kuge so šc vedno posamni slučaji.
Slovenka Iz Štajerske, Jedert Strelec, je bila previdena v protestantovski bolnišnici pretekli teden, pa zdaj je že iz nevarnosti.
Za našo šolo se pripravljamo vneto. Dobili smo po prizadevanju treh odbornikov društva, vrlih gospodov Štefana Cerniča, Al. Ozretiča in Jak. Velkovrhu, hišo z vrtom pod jako ugodnimi pogoji, dasi so stanovanja tu zdaj silno draga in jako težko dobiti. Hiša je v središču mesta Aleksandrije. pet minut oddaljena od cerkve sv. Katarine. Jutri jo bodo začeli popravljati in snažiti, da bo pripravljena za šolo in stanovanje čč. slovenskim šolskim sestram, ki pridejo 23. septembra v Alc-ksandrijo ter prično šolo 1. oktobra.
P. Benigen.
Štajerske noulce.
š Liberalno strankarstvo v posojilništvu.
Celjski gospod Jošt bi rad dokazal, da on ni strankar, pa to se mu ne bo posrečilo. Da je on res strankar, je pokazal kot govornik na ustanovnem shodu »Narodne stranke«, še bolj pa to kaže v svojem delovanju. V Loki pri Zidanem mostu, v Št. Petru v Savinjski dolini in še v drugih krajih so pristaši »Kmečke zveze« ustanovili posojilnico, a takoj drugi dan je že prišel gospod Jošt in je ustanovil liberalno nasprotno posojilnico pod okriljem celjske liberalne zveze. To se ni moglo zgoditi iz nobenega drugega vzroka, kakor edino le iz političnega strankarstva. Zato pa ne zasluži liberalna organizacija nobenega par-dona, in uspeh bo pokazal, da ljudstvo tudi pardona ne bo dajalo!
š Umrl je včeraj pri Sv. Petru na Medvedovem Selu nadučitelj g. Vekoslav Strm-šek. Naj v miru počiva!
š Poročil se bo v ponedeljek g. dr. Josip Komljek, gimnazijski profesor z gdč. Mici Trefovo.
Ljubljanske novice.
V Mengeš ! Jutri, v nedeljo praznuje »Slov. katoliško izobraževalno društvo« v Mengšu svojo 10-letnico in otvoritev »Društvenega Doma«. Tem povodom pohiti v pri-. jazni Mengeš tudi odposlanstvo »Slov. kršč. soc. zveze« z zastavo. Vabimo somišljenike in somišljenice, da se pridružijo odposlanstvu in se udeleže prijetnega in cenenega izleta. Odhod jutri, dne 8. t. m. z državnega kolodvora v Šiški ob 7. uri 28 min. zjutraj s kamniškim vlakom do Jarš. Na svidenje v nedeljo !
Ij Velika liudska veselica »Ljubljane«.
Odbor pevskega društva »Ljubljana« je sklenil. da sc velika ljudska veselica »Ljubljane« ne vrši 15. t. m., ker za ta dan ni mogoče dobiti godbe, ampak v nedeljo, dne 6. oktobra v vseh spodnjih prostorih »Uniona«. Veselični odbor ie pridno na delu, da vstvari nekaj izrednega. Somišljenike, ki majo kaj opravka v Ljubljani, opozarjamo, naj svoj dohod urede tako, da pridejo dne 6. oktobra v Ljubljano. Zabavali se bodo izborno. V nedeljo, dne 6. oktobra, na svidenje na veliki ljudski veselici »Ljubljane«.
li Seja veseličnega damskega odseka »Ljubljane« bo prihodnji ponedeljek točno ob 8. uri zvečer v prostorih »Slovenske kršč. soc. zveze«. Velecenjene dame. ki se zanimajo za veselico »Ljubljane« in bi hotele »Ljubljani« s požrtvovalnim svojim sodelovanjem pomagati do najlepših uspehov, so tem potom vljudno vabljene na sodelovanje ter se naj blagovolijo seje udeležiti, da se delo razdeli.
lj Umrl je danez zjutraj g. Jože Smerajc, posestnik v Karunovih ulicah št. 5. najstarejši mož trnovske župnije v 91 letu. Bil je svoje dni trgovec z žitom in moko. Vrli poštenjak. kreinnitega značaja, mož stare korenine, zaliaj alje vsaki dan k sv. maši. zadnje leto mu to ni bilo več mogoče, ker je oslabel. Svetila mu večna luč!
Ij Muc in Sirnik. Danes smo imeli izredno čast, spoznati učiteljici gospodični Muc in Sirnik. Bili sta prvi, ki sta prišli pred »Union« na sprehod, v mnenju, da bode vsaj njiju obleka kaj imponirala. Hodili sta mimo »Uniona« gori in doli in vzbudili pozornost rediteljev ki so se jima kot uljudni izobraženci mirno — odkrili. Nadebudnima vzgojiteljicama ta uljudnost očividno ni nič priiala. Ker sta le vedno hodili gori in doli so se iih reditelji usmilili in so jima poslali dva lepa fanta za »Nacbsteiger.ia«. ki sta se pa skoro vrnila, češ, da odlagata ta posel, ker gospodični nista prav nič prikupljivi. Gospodični, napredni vzgojiteljici sta se jezili nad veselimi obrazi rediteljev ker sta se morali konečno zadovoljiti z zašpehaiiim kavalirjem Grmekom. Ko jima je pa še ta poln svete jeze nad blamažo odkuril, sta zopet tako samotno odšli Kakor sta prišli. Gospodičnama naše iskreno sožalje. da sta napravili ob prvem večjem nastopu v slovenski javnosti tako malo vtisa!
Ij Občni zbor črevljarske zadruge, napovedan za 8. t. m. se odpove.
lj Pošten najditelj. Bankovec za 1000 K je našel poštni sluga Šimnovec včeraj popoludne v vestibulu glavne ljubljanske pošte in ga je takoj oddal lastniku.
Telefonska in brzojavna poročila
CESARSKE VAJE KONČANE.
Celovec, 7. sept. Čete so se že ob 3. zjutraj spopadle, zato je v Celovcu vse alarmirano. Cesar je prišel že ob S. uri zjutraj na bojišče. Na bojišču je bila gosta megla. Ob 6. uri zjutraj so bile vse divizije med seboi v hudem boju. Ko je 7. divizija se zapletla v boj, je cesar ob četrt na 8. uro zjutraj t k pred odločitvijo zapovedal odtroblti. I I. koru se je posrečilo prodreti naprej, zato je danes v stra-
tegičnem oziru 14. zbor na boljšem. Naš zborni poveljnik Potiorek je pokazal veliko strate-gično prednost. Po vaj) je bil velikanski de-filč pred cesarjem, nadvojvodom Francom Ferdinandom In vsemi nadvojvodi, ki so sedeli v vozovih. Šef generalnega štaba ie pohvaljen.
Celovec, 7. septembra. Cesar je poslal dež. predsedniku pismo, v katerem se zahvaljuje prebivalstvu za sprejem. Vsi poveljniki so bili pohvaljeni.
Celovec, 7. sept. Včeraj je bil pri vojaških vajah neki cesarski lovec obstreljen hi težko ranjen.
DALMATINSKI NAMESTNIK ODSTOPI ?
Dunaj, 7. sept. »N. Fr. Presse« poroča, da je dalmatinski namestnik NardelK; na Dunaju zbolel in da se najbrž tudi po ozdravljenju ne bo vrnil na svoje mesto.
OBSODBA RUSINSKIH DIJAKOV.
D u n a j, 7. sept. Deželno sodišče je obsodilo sedem rusinskih dijakov, vsakega v enomesečno ječo, enega na en mesec zapora, dva dijaka sta oproščena.
DASZYNSKI OBSOJEN.
Du n a j, 7. septembra. V obravnavi proti rusinskim dijakom je bil bivšiposlanec Das-zynski radi hujskanja obsojen na en teden zapora.
VELEHRADSKA SLAVNOST.
Velehrad, 7. septembra. Danes se je začela velika slavnost na Velehradu z zborovanjem in sprevodom kmečke mladine. Zvečer slavnostni sprevod katoliških kmetov. Žene in dekleta imajo svoj shod. Slovence zastopa državni in deželni poslanec Demšar.
SVOBODNI »MISLECI« V PRAGI.
Praga, 7. sept. Za shod je izšla slavnostna številka »Der Kampfer«, v katerega so spisali članke: Haeckel, Gumplowfcz, Raud-rUz, Oiner, dr. Salus. dr. Adler, Zenker, Hut-ter, Wutschel — skoro sami judje. Prodajajo ga po 1 krono. Hoteli so imeti zastonj vožnjo na tramvaju, zastonj obed od občine, pa se jim je odreklo. Potem so beračili od hiše do hiše, da bi zastonj stanovali. »Čech« pravi, da tako beraškega društva še rt videla Praga.
PREPOVEDAN TABOR.
P r a g a, 7. sept. Češki tabor v Prahaticih je vlada že drugič prepovedala vsled nemške zahteve.
10.000 »OSLOV« UKRADENIH.
Rim, 7. sept. Tukajšnji socialno-demo-kraški listi z velikansk m ogorčenjem poročajo, da je na pošti v Rimu izginilo 10.000 Izvodov znanega svinjarskega lista »Asino«. Po-štn minister je odredil preiskavo, kam je toliko teh »oslov« izginilo. Socialistični listi obtožujejo tega zločina »Internacionalni klerika-lizem«.
MAROKO.
Španska proti Franciji.
Ma d r i d , 7. septembra. Španska vlada skliče 10. oktobra zbornico kortesov, da odobrijo njeno postopanje v maroški aferi. Vlada je zapovedala glasom »Berliner Tageblatta« poveljniku španskih čet v Casablanci, da se ne sme udeleževati vojnih pohodov generala Drude in da se mora vzdržati vsake oienzive. Vlada pa ima za vsak slučaj pripravljenih v Andaluziji nekaj polkov za Maroko.
Francija se zapleta v vojsko.
Pariz, 7. septembra. Poroča se, da Francozi niso bombardirali samo Mazagan ampak tudi pristanišče Fidala, da preprečijo vtlhotapljenje orožja od strani portugišklh trgovskih ladij. »Libertč« nagovarja generala Drude, naj začne s še večjo ofenzivo, ker sovražnik narašča in bo kmalu prišlo deževno vreme, ki bo oviralo operacije. Vlada namerava poslati v Casablanco še polke 4, 8, 22 in 24.
NEMŠKI CESAR NA ANGLEŠKEM.
B e r o 11 n, 7. sept. Nemški cesar in cesarica obiščeta angleškega kralia med II. in 18. novembrom.
Listnica uredništva:
Gg. dopisnikom: Radi nujnega poročila o zborvanju »Slomškove zveze« je moralo mnogo druzega gradiva danes zastati.
Zahvala.
Dolžnost mi je, da se iskreno za hvalim vsem, ki so mi povodom smrti in pogreba mojega ljubljenega očeta, blagori doega guspoda
Franc Renier
nenavadno prisrčno skazali svoje sočutje in ljubezen.	2020 Zahvaljujem so prav posebno svojim sobratom ne le iz Kranjske, in zlasti prečastitemu g. dekanu Sch\yei-ger-ju, ampak tudi iz sosednie štajerske in Hrvatske Hvala našim gospodom uradnikom, njim na čelu preblagorodnemu 8. vladnemu ščitniku Ivanu Tekavčiču. Hvala srčna gospodu županu in meščanstvu mesta Krškega. H ala dičnim gospodom pevcem za uprav mojstersko, v dno srca begajoče petje. Vsakemu posebej in vsem skupaj: Tisočera hvala za toliko tolažbo sočutja in prijateljstva.
Krško, dne 6. sept. 1907.
I. Renier, župnik.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš blagi oče, gospod
Ivan Dovjak
v 86. letu svoje starosti mirno v Oospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bode v nedeljo, 8. septembra iz hiše žalosti na pokopališče v Kostanjevici.
Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Kostanjevici.
Ljubljana, 6 sept. 1907.
Jožef Košak.
U«AM«n za "S0™0,s s?e-
LkIILII cerlJ°ln železmno sprejme takoj
trgov. A. Sušnik Zaloška cesta
Ljnbljaia. — Istotam se kupi rabljeno, dobro ohranjeno
kolo.
2022 2—1
Pred	1 kozarec Rogaškega temp-
IJevega vrelca pospeši odvajanje vode, napravlja tek in
pospešuje prebavljanje. „Styria"- vrelec učinkuje 2015 c 2-2 enako, a je moCnejši.
zajutrkom
lo
RANC JOŽEFOVA
grenka »oda.
t
•sm
Tužnim srcem naznanjamo vsem son daikom, prijateljem in znancem prež.lostao vest o smrti nam skreno ljubljenega soproga, očeta,starega očeta, strica, tasta, gospoda
Josipa Smerajca
hišnega posestnika
kateri je danes, v soboto, dne 7. t. m. zjutra) ob '/,6. uri po krat t i mučni bolezni previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal v 91. letu starosti.
fogr<_b predragega pokojnega se bode vršil dne 8. septembra ob 3. uri popoldne iz hiše Salosti Karunove ulice št. 5. na pokopal šče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Nepotabnega pokojnika priporočamo v moiitev in spomin.
LJUBLJANA, 7. septembra 1907.
2024 Žalujoča rodbina Malin.

Spreten In zanesljiv
a^uiziter
dobi tako) službo s stalno plačo In provizijo pri 2023 3-1
glavnem zasfopu „Riunl-one jldriatlca di Sicurte"
v Dubijanl, Cesarja Joiefa trg 5t. 11.
Naznanilo o začetku šolskega leta 190718
v kn. SK. zavodu v St. vidu nud Ljubljano.
Šolsko leto 1907/8 se prične v sredo, dne 18. septembra s sv. mašo. Dan poprej, to je
v torek, 11 septembra
naj pridejo v zavod vsi gojenci, dosedanji in na novo sprejeti, in se osebno zglase pri šolskem ravnateljstvu.
Uolstvo kn. Jk. zavoda.
1919
Zelo praktične
obleke za dijake
priporočata po najnižjih cenah
2014 6
«4T
Gričar & Hlejač-
Prešernove ulice 9, Ljubljana, Prešernove ulice 9. -5
Učenke
Zanesljiv
1971 2
hlapec
za šivanje se takoj sprejmejo pri se lakoj sprejme y trgovjno bpm±m r. POGAČNIK, Pred škofijo štev. 21 < Hlavka, Prečernova ulica 5.
11. nadstropje.	|	Ljubljana.
1996 3 -2
Registriran vzorec.	Bajna iluxija!	Oblastveno varovano.
1974 Najlepši kras božičnega drevesca 15-1 ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, Je moje iiboljšano
brlljantno angel zvonilo za božično drevo it. 1
popolnoma lz kovine s 5 potlai. angelci 30 cm vls. Garantira se ia funkcijonlranje.
Pritrdi Be lahko takoj na največje .li najmanjše drevo s preprostim nnsajenjem. Postavljeno na mizo so rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi brez prižganih sveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be-tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K 1 50.
. K 4-25 „ 5-50 • 8'-
36 kosov So . loo „
i) kosov 12 , 24 „
K 43-50 58 -„11»-
K I2--15-.. 29--
St. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno tino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimi srebr. lamett.stimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2—.
K 5-50 I .. 7-25 „ 10-50 I
.16 kosov . 5o „ . loo .
9 kosov 1« . M „ K 57-50 „ 77-50 „ 150-
K 15-50 „ 20*25 „ 39-50
Najnovejši
12 kos. sortiran h. skrbno zavitih v kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —'40. —'60, —'70, —'80, !•—, 1 20, 1*59. 2'—. 6kos. kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —'75, —'90, 1 •—, 1-20. LametU, angelski iasci, srebrni ali zlati, kuvert K —*'0, žica za orehe 100 kosov K —'20, verižice iz steklenih krogljic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velikosti krog jic K —-90, —•95, 1 20, 1-40. Svečice 84 kosov v kartonu K —'50, večje 15 kosov v kartonu K — 58, držajci za sveče, tucat K —'50.
Prosim zahtevajte katalog.
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem nasidro inza-ščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstven« plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, ^6uridoča (ne gre samo 11 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in kletni garancijski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K.
Bogata izbora v mojem glavn. kataloge.
St. 7323. Denarnica iz enega kosa. svetlorjava, safian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora 11« vzmet, nikel-nasta zunanja zapora q cm dolgosti, 6 cm širokosti K 1*60.
St. 7202. (.'ena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena, Ia zaklopci iz govedine, 4 predati in vizitje, 3 zapore, 9 cm dol. 6 oro
Jir. K 135. Holjše denarnice po K 1*85, 2*10, 2-80,3'10,3-50,3'80,4 20inviijc
Rn^ifrlfl tinnrnrfn V8nk p' "• kuPec- od 80P'- do 30 noT' pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zistonj DUfcllUU UUyiUUU. za boiično nagrado alarmno budilko st. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. 1908.
Zam.n. dovoljena .11 denar nazaj, torej brez rizika!
Pošilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravneje »o naroča na odrezku postne naka*nico. Neobhodno je potrebno, da se pri na-ročitvi opomni, ali naj se posije blago po povzetju ah če je denar odposlan po nskaznici. Tudi je v kerist vsakemu naročitelju. da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15. d.oembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov :
tvornica ure v Mostu
JAN KONRAD
s ^
ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu - št. 1940 na Češkem -
Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam g. takoj pošljem zastonj In poštnine prosto.
Išče se
gostilna
z morebitno
PRODAJALNICO
mešanega blaga
—— v najem. —*~*
Ponudbe naj se pošiljajo v Vipavo — poste-restante štev. 4. 2on 2—1
*****
Panorama international
2021 Pod Trančo 2. 1-1
Zopetna otvoritev u nedeljo 8. septembra.
Madrid.
Razstavljeno od nedelje 8. do vštevše sobote 14. septembra 1907.
Za 18 gld. dobi se:
za gospode:
Povr&nik ali zimska suknja Sacoo obleka hhhhhmh Posebne hlače hhhhhhh Modni telovnik mmmmmm

Bogata zaloga konfekcije za dame, dečke ia deklice do najfinejše kakavo* sti po čudovito nizkih cenah.
Za 18 gld. dobi
za dame s Modni paletot ali jopa i
kostum mmmmmmmi
Pelerino z kapuco mmi Modno krilo mmmmmi
Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 5
Za 9 gld. dobi se:
za dečke:
2025 3-1
Površnik ali zimska suknja Obleka mmmmmmmmmm
osebne hlače mmmmmmm
epioa mmmmmmmmmm
l
Za 9 gld. dobi
za deklice:
Paletot ali jopica mmi Cela obleka mmmmmi elerino z kapuco mmi epica mmmmmmmi
S
posestvo % £ z gostilno
„,. , se proda.
Vpraša se v zalogi Goss, Šiška,
Več dijakov
■e sprejme na stanovanje in hrano 'pri Ani Merjeii«, Kroja&ke ulice it. I (Ljubljana). Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečna. Dijaki bo pod strogim nadzorstvom. 1840 8—8
Vajenca
lito uefla trjoulna z mešanim Ulajom na Dolenjskem.
Ponudbe pod it. 100 na upravništvo .Slovenca'.
1989 10—1
Lepo
1979 4—2
kmetsko posestvo
se pod ugodnimi plačilnimi pogoji
proda.
Odaljeno je l'/2 ure od Ljubljane, obstoječe iz hiše, hleva za 14 glav živine, skednja svinjakov, kozolca (dopler) in posebej, 7 oknov, sadnega vrta, njiv, košenin in gozda, vse v obsegu 50 oralov (johov). — Zelo ugodna prilika za naselitev. Poizve se pri ..Županu" v Hrušici pod Ljubljano.
SODflRJI
za sestavo cementnih sodov, se sprejmo proti dobri plači. So-stave sodov se izlahka priuče le nekoliko izurjeni ljudje in zasluži izučen delavec vsak dan v akordu 5 kron. Ponudbe na cementarno La&ko, Štajersko. 1969 2-2
Učenec
kateri ima veselje do trgovine, se sprejme takoj v pouk. Prednost imajo kmečki fantje v starosti 13—14 let, kateri so dobro dovršili ljudsko šolo. Ponudbe je pošiljati: Rudolf Zore, Jesenice, Gorenjsko.
1915 3-2_
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda.
Več se poizve pri E. Predovicu, Ambrožev trg št. 7.	1900
DIJAKE
sprejme na hrano in stanovanje in pod strogo n a d z o rs t v o dobra rodbina. — Kje, se izve v upravništvu „Slovenca".
193< 3—2
Z srednješolca
iz boljše rodovine se sprejmeta na hrano in [stanovanje pod strogim nadzorstvom pri dobri rodbini.
Natančnejše se izve v uprav-1980 3-2 ništvu „Slovenca".
- Lepo - -
1729 8—5
stanovanje
z 3 sobami, vrtom in vsemi drugimi pritiklinami se odda za november-termin. - - - -
Več se izve v Vrhovčevih ulicah 9, I, nadstrop.
Več gospodičin
se sprejme na stanovanje in hrano pri gospej Fapst, Barvarska steza št. 5. v Ljubljani.	1948 3—3
IHKMIMOOAIHMINMI
' ^lllllllllItllllltllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllMIllItllllllllllllllllltllllllllllllltllllllllllllllllllllltllllllltllltllllUlIllllMllllllllllllllllItlllH ^
Katoliška Bukvama = v Ljubljani
1 je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela v komisijsko zalogo:
Wolf-Cigale, Deutsch-slovenisches VVorterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII-j-2012 strani. Znižana cena, broš. K 5'—, vez v '/, usnje K 10'—. Wolf - Pleteršnik, SIcvensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI-f 883-j-998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16-—, v '/, usnjatih vezavah K 22'—. Verhoveo, I. Professor, Die wohllčbl. landesfurstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi.
Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —-60. Vrhovec, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K — 60.
—	Der schwabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K-60.
Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. 1. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a cena. K 250.
Sohumi, Fr., Archiv fiir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VILI -h 338 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7. III+ 393 strani. Znižana cena. K 250. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.
I. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8—.
—	11. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906.LXXX1V + 514 strani. K 10;—. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga,
etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12—, vezano K 22'—.
KržiSnik, Jos., Zgodovina horjulske fare. Ljubljana, 1898. —
237 strani. K 160. Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare. Ljubljana, 1890. — 160 str. K 1 60.
Lavtižar, Jos., Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica. Ljubljana, 1897. — 148 strani, karton. K 160.
—	Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. Ljubljana 1901. — 312 strani. K 2 50.
—	Zgodovina župnij v dekaniji Kranj. I. zv.: Kranj. Ljubljana, 1898.— 50 strani. K — 60.
—	Med romanskimi narodi. Spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Ljubljana, 1901. — 211 strani. K -'80.
Novak, Jos., Zgodovina brezoviške župnije. Ljubljana, 1907. —
226 strani. K 2 —. lferbajs, Anton župnik, Zgodovina kamnogoriške fare. — K -"80.
Žun, Valent, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. okt. 1896, štev. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili etc. in raznimi vzorci. Kranj, 1905. — 104 strani. K 120. Volčič, župnik, Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem. 1887. — K 150.
IHitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K — 60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 140.
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnioa i
I.	zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2—, eleg. vez K 3 —.
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.
III.	zvezek: Prus (Alex Glowacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40.
IV.	zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3 —, eleg. vez. K 4 20.
Ljudska knjižnioa:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K — 60'
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achleitner, Med plazovi. K —'60.
5.	zvezek: Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 160.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K — 20. 1. in 2. zvezek, vezan v platno, K 1-80. — 3. in 6. zvezek, vezan v platno, K 1'40.
Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906.-262 strani. K 380, eleg. vez. K 5 —.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2 —, eleg. vezan K 3 20. Ša&elj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljubljana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo razširila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago ; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem aniiKvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarjatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabilježimo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
, .......................................................................................................................................................................................................................J
fff mi
Tnhtnnnftn brezplačno dopošiPatev mojega ilust MllILcVUJlc cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika '/i nav. velikosti.	611 25
St. 366
srebrna dam-ska remont, gl 3*50
Št. 322
srebrna moška ^M remont. 3-50
St. 337.
_ srebrna s sidro
^Mg 16 kamnov Sa— dvojni plašč 6*50
Št. 341, srebrna s sidro dvojni plašč 15 kam-nov, posebno močna 7—9-50
Anton Klftmonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., štajersko.
' oJCO
Iff!?",^. f; s; i =


Preoble
JisCfo pravila,
LMikusch^j
tovarna dežnlkor, Ljubljana, Mestni trg 15.
Ustanovljeno 1862.
Telefon štev 58.»
c. kr. dvor.
mašlnlat
DUNAJ (W1EN), Vil., KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
r.a Y»ako porabo od navadne do najflnejie in najelegant-nejže Izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emalllrane.
Okrogle peči za regulirati od is k višje; Sušilnice, pllnove peči, kamini. Železne peči s pečnicami za 2 aii 3 sobe. Vse mte peči tudi s trajnim gorenjem.
Patent-vložki
za glinaste peči.
1881 18—2
Pozor, trgovci?
Trgovina z mešanim
na debelo in drobno
z letnim prometom K 80.000 blizu Ljubljane tik farne cerkve se odda pod ugodnimi pogoji v najem.	19&;
Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro: G. M. L. na upravništvo »Slovenca".
Lepo posestvo
s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773
GOSTILNA
v ljubljanski okolici se odda na račun stranki, ki bi imel mož tudi kako obrt ali postranski zaslužek, ali kaki šivilji ali vdovi. Na-! slov pove upravništvo lista. 1967 2-2
Jfaj taja mmlimmirnmc! Mm lipo dMih hc. pn, tou mn k zato do&L6. J(i/ujm Jkdim/nitjm kavo pd,.
i letno pismeno jam-itro! Brez konkn* renče v kakovosti!
5 kron!
Razglas.
Na o. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo- vršile
sprejemne skušnje
za prvi razred
dne 16« septembra dopoldne.
Učenci, ki žele biti sprejeti v prvi razred, se morajo oglasiti
dne 15. septembra dopoldne
pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in šolsko naznanilo. V 11.—VIII. razred se bodo učenci sprejemali
dne 16. septembra od 8.—12. ure.
Šolsko leto 1907/08 se začne dne 18. septembra s slovesno službo božjo
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju
dne 4. septembra 1907.	1999
Prva ivlo&rika ilatem Roskopf patent remont, ara i ■ldro z masivnim solidnim antlma-gnetUklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčenc (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6-—, 3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13-60, 3 kom. K 38 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bres odbitka.
Razpošilja po povzetju	1166 20—16
prva tovarna ur & Hanas Konrad
c. in kr dvorni * založnik =
v Mostu (Brux) štev. 1157 (Češko).
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. — Ustanovlj. 1887.
Bogato iluatr. ceniki m nad Sooo allkami se na aa-htero pošljejo gratia ln franko.
Harmonij
ie nov, se radi preselitve poceni proda
Več se izve na Dolenjski cesti 8. 1995 3—1
Sprejme se spretna
delavka.
2006—3—1	Poizve se v upravništvu.
Najbogatejšo zalogo in najrazno-	IS
2005 52—1 vrstnejšo izbiro	n
klavirjev in harmonijev ima	S
Alojzij Kraczmer	j
izdelovalec klavirjev in sodno za-	B
priseženi zvedenec	|
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.	g
brezhibni klavirji,	o
W Prevzamem ubira-	yj
fj—šPfSS^1 W nje in popravljanje	y
vseh sistemov-	■
■j^a.Mff Olavno zastop-	R
L. BBsendorfer na	p
Dunaju, GebriiderStingl na Dunaju, Avgust Fiirster	W
v Lobavu, Th. Mannborg v Lipskem. Za vsak pri	y
meni kupljen klavir docela jamčim. - Najnižja
Izposojevalnina. — Delna plačila.	rj
Išče se priden, pošten in pobožen
HLAPEC
.j
bodisi mladenič, bodisi vdovec, za župnika v Istri. Imel bi na skrbi kravo in konja. Plačilo po dogovoru. Več pove iz prijaznosti upravn. „Slovenca". i987 3 3
Izobražena oseba v Gorioi sprejme na hrano
2 učenca
Z gospodični
se sprejmete	2019 2—1
na hrano in stanovanje.
Več pove uprav. rSlovenca".
Izkušen stavb, mojster prevzame poceni
napravo načrtov
za stavbe na deželi ter v manjših mestnih občinah.	1970 2-1
Vprašanje pod ,načrte" na ,Slovenca".
Velikanske kunce
(doma&e zajce) plemenske in mladiče, belgijske in francoske pasme, ter one, ki so nastali vsled križanja teh pasem, oddaja po najnižjih cenah
6-3 Rudolf Ldvy u Središču (Sp. ftaler.) 1804
Zaradi odpotovanja se proda lepa
sobno oprava
m kuhlfijsko orodje"
-/»ss,///,,, ItilU 19 II.
1997 2-1
Sprejmem
takoj v trajno delo dobro izurjenega
Mfarsto JOIČIlita
proti dobri plači.
Jakob Preželj, ključavničar in monter v Rudolfovem. 2015 2—1
Foilen, priden, ročen 19.9 11
mesarski pomočnik ^
kateri se na razsekavanje dobro razume, kakor tudi pri teletih In pre-Sičih »sega dela vajen
se sprejme s 1. oktobrom-
Kje, pove Iz prijaznosti upravništvo _tega lista._
Dne gospodični
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi glasovir.
Gosposke ulice št. 4. I. nadst. 2031	desno.	(2-1)
Pošten, vsestr. zanesljiv kmet.
mladenič
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče kako zaupno službo pri večjem gospodarstvu. Šel bi tudi za gozdarskega praktikanta. Pismene ponudbe pod nMladenič*' poste re-stante Vrba, Koroško.	2008 2—1
Enonadstropna hiša
se proda na Jesenicah na Gorenjskem, poleg župne cerkve. Pripravna je za vsako obrt!
Natančneje se izve pri Franc Rabiču na Jesenicah štev. 105 (Gorenj-2016	sko.)	(3-1)
Zelo dobro vpeljana
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12- 20.000 fl. Ponudbe pod ^Priložnost 224" na
upravo „Slovenca\ 1838 0000 ©0 ©00(&
Skrb za učenje, zdravje in obleko. Vestno nadzorstvo. Instrukcija iz vsth predmetov. Z ačno stanovanje, boljša hrana z vinom. Anteni ja Torka r, Gorica, Travnik 24, III. nadstr. 2000 3—1
NEM VAJENEC
ki bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lisla.	1968 5
Gospodinjom*
w miljn	^»»■»nm^i
Vpraša naj se v trgovski šoli gosp. Mahrpa v Ljubljani.	2009 3-^1
lozor sedlarji!
2017 2-1
V Kranju se nudi dobroizurjenemu sedlarskemu in lakirarskemu pomočniku lepa priložnost za
samostojnost.
Zakonska dvojica brez otrok želi sprejeti eno pošteno 12 do 14 let staro
deklico
SVOJO.
Ponudbe se prosi pošiljati na „M. B."v Ljubljani, glavne poste restante. 2007 3—1
Oznianilo
Na o. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame
dne 19. septembra 1907.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu starišev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiški dvorec)
dne 16. ali 17. septembra
dopoldoe od 9. do 12. ure ali popoldne od 3. do 5. ure.
Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za dečke stoječe še v ljudsko-šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo in kiparstvo) ali pa za vstop v katerikoli obrt; v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nižje realke.
Zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) se otvorijo doe 3. novembra. Vpisovanje se vrši zadnje 14 dni pred pričetkom kurza. Vsak kurz traja 3 zimske semestre. Namen tem oddelkom je pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbnih strokah.
Sprejemni pogoji: I. na šoli za obdelovanje lesa:
A)	V pripravljalni tečaj: I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do 31. decembra 1907). 11. letnik: Znanje učne tvarine 1. letnika in starost 13 let (do 31. decembra 1907.)
B)	V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljalni tečaj ali meščanska šola ali pa 3 razred srednje šole (neugodni redi iz latinščine in grščine se ne vpoštevajo); starost 14 let (do 31. decembra 1907.
II.	na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma že 12 let (do 31. decembra 1907.)
III.	va obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
IV.	V zimske kurve za stavbne obrtnike se sprejemajo obiskovalci, ki imajo učni list dotične stavbne obrti in so stari najmanj 18 let.	1966 3-1
V Ljubljani, dne 1. septembra 1907.
C. kr. ravnateljstvo.
Sefo. Unterhuber vLjubljan,'Uunajskaccsta73
nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno 1870.
lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1B70.
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Telefon št 237	priporoča se	Telefon St. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne deleža fasade, balkone; grobne spomenike itd., stopnice po naročilu narejene z železno sestavo cementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah hišah hodnikih kuhmiah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Ponlandcement in Romancemenl iz Wei s se n b a c h a — Proračuni zastonj in poštnine prosto.	1179 30-9
1931 3—2
Naznanilo.
Na o. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične Šolsko leto 1907/8 s slovesno službo božjo
dne 18. septembra 1907.
Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisavali za prvi razred dne 15. sep-tembra, za vse druge razrede dne 16. septembra od 9. do 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne.
Natančnejši pojasnila se nahajajo v razglasu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega svčta z dnč 28. avgusta 1894. i., štev. 2854, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1907.
C. kr. moško In lensko učiteljišče v LJubljani.
f Odlikoval z zlatim zaslužnim križcem s krono.
1920 2- 2
Razglas.
A)	Vpisovanje v I. razred dečke in deklifike vadnioe te
v soboto, dne 14. septembra
od 8. do 10. ure, v otročki vrteo ter v II., III. in IV. razred obeh vadnio
v ponedeljek, dne 16. septembra
od 8. do 10. ure v dotičnih učnih sobah.
B)	Ker ni več prostora, ne bo v začetku šolskega leta 1907/8 sprejem-
nega izpita za I. letnik moškega in lanskega učiteljišča.
C)	Gojenci in gojenke, ki so bili sprejeti meseca julija v I. letnik in dozdanji go-
jenci II., III. in IV. letnika se zglase
v ponedeljek, dne 16. septembra
in sicer gojenci ob 2. uri, gojenke ob 4. uri.! Ponavljalni |izpiti so v ponedeljek, 16. in v torek, 17. ssptembra.
Na žensko učiteljišče se gojenke na novo ne sprejemajo, ker ni prostora. Šolsko leto 1907/8 se prične v sredo, dne 18. sept. s slovesno ,sv. mašo.
Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani.
C. kr. prlv.
orgelj in harmonijev
tovarna J. Tnček-a, Kutnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in pianino najmodernejše konstrukcije.
Nizke oene. Tudi na obrok«. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—19
prva čefika Ustanovljeno 1869.
3—5 letno jamstvo.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje!!
n'-"...... Ki 1	irv . •
i 1 L-j	i v f ■ j» • • r-»-


Ptoh sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, k|et je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo
patentna dimniška dvojnata vrata s trojnatim proti ognju
(C kr. avstr. paienl štev. <*o.l?5 od I. junija 1906)
Konsirukcijo teh dimniških vral, ki se lahko daje vstaviti v novih ali pa že v starih poslopiih so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznall tem ditw/ii-?kirp vratoa. prednost p<ed vsemi drugimi — Pojasnila daje
• SOD 1-1	L. Stricel, dimnikarski mojster.
Patentna vrata se dobivajo v železniških trgovinah gg Golob, Wol> fove ulice . Golob, Mestni trg Nagy, Vodnikov trg Sušnik, Zaloška cesta Stu-pioa, Marije Terezije cesta in Križevniški trg Schneider- Verovšek, Dunajska cesta — Naročila sprejema tudi L. Stricel.
Ijpsi^gg varnim zatvorom.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino In srebrnino
Ljubljana, Dunajska ceita št. 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.

Anton Drukar
svojo zalogo raznovrstne hišne oprave
mizar,
Kranj, štev. 56
priporoča sl. p n. občinstvu
a	Q D
{rt o <S )	
——— ic mehkega in trdega lesa. ————
Usoja si tudi sl. p. n. občinstvu naznaniti, da je otvoril ——— mesto Kranj in okolico no« ———
nnAvnhnf vnnnri kler bo imel vedno na razpolago vsako-(lUgLuJllI tUl/UUi vrstne potrebš&ine za mrtvaftke odre od najbolj priprostih do najfinejših, kakor tudi kovinaste krste, ter vse v to stroko spadajoče potrebščine po
najnižjih cenah.
Stanje hranilnih vlogi 23 milijonov kron.
Rezervni zakladi nad 800.000 kron.
mSa
ijjro.i njifr
mmi


Mestno hranilnica ljubi jonska
v Prešernovih ulicah štev. 3,
o lastni htii, (poprej na Mestnem trsu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga ziračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 °/0 izposojenega kapitala. Na ta način sc ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—9
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Podružnica 1 v Spljetu. 1
Delniška glavnioai
: : S 2.000.000. i s
Uubljansbn Kreditna banka v Ljubljani, strne mite ste®, z:::
obrestuje
HT HT vloge na knjilioe in v tekočem računu od dne vloge do / 0
= dno vzdiga po * 12 0.
Rentni davek plača banka sama.
eiežev snuječe se »Koteisi po kron 500'-, 1.000 —, 5.000 - in 10.000 —.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglai
Podružnica b v Celovcu. 1
1 Rezervni fond 1 1 1 i K 200.000. 1 1 1
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena Itti 1854.
v Ljubljani, Mfolfove ulice ilev. 12
priporoča slavnemu občinstvu lo spoštovanim gostilničarje™ svoje izbo
Stev. telefona 210.
p e e
2469 150—«8
P
v iodcili ln steklenica
cftočni Katalog za = katqRele
1939 3-3
s Koledarjem za l. IDO Zze 230, 350, 950 in po zaRlevi tudi za vec učenčev za ceno 1-50, l'Z0, l-DO in višje, po pošli 10 do 20 vinarjev vec, je izdala IvrdRa c). dCrajec nasl. v Rudolfovem.
® ^ Bf Tovarna |j
za $
m »tole M
I Franceta Šuigeljna |
H na Bresu, pošta Borovnica, Kranjsko, %
izdeluje
* o vsakovrstne stole o f
A	A
^ od preprostih do najfinejših po £ najnižjih cenah brez konkurence. ™
W llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj V &	in franko ZZ Z Z &
A iBSl liSl A A A A ARi A *35!a iRt liSi |9S| A liSSl
Iščem za takoj
mm
pomočnika
ea mesarsko obrt
iz poštene hiše.
Ivan Zrimec, gros,ilnpi^sin„ilimes"'
Bled 56. 1988 2-2
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
feergmanna & Co. Draždani In Tečin n. L.
je ia ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivilicah. 434 50 — 26
m

r *
«
►»i
Slovita, moderno urejena 259 is tovarna	©
G.SKRBIC:
Zagreb, Ilica 40 ^
priporoča svoje obče poznate solidne in cene ^ žaluzije, lesene in A platnene rolete, le- A sene in železne za- m tvorniceza izložbe
in prodajalne, [fr ter prosi, naj slavno p n. W občinstvo obrača vedno k^ večjo pozornost na to so- iwj lidno tovarno. W Ceniki ln prorafianl n« ui zahtevo zastonj.
Marija Sattner,
LJubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medljatova hiša),
»• priporoča prei. dahovMiai
izdelovanja
carRveniR
para~ mantov.
SM M-U
lideluje o«l« ornate kasni« v vseh liturgičnih barvah, plnrijal*, obhajila« bora«, Itole in m sa slulbo boljo potrebna »t viri, priproate in najfinej«, kakor u glasi naročilo, t (vilnatem in zlatem veie njo. — lxdeluj« tudi bandera ia baldablne ter iminje viakovratno •erkvtBi parilo ii pristnega platna. Vporablja ■amo dsbre blage, caae p* ■egeSasstl alzke, ugotavlja trpeino, veatno delo in hitro postrelbo. Pienovljenje starih p »ramen to v tndiiado-voljno preraste.
Ustanovljena I. 1888.
Tovarna pečij.
Ustanovljena I. 1888
založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA. - Trnovo Opekarska cesta, Veliki stradon Stav. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini In si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpeinejših In sicer od najmodernejših prešanih In poljubno barvanib do najpriprostejSih
prstenih pečij 1181 26~10
različnih vzorcev kakor ranalssance, barok, gotske, seceslon Itd., kakor tudi ile-dilnike in krušne peči lastnega In domačega Izdelka po najnižjih cenab ter je v • voji stroki popolnoma Izvežban Ceniki na zahtevo brezplačno in franko

kamnosesha
M industrijska Ma Celje ^
Nove ulice štev. II.	1044 26-1
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov itd. iz različnih kameno« in oementa. Špeoijelna delavnioa in podobarski atelije ze umetna oer-
kvene dela kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, ln hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom
Izdelovanje
pohištvenih plošč iz različnih ter najbolj idočih marmornih vrat v vseh oblikah
Mnogobrojna zaloga grohnlb I spomenikov l
iz različnih marmornih vrst granitov ln sjjenitov po raznovrstnih narisih in po najnitjih cenah.
I Naprava I
zidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobišč)
Popravljanja
spomenikov ter udelavanja napisov v iste
Bruftenje, pollranje la ttruganje kamena s strej I
Strokovno dovršene risbe in načrte kakor tudi proračune na zahtevale brezplačno
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
gld. 1-50
nikel. Roskopf uro .	gl. l-5o srebrno , ... 3'—
z dvojnim pokrovom .	, 4 —
z 3 srebr. , .	. 6-—
plosk, jeklene ure . .	» 3-Jo
prave Roskopl-patent.	„ 3-5o
prave »Ornega* ...	. 8'5o
arebr oklopne verižice	. t1—
Mkaratne zlate ure . .	. 8 So
Mkaralne zlate verižicc	. lo-—
Ukaratni zlati prstani	. D'—
stenske ure 7o cm . ■	, 3'6o
z bitiem liki zvona ,	. 5-—
z godbo....... 6'—
s kukavico , « ■ .	, 2'5o kuhinjske ure .... 2Ho
budilke....... l-2o
budilke ponoči sveteče	„ l'6o
z dvojnim zvoncem .	. 15o budilke z bitjem in
zvonenjem liki zvonu	. 2 So
Triletno pismeno (amstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec
Mnll( Rhhmol Duna], VI , /largarcth.nitr. 2)
nUnS BUIIIlIcI, (v lastni hiši). Zahteva|K moj cenik z Sooo slikami zastonj in poštnine prosto 718 M- "
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oeBta M. 14 Odlikovan * clato kolajno v Parixv < 3C4„
Odlikovan * zlato kolajno ia križoom v Londonu IS&5.
ie priporoča preč. duhovSčinl ffnhnnnfflra flhlofrf r izdelovale vsakovrstno UUllUV"Ung
dnsga blaga p« nizkih oesab.
izgotovljene obleke.
Iz trpeiaega la seli
Opozarja na veliko svojo zalogo
posebno na kavalaks ▼ največji izberi po najnižjih cenah.
MbiTltio uniform iTitrjjikigi araitvi iiluiliklk nridnlktr,
Fotosrafltnl zinil
l Julij NOUer §
ustanovljen v ietu 1870
uljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga naročila v poslopju »Hotela Lloydau nasproti „Hotel Uniona".
.1754 7
VZAJEMNI
Kongresni trg 19
NO DRUŠTVO V LJUBLJANI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
31 O 4
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Drude hranilne knjižice se sprojomaio kot gotov denar, ne da bi se njih ohrestovanje prekinilo.
Rentni dnvek pln/*n lirnuiliiion, sama
Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
1949 52—1
Nnjsiffurnejša prilika za Ktedenjc!
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
I KLOBASE
domače, krvave, riževe in mesene, kakor tudi letošnji mošt, je dobiti v ne- % deljo, dne 8. septembra, edinole " gostilni
I
^ ^^ ^^	^ ^ ^^	T gUOilllll
Ludvika Kotnika na Opekarski cesti štev, 26. I
l
lstotam se točijo izborna naravna vina, za kar se jamči, in se postreže vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Cene primerne, postrežba točna. Na razpolago je velik senčnat, sadni vrt.
Za obilen obisk se priporoča
Ludvik Kotnik, gostilničar.
I
1839 3—3
aznanilo.
St. 192.
Na meščanski šoli v Krškem in ž njo združenem enoletnem tečaju se začne šolsko leto
dne 16. septembra 1907.
Vpisovanje se vrši dne 14. in 15. septembra.
Učenci naj pridejo, ako le mogoče v spremstvu svojih staršev ali njihovih namestnikov in naj prineso seboj zadnje šolsko naznanilo (šolsko spričevalo) in krstni list.
Pogoje za sprejem je dobiti pri ravnateljstvu.
T^aunateljstuc meščanke šele u ^r^cm
dne 15. avgusta 1907.
1780 20-4
FRAN SEVCIK
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih MT pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
! Povodom začetka šole!
nrinnrnfnm iti rioHvo' sraJce' sp°dnJe h,ače> majice>no
l'll['UIUWUIll Lil UCIMCf govice, ovratnike, zapestnice, naramnice, kravate, žepne rute, rokovice, čepice, milo, kartačke za obleko glave in zobe.
priporotom zn deklice • pašnike, nogovice, rokovice, majice, podveze, žepne rute, športne čepice, trakove, pasove, kravate, ovratnike, moderce, torbice, glavnike, kartačke in milo. tvvvvvvt
Modna trgovina P. MdgdiC, LjllbliMlII Prešernove ul. 1
1975 5-2
1976 3—2
Za zgradbo
Razpis.
dovozne ceste k postaji nad Vrdom
v cestnem okraju Vrhnika na 38*500 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
17. sept. t. I. ob 12. uri opoldne
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe dovozne ceste k postaji Vrd".
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava , da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno , razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri županstvu na Vrhniki.
Deželni odbor kranjski.

S
Ljudsko hranilnico in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
— v Celju
posluje v svoji uradnici na Glavnem trgu >št. 5, I. nadstropje, od I. septembra t. I. — Hranilne vloge sprejema tudi od nečlanov in jih takoj
obrestuje s
4
I
0
2
o obrestmi
ter plačuje rentni davek sama. — Posojila daje na posestva, ki nudijo pupilarno varnost proti 5°|0, na zemljišča in poroke proti 5 °]0 in na osebni kredit proti 6 °|0 ob-restovanju na dolžna pisma in menice. — Navadna zavarovanja posojil oskrbi sama proti povrnitvi gotovih stroškov. — Uradni dan je vsak torek in
petek od 8. do 12. ure dopoldne.
Pojasnila glede posojil se dajejo vsak dan razun nedelje med navadnimi uradnimi urami, t. j. od 8—12 dop. in od 3—6 pop. — Za pismena pojasnila naj se priloži 20 v. za navadno, oziroma 45 v. za priporočeno pismo.
2001 3-1
Načelstvo.

Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
»»I. Usnja sa voičenja ■ nirai podplati K 9 50. •tov. Ml K Bozcalf i angleškimi ' " K ttrU.
.Chick*.
Pnd. itev. 690. Irhovina a UniU
podplati K «•—. Pred. iter. 720. lati ii lakovine K ( M.
v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. i
dobavlja kot znano najbolj*« 6 • v I j Pri naročilih zadostuje pred. itevilka.
Zunanja narožila proti povzetju. Ceniki bresplačno ia poštnina prosto.
Neprilcini izdelki se zamenjajo.
.Moderno'.
Pred. S ter. 747. Cheoretta a Uruiml	Pred. štev. 553. Sabakid K. nns®
podplati K 9 —.	, , 667 1«. Boioalf K 1>—
Pred. štev. 745. Glasgow Ourvrea« a	, , <10. Lakorina K 11 —
močnimi podplati K 11'—.	(lsjj
M I M I I I |
Naprave za in gonilno moč
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevoije
izdeijujejo. Tehlliški.( elektrotehniški biro
<£011 i s <3atz S (Bo. &unaj
860 26-10
VII. 12., Kirchengasse 43.
mm
FIblP LAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
veliRo zalogo E33 GS
□a na na na Rlšne OpPCiVC
Iz mehkega in trdega lesa. vsakovrstnih stolov, miz.
madraoev in iimnio. — V zalogi imam veliko Izbero
Rrst (mrtvašRiR trug)
od najpriprostejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurenco!
832 11
aauauaauauunv
^^ gin................................................................................................1111111.................................11111.....inimiiiiij^^rf
lliaillHlllllHllltl»)tHIMl»tl>tt»Mt(i»l|liliiiilltiHttltlUmiuinil4l(llimuiM
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva k slikanja nasteklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. n« H_u
Narisi in proračuni na zahtovo zastonj.
Spričevala anogih dovršenih del s« n razpolago p. a. Jdjeaalcea t ogled.
M N N N
a
N N
N N N N S«
N N
N,
N
Naznanilo
® • • •
Podpisana usojata si slav. občinstvu vljudno •
naznaniti, da se njuna
pisarna za sprejemanje lepakov naročila za sneženje stanovanj,
tudi s strojem Vacuum Cleaner, nahaja v
Gospodski ulici
Na razpolago za plakatovanje je 70 desk na naj živahnejših prostorih v mestu. Kmivi® Za točno in vestno izvršilo po zmernih cenah jamčita in se priporočata za mnogobrojna
^^r^?!/i^^? naročila
Mntelič PeterPerdan Fran
m
IN
m
iN
m
iN
st. 3.
1984 2 -2
!► !►
!► !► iN
N
!►
►
HHililitt))hiUtHlliH)lin;iii;tliiiiiiiiiHi!!li!l!ll!!liiiliillllllllfflHllMIMHW
IliTtui, uHtn li kuitrat-(ijiki tljiimKaritn.
DMrallfni vidre In seniki
Josip Weibl
l Sprettzer-ja nasi. LJUBLJANA, Slomškovi ulici 4.
priporoča aa »Urnemu občinstvu in prečastiti duhovšini t Izdelovanja vseh v to atroks spa-dfjočih predmetov: ftl6no omretja aa a troj, obhajila« mize, ograje aa mlrodvora obmejno omrežje, vtisa Trata, balkoni, verande, atolpne kriie, itadUnlka, atrelo-
vode, telesna okna, ialasna atole Itd. Speetjallteta: valJMai laatorl in aolndae plahte po najnovejšem fistemu a aaaodvigalnloU e 1509 62—59	oporami brea vijakov.
0
Najkrajša!,, najcenejša UOŽIIJCI■AfII6rIkO
11111111II1111HIMIM111H H111 m 11111111111111.....1111.....III.......1111........1......lllllllll...........................................................
z modernimi, velikimi brzoparnikl iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
|e proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", ^Vaderland', „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odbod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je 1 izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odslej itev. 26. od juž- V nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri Q
„Starem tišlerju"
V.-
Ort«nor(/»«o /. 1842.
Slikarje napisov SMl in pdištreia pleskarja.
sblrka dr. Scbftnfotdovtti v tabah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firnela in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prod«Jalna In kompfolr: Taltfon 154. Pelavnlea:
Miklošičeva cesta št. 6 . Igriške ulice št. 8
Ustanov/Jano /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedilnega tnazHa za hrastove pode, karbollneja itd.
Priporočava se tudi sL občinstva za rsa v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
76S 52—20
Cementarna na Pešati A« Z A J E C P' Ool pri Ljubljani.
Slavnim oestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih oevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah.
Preč. cerkvenim predstojnifitvom, zasebnikom In podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegaruni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje mn7<>ik nlflČPO v raznih barvah (do 5) in okus-in hodnike, krasne lUU^ailV JJ1UDUC njh vzorcih po K 3-5 za I m*
uaaaaaHBaaaMHB
b ruše ne^n'pol i rane ..marmornate mozaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m? po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podbo)e, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imltiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	641 m
Proračuni zastonj io franko. Ceniki in vzorci na zahtevo.
Poatuvno zavarovano
1986 2—2
• ••
Josip Ferenčak,
trgovec v Brežicah
naznanja slavnemu občinstvu, da je =_
prevzel trgovino gosp. Josipa Zevnika
z dnem I. avgusta t. I.; priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega in špecerijskega blaga, porcelana, stekla, usnja i. t. d. po najnižjih cenah, jamči za zanesljivo dobro blago in za točno; postrežbo, ter se priporoča za mnogobrojni obisk.
AMataKttirBtiisa
m*-* "nT ijiildj---
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Thiermiev balzam
z zeleno znamko »redovnic«". Cena 1» majhnih ali 6 dvejnatih steklenic ali 1 velika fipecijalna steklcnica s patent. zamaAkom K 5'— franko.
Thierryjevo oentifolijsko mazil«
proti vsem Se tako starim ranam, vnet-jem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 8 lončka K 3*60 se poAlje le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregrad/ pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medici nainih drogerijsh. 86 52—

1947 3-3
(I\ladenič
v starosti 20—24 let, zmožen slov. in j nemškega jezika ter izvežban tudi v vrtnarskih poslih, se sprejme j takoj kot
grajski sluga.
Plača K 40. prosto stanovanje, kurjava in svečava, ter ob prisotnosti gosp6de tudi prosta hrana.
Prošnje na upravo graščine barona Borna pri Sv. Ani na Gorenjskem, i
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek trične postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje.	1899
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
'a|au33|<u olcun^uj ui 3l3u;o|leu 3sjazi at a|uaAaf«|iSA □ I aiiABJdbd — '3|3{ap a.A a zoaz| — 1»| g OAtfOJOa — |[|JIS«V l"fn( A HUJVAOl «[)3«(«N
o 5-° i	3. O
' s =Ih « = S šB s-
< 2.ro — i , o i n>
U
o.
tfH .
m • a
m

Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
cilindre in čepice -m
v najnovejših taconah in v velikih izberah
priporoča 112 52—28
Ivan Soklič.
Pod trančo S- Postala eletželesnlce,
■a————— ————
W3T Najcenejša vožnja v Ameriko. HagR
CB
L
e
E <
l Kristan
oilastusno koncesljonl rana potovalna pisarno

'Ameriko
w LJubljani Kolodvorske ulice Si. 41
§
71 62—«7
1ar Najcenejša vožnja v Ameriko. -«3*
I
Trgovina z oblačilnim blagom I
Marija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice 6tev. 35 nasproti ,,Ti&lerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence. Z velespoštovanjem	2519 ">2—40
Marija Rov6ek, trgovka, Kolodvorske ui. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne'
mmmmmmmmmmmmmmun
C. kr. oblastveno potrjeno 20 io4 71 udi lisce za Rrojno risanje
branja dfesifi
LJubljana, Stari trs št. 28.
e Dobi se tudi kroj po životni meri. $
F„l/zaiemn(TzPDroiicJnic(i"^
Dunajska cesta ».19. <8 v Ljubljani V Medjatova hi$a.

zavaruje
L Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke.
2.	proti prelomu zvonove in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
2985 13-4
V*
MM
Svoji k svojim!
jmffik	patent	26-224 5ot5cb«k
Skriljglernil
osbestnl cementni Skrili
Eternit tovarne LUDUVIG HflTSCHEKi
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahlevajte vzorce in prospekte! — Glavno zastopstvo za južne pokrajiie: Delniška družba tvornlce portlant cementa Dovje In v Trstu, vla Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami. Zaloga in zastopstvo v Novem mestu Jos. Košiček.

Podpiaana ima v zalogi najr&znovratnejta trpežno, krasno
blago »a bandara, baldahlne, raznobarvne plašče, kaiule, plnviala, daliaatike, vatama, albe, koretelje, prta itd.
•ploh vte, kar ie rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eenl bandera ln vso drugo obleko.
Preč&stite gospode prosim, da sc blagovoli pri naročilih •tirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dra-Jtev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoStenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 2803 26— 30
Ana Hofbauer,
ImeJItelJica zaloge cerkvene obleke, orodja tn posod«
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.


......
'icMmiJ jUotalff
Globus
'čistilni ekstraktl
čisii boljše kakor '
l vsako drugo kovinsko čislilol

erit^
Vožnja traja -dni g dni V l2yrs^a Pr,|\a2a p0wfn
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi veliK_ansl\imi parnimi
f,	j| V l^al\ordo sedaj velikj parnimi 2 8-12,000
Pojasnila dajezastopnil^ JrCcimig
hubijana j^i0^re^-uiiceštv.28
^Odhod iz jjubljane vsaHj ponedelel^,torek in četrte K j/ tednu.
aBa nože! j Ho nože!
i No noše?

Nekaj novega za prešičerejce!
Jako fina 1946 3
krma za pitanje ««■ prašičev m
se dobi v vrečah po 50 kg & 9 50 K pri
Pavlu Sedeju, ^
valjčni mlin Javornik, Gorenjsko.
nXXMS30annnannna.
Najceneje in najhitrejša vožnja * Ameriko je s parnlhl Severonemškega Lloyda "	iz
□ Bremena Ne(o-9orh
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Mi G('OSSe. m—mm
99" Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 62-4i
Edvarti Tavčar-ill, « Kolodvorskih ulicah ».35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz LJubljane je vsak torek, četrtek in Boboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna In eolldna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naš* društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftlflmor« in na vso ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Atelje prvega štajerskega slikarstva na s teklo
EDUARD STUHL
speoialiKt za slikana cerkvena okna Gradec, Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken u vsakem sloju
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise In proračune na zahtevo in zastonj.
Gospod Eduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih okea za presbiterij: Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela, pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje. — Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. februarja 1903.
500 7___________Jan. Kobilca, župnik.
Delo hvali mojstra! Umetni slikar na steklo gosp. EdTŠtuhl iz Gradca je v naši župni cerkvi ob velikem altarju izgotovil dve novi slikani okni Srca Jezusovega in Srca Marijinega tako okusno, cerkvenemu slogu tako primerno, ob enem pa po tako zmerni ceni, da ga morem za enaka dela z mirno vestjo vsakomur najtopleje priporočati.
_Župni urad v Vodicah na Kranjskem._Simon Žužek, župnik.
Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n.preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti.
Otvoritev trgovine.
Vljudno naznanjam p. t. občinstvu, da sem otvorila
v pondeljek z 2. septembrom 1.1.
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7
trgovino z modnim blagom za dame in gospode ter vsemi potrebščinami za šivilje in
krojače.
Vsled svoje večletne prakse v tej stroki lahko zago-tovljam, da bom zadovoljila cenjene odjemalce z najboljšim blagom po nizkih cenah ter vljudno prosim prav obilega obiska. Naročila po pošti se izvrše točno.
Josiplna podkrafšek i«i5-a
preje poslovoditeljica pri Ivrdki A. Šinkovic dediči na Mest. trgu.
OSREDNJA BANKA ČEŠKIH hranilnic, p"**,uwu
'Vloge na knjižice in ra&un 4 % in 41/« %• Kupovanje in prodaja vredn. papirjev.
uprava in fiuvalna zaloga brezplačno.
Wipplingerstr. 22.
___(Ustfednf banka £eskych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4»/* in V,9/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupiiarno sigurnost in se sinejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000*-
Telegraml: „SporobankaM.
Deponiranje kavcij in vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne Informacije in svete brezplačno.