TELEFON: COBTLASfDT 3876 VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI LOUIS CLEMENT NI MORILEC ARABCI ZOPET POVZROČAJO ANGLIJI VELIKE PREGLAVICE Vojna se bo vršila proti "nevernikom" in ne proti Angležem.—Sovražniki arabskega kralja pa prebivajo v angleškem mandatarnem ozemlju, in invazijo je treba ustaviti. 1 LONDON, Anglija, 7. marca. — Abdul Azis Saud, kralj Hedžasa in sultan Nedža, se nahaja v "sveti vojni", ki se obrača izključno le proti nevernim eetašem v angleškem protektoratnem ozemlju, ne pa proti Angliji, — soglasno z avtentičnimi sporočili iz Arabije. Anglija pa upravlja mandat za Irak in Transjor-danijo, kjer žive ta plemena ter je obvezana braniti ta ozemlja. Ibn Saud je sprejel skupaj 500,000 funtov v zlatu kot podporo, da se ne bo boril proti svojim sosedom, in Angleži so izprevideli da hoče biti tudi zanaprej plačan. Ni še jasno, če misli resno in če je pripravljen spraviti celo oboroženo silo Arabije v akcijo ali če •e bil prisiljen proti svoji volji, da objavi svojo podporo šejkov, ki so napadali Mezopotamijo. — Znano je, da je skušal kupiti tukaj oklopne avtomobile, a brez uspeha. Nikakih avtoritativnih ugotovil ni bilo mogoče dobiti včeraj v oficijelnih krogih, a mirne priprave so vprizorili, da pričakajo Ibn Sauda s četami iz Indije in Egipta ter številnimi aeroplani in oklop-nimi avtomobili, če bi se dejanski izvedlo pretnjb. Ciniki v preddvoranah poslanske zbornice se vprašujejo, če se ne bo cela afera končala z novim nalovom zlatnikov na Ibn Sauda, kojega podpora je bila ustavljena z zavzetjem Meke. Glasi ate, da kroži sedaj v Arabiji več angleških zlatnikov kot pa kje drugod na svetu. Daily Herald, organ delavske stranke, vidi nevarnost resne vojne ter pravi: ' — Pred par dnevi se je izvedelo, da so prodrli angleški aeroplani skoro sto milj v ozemlje, kojega 'popolno in absolutno neodvisnost"* smo priznali v preteklem letu — in da se jim je posrečilo povzročiti 4 'opustošenje" med vasmi podanikov Ibn Sauda. Kmalu nato je sledilo poročilo, da se je Ibn Saud razkačil in da je sklenil vprizoriti sam akcijo, da podpre svoje četaše. — Ce je stvar taka, je ta dežela na robu vojne, ne s par razpršenimi rodovi, temveč z monarhom, ki je izkazal svojo zmožnost in vojaško moč in kojega lahkega poraza ni mogoče domnevati. — Razventega in neglede na vojaški izid take kampanje, pa morajo biti politične posledice skrajno dalekosežne za Ibn Sauda, kljub diferencam med Vahabi in drugimi mohamedanci, kajti ves mohamedanski svet bo z navdušenjem podpiral Ibn Sauda, vključno mohamedance v Indiji. — Težke rizike smo prevzeli in zakaj ? Enostavna dolžnost vlade je podati ugotovilo glede dejstev, predno stori karšnikoli nadaljni korak. Očiščen je bil vsakega stika z umorom Miss Margarete Brown. — Na zahtevo žene pa je bil pridržan kot tat. — Prijateljica umorjene je rekla, da ni to mož, katerega je videla. — Tukajšnja policija v zadregi. Devet ur zaslišavanja, kateremu so podvrgli *dr/ Louis Clementa, ni spravilo na dan niti ene stvari, ki bi mogla spojiti v tem ali onem oziru z umorom Miss Margaret Brown, governante § Park Avenue, kojo so našli v plamenih v noči 20. februarja za neko zapuščeno stojnico na cesti med Bemardsville in Morristown v New Jersey. LEVINE DOSPEL V HAVANO Aeroplan "Columbia" je dospel na Cubo v 14 u-rah in 25 minutah. — Levine, Miss Boll in W. Stulz so zaključili 1400 milj dolgo potovanje brez vsake nezgode. « HAVANA, Cuba, 7. marca. — Charles R. Levine in Miss Mabel Boll sta dospela na Camp Columbia letalno polje ob poklveh včeraj popoldne v Belanca monopla-nn Columbia, katerega je pilotiral Wilmer Stultz. 1400 milj dolgo potovanje z Mitehell polja na Long Islandu je bilo napravljeno v štirinajstih urah in 23 minutah. Miss Boll je udobno slonela na neki zofi, postavljeni preko -plinskega tanka. Rekla je, da je spala več»io časa. Bila je razočarana vspričo majhne ljudske množicr, ki se je zbrala, da jo pozdravi. Le časnikarji, fotografi in trije prijatelji Miss Boll so bili na licu mesta, da pozdravijo letalca. Le malo krajevnega zanimanja je bilo za pole.t. ki se je pričel malo pred dvanajsto uro včeraj ponoči. Levine je rekel, kla mera biti do nedelje nazaj v New Yorku. Vrnil se bo s Cohimbijo v lahkih presledkih ter se bo najbrž ustavil v Palm Beach, St. Petersburg in najbrž v Jacksonville. Radi spijonaže obsojen i na dosmrtno jeco. ■ ! PARI2, Francija, 7. marca. — Belgijec Cesar Jules Laperre. ki je bi obtožen - ■■ ______t ^___„» * ___ To priznanje si podali včeraj pomožni inšpektor Carey, inšpektor Cough lin in drugi, vsled česar je ostala preiskava oblasti glede\ skrivnosti umora na istem mestu] leot je bila par ur potem, ko so na«li telo Miss Brown. j Pravdnik Francis Bergen iz So-j merset okraja, ki je bil navzoč pri zaslišanju Clementa, je skušal vče-' raj ustvariti vtis, da so oblasti \z ffew Jerseya se vedno optimistične, "da bodo očistile to stvar, da pa be- trajalo to nekaj časa". j — Če so oblasti iz New Yorka iz-' ločile Clemnta, sem jaz zadovoljen, — je rekel v odgovor na neko vprašanje. Vprašan, kakšne ključe so pustile oblasti, je odgovoril na zagoneten način: — Take kot smo jih imeli. On je zanikal, da se bo policija rz New Yorka umaknila iz slučaja. Ugotovilo inšpektorja Čoughlina pa bo potrdilo optimistične trditve pravdni ka Bergena. — Mi nimamo niti ene same stvari proti dr. Clementu, — je rekel. — Tudi nimamo nobenega drugega migljaja, s katerim bi lahko delali v ta namen. Edina stvar, katero moremo storiti sedaj jo skušati najti moža.- ki je dejanski umoril Miss Brown. Definitivno ugotovilo pomožnega inššpektorja Careya, da je bil Clement izlofen in oproščen vsakega suma umora, je bilo podano včeraj zjutraj, potem ko se je privedlo v glavni stan ter konfron-tiralo s Clementom Mrs. Elizabeth Miler, governanto in prijateljico Miss Brown. — To ni mož. katerega sem videla z Miss Brown, — je rekla pozitivno. — Oni, katerega sem videla le mimorede, je bil povsem drugačnega tipa ter je imel sive lase. — Niti enega sivega lasu ni najti na glavi "dr." Clementa, ki je prišel v policijski glavni stan v pondeljek popoldne, nespremljan in nespoznan ter se izročil policiji, ki ga je iskala celi teden. Lasje Clementa, ki so se sicer nekoliko zredčili na temenu, so še vodno rjavi, brez vsakega sledu osivelo-sti. Dočim pa je -bil oproščen vsake •zveze z umorom Miss Brown, je včeraj vendar priznal, da je njegovo pravo ime Louis Clement Schmidt, mesto Louis Clement Van Norden, kot je rokol. ko se je izročil oblastim. Bil je namreč pridržan na pritožbo njegove žene, s katero se je poročil pod'imenom Van Norden marca meseca ter jo zapustil ju-mja. Premogarski komite j podal ustno poročilo. _ - WASHINGTON, D "C.. 7. marca. -r— Senatni premogarski komi-tej je podal včeraj v neki ek sejni-t ovni seji komiteja za meddržavne trgovino začasno ustmeno poročilo, kateremu bo sledilo v par dneh formalno tiskano poročilo. Senator Gooding » Idaha je bil ust-meni poročevalec. Glasi se, da se v tiskanem poročila energično napoveduje boj ustavnim -poveljem -v HENRY FORD SE POGAJA Ford »e pograja s sovjeti indufttrijalnih naprav.— glede najbolj različnih Elastičnost gospodarskih principov. BERLIN. Nemčija, 7. marca. Iz moskovskih telegramov je raz vidno, da se pogajajo zastopniki Ilenrv Forda na povabilo sovjetov z načelnikom konee-sijske komisije ?I«de ustanovljenja Fordovih tvor-niških naprav v Rusiji. Neglede na sezultat podajanj pa je sama okoli «<*ina. da se vrše taka podajanja, značilna za elastičnost gospodarskih prineipijev Stalinove administracije. Fcrd je veljal še prod kratkim za najbolj trdega,*neizprosnega delodajalca na svetu — in kot tnk je bil v sovjetski Rusiji na splošno in široko znan. Neka deleeacija dvajsetih delavcev je obiskala Forda pred dvemi m*»-se bn«> obij^sel v deianskr pora M. Glasi se. da jo moskovska ponu-1-b5! za Fopla izvanredno nerodna, a njegovi zastopniki' 'molee glede vseli podrobnosti. m ' — - Biriči za S te wart om. WASHINGTON, D. C., 7. marca. — Zaporno povelje proti pe-trolejskemu baronu Robert \W Stewartu radi zanikanja pričevanja pred senatnim komitejem, je poslal včeraj okrajni pravdnik Gordon v Chicago, da ga rzvrši ta-'mošnji zvezni maršal. — Suhi južni demokrat je kot — je rekel, morajo določiti, če je imel Smith prav, ko je rekel na nekem obedu v Vanderbilt hotelu! v New Yorku pred par leti, da je. demokratična stranka salonska! stranka in da bi moral vsakdo priti na dan ter reči isto. — Ne vrjamem, da bi mogla katera »držav, katere zastopate vi, dati svoje delegacije možu, ki je po-! slal nekemu mokremu governerju iz New Jersey a sporočilo, da bo* pomagal uveljaviti predlogo, "ki nas bo spravila tjakaj, kjer bomo zopet lahko postavljali nogo na železni drog ter odpihivali pene". Oba ta dva -domnevana dogodka sta bila zanikana od oseb. ki imajo avtoriteto govoriti za gover-nerja Smitha. — Ce bi sedel mokrač v Beli hiši en termin. — je rekel McBride, — bi spravil proliibicijo nazaj za četrt stoletja. — Zakaj pa hočejo pristaši pijače mokrača v Beli hiši ? Ra litega, ker imenuje predsednik člane najvišjega sodišča, ki odloča glede ustavnosti vseh prQhibicijskih en-Iforcment postav. On izbere tudi i državnega tajnika, ki ima opravka s mednarodnimi problemi, kate-:re je treba rešiti v zadevi tihotapstva. On imenuje prohibicijske en-forement uradnike -generalnejra pravdnika in zvezne sodnike. On 1 vpliva v veliki meri tudi na koc-gres. Prepoved podmorskih čolnov zavrnjena v zbornici. WASHINGTON, T). C., 7. mar-;ca. ~ Resolucija Frothinghama, |koje naipen je odpravljenje pod-j morskih čolnov potom mednarod-I nega dogovora, je bila včeraj odklonjena- s' šestimi glasovi proti petim. Liga narodov zopet zboruje. ŽENEVA, Švica, 6. marca. — Pod predsedstvom zastopnika Co-1 o rab i je. Francisco Joe Urutia, je ! bilo včeraj opoldne otvorjeno 49. J zasedanje Lipe narodov z javno ' SPIft Din. 1.000 .......... $ 18.40 Lir 100 .............$ 590 DiB. 3,600 ...... ...$45.76 Lir 300 ............P $11.50 Din. 9.000 .......... $ 91.00 Lir 300 ............. $16.96 1Mb. 10,000 .......... $181.00 Lir 600 ............. $37.76 Din. 11,110 ..........$300,00 Lir 1000 ............. $54.50 Mai«n» m Mm ibn ttnšmjtmm v nlknj!« tmmm ter GLAS NARODA xswvnm PiflBU_. ' ^ Owned mmd PubKekad bp ■LOVBNIC PUBLISHING COMPAHX (A CsrpoTot%onj Eraafc Mag, prrtftnl. ,__Ix?nia Bqxdft, FrfiWi'fr. PUae of boon«« of the corporation and addreswe of abate rfftein. 82 Corflandt St., Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. " G L ▲ 8 N A S O D A " ____(Voioe of tho Peoplo) . - - > rl- Issued Every Doy Except Sundays and Holidays._ Za celo leto velja liit m Amerike ta Nam York m cela Uta~.t?M in Kanado___Za pal Uda »■—..........», tj«** Za pot leta _———______$.100 ta inoeemstvč m celo leto J&Jbb Za č«trt lota........ , —$l.ŠO\ga vol teta_______.:.....,......J$?J? Subscription Yearly $Šj00._ Advoriieoment on Agreement.__ ~~**Qlas Naroda" ishaja vsaki dan ievsemit nedelj in praznika*. Dopifi btei podpisa is oaebncwti «e ne prioMnjejo, Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnjo biraSlBe aamairt, dš bitfjjt __. najdemo naslovnika.___ OLA9 NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York. M. J Telephone t Cortlandt $971 ,. ,. . ., ■ Selo-Moste pri Ljubljani. občite la dopis v zahvalo vam Danes je pepelnica. Dopoldne *** Glft* Xapada Sto- tem se sprehaja* po ljubljanskih ven€em I>0 *irni Alueriki njih nlieah in srečal mnogo ljudi, ki so tn,d in ^^ Rojaki so mi pi**Ji vlačili seboj mačka. Maček je si- terTmi « naselbin, cer koristna kfranača žival, vendar' .Lep° Se m Je *dedo' ko seUL do' v tem slučaja to ni domači maček, ^ ^^ farmah- ampak je tisti neprijetni občutek, Nekff so rai ^etovali to, drngi ki ga ima človek po večerih, ko je zopet Hftru^o. da sem se lahko in- izpfl eašo naslade k, užitka do dna. ter ^biral P® *voJ™' k;'j Najboljše zdravilo proti mačku je bl bJo Mme lul*otj ,,rimeri10' ua par slanik. To zdravilo ponujajo pa za današnji dan različne gostilne in oglašujejo slanih.sk o po jedi-no z godbo itd. Imamo seveda že kateri ste mi pisali. Vsak 22. v mescu in to visoko število f^0™*1 roJak* kateri Poredni omejuje več ali — i b«J* ali želi kakega pojasnila. kar sem se odločila za farmo tukaj V bližini v Geneva, Ohio. I Sedaj se vam «e enkrat zahva- RAZLOČEK V bližini Baltimore se nahaja stara kmečka hiša. Policija je dobila miglaj. da se farmar bavi s proti postavnim izdelovanjem opojnih pijač. Prod pav tedni je par pdieteto. .dn^pt^-^^^ kili uradnikov obkolilo hišo ter skušalo vdreti Vanjo.. frak ali se v Rmnar jim ni hotel odpreti. Unel se je boj. fctre- ' inI je farmar in streljali so prohibieijsk« nradnikL liJfttn pogodona krogla jo podrla inrmerja na tla, kj« r jo nbležal mrtev. . Pr.»ml)icijkkega uradnika, ki je povzročil farmerjevo smrt , so aretirali in postavili pred sodišče. Vr^il se je proces, pri katerem je bil probibieijski u-raduik oproščen. V Minnesoti so imeli nekega delavca na sumu, da prodaja pijačo. Preiskali so mu vse stanovanje, pa niso našli ničesar. Volov if a njegove kleti je bila založena s premogom. Ko so začeli probibieijski uradniki odvažati premog v name-in:. da za slede pod njim shrambo za pijačo, se je delavec proti temu odločno uprl. Beseda je dala besedo, nastal je prepir in tekom prepira je delayer usmrtil najbolj vsiljivega proliibieijskega uradnika. Delavca so aretirali in ga postavili pred sodišče. Vrni se je proces, pri katerem je bil delavec obsojen na dosmrtno ječo. 11: i IV B I • V | To sta samo dva slučaja izmed neštetih, ki dokazujeta, y\n merijo smlišča v slučajih, ki se tičejo prohibieije, pravico z dvojno mero. Ni čuda potemtakem, če narod izgublja rešpekt pred postavo. [ ti.'vc«- ŽENSKA ENAKOPRAVNOST IN ENAKOVREDNOST V sedanjem času stopajo ženske v ospredje. Oziroma manj posere buje ali želi takih pojedin, kajti treba se je po- ™ °laS Xar°dn' koriti in gledati na to. da se bodo kfr .v ^ °las Narod3 prihodnji mesec prinesli dohodki ; ^ razmrjen po z izdatki v ravnovesje. Marsikate- VS^J 111 Kanadi, ri predmet je romal v pred pust-1 Delavsk<* ^ nem času v tisti urad. nad kate 80-letnica zaslužnega aoln&a. j Zlata paroka v Gornjem gradu. Te dni praznuje osenidese!»*tnieo< V nedeljo 12. februarja sta v V ZdružmiU državah jo nad šti-svojega rojstva Valentin JJrenee. ugotovil ribom. Rojen je bil dne 7. februar- sodnikov zakonca posestnik Ivan senator Wagner iz Xeiv Yorka. ja 1848 na I«ožiiici pri Celjn. l'ei-fTrepeL roj. 1S54 ter njegova .so-j Delavski Tajnik pravi, da jih ni teljsko službo je nastopil leta 1868 proga Marija, rojena Vertot. Oba toliko t Ar je obljubil najeti pose-b-v Skalah v Šaleški dolini in s hi ž- sta za svoja leta dobre ohranjena.'ne statistike, ki bodo preiskovali bova! potem od leta 18G!> kot nad- Poroeila sta se 1(1. februarja 1878 stanje nozai>oslenosti ter natančno neitelj v Veleiyn do konea aprila tt*r izhaja iz njiju zakona 10 otrok.* ugotovili, koliko ljudi je hrez de-1910, tedaj skupno preko 50 lef. od katerih je clanes živih še ti. Ttu la in brez kruha. Šaleška tdolina ga ima Še danes v di od rnkratnih svatov ni noben' Take preiskave ponavadi za najboljšem spominu kot vzornega ve«"- pri življenju. | vlečejo v nedogled. neitelja. ki je vzgojil mnogo inte-j - j Pri tem pa menda ne gre toliko ligenenega naraafaja. HOOVER KOT PRED8SDKI6KI 79 to- ^edolofi natančno število KANDIDAT i nezaposlenih. Ljubosumen napadalec. --J To je navsezadnje stranska Mladi ključavničar Jože PaPler ' ^ASIIIXOfO\\ t> C.. T. marea -tvar. Poglavitno jo. da se da lju livar Stanko Sender po^ojilnižki K° zapustil I!erbert Hoover le- Pa bi ne bilo treba no- sluga Anton Burnik ta 1895 Stanford univerzo, je "imel bendi preiskav in nobenih do2a- tukaj v! Ppartee Gruden so in bili delavec . na . . se neki nekoliko manj kot popolnoma n-lanJ- Clevelandu za nekatere delavce' postni veselici na Viču. Papler je nK' den3rja" To ,)ravL da ni°-rlm visijo v \meriki tri zlate kro^ ^teri ima delo.U-seboj privedel tudi dekle Tončko li,! ^^ naslednje poletje delati, da gle, in obresti v takih uradih ^ 12 flr in 1,a dan,'IXladovo. Pozneje je v dotieno go- ^ precej visoke ah Pa ur in še čez čas, kateri stilno prišetše elektromonter Maks J . »>rM,ri,i5U Pa pro,' ? skrbjo, nie pepela na pa dela' 0zir0nin nimaC delil» Ka ne dobi, če ni poznat z delotla- »u se je posrečilo prevzeti Papler- jalcem ali s kakim drugim člove- jn ljnbieo Tončko, ki jo je jxizne- kom. je spremljal domov v Rožno Mislim, da mora biti tudi malo lino. Pred njenim domom do. niso omožila in ki morajo vlačiti h: *'? "I**" XV ozrp Ko so ni" viski policij- ploh, čakajo z'bolestjo v .srcu da °ko11 Sobft nd brata dp}aven- in 110 ski Stražnici za silo obvezali rano; pride velika noč. marsikatera ti ™ da ™U * }em 5kod^e- I?°k!pr > v S&*mstYU svojega pri. jeb3a izbirčna in je «tmbee Malov- b°m? t ™- "V*, ^ ^ Sam ^^ * hoInicL Vsi Z\ li t'Z,* ljala, m sedr* ko postaja ttariko- imeh kapiTalistl Prav dalei zadeni sodišča zaradi ^ lepo priložnost nas lzkonscevati ter ke telesne noSfcnHhe i * W K liem času ne bo rabil, naj gre v za-* «"» luul IlIlu" »Jenim oomom pa je o-stavljalnieo, nastopili .bodo že zo- namaizano okoh bosove ^ »"»J*™ četvorica nenadoma napet boljši Č4»si, samo da veselo je! S%f ^ k°loSa Vrtij° P**'« ^ pretepla ter Ka je Minul je pred past; dekleta ki'se VsaJc dpzk3fcavom do nog. j Z veseljem čifam o mnogih ve-, selieah, -ki jih prirejajo sloven-i ska dmšlva v Ameriki, a še bolj razveseljivo je, ko se čita. da spa- 'utilo cum John Yanesh. (koristno s sladkim) in da jajo pri takih veselicah Hulce darujejo čisti dobiček revnem Štrajkujočim rudarjem. Tndi tukaj se rudarji jako izkoriščajo. Argonaut, Ont. V pri gibu vam pošiljam denarno nakaznico $3.40. S tem obnavljam .polletno naročnino in že od «rical Survey ter odpotoval v Xe- več strani slišal, da so nekateri ro-vada Citv. Tam je vrtal za olje, j&ki prav dobro založeni z mamlji-kopal rudo. prevažal vozičke ter v'n1' dobrotami, ki jih je pro^uei-p renašal vse s?fnosti svojega bossa litni država Californija, in ker Tommy Xinnisa. Naslednje leto je,*? je moralo ta predpust maraika-zapustil to slttžbo. ki mu je nesla ttl'*o debelo prase posloviti s tega $2.50 na dan. Xa'to >e je začela nje- sveta, je ponwiba preecj vabljiva, gova tpot k slavi. Najprej je bil de-- Toda od New Yorka do Little lavee. pozneje pa profesijonalrri Pallsa j^ precej daleč. Skoro dve-inžeuir v ma/jnah in pri železnicah sto milj. po Združenili državah, Mehiki, Ca-! Pa ni«"* ne rečem, tja bi se že pri-nadi. Avstraliji. Veliki Britaniji, šlo. Toda nazaj hoditi hi hila ve-«ih državah. . . Iiltft težava in vsledtega vabilo hva- delavnosti je dose-^ežno odklanjam. !?el tekom s\-etovne vojne in poj C> pa pride rojak Masle slučaj, svetovni vojni, ko je voiil pomož- no v Xew York, mu bom dal prti i lijo akeijo v Belgiji. Po mnenju najbolj odličnih iin vo jdilnih republikancev je Herbert Hoover najbolj usposobljen za f predsednika. Influenca Je zahtevala do-sedaj dva tisoč žrtev. Mikado j e bolan. — Tudi njegova hči je kritično bolna. — Kuga se je lotila pol milijona ljudi. i Mora biti že dober delavec, da za- V °anatomili prehlada in mrzlice kopravne Z moškim. da L i . j ki se že med potjo skrrpno veseli stoP- P^1 " a bl,° Je tednom sebno resnim. lH Tn fTolu Huth SXvder. (prihoda v domovino. Po večletnem 52 ^ I Xjegova mlajša hčerka; prinee- So pur ur prt^d njeno smrtjo so zmajevali neverni fo-jnapornem delh v Anieriki se pa °b najlepše pozdravljam sinja Ilisa. stara šest meseeev, se ir.aii z c^lavo, ^ • • * ' '||j|' " " je ženska. SLOVENSKO AMERKANSKI 0LEDAR K' ii . Saj jo ne bodo; saj je ne bodo, zato ker Viak človek rad nmlo dtldabne iu rse rojake m znance sirom Canade nahaja v kritičnem stanju. V nje ko se vrne, prične zopet .duševno in Zdniženih držav, posebno moje ilrtm slučaju se je razvila bolezen in telesno okrepčan, z delom. brate v Windsor, Ont. in Duluth. v pljučnico. Uverjeu sera, da bi Sakser State.Minn- G,asu Naroda želim obilo Tudi ministrski predsednik Ta- .naka je bolan ter trpi na splošno J. Steblaj. znanih in prevladujočih l*a ni ni«"* jnnnagalo. S smrtjo je plačala svoj greh. iMotako kot O ray, s katerim sta skupaj zasnovala Bank rada šla takim izletnikom s uaiPeha umor. Panes je četrtek. Od ponedeljka do včerajšnjega!tMU na roko, da bi ustanovila pot-'. simpto- bi dne .)*> dnevno časopisje poročalo o naslednjih slučajih. ;ni ra^UH' na katerej5® - v Oklahomi So aretirali sodom«jrt.efM Kellie ^^.^^ts.^i"^4^8'41"0040 Kiuies in njene tovariše. Ona in njeni tovariši so obto-:da bi se kateri .potnik skesal, ali- ^ . - , • % 1 i u- i i j -i "ri veerajšnjih rokoborbah zem umora. ----—1—u--- i mih. 1 Žrtve epidemije umirajo z naglico iift ljiifdi na dan in najboljši napori obeittskih zdravnikov in bol- pa da bi razun kakega zadržka ne , ^ . „ niških strežnic so se izjalovili, da , ___^. . Manhatan Casino v Xew Yorlrn je ^ . M nstavi napredovanje bole/hi.! no, m znano deklie^ ki je pomagala trem moškim odnestrni den|lr Iv. neke trgovine za $6.000 2latnine. |skov vrnila. - Vehna West, ki je priznala, da je s kladivom ubila! S politiko se nera* bavim, po-tlnimlah ^ je ložn na (la ^voj:^ moza. je bila obsojena v dostftfftio jceo v fWlia. fvfdaU **.venfrf S**1"' Prihodnji teden se bo s,x>Prij>l "T . , . . . - Mrs. Mr t ion Hiltemitta Watson je prepričala mko^č^Jl*?™ -V? z drugimi nasprotnik in , ^ J ' 1 ** J"1" , »Ufetal sestaviti minjfitr«tvo, . e - .. . , oce. ki je «tar 2d let. nima nobene- Skn noroto dn in dn^mn 7/lt.flva in An IaIiVa tvMT 4_______ «-emu bo sreea mila, se mu bo kma- prestola je njegov brat C'ieibu. Newyorska polie.ja zasleduje lepo, čedno obleče-r^1 omen1J?a'jugoslovanski šampjon Marin pfe- ^ 'tvrdka gotovo za aifkarto naplaea-^ . .... , .. Smrtni seznam v februarju je zna- . jst.ua z lahkoto premasral avstnj- . , , odbitkn malih stro- . ^ . , „ J sal 1700 oseb. ! .skega sampjona Joe Rogaekejra.; ,r . . ..... 1 q rt.. . « Po osemnjastih minutah in par se- Prmeesmja koje m,e pome- b pobtiko se neraidi bavim. t>o-. . . . . ___ .. nja eena radost", je zbolela pre- j tekli četrtek, a njeno stanje je po- f svetovnim bok-šampjonom Sfrangler ADVERTISE im GLAS NAROD* za leto 1928 ima sleetečo vsebino: Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slamnikarska obrt m sij ve* ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značej žen ske. Naglica v modernem pros>ie tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Chariot a. Uit rti jeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine V Idriji. Roka. O tobaku. To je Kismet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. .VoJe sfere korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrrtoi. Sacco in Yanzett*. Kako sta umrla Sacco hi Yen-letti. Resnice in rečeniee. Saljivke in nagajivke. Določbe o dcdsčinak. S , KOLEDAR KRAST OBILO ; LEPIH SLIK _ Slane j 50* ■ poštnino vred. j s l o v £ n j c| PUBLISHING CO J 82 Cortlandt St, NwrYoffk;. I L ko. da no bo poskusil z mnsolini-jein. katerega doserlnj nt fte nihče užugal. Samo hiteti mora. Pozno spomladi oziroma zgodnjega poletja naj nikar ne eaka. T)o tedaj bo menda ja konee m^isolinijeve slave. * Prebivalstvo centralno- in južno ameriških dežela je naročilo lan-sko leto iz Združenih držav za devet milijonov dolarjev godbenih inštrumentov. Značilno je, da ni bilo med temi jrodbenimi inštrumenti nobenega saksofona. To dokazuje, da so prebivale« Centralne in Južne Amerike šo precej zaostali v ameriškem smislu besede. * Uradniki Antisalonsko Lige pravijo, da bo v letošnjem letu pre-i=kusila prohibieija svojo moč. Tako. tako? Kdaj je pa prohibieija sploh imela kake moč? Pol proeentn — to ni niti imena vredno. * Pfenito Musolini je rekel, da bo na ibrž obiskal Ameriko. Če namerava priti sem pridigo-vat? diktaturo, je boljše, da doma ostane. Co pa namerava priti v Ameriko študirat demokracijo, pa tudi ne bo dosti profitiral. * ifoderria sedemnajstletna hčerka je stopila k očetu it» mn očita-je rekla; — Človek mora skrbeti za svojo zunanjost. Že tri tedne opažam, da ti manjka dveh gumbov na. suk-npi. Kaj si morajo vendar ljudje misliti? Gotovo pravijo? — To je pa presneto zanikerna družina. * — Zakon je velika loterija — je mtfdrova? domišljav rojak. — Srečen je tisti, ki se dobro poroči. — Ali si se ti dobro poročil? — so ga vprašali. — Jaz ne prav posfbno dobro, toda moja žena se je. * Načelniea neke dobrodelne organizacije si je ogledala razmere v zaporih. V samotni eeliei je sedel mlrfd simpatičen fant. — Žakcij ste zaprti? — ga je vp-aaala. ~ Zaradi vloma. — Poboljšajte se, dragi moj. Premislite svoje pregrešne in napake m se poboljšajte. t*p&va, da ne boste nikidar ve? priHi sem. — Vsaka Sofa nekaj kosta. — ji je odvrnil feffznjenec. — fon bet, da se bom pobofjsbl. Prihodnjih si bom nataknit rokavice na roko, pa me iit bodo dobili. mmmmmmmmmmmm JWeSlOVANSIA L^ — #MMi unuKJi t^ji^^^^'sgj jedro T A Bj/KboMola _• / • ;j - - f .." J bili pri tem uspe&m. Šefi politic-nih strank zahtevajo preveč* mini« strskih portfeljev za svoje stranke in to traja že tri tedne. Mogoče, da bodo do takrat, ko dobite ta dopis v roke, že kako ministrstvo skovali. Vse upa, da dobhnto dobre može v vlakio, ki bodo gledali an dobrobit eelega trolmenega naroda'. Čas bi ie bit, da se vse stranke strnejo v eno stranko in to bi bila gospodarstka stranka! Pozdravi Joža. Clmlud, O. Ptttt kratkim s«m vam poslal denar za ogfas, kateH Je bil trikrat peiobfe« v Hatn Olas Naroda. Iskal sem dela ali formo v najem, ali pa • - > 4" " ' » a ill uu it«l>TV^J svoji volji razpolaga s $40.000 sapuSeliie. Prodno je pri-; >la prod poroto, je bila sedem mescev v nori&niei. — Doris Mac-Donald ho dne 23. niarea v Kanadi! iiMnnVnn rad i umora. Njeno edino upanje je neki| "Fra»ik". Pravi, da ho takoj oproščena, če se ^Frank"'! javi in pove. kar ve. — Mrs. l^'kizabeth Miller je priznala, da se je motila, j ker,je osumila Louisa Clement^ da je Margareto Brown; poli! z ^azolirom in jo zažgal. — Miss Edna Steiger iz Williamporta, Pa-, je poarth vovalua -ka strežnica v Siriji, kjer divja epidemija ožpic, — V ae^oplanu t^Colulnbia,, je v družbi Charles I*--vina in Wilmera Btnltza poletela Mabel Boll iz New Yorka' v Havauo. j Hihče ne mmt vee tajiti ženske enakopravnosti s mo-1 škin^, * | Peter Zgaga Novice iz Slovenije. <5. * it mM Pop i s i. > i - - ■ ■ . ■ • -OEAS KABOtTA. 5. MARCA 1028 • • • • FAXrniS DE RIVA: Sprva ni hotel nihče verjeti, da se je Jacques d'Unite, gentleman oil nog do fflave fejtozahil pri državnih papirjih. l*or eni »»o hitro sledili dokazi: aretacija, prinianjc, sodna obravnava. Pravica si je poiskala /ndo&Vnja. Ves 'imainlj^n o naravnost prestrašila, če me je no imeti. Kmalu sva .se .seznanila.; naenkrat prijela za glavo in se s Hilo mi ni težko pogoditi, «ia ljubi .čudno resnobo lotila mojih oči. tudi 1noja prijateljica anonimne | "Daj mi jih r Tako lepo se bif-pnstolovščine, ki na.s presenečajo ste!" je prosila in m smejala svo-kakor pijanost. I ji ž-dji. f ? .fWblfX/f-1.1 Ko smo doHpelt v Pnriz. xem "Mi jilr ne dašf.... NTe daš?" je prosil za sestanek. "Ne, ik»!" je odvrnila. "Naj nam zadošča dar al uvaja. Roman je pri kraju in nima nadaljevanja. Toda <"*e m* vendarle kdaj srečava, prosim, da me ne poznate....1' Potem sem se poslovil. Dovolila mi je šf- zadnji poljub in izginila kakor S''n. Ta doff'J^k sem že davno pozabil iu minilo je skoro leto dni. Nekega večera pa sedim v komični operi in naenkrat sem se zastrmel v neko ložo. V družbi dveh gospodov in neke dame je sedela ano- kliknila nervozno. In naenkrat se je razjokala. "Ti me nimaš rad..,, ne, ti me nimaš rad!" Sploh je ljubila blesteče predmete. Ko sem spoznal to njeno lastnost. Ona je darove z jraniČe-vanje odklanjala. Kadar pa je zopet prišla, jih je skrivaj jemala s seboj. In odslej je mirom kaj odnesla i ž mojega stanovana. Polagoma mi je vzela vse okrasje. Smejal sem se, toda omenil tega niseni niti z besedico. Prišel je Božič. STAROST ZMAGA! "Nekaj sem ti prinesla," je rek la Florence, ko me je dopoldne obiskala. "Glej___kaj ni lepo? - Kajne, da te imam rada!" Izročila mi je fin" izdelano dozo za cigarete. Res dragocena stvar. Nisem je hotel sprejeti, toda solze v njenih očeh so zlomile moj takoj prekinili igro. Cez par trenutkov sem ostal sam pri mizi. Bil sem jezen. Hotel Se izzvati onega, ki me je oblatil, toda ko sem prosil nekega gospoda, da bi bil moj sekundant, so je obrnil proč od mene. Zdaj sein razumel "kakšen prepad se je odprl pred menoj. S težko glavo sem Sel domov in vso n«i" ni.snm mogel za-tisniti očes«. "Jaz — tat!" sem tisočkrat ponavljal zasebe. "»Taz, vLseomte de F.... — tat! Toda resnice ne morem priznati!" Pričel sem razmišljati in počasi mi je postalo jasno, da je imela Florence kleptomanska nagnenja. To dozo je bržkone ukradla in jo potem dala meni. In zdaj moram za njen bolestni pogrešek sprejeti to strašno kazen .... Neki sluga, ki je izstopil iz službe v klubu je bil moj rešitelj," je končal vicomte svojo povest. "Kupil sem njegovo vest za de-settisoč frankov in nato je poiskal posestnika doze in uredil z njim "svojo zadevo". Kako čuden »bčutek ima človek, ko ae čuti starega. Človek je lahko evnit in sdrfv pri 70 letih, i« je njegov želodec zdrav in če so ledice zdrave. Ko po»tane}o koraki pešajoči, ko maki revmafizm*, pijte dosti to-de in poskušajte Gold Medal haarlem oil capsule« (originalne in pristne). Slavni odvajalni mi- rilec že na P^rjhi.-'tofcnl m jx-Sft-nL lznaj,Uialji. pi-Sit.- KI liretpbOm. knjUin. it: »» j. BRYANT A. LOWRV nECISTERBD I'ATBXT ,\TTv>!'\" Vo 320 Victor Bldg., Washington. D C. Zadnje volitve 11a *la]Mi»»ke»n so spravila ravnotežje sile v poslanski zboru iei v roke Ju#uke Tsurn-mija, voditelja štirinajstih neodvisnih. ko jih naraščajoča sila je znak ovdaril, da ima Seivjn ali vladna stranka, koje načelnik je ministrski (predsednik Tanaka? 219 sotle-žev v zbornici in Minfej ali opozicija 217 sedežev. Houston, ki je sprejel Mr. Tsunraiyja_tekora eue-jra njejrovili zadnjih obiskov v Zdr. državah, je dostavil: — Vse to razodeva številnim prijateljem Tsurumilja a- Združenih Pozor, rojaki! Iz naslova na listu, katerega »rajemat«, je raavidino, kdaj Vrat' jo naročnina polls. Ho 6ak»jti raj, da s* Vam opominja, tam več obndvita n&toinifio Sli dlfcVtoo, < sli pa pri enem sledečih naaih zastopnikov: CALIFORNIA Faotana. A. HorOierar. 8an FnmeisM, Jacoh Laimln. i I COLORADO Desrrr, J. Schntte. PocMo, Peter Cullg, Joha Oerm. Fr. Jaaeab. A. saftlč. Salida, Louls Costello. Walsraborc. M. J. Bayuk. hffiunpolti, Loois RanK-h ILLINOIS AOMtm. J. Verbtch. Chkaco: Joseph Blisli. J. DeTČlfi. Mre. F. Laurich. Cicero, J. Fal-lan. De Pue, Andrew S pi liar. I Met, A. Anzelc, Ma rj Bsmblcli, J. Zaletel, John Kren. Josepb Hrottt La SaBe, J. Speltcb. Maseeotafe, Frank Aosustla. North CMcage, Anton Kobai. Sprlnffiehl. Matija Barborleb. Summit, J. llorvath. linijeT.'ega govora, ki se je tikal ti-^šaje z Japonsko. Skozi leta je delal rolskega vprašanja. Istočasno pajTsummi, eden prvih govornikov jo sklical parlamontarni komitej ^ložele in voditelj mladih liberal-za zunanje zadeve. državah srečno znamenje za odno- Waokegan, Frank 1'etkoTSek. t KANSAS ' Girmrd, A goes Uočnlk Kiniw CHy, Frank Žagar. Pittsburg, John RepovZ. MARYLAND Steyer, J. Č*irne. KitzmiUer, Fr. Vmloplvec. cev, ?.a razširjenje elektorata. j Vsled tega velikega demokrat it-ne- 'pra jribanja je bilo pri zadnjih vo-j litvah nekako devet milijonov no-' vili glasov. *; MICHIGAN . . . , 1 Calumet, M r^ranii r^kel ponovno v ^vo Dt-troit .1. Jjih nagovoril, v tej deželi tekomi MfNN£S0TA •minii.A. ipretekle zunt*. da h<> dovedlo 10! /«hish«im iv-tr.w c.nu*, roonikom znancem 111 prijateljem! i tnisnonn, 1 rant • + . i veliko jK»vee:inje vol i 1st va od treh Frank Fii«*elj. sirom Ainerike, žalostno vest. da' DARILA ZA veliko n0c ▼elikoRefcne pfaatiiko bomo praxnovali letos že zadetkom ^Hhod-njega mešeca. Radi tega priporočamo, da nakažete darilo, ki ste ga namenili Vašim v domovini, brez odlašanja potom nas. Vi in obdarovani ter konecno tudi mi smo najbolj zadovoljni, ako se Vaše darilo še pred prazniki dostavi. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., Hew York, M. Y. ADVERT 1S K in GLAS NA RODA NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužuim srcem naznanjamo <0- V. Koh«-Durich. Ant. J.-iiirzlt-b. A. 1'ariiau, je neizprosna smrt vest, pretrgala nit J do dvanajstih milijonov flo koue življenja mojemu ljubljenemu o»V-tu oziroma bratrancu FKAXK SPILAI\. Po dolg-i i!i mučni bol^ut je fivoje trudne oči za vedno zatisnil dne 24. februarja ob pol 0 uri zjutraj, previden z sv. zakramenti v starosti 54 let. Rojen je bil ua Ka-lu pri St. Petru 11a Krasu. V Ameriki jo bival okoli 25 let. Bil je član treh Q>odpomih društev, spadal je k društvu sv. Aloisa, št v. 52 J. .S. K. .T., društvu sv. Jožefa, št. 45 J. S. K. «T. in tk tukajšnjemu Samostojnemu društvu Naprednost. Pogreb se je vrini dne 27. februarja po katoliškem obredu s peto sv. mašo zadušmeo na poko-paliftn sv. Jožefa r Indianapolis, Ind. Prav lepo se zahvalimo odbornikom in članom vseh treh društev za njih portvovalnost in trud, ki so culi skozi 3 tedne ob njegovi bolniški postelji in potem ob njegovem mrtvaškem odru. Posebna bvala odbornikom, kev •*> pogreb tako lepo uredili. Prav iskreno hvalo izrekamo rMižini Andy Krapež. kje je ranj-ki stanoval, so rau tako l*pc stregli in imeli ž njim potrpljenja skozi dolge mesece njegove bolezni. Hvala vsem, ki so darovali krasne vence, ki so ga pHffli kropit in 90 euli ob njegevi krsti. Dalje hvala vsem, ki so dali avtomobile na razpolago, da se je pogreb tako lepo vršil in vsem, ki so se udeležili pogreba ter nas tolažili v težkih urah. Se enkrat Iskrena hvala vsem. Ti pa dragi in nepozabljeni oče ofeirtfma bratranec, počivaj v miru in lahka naj ti feo ameriška gruda, ker sv. vera nas uči. da se vidimo nad zvezdami. Tukaj zapušča mene sina. Frak fepilar, bratranca Andy.. JankoviČ in več bratrancev v CleveJand. O. V starem kraju pa Marijo Spi. Hr, soprogo, sina Pavla ŠpOar in ie živečo mitu in 2 Indianapolis, Ind., March. 1. 1923. frame dpHar in Andy Jankovic. POBŠSTVO HAFttODAJ v takt vasi pri Igu, -proda sc vse skupaj, bife, vrt, gozdi, njive in vse kar spada poleg posestva preje Sajevčevo. Katerega Veseli, naj se obrne za ceno na: Mntj tmpec, 0Ut>. Ely, Jus. J. Pt-shel, I'r. £>okula. Evrlelh. Louis tJouže. (•iilM>rt, I.«miri VessfL llibhin;, Jolm PorSe. Virginia. Frank Urvatieh. ne kontrole zunanje politike od strani javnega mnenja "dežele, kot v Angliji. Franciji in Ameriki. Prepričan je bil. da bo dovedlo to jy^Q^gj do liberalna jMdiTik«* napram Ki- St. Louis A. NabruoJ. iaj«ki in do prijateljske politike j|ONTAN\ napram Združenim državam. Klein, John li. Rom. , . , j ■ Washoe, L. Chainpa. — Sedaj se bo ta njiapolna na-; povedovauja iz1»osta^'il«> preizkus- j Brodtrlt.k> nji dejanskih dogo bOIJHB pojasnim In prlparoCans, redno le prravrstne boopanlke. Tudi sedrSavIjaid zamorejo potovati v start kraj. toda preskrbeti si morajo dovoftjMkje aU permit is Wsshtnstias. bodisi s*, en* leto sli O stmegT in m mora delati pro-Bnjo vsaj en mesec pred o<1 pot oranjem in to naravnost v WmUu-ton. D. C. na lesertfscfi naartnl. Skeg* komisarja. Glasom odredbe, ki 3« stopila v veljavo 31. JuIIJs 1ŠH se nikomur ved ne poSlje permit po poBtt ampak ga mora M iskat rssk sllcc oseOno. bodisi ▼ najblltji setnOki urad ali pa go dobi v New Torku pred odpotovanjem. kakor kdo v proSnJf m prosi. Kdof pot-tuje veS Kres dovoljenja, potuje na srojo lastno odgorornost. Kako dobiti «^->Jee te Kdor Seli dobiti sorodnike svojce Iz starega kraja, naj nam prej pISe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo f*"ipuS?enih ▼ tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za amerKke dr-Savljane, ki tele dobiti sem stari. Se in otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa samore-jo dobiti šem lene in otroke do 18. leta bres da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa Je delati pruSnjo v WasbiSgton. Pred 00 pod vzamete kald korak. pUkto nam. SAKSER STATE BANK rosbeta. j NEW YORK ^ Goiranda. Kari StemisLa. i Little Falls, Frank Ms sle. , OHIO Barberto«, John Dalant. Joe HitL 1 Cleveland, Anton Bobek. Charles (Karlinger, Louis ltudinan, Anton Siin-cleb. Hath. Slapsik. Eodld. F. Bajt. Girsd, Anton Kssode. Lorsfn. Lonts Balast !n 3. Komite. NDes, Frank Kogovfiek. Warren, Mrs. F. ltavhar. Vsungstown. Anton KJkelj. OREGON Oregsa City. J. Koblar. PENNSYLVANIA As*rMge, Frank Jaksbe. . Prcmmer. Louls Hribar. , Ikliiiifc. J. A. tierm. Brsoghteo. Anton Ipavec. ClarMge, Fr. Tushar, A. Jerlna. CSiSsindi. J. Brezotec, J. rlkst r. BoraoSeft. Cnftm, Fr. Maefcek. Export, G. Previs. J^nis Snpan«!«. A. 6kerlj. Forest CUj, Mstfa. Ssmtn FanelL Jerry Okorn. iMgfilil. Val. Fetersel. Greeoiburg, Frank Korak. HSser City Is tMfs. Frank Fa rencbaek. , Irwin, Mike Psusbek. John Polane, Martin Ko. I; Ant. TanMj. Anton Osolotk. Fr. ilemSbar. Lands, J. Kor^tvSek Jota 4ust. Maso Ron. Fr. PodmOfiek. Pittsburfb, Z. Jaksbe, Jg. Magister. Vine. Arh in CT. Jakoblcb, J. Germ. J. PogsCsr. Prest«, jr. Prastar. Rending, J. Pezdlrc. Steeiton. A. Hren. Ubit? Sta. fo okolico, J. SkerlJ, Fr. SeblCrer. West Newton. Joseph Jovan. Wfllock, J. Petemel. CT.VH Helper. Fr. Krebs. WISCONSIN MCwankee, Joseph Tratnik In Joa Koren. Racine -in okolico. Frank Jelene. Sheboygan. John Zormsn. West AllK Frank Skok. WTOStING Rodlr Springs, Lonls Tauehtr. [ Bismsndriile. A. Z. Arko. Vsak zsstopnik izda potrdilo sa sto. to, katero je .prejeL Zastopnike roja-toplo priporočamo. Nasotnftta n* "COaS Naroda" Je: Z« eno loto 98.00; sa pol leta g3X0; atirl mesce «2.00: sa Četrt leta tua ___ Rvrspo Je 97, as m KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LIL'BLIANI za leto 1927 so sledeče: VODNIKOVA PKATIUA iS leto liti; mSA v STRUGI, povesi: VLADKA IN S1ITK.L opisi; VODNIKI IN PREROKI, (Jgodovinsfca razprava). Člani so jih ie prejeli. V ZALOGI IMAMO dS NEKAJ IZVODOV ČRNA VSEM &TIRIM $1.50 Kdor heče postati član ie družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane $e samo $1.00 na leto. — Mi spreje-mamo naročnino do dne 10. APRILA 1029. Narediš pošljite ns: — "Glas Naroda" M CorflandK Strte t. New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILA English-Slovene Header Sestavil 1 ' Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovar-Ijavi angleških besed; raje za t učence angleščine; berila ill članke s slikami ter kratek atl-i gl^ško slovenski in slovensko an-gležki besednjak (4000 beSsed). NaročiIa pošljite na: *1 GLAS NARODA' * 82 Cortlftndtdt teti _ KRATKA DNEVNA ZGODBJ • ♦ t i,' "t ■ I TAT vex* n -RAistt&-m* [ PRAV VSAKDO-I kdor kaj išče; kdoi | kaj ponuja; kdor kij j daj«; pray vaakdq ' >- ? ■ - »■;* mas N*aeoex, z.mxrxm* DIANA KOMAH. Za Glas Naroda priredil O. P. 18 Dednost duševnih bolezni Vidimo, da je duševna narav, posebno njeno svojstvo voljo, močnejša kot narav telesa — vidimo, da duša vlada tvorno n telesom do gotove meje. Duša hodi čisto svoja pota — kot v sanjah, somnamjm-11 zrnu ali mesečnosti in podzavestni omračenoiiti, telo pa živi čisto svoje življenje v okovah prirodnih zakonov in šele vse troje skupaj, daša, telo in življenje v pravem, zdravem ravnotežju tvori zdravega loveka, tvori "jaz". Če se to ravnotežje le malo spremeni, se spremeni tudi eel človek, se spremeni jaz" — in v tem tiči zadnje bistvo duševnih bolezni. Iz navadnega slutimo, da je vse zakone dednosti in ravnanja duševnih bolezni pač čisto nemogoče razjasniti in da nam bo to v okovih današnje narave tudi v bodoče nemogoče. Ni pa r tem rečno, da opustimo raziskovanje teh vprašanj, ampak nappi&tno. mnogo nejasnost se nam je na tem polju že razbistrila, a neskončno, ne >končno mnogo odkrije; Če pa r»i vecleJi vse, ne nTOgli "bi biti več živi. Z1 neposredno podedovan j p dn-Si'vh ih • fcolezni pride v pošte v v prvi-rrsti le način, kakor smo ga opisali v prvi točki — možgane, jknkor smo jih podedovali po star (Nadaljevanje.) — Oho! Torej tudi ti hočeš zopet čez dm in strn? Tega ne bo. Divjih jež ne sme Diana še vprizarjati. — Jahali bova popolnoma mirno, teta Brigita. Vedno le korak ffa korakom. — Xo, ali se lahko zanesem na to? Ali se ne boš preveč razgrela, Diana? Ta je ]K>ljubila staro damo prisrčno na usta. — Bodi brez skrbi, teta, jaz sem že <»ama dovolj previdna. — Jahalnega hlapca pa moraš vzeti s seboj. Dora je proseče "dvignila roki. — Ah, ljuba, najdražja gospa, ine hlapca. Pustite naju jahati sa mi. Saj sva dve. — Na povratni poti pa bo Diana sama. — Potem naj pride konjski hlapec za nama ter odvede Diano, a ne tako zgodaj. Gospa Brigita je pogladila Doro po licih. — Tak mali nagajiveo! Ta ovije človeka krog prsta. Naj bo. torej. Mladi Jami sta .se poslovili izvanredno dobre volje. Gospa Brigita je »ama navado! ter dvignila obe vitki postavi v sedla s svojima močnima rokama. Z veselim pozdravom sta odjahali prijateljici. (»ospa Brigita se je vrnila k svojemu možv. Molče sta zrla za o-bema jahalkuma, ki sta jima Še enkrat pomignila z bičem, predno sta izginili v parku. Nekaj časa pozneje je rekla stara dama, kot iz globokih misli:' — Diana je na najboljši poti, da postane lepotica. Mož ji je priznal. — Ona jo žo spdaj. Brigita. Pusti jo še nekoliko bolj dozoreli jn rato ji ne bo smel noben moški nekaznovano pogledati v oči. Sploh , , , . 1 K sjh, dedijo od nas dalje nasi otro- ka sem sedaj govoril z gospodično Diro glede Berlina. Ona trdi. da hi njeni sta riši radi sprejeli D lan o v svojo oskrbo. Gospa Brigita je vzdihnila. — D, da. — otrok mora ven v življenje. Lotar zahteva tudi ze-jo nujno, da ji nudimo vsako možno priliko, da občuje z drugimi mladimi ljudmi. Včasih se mi kar zdi, da ne more niti pričakovati, da bi kdo drugi zahteval Diano od njega. Gospod Steinaeh pa je zmajal z glavo. — Ne, Brigita, tako ne smeš razumeti tega. Lotar hoče le, da bi l)i;imt no čutila niti najmanjšega sledu spon. katere si je naložila sa-i»ja. Ono naj bo prosta, eventualno tudi za nekega dragega, če se bo i glasilo njeno are«. On noče. da bi postala ona nesrečna potom svoje požrtvovalnosti. Na samega sebe ne misli pri tem prav nič. Stara dama je zopet globoko vzdihnila. — Ah, Herman, kako lepo bi bilo, če bi se ta navidezni zakon ne-Lega dne izpremenil v prav zakon in če bi se oba mlada srca našla v ljubezni! Vredna sta ]>opolnoma drug drugega in spadata dobro skupaj- Herman je prijel njeno roko ter jo poljubil. — Ne bod iva preveč neskromna, moja^ ljuba Brigita. Toliko sreče, — na to ne smeva niti misliti. Če pa bi bilo nama usojeno, potem hočeva potrpežljivo čakati na to. Usoda lahko obrne vse na najboljše. — Da, da, — a človek bi rad nekoliko pomagal usodi. — je rekla Brigita, zelo malo strpna. Herman Steinaeh *e je nasmehnil. — Tega rajše ne bova storila. Kako bi sicer hotela pričeti knj t a kega ? " > — No, na vsak način bi hotela, da bi Lotar sedaj enkrat videl Diano. Tako rada bi mu sedaj enkrat poslala njeno fotografijo, a ona odločno brani proti temu, da bi s<> dala slikati. Sama ne vem, zakaj. B I k I * Herma nSteinaeh se je nasmehnil. — Pojasnilo za to je zelo enostavno. Ona sploh ne ve, kako mič-na je postala sedaj ter se zdi sami sobi vedno grda, mlada goska. Ti veš, kako je vzkliknila pred dvemi leti, ko se je pustila zadnjikrat slikati, vsa iz sebe: — Moj Bog, kakšno grdo bitje sem! Nikdar več so ne pustim slikati. ti. Prirojene duševne bolezni so delno ozdravljive ali pa se vsaj dado zdraviti. V bistvu se kot takšne ne podedujejo na potomce, pač pa rode z enako obremenjenimi člani drugih rodbin zopet duševno bolne otroke — s čisto zdravimi člani zdravih rodbin pa imajo lahko zdrave otroke. Pridobljene duševne bolezni pa so ozdravljive, <"e niso možgani že toliko anatomsko spremenjeni, da njih o-zdravljenje ni več mogoče do onega stanja, kakršno je bilo pred boleznijo. Te duševne bolezni pa se nikakor ne podedujejo. Vendar pa če je sila, ki je povzročila duševno bolezen, okvarila pri istem človeku tudi spočetne celice, rodi ta človek lahko tudi duševno bolne otroka. Duševna bolezen se torej kot enpka naravnost in neposredno podeduje le, če je podlaga za to bolezen kot svojstvo postala bitni del spočetnih celic in to svojstvo nam se še 'lahko'zamore biti nadvladno bi vedeli vse, ne aL Podležn° in se brez dvojbe do gotove meje pridržava Mendelovih zakonov dednosti — enako kot zdrave duševne lastnosti. To svojstvo spočetnih eelie je seveda prešlo v gotovi obliki, kot takšno v ustroj možganov, otroka in odtod postalo bistveno v pojavljanju njegove duše. ei z dodatkom svojstev naših žen ali mož. Druga točka — vzgoja za neposredno, biološko dednost ne pride v poštev. Tretja točka, mehanične, termične in kemične poškodbe istotako ne vplivajo na neposredno dednost razun zastrupljanja, izvirajoča iz žlez z notranjim izločevanjem, katerih bolezenske spren^embe tudi dedimo na otroke posebno, če smo jih že mi podedovali od staršev bodisi kot krita ali neodkrita naša svojstva in to vsekakor po ključu dedovanja nadvladnih ali podležnih svojstev. Tako se podeduje vrojeni kretini-zem, idiotizem, imbecilnost ali duševna zaostalost in še več drugih. — Njeno ogledalo ji bo vendar reklo, da izgleda sedaj popol-i.oma drugače. — Kdo ve, če ugaja sami sebi ? O samem sebi ima človek le zelo redko pravilno sodbo. In kaj jc- sploh pri taki fotografiji? Fotografija ne more zrcaliti mičnosti njene osebnosti. Pa tudi če bi bilo tako, — kaj neki bi se doseglo s tem? V najboljšem slučaju bi se zmotilo duševni mir Lotarja. To bi ne bila nobena dobrota zanj. Gospa Brigita je prepričevalno prikimala. Imaš prav, stari. Pustiva torej, da se izvrši vse, kot hoče u- J usode. Duševne posledice zastrupljenja z alkoholom, nadalje sifilisom in drugimi nalezljivimi boleznimi ni-«) kot takšne dedne, toda navadno so otroci teh ljudi obremenjeni z najrazličnejšimi telesnimi in duševno pomanjkljivostjo, ker so spočeti z okvarjenih spočetnih celic. Starši alkoholiki in sifilitiki, če ozdravijo od teh napak, zamo-rejo zopet imeti zdravo potomstvo. Seveda se to ozdravljenje v polni meri redko dogaja, zato izvira največ duševno manjvrednih ljudi iz teh staršev. Možgani so najobčutljivejši del telesa, zato oni pri teh zastrupi jen jih najpopreje škodo trpe. Vkoliko in kakšen vpliv na posredno ali neposredno dednost duševnih bolezni pa ima četrtič ltaša duša sama kot takšna — to vprašajte moramo pustiti neodgo-vorjeno. Če razdelimo duševne bolezni v podedra sta odjahali poeasi skozi zeleni gozd, v katerem i* obolelih |tlldi vol-io in karakter. Umstvena svojstva spomina, razumevanja ali Največ vrst je prirojenih ali ž > j^P^P^ »morejo biti v vsled poškodbe spočetnih celic' P^meznih strokah znanosti in ve-ali okvare otroka od samo mater-!ali « to tako SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od Blagajna retikegs vojvode. roman ................. gf teMIca.................. Od Ohrida in Bitelja ^ Hanka, Lužico srbska pi>v«»:t Atola, (udri v Bolan, t.T. 1_ It dežel polrfMT, I tanka rt. Izbrani spisi Hinko Ddrae J54 Knjiga s brprm vedenju, go-varjenja in zasebnem iiv- Uetiju. Bonton ..........j.jf Knjlca spominov, jete moja 1»®* ........... ........ Liberalizem............... .75 Materija in Enerctja. OermelJ Otrod Solnea. PreceU, t. v. Predhodniki in idejni utemelji, tel j i ruskega realizma _ (Prijatelj) ............. jjjj rial zvona, Leonid Andrejev Jta Pravo in revolneija, — Leo Pitamlc JS Prigode gospoda Coillna, detektivski roman......... ja Sosedje, Čehov .......... .35 Svetnik, Fosazzaro, roman lit Tigrovi zobje, Maurice Le- blane .........;........ .gf Ulensplegel in Lam DuWb 13.' Vojska na Turškem ...... .25 Pesmi v prozi, 49, t. v. .90 Sodnikovi. Stritar..........(0 Tri legende o razpelo, — Zeyer, t. v.............. .«1 V pristanu, Pretnar ...... .5* ,35 Večerna pisma. Kmetova .. .SO lTvod v filozofijo, Veber .. 1,— Znanost in Vera, vedostorna Študija. Veber ......... L— Zbrani spisi Ffe Maselj Pod- iimbarski ..............lJg Žrtve, Fr. ZbaSotk. i>oveat ,C3 IGRE: Gospa z morja, fera v G. dejaujib.......73 1 lokalna irieznica, v 3. dejanjih............ Lotkio rojstni dan........ M Moi na Hmeljnlko........ .4« Naroden Oevek. 5aU ▼ treh dejanjih ................M Poslednji moi, veseloigra, 3 dejanja ................. .75 Pepeluh. narodna pravljica. 6. dejanj »•.*..*,....... <90 Skopuh, komedija v S. dejanjih ................... .75 Vrtinec, drama v 3 dejanjih .75 Volčja, drama v 3 dejanjih jS5 Zemlja, komedija t 3. deja- Iliill *«»oa*ne*e*oe + eoeenoa s 75 "GLAS NABODA" 82 Cortlandt 8tt New York Mjrtlanle panrtkov - SNipping ^ 10. marca: Majcsilc. Cherbourg Pennland. Cherbourc, Antwerp« n Columbus. Char bo ura. Branwn Roma. Napoli. Genova Ryndam. Boulocnc »ur Mer. Rotterdam IS. marca: Albert Ballln, Cherbourg. Hamburs 17. marca: De d« Prance, Havre Olympic. Cherbourg Coat« Uomo, Napoli, Genova New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 30. marcs: X*r«stdeitte Wilson, Trat lfuenchen, Cherbourg, Bremen 21. marca: Aquitanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 24. marca: Puris, Havre — SK17PN1 IZLET Minnetonka. Cherbourg Dutlio, Napoli, Genova 25. marca: Leviathan, Cherbourg 28. marca: George Washington, Cherbourg. Bremen 29. marca: Berlin. Cherbourg, Brem en 3T. marca: Saturnia. Trut Majefitic. Cherbourg Arabic, Cherbourg. Aatwerpea Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam Republic. Cherbourg Bremen 2. aprila: Colombo, Napoli, Genova 4. aprila: Berengaria, Cherbourg 5. aprila: Dread-n. Cherbourg. Bremen 6. aprila: Olympic. Cherbourg 7. aprila: lie de France. Havre Lapland. Cherbourg, Antwerpen Cleveland, Cherbourg-, llambur* Veendum, Boulogne sur iler, ftot-terdam 11. aprila: Mauritania, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Bremen 12. aprria: Columbus, Cherbourg. Brtmu 14. aprila: France. Havre Homeric. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Hamburg Roma. Napoli. Genova Ryndara, Boulogne aur Her. Rot* ter da m Leviathan. Cherbourg IS. aprila: Aquitanla, Cherbourg President Kooaevelt, Bremen Cherbourg. 19. aprila: Murnchfit. Cherbourg, Premen 21. aprila: Paris. Havre Majestic. Cherbourg Albert Ballin., Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoli. Genova New Amsterdam. Boulogne aur Mer Rotterdam 24. aprila: Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. aprila: Perengarla. Cherbourg George Washington, Cherbourg Bremen 2«. aprila: Berlin, Cherbourg, Bremen 28. aprila: tile de Fran^f. Havre Olympic, Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg I'uilio. Napoli. Genova Rotterdam. Boulogne aur Mer. Rotterdam America, Cherbourg, Bremen >1. OKUPNI I'lET a parnikom — "Ports" One 12. maja. 19«. III. OKUPNI IZLET a para Ik era — •^•rla" On« 2. jvnlja, tOSS. Večinoma panlknv odpluje}«-«: potniki ae vkrcajo 4ah pral. T* T" ADWBT1&E imO L AR NABODA iXTU^^T^ Tdfl3- P° 0b^'ajU mladih dekliC Sta kram- žlez1 z1 notranjim izločevanjem.!« ° sr<) stvareh, ki so se jima zdele važne. Nato pa je v -vp? vrmlarli ali ptdetja? .S<^aj je ca s, da pripravite iiu t«> zaželjeuu i»»• skupini svojih .^rojaktjv. ki- Uxlu jxrtuvali na paruiVu BERENGARIA. Ciuei[». Vukovi<* iz naSeca newyorflkeg« urmla hn V4Mlil iifcl»- prav d« Ljuhljaite. Na jxrfi Imj skrU'1 za ra5o ndoJ>noKt Hor m» brigal aa vaSo prtljago. Pridružite trum izh-tu in letujte brii vsatf skrt»i_ Za aadaljue podrolHKMiti vprašajte a^iit/t v svojem mestu ali pilili na rn m ost ua : JUGOSLAV DEPARTMENT CUNARD L1INE 25 BROADWAY NEW YORK DIBEKTNA POT v JUGOSLAVIJO COSUUCH LINK PMSIDENTE WILSON 20. MARCA » 15. MAJA — 26. JUNIJA PARADIŽ MORJAt NOV VELIKAN SATURNIA (35,000 ton deplacementa) Odpluje naravnost v Split in Trst. 31. MARCA — 5. MAJA SATURNIA je najfinejši In najhitrejši parobrod ' na »vetu li£ največ* parnik. kar jih je MIo kdaj v kakem jugoslovanskem pristanišču^ Uredilo si tako, da boste potovali na prvi vožnji tega velikana. PHECP9 BROS, a CO., G. A. f WEST STREET. NEW YORK SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj ugodna pot sa potovanj« na ogromnih ptrnlklhi PARIS 23. m&rca. — 20. apr, FRANCE 13. apr. — 4. maja (Ob polnoči.) Najkrajša pot po talasntel. Vsakdo j« V poaebnl kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača »a slavna fran-coaka kuhinja. Isredno nlako cona. Zajamfilta al prostor za Vsin|» novega velikana ne de France 16. mar. - 6. apr. (Ob polnočl.1 VpraAajte kateregakoli pooMaaeanagr. aasnta ali FRENCH LINE 10 Stale Street, Hew York; N. Y. . ki si vstvarja rodbino, absolutno potrebno, da i»i si vzame v zakon duševno zdraVejya tovariSa ali to-variaieo že zaradi sreee in zado-voljnosti v rodbiui bolj pa še zaradi zdravja, neoporečnosti in sreče otrok in njih vz