ChicAfO, III., pondeljek, 13» avgusta (August 13), 1923. 1500 STEV.—NUMBER 189. * * 'T/ V i, li - ii i GLASILO -m* »venske narodne PODPORNE jednote Cr«teiftila«»mJ*! po •tMil sssT s. LavmSau a* SSST Se. LnrakU in. cunovo mkieterstvo padlo. TinnnrcE mm it0 vprašanj* odgoVARJAJO manipulaciji propitarjev. jokti so bili prodani sa $1,000, btere so dali prekupčevalci le 19716. gew London. Oonn. — Prekup-ulci nivo profitarji, kajpada, •o ljudje, ki jemljejo le po-^ dobiček. Tako bo modroval irek, ki je zaljubljen v današ-gospodarski sistem, ako kdo jI, ds ao prekupčevalci tiati ki za nestorjeno delo vza-fj(» oderuški profit. Ampak vsakdanji dogodki v »reškem življenju govore nekaj Nekega dne je neki ribič is ineeticuta prodal nekemu new-cemu trgovcu z ribami tri-sodov rib za $97.26. 6e tira dne je newyorški trgovoc lal nekemu drugemu trgovcu tiste ribe za tisoč dolarjev. Neke-' It dragega dne so ribiči iz te dr-iive prejeli za pet in štirideeet iov rib $59.27, katere so rsvno ; ktega dne v New Yorku proda-funt po osemnSjst centov v fovini ns debelo, v trgovini na drobno so jih pa plsčevsli v me-• stih države Connectdcut po 25 do |f8 eentov. ■ Take razmere ao učinkovale podučevalno ns ribiče. Zsrsdi te-f& so pričeli ribiči iz te okolice u-nfevati vprašanje, ako bi ne bilo na mestu, ds ustsnove svojo * produktivno zadrugo, da dobe ss ribe aaj toliko, ds bodo lshko prehranjevali aebo in svoje dru-iinr. Zdaj je položaj tak, da morajo tae poslati komiaijonakim trgov eem v meeta, ki sevec^ in Te?jl1TottJek ocTnjfli aeia ln truda. Bili so Saai, ko m cvetela mala SŽta ob morskem obrežju v državi Coanecticut, v katerih prebivajo ribiči. Ta mesta adaj razpadajo, ker se ribištvo več ne ispla-Ribiške lsdje so sssidrsne in ffSijejo ,tako je tudi s mrežami. Mladina zapušča mala ribiška me-ata in odhaja v velika mests, da dobi delo v industriji. To je napravilo profltarstvo iz ameriškega ribištva. . Novo vlado v Nemčiji sestavil Stresemann. Berlin, 13. avg. — Minietcreki predaednik Cuno je podal reaig-nacijo, ki je bila takoj' sprejeta. Predsednik Bbert je nato ponudil sestavo novega ministerstva Stre-semannu, članu Nemške ljudsko stranke, kateri je tudi ponudbo sprejel in sestavil novo vlado. V novi vladi so populisti, demokra tje in trije aociallatf. MEDiLADNtM HEM-1 ŠKIM LJUDSTVOM SE ŠIRI UPORNI flOH. ljudstvo zahteva kruha in ne pinandnih programov. Berlin, NemSijs. — Predaednik Bbert je izdal proklamaeijo, v kateri prepoveduje razširjanje letakov,1 ki priporočajo strmoglsv-ljenje ustavne vlade. Proklamaci-ja pokacuje, da je položaj v Nem čiji rosen. , Iz Hamburga je došlo poročilo, • la je demonstriralo trldeaet ti aoč izstradanih delavoev. Prižlo je do spopadov s policijo, ki je streljsla na demonstrante. Bna o-seba je ubita in več ranjenih Znana industrijsks*. tvrdks Siemens je izprla sto tisoč delsvoev in se isgovsrja, da je storils, ker so delavci poslužujejo pasivnega odpora. Tako početje še bolj raz burja Mgladnc nemške ljudske množice. ' ' j Milici je nspsdla »tsvkarjc »ej- f jjuebccku W je krt Jlvai* „. 1—-Skoro čisto gotova Je, , IrtdSavcev je ranjen !pT«7! bodo Ulinoiški repubUk.nei pod-Krefeldu KATOLIŠKI bavarci 90 za odcepitev. Socialistične zahteve jim niso valj v lipsko, Nemčijs. — Klerikslcl »o bili šc vedno nsjvečjl hinavci in prevaranti V politiki. Na eni »trani ac oblačijo v rdeči soels-li«tični plašč pod krinko krščsn »kepra socializma,, na drufci ps i vaemi možmi delajo ns vpostavi tev monarhije. To nam jsano po v* izjava Zieglerja, saksonskega ».in^torskega predsednika, kate ro je podal na soclslistični konvenciji na Llpskem, Ziegler je rekel, ds so kleriksl ni bavarski državni uradniki pomirili clina, da se Bsvsrsks tskoj loči od Nemčije, sko prizna socialistične zahteve. Na to ao so-rialinti »prejeli rszolucfjo, v kateri zahtevajo, da se tskoj prično Pogajanja a francosko armado, »e izravna epor v Porurju. DRŽAVNA milica poslana PROTI btavkarjem »Pringflald, SIL — Deset oddel »v illmoiske narodne atrsže so mobilizirali v aoboto zgodaj zju ,r"i. da jih nemudoma odpofljejo v IMImIku-o, 111., kjer je stsvka v tofsrui tvrdke American Zine. Ca. s,«vka ae je pričela v torek sju-tr>i. ko j« 300 delavcev zaktevalo Poznanja predkratklm organizira-nnije. Tovarniški poslovodja 'nr th Koeemona js odklonil de-r *ko zahtevo. Kn moš je bil rs ln dva šerifa pretepena v Pr»*Uah med atavkarji In tavar-r ikimi «tražniki. Roaaman ja raj-k "»pri tovarno, kakor pa da bi ee prelivala kri. je izjavil. Millsbonkl trgovri eo v veliki [■"i odvisni od einkeve tovarne. "b *t svki S00 delaveev utegnejo utrP*ti velike gmotne izgube Hamburgu je demonstriralo 30 tisoč sestradanih delavcev. V Krefeldu je policija streljs la na gladne nemške delavce, ki to demonstrirali proti pomsnjks nju živela in neznosni drsginjl. Delavcev jo bilo na tlaoČe. En delavec je bil ubit in deset je bilo rsnjenjh. Vesti »o tskih policijakih pro-vckacijah ae, Širijo bliskovito po vzej Nemčiji in učipkujejo, ka kor da bi kdo vlival olje v o genj. Paznl opazovalci v Nemčiji vi dijo v teh dogodkih, da vstala revolucija, ki pride, ako ljudske mase ne dobe kruha. V državnem zboru se vric^bur nI prizori, ki so podobni dogod kom pred veliko francosko revolucijo v frsneoskem psrlsmfntu. Neki komuniatični poalanec je svaril vlado v nemškem državnem zboru, da bo ljudstvo na fl uančnl program vlade odgovoril« z revolucijo in proglasom sovjetske države in da bo nemški pro lctsrijst poteptal aedanji kapitalistični režim v Nemčiji. Obenem je komunistično stranka predložila državnemu zboru resolucijo, ki izreka nezaupnico ksncelsrju Cunu. Seveda ae pripravlja tudi bur-žoazija, da ae e eilo obdrži v sedlu. Neki višji nemški oficir je rekel nekemu ameriškemu čaanikar-skemu poročevalcu, ako bo epre-jeta resolucija komunistov, da bo v deset dneh uvedena vojaška diktatura. KomunlatiČno delavetvo se pripravlja ob priličnem času, kajti voditelji komunistične atranke ao odredili paeivni odpor, ki kmalu paralizlra vao nemško industrijo in trsneportaeljo vred. Poročila Iz raznih krajev govore, da ao delavci ne glede na šo, h kateri stranki pripadajo, eledlli pozivu vaditeljev komunistične etrsnke. "Slabo delo, za slabo meado", je sdsj geslo med nemškimi de-lavei. Delavci v štirinajst velikih ber-linskik podjetjih sdaj stavkajo. Kavno Uko etavkajo u«lu*>enei na berlinski podulični železnici. Konjenica je naekočila Ijudeke množice okoli držsvne banke, Vo je bilo uatsvljeno Izplečevsnje. Kajti sastavkali eo tndietiakerjl. ki eo tiakali ničvredne pepiraate | marke PROPAGANDA ZA JOHN-S0N0V0 NOMINACIJO VILLINOISU. Bivši čikažld župan utegne biti tekmeo senatorja Medilla McOormicka; trije možni kandidat je proti guvernerju Smallu. PRE0SEDN1K VZAME SEGAJ TAKOJ VLMNE UJETI I ROKE. fekateri politični opasovaloi me-fijo, da ^rtda prav lahko do razdora med Ooolidgam in Hughssop glede na smer ■ ^ vnanjs politika. demokratjs bi be nibo na JASNEM glede lastnih kandidatov. Chicago, IIL — Ob končanju jsvnegp žalovanja za umrlim predsednikom Uardinfom ae polagosst vračajo politične straati, ki ao ae bile polegle ob amrtl predsednika Združenih držav. Kakor je opaziti, komo imeli aedaj velikanako zmešnjavo v domači politiki, in zmešnjava je vzelej znamenje prihajajočega preobrata, ki se utegne izvršiti že na prihodnjih predaed niških volitvah. . \ T«^ Smrt predaednika Hardinga ,je napravila veliko zmedo med rejm-blikanakiml vrstami, kjep bo nlj-brž vladala velikanaka anarhija. Od novega predaednika Coolldga ni pričakovati, da bl mogel sedi-niti, vse frskcije v republikanakl stranki. Zato bo vssks teh frskolj zahtevala svoje^s predsedniškega kandidata. To bo tudi vplivalo ns demokratsko strsnko, ki bo mo rsla vsled novih razmer poetavitl drugega kandidata sa predaednl-ka, kakor ga ps je morda imel* V mislih sedaj. V aoboto ae je pričela propaganda v Ulinoiški državi, kar pomenja, da bo ta država takorekoš dišče rovanja in apletkarstva rs* publikanskih politiksrjev. Politični pološsj je v tem mor mentu takšenle: ententa je razbita. F run oo rt smatrajo angleški nastop aa gospodarsko vojno. l»nalašš ustsvil mslo pred postsjo, ds bi se Uko Izognil ljudskih množic, ki bi rsdo vldsle novega predsednika. Coolidge se je napoaled pojavil na, platformi sadnjega voss, ds je segel v roko županu, ki je načeljo-val mestni delegecijl. žena novega predsednika je bila tudi na vlalfu. Poleg nje in prod-Kt dmka je bilo na vlaku že dokaj drugih snsmsnltih osebnosti. Med njimi t Prsvosodni nsčelnik Taft, grneral Pershlng. senstorjl Wsr-ren, Phippe, Hhfpetesd, Kdge, Wad>«w orth. Kmet, Hsle, Mpeneer, Cssseron In Kheppsrd; nadalje načelnik republikanskega narodnega odbora Adaau; potem govcrner Baster iz države Mainc, gor, Plnehot is Wnnsylvsmj4j gov. Donsher is ohajske držsve, Wll-llanr-P. Rotler itd. Predsednik utegne iti za par ''•Inov v Swampseott, Mas«., aa dom avojega osebnega prijatelja t. W. Stearaaa. Tja jo nameraval Iti. ša preden js postal predsednik Združenih rtržsv, In sedsj mu svetujejo, nsj Ixvrši ts nsM Kako se bo odlofil, bo odvisno nsj ve* od dogodkov, ki se Imajo rasvKi v psr prihodnjih dneh KRVAVI BOJ MED MUSSAJMHJIIN PRO-1 MiMl AGENTI. Od šota pomožnih šerifov, poslanih ati bojevite munšajnarje v kentuško gorovje, ni še nobenega glasu. TRIJE VAJBLOVITSJlI PROHI bični URADNIKI NAJEM • UBITI V KENTUlKIH GORAH. KITAJU JE BILA IZROČENA HOTA PRDTI8AHDITSTVU. V NOTI JE OROtNJA 0 INTERVENCIJI. Zahteva so ujete tuj Ohieego in okoliaa. V torek deloma oblačno In toplejše. Južni M.llea V v predmestjih povsod'vetrov«. Temperetura rsdnjlh U na^ksko* ala d' lavee, ako so ee Si'5 "M* *> (Dalje na 3. šUmOLf 1 ee iikf? ob ft:M, zaide ob 7M. ^ . a . - L- «-----t n. - n^u M nsia oo času voaaae »ojse. vooi s« prt Književni matls« A M. P. 9. tudi odškodnina sa ki jih dršs ban-ditjs. ^ Peking, Kitaj. — Kltsjskl vls-di je bila isvošans nots, kl jo je podpisalo petnajst poslanikov tujih driav ln v khterl ss zahteva odškodnina ss tujesemse, ksters •o ujeli suhovskl bsnditje, ko so nspadli vlak. V prvem delu memorsndums se sahtova odškodnina, v drugem varnost za tujesemee v. bodočnosti, v tretjem delu ps odstsvljs-nje odgovornih uradnikov. V memorandumu se sshteva dvojne,vrste jsmstvo sa varnost tujosemeev. 1. ss tske dogodke so odgovornf vojaški gover^orji in druge oblsstl. 8. Uvesti sef mo* rsjo varnoatae nare^be aa Adas* nloe ln kaznujejo naj ss ursdiiikl hr. šelezničsril, ksterl ss pronsj-dejo krivim, da so ssnemsrill svojo dolžnosti ali da eo sa verniki bsnditov. Nots pravi, ds Ims Kitsj veliko več vojskov kot katera druga dežela, kljub temu pa ne odpravi banditstva, ker ee najboljše če> te porabi Js jo v drugs namene, Dsljs nsvsja nota, da je potrebno tujesemska policije sa varstvo tujezemeev. # Kitsjel so fllosoflšen narod. In ss to msnda modnijejo, ako bl Kitaj lshko posvsl pod orožje de* set miljonov dobro IsveŽbsnlh in moderno oboroženih vojakov, po« leg bl pa Imel Še močno mornarico, bl mu nihče ne pošiljal nnt in memorandumov anradi bandl-tov, kakor jih ni ntkfie požiljsl Italiji tli drugim državam, ko js bilo v njih iMditnvo v polnem cvetju. Nihče bl tndl no najem«) bsndidtov, ds delsjo preglavico in sitnosti kitajski vladi. n* bavarskem kukajo novo monarhijo, Prestolonaslednik Rupsrt nsčslu- gibanju. Lsnnut, Hjr. — Trije nsjslovl tljži prohibični ursdnlki so bili, kakor izgleda, ubiti v boju s mun-žajnarjl v gorah, kjer se stapljata okraja Perr? in Breatkišt. f . Usnjen v rsmo ln lsvo pojgo ss js pripisali po vseh štirih Al«x (lajbesrt, kl je bil eden izmed suhih sgsntov, skoro petnajst milj dsleč prško gorovja do semksj, kjer je povedal, kako seWe vršila ponoči vroša bitka med munšaj-nsrji in prohibičniml sgsnti. Gayheart js rekel, da je oeUl »mo on ismsd šotvorioo, ki se js otila evojoga dala pod vodstvo* R. L. Bteivsrts, pri življenju. Ts oddelek je itottl aatreti na tlatem ozemlju po postsvl prepovedano raapečevanje in prodajsnjs ns* skrivaj Izdelanega munšaj na. tfa tlatem ozemlju js tolpa munšaj-narjev, ki imajo svoj sedež nekje blisu tskosvsnegs I^ost Orseks. Ostali trljs, kl so nsjbrž bili ubiti v tistem boju, so B. L. Stewsrt, O. D. Oarpcnter in C. D. Morrlson. Ali so te tri sajsli munžsjnsrji, ali jih ubili, aH pa so hudo rsnjsnl o-bležall kje v gorovju, ss doslsj šs nni dslo ugotoviti, ker ni nobene svsse z bojiščem. Od oddelka petnajstih pomožnih šerifov, ki so Ull posisni is žfa-ssrds nsd munšajnarje, še nI doslej nobenega glasu. Alliso ns pomoč prohlbišnim uradnikom. Sov« so namersvsl! tudi obkoliti mun-Šajnarsko tolpo ter. jo ssjetl. Osyhesrt je nsdstje povedel, da so on in njegovi ^rij^ tovariši naredili precej poti v gorovju ter se le doksj približali munžajnarskl trdnjavi. Ali nenadoma pa eo Jih obkolili munšejnarjl, jih potienili v malo dolino ter jeli silno otre-Ijatl nanje. Prohibični agentje eo bili na milost in nemilost punšajnarake tolpo, ki oo i« tako rssvrstils, ds so bili njeni člsnl odspredsj, odssdsj ln na straneh. Htreljsnje js tra-Jslo več kr. CJsyheart ss je isgubll od svojih tovsrišev, « fotem je munšojnerje nspsdls Četa pomošnih Šerifov, In nJemu js lillo tedsj možno oditi ln ss pripis-siti do aemksj. Njemu ni niš vsš snsncgs o nsdsljnem poteku te bitke. Po njegovim mnenju ao njegovi trije tovariši mrtvi oslsll os bojišču. Mm4oo< O. — tlaorge II. (%r!o- ierif llollida/ iz okrsjs Prrry tUn, ki je bil osebni tsjnlk pokoj, je poslsl svojih petnsjat pomožni- nemu predsedniku llsrdln^u, ko kov ns bojišče, bržke je prejel po je bil ta še senetor In potem pred-telefonu od neznane osebe obvesti-, sodnik, je osuanil, ds je predložil lo, da so munžsjnsrji obkolili pro-1 predsedniku Coolldgu svojo reelg. Hibične sgente ter Izpustili s njimi aael jo. v boj. To obvestilo je povedalo,' ---- da je »spedalna tolpa aeatsvljens HARDINOOVO ŽIVLJENJE ZA- Psris, Frsnoljs. — Poročsvalse "Intraelgeanta" v Curihu po|o-čs, da so ns Bavarskem pripravljajo ss vpoatsvltev monarhije. Glavni zagovorniki monarltUma ao klerlkall, ki nastopajo po krin. ko ljudske itrsnke. Gibsnju na-Čelujejo prestolonsslednik Uu-pert, general Ludendorf ln še dvajset drugih generslov, kate-rim ss sdshs po polnih lonelk mees ss lenuhe in zsjedavse r monsrhlatičnl držsvl. Oenersll so ss ssŠU v Ssulngenu, kjer so ras-govarjall o milltarlsftišnlk or|anl-zseljsh, o položaju In o ugodni priliki sa preobrat. Poročevsles meni, da je splošno mnenje, ds bo prestolonaslednik Hupcrt vodil monsrhlatičnl "poš". abnmnja se želi pridru žm UOI NARODOV ženeva, ftvlea. 1- Ablainlje, af. rlško ssssmtvo, je odposlsls petU eljo m vstop v ligo ogrodov, Po» tieijs bo predlolens prihodnji s»i ji lige nsrodov. Abislnijs pošlje ns to sejo (»osebno delegacijo. osebni tajhie predsednika harddioa vročil cooudou o0tavko. I članov Noblove fevdne družbe. Noblova tolpa je pred dvema le-toma navalila ni ječo v Jaeksonn varovano sa $64,100. New Tork, N. T. — življenja Ur ubila tri ljudi, med katerimi predsednike Hardinga je Ml« sa-ata bila ječar In neko dekle. i varovano ss $31100 pri šrsifh *a-Nekaj četašev je bilo prijetih ln varovalnleab. Največja pol^» ie zaprtih, ali trije kolovodje ao mu bila pri zavarovalnici Mutual He-filter Živeli potem v skoro oeprt neflt, In eieer za $lft,n00. llsrding stopil« m gorovja. !•» je sovorovsl ob rsznlh prilikah Kakor prsri>o, je trideset mož v svojem življenj«. Prvo polten je V munšsjnsrski trdnjsvl '*sel, ko je U\ etsr devetnsjst let. Sehoslovakij svetu za zgled Upanja in navdušenja je v H bilju ▼ Oehotdovakiji, ki j« prS pel let svojega ohstanks tako vfl dobro porabila za ssdinjeuje hvl jih narodnosti in razvoj cele dl želo, da so mora cel svet , ujl njenim sijajnim uspehom. | Avstriji ja pomagal vnanji > M Cehoslovskija si je pomagal* M ms. V ekonomičnem otiru ni T1I benega primera, ali v politične! amislu se ta mala republika n*l giblje bolj nevtralnemu posredi valnemu stališču, kakor ga i^rl mer savzemata Ilolandaka in $v| ca. ■ JftH. 'je, da prevladujeta v za d J vab te nove republike državniški in šelja po obdržanju in ohranil vi prijateljakih odnošsjev. str A nost izkazuje- republikanska vladi narodnim manjšinam tsmkajinil Nemcev, Madžarov in drugih tal cev, ki bivajo in žive poleg Cehol in imajo izdatno zastopstvo v nI rodnem parlamentu. ■ Češkoslovaška vlada ae jc U-mM ljito pečala a davčno preosnovl ter gledala na to, da je bil prorl čuu večalimanj enak dohodkonl In že je sklenila poravnati doli Združenim državam, kan je veliki pripomoglo, da je jel vnanji tTM zaupati stabilnosti sedsnje čegJrol slovaške vlade. I Sodeč po uspehih v dobi zad< njih treh let moramo reči, ds sa da Čehosloyakijo uvrstiti med de. žele, ki mnogo obetejo. Praga je nadvse živahna metropole. Ntro-dovo življenje gre po dobro zsir-tani poti s ekonomično notrsnjo upravo in dobrim izobraževalnim progrsmom ss zaostale kraje v Slovakiji, ki je b^a dolgo vrsto let pod jarmom ogrske monarhi- Jfaiataiaa: ZadtaJ« l lata la f l.f* ea ttt ,g| m tri ssaaasa. la i TROS VETA" J. u «_ | Amhm. CUMM., DUM||> THE EfLISHTENliEirr Ormmm .f «km IUila«al S-a«S UmUf. NEMŠKI KLERIKALCI KUJEJO MONARHISTlCNE ZAROTE. Bavarska je dežela kot Tirolska. N« Bavarskem imajo klerikalci kmeta ie na verigi, da jim sledi proti eroji volji čez drn in etra. Strsiijo ga » hudičem in peklom, kjer ne zaleže druga beseda. Za to je tbdi dane« Bavarska torišče monarhistifinfli zarotnikov. ^Klerikalci lahko stokrat izjavijo, da so republikanci, skrivaj oni ie vedno raaljkujejo "tron in altar". Tudi klerikalci v Nemčiji so v zadnjih trideset letih prebarvali že parkrat svoje ime. Bili so katoliiki certtru-maii, krščanski socialcNn njih najnovejie ime je ljudska stranka. Pod to firmo zdaj jadrajo, da jim loije uspevajo njih načrti. Bili so popolnoma črni, na to so se pobarvali malo rdeče, po razsulu nemškega kajzerizma so pa dodali malo več rdeče barve, da ljudstvo ne spozna njih namenov. Dobrikali so kot dobri republikanci. In ko> bil čas ugoden, so na Bavarskem pomoHlipar socialistov, ustrelili bavarskega ministrskega predsetfciih* Kurt Eisnerja, ko je bil na potu v bavarski državni zbor, in končno so umorili celo svojega pristaia, Matija Erzbergerja, nekdanjega voditelja katoliškega centroma, ker je bila bela vrana med njimi — odkritosrčen republikanec* Mislili so, da bodo taki umori ugladili pot sa vpostavitev monarhije v Nemčiji Tudi zdaj »o klerikalci na delu za monarhijo. Na eni strani groze, da ie odcepi Bavarska od Nemčije kot samostojna republika, ako nemlki kancelar Cuno, tudi pristal ljudske stranke, sprejme resolucijo socialistov, po kateri je treba takoj pričeti pogajanja s Francijo, da se reši po-rurako vprašanje, medtem pa tajno delajo, da se Bavarska proglasi za kraljevino. Princ Rupert je načelnik monarhističnih zarotnikov, podpirajo ga pa klerikalci in generali. Samostojna republika je njim le pretveza ka kasnejšo vpostavitev monarhije. In sicer se najprvo vpostavi monarhija na bavarskem, na kar pridejo druge nemike dežele na vrsto, v katerih so preje vladali kronani sajedavci, podpirali so jih pa duhovičina in militaristi. Tako potuhnjena in slepar-ska je klerikalna propaganda. Prityodi se vsakim razmeram, ampak vedno je klerikalna in dela v interesu rimske cerkve. Rimska cerkev uči, da je bila kraljem in cesarjem dana oblast od Boga in kdor se upir* kraljem in lesarjem, »e upira Bogu samemu. To je jasen dokaz, ako klerikalec pravi, da je republikanec, da veruje repu* blikansko formo vlade, da laže, ali 4» ne pozna naukov svoje cerkve. Klerikalec ne more biti pristal in zagovornik republikanske forme vlade, ker on veruje v avtoriteto individujev in ne v ljudsko oblast • ' isBtm l "1 Rimska cerkev je zgrajena na oeebni avtoriteti In na taki oblasti agrajeno državo, zagovarjajo klerikalci, kadar so^med seboj in jih ne eliši ljudstvo. Klerikalci taje, da ao proti republikanaki formi vlaife. i Vsa zgodovina rimskega klerikalizma pa potrdi, da ao bili vsikdar največji podporniki abeolutistične monarhije. V srednjem veku so podpirali graičake, kneae, kralje in cesarje, ki so gulili kmete in rokodelce, danee pa podpirajo kronane vladarje vseh vrst in kapitaliste, ki striže jO preprosto ljudstvo: delavce in kmete. Kadar se oblečejo v drugo obleko, tedaj to store iz hinavičine, da po anani Ligvorjevi morali "namen posvečuje sredstva" dosežejo svoje namene. Pni monarhistični puč v Nemčiji bo kompromitiral zopet klerikalce. Ali lal da mogoče to kompromitlranje pride prepozno, ako monarhistični puč posrefi. Klerikalci ao ae ie večkrat kompromitirali, in sa to na dajo ničesar, ako so pred javnoetjo razkrinkani le stokrat kot politični prevaranti, ako e prevaro le dosežejo svoj cilj. Klerikalec o*anc klerikalec pa naj ee pobarva črno, belo ali ixle£e. 'Pater Malaventura WssMagtoa, D. O. — Ameriški veleposlanik za Anglijo Oeorge Harvejr ee vrne na svoje mesto v London dne 1. septembra. Tako je osaanU po enurni konferenci s predsednikom JJoolidgem. Konferenca je bila poevečena razpravi o vseh nerodnih in mcdnsrodnih problemih, med katerimi je bil tudi Uardingov načrt aa medne-rodno eedišče. V kabaretu LLOTD OIOEOl'SI STUHJi S BALPimOM gtlPS ODŽKODNIKE Wrexham. Anglija. — LM Oeorge, bivši briteki ministrski predeedaik, je v govoru povedal, ds odobrsvf Baldwinovo odločno politiko glede porurske okupsei-je in odškodninskege vprešenjs. Pri tem je kritisirsl tudi frsneo-ako propagando, ko je dejel. ds je Nentfija v zadnjih pet letih plačala dve milijerdi in pol dola 'rjev odškodnine v zlatu. Spiaal Zvonko A. Novak. Ilustracij« narisal Stank« 2ala. ladala In saloftiU Književna matica 3.N.PJ. Porast ia življenja aaaariškth frančiškanov. To ja prra slovanska knjiga v Ameriki, ki ima iarirna slika. Fina tnla vosba. Stan« $1 JO • poštnin« vre£ Rojalri, eeait« po tej knjigi, ne bo vam Žali Oklasgo, m. — V aoboto zgodaj sjutraj je jele strašno grmeti, btis kenje je trajelo dokaj čaaa bres presledke, vmes pa je treskalo, de ni m*nd# nihče mogel več apeli VUla se je hude plohe. In mnoge kleti es bile name k polne vode. Seketere ulice so isglcdale kakor ob kaki povoda ji. Književna Matica S. N. P. J Siiteiski Ntrodna II VIDELA Ameriški kapital in evropska vojna nevarnost JfAil POTOVAL«! ZASTOP. vw v drl«vi P«nn»ylvanla ao it« dalut brat Jernej Kokelj, brat Anion Oeepek ln Jerrjr Aleak. V Cleve. lendu In okolid je. brat Anton Jankovieb In eedej prid« r drlovo WleeOii«ln Louia Zakrajlek, kjer bode oMftkal vae rojtke in lian« t namenom, da ae u»rot« na dnevnik Proareto. UprarnlUro prlpo. ro/a rojakom In le poeebno »talim Alanom, da fredo na rok« nalim rjatepnlkom In jim po molnoetl pomafajo pri affltaeljl m Ust Prc»rete, ' Pillp (lodlna, upravitelj. OSVETA avgusta, VSAK TOftKK PLUJJE PO EDEN tem velikih parni kov aouitania....... .4s,s47 too MAUAKTANIA...... 30,704 ieeencaeia.......12,022 u. Prijasae kabin« sa tretjega ras-rada potnike s 2, 4, S pastelJaal Kreaoa obad na, kadilna in počival sa sobo. Pokrito promenado nad-krovje. Isvrstna krito promenido nadkroTjt. Nobantb skvbi. Cait^n Smmt Ora« l M uplaf IJiTl t 1 1 ...... Njeno življenje. (Dalja.) I»o Novem letu jo bil sopet mesce dni -bres aluibe. Nerodno je bilo to. Bemo sdsj v veselem predpoatnem časa je bil bres denerje. Zs-staviti ni imel čeea, poeoditi mu ni hotel nihče nič. Hea, kadarkoli je proeil meter za par kron. mu jih je dela. AH deaer is njenih rok gs js Igel ia pekel. Nerad ee ge je dotikal v žepu. Kadarkoli je plačeval s njim v gostilni sli r kavarni, vselej je zasliisl ropot stroja^ aa katerem je ple-le mati nogavice ta prodajo. Potrkal je na čafto, krona je sspleaala po mizi in le se je spomnil: pet ur je sedele meti pri strojn za ta deaer ia se ni gonile niksmor in ni niti enkrat povzdignile oči. Vino in likeri, kevs in pivo, ve* kupljeno za ta de-ner, vse je melo u » prijeten okus. Smešno je bilo to, eli nikskor se ni mogel obraniti te sjigeetije, tudi v pijači je ni mogel utopiti. • Jeseni je umrl stric Robert in po njegovi eatrti je prišla Treta na dražbo. Nihče več ee ai zmenil za Bsjks in njegovo mater, eemi s seboj eo imeli do>olj akrbi. Tudi s brstoma je bila Tilda prekinila dopi-sovenje. Pomagsti ji nista mogls, nihče ne svetu ji nI mogel pomsgsti. , Druge pomoči bi ji bilo preeleba, nego da bi vplivala na eina ter ga istrgs-la in rešile is ncvsrnega vttincs, ki gs je vedno bolj vlekel v pogubo, gs ni človeka na sesriji, ki bi mogel pomsgsti. Stala je na produ, s Isstnimi očmi je gledale, kako se potaplje, roko mu je po-aujsU, ali nI je videl { drvel je v propast kakor slep. V nočeh bres spenea je mislila tisofc misli/ kovala tisoč načrtov in ko je posijala zora skozi okno, je vedele, da ja vse zaman, ds gre usoda svoj pot s brutslno, neusmiljeno logiko. Sbujšele je. Vedni nemir, prešute noči, skrbi in strah sa sina so jo teleeao in duševno potrle. živci eo ji sečeli popuščati, roke so se jI tresle kakor starki. Oči so se ji svetile velike in igoče v vodnem rasburjenju. Pe aoči, tistih per ur, ki jih je Uailila 04 prirode njene telesna aSIabslsst la utrujenost, so je mučili teški nemirni sni. Ob vssksm šumu se jS zdrznila, vsak korak na eeeti pred hišo ji je pognal kri k srcu. Tsteae slutnje so jo obhajalo, čuden, mučen strsh jo je etiekal za grlo. Samo ie dele jo je nekoliko umirilo. Nekeg« dne je Rejko izginil. Ni gs bilo do-mov svefer ia niti po noči ae. f . »*- Čakala ga js kakor vselej. AU noč je mini-J® im ^^ cio^jek^ie d A O ot^l^^^IUka Vss bsrvs je IsginUs is njenih lic, iz oči ji je gledsla presunljiva skrb materinsks, ganljiva žalost ji je trepetala aa ustih. "Kakšni pa eefl" ee je savsela Lena. "In atti legU niso, postelja je nedoteknjene 1 No jas, ie oštejem felot*, ko se vrne I Ampek oni si te le reči jemljejo vse preveč k srcu Koliko zaater je v Trstu, ki jim d^ejo sinovi prav takšen teater, kake muaa ueš Hajko, pa aa obupavajot Prosim jih, taka le Sodoma in Gomora, ki je po ne-ketenh tržaških kesakah I Sej ai čuda, da mla-(leni^e sapeljujel te pndj domov, potapeaee po-tepenil Ampak oai aa praMri. Ksj s lepo! SklofutaU bi ga % zlaaala, da je moji" Težki, morsči daa ja minil. Nikjer ai bilo IIMi ibstaaks fte js proti mestu, sela aa (leto MamMae klop ia grledala po eaeti mzdol. AU med aaimt, ki ss paiasl etopali navsgor, al bilo siaa. Druga aoi je aaiaile, dolga ia strsšas. Oble teaa ee je vrgla TUde aa postelja. 8 trepetajo gM s drhtečimi živel je poslušala v gluho rakala. da se sunsj ksj sgaae, da začuje korak. I po polnoči ji jJ mrtvaška trudnoet za-tlmula oči se pol ure eli uro. V aeiamemem strs-su, s tre|*ujočimi udi je pUnils po konei ne pol Mesne od mrsle, «vje groze. " Kej je senjalaf! Ali ni atsl ravnokar pri mizi njen moš v sivi jetaiiki obleki, v obrez ves strešen in mrliški f L. U*a so ss mu sgaails, nekaj jI je hotel reči. . „ Ksti, prositi, everilif! . .. Kskor senca je ko se je vspele. Je II bila sanja ta prikezen, iatins, hslueina-eijs njenih prenapetih Šivoevtl Vatele je, sels k stroju in delsla vao noč, ds omsmi, ubije misli. li zopet jc minil dan, miuila je noč. Siifc ae ni vrnil. Kakor kuga ae ji je zagrizel blatni atrah v dušo- Brca apanea so bilo notM in če je zaspsls, so jo plsšn« pošastne m nje Mrtvi ao jo obisko-veli. Meti je prišle, oče, mol otroka .. . Mimiee I je Bedele pri mizi in jokala . . . Natančno jih je videle. V atraŠni, potaMni teletnoati ao jih rez-ločile njene oči. In tal. \«i ao ji hoteli nekaj reči. nekaj povedati . . . Ali irsinili ao. predno je glaa »trepetal na njihovih bledih, mrtvih ustih. Kaj pomeni vae to V Kaj je atoril ain?! Poizkušal* je čitali, «1« * prlaili misliti na druge Stvari. Ali ko je preštela deaet strani, ae ja adramils in apoanala. .In ne ve niti enega stav-ke od veega, kar ja čltala. Sela ja k pletilnemo* etreja In dilala r mralieno na|t!r'o Na nič dru. gega iti hotels mUliti kakor na dele. Stroj Je ropotal la vendar je po«lutala ven v no* Ksj ae ai zunaj na poti nekaj oflatlloT . . . Korak t . . . Vat a v ila ja atroj, vzpel« ne k Mihu in 1 tiSeal. s Očmi. e celim obvozom, a celim trleaom pmluaala V gresaltnl nepetoati. Al. „0* je bds tiha, brat-■ nema. Ktraaen. t.Uk molk je pritiakal od aa njeno uhoeo aree. Sela je sopet ao ae iagtihilf kdo ve kam in aama ki ae giblje mehanična ia aigur I aaiedel. in predala ne tlelo, i^ollko naredila ftidaa. tee-■ duio ln telo ^•"»♦d^n dramlla U aje-Neprenehoma " »« jc zgodilo, verjemite ml. go-je satrjevela. "Oglasiti moramo policiji, je izginil." ■"Ae par dni počakamo," je rekle Tilda. *Ke gotovo ss vrne." 1'olieijaf I Ni se upaU aa policijo ... Kdu ve, kaj je storil sla, in nsj U Ineti prva iani sinafl I Ne, R«1 Morda je odAel h kakemu prijatelju in ge je sram, se sglaeiti . . . Morda je zaaaj kje w a« . •• agiaaiu . . . »orua ja zunaj IJ« BU il dolgih pip.- Videti JS DUO, svojemu pranju; vjicj m», V vaseh, v kakšnem manjšem primorskem meatu IT ;.liv»tvi hi ao jih navdajala, glej, "eorpu« juris" že spet gori. sli trgu nsiel službo ... Jutri morda ie pride pi nito> biU bsš najveeelejše, a ven Jutri bo pa eel "kvartir" poln smo .. .|Tu<ši njegov oče ni rad pisal, po eele me je »daj temu, sdaj enemu pri- hjegove noroeti. Bog mu grehe od seee ni vedela. kal d«la ^ burka v glevo, ki ju je pus^ mam tudi vestno prodal v splošni smeh. feto seee ni vedela, kej dela . . , f*aa se je jokala. - v /• I "Malo neroden je bfl ree, a Uko prijasen in lep mladenič. Bojim se. da ee mu ni zgodila kak šne nesrala. Utopil se je morda. Morje nam ga izvrže mrtvega!. . . Tsko rad je veslarO, a te dni je bilo vikamo . . . Jutri pojdem k Sv. Antonu in dem sa mašo zenj ... De svemu, ali je ihr eli mrtev . . „M "Nič se mu ni zgodilo, sdrsv je," je rekla Tilds odločno. ' . Popolnoma jeeno je vedela in čutila, da je živ in zdrav. Nečese drugege ae je ona bala, ie hujšega • . . Noš ja prehajala sa nočjo, daa sa dnevom, vsi težki, neusmiljeni, strsha polni, bolečia, brer uapeftuega, nemirnega pričakovanje. Kakor etru ne ao bili napeti nj^ni živci. Blazno razburjenje ji je trepetalo v sleherni mišici teleee. Strelne »lutnje eo ji glodele srce, s jekleno peetjo jo je atiakal ledeni strah sa grlo. Oči eo videle, Čeoar ni bili, ušeea slišala, čeaar ni bUo čuti. Is vseh kotov že je prežela groza na njo. Kaj ja aakrivil sin, ksj je storil!! l£na je odšla spat, trudna od letanja po mestu. Sla je izpreševet po vseh pisarnah in komp-toirjih, v katerih je bU prej Rejko sapoaleu, in je izprane vala, če ve kdo od goepodov za Rajka Ster-leta; ima mu sporočiti važnih vesti. Nekateri eo rekli, da pe vedo ničessr, drugi so ji napiaali na liatek pspirjs njegov neslov. "Tja gor pojdite, tam stanuje pri svoji materi." Ni se upala povedeti, da ga ni doma, da ge čakata z materjo že ves teden in dlje. Noge so jo bolele, ko je prišle do^aov in vse oči je imels satekle od jokanja. - Deveto noč je čula Tilda in čakala. Strslao, mučni nemir ji je resjedal dušo. Roke so ji, trepetale in v glavi so ji šumele sle mi-elL Kakor farije eo ji kljuvale srce. Brez dele je sedela ia arla pred se, glavo neslonjeno v dls-pi. Kaj se bo sgodilo, kejf Nekaj nečuvenege, pošastnega je težUo njena rsmens. Grozna koščena pest ji je stiskala grlo, da je komaj dihsle. V prsih ji je butslo srce v prečudai, temni bo-jezni. 1 Oh, kskor večaoet je bil minoll teden, kskot veSnos^ dnevi, kakor večnost noči, kakor večnost vsaka ura! t Vssks minuta js bila težka kakor evinee. t neznansko peso je padsla na pni, sedajo mbl jemala slsbemu, preetrašenemu, občutljivemu itf zbeganemu materinemu sreu. Počasi so se vlekle ure, asekončne in dušeče kskor mors. Ia sunsj globoks, mrtvslka, grozeča tišina aoči! Zuaaj brezglssje, sunsj molk, pretek la skrf-vsjtfcč nesrečo. Uso je siprdels pijača ta njega. >* Zaklenil« je vrata in šla v sobo sa njim. Zvalil ae jc k misi na klop. Bres površni* ke je bil in ves zmečken in povaljan. NjegoT obraz je bil zsbuhel od piječe, oči ltrveve, mleda brade smršena. lasje so mu neredno vieeli v četa "Kje ai bil T" je dehnila. . "Nikjer, mamin, nikjer . . je govoril nuedeno in pretrgeno. "To je ta vreg, da nI-kjer l. . . l)ale*%em hotel, vei . ,. Daleč, v Ame. riko. .. Bolje bi Idla, da me je odnealo čes morje, veš . . ^ čes oeean Široki . . , Kh, msman, res H niaem rekel z ltogom ...» »e s Bogom ne ... Pa bi bilo vaeeno bolje . . de ... da me niH več videle, kakor ds m« vidiš . , .M "V Ameriko?!" j« kriknUa mati. "In bres kloveaa?" "De, bre« nloveaa, mamin . . , Teki le se ne objeeaajo, kadar jih jemlje vrag, kskor sem jas, he, ha ... Noč jih vzame in prev je to ... Za njih je prev in ss matere je prev in sedrage lja- dl . . . He. he . . ^ "lu kaj ai delel vea te čae! Kje si hO!- + »f* " bil, he. he . . ee je počil "Raj sem ti le rekel, nikjer nisem bil . . . Po starem meatu aem ae vlačil, pri babek a*m Ml . . . H». he . . Nič ee ne odmlkej . . . Wne »—■r— finr ' ' Kr4,,,fr ("Mj> morsl biti grosen filister, ako bi tudi tebe enkrat oe zadeU enaka usoda kskor žifga danes meni." — ' iislo, halo, je že "dober" vzklikneta smeje se obs prijate-iga. "eorpus" pa ju kaznuje s tihim zaničevanjem. Sedejo v kot za mizo, in — "U »usti. Pa nekaj moramo za novo dobiti." "Veš li, ljubi moj," se oglasi aa ;dej Vin, tf vin de je življenje" je sa-donelo v krogu. Tudi "eorpus juris" je pokazal, .. čisU to filozofijo, pa vendar u dsnes ai-hoUlo prav. po goda iti. Jel je sanjariti po stari svoji navadi. Spomnil se je otročjih Svojih let, ko je ie hodil v domači ozd ležat pod staro košato bukev. . iSm je gledal v zelene veje in sanjal o prihodnjosti: kako bode hodil po svetu, po visokih gorah, po dsljnjib širokih ravninah, kako sc bogvozil po morju, ia povsod bo lc mislil na slovenski dom svoj in ns njegovo nesrečo. Da, tedej je že nosil v srcu "vsega sveta gorje' in vendar mu je to hrepenenje po nekem nezaaaem idealu vzbujalo vesela čuvstvs. In sedaj! Ds, tudi aediaj še vedno hrepeni po — čem! Saj aam as ve, tn tiho v mislih ponavlja pesem, ki jo je skoval v enakem položejut - Bezeg se razcvita in ikrjanee pojej V pšenica rase po širokem polju; na ns celem svetu ni je žive duše, ki bi me ljubila. Rfr ■ i^oHIk^^I1"«* \, Cvetje bo ovelo petje bo nehalo, in rumeno žito bodejo poželi ; mene poneeo pa štirje črni moži vunksj v črno zemljo! Bilo je polnoči. Staro leU je vzelo slovo nenadoma s dvanajstim udarcem kladiva, in novo le-t6 s temnov svojo prihodnostjo je nastopilo. "Bratje, le pijmo ga," je govoril nekdo prijateljem; "velja n|j novemu letu." Ia kosarci so trčili skupaj, "corpua juris" ni čul ničesar. V njegovem srcu je nestopilo tudi novo leto, kako — tegs ie sam ni vedel. Nov ideal je naiel, in U si je Ml prisvojil vsa čuvstvs, vse misli, ki jih je rodUo srec i j i "SUvika je že šla domov paa jRlllM; ali boš še pleaalH ko ga ogovori eden ixmed J teljev. "Ali ai sc dobro imell"B ■ravn( trojica |>oto| proti domu. "De, prav dobro," zatogne| pus juris. In drujjo jutro so zopa vai I "metali" dim is dolgih j pip; zdravoslovec je govorili-o hipoUtičnih forintUi, njegovi lega je rsčunil po atsri navjjjJ Es ist liko mn osteje eli bolje p] kuje še si meeec, in corpua I Dsnca je ia zqpet noail sveU gorje" v srcu, zamižljj koraksl po sobi gor i "kvsrtt" je bU res norosti! Ksr vzame^rokol dnevnik in jame poetično dJ movati pesem, ki jo je bil danes domov prišcdšl:| "Oj, ti nehveš, dalej woe mi v prsih bije, I in da iz tvojih mi oči nebo nesproti sije. Kot izvrstno zdravilo za prebavo in graofteo — jemljiU Severa9« Balzol (ae»J aaaa krt ilvtjaaakl B i-J|t,.» '•*••' M*t i Priporočen za SO la Si osotov. In pri peči sedeči kolegs glaai; "Cuj, Izrael! velik p« je vstal med nami, corpus fl mu je ime. Pa prišla bo zelem] mlad, gorko solnce po ogrevi pobočja naiih gora, vesel bode j svet, — naš pesnik, — "cor jurietf mu je ime, — pa bo I po oglajenih stezah čez M travnike in vzdihoval: "Slavij Slaviks!" ■ KJKSS NAHAJA moj bratranec Joseph DoH pred 5 leti bila sva akupaj v I tlu, Washington, s sedsj ncvl kje je. Njegov nsalov bi rad vedel. Uljudno prosim njega rojake ako kdo ve za naslov, mi ga prijavijo na moj nasloj Matt Dolinar, R. F. D. 1. - H J riette, Mich. _' (Adj 4 UMU^^H in vee ZA KUHANJE PIVA DOMA lasame v salegt Slad, hm-H. sUA rabičina. Poakunit« da je doma pri na lo naiboliii ln naje tudi sbirko »odo leneav, itfr rimo naroČilo pa p aladčlčarjem ie e se dajalna i puat pri v