Avktoriteta in svojevolja v šoli. Obravnavano v nPedagogij skej jcdnoti za Prago in okolico". V očitnosti se prestopki mladine podtikajo in obsojajo na rovaž šole. Temu nasproti pa se varujejo krivci raznih premišljenih prestopkov pred telesno kaznijo. Ni dolgo terau, kar je bilo to vprašanje predinet očitnih razprav. Pri tej priliki je razpravljala nPaedagogicka jednota pro Prahu a okoli" o tem nKako dati šoli in učitelju avktoriteto". Ker pa ni samo učitelju, temveč tudi vsemu občinstvu na tem ležeče, kako se naj mladina vodi s šolo v življenje, podavamo to razpravo nPaedagogicke jednotč" tudi širjemu našemu slovenskemu občinstvu, kakor sledi: Gospod V. Kredba: BResnica je: šola brez discipline je mlin brez vode. Odvzameš li mlinu vodo, se ti ustavi; oslabi ti ravno tako, kakor žito, ako ga ne pleveš; ono raste s pogubnim plevelom; drevesce ti zdivja, ako ga ne okopavaš, obrezuješ . . . i. t. d. (Komensky). Ali ta resnica ne zadeva samo šole, temveč tudi vsako društvo, vsako ob&ino, vsako državo. Občina, država brez discipline in spoštovanja do zakonov je anarhija, kaos, razpad, poguba  Na zakonitosti počiva ves red vsega sveta. Narava sama nam je vzor svobode, ali ta svoboda je utemeljena na najstrožjih in brezpogojnib zakonih. Kdorkoli počenja kaj proti naravi, ga ona sama kaznuje. šola, kateri je vzgajati mladino zaživljenje, ne more nič večega in vzvišenejšega izvrševati, nego jo voditi, utrjevati jej pokornost do zakonov, vežbati jo v izpolnjevanji njenih dolžnostij. Ali izpolnjevati dolžnosti ni igrača, ni zabava, temveč je napor, zatajevanje samega sebe, da žrtvovanje. Izpolnjevanje dolžnostij po navodu in iz navade rodi čudoredno moč ter upodablja značaj. V šoli pa ima samo takova disciplina čudoredno in zmagovalno raoč, v katerej čuti vsak učenec, od prvega do zadnjega, vsak brez izjetne, svetost zakona s prepričanjem, da je sleherni, ki ga prestopi, kriv in da zasluži kazen. — Tako sebudiin goji čut pravičnosti. Šola vsprejema od roditeljev otroke najrazličnejših lastnostij, poslušne in uporne, dobre in slabe, utijene in razvajene, izgojene v razkošnosti in bedi, nežne in robate, in vsem je izvrševati isto delo, vsem se je podvreči istemu zakonu. Ko bi se od šole ničesar druzega ne zabtevalo, kakor ta prerazlična svojstva dovesti s šolskim redom v sklad, poravnati, kar je krivega v otročji duši, bi uže to bila težavna naloga in je tem bolj težavna, ker mladina prihaja z vsakim dnevom iz šole v taka razmerja, v katerih se navzame pokvara, če bi se torej učinek šolske discipline tudi ne kvaril, bi vender s časoma oslabel. Ali od šole se ne zahteva samo dobra discipliua, to se smatra za nekaj tacega, kar pride samo od sebe brez napora učiteljevega, temveč poglavito se zahteva i z s 1 e d e k v delu, vspeh v šolskem poduku. Ne, da bi ne bilo možno opotekajočo se mladino povzdigniti ter jo vzdržati s čudorednirai podporami v redu; ne, da bi gojiteljstvo ne poznalo sredstev, če tudi najbolj ponižano dete z dobra pripeljati na pravo pot; ne, da bi učituljstvo takovih sredstev ne uporabljalo, ali struja šolskega dela ne dopušča, da bi učitelj uporabljal dolge in natančne operacije pri pojedinih svojstvih. Šolsko delovanje zahteva kratkih in takoj izdatnih disciplinarnih sredstev, ako hoče, da je poduk jednako mogoč in da se disciplina ne pogubi, ali se v obče ne razprši; skratka: da se radi jednega ali nekoliko neporednežev ne zaneuiarijo drugi. Glavni vir dobre discipline je oseba učiteljeva; disciplina je odvisna od cene, katero iraa učitelj ne samo pri svojih učencih, teinveč v občini obče; odvisna je tudi od njegovcga takta, kako si urejuje učivo in kako razumi ž njim rokovati. Šolski red pa mu daje sredstva na roko, ter mu našteva: oporninj, grajo, stanje vklopi ali zunaj klopi, zadržanje vrazredu pod potrebnim nadzorništvom, poziv pred učiteljsko konferenco, konečno začasno izključenje iz šole. Izven tega nalaga §.29. šolske discipline učitelju, da bi se z roditelji dorazuraeval o dalnjej kazni. Ne more se oporekati, da ta sredstva pri nortnalnih lazmerah učitelju zadostujejo, čeprav imajo nekoja še svoja vprašanja, katera jih store" v istih slučajih često jako težavna, da, celo nemogoča. Zadržati učenca po šoli je često mnogemu učitelju sitnejše, nego učencu samemu. Šolski red ne dovoljuje, da bi učenec bil osaniljen, temveč nalaga učitelju, da ostane ž njim v šoli. Ko bi se učitelj v šoli z otroci samo igral, imel bi za celi dan dovolj posla; ali kdor je skusil, ve kako utrudljivo je delo učiteljevo, osobito za starejšega; lnoči mu oslabe, tako, da se po šolskem poduku jedva odpočije. Bolje nego delo sarao ga utrudi vedenje in nagajivost porednežev. In ravno ž njimi bi moral ostati učitelj po šoli ter jim žrtvovati izcrpljene svoje moči. Širje občinstvo misli, da nema učitelj po poduku nobenega dela, da more po končanej šoli iti na sprehod; ali šolski uradi bi vsaj morali vedeti, koliko ima učitelj izven poduka za šolo opraviti. Izven tega pa je malo učiteljev, kateri bi zunaj šole ne imeli nobenega opravka za občno dobro; povsod, da tudi po večih mestih je učitelj za kulturni napredek v občini jako potrebna oseba. Ostane li tedaj učitelj z učencem po šoli, se jako ranogo žrtvuje. Ali to se navadno smatra za ničlo, ali pa se pripisuje muham nčiteljevim, da, celo v zlo se mu všteva. Koliko primerov bi se dalo navesti o roditeljib, ki so si prišli v šolo po deco ter jih siloraa domov odpeljali, kar je porodilo sovraštvo nied njimi in učiteljem. Pa tudi z dobra pravijo učitelju: Prosim vas, kaznujte mi dečka ali deklico kakor vam drago, samo po šoli mi ga ne zapirajte, ker ga vedno težko pričakujemo, da bi delal to ali ono. Mnogokrat je zapiranje po šoli popolnoraa nemogoče, posebno če se podučuje do 12. ure, ali če je v zadnjej uri poduk v neobveznem predmetu, ali če gre jeden oddelek prej iz razreda kakor drugi. Konečno mora učitelj roditeljem javiti, da jim je otroka po šoli zadržal. In čeprav so otroci za vsak drug posel pripravljeni ga takoj izvršiti, jim je vender to naročilo, dotičnim roditeljem učiteljevo izjavo prinesti, jako nepovoljno; kajti večkrat bivajo zato ponižljivo poplačani od onih, katerim so izjavo prinesli, radi česa nastane zopet mržnja med roditelji poslanega otroka in učiteljein. (Dalje prib.)