Še vedno izhajamo
Predzadnji dan maja smo gledalci prvega večernega TV dnevnika slišali vest, da so se v Ljubljani dogovorili o ukini-tvi občinskih časopisov, nekaj dni pred tem pa smo tudi na TV slišali debelo neresnico, ko so za sredstva, ki jih občine namenjajo za občinske časo-pise, povedali še enkrat višjo številko, kot je v resnici.
Od kod vse te neresnice? Ali je to premišljeno ustvar-janje negativnega javnega mnenja ali pa je le del panič-nega gibanja, ki smo ga v tem času deležni in v katerem bi nekateri radi pod parolo ra-zbremenitve gospodarstva ali še kakšne druge kar ukinjaii vse po vrsti od tozdov, sisov, samoprispevkov pa morda še krajevnih skupnosti pa vse demokratične poti dogovar-janja in vse, kar je v desetlet-jih zgrajenega, in to ne za strukture temveč za najširše plasti delovnih ljudi in obča-nov. Žal tej paniki (ali name-ri) kdaj pa kdaj nasedajo tudi sredstva javnega obveščanja, tako da se vse bolj ustvarja ozračje, v katerem drug dru-gemu vse manj verjamemo.
Mestni izvršni svet je med zadnjimi ukrepi naročil tudi izdajateljem občinskih časo-pisov, da ponovno ocenijo možnost delnega kritja stro-škov iz naročnin ali pa izdaja-nje skupnega glasila v Ljub-Ijani. Sklep je jasen in za ra-zmere logičen. Izdajatelji bodo opravili svojo dolžnost. Toda ali je zaradi tega treba ustvarjati popačeno sliko. ali so potrebne klofute kar vsev-prek in ali ni v naši družbi še vse preveč pripravljenosti, da bi rušili, namesto da bi gradi-li? Pred 25 leti naša občina ni imela svojega glasila; če bo izdajatelj ugotovil, da ga tudi sedaj ne moremo imeti, ga ne bomo imeli, vendar se bomo o tem dogovorili v občini in mestu in nikjer drugje. Za enkrat pa bo Naša skupnost še naprej izhajala po stabiliza-cijsko začrtanem programu in jo pred dopusti pričakujte še 26. junija in 10. julija na 8 straneh kot vedno.
UREDNIK