štev. V Ljubljani v četek 15. julija 1880. Letnik VIII. Inseratl se sprejemajo in velj* trisroona vrstK : 4 kr., če se tiska lkrat. i *t » 1 * n n n i» - n ii u n ii 3 i Pri večkratnem tiskanji oo te.ia primerno zmanjša. R ok o pl s se ne vračajo, ncfrankovan« pisma se ue sprejemajo. N iroonino prejema opravniStvo (administracija) in ehspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medijatovi hiši, II. nadstropji. Politim list za slovenski oarofl. Po pošti prejeman velja : Za celo leto , . 10 gl. — kr. ta poiieta . . 5 M _ ia četrt ieta . . » „ 50 „ V administraciji velia: Za celo ieto . . 8 gi. kr za pol leta . . 4 ,, 20 „ za četrt leta 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan veliA 60 kr. več na ieto. Vredništvo je Poljanski nasip št. 48. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soDoto. Občina sv. Križ pri Kostanjevici je pokazala našim slovenskim občinam in sploh celemu narodu pravo pot, po kteri zi.moremo dospeti do ravnopravuosti in naše nemšku,oče urade prisiliti da spoštujejo naš jezik. Ta ob čina je namreč v občinski seji sklenila, da hoče samo slov. uradovati, in da zanaprej ne bo sprejemala nobenih nemških dopisov ne od sodnije, ne od davkarije, ne od okrajnega glavarstva, ali bolje, da se na take dopise ozirala ne bo. Ob enem je bilo županu naročeno , naj ta sklep naznani dotičnim uradom , da se bodo vedeli po njem ravnati. To je enkrat možka beseda, in ravno zdaj na pravem mestu in v pravem času izgovorjena , ker čas nam ravno zdaj ni preveč neugoden, in če hočemo kaj doseči, zamoremo to zdaj , po prislovici „kuj železo, dokler je razbeljeno." Mi smo že dostikrat razpravljali, da na tak način najpreje pridemo do ravnopravnosti, ako se bomo zanjo dejansko potegovali, in ne samo teoretičuo. Marsikdo v principu zagovarja slovensko uradovanje, pa v praksi sam piše vse nemški, ter tako uradom povod daje, da 6e na njega sklicujejo. Koliko je advokatov na Kranjskem, da bi uradovali v domačem jeziku? Marsikdo zabavlja čez nemško govorjenje po uradih in zahteva, uaj bi se domačini nastavili za uradnike med nami, dabizamogli z ljudstvom govoriti; toda, ako sam v kak urad pride, govoril bo le nemški; in ker uradniki na tak način vidijo, da z nemščino iahko shajajo, ne marajo se mučiti z učenjem slo- venskega jezika, in tako ostane \se pri starem, namreč pri nemškem uradovanji. Na tak način ne pridemo n kamor, mi moramo biti bolj odločni, in spoštovati moramo svoj jezik s tem, da mu prostor delamo, da zavračamo uem-škutarenje po vseh javnih uradih, zavodih in krajih. V novejšem času so si vzeli nekteri narodni zavodi, kakor banka „Slavija" in „Ma-rijua bratovščina-' toliko poguma in odločnosti, da so uvedli slovenščino kot svoj poslovni jezik. Temu izgledu so se pridružili tudi nekteri posamezniki. V.-ndar nismo imeli dosti upanja, da bi se nemško uradovanje odpravilo, dokler so se kmečke občine čisto apatično in pasiuo držale. S toliko večim veseljem smo tedaj pozdravili sklep občine pri sv. Križu poleg Kostanjevice, ki ga nam je sporočil naš tamošnji dopisnik v zadujem broju „Slovenca." To občino , na koje čelu morajo stati gotovo vrli možje, postavimo kot izgled vsem drugim slovenskim občinam, naj stoič, kakor je ona storila. Naj sklenejo, da zanaprej nečejo nobenih nemških dopisov več iz uradnij, in če bi se jim taki še dalje pošiljali, ni treba nobenega ozira nanje jemati, ker se nihče ue sme in ne more siliti, da bi se zavoljo uradnikov nemški učil, in to tudi ne spada med dolžnosti županove. Bomo videl, ali bo birokracija nas ugnala, ali bomo mi njo prisilili, da rešpektira §. 19 drž. osn. postav, ki govori o ravnopravnosti jezikov. Vlada nam zagotovlja ravnopravnost, v državuem zboru se ista pesem poje in delajo taki sklepi, pa naši birokrati po Slovenskem so gluhi iu slepi za vse te prikazni, za vse postave in ukaze, ki govore za naš jezik. Na noge tedaj slovenske občine po izgledu sveto-križkel Iz pičstka bo šla trda, imeli boste dosti sitnosti in zamere, ker vsak začetek je težak, pa konečua zmaga bo gotovo na vaši strani. Pijanec. Našim ljudem podomačil Vil in s k i. 11. Družba. (Dalje.) „Pet ti8UČ forintov, upije brič, „kdo da več?" VBe je bilo tiho. Zdaj reče tisti nepoznani človek, ki se je bil pripeljal v zadnji kočiji: „šest tisoči" Oparjeni jud usta široko odpre in draživca začudeno gleda in potem trepetaje pravi: „šest tisuč pa sto!" In zopet reče tujec: „šest tisuč pa dve Bto!" Juda oblije pot samega Btrahu. On je vedel, da samo tisti more dražiti in kup više gnati, ki precej plača na mestu, v gotovini, kar pre sega dolg. Ali prekanjeni jud je vse to uradnikom dal, vso svojo gotovino, ko jih je bil podkupil, da bi kup pod ceno držali. „Šest tisuč pa tri sto !'reče jud tresoč se. „Šest tisuč pa štiri sto I" zaupije neznanec. Jud se neznansko prestraši, dolgo pomiš-Ijuje, uradniki se pa vesele, da morajo juda usekniti, in pa da surovi mlinar več ne dobi; zato zaupije brič na sodnikov migljej: „Prvi pot drugi pot, kdo da več? in" — jud se zgiba, kakor bi ga po trebuhu klalo — ,/n tretji pot l'1 Tujcc pristopi, našteje sodniku šest tisuč in štiri sto. Sodnik dii žalostnemu judu njegovih šeBt tisuč, sam si obdrži do dve sto za sodne stroške, ostalo pa Prašniku izroči. Sodnik ustavši reče osorno Janku: „Jutri zjutraj mora biti mlin prazen. Tukaj je popis; kar ni popisanega, to je vaše." Zatem sc odpeljejo vsi, razun novega posestnika, ki ostane v mlinu in stvari ogleduje in ureduje. Bil je priljuden mož, miren tih človek, ki nesrečnemu Janku ponudi, ali ne bi hotel v mlinu ostati za prvega posla, toda Janko prevzetno odbije ponudbo, češ da bivši gospodar ne botle posloval in Bploh 6e je do novega mlinarja surovo obnašal. Stori se noč. Skozi okno dan posije. Janko ni spal celo noč, hodil je po hiši sem ter tje, kakor kriva duša, ki nima nikdar pokoja. Zgodaj gre gor v sobo. Tukaj je klečala njegova žena z otroci pred britko podobo. „Katinka I ' ji reče, „prišel je čas, ustani in da gremo! ' Ne spregovorivši besedice, ustane žena, uzame najmanje dete na roke, prime dečka, Janko pa dekletce, pa gredo molče ven iz hiše. — Illadno jutro je, mescca dicembra, solnce je sijalo na sneg, toliko da ne moreš gledat* Politični pregled, Avstrijske deieie. V Ljubljani 14. julija. liranjski «leželni rJtov je bil v torek sklenjen. Zadnja seja je bila še zelo viharna. Šlo je za naš slovenski jezik, kterega so nemškutarji izbacnili iz deželnega odbora, zato so pa vpeljali nemščino v ljudske šole. Naši poslanci Klun, Detelja, Svetec, Zarnik so nemškutarjem na vsa usta povedali, kar jim gre. Gosp. Klun je svoj dobri govor končal z besedami: ,,A.uf Nimmerwiedersehen in dieser Zusammensetzung 11 ter s tem izrazil misel cele dežele, tla z nemškutarijo ne poznamo nobenega kompromisa. Če bo deželni zbor še enkrat v tej sostavi vkup prišel, bodo naši poslanci najbolje storili, ako popolnoma izostanejo , potem naj pa vladajo našo deželo Vesteneck, Schrey in Laschan , saj dolgo ne bo več trpelo, če je nevtralnost naše vlade taka, da pusti nadalje zborovati ta nepostavni zbor, potem ne vemo, kaj bi rekli. Slišal se je tudi stari „circulus vitiosus" iz ust g. Dežmana, da slovenski jezik ni pripraven za uredovanje, ker mu manjka tehnič- pred-se, ker se vse blišči, drevje pa je bilo z ivjem potreseno, pa mrzel, leden veter je vlekel. Janko je držal hčerko za roko in šel po snegu, ki je škripal pod njegovimi nogami. Stopal je počasi in previdno, ker je otroku drsalo. Oziral se je na Katinko, ki je tudi varno hodila; najmlajo hčerico je imela dobro zavito, ki je mirno spavala pa konjaka v rokci držala. Dečku ta hoja ni bila po volji, zlasti ker je imel nositi svoje šolske bukve. Janko je zmerom pred-se gledal srpih oči, premišljujoč, kamo bi jo krenil, saj nima nikjer doma. Naposled jo zavije tje gor naJarovino. Ljudje so glave skozi okna moleli in stali na pragu, pa gledali Janka začudeni. Vsacega je v srce zabolelo, ako je tega Janka in pa tacega primerjal s tiBtim, ki se je vozil v svate. Kako velika sprememba I Šli so memo Debeljakove krčme. Posmehovali so se mu, drugi so se smejali, še drugi pa krohotali. Janko se je delal kakor da bi bil gluh in slep; šel je svojo pot, ni videl nič, ni slišal nič. Katinka se je v stran obrnila, memo te nesrečne hiše grede, v kteri je pokopana vsa njena sreča. Janko jo krene gori k razvalini, da si malo oddahnejo, toda pot tjekaj je bila nevtrta in slaba. Katinka je pokorno sledila in vso pot molčala, nih izrazov; če bi se pa glasovalo za slovenske šole in za pravno akademijo, kjer bi se znali učiti ti tehnični izrazi, prepričani smo, da bo g. Dežman proti temu glasoval. Tržaški deželni zbor bil je na nagloma sklenjen, iu nemško-liberalni listi pišejo, da zavolj tega, ker so slovenski poslanci v sv jem jeziku govorili. Štajarska „Tagespost" celo piše, da je to ,,krakehlanje", če kdo slovenski govori. Ubogi Štajarci, ki morate tak list brati I Izdaje ga pa Čeh dr. Svoboda; saj le renegat zamore tako sramotiti svojo kri, tujec nikdar. Govor štajarskega „fortšritlarja" Walters-kirchna, kteri je glasno izrekel, da ustavoverna strauka ni edina, ter ojstro grajal liberalni klub, naredil je v nemškutarskem taboru veliko zmešnjavo. Barona bi precej raztrgali, ko bi ne bil tako odličen ud te Btranke. Mi ne bomo, kakor „Politik ' iz tega govora denarja kovali, ter priznamo, da je ustavoverna stranka vselej edina, kjer gre zoper nas Slovane. Naj bodo edini ali ne, mi moramo gledati, da jih premagamo, če bo prav ediui in složni. Naša moč leži v tem, da stoji narod za nami, za ustavoverci pa le nekaj prismojenih liberalcev, jedro ljudstva nemškega kakor slovanskega se ue zmeni zanje. Govori se, da hočejo fcdcralisti napraviti uekakov shod na Dunaji, kjer se bodo pogovorili, kako jim je nadalje postopati; mi mislimo, da je to izmišljija dunajskih listov. Tisti nemški „scliulvcrein", ki si je dal ualogo, ustanovljati nemške šole po slovanskih deželah, in tako dermanizirati in potlačiti slovanske narode, pričel je svoje delovanje. Tudi po slovenskih krajih ima mnogo udov, menda največ skrivnih, in nadejati se imamo v kratkem , da se bo tu pa tam kaka nemška šola ustanovila. Mi smo take misli, da je za vse to že prepozno, če avstrijskih Slovanov niso mogli ponemčiti v tolikem času, ni misliti, da bi se jim to zdaj posrečilo, ko je slovanska samosvest tako probujena, in ko na tisoče agitatorjev paralizira vse napade nemško-narodnjakov. V Bruu je bil ces. kr. namestnik vitez Kallina slovesno pokopan. Udeležili so se pogreba mnogi odlični krogi, nemška in slo- on tudi, otroci se pa tudi niso glasili. Spehaui so bili, ko dospejo na brdo. Janko sede na neko podrtino, pa hrupne solze se mu pa licu udero. ,,Janko," reče Katinka, „pozabil si pipo, tobakov mehur pa kresilo; vidiš, tukaj je." Janko vzame te žalostne ostaline, pa jih položi na mokro zemljo. Nobeden ne odpre ust in nekaj časa so tako molče sedeli. Janko je gledal po dolini. S te podrtine je bilo moči vso dolino prav dobro ogledati. Kar zaklepečejo lopate na mlinskih kolesih po dolgem stanji. Že nekoliko mesecev so stala kolesa nepremaknjeno, kakor bi bilo VBe ukleto-Janko si je brisal solze, spomnivši se, da ou je kriv tolike nesreče, Katinki pa je srce ža losti pokalo, Jauko je zrl na mlin, ki je bil nekdaj njegov. Kar vidi, da Grabež pa jud gresta skupaj iz hiše in ta trenutek ga obhajajo vsakovrstne misli. Katinka je sedela poleg njega, rada bi ga bila tolažila, pa je bila sama utehe potrebna. Dolgo sta molčala, naposled spregovori zvesta žena : „Janko , čemu Bi tako potrt in obupan ? Ako tudi smo vse zgubili, vendar ne zgub-Ijajmo zaupanja v Boga." „Kaj mi govoriš od zaupanja? kakšno vauska društva , in tudi ministri grof Taaffe, dr. Pražak in baron Streit. Truplo so odpeljali v Gradec na rodbinski mirodvor. Moravski Čehi pričakujejo, da dobodo za namestnika Kallinovega vsaj pravičnega moža, če že ne Slovana. Vnanje države. Na Francoskem so pomilostili vse tiste komunarde, ki so bili zarad ustaje leta 1871 prognaui. V istem času pa se preganjajo jezuiti. Spominjamo se pri tej priliki ua jude, ki so vpili: „Barabo uam oprosti, Krista pa križaj I" Slučajuo tudi na Francoskem zdaj judje vladajo, njitn ua čelu Gambetta. Ni toraj čudo, če se v Parizu isti glas sliši, kakor nekdaj v Jeruzalemu, Francoska vlada nema nič prave volje, spraviti se z orožjem nad Turka , ter hoče celo stvar Angležem prepustiti ; ti pa niso dovolj močni za to. (■irski kralj se je v Berlinu izrazil, da ima popolno zaupanje na pomoč Evrope ; ako bi pa ta ne pomagala, hočejo si Grki sami pomagati z lastuo močjo. Nasprotno pa se tudi Turki pripravljajo na boj. Oklicati hočejo „sveto" vojsko zoper krščanske „nevermke", in nabirajo že prostovoljce. Oni vedo, da morajo Evropo zapustiti, pa groze, da se mora Evropa še prej v krvi kopati, prej da bodo Turki v Aiijo nazaj šli. •Vužno -amerikanska voj*ktt med ljudovladami Kile, Peru in Bolivia se bliža svojemu koncu. Kileuci so stali sami zoper Peruvance in Bolivijauce, koji imajo mnogo več sveta in ljudi, pa Kilenci so vendar oba sovražnika premagali, ter zdaj narekujejo mirovne pogoje. Peruvanci in Bolivijacci bodo morali precej vojne odškodnine plačati, poleg tega pa se zavezati, da ne bodo več držali vojnih ladij. Misli se, da premagani ne bodo sprejeli tako sramotilnih pogojev, ter da bodo še enkrat poskusili vojno srečo. Iz Kitajskega se poroča, da Kitajci niso tako vojske željni, kakor se po liberalnih, Rusiji sovražnih listih piše, ker imajo strah pred RuBi, in bi se jim menda predobro ne upanje imam jaz? ne misli tega, za-me ni upanja. Otroci mi prezebajo, vse ude imajo otrpnjene in mraza premrte. Kam čemo? Berači smo. Smo, smo, Katinka , berači, pa še veliki; nesrečni berači smo. Vidiš žena, ti si bila tako dobra do ubogih , tako postrežna in radodavna, kaj imaš pa zdaj od tega? Zdaj pa si sama beračica. Le poglej naš mlin, na-jiuo blago, ki so nama ga zapustili oče in mati. Iz d mnika se kadi, kako visoko dim suklja s tujega ognjišča, kolesa se vrte in naš pes se pred vratmi prilizuje tujemu človeku. Mlin, v kterem sem rojen, prišel je v tuje roke. Tisti vrtič moj, ki Bi ga tako lepo gradila in pa malo njive okoli, vsa moja mlinarija — kje je? Oh, jaz nesrečni, nesramni, prokleti pijanec I Kje morem upati? kako morem zaupati? in pa v koga ? kako naj Be udam v božjo voljo ? I — Oh, res, srečen sem bil, dokler sem bi) nedolžen, dokler sem ponižno veroval in pobožno v cerkev hodil. Pač res, presrečen sem bil, zdaj spoznam. Zdaj ne morem verovati, dvakrat bi bil Biromašen pa nesrečen , ko bi mogel verovati. Vidiš, tam je pokopališče, pa grob mojih milih staršev, na grobu pa križ blišči, pa v nebo kaže; križ sem dal jaz po-i staviti in pozlatiti, dokler Bem bil še pri moči. [Oh, moj oče, moja mati! Jaz sem vama kopal godilo, ko bi ruskim junakom v pest prišli. Rusija je ona država, ki je poklicana, neati krščansko kulturo v Azijo, in to nalogo iz-poluuje častno in možato; ona ne vsiluje svojega jezika, iu svojih postav, kakor Nemci, ampak ona pusti podjarmljenim narodom lastne kneze, pusti jim narodni jezik , ter le polah-koma vpljiva na-nje v smislu krščanske omike. Zato je pa tudi ruska vlada pri vsih narodih Azije priljubljena, iu Indijci, pod angleškim jarmom zdihajoči, še zmirom upajo, da jih bo „beli car" odrešil. Domače novice. V Ljubljani, 15. julija. (Deželni zbor kranjski) je v torek s 14. sejo končal svoje zborovanje. Kakor marsiktera je bila tudi ta seja zelo burna. Za namestnika v deželnem odboru je bil po odstopu gosp. dr. Poklukarja voljeu iz kmetiških poslancev skupine gosp. Peter Grasselli. Deželni predsednik gosp. Winkler je odgovoril na interpelacijo dr. Bleiweisa in tovarišev o slovenskem jeziku po c. kr. uraduijah tako, da on iz lastne skušnje ne vč še natančnejega, a da je od 11 okrajnih glavarstev dobil poročila , da se s slovenskimi strankami uraduje slovenski; v drugem pa si bo vlada že prizadevala, da bo vprihod-uje še bolje. O poročilu odseka za pregledovanje letnega poročila deželnega odbora je poslanec Svetec nasvetoval resolucijo, da je deželni odbor, priporočevaje deželnemu šolskemu svetu nemški jezik po večrazrednih ljudskih šolah, prekoračil svojo mejo in dotično postavo. Vnel se je buren razgovor, v kterem je deželni odbor od naših veliko grenkih , a zasluženih slišal. O pol šestih zvečer se je končala seja, po kteri so nimškutarji še svojemu glavarju pokadili; ž njo je bilo končano tudi letošnje zborovanje z navadnimi običaji. Nadrob-neja poročila o tej in prejšnjih sejah pridejo še. (Deželnipredsednik gosp. Winkler) se poda ua Dunaj, potem pa na Dolenjsko ogledat si kraje po toči in nevihti poškodovane. („Sokola" in ljubljanskih čitalničnih pevcev izlet v Kamnik.) (Konec.) Kako pa je bilo še le Kamniško mesto ! Vse v narodnih in ce- grob s svojo nepokornostjo, s svojo nebrzda-nostjo. Kako rad bi zdaj pri vama bil I Pokaj nisem umrl, dokler sem bil nedolžno dete, kakor so mi pomrli bratci in sestre? Kje je moja sreča? Zdaj še za med ljudi nisem I" Še dolgo se je oziral Jauko na okoli. Na enkrat mu oči obstanejo na krčmi. Kar pretrese ga, lice si pokrije z rokama, vzdihne in pravi britko ibteč : , Moj Bog, vse moram zapustiti, vse, za zmeraj, za zmeraj I Nič nimam , samega sebe še imam, drugim za nesrečo in napoto. Ko bi me zdaj videla oče pa mati I svojega Janka, drazega sina, ki sta ga tako rada imela, kako je zaprazvil njih dom, kako je od hiše spoden, pa se vlači po svetu kakor potepuh! Prašnikov Janko, pijanec, zapravljivec , potepuh, berač in kaj še bom ! Z doma spoden kakor pes se bom klatil okoli, brez hiše, brez gospodarstva. Oče, kje je vaš dom? Ni ga, sin ga je pognal! Zdaj bom sramota ljudem, prekletstvo otrokom, za 8podtiko in napotje! Padel sem, propadel; vse me je minulo, na nič sem prišel! Katinka, bi greh ne bil, vzel bi risanco, pa ustrelil se. Tudi tebe sem storil nesrečno! Ti si vredna bolje sreče. Prokleto pijanstvo! Da bi te nikjer ne bilo in pa nikdar!" Katinka je trepetaje sedela z otrokom v sarskih zastavah , pcstbno na Šutni je skoro z vsako hišo plapolalo jih po več in velikanskih. Po sprehodu do srede glavnega trga se poda vse v čitalnico, po enajstih pa v cerkev na Šutno k maši, pri kteri je pel naš pevski zbor. Do eue so si potem Ljubljančani ogledovali mestice in okolico, ob eni se je pričel v čitalnici skupui obed, ¡pri kterem se je Bli-šalo mnogo zdravic, n. pr. presvitlemu cesarju, grofu Taaffeju, deželnemu predsedniku \Vink-lerju, županu kamniškemu dr. Samcu, in ua-rodn ni meščanom itd. Med tem so z Malega grada gromeli možnarji in godla je ljubljanska godba Po obedu zopet sprehod po mestu, kjer so meščanske narodojakinje goste s šopki osi pale, in po krasni okolici. K „besedi" na korist Dolenjcem je prišlo toliko ljudi, da ni bilo prostora za vse. Vršila Be je „beseda" vseskozi gladko in v občno pohvalo, prišli so k nji načelniki duhovništva in uradov. Čistega dohodka je bilo okoli 80)gl. Vsi navdušeni in omamljeni po nepričakovanem slavljenji in zato neradi se poslovc Ljubljančani od vrlih Kamničanov in Kamni-čank okoli devetih zvečer ter zasedejo vozove, kteri jih potegnejo proti Ljubljani. Med potom je še kratko mudenje v Mengši, tudi v Trzini še ljudje čakajo in v tihi noči zadond „živijo" proti nebu. Okoli polnoči Bmo bili zopet domii — polni prijetnih spominov ter še enkrat v duhu preživeli vse dogodke slavnega dneva. Kaka sprememba I Pred malo leti še je „Kamuik pokrival nemškutarski slamnik" gosp. „Johana" Keceljna in njegovih, zdaj pa je pod novim županom gosp. dr. Samcem tako sijajno narodno mesto — izvzemši par starokopituih Keceljnovih krčmarjev. Slava Kamničanom I Slava pa tudi Mengšanom, ki so se pod vrlim novim županom gosp. Ant. Skokom zdramili, Blava Trzincem iu njihovemu županu gosp. Ložarju, sploh pa hvala vsem i ki so nas po poti tako prijazno in bratovsko pozdravljali! Pristaviti imamo le še, da je bil vseskozi najlepši red, čeravno velika množica ljudi skup. Bili smo namreč svoji med svojimi. (Srednje Šole) so z današnjim dnevom končane. (Od Marijne bratovščine nekaj.) Lepa osnova te družbe se še zmirom premalo pri-poznava. Glavni nje namen je ta, da se človek, če umerje, lepo pokoplje. Pogreb, ki ga bratovščina priskrbi, je res lep; trije duhovniki spremljajo mrliča, v dveh farah zvonijo, na-paran je mrlič prav lepo, funtne sveče mu svetijo na poti v večnost. Pa to še ni glavna stvar. Za vsacega se berete po Bmrti dve sv. maš1, in vsako leto se bere za vse žive in mrtve ude 40 svetih maš. Kdo se more zanašati na svojo žlahto, da bo ona kaj storila za njegovo dušo po smrti? Žlahtuiki le radi premoženje pob ro, potem pa še čez ranjcega zabavljajo, če jim ni dosti zapustil. Marijna bratovščina pa skrbi za svoje ude, kakor skrbna krščanska mati, ker toliko žrtvuje za bv. maše in bo še več, ako se število udov pomnoži. Premoženja iiua društvo 22.000 , tedaj se ni bati, da bi družba kedaj likvidirati morala. Na čelu tega društva stoje možje, ki so porok za dobro gospodarstvo , narodni in katoliški možaki, kakor predsednik J. Ilegali, odborniki Gašper Jemec, [Drašler, Zupančič, Ilribar; pregledovalci računov pa Grilec, Arzelin, Ha-derlap. Pa društvo ni samo za Ljubljano, vpiše se lahko vsak ua deželi; ako umrje , pošlje se njegovim ljudem 20 gld. za pogreb, deležeu pa je vseh društvenih maš, in že zavolj teh bi se moral vsak vpisati. Plačati pa ni treba več ko 50 kr. na leto. Naj bode toraj ta poštena bratovščina vsem priporočena. Kdor se hoče vpisati, naj se oglasi pri predsedniku g. Ilegali ju. („Tagblatt" in dež. predsednik.) Ne mine teden , da bi „Tagblatt" ne napadel našega spoštovanega g. predsednika. Kar pa še sam ne more ali si ne upa povedati , to telegrati-rajo njegovi patroni in sodelavci v dunajske liste. Pri vsem tem je le to čudno, da večina teh „ustavovercev" Tagblattove stranke obstoji iz c. kr. uradnikov, tako Kaltenegger , Čuber, Gariboldi, Laschan in mnogo drugih. Ker Nem cev na Kranjskem ni, in ker še celo Koče-varji ne marajo dosti za Dežmanarijo, zato ni koga najti, da bi sedanji vladi opozicijo delal, in zato morajo pomagati c. kr. uradniki, ki naročji, z malo Maričko, ki začne jokati, druga dva otroka pa za njim: hudo jih je zeblo. Janko vstane, ozre se kakor preplašen in reče: „Kam pa čemo?" Žena v stran pogleda, imela je solzne oči pa ihteti začela. „Pojdimo tje dol v krčmo, krčmar mi je prijatelj, pri njem sem pustil marsikak fotint, od mene je on veliko dobil." „Ne, Janko, ne! Krčmar se ti ruga, se norca dela. Anka je gledala skozi okno , pa grdo se je krohotala, ko smo šli memo. Kakor bi bila po trnih stopala, tako mi je bilo ; kar mravlje so me spreletavale." „Kaj res ? res se je smejala ? Če je tako, pa moram dol. Siromašen sem res, da nimam, kar bi okoli prBta ovil, berač, toda Janko Prašnik sem pa še. Iz mene se norca delati, te pravice, pravim, pa še nima nobeden. Ne za en sold uisem nikogar okanil, nikogar nisem odri, oskubil. Kar sem pognal, je bilo moje. Le pojdi, Katinka; gremo dol." Janko, za božjo voljo, ne stori tega! Ali ni ta krčma prav tista hiša, v kteri se je spo čela tvoja nesreča? Ondukaj si se naučil piti. Dan najine poroke si Be napil, ondi si zgubil denar, pognal svoje gospodarstvo, ondi so te.... ondi so te na pogubna pota zvodili zli tovarši. Janko, ne očitam ti, ničeBar ne, le povem ti, kakor tvoja zvesta žena, ki ti vse dobro tako želi, kakor sama sebi. Kes, Bog mi je priča, na vsem božjem svetu nimaš človeka, ki bi ti bolje želel in storil nego jaz. Janko, Janko, poslušaj me! Nikdar ne boš srečen, nikdar zadovoljen, ako ne popustiš hude navade, ako se ne odpoveš pijanstvu. Le poglej svoje uboge otroke, ki so beraški otroci. Janko, ne kliči nad-se predrzne jeze božje! Bog na3 je že dosti kaznil." „Jaz pa pravim, da moram dol." „Oh, človek, ue nakladaj nam še veče sramote." „Katinka, jaz sem mož in poznam, kako in kaj mi je storiti. Meniš li, da se ne morem brzdati in držati, kadar iu kakor sam hočem ?" „Janko, kaj nisi bil mož, ko si se tolikrat v pijanstvu zgubil? Ako se moreš brzdati in držati, zakaj tega nisi doslej storil? „E, le pojdi, obljubim ti, da Be ne bom več napil in opijanil, tu je moja roka." „Pa si mi že tolikrat dal roko, da ne boš, pa vendar nisi držal besede. Janko, ne verjamem ti, dokler mi dalje časa ne dokažeš, da si se res poboljšal." Janko na to nič ne odgovori in gre proti krčmi; žena je šla za njim zdihovaje z joka-jočimi otroci. jim je menda nemškutarija in ustaverstvo bolj pri srcu, kakor volja vlade, ktera hoče razpor med narodi pomiriti. Kdaj bo vendar vlada svojim organom nasproti kaj več eneržije pokazala ? („Brencelj" št.