Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din —- nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
telefoni uredništva la apravei «M)I, 40-08, 4(M»8. 4tW»4. «W»5 — Izhaja vsak dan ajotraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Cakevnl račun. Ljubljana itevilka 10.650 in 10.349 sa inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica itevilka 6,
Delo za treinost -ali se izplača?
Delo za treznost v sedanji obliki — ko je na plan stopila popolna zdržnost — se pri nas vodi od leta 1903. Do svetovne vojne, to je 10 let, se je normalno razvijalo. Imelo se je sicer boriti s silnimi predsodki, ugovori in nasprotovanjem. Kajti abstinenca je bila »signum, cui contradicetur«: »znamenje, kateremu se ugovarja«. i o pa je dokaz, da abstinenca alkoholizmu gre res do živega, prime ga pri korenini. Zato jo alkoholizem tudi tako sovraži. Misel na popolno zdržnost ni zrasla na slovenskem zelniku, ampak je bila na slovenska tla presajena od drugod. Vse moderno delo za treznost temelji na popolni zdržnosti. Začeli so s tem v Ameriki, Angliji in v skandinavskih deželah, ki so danes tako trezne. Zakaj tako? Zato, ker je skušnja pokazala, da z golim priporočanjem zmernosti ni bilo prav nobenih uspehov. Na nas je vplival v tem svetniški šentgalski škof Avguštin E g g e r , ki je bil velik borec za treznost — na podlagi abstinence. Izdal je o tem mnogo knjižic, ki jih je še danes vredno brati, ker so pisane zelo živahno in prepričevalno. Nekje pravi: »Odkar sem škof, nisem nehal v pastirskih listih in ob vsaki priliki svariti pred pijančevanjem in priporočati zmernost, a uspeh je bil enak ničli. Odkar pa sem nastopil z abstinenco, je še malo časa, a se vendar že nekaj pozna,« Zmernost je sama na sebi kajpada dobra, a bojno sredstvo ni. Ona puli plevel alkoholizma samo pri vrhu, zato vedno znova raste, abstinenca pa ga ru.je s korenino.
Sprejeli smo torej abstinenco kot bojno sredstvo — in naleteli s tem na hud odpor. Vodstvo tega gibanja ni v tem nikoli pretiravalo, o čemer priča knjižica »Kaj je torej z alkoholom« (ki se danes več ne dobi). Tam so zastopana načela, ki so še danes veljavna in jih mora vsak nepristransko sodeč človek odobravati. Ta načela ■bodo še objavljena, da jih bo lahko vsak poznal. — Pač pa so nekateri gorečniki, ki so pa že davno zginili s pozorišča, res nekaj pretiravali, s tem še povečali odpor — ki ga je pa abstinenca že sama na sebi vzbudila — in s tem delo treznosti, samo po sebi težko, še bolj otežila.
A do svetovne vojne se je to gibanje prebijalo skozi te pomisleke, ugovore in nasprotovanja, in je kljub vsem tem težavam vendar polagoma napredovalo.
Ali pa je bilo kaj uspeha?
Nobeno delo ni težje kukor to. Upira se mu človeška strast, stare, v vsem narodu ukoreninjene navade, mnogoteri predsodki, navidezna gmotna škoda itd. itd. Čela gora težav, pomislekov, ugovorov, nasprotovanja!
In vendar se to delo ne more imenovati brezuspešno, — kar priznavajo vsi pravično sodeči. Kdor pozna prejšnje čase. ve. da se je v tem oziru veliko spremenilo in na l>olje obrnilo. Nakratko in krepko, kakor zna, se je izrazil pri nekem omizju, kjer je bil govor o tem, pisatelj Finžgar: »Kaj boste govorili! Na nobenem polju ni takih uspehov kakor na tem!«
To v prvi vrsti v krogih inteligence, dijaštva in bolj razumnih plasti med ljudstvom. Gotovo je, da so tudi drugi vzroki vplivali na ta velik preobrat; a treznostno gibanje ima pri tem brezdvoinno tudi svoj delež. — Po drugi strani pa je res, da med široke plasti ljudstva to gibanje ni še dosti prodrlo. Zato še toliko pijančevanja in zločinov v pijanosti. To so ljudje, ki niso nikjer organizirani: ne berejo veliko, pridig ne poslušajo, zato jim ne moreš priti do živega. Kako te množice pridobiti za treznost, to je veliko vprašanje, ki ga je treba še rešiti.
A ko bi se bilo delo za treznost normalno razvijalo, bi bilo tudi drugače. Prišla pa je svetovna vojna, ki je porušila toliko drugega in zavrla seveda tudi delo za treznost. Pov vojni .pa je bilo treba toliko drugega porušenega nanovo pozidovati in urejevati, du je bilo to delo, ki se je itak zdelo mnogim nepotrebno (!), težko zopet vpostaviti. Poleg tega pa je socialni (!) minister Pucelj osrečil Slovenijo s prosto ž g a n j e k u li o , da se je lahko na vsakem slehernem ognjišču in dvorišču žganje kuhalo in pilo. Ali se je bilo vredno še dalje truditi in gnati za treznost, če je pa vlada sama to delo podirala in odprla vrata neomejenemu pijančevanju na stežaj?!
To je bilo tudi vzrok, da je začetnik tega gibanja odšel v tujino in prepustil delo drugim. Nekaj idealno mislečih mož se je nato z veliko požrtvovalnostjo vrglo na to. A našlo ni potrebnega umevanja in podpore — in ob nebrižnosti slovenske javnosti je tudi tem idealistom moralo veselje preiti in so jim moči opešale. Zato je že več let to delo le še životarilo. Od časa do časa se je še napravil kak
kmalu odnehal. Proti toliko razširjenemu in ukoreninjenemu zlu pa le treba včasih napraviti kak poskus: to so kapljice na razbeljeno železo.
Letošnjo jesen in zimo, ko je zaradi vpoklica našega moštva v vojake in zaradi pre-bogate sadne letine pijančevanje prikipelo do viška, pa je dozorel sklep: Delo za streznenje našega naroda se mora začeti znova z vso res-nobo, nadaljevati vztrajno na vseh straneh in z vsemi močmi — tako dolgo, dokler ideja treznosti ne bo zavladala nad Slovenijo! Posebno pobudo k temu nam še daje Finska, v katero so obrnjene že neka j mcsec oči vsegu sveta, ki se odlikuje ne le po junaštvu, ampak tudi po treznosti, ki so jo pa dosegli sumo z vztrajnim delom.
Razpoloženje v narodu za treznostno delo je danes že nekoliko boljše, kakor jc bilo na začetku, pomisleki in ugovori pa še davno niso premagani. Treba bo še veliko truda — preden bo luč popolnoma premagala temo. Doseči pa se mora ta visoki cilj samo s sodelovanjem vseh prizadetih činiteljev. Vlada, cerkev, šola, društva in časniki so
Pogajanja za skandinavsko obrambno pogodbo bodo dolga
Helsinki, 15. marca. Reuter: Tukaj je bilo danes sporočeno, da je bila dosežena soglasnost med Finsko ter Švedsko in norveško vlado o razpravljanju o vprašanjih sklenitve obrambne zveze za zavarovanje mej in neodvisnosti Finske, Švedske in Norveške. Za časa vojne je bilo nemogoče voditi taka pogajanja
Stockholm, 15. marca. Reuter: Listi komentirajo predloženo obrambno zvezo med Norveško, Švedsko in Finsko ter pravijo, da je treba postopati hitro. Listi obžalujejo, da se Danska ne udeležuje pogajanj. Listi pravijo, da Finci niso prekinili zvezo s Švedsko in Norveško in da si želijo skupno s skandinavskimi državami zavarovati življenjski prostor.
Helsinki, 15. marca. t. Hava6. Pogajanja za obrambno zavezniško pogodbo med Švedsko, Norv«-ško in Finsko se razvijajo po redni diplomatski poti. Švedska in Norveška sta že pristali na sklep take pogodbe. Sovjetska Rusija pa je tudi izjavila, da v načelu ne more biti proti tej pogodbi, ker v bistvu ni naperjena proti določbam moskovskega miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo.
Predzgodovina sedanjih pogajanj
Tako se hoče Finska sedaj popolnoma navezati na politiko ostalih dveh skandinavskih držav. Že 12. decembra 1935 je bila sklenjena zavezniška pogodba med tremi državami, toda finska vlada je poslej zastonj zahtevala od ostalih dveh članic skandinavskega pakta, da naj se tista pogodba izpopolni z vojaško pogodbo. V septembru 1938, ko se je razvijala
sudetska kriza proti Češkoslovaški, je tedanji švedski zunanji minister izjavil samo to, da bi švedska vlada poslala svoje čete na finske Aalandske otoke, če bi prišlo do vojne med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Ta Sandlerjev sklep je bil najbrž nato razlog zalo, da je moral Sandlcr odstopiti kot zunanji minister, ko se je začela vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo.
Finska je terjala to zavezniško obrambno po-1 godbo z vojaškimi določili še tedaj, ko je že izbruhnila vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Toda Norveška in Švedska sta izjavljali, da ne moreta za-, vzeti nobenega stališča, dokler traja vojna. Šele, ko r se je Finska začela s Sovjeti pogajati za mir, sta ostali skandinavski državi izjavili, da se hočeta pogajati za zavezniško obrambno pogodbo.
Finski vladni krogi poudarjajo, da sta Norveška in Švedska morali pristati na pogajanja s Finsko v trenutku, ko je Daladier v torek v francoskem parlamentu tako jasno obdolžil Švedsko, da je ona kriva, da je 6 Finsko prišlo tako daleč. Javno mnenje na Švedskem in Norveškem se je zaradi tega moralo obrniti proti svojim vladam, toda tedaj je bilo objavljeno, da se Švedska in Norveška že pogajata s Finsko za zavezniško obrambno pogodbo.
Zato se finski vladni krogi vprašujejo, ali ne mislita Švedska in Norveška omejiti Finski njeno svobodo s to vojaško pogodbo, če bi zopet prišlo do napetosti med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Težave na severu Evrope bi lahko nastale vsak čas vkljub miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Švedska in
Norveška pa zastopata predvsem stališče, da morata za vsako ceno ostati nevtralni in da ju ne sme nikdo potegniti v vojno. V zavezniški obrambni pogodbi bosta obe državi gotovo zahtevali določbe, ki naj na to stališče navežejo tudi odločitve finske vlade v bodočnosti.
Švedski tisk pozdravlja bodočo pogodbo
Stockholm, 15. marca. t. Havas. Švedski listi objavljajo danes obsežne članke o nameravani sklenitvi obrambne zavezniške pogodbe med Švedsko, Norveško in Finsko. Listi posebno poudarjajo, da po-menja finski predlog dokaz, da hoče Finska ostati skandinavska država in s celo Skandinavijo deliti svojo usodo Listi tudi pišejo, da se hočejo s to pogodbo skandinavske države izogniti prenevarnemu pritisku Nemčije in Sovjetske Rusije.
Norveška pa samo proučuie načrt pogodbe
Oslo, 15 marca. t. Havas: Norveški zunanji minister Koht bi naj bil danes izjavil, da sc je norveška vlada samo obvezala, da bo proučila finski predlog o zavezniški obrambni pogodbi in da še ni bil sprejet noben sklep v tem 6mislu.
Sicer pa norveška vlada še ni prejela nobenega formalnega predloga, toda poudariti mora, da želi, da bi se načrt o taki pogodbi začel proučevati.
Obletnica razpada Češkoslovaške:
Čehi in Slovaki v tujini verujejo v obnovo svoje države
Pariz, 15. marca t. Havas: Češki tiskovni urad objavlja danes, da se na Češkem in Moravskem od februarja naprej veča število aretacij. Zapirajo pa predvsem bivše legionarje, častnike, člane prejšnjih telovadnih organizacij in katoliške duhovnike. Od februarja je bilo samo na Moravskem zaprtih 21 duhovnikov. V preteklem tednu je policija zaprla približno 100 bivših častnikov. Nemška tajna policija je zaprla po vsem protektoratu mnogo oseb, ki so imele radijske aparate; nemška tajna policija pa posebno išče tajno radijsko oddajno postajo. Pri komer najdejo material, ki bi lahko služil za napravo takih radijskih postaj, ga takoj zapro.
Ob meji so nemške oblasti strogo zastražile vse tiste dele meje, ki so laže prehodni. Vkljub temu pa se mladim Cehom posreči zbežati čez mejo in vsi odhajajo nato v Francijo, kjer se pridružujejo češki armadi. Tako se je v noči od 13. na 14. marec razvilo močno streljanje na meji med Slovaško in protektoratom. Streljali so se med seboj nemški obmejni stražniki in pa češki dijaki. Neki nemški stražnik in en češki dijak sla bila težko ranjena, toda celi skupini dijakov se je posrečilo zbežati čez mejo.
Slovesnosti v Parizu
Pariz, 15. marca. t. Havas: Za današnjo obletnico 15. marca je Osusky sprejel v Parizu skupino češkoslovaških parlamentarcev in senatorjev. Nad 200 poslancev in senatorjev bivšega češkoslovaškega parlamenta živi sedaj v Parizu. Vsi so
izjavljali Osuskemu, da upajo, da bo Češkoslovaška kmalu zopet svobodna.
Predsednik »Zveze prijateljev Češkoslovaške« Edouard Herriot je na današnji dan na seji svojega društva v posebnem govoru poveličeval zgodovino in trpljenje češkega naroda.
Halifaxova izjava
London, 15. marca. AA. Reuter: Zunanji mi-njster Halifax je imel sinoči povodom obletnice 15. marca po londonskem radiu govor, namenjen češkemu narodu. llalifax je v glavnem dejal sledeče:
Vlade in narodi angleškega cesarstva so prijeli skupno s svojimi zavezniki za orožje ter so odločeni obnoviti vašo svobodo. To je njihov cilj. Obnoviti je treba pravico in popraviti krivice, ki ste jih vi pretrpeli. Ustvariti je treba novo Evropo, v kateri ne bo mogoče nasilje. Nato je lord Ifalifax izrazil priznanje junaštvu in slogi češkega naroda.
V Pragi so včeraj slavili
obletnico protektorata
. Praga, 15. marca. AA. DNB: O priliki obletnice ustanovitve protektorata nad Češko in Moravsko ie protektor rajha v. Neurath poslal Hitlerju brzojavko, v katerem se mu v imenu prebivalstva protektorata ponovno zahvaljuje za zgodovin, delo ter izraža istočasno neomajno zvestobo teh dežela napram Nemčiji. Istotako je predsednik države dr. Hacha poslal Hitlerju brzojavko, ki se glasi takole:
Hachova brzojavka
Današnji dan me spominja, kako sem našel pri vasi ekscelenci popolno razumevanje v času težkih preizkušenj za češki narod. Dejstvo, da češki narod uživa zaščito Nemčije, mu daje dragocena sredstva, Češki narod je ostal obvarovan pred vojno, dasi se v okviru velike Nemčije udeležuje sedanje vojne. Zaradi tega čutim potrebo zakiicati danes s slavo
i ■ ! i ,
i : 4« <; .K 1 £ ■ j
Češke čete »nekje« v Franciji proslavljajo 90 letnico rojstva Tomaža Masaryka
poklicani in nujno prošeni, naj nudijo vso pomoč pri tem odrešilnem delu za narod iz sužnosti alkoholizma. Posebno so še poklicani tudi zdravniki; saj po drugih deželah večinoma ti načeltije.jo temu boju. A vsak posameznik, ki ima srce za bližnjega blagor in gorje, naj pri tem sodeluje!
Vsi taki pridite jutri, v nedeljo, ob pol enajstih dopoldne k treznostnemu zborovanju v Frančiškansko dvorano!
Skioptično predavanje o alkoholizmu v četrtek zvečer je bilo v resnici zanimivo in lepo. Slike same so polne življenja: drastično prikazujejo prizore iz življenja alkoholikov. I reda vatel i nn ie pri vsej svoji resnobi zna! vmes vplesti marsikako šaljivo, ki je gle-
f
dalcem in poslušalcem izvabila smeh. Naš sklep pri tem predavanju je bil: Imamo dva izvrstna predavatelja in kakih 120 slik. Te slike, tako zgovorne i-n poučne, in ta dva predavatelja morata nedeljo za nedeljo od fare do fare, v delavnik pa od šole do šole, da prineseta luč v temo, v kateri alkoholizem lovi svoje lahkomiselne žrtve. Povsod jih bodo radi poslušali. Kje naj začneta? K jer se bodo prej priglasili. Takoj z belo nedeljo se prične.
Kakor ogenj po vasi od hiše do hiše naj gre propaganda za treznost pO deželi, dokler se ne st rez-n i ■ — To bodi s n d našega prvega ireznostnega tednat
ovenčanemu nemškemu orožju, ki ščiti nemški narod ponovno: Sieg und Heil!
Hitlerjeva zahvala
Berlin, 15. marca. AA. DNB: Hitler je odgovoril na brzojavno protektorja Nemčije v. Neuraths s sledečo brzojavko:
Zahvaljujem se vam g. protektor, da ste se spomnili obletnice dneva, ko je Nemčija stare dežele Ceško-Moravsko ponovno vzela pod svojo močno zaščito. Skoraj tisoč let sta veljali obe državi za najlepša bisera stare nemške države. Moja želja je, da se sedanje stanje večno nadaljuje, kar bo prineslo blagoslov Nemčiji in Češki ter nemškemu in češkemu narodu v novi Nemčiji.
Hitler je poslal predsedniku Hachi tole brzojavko:
Globoko me je ganilo, gospod državni predsednik, ko ste omenili v vaši brzojavki naš prvi sestanek pred enim letom. Zavest, da je potrebno miroljubno sodelovanje obeh narodov na tako malem prostoru zgodovinsko dejstvo, ki se ne more uničiti, obvezuje vse nas. Zaradi tega Nemčija ne goji nobenega namena vsiliti češkemu narodu premena, ki bi ogrožala njegovo nacionalno eksistenco ali ki bi njegovo nacionalno zavest mogla spraviti v nasprotje s splošnimi potrebami Nemčije. Glede tega upam, da se nam bo posrečilo ravno temu delu Nemčije prihraniti strahote vojne. Na ta način bo podan najboljši dokaz kako so bili sklepi z marca 1939 modri. Zahvaljujem se vam g. predsednik za vaše želje v veliki borbi, ki jo mora danes voditi naša skupna Nemčija. Toda moja zelja je, da končna zmaga prinese tako nemškemu kakor češkemu narodu trajen mir, blagostanje in bogate socialne koristi.
Proslava v Bratislavi
Bratislava, 15. marca. AA. DNB: Vrhovni poveljnik lilinkine garde Sano Mach je imel včeraj o priliki velike manifestacije lilinkine garde v Bratislavi govor, ki ga je prenašala tudi bratislavska radijska postaja. Ta manifestacija se je vršila ob koncu proslave prve obletnice ustanovitve slovaške države. Šano Mach je med drugim dejal:
Slovaki ne obžalujejo, da propada svet pluto-kracij in liberalizma. Prepričani so, da jim je samo na strani Nemčije zagotovljena boljša bodočnost. Ni boljšega dokaza, kako lažniva je sovražna propaganda kot je dejstvo, da se Slovaki v Ameriki, ki jim je omogočeno jasno videti in pregledati vse od-nošaje med državami na svetu, niso pustili zapeljati od te propagande in da so vsi za samostojno slovaško državo. Garancija za bodočnost Slovakov je v njihovem zvestem prijateljstvu z nemškim narodom. Ce mi ostanemo zvesti temu prijateljstvu, ne bomo ostali samo samostojni, temveč bomo ostali tudi zvesti samim sebi.
Zcmunska vremenska napoved: Razvedrilo se bo v severnih in zahodnih krajih. Prevladovalo bo oblačno v ostalih delih države, kjer bo tudi dež (li sneg. Sicer pa bo vreme umerjeno hladna

Britanski poslanik v Zagrebu
Volivni zakon objavljen
»Službene novine< od 15. t. m. bo objavile uredbo o volitvah narodnih poslancev. S tem je volivni zakon razglašen ter uveljavljen.
»Srbstvo stoji pred izbiro«
Zagrebški Obzor obravnava v članku delovanje tistih krogov, ki hočejo ustvariti »velesrbsko fronto« ter na drugi strani omenja članek v »Na-predu«, ki smo ga že včeraj prinesli, kjer je dr. II i č povedal, v čem je smisel in vloga srbstva. O tem članku pravi Obzor: »To je res edina mogoča pot, da more srbstvo izvrševati svojo vlogo. ?.bstvo torej stoji pred izbiro: ali naj gre po poti, ki mu jo kažejo »Srpski glas« in podobnj krogi, po poti sovraštva, šovinizma in hegemonije, ali pa naj si izjiere novo pot, ki je njene široke obrise nakazal članek dr, Mihajla lliča v tedniku »Nap red«.
Novo strankarsko gibanje med Srbi
Srbski publicist Života Milojkovič je »Vremenu« dal izjavo o namenih svoje skupine, ki jo imenujejo tudi »demokratsko levico« ali pa »Ri-barjevo skupino«. Dejal je, da je to čisto novo gibanje, ki ima pristaše iz vseh strank ter ima svoj socialni program. Stare srbske stranke — je dejal — ne pridejo več v poštev. O njih se je takole izrazil: »Te stare stranke bi bile v srbskem narodu mogle nekaj pomeniti le kot organski deli združene opozicije. Kakor hitro pa so se ločile, so se iznebile tudi njene sile ter zdaj pomenijo le sterilne in slabotne politične skupine, katere vsi nasprotniki po vrsti bijejo, se pa tudi same med seboj jedo in grizejo.« O svojem programu je dejal: »Poglavitne točke našega programa so: bratsko sodelovanje srbskega in hrvatskega naroda na podlagi sporazuma od 26. avgusta 1939, federativna ureditev države, demokratizacija političnega življenja, kmečka politika, socialna pravica. Naš politični ideal je zgraditi veliko in silno državno skupnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri bo kmetijski stan najvažnejši činilec.« Nato je spregovoril še o novem zbiranju Srbov okoli srbske fronte ter je o tem rekel: »Najmanj pa se more politična organizacija srbskega naroda izvršiti nn podlagi boja zoper sporazum in z ustanavljanjem »Srbske fronte«. Geslo srbske fronte, ki ga zadnje čase z nekaterih strani razširjajo, v srbskih ljudskih množicah nikdar ne more najti odmeva, ker se za temi cilji skrivajo nameni hegemonistično-centralistične in diktatorske politike, katero je srbski narod za "»čne čase obsodil.«
Dr. Kramer pri pravosodnem
ministru
Kakor poroča belgrajsko »Vreme«, je pravosodni minister dr. Lazar Markovič v četrtek med drugimi sprejel v svojem kabinetu tudi g. dr. Alberta Kramerja.
»Srbski narod ni širil sovraštva«
»Srpska Riječ« v Zagrebu je dne 14. t. m. prinesla, kakor beremo v belgrajskem »Vremenu«, članek, kjer nted drugim piše: »Danes so Srbi v banovini Hrvatski v takem položaju, da morejo dokazati^ da niti danes niti kdaj v preteklosti niso bili in' niso'zoper iskreno sodelovanje s Hrvati na podlagi vzajemnega spoštovanja in priznavanja temeljnih pravic, ki jih vsak narod ima. Za Srbe v banovini je sporazum potreba, ki izvira iz prepričanja naroda, ki je svojo zgodovino hodil po trnjevih potih ter drago plačal vsako stopinjo osvobojene zemlje. Ta narod torej ne more, da ne bi spoštoval tisto, kar je doseženo s trpljenjem, plačano z napakami ter končno s pozitivnim dejanjem pomirjenja, ureditve odnosov ter z upanjem v boljšo prihodnost — to se pravi — s sporazumom ... Ker pa Srbi v banovini Hrvatski vedo, da bo zadovoljno srbstvo temelj politike sporazuma, zato zahtevajo, naj ima organizacija v politiki, kulturi in gospodarstvu svoje korenine v razumevanju naroda, da naj bo manifestacija narodnega življenja zavarovana pred vsakršnim dekretiranjem, ki so se Srbi zoper njega bojevali skupaj s Hrvati. Ne vemo, kdo naj v tem vidi nevarnost za politiko sporazuma...« — Kakor smo včeraj poročali, je bila »Srpska Riječ« med tem ustavljena.
Naravni prirastek kočevskih Nemcev se zmanjšuje
Iz belgrajske »Ravnopravnostk povzemamo tele- vrste: »Gottscheer Zeitung« prinaša številke o gibanju prebivalstva v kočevskih vaseh, kjer prebivajo Nemci. V 12 vaseh (skupaj z mestom Kočevje, kjer pa so Slovenci v večini) se je leta 1939 rodilo 208 otrok, umrlo pa jih je 164, prirastek znaša torej 44 ljudi. V treh vaseh je več mrličev kakor pa novorojenih, v eni je število obeh enako, druge vasi pa imajo še prirastek. List pripisuje upadanje prebivalstva v prvi vrsti izseljevanju. Kočevarji naj bi se zgledovali po Nemcih v Nemčiji. Le v »verzajski Nemčiji« je bilo mogoče, da je naravni naraščaj upadal.«
Dr. Janjič pri dr. Mačku
Kakor poroča belgrajska »Politika« 15. t. m., Je podpredsednik vlade g. dr. Vladko Maček v četrtek dopoldne sprejel upokojenega ministra g dr. Vojo Janjiča.
V belgrajskem Penklubu
se kregajo
Belgrajski Penklub ima težave zaradi novega predsednika. Ko je odstopila prejšnja predsednica ga. vdova Sekulič, sta kandidirala na to mesto pisatelj Gligorije Božovič, ki je tudi urednik Politike, ter Svetislav Petrovič. Belgrajsko Vreme je o tem sporu takole napisalo: »Člani Penkluba so že c^alj časa v skrbeh za to svojo čisto književno organizacijo, ki njeno delavnost nekateri krogi hočejo spraviti na politično torišče. Znano je, da ie pred letom dni bilo glavno geslo vseh Penklu-bov: za mir. Ko se je začela evropska vojska, so posamezni Penklubi dobili informacije, naj se njihova delavnost giblje v smislu propagande ene izmed vojskujočih se strani. Taka okrožnica, ki je dajala navodila političnega značaja, je med člani Penkluba povzročila različne komentarje. To je bil tudi eden izmed neposrednih povodov, da se je v tej organizaciji kriza poostrila, ker so njeni člani započeli boj, ki se v ničemer ne razlikuje od sistema v boju posameznih političnih strank.«
»Hrvat v tujini«
Družba sv. Rafaela v Zagrebu je začela izdajati list »Hrvat u tujini«, ki se bo bavil z razmerami hrvatskih izseljencev, članke so med drugimi pisci napisali tudi zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac in škof M. ^ušič, >.
Zagreb, 15. marca. b. Z jutranjim brzovlakom je prispel v Zagreb britanski poslanik na našem dvoru Ronald Campbell s tajnikom poslaništva Grand.vil-lejem Na postaji so ga pričakovali britanski gene- ' ralni konzul Cecil Rapp z osebjem generalnega konzulata. Poslanik Campbell s; je nastanil v hotelu »Eaplanade«. Dopoldne je obiskal najpreje bana banovine Hrvatske dr Šubašiča, nato armadnega poveljnika generala Nedeljkoviča, hrvatskega metropo-lita dr. Alojzija Stepinca ter mestnega poverjenika Mate Starčeviča. Dopoldni je obiskal tudi predsednika HSS dr. Mačka in glavnega tajnika HSS dr. Kmjeviča.
Ob 1 popoldne je ban priredil v banskem dvorcu intimen obed na ča6t g. Campbella, katerega se je udeležil tudi vice-konzul kapitan g. Emy. Prav tako so se udeležili tega obeda dr. Maček, podpredsednik HSS inž. Košutič, glavni tajnik stranke dr. Krnjevič, nadškof dr. Stepinac, general Nedeljkovič, predstavniki DruStva prijateljev Velike Britanije, trgovinske zbornice, obrtne zbornice, podban in drugi Društvo prijateljev Velike Britanije prireja jutri zvečer na čast poslanika Campbella večerjo, konzul Rapp oa prireja intimen sprejem. Obisk britanskega poslanika v Zagrebu je poluradnega značaja. G Campbell bo odpotoval iz Zagreba v nedeljo zvečer.
Politični dogodki v Belgradu
Belgrad, 15. marca, m. Na stanovanju bivšega
ministra dr. Ninčiča je bil snoči krajši posvet zastopnikov posameznih opozicionalnih skupin. Poleg dr. Ninčiča je bil navzoč še od radikalnega glavnega odbora Miloš Trifunovič in Krsta Miletič. Demokratsko stranko sta zastopala predsednik Milan Grol in Božo Markovič. Od JNS so bili navzoči Jovo Banjanin, dr. Kramer in Mihajlovič. Na sestanku so razpravljali o svoječasni ponudbi JNS demokratski stranki in radikalnemu glavnemu odboru za skupno nastopanje vseh opozicionalnih skupin. Na sestanku so bili sprejeti tozadevni sklepi, v katerih se obe omenjeni politični skuoini nič preveč ne navdušujeta za sodelovanje z JNS zaradi njene politične preteklosti.
Pelgrad, 15. marca, m. Po snočnjem sestanku šefov odnosno predsednikov posameznih političnih skupin, ki so zastopani v vladi narodnega sporazuma, na katerem so se pretresala tekoča politična vprašanja, se je dr. Maček odpeljal v Zagreb; z njim se je odpeljal tudi dr. Bariša Smoljan. Finančni minister dr. Šutej je odpotoval v Zagreb že včeraj popoldne ter bo imel tam več sestankov s -edsednikom banske oblasti zaradi ureditve fi-_JBc banovine Hrvatske.
Belgrad, 15. marca, m. Današnja številka »Po-
litično-ekonomskega vestnika« poroča, da nameravajo bivši pristaši demokratske stranke, ki so za časa šestojanuarskega režima sodelovali v tem re-žimji ter bili zaradi tega izključeni iz demokratske stranke, ustanavljajo svojo lastno politično skupino, katerim se bodo po informacijah tega tednika priključili še nekateri nezadovoljneži iz demokratske stranke.
Belgrad, 15. marca, m. Vodja zemljoradniške levice dr. Dragoljub Jovanovič je za nedeljo 17. t. m. povabil v Belgrad svoje uglednejše pristaše iz notranjosti države. Na nedeljskem sestanku bodo delegati zemljoradniške levice sprejeli program in pravila nove politične stranke, ki io je ustanovil dr. Dragoljub Jovanovič. Stranka se bo imenovala »Narodna kmečka stranka«. Za predsednika stranke bo izvoljen dr. Dragoljub Jovanovič.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 15. marca. b. Z naredbo o notranji ureditvi banske oblasti banovina Hrvatske z dne 1. decembra je bil ustanovljen v oddelku za notranje zadeve posebni verski odsek, ki je pričel 6voje delo 1. januarja. Ta odsek bo individualno reševal vsa verska vprašanja.
Določila za izvoz naših konj
Belgrad, 15. marca. AA. Danes ob 13 je minister za trgovino in industrijo dr. Andres sprejel predstavnike tiska in jim pri tej priliki podal sledečo izjavo.
Kakor je tisk poročal, sem 15. februarja podpisal naredbo o izvozu konj in sem pri tej priliki podal tudi razloge, ki so me vodili pri podpisu tega ukaza. V vmesnem času pa se je sestavil strokovni odbor za promet s konji, kakor ga določa čl. 3 imenovane uredbe. Ta odbor je imel nekaj sej, rta katerih je razpravljal o načinu bodoče organizacije za izvoz konj, pri čemer je odbor upošteval, da je treba ustanoviti čimbolj enostavno organizacijo, da bi se mogel izvoz konj nemoteno razvijati, zlasti v današnjem času, ko je povpraševanje po konjih od vseh strani veliko in ko se za naše konje lahko dosežejo ugodne cene.
Po drugi strani je odbor gledal tudi na to, da se našim konjerejcem zagotovi čim boljša cena, da bi tako dobili zasluženo nagrado za tisti trud, ki ga imajo z vzrejo konj in da teh gojilcev ne bi
»Jutro« se norčuje iz treznosti
Kakor vsi drugi listi, je bilo tudi »Jutro« vljudno naprošeno, naj ta teden kaj piše o treznosti. Na to je prineslo neko skrpucalo, ki hoče biti duhovito, pa nima ne repa ne glave in samo sebe po ustih bije, tako da je vse skupaj norčevanje iz resne stvari. »Jutro« je tako navdušeno za treznost, da se hoče »na nož boriti zoper alkoholizem ob vsaki priliki«; ampak od klerikalcev si tega ne da priporočati, ker ti preganjajo »brezverske« liste in zato sami niso trezni, torej so to same besede, besede, besede ...
Na poziv, če nočejo za treznost delati na pobudo klerikalcev, naj pa narede kaj na svojo roko, je pa »Jutro« — umolknilo. Njegovega navdušenja za boj na mož je naenkrat konecl Tu imaš dokaz, »Jutro«, kje so same besede, besede, besede!
Pa kako pričakovati resnega dela za treznost od ljudi, ki prirejajo in priporočajo plese, plese in same plese — in to v postu, še tik pred velikim tednom! Plese, pri katerih se celo noč tudi pije, da se pivci in plesavci gugljejo domu zjutraj, ko verni ljudje že v cerkev gredo.
Potem se pa »Jutro« zgraža, da nam to ni všeč, da na to ponižno ne molčimo, ampak obsojamo. Grešniki so pač klerikalci (česar nočemo popolnoma tajiti), a liberalci so sila pobožni. Le pri njih se dobi blagoslovljena voda, ki je pri delitvi sv. olja »nujno potrebna«. Tako neresnico servira »Jutro« danes svojim zvestim, in na to skonstruira celo lažnjivo zgodbo, ki jo pa njegovi zvesti zvesto verjamejo. Vsak kristjan bi moral vedeti, da pri sv. olju blagoslovljena voda nikakor ni nujno potrebna, da je čisto nekaj postranskega, kar se rabi samo, če duhovnik v hišo pride, nikdar pa ne, kadar se sv. olje deli v naglici kakemu ponesrečencu tam na mostu ali cesti. Zato je vsa zgodba od konca do kraja laž.
Mnogi liberalci so res bolj verni kakor njih listi; mi jih samo milujemo, da se dado s takimi pikantnimi, v resnici pa zlobnimi, lažmi »lepo« na skrivaj polagoma z mržnjo do vsega božjega — zastrupljati.
Osebne novice
Belgrad, 15. marca. m. Upokojen je inž. Josip Zidanšek, načelnik oddelka za živinorejo v kmetijskem ministrstvu. — Z odlokom finančnega ministra je postavljen Milan Senk, dosedanji uradniški pripravnik, na finančno ravnateljstvo v Ljubljani za finančnega pristava iste položajne skupine. — Z odlokom ministra za pošto, brzo-jav in telefon sta postavljena za uradniškega pripravnika 9- pol. skup. na pošti v Mariboru II Štefan Rous iz Murske Sobote in Josip Žagar iz Ljubljane.
Belgrad, 15 marca, m. Dosedanji kabinetni šel podpredsednika vlade Ilija Jukič je prevzel svoje novo službeno mesto v zunanjem ministrstvu.
Drobne novico
Tokio, 15. marca. AA. DNB: Danes je potekla japonsko-francoska trgovinskn pogodba. Predstavnik jajionskega zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da se niso začela nobena pogajanja za obnovo te pogodbe ali za sklenitev druge pogodbe, vendar pa je upati, da bo dosežen sporazum s Francijo.
Kairo, 15. marca. AA. Havas: Ministrski svet je sklenil, da se da kredit 150.000 egiptskih funtov za zgraditev železniške proge ob egiptski obali.
izkoriščalo nekaj nesolidnih izvoznikov. Strokovni odbor za promet s konji je imel svojo zadnjo sejo 14. t. m. in je določil najmanjše cene, ki jih bo moral plačati naš izvoznik konjerejcem.
Te minimalne cene znašajo za prvo kategorijo konj (gorski 3000 din), za drugo kategorijo (lažji jezdni, lažji tovorni in težji vlačilni) 5000 din, za tretjo kategorijo (težji jezdni in težji vlačilni) pa 8000 din za glavo.
Strokovni odbor je razpravljal tudi o cenah konj v posameznih državah, ki danes konje uvažajo, pa je prišel do sklepa, da dosegajo naši konji v teh državah take cene, ki bi z ozirom na stanje cen v naši državi omogočila izvozniku, največkrat pa tujemu izvozniku zaslužek, ki gre čez običajno mejo. Zaradi tega je strokovni odbor zavzel stališče, da mora naš izvoznik oziroma dejansko tuji izvoznik, plačati za vsakega konja poseben prispevek, ki bo naknadno določen. Za ta prispevek se bo odprl pri Zavodu poseben račun, sredstva tega računa pa se bodo uporabila za pospeševanje konjereje v državi.
Pri gradnji organizacije za odkup konj je strokovni odbor zavzel stališče, da se bodo konji odkupovali samo na sejmih, katere bodo v ta namen organizirali v posameznih važnih središčih naše države in sicer za posebne vrste konj. Poleg tujih kupcev in naših izvoznikov bo na teh sejmih posebna komisija, katere naloga bo paziti, da še izvaja naredba o kontroli izvoza konj v glavnem da je s tem organizacija izvoza konj v glavnem končana in da je bil od številnih načinov izbran ta način, ki bo bržkone najbolj enostaven in bo obenem zaščitil naše gojitelje konj, vpošteva naše izvoznike konj, kakor tudi koristi našega gospodarstva sploh.
General Dodič se je poslovil od Ljubljane
Nocoj se je poslovil od Ljubljane brigadni general g. Dodič, ki se je odpeljal z brzovlakom ob 8 zvečer proti Belgradu, kjer se bo stalno naselil.' Na kolodvoru so se od njega poslovili predstavniki civilnih in vojaških oblasti in njegovi prijatelji. Od vojaških oblasti je prispel na kolodvor divizionar, divizijski general Dragoljub Stelano-vič s častniškim zborom. Od njega se je poslovil tudi ljubljanski župan dr. Adlešič. Za Kolo jaha-čev, kateremu je bil general Dodič predsednik, so se poslovili od njega tajnig g. bana dr. Kovačič, Kocjan in Grli. Ga. Dodičeva je ob slovesu prejela veliko cvetja.
Podružnica Zadružno-gospodarske banke v Beogradu
Belgrad, 15. marca, m. V trgovskem sodišču v Belgradu je vpisana in registrirana podružnica Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani._ Poslovodja je g. Stanko Voje, ki je bil do sedaj za-posen na deviznem oddelku centrale. Podružnica je začela poslovati 15. marca tega leta in ima svoje prostore na Terazijah v palači pokojninskega skla; da v uredništvu Narodne banke, Prestolonaslednikov trg 27 (Mezanin).
Konec I dinarskih kovancev
Belgrad, 15. marca. AA. OjJozarjajo se zainte-sirani, da se po odloku finančnega ministra stari kovanci po 1 din, ki se umaknejo iz obtoka, nehajo biti zakonito plačilno sredstvo 20. aprila t. 1. Zaradi tega se pozivajo lastniki teh novcev, da jih v najkrajšem času zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah. (Iz Narodne banke Jugoslavije.)
Jugosokol in politika
Pod tem naslovom v zagrebškem »Jutarnjem listu« inž G, Turina popisuje, kako se je leta 1931 na vožnji spoznal z dvema češkima Sokoloma, ki sta potovala na vsesokolski zlet v Belgrad. Pritoževala sta se, ker v Zagrebu češki Sokoli niso bili pozdravljeni. nakar jima je pisec razložil vzroke. Nato pa pisec veli: «Ko sem ju opozoril na dejstvo, da se je član vodstva Jugo6okola Dušan Bogunovič mesec dni vrtil po Pragi, preden je bil Jugosokol sprejet v zvezo vseslovanskega Sokolstva, sta mi Čeha priznala, da so v Češki sokolski obci bile dolge debate o tem, ali naj se Jugosokol sprejme v to zvezo ali ne. Trdili so, da je zoper 6prejem bila močna opozicija, ki je dokazovala, da bi kompromitirali so-kokko misel, če bi sprejeli Jugosokola. Tema dvema to takrat ni bilo jasno, zdaj pa sta uvidela opravičenost tega naziranja. Takrat sta tudi priznala, da je celo tedanji zunanji minister dr. Beneš močno pritiskal na Češkoslovensko obec, naj 6prejme Jugo-sokola v zvezo. Če je torej Jugosokol stal vstran od V6ake politike, lahko upravičeno vprašamo, kako je bil potem mogoč omenjeni politični pritisk na Češkoslovensko obec in kako je Jugosokol dosegel, da se je dr. Beneš zanj potegoval?«
Belgrajske novice
Belgrad, 15. marca. AA. Prometni minister je imenoval za svoja delegata v društvu »Putnik« načelnika pomorskega oddelka pri prometnem ministrstvu Krunosl. Penoviča in načelnika splošnega oddelka generalnega ravnateljstva Bogdana Nikoliča.
Belgrad, 15. marca. A A. Ministrski svet je pooblastil kmetijskega ministra, da sme za zgraditev državnega zavoda za proizvodnjo živinozdravniških cepiv in zdravil v Zemunu najeti posojilo 10 milijo« nov dinarjev pri Državni hipotekami banki.
Belgrad, 15. marca, m. V tukajšnji Delavski zbornici je bila danes konferenca predsednikov in tajnikov vseh članov zbornic izven banovine Hrvatske. Na sestanku so razpravljali o realizaciji doseženega sporazuma med zastopniki hrvatskih delavskih zbornic zaradi nadaljnega sodelovanja.
Pomen finske žrtve
Kaj piše »Osservatore Romano« o moskovskem miru
Znano je, kako veliko vlogo ima v sedanjem sporu med evropskimi velesilami Sveta stolica in kako bo vpliv poglavarja katoliške Cerkve pri diplomatič-nem reševanju vprašanj, ki 60 dovedli do krvave razprave, zaradi njegovega stališča, ki je popolnoma nepristransko in najbolj odgovarja načelom krščanske kultura sveta, čedalje večji in večji. Zato je razumljivo, da se povsod čita in vpošteva mnenje vatikanske diplomacije, ki mu med drugim daje v teku sedanjih dogodkov izraza tudi «Osservatore Romano«. Saj bo mnenje Svete 6tolice o vseh posameznih vprašanjih, ki bodo prišla v razpravo potem, ko se bo polegal šum topov na bojnih poljanah, na tehtnici miru veliko tehtalo, ker vemo, da ga delijo v bistvenih ozirih močne nevtralne sile že danes. Zato je zanimiva tudi sodba, ki jo izreka glasilo Vatikana o finski tragediji.
»Osservatore Romano« od 14. marca pravi, da v temi Evrope, ki je naveličana svoje civilizacije in se utrujena pogreza v brezno, sveti luč žrtve finske mladine, ki je prelila 6vojo plemenito kri za neodvisnost domovine in za obrambo krščanske omike pred boljševizmom. Vsaka volja m vsak odpor ima svoje meje, če je pritisk močnejšega hujši in hujši. Finska je storila vse, kar je mogla storiti in njen junaški zgled ji je pridobil simpatije sveta, ki ne bodo več ugasnile. Finska je morala kloniti, toda njen zgled ima svoj pcnien za bodočnost. Izgubila je važen del svojega ozemlja, rešila pa je svojo čast. Ko V6e drugod tonejo ideali, Finska še danes visoko drži luč najdražjega, kar Evropa ima in kar hočejo vsi plemeniti elementi na vsak način ohraniti.
Toda če je mir za Finsko časten, ker ga je sprejela šele, ko so bile njene sile že čisto izčrpane, pa za Evropo ta mir pomeni dejanje nasilja in samovolje. Kakšen mir je to, v katerem močni mir narekuje samo zato, ker je močnejši? Kakšen mir je to, ki prisili malo državo, da sprejme razsodbo velike? Kakšne perspektive barbarstva se odpirajo pred Evropo, če bodo napadeni prisiljeni udati se volji napadalca? Kaj nas čaka, če si bodo mogli ohraniti mali narod obstoj samo pod pogojem, da se vseskozi udajo mogočnemu sosedu? Mir v Moskvi Finske ni ponižal, pač pa žali evropsko vest, ki je sicer slaba, ni pa še popolnoma uspavana.
Kar se tiče politične strani tega vprašanja, pravi »Osservatore«, da se sovjetska armada ne more ponašati t zmago. Finci so bili žrtev sedanjega političnega položaja. Anglija in Francija nista mogli pomagati Finski drugače, kakor če bi bili skandinavski državi prisilili ali pa od njiju dobili prostovoljni pristanek na to, da pošljeta Fincem pomoč. Ker zapadni zaveznici nista hoteli uresničiti te pomoči proti volji Švedske in Norveške, ki sta se prehodu inozemske armade odločno protivili, je Finska ostala popolnoma sama. Vprašanje je, pravi »Osservatore«,
ali je bilo za Švedsko bolje, da je vztrajala na svoji nevtralnosti, ali pa bi bilo bolj pametno, če bi bila riskirala prehod angleške in francoske armade, ki bi bila lahko postavila ekspanziji ruskega boljševizma neprehoden jez na severu, dočim zdaj ne vemo, ali se bo ta ekspanzija ustavila pred mejami skandinavskih držav ali ne. Baltik je danes postal pretežno rusko morje, ker imajo Sovjeti v rokah vse utrjene točke na vzhodnem Baltiku in ker s Hangojem ne obvladujejo samo Finskega zaliva, ampak tudi Bot-niški. Tega Moskva ni dosegla s pomočjo orožja, ampak izrabljajoč sedanjo diplomatično konstelacijo. Videli smo, da Sovjetska Rusija ni mogla ustvariti dobre armade, da je ta njena armada brez vodstva in brez zavesti in da ni zmožna samostojnih pobud, ampak da je samo masa in nič drugega kot masa.
Za mir, ki daje Sovjetom premoč na Baltiku, se nimajo zahvaliti sebi in svoji armadi, ampak v prvi vrsti Nemčiji, potem obema skandinavskima državama ter gotovim silam v Evropi, ki še vedno računajo na boljševiško carstvo. ne vedoči, kaj delajo Te 6ile bi bile tudi krive, če bi Finska morala končno položiti orožje, četudi bi ji bil prišel na pomoč zavezniški ekspedicijski zbor, ker so na Švedskem m kakor vemo, tudi v Helsinkih, mnogi dvomili o tem, ali bo ta pomoč sploh toliko izdatna, kolikor bi bila morala biti spričo ogromne premoči ruske mase. Še danes so mnogi, ki pravijo: Saj Finska ni izgubila svoje neodvisnosti, ampak samo nekaj ozemlja in strategičnih točk. Toda — tako pripominja k temu glasilo Vatikana — ali so Sovjeti s tem že zadovoljni? Kakšna jamstva nudi Sovjetska Rusija, da ne bo šla še dalje in ali je sploh mogoče zaupati jamstvom Moskve? Češkoslovaška ni takoj izgubila svoje neodvisnosti, ampak v dveh napadih. Ali se ne bi mogel ta zgled ponoviti tudi na severu? Treba je na V6ak način Finsko obvarovati take usode.
Tudi to pravijo: Ali 60 bile potrebne tolike žrtve? Če bi bila Finska pristala na mir s Sovjetsko Rusijo prošlega decembra, bi danes matere ne objokovale svojih sinov in Finska bi bila ohranila večji del Karelije. Ta realistična ugibanja pa so nevredna idealnih vrednot, ki edine zasigurajo mednarodno soživljejijc na podlagi pravice. Čast je več vredna kakor življenje. Finska mladina je doprinesla svojo žrtev ne samo Evropi, ampak vsemu svetu v prid. Duhovna vrednota te žrtve daleč presega V6ak politični oportur<6tični račun Finska je za vedno d:s-kreditirala sovjetsko armado, iz česar bo mogla Evropa izvleči le dobiček. Pravljica vojaške premoči Sovjetske Rusije je bila uničena ob M.annerheimov« črti. Prijatelji Sovjetske Rusije iz političnih razlogov so izpregledali in se bodo sedaj lahko jasno opredelili nasproti temu sovražniku naše omike. Tisti, ki bi radi, da bi surova sila obveljala, bodo imeli poslej težji posel.
Finski narod po svoji žaioigri:
Naša demokracija
ii1
preživela
Helsinki, 15. marca. Reuter: Predsednik finskega parlamena Hakiila je imel snoči po radiu govor, v katerem je dejal:
V naši neenaki borbi smo apelirali na druge narode, da nam nudijo pomoč v borbi za našo pravično stvar. Simpatije sveta so bile izražene na številne ganljive načine. Toda ni prišla pomoč in videli smo celo, da sta naši zapadni sosedi hoteli i oboroženimi silami preprečiti, da hi se nam poslala poniojf, ker sta se ti sosedi hoteli izogniti nevarnosti zase. Zaradi tega smo bili prisiljeni vzdržati od konca do kraja sami.
Največja naša opora v zadnjih mesecih je bilo edinstvo naroda. Naš.a demokracija je sijajno preživela preizkušnjo v vojnem požaru ter pokazala, da je sposobna združiti narod r močno enoto.
Finski je primanjkovalo topništva in streliva
Helsinki, 15. marca. Posebni dopisnik agencije Štefani v Helsinkiju piše, da se vsa Finska nahaja v žalosti zaradi podpisa sovjetsko-finske mirovne pogodbe, toda dodaja, da so se v izredni disciplini vsi poklonili pred sklepom vlade in maršala Mannerheiina. Finski vojaški krogi trdijo, da Je Finski imela 50.000 ljudi izven borbe ter da ji je primanjkovalo topništva in streliva. Strategični položaj v Viburškem in Finskem zalivu je bil gotove trenutke že tako kritičen, da vrhovni vojni svet ni bil prepričan, da bo mogel varovati varnost Helsinkija, ki je bil 6. marca v veliki nevarnosti. Vsa prevozna sredstva na Finskem se uporabljajo sedaj za evakuacijo čet in prebivalstva ter vojnega materiala.
Sovjetske čete odhajajo s fronte
Stockholm, 15. marca. (Reuter.) Po neki brzojavki iz Severne Finske so se začele sovjetske čete umikati. Finske čete in prostovoljski oddelki, ki so bili na tem delu bojišča, so ostali na svojih položajih ter pričakujejo nadaljnja povelja.
Zakaj je Norveška odbila prehod zaveznikov
Oslo, 15. marca. (Reuter.) Norveški zunanji minister Koht je imel snoči po radiu govor, v katerem je v glavnem dejal:
Če bi bila norveška vlada dovolila prevoz zavezniških čet na Finsko, bi Nemčija brez dvoma intervenirala, kar bi imelo strašne posledice za Norveško. Zavezniki so vprašali norveško vlado, ali je pripravljena dovoliti prehod njihovim četam šele takrat, ko so se začela mirovna pogajanja. Tudi bi piedstavljal pozitiven odgovor na vprašanje zaveznikov kršitev njene nevtralnosti.
Nordijske države so nudile Finski vso pomoč, ki so ji jo mogle nuditi v okviru nevtralnosti. Nobeden član norveške vlade ni mogel prevzeti odgovornosti, da bi državo zapletel v vojno.
Koht je kritiziral nato angleški tisk, cješ zakaj kritizira Norveško, ker zavezniki niso poslali pravočasno pomoči. Ob koncu svojega govora je Koht izrajil upanje v končno obnovo in vstajenje finskega naroda.
Washington, 15. marca. (Havas.) Zaradi nepričakovane prekinitve sovražnosti med Finsko in Sovjetsko Rusijo je ponovno nastal problem eni-barga, ki ga je vlada priporočila za izvoz letal, špirita, kovin in drugega blaga v Sovjetsko Rusijo. Cordell Hull je izjavil predstavnikom tiska, da Amerika še naprej vzdržuje ta embargo do nove naredbe. Ameriško javno mnenje in izvozniški
|C
preizkušnjo
sijajno
u
krogi so podpirali doslej to priporočilo zunanjega ministrstva, tako da v toku zadnjih mesecev ni bilo pomembnejšega izvoza omenjenega blaga v Sovjetsko Rusijo. Ameriško javno mnenje je dobilo podporo z Rooseveltovo izjavo. Nezadovoljstvo Amerike s takim mirom se bo praktično manifestiralo s tem, da bo ta embargo ostal še nadalje v veljavi. Priporočilo zunanjega ministrstva, naj se ne pošilja letalski material onim državam, ki bombardirajo civilno prebivalstvo, je obče, ter ne omenja nobene države. Toda ameriško javno mnenje veruje raznim poročilom o bombardiranju številnega prebivalstva, tako da so ameriški izvozniki spontano prenehali izvažati letalski material v Sovjetsko Rusiio in na Japonsko.
Washington, 15. marca (Havas.) Predstavnik ameriškega Rdečega križa na Finskem Spenzer je poslal v Washington brzojavko, v kateri pravi, da mora čez 200.000 Fincev, ki žive na ozemlju, ki je bilo predano Sovjetski Rusiji, dobiti pomoč, kajti tem Fincem je treba dati nova ognjišča in novo delo. Velikemu Številu prebivalcev je potrebna tudi zdravniška pomoč. Predsednik ameriškega Rdečega križa Norman Daviš je sklenil, da ostanejo še naprej ambulance na Finskem in da se bodo pošiljale tja še naprej odeje in obleka.
Zavezniki že odvažajo svoje orožje
London, 15. marca. t. (Havas.) Zavezniki so že ukrenili vse potrebno, da se jim vrne orožje in strelivo, ki so ga poslali na Finsko. Večina tega materiala je bila na poti in je sedaj v eni izmed skandinavskih držav. Iz tega ne bodo nastale nikakšne politične težave, ker je dotična vlada že pristala na to, da se lahko odvozi ves material nazaj domov. Vendar pa bo odvoz in prevoz trajal več dni.
Kuusinen — upravnik sovjetske Karelije
Stockholm, 15. marca. t. Dopisnik lista »So-zialdemokraten« iz Helsinkov poroča, da se je tam izvedelo, da bo sovjetska vlada imenovala Kuu-sinena za upravnika tistega dela Karelije, ki ga je po mirovni pogodbi finska morala odstopiti Sovjetski Rusiji.
Sovjetski ujetniki ne marajo nazaj v Sovjetijo
Helsinki, 15. marca b. Zadnja poročila iz Vii-purija dajejo zelo žalostno sliko o dogodkih, ki so se odigrali v tem drugem glavnem mestu Finske zadnje dni. V znak žalosti in v čast padlim finskim junakom so razobesili še zadnjikrat finsko zastavo na pol droga. Nekaj minut je zastava tako visela nad razrušenim mestom, nato pa so jo odpeljali v Helsinki, kjer jo bodo hranili kot spomin. Finsko prebivalstvo je pričelo takoj z deli.
Za Finsko se je sedaj pojavil problem, kaj naj stori s številnimi sovjetskimi ujetniki, ki se za nobeno ceno nočejo več vrniti v Sovjetsko unijo. Ti ujetniki se bojijo kazni, ker so dajali v finskem ujetništvu razna poročila o stanju rdeče vojske. Poročajo, da je 1500 ujetnikov iz 44. sovjetske divizije prosilo, naj jih ne pošljejo v Sovjetsko Rusijo, ker hočejo še naprej ostati kot ujetniki v finskih taboriščih.
Hangii, 15. marca. AA. (Reuter.) Danes je zapustila mesto zadnja skupina Fincev. Okrog 80.000 oseb se je izselilo iz »Finskega Gibraltarja«. Dolge vrste tovornih avtomobilov so prevažale ljudi. Preteklo noč so izselili tudi žene in otroke. Mestni župan je izjavil, da ni nikdar mislil na to, da bo pod takimi pogoji moral zapustiti svoj rojstni kraj.
Pred nenapadalno pogodbo s Sovjetijo
Romunija se bo posvetovala z državami Balkanske zveze
London, 15. marca. t. Havas: Tukaj so se razširile vesti o tem, da bo kmalu podpisana nova nenapadalna pogodba med Romunijo in Sovjetsko Rusijo.
Romunsko poslaništvo pa je s tem v zvezi objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, da Romunija ne bi mogla podpisati take pogodbe, predno se ne bi posvetovala z ostalimi članicami Balkanske zveze posebno pa s Turčijo.
Ankara, 15. marca. A A. Havas: Včeraj je prispel iz Bukarešte turški veleposlanik Vambula Su-fije Tanriover, da bo poročal turški vladi. Včeraj je bil turški veleposlanik sprejet od zunanjega ministra Saradzogla, s katerim je imel dolgo konferenco. Ta obisk je nadaljevanje nedavnih obiskov turškega poslanika v Tokiu in turškega veleposlanika v Rimu, ki sta se že vrnila na svoji mesti. Turški poslanik v Bukarešti ostane v Ankari 2 do 3 dni, nakar se ponovno vrne v Bukarešto. Po gotovih vesteh pričakujejo v kratkem tudi prihoda
turškega veleposlanika v Moskvi. Ta obisk naj bi bil samo privatnega značaja.
London, 15. marca. t. (Reuter.) Tukajšnji mednarodni krogi poudarjajo, da bosta Nemčija in Sovjetska Rusija sklenitev miru na severu izrabili sedaj zato, da bosta čez Romunijo posegli v zadevo v jugovzhodni Evropi. Nemški radio objavlja, da ho Sovjetska Rusija sklenila z Romunijo pogodbo, ki ho - popolnoma spremenila položaj v tem delu Evrope in sicer še pred koncem tega tedna. Po teh vesteh bi torej kazalo misliti na to, da sc bo začel velik boj za dogodke v jugovzhodni Evropi.
Bukarešta, 15. marca. AA. (Reuter.) Predsednik romunske vlade Tataresco je sprejel danes delegacijo pristašev bivše železne garde. Člani delegacije so izročili Tatarescu pismeno izjavo, v kateri pravijo, da v celem odobravajo delo romunske vlade pri politični organizaciji države.
Poljska „bela knjiga"
„Kako naj bi Nemčija in Potiska
Vojska m bančni posli | napadli Sovjetsko Rusijo"
»iBchvveizerische Handelszeitung«, ki iz-v Ziirichu, je prinesla sledečo politično
haja
beležko, ki obenem duhovito in globoko posveti v tiste materialne koristi, ki v ozadju prežijo na iztek sedanje evropske vojne. Takole se glasi ta beležka:
»Najbolj zanimiv stavek v dolgih poročilih, ki jih prinašajo ameriški listi o obisku Rooseveltovega zastopnika Wellesa v Nemčiji in o njegovih razgovorih z državnim kanclerjem je po našem mnenju sledeči: »Sumner Welles je zajtrkoval z dr. Schachtom.« Bilo bi bolj vredno izvedeti, o čem sta se ta dva gospoda ob tej priliki med seboj pogovarjala, kakor vse drugo, o čemer klepetajo časnikarji o tem obisku. Na eni strani dr. Schacht, najbolj prebrisani gospodarski čarovnik, ki je finančno omogočil nemško oborožitev ter dal velikim industrijalcem in bankam zaslužiti ogromne dobičke — na drugi strani zastopnik najmočnejše velesile sveta, ki je junaškim Fincem dan za dnem pošiljala brzojavke, kako zelo z njimi simpatizira in je pastorjem velela po cerkvah moliti za finski narod, obenem pa je za dobro zlato dobavljala Rusom topove in letala, s katerimi je rdeča armada postrelila toliko finskih žena in otrok ter starcev. Vrh tega pa poznamo veliko zanimanje Amerike za nemško industrijo in banke. Za Ameriko je naravnost življenjsko vprašanje, da bi Nemčija t Evropi ne bila poražena do konca in da bi ostala slej ko prej dober odjemalec ameriških produktov. Zato bi gotovo zajtrk g. Wellesa z dr. Schachtom imel lahko dobre posledice, saj ae prodajalec in kupec imata vedno veliko zmeniti. Seveda pa g. Welles, ki zna izvrstno molčati, o tem ne bo časnikarjem sporočil ničesar. Očitno je, da se Amerikanci prizadevajo z vsemi kriplji, da bi rešili svoje dobre posle \ Evropi, ki jih vojska močno ogroža. Treba je skleniti mir, preden bo Evropa popolnoma opustošena. Bomo videli, ako se bo to posrečilo, zakaj ameriški interesi niso edini, ki imajo besedo. Ljudje se zelo bojijo marca, v katerem pravijo, da se bo nekaj zgodilo. Toda zdi ae, da so borze mirne, kakor da bi jih bodočnost nič ne plašila.«
Pariz, 15. marca. t. Uradni krogi izjavljajo, da dokumenti poljske »Bele knjige« pričajo, da se je Nemčija od leta 1934—1939 trudila, da bi s Poljsko sklenila pogodbo za primer napada na Sovjetsko Rusijo. Ker je poljska vlada to stalno odklanjala, se je Nemčija zvezala s Sovjetsko Rusijo, da bi uničila Poljsko. »Bela knjiga« objavlja o tem podatke v listini, ki nosi datum 10. februar 1935.
Toda poljskemu državnemu podtajniku v zunanjem ministrstvu Ivanu Szembeku je na sestankih v Sialo\viecah in v Varšavi predlagal maršal Goring, da naj se sklene med Nemčijo in Poljsko pogodba proti Sovjetski Rusiji, kar naj privede do skupnega nastopa proti Sovjetski Rusiji. Tedaj so se dogovorili, da bi naj vsa Ukrajina postala poljsko vplivno območje, severno-zahodna Rusija pa naj bi postala nemško vplivno območje. Poljski veleposlanik v Berlinu Lipslci je bil navzoč pri teh razgovorih in je menil, da so ti razgovori že preveč konkretni. Bal se je, da bi Goring te predloge razložil tudi maršalu Pilsudskemu, zato mu je svetoval, da naj bo v razgovoru z maršalom bolj diskreten. Vendar pa sta se maršal Goring in maršal Pilsudski na sestanku začela pogovarjati o Sovjetski Rusiji. Goring je Pilsudskemu predlagal, da naj Nemčija in Poljska skupno napadeta Sovjetsko Rusijo. Maršal Pilsudski je postal osoren — to je Goring sam priznal — in izjavil:
»Poljska ne more ves čas stati z nožem na puški ob vsej dolgi meji proti Sovjetski Rusiji!«
Italija bo podvojila proizvodnjo letal
Rim, 15. marca. AA. Štefani: Fašistična in kor-porativna zbornica sta danes razpravljali o proračunu za letalstvo. Seje se je udeležil tudi Mussolini.
Državni podtajnik za letalstvo, general Fricolo, je imel govor, v katerem je poudaril moč italijanske letalske vojske in je rekel, da je sedanja proizvodnja v letalski industriji mnogo večja od prejšnje maksimalne proizvodnje in da se bo v šest mesecih celo podvojila.
Ko je poudaril visoko vrednost italijanskega letalstva in sodelovanje med letalstvom, mornarico in kopensko vojsko, ki se je pokazalo v Abesiniji, Španiji in Albaniji, je Fricplo prikazal vlogo letalstva v sedanji vojni. Podčrtal je, da nemško letalstvo na Severnem morju jasno potrjuje svojo premoč nad britanskimi trgovskimi ladjami. To se ne more reči tudi za vojne ladje, vendar pa se misli, j- u« Uui.i—---.-----;:i- ____- -1— _1.1:..
ua uu tvmisiru LUSVI1U VIU«jilU U^UIDUV ... un.i*~
nost teh ladij.
London, 15. marca. b. Pravkar je izšla bela knjiga Poljske, ki obsega celo vrsto podatkov za oceno poročil in izjav nemških in sovjetskih visokih vladnih funkcionarjev. Knjiga obsega 252 strani in je prav za prav nadaljevanje britanske rumene knjige. Najvažnejše so naslednje točke:
1.	Goring je predlagal maršalu Pilsudskemu, naj bi Nemčija in Poljska skupaj napadli Sovjetsko Rusijo.
2.	Hitler je izjavil poljskemu poslaniku, da je bil general Schleicher odstranjen zaradi tega, ker je bil velik rusofil v juniju 1935.
3.	Maršal Goring je izjavil 16. februarja 1937 maršalu Rydz Smigliju sledeče: »Izjavljam kategorično in iskreno, da Nemčija ne želi imeti koridorja.«
4.	Dne 11. septembra 1939 je Nemčija pozvala Poljsko po svojem nizozemskem veleposlaniku, da uredi z Nemčijo vprašanje koridorja.
5.	Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Potemkin je izjavil v maju 1939. da bo Sovjetska Rusija za primer nemško-poljskega spora zavzela dobrohotno stališče.
6.	Dne 11. septembra je izjavil sovjetski veleposlanik. da Sovjetska Rusija ne želi z ozirom na pakt s Francijo skupno mejo z Nemčijo.
Obvestilo zobnim tehnikom
Opozarjamo vse zobne tehnike, ki bo bili na dan 1. oktobra 1930 pri poklicu, da ge na osnovi Uredbe od 30. marca 1939 prijavijo najkasneje do konca marca pristojnim mestnim oblastem odnosno fizikatom, ker bodo sicer izgubili pravico za vstop v dentistično šolo. — Društvo fobotehni-kor za drav»ko banovino v Ljubljani.
Daladier je dobil zaupnico
Pariz, 15. marca. t. Popoldne se je nadaljevala tajna seja senata. Daladier je govoril 75 minut o politiki vlade. Senat je izglasoval zaupnico predsedniku vlade Daladier u.
Bitka v letalu
Newyork, 15. marca. A A. Havas: Nad new-yorškim zalivom se je odigrala včeraj v malem turističnem letalu nenavadna borba. Ko je bilo letalo v polnem poletu, je edini potnik zahteval od pilota, naj ga uči pilotirati in naj mu da za to potrebna navodila. Pilot letala .loief H o ž-marin (!!!) se je temu uprl. Potnik in pilot sta se sporekla in nato tudi dejansko spoprijela. Letalo je padlo nato v morje v bližini kipa Svobode. Potnik je bil mrtev. Pilot pa je ostal živ.
Gospodarska pogajanja med Italijo in Anglijo
London, 15. marca. t. Havas: Današnji *Daily Telegraph« objavlja vest, da se bodo kmalu nadaljevala gospodarska pogajanja med Italijo in Anglijo. Anglija želi. da bi se izmenjava blaga med obema državama postavila na isto višino, kot jo je dosegla v letu 1928, ko je dosegla višino 38 milijonov funtov šterlingov.
Italija bi izvažala v Anglijo proizvode težke industrije, zato pa bi ji Anglija morala dovažati surovine. Italija pa iz Nemčije ne bo mogla do-vatati letno 12 milijonov Ion premoga po železnici. Italija pa mora letno uvažati toliko premoga. Anglija je že naročila v Angliji 5 in pol milijona Ion, toda angleška vlada meni, da bi Italija lahko naročila ie enkrat več premoga v Angliji.
Angleški uradni krogi izjavljajo, da bo Anglija pošiljala Italiji ves premog tako dolgo, dokler bo prepričana, da proizvodi italijanske industrije ne večajo nemškega vojnega odpora.
Zbiranje kovin v Nemčiji
Berlin, 15. marca. AA. DNB: Maršal Goring je objavil poziv nemškemu narodu, naj zbira kovine, ki naj jih pokloni Hitlerju o priliki njegovega rojstnega dne. Goring je izjavil s tem v zvezi uredniku lista »Volkischer Beobachler«, da bo sovražnik skušal sedaj dokazovati, kako Nemčiji primanjkujejo kovine. Toda vedeti je treba, je dejal Goring, da sta tudi Anglija in Francija začeli izvajati raoioniranje in da se v vseh državah zbirajo kovine. To zbiranje ni dokaz pomanjkanja, temveč dokazuje, da gleda Nemčija na bodočnost in da je pripravljena na vsako žrtev za iz-vojevanje dokončno zmage.
Amerika bo dala posojilo Finski
Washington, 15. marca. AA. Havas: Upravitelj posojil v Združenih državah Johns je izjavil, da banka za izvoz in uvoz, ki je odobrila Finski kredit 20 milijonov dolarjev, ne bo protestirala, če bi Finska rada del svojega posojila uporabila za obnovitev drŽave. Znano je, da je bilo to posojilo dovoljeno Finski za nakup raznega blaga v Združenih državah in sicer za tako blago, ki ne more služiti za vojaške namene. Finska dosedaj še ni uporabila odobrenega posojila.
Težka bolezen Selme Lagerlof
Stockholm, 15. marca. AA. Havas: Selma Lagerlof leži težko bolna na svojem posestvu Varlandu. Kljub 6voji visoki starosti »e je zelo izkazala pri zbiranju pomoči za Finsko. Ko je slišala, da je bil sklenjen mir med Sovjeti in Finsko, ji je kri vdrla v možgane. Njeno 6tanje je težko in se vsi boje za njino življenje.
Spopad med japonskimi in sovjetskimi četami
Hongkong, 15. marca. AA. Havas: Po ie nepotrjenih vesteh, ki so prispele iz Harbina, je priilo do spopada med sovjetskimi in japonskimi četami na mandžurski meji.
Drobne
San Juan, 13. marca. A A. DNB: Včeraj se je na jugovzhoni obali otoka Portorico izkrcalo 11 robijašev, ki so pobegnili z otoka Gujane. Več tednov so v navadnem čolnu blodili po morju.
Bagdad, 16. marca. AA. Trgovinska pogodba med Irakom in Palestino bo v kratkem predložena parlamentu v potrditev. Prejšnja trgovinska pogodba je potekla 14. februarja.
Vojna na zahodu
Na morju
London, 15. marca t. Uradno je bilo objavljeno, da so angleške vojne ladje ujele nemški parnik »La Coruna« dne 13. marca. Nemški parnik se je sam potopil, posadko pa so rešile angleške vojne ladje.
London, 15. marca. AA. Reuter: V pomorski bitki med nekim angleškim ribiškim čolnom in pa nemško podmornico so ribiči uničili podmornico. Ribiški čoln je bil zadet tako, da je vanj že večkrat prodrla voda. Navzlic temu je ribiška ladja skušala rešiti člane |x>dmornice ler še dolgo čakala na kraju, kjer se je podmornica potopila, toda nihče od nemških mornarjev se ni pojavil na morski površini.
Capetovvn, 15. marca. AA. Havas: Poveljnik nemške ladje »Vajana« Bernhardt Schacht, ki je minuli mesec potopil svojo ladjo na Atlatskem oceanu je dal sedaj izjavo, iz katere se jasno vidi, da je vest, ki jo je takrat objavil nemški radio — netočna. Nemški radio je bil namreč objavil, da je bila posadka ladje ustreljena. Poveljnik Schacht je izjavil sledeče: Prava resnica je ta, da je bila po-
eiHl/. M.mfl/. Inrlin r,roLrrrano no	liri...
m u i. i, ii.uiunv imujv j . . ....	.... uu^, i.unu n, l.n,
ko, nakar ji je dal kapitan ladje povelje, da se
ostanki nemške ladje potopijo s topovskimi streli, ker so predstavljali nevarnost za plovbo. Upam, jc dejal poveljnik nemške ladje, da bo ta moja izjava omogočila ugotoviti točno stanje stvari. Na ladji so ravnali z nami na najbolj človeški način. Štirje naši tovariši, ki so bili bolni so bili preneseni v bolnišnico in so jih lam negovali. Nazadnje je Schacht dejal, da je bil v pretekli vojni interniran na otoku White in da so tam z njim kar najbolje postopali.
Na kopnem
Francosko vojno poročilo
ki je
je popa na
Pariz, 15. marca. AA. Havas: Burja divjala včeraj v raznih francoskih krajih, polnoma omejila letalsko delovanje. Sicer r_ .... bojišču ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Dve nemški patroli sla se približali majhnim postojankam na zahodnih Vogezih. Toda bili sta z lahkoto odbiti. Ujet je bil en nemški vojak. Pri spopadu, do katerega je prišlo pred včerajšnjim se je Nemcem posrečilo ujeti dva francoska vojaka. V svo-
i rt m nnt-nAilia n n	»-rt I.1 • A —	■'■L mSs1! IE X— ___. . .
jmiuviiu j m o\j iVhii, ua rrv» jm ujt.li ij, icpiav
jih (oliko v imenovanem spopadu sploh ni bilo.
(3jMpCrtLa\AtV0
Delo Delavske zbornice
Od Delavake zbornice v Ljubljani kdo prejeli:
V zadnjem času vrši Delavska zbornica naslednje pomembnejle akcije oziroma sodeluje pri njih:
1.	V stavbinsld stroki so že dalj časa v teku pogajanja za novo ureditev kolektivnih delovnih odnosov. Pogajanja so se začasno prekinila zaradi skupnega posredovanja delodajalskega m delojemal-skega zastopstva v Belgradu pri ministrstvih za zgradbe, finance, trgovino in socialno politiko Posredovanje se je tikalo izdanja potrebnih ukrepov za poživitev gradbene delavnosti V Sloveniji, spremembe predpisov o javnih delih, 6 katerimi naj se orno-gočija za primer zvišanja mezd ali podražitev materiala ter uzakonitve učinkovitih ukrepov za pobijanje šušmaretva. Zastopstvo je na pristojnem mestu naletelo na ugoden odmev.
2.	V gostinski stroki je bil kot prvi rezultat pogajanj ustanovljen stalni posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki delodajalcev in delojemalcev gostinske stroke in predstavniki ZTOI, DZ in Društva za varstvo delavske mladine Odbor je že prišel do soglasja v vprašanju minimalnih mezd v gostinski stroki in bo tozadevni predlog v kratkem predložen gospodu banu.
3.	V rudarski stroki je Delavska zbornica sodelovala pri pogajanjih za prilogoditev zaslužka rudarjev državnih rudnikov povečanju draginja. Doseženo zvišanje znaša 13.5%.
Delavska zbornica izdeluje osnutek nove pogodbe za državne rudnike, ki naj vpošteva posebne potrebe rudarjev državnih rudnikov v Sloveniji.
Delavska zbornica sodeluje pri pogajanjih za revizijo kolektivne pogodbe v obratih TPD. Pogajanja se bodo nadaljevala dne 28. marca 1940. Novi po-viški pa bodo imeli retraktivno moč za dobo od 1. marca 1940 dalje.
Decembra 1939 je ZD začela z akcijo za priznanje draginjskih doklad za stare in nove rudarske vpokojence. Bo tudi tozadevna anketa pri banski upravi.
4.	V monopolski stroki sodeluje Delavska zbornica pri spremembi obstoječih pravilnikov o delu, pokojninah in zaslužkih tobačnega delavstva, ki zahteva prilagoditev prejemkov porastu draginje. Isto velja glede posebnih draginjskih doklad za vse tobačne upokojence.
Stanje jugoslovanskega Feniksa
Belgrad, 14. marca. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo naslednje sporočilo:
Kakor znano, se je v začetku decembra lani vrnil v Jugoslavijo tudi zadnji večji del menic, katere je naša država izdala na podlagi čl. 2 zakona o gradbi železniške proge Požarevac-Kučevo dne 26. junija 1939 in katere so predstavljale matične rezerve jugoslovanske podružnice »Feniksa'!, družbe za življenjska zavarovanja na Dunaju. O tem pomembnem dogodku v razvoju vprašanja za zaščito jugoslovanskih Feniksovih zavarovancev, ki je nastalo, ko je prišlo do poloma te zavarovalnice, je ministrstvo za trgovino in industrijo obvestilo javnost s posebno izjavo. V tej izjavi je minister poudaril vso važnost dejstva, da so se zbrale v državi vse menice, ki so služile za pokritje obveznosti jugoslovanske podružnice »Feniksa« do zavarovancev in obenem napovedal bližnje saniranje portfelja jugoslovanskega »Feniksa«, po možnosti v najbolj ugodnih pogojih za zavarovance. Kmalu zatem se je pojavilo v našem časopisju več člankov o vprašanju sanacije portfelja jugoslovanskega »Feniksa«, od katerih so bili nekateri taki, da bi utegnili s svojimi sklepanji zmesti zavarovance in jih morebiti s tem tudi oškodovati. Zaradi tega je kabinet ministrstva za trgovino in industrijo izdal sporočilo, ki je z njim opozoril zavarovance, da predstavljajo sklepi v imenovanih člankih samo ugibanja, ozir. osebno mnenje njihovih avtorjev in da o načinu sanacije portfelja jugoslovanskega »Feniksa« vsi pristojni činitelji še sklepajo, ker bi radi izdali tak sklep, ki bi bil po dejanskem stanju najboljši za zavarovance. Zapletenost, ki je značilna za vprašanje sanacije, kakor tudi nekatere tehnične težave, niso dopustile, da bi se v relativno kratkem času to vprašanje rešilo. In sicer zlasti še zaradi tega, ker se s posebno pozornostjo preučujejo vse možnosti za uresničenje zastavljenega cilja. Toda ponovno je začel dnevni tisk pisati o sanaciji jugoslovanskega feniksovega portfelja. Pojavili so se celo oglasi, ki trdijo, da aktive, ki jih ima sedaj jugoslovanski »Feniks«, v celoti pokrivajo njegove obveznosti, in nato pozivajo zavarovance, naj svoje police zaupajo nekim odborom zavarovancev z obvezo plačanja določenega denarnega zneska. V želji, da bi javnosti podalo
D. P.:	2
17 dni v Nemčiji
Dunaj nekdaj in sedaj
Dunaj, 26. februarja.
Za Slovence,, ki prihajajo na Dunaj, ni nič čudnega, če vzbujajo zgodovinske spomine, saj se je velik del naše politične zgodovine odigraval ravno na Dunaju. Mnogi naši intelektualci so šli skozi dunajske šole in so jedli grenak študentovski kruh v velikem cesarskem mestu. Tudi mnogi naši ljudje so našli kruha na Dunaju, žal pa je to privedlo v številnih primerih s seboj tudi odtujitev našemu narodu. Mnogo je med nami ljudi, ki imajo številne spomine na cesarski Dunaj, številni so tudi oni, ki so živeli tudi po vojni na Dunaju, premnogi pa poznajo Dunaj vsaj kot turisti.
Ker poznamo Dunaj bolj kot ostala mesta, je bilo razumljivo, da smo zanj imeli večji interes kot drugi. Pisca teh vrstic so zanimale poleg tega tudi še izpremembe, ki so nastopile na Dunaju po letu 1938, ko je bila še nekdanja avstrijska republika, saj je bil zadnjikrat na Dunaju poleti 1937.
Pri oficielnem ogledu mesta smo videli marsikaj. Če so tujcu včasih kazali predvsem znamenitosti cesarskega Dunaja, kažejo danes tega veliko manj. Zato pa tem bolj kažejo, kje so se odigravali zadnji veliki dogodki avstrijske zgodovine: dvorec na Ballhausplatzu, kjer je tako tragično preminul kancler Dollfus (za nas je ta dvorec tem pomembnejši, ker se spominjamo tudi zgodovine leta 1914 in je ta hiša tudi vezana na našo politično preteklost, prostor na balkonu mestnega magistrata, odkoder je govoril kancler g. Adoll Hitler ob An-schlussu in še marsikaj podobnega.
Toda Dunaj ni več oni Dunaj, ki je bil nekda). Že po letu 1918 so se pokazali^znaki stalnega^pro-paaanja in le luiUem j« uajal Dunaju or.c injs..c:)8,
5. Delavska zbornica se vneto zavzema za sezonsko delavstvo in je posebej za stavbinsko delavstvo dosegla, da so v zimskih mesecih deležni vsaj polovične brezposelne podpore.
7.	Delavska zbomica je tudi predlagala, da se zviša pri delavcih dnevni znesek, izvzet od rubeži, na 30 din + 5 din za vsakega otroka pod 18 let.
8.	Delavska zbornica je uspešno posredovala pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic, da se zviša delavski mesečni zaslužek ki še opravičuje do znižane vožnje s tedenskimi kartami, od 1500 na 2500.
9.	Delavska zbornica je sodelovala na anketi za ureditev delovnih pogojev v vojaških delavnicah. DZ je zastopala stališče, da se naj tem delavcem prizna stalnost in vse ugodnosti splošne socialne zakonodaje.
10.	DZ je posredovala, da se v bodoče strogo kaznujejo vedno pogostejši prestopki zoper §§ 219— 221 in 234 obrtnega zakona.
11.	V okviru urada DZ se je na pobudo Društva za varstvo delavske mladine ustanovil poseben referat za vajence, ki 6e bo bavil z vsemi vprašanji vajenske zaščite in odškodnine.
Delavska zbomica je ugotovila, da je v zadnjem času izšla vrsta uredb in pravilnikov, ki zadevajo interese delavskega stanu, ne da bi Delavska zbornica bila predhodno vprašana za mnenje, kakor to določa zakon o zaščiti delavcev.
Upravni odbor Delavske zbornice je na svoji seji 29. februarja sprejel načelni sklep o zaproaitvi posojila 2 milijona dinarjev v svrho izvedbe predvidenih gradbenih akcij Delavske zbornice.
Delavska zbornica skrbno nadaljuje s preučevanjem problemov delavskega 6tanu. Tako ie študijsko statistični oddelek Delavske zbornice poleg rednega preučevakkega dela pripravil osnutek za izvedbo socialnega zavarovanja poljedelskega delavstva, o čemer bo dne 20. t. m. konferenca pri OUZD.
Nadalje preučuje Delavska zbornica probleme, ki se postavljajo v zvezi z oddaljenostjo delavstva od industrijskih centrov s posebnim ozirom na stanovanja in prehrano. Delavska zbornica je dala todt-svoje strokovne pripombe k osnutku za ustanovitev socialno zavarovalnega fonda viničarjev.
Delavska zbornica budno zasleduje gibanje draginje in mezd ter nudi v tem pogledu delavstvu za mezdna gibanja zanesljivo gradivo.
točna poročila o stanju, v katerem je sedaj delo
za sanacijo portfelja jugoslovanskega »Feniksa« in da bi zlasti zavarovance obvarovalo pred morebitno škodo ali pa pred morebitno zlorabo njihovega zaupanja, je trgovinsko ministrstvo s tem dalo na znanje vsem, da določitev točnega imovinskega stanja jugoslovanskega »Feniksa« še ni končana in da so trditve v tisku glede procent-nega pokritja obveznosti jugoslovanskega Feniksa do zavarovancev objavljene, ne da bi temeljile na dejanskih dejstvih. Prav tako ni treba zaupali trditvam, da je mogoče z naporom teh odbotoV doseči stoodstotno pokritje imenovanih obveznosti. To morajo zavarovanci upoštevati pri ocenitvi vsakega vabila ali ponudbe, ki jim bodo poslane s katere koli strani, kajti' samo tako bodo najbolje obvarovali svoje koristi. Priporoča jim prav tako potrpežljivost, ki pa ne bo morala dolgo trajati, ker se vsi odločujoči činitelji trudijo, da bi čimprej ugodno rešili to socialno in gospodarsko vprašanje.
— Pri zaprtju, motnji t prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice.
Zaposlenost delavstva v decembru
Iz podatkov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu posnemamo, da se je od novembra do decembra 1939 število zavarovanih delavcev v vsej državi zmanjšalo za 27.512 na 707.435. V primeri z decembrom 1938 je število zavarovancev še: naraslo za 18.629. V Sloveniji je bilo decembra 1939 110.273 zavarovancev, v banovini Hrvatski 228,924 in v ostali državi 368.233 ali v odstotkih: 15,59, 32.36 in 5205%.
V primeri z decembrom 1938 je naraslo število zavarovancev najbolj pri gradnji hiš ter kovinski in strojni industriji ter kemični industriji. Po uradih se je najbolj povečalo število zavarovancev v Belgradu, Ljubljani, Sušaku, Nišu, Subotici in Skoplju, padec pa je bil zaznamovan pri uradih v Karlovcu in Pe-trovgradu.
Povprečna dnevna zavarovana mezda znaša 24.71 din, kar pomeni v primeri z novembrom 1939 zmanjšanje za 0.02 din, v' primeri z decembrom 1938 pa
povečanje za 0.86%. Skupna zavarovana mezda je znašala decembra 1939 436.99*'milij. din (ndvembra 1939 454.36, decembra 1938 410.75 milij. din).
Bilance
Prva hrvatska Btedionlca, Zagreb. Iz bilance za 1939 je razvidno, da se je v novem poslovanju povečala bilančna vsota v primeri z letom 1938 od 611.8 na 698.8 milij. din. Vloge na knjižice so sicer padle, povečale pa so se vloge v tek. računih. Vloge na knjižice so sicer padle, povečale pa so se vloge v tek. računih in zlasti reeskont. V starem poslovanju se je bilančna vsota zmanjšala od 1.374.8 na 1.368.7 milij. din, čisti dobiček znaša 6.7 (7.0) milij. din, od česar znaša dotacija rezervam v novem poslovanju 0.5, davčni rezervi pa 0.5 milij. din. — Glavna skupščina delničarjev bo 30. marca.
Kreditna banka v Murski Soboti. Glavnica 1.5 milij. din, vloge 7.45 (8.0), bilančna vsota 10.25 (11.1), brutodonos 0.95 (0.76), čisti dobiček 0.1 (0.1) milij. din, dividenda zopet 20 din na delnico.
*
Mestna hranilnica v Splitu objavlja 8. razpored o izplačevanju starih vlog, iz katerega je razvidno, da izplačuje v celoti vse vloge na tek. račune do 25.000 din, dalje 8% vlog na knjižice s stanjem od 10.000 do 25.000 din, '4% na knjižice od 25—50.000 din, 2% na knjižice od 50 do 200.000 din in obresti za vse vloge na knjižice nad 10.0000 din in na tek. račune nad 25.000 din.
Izplačila Jugoslovansko združene banke. Z 18.
marcem bo začela Jugoslovanska združena banka na osnovi sklepa glavne skupščine delničarjev izplačevati upnikom specialnega rezervnega sklada 16% odplačilno kvoto.
Cene zaklanih goved za izvoz v Francijo. Na podlagi odloka trgovinskega ministrstva bo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine našim izvoznikom obračunaval in izplačeval za izvožena zaklana goveda v Franciji naslednje cene: Za I. kakovost najmanj 320 kg 14.50 din za kg, za II. kakovost najmanj 300— 320kg 14 din ln za III. kakovost 220—300 kg 13.50 din za kg netto franko Modane po službeni teži ob času prispetja in sicer blago izvoženo v Francijo in prevzeto od Ravitaillement general. Za ono blago, ki se izvaža v italijanskih hladilnih Vagonih, se plača 0.28 din po kg več za razne takse. Za blago, ki ne odgovarja dobavnim pogojem, pa bo blago prodano lia prostem trgu, Zavod ne bo izplačeval omenjenih cen.
Tlačilo prevoznih stroškov pri reekspediciji. Finančni minister je z odlokom dne 16. februarja pooblastil Narodno banko, da more izjemno od odloka z dne 15. februarja v opravičenih primerih in če to zahteva interes naših železnic, na predlog glavnega železniškega ravnateljstva odobravati, da domača zainteresirana podjetja ali osebe morejo plačati prevozne stroške pri reekspediciji pošiljatev iz inozemstva za inozemstvo tudi z dinarji, dobljenimi od vnesenih prostih deviz, ki bi se prodajale kot šalterske. Prav tako se od refakcij, ki bi se drugače morale vračati v svobodnih devizah. Zainteresirana podjetja in osebe se morajo obrniti š konkretno prošnjo Glavnemu železniškemu ravnateljstvu, ki bo te prošnje s svojim mnenjem dostavilo v odločitev Narodni banki.
Novi delniški družbi. V Belgradu je bila registrirana »Podonavska d. d.« za premog z glavnico 1 milijon din.. Člani upravnega sveta so: Velja Dimitrijevič, Milan P. Pavlovič in Antofl, flr-gič, nadzorstva pa Adolf Jakovljevič, Dragos A. Pavlovič in Laza Georgijevič. — Nadalje je bila vpisana d. d. Centrokoop z glavnico pol milij. din. Člani upravnega odbora so: dr. Karlo Šnajder, dr. Špiro Soldo, Žarko Gjordjevič in Dragan Mili-čevič; člani nadzorstva pa dr. Dragoljub Aran-djelovič, Čedomir Miloševič, Djordje Jevtič in Ra-domir Neškovič.
Nabava voj. materiala iz inozemstva. V Službenih novinah z dne 13. marca 1940 je objavljena uredba o nabavah letalskega in ostalega vojnega materiala iz inozemstva izjemno od odredb zakona o državnem računovodstvu.
Izvoz naših vin. V mesecu februarju je bilo iz štajerskih okrajev izvožena naslednja množina naših vin: v Nemčijo 172.032 litrov in v češki protektorat 9.599 litrov. Ves letošnji izvoz naših vin je znašal do konca februarja v Nemčijo 322 070 litrov, v Švedsko 120 litrov, na Češko 9.599 litrov. Skupaj 331.789 litrov.
Uvoz železa iz Nemčije, V trgovinskem sporazumu z Nemčijo meseca oktobra lanskega leta je bilo dogovorjeno, da nam Nemčija dobavi v teku leta večje količine železa. Gre za 8.000 ton surovega železa, katerega potrebujejo zlasti naše livarne, nadalje za 2.200 ton polfabrikatov in 3.500 ton fazonira-nega železa. Nedavno je o tem govoril z nemškimi merodajnimi faktorji tudi naš trgovinski minister g. dr. Andres, ki je bil v Berlinu. Sedaj je prišlo do sporazuma, po katerem nam bodo Nemci dobavili v štirih trimesečnih obrokih vso količino, in sicer 5.000 ton za jekiarne, 3.000 pa za livarne.
Borze
ki so ga delale interesantnega. Seveda spada k turizmu tudi film, saj vemo, kako so ravno dunajski filmi delali najbolj propagando za Dunaj (ne samo stari, ampak tudi novi). Tudi ni več Dunaj oni Dunaj, ki je bil še do leta 1938. Do tedaj središče samostojne, sicer majhne državice, je imel še vedno neke vrste privlačno moč za narode, ki so svojčas živeli v sklopu nekdanje dvojne monarhije. Saj je bil Dunaj lahko rečemo tudi v rasnem oziru proizvod vse nekdanje monarhije. Toda danes Dunaj ni prestolnica, je samo še veliko mesto v veliki državi, ki bo moralo rasti samo iz sebe. Ima sicer velike prednosti svojega zemljepisnega položaja, zato mu je tudi namenjena posebna vloga v trgovini z jugovzhodnimi državami, toda nikdo ne bo mogel več spraviti Dunaja na oni položaj, ki ga je imel pred svetovno vojno.
Zunanja slika Dunaja se ni dosti spremenila, manjši je avtomobilski promet zaradi omejitve zasebnega prometa, bencinski duh po ulicah je znosnejši; ljudje so ostali v marsičem isti, vendar ne moremo iti preko vtisa, da so veliko resnejši. Seveda: vojna je in marsikdo je moral pogrešiti svojega dragega za vedno ali za nekaj časa in skrbi težkih današnjih časov tudi ne gredo brez sledov mimo ljudi in njih obrazov.
Kakor povsod v Nemčiji je mnogo vojaštva na cestah, vendar niti ne toliko kot bi človek pričakoval v državi, ki se nahaja v eni najusodnejših vojn evropske zgodovine. Kaže, da Nemčiji še ni treba mobilizirati vseh svojih vojnih sil. Mnogo ljudi se je tudi že vrnilo za dalj časa na svoje domove, ker so postali nepotrebni v vojski po končani poljski vojni in je danes za Nemčijo važnejše, da delajo v tovarnah, Med drugimi novimi vtisi, ki smo jih imeli, je tudi to. da v hotelih marsikdaj vidimo pred hotelskimi sobami ponoči znamenite vojaške škornje in je naravnost groteskna slika ob težkih škornjih videti obenem tudi elegantne dam-ske čevlje. Pa tudi v sobah js nov važen predmet:
zajec za škornje! Škornji morajo biti prav prijetno obuvalo, saj smo v raznih lokalih, kjer se je. plesalo, mogli videti vojake v škornjih, kako so se gladko sukali z damami po parku in z natančnostjo in vestnostjo sledili ritmu godbe in izvajali plesne like kot bi bili predpisani recimo v knjigi o vojni veščini...
Kako jc doma? Dunajska gospodinja kot nemška gospodinja ima več skrbi kot naša, kaj bo kuhala, kaj bo dala na mizo. Sistem kart je racioniral potrošnjo živil in omogoča nakup samo gotovih količin najvažnejših živilskih vrst. Vsaka hiša ima svojo številko za nakaznice, ki veljajo za nakup živil. V zadnjem času se je racioniranje raztegnilo tudi na perutnino, s katero so si pomagali premožnejši sloji, da izboljšajo prehrano. Ves sistem kart je bil vpeljan tako rekoč čez noč, kar priča o pripravljenosti in organizacijskih sposobnostih, ki so nedvomno na višku in ki se lahko pokažejo ob tako dobro poslujočem strankarskem aparatom. Tudi je racioniranje različno od meseca do meseca. Ravna se pač po letnem času in razpoložljivih zalogah. Delavci, ki imajo težko In najtežje delo, n. pr v težki železarski in jeklarski industriji, dobivajo še posebne dodatke. Pri znani disciplini nemškega naroda sistem dobro funkcionira in so le redke luknjice, skozi katere se dajo spraviti izjeme v tem sistemu. Dunaju prihaja še v dobro to, da ima v bližini države, kjer še ni racionirania in so-rodniške in prijateljske vezi povzročajo, da prihajajo na Dunaj večje količine živil iz Inozemstva, ki novečujejo obroke. Toda to so le nekateri srečniki, ki pa gotovo ne tvorijo pretežne večine prebivalstva. Pretežna večina prebivalstva se preživlja s tem, kar dobi z nakaznicami in brez njih. Mnogo živil se dobi tudi brez nakaznic kakor n. pr. krompir. Težave so le v dovozih, ker je ostra zima po vsej Evropi povzročila toliko prometnih motenj, saj smo tudi v naši državi imeli trenutne zastoje.
Dalje.)
Dne 15. marca 1940.
Denar
Ameriški dolar 55— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 2,497.220 din, na belgrajski borzi 4,450.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 1.1- milijon din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 164.10— 167.30
Pariz 100 frankov...... 92.65— 94.95
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00
Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev . . 2349.50— 2387.50
Bruselj 100 belg...... 751.00— 763.00
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt....... 202.73— 205.93
Pariz 100 frankov......114.52— 116.82
Ne\vyork 100 dolarjev .... 5480.00- 5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . . 2901.78-2939.78
Bruselj 100 belg...... 927.51— 939.51
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka...... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 30.75 denar
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 29.90 — 30.60
Sofija 100 levov ....... 97,20— 98.80
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 9.37, London 16.54, Newyork 446.—, Bruselj 75.75, Milan 22.525, Amsterdam 236.85, Berlin 178.75, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86 125, Sofija 5.50 pon., Budimpešta 97.5 pon., Atene 3.30 pon., Carigrad 3.55 pon., Bukarešta 3.40 pon., Helsingfors 7.—, Buenos Aires 104.375.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 432 denar v Zagreba 432 denar v Belgradu 431.50—433
Ljubljana — državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 53— 54, voj. škoda promptna 432 denar, begluške obveznice 77.25—77.75, dalm. agrarji 71.50—72, 8% Blerovo posojilo 99— 100, 7% Blerovo posojilo 91 denar, 7% posojilo DHB 100—101, 7% stab. posojilo 95.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7500 denar, Trboveljska 235-240.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98 denar, voj. šk. pr. 432 denar, begi. obv. 77.50 denar, dalm. agr. 69 denar, 4% sev. agr. 50.50 denar, 6% šum. obv. 66.50 denar, 8% Bler. pos. 98 den., 7% Bler. pos. 90.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. pos. 95 denar. — Delnice: Nar. banka 7.500 denar, Trboveljska 2&5—239, Gutmann 50 denar, Sladk. tov. Osijek 170—185 (175), Isis 32 denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 100 denar (100), agrarji 53—53.50, voj. šk. pr. 431.50—433 (431, 430.50), begi. obv. 77.25—77.50 (77.50), dalmatinski agr. 71.25—71.50 (71.5Q), 4% sev. agr. 51—52, 6% šum. obv. 69.50—71, 8% Bler. pos. 99 denar (100), 7% Bler. pos. 91.50 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 97.50 denar. — Delnice: Nar. banka 7.600 denar (brez kupona), Priv. agr. banka 191—193 (193, 190).
Sitni trg
Novi Sad. Oves: bač. srem. slav. 169—171. Rž: bač. 165—167. Ječmen: bač. srem. 64—65 177.50—180. - Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: neizpremenjena. Ovesf bač. srem. slav. 160—162. Koruza: bač. kasa duplikat 157—159. — Otrobi: bač. srem. pše-nični 142.50—145. Tendenca za koruzo čvrsta, za ostalo neizpremenjena. Promet srednji.
Živinski sejmi
Živinski sejem na Vinici okraj Črnomelj dne 12. marca t. 1. Dogon: 422 volov, 12 juncev, 1 bik, 52 krav, 15 jalovih krav in 4 prašiči. Prodanih je bilo 215 volov, 12 juncev, 1 bik, 52 krav, 8 jalovih krav in 4 prašiči. Cene: volil. 6—6.75 din, II, 5—6, III. 5—5 50: krave II. vrste za rejo 4—5, III, za klanje in rejo 3—4, jalova goveja živina za klanje 4— 5.50 in prašiči od 5 do 8 din za kg žive teže.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V	okraju Gornji grad, dne 7. marca 1940: Voli
I.	7, II. 5.50, I IT. 4.50; telice I. 5—6, II. 4—5, III. 3—4; krave I. 4—5, II. 3—4, III. 2—3; teleta I. 7,
II.	6; prašiči špeharji 11, pršutarji 9 za kg žive teže. Goveje me6o I. 12; II. 10, III. 7—8; svinjina 16; slanina 16: 6vinj6ka mast 20, čisti med 20; goveje surove kože 12; telečje surove kože 14; svinjske 6urove kože 9 din za 1 kg. — Pšenica 220, ječmen 190, rž 200, oves 180, koruza 180, fižol 500—600, krompir 175, seno 90, slama 40, jabolka I. 600, II. 500, III. 400, pšenična moka 370, koruzna moka 225, ajdova inoka 400 za 100 kg. — Drva 100 din za kub. meter; jajca 1 din ra komad; mleko 2 din za liter; surovo maslo 25 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din za liter, finejše sortirano vino 5 din za liter.
V	Murski Soboti, začetkom meseca marca 1940:
Voli I. 6 din, II. 5, III 3.50—4; telice I. 6, II 5; krave I. 3—3.50, II 2.50, III. 2; teleta I 4,50, II. 3.50— 4: prešiči pršutarji 7.50—8 za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. 12, II. 10. III. 8; svinjina 14; slanina 18—20. svinjska mast 20—22; čisti med 14, goveje surove kože 8—9, telečje surove kože 9—11 za kg. — Pšenica 2.10, rž 1.80. oves 2 din, koruza 1.50— 1.60, fižol 4, krompir 1 — 1 20, seno 1.20, slama 0.50— 0.60, pšenična moka 3.50, koruzna moka 2.25, ajdova moka 4 din za kg. — Drva do 110 za kub. meter, jajca 0.70 za komad, mleko 2.50 za liter.
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kran[u, Majdičeva hiša, sodnija.
Rejenci na kmečkih domovih
Kdo se z veseljem ne a spominja sončnih let mladosti, ko še ni poznal sk'rbi ži/ljenjal Prav gotovo najlepši spomini, čeprav nekoliko zabrisani, pa so tisti, ko je človek začel trgati hlače na šolskih klopeh in z veliko žlico zajemati velikansko učenost ljudske šole. Vsakomur je bil dan tedaj na pot znani: Kar se Janezek nauči, to bo Janez znali Ta stara modrost pa ima še drugo plat. Janezek se namreč ne uči le v šoli, tam le nadaljuje učenje. Prva šola mu je skrbna mati, strogi oče in krščansko življenje v družini. Žalostna je prva šola vseh tistih, ki jim je smrt pobrala starše, še bolj žalostna pa za tiste dvakratne sirote, ki so deležne v raztrganih družinah slabih zgledov mater in očetov. Črna mladost teh revežev meče prepogosto temno senco na vse bodoče življenje in marsikdo ne bi končal svoje življenjske poti za zapahi, če bi njegove prve korake v življenje vodili starši, ki bi se zavedali svojih najvažnejših dolžnosti do lastnih otrok.
Osiroteli in zapuščeni otroci
Niti slutimo ne, kako veliko je število otrok, katere zadene v prvih letih življenja bridka usoda, da izgubijo starše ali pa, da starši v brezskrbnem življenju pozabijo nanje. Mnogo več je takih otrok kakor pa dobrih src, ki bi se usmilila teh nebogljenčkov, ki niso niti najmanj krivi svoje
Dirke na vasi: Rejenec pelje voziček, na katerem sta dva domača otroka in drugi rejenec li lite družine.
usode. Da reši, kar se rešiti da, in da še ob pravem času pripelje nedolžne žrtve razdrtih zakonov v poštene družinske razmere, je že ljubljanska oblastna samouprava leta 1928 vpeljala oddajo zapuščenih in osirotelih otrok v rejo kmečkim družinam. Žalostno, a resnično je, da kmečke družine, ki imajo večinoma same že celo kopico otrok, mnogo raje sprejmejo še tujega otroka v oskrbo, kakor pa na primer mnoge take družine po mestih, ki nimajo drugih skrbi, kakor kako nakrmiti pa-pagajčka in peljati pinčka na sprehod.
Pomembno udejstvovanje oblastev
Pomembna in človekoljubna akcija oblastnega odbora se je v nadaljnjih letih lepo razrastla in danes ima socialni oddelek banske uprave obilo posla v tem mladinskem skrbstvu. Sicer delujeta tudi dva banovinska dečja domova v Ljubljani in Mariboru, v katerih je 162 otrok, vendar jih je v reji drugod precej več. Tako pošilja banska uprava otroke tudi v zasebne karitativne zavode. Še več pa jih pošlje v rejo na deželo. V karitativ-nih zavodih je bilo lani 76 otrok, v reji na deželi pa 185. Poleg tega je lani banska uprava podpirala 59 siromašnih družin, največ iz Ljubljane. Podpore so bili deležni le zakonci, ki imajo veliko število otrok. Najlepše in za otroka prav gotovo tudi najbolj primerno je življenje na deželi in zaradi tega je prav, da je tako veliko število otrok bilo poslanih v kmečka naselja.
Izbira krajev, primernih za rejence
Kmečka družina, ki je voljna prevzeti osirotelega ali zanemarjenega otroka v oskrbo, dobi na mesec 150 do 200 din podpore. Seveda ne dobi otroka v rejo vsaka družina, ki ga je morda voljna
Največje veselje otrok: Dve rejenki krmita kurjo družino.
sprejeti. Družina sama mora biti poštena in mora živeti v urejenih gospodarskih in socialnih razmerah. Tudi higiena doma mora ustrezati za deželo primernim predpisom. Zato ne pridejo seveda vsi kraji Slovenije v poštev in zanimivo je, da je bilo največ otrok poslanih v rejo v okolico Višnje gore, Medvod, Škofje Loke in Dobrunj ter na Štajerskem v Slovenske gorice. Največ otrok rejencev je vsekakor v občini Polica v Vilnji gori. Tam živi namreč vsega skupaj 40 rejencev; največ jih j« v vaseh Bleč vrh, Mali Konec in Polica. V drugih krajih živi manj rejencev; v območja Slovenskih goric jc n. pr. vsega skupaf 46 rejencev.
Zanimivo je življenje rejencev na kmetih, saj pridejo navadno v družine, kjer so tudi domači otroci. Ker najde otrok najhitreje prijatelje med vrstniki, že po enem tednu pozna svoje maie brat-
ce in scstrice ter se z njimi igra, kakor da bi bil res domač otrok. Starši, kar je pri kmečkih družinah popolnoma razumljivo, itak otrok ne razvajajo, in zato rejenec ne čuti nobene razlike. Je •nak med enakimi. Ker pride rejenec v družino večinoma komaj eno leto star, mu kmečka hiša, v katero {e bil poslan, kmalu postane pravi dom. Ko potem odrašča, j« tako navajen na svojo okolico, da ne mara iti od hiie tudi potem, ko ja oridejo iskat, recimo, pravi oče ali prava mati. Med zapuščenimi otroki je velik odstotek izredno slabotnih in zanimivo je, kako hitro se popravijo v zdravih razmerah, kakršne jim nudi kmečki dom.
Življenjska pot rejencev
Mnoge kmečke družine z enako ljubeznijo spremljajo rejenca kakor svoje lastne otroke. Tudi se je raziirila navada, da v takih družinah oblačijo rejenca prav tako kakor domače. Socialni oddelek banske uprave, ki je svoj čas dajal za rejence perilo in obleke, sedaj večinoma prispeva za obleko in obutev v denarju. To pa samo zaradi tega, da otem starši lahko oblečejo tudi rejenca podobno akor domače otroke. Odškodnina, ki jo družine dobe, ni velika. Prav gotovo pa kmetu zaleže, saj daje protivrednost le v delu in živilih, ki jih sam pridela. Rejenci ostanejo povečini najmanj do 14. leta pri kmečkih družinah, potem pa jih prav radi vzamejo vaški in tudi mestni obrtniki za vajence. V mnogih primerih pa rejenec ostane kar pri hiši in ko doraste, je najbolj primeren za velikega hlapca, ki ga je sicer treba plačati, vendar tak hlapec dela z vse drugačno ljubeznijo na »svojem« domu. Deklice-rejenke pa potem, ko dorastejo, postanejo večkrat pridne šivilje. Marsikatera pa se vrne nato v mesto, kjer pride do kruha kot pridna in vestna služkinja. Nekaj rejencev pa je iz kmečkih domov odšlo tudi že na srednje šole in je danes med nekdanjimi kmečkimi rejenci že več učiteljev, nekateri pa študirajo gimnazijo in si bodo prav gotovo priborili tudi pot na univerzo.
Najlepši primeri, ki pa niso redki, so tisti, ko . družina rejenca posinovi. V družinah z velikim I
itevilom otrok se to sicer ne zgodi često. Ker pa Sprejemajo otroke v rejo tudi zakonci, ki nimajo svojih otrok, se navadno zgodi, da tak rejenec ostane pri hiši in da ga potem zakonca adoptirata.
Izredno lepe zglede take ljubezni do otrok dajejo zlasti družine uradnikov, ki žive na deželi.
Od vsepovsod pridejo nebogljenčki v rejo na kmete. Mnogi od njih so telesno tako slabotni, da v mestu prav gotovo ne bi obstali. Drugi so spet tako zanemarjeni in zapuščeni, da se včasih kmečke matere kar križajo, ko vidijo, da se otrok niti pokrižati ne zna, ko vendar že čeblja kakor strgan »dohtar«. Čeprav pridejo v rejo na kmete v veliki meri otroci iz predmestij, zaide včasih med te tudi kak drug, ki prav za prav na kmete po rojstvu ne spada. Tako je pred nedavnim bil oddan v rejo komaj enoletni emigrant. Lepo oblečena mati ga je pripeljala z Dunaja. Njegov drobni nosek pa ga izdaja, da je židek. Nekje na Dolenjskem pa živi deklica, katere oče je doma iz Bosne, tako da je prav za prav muslimanka. Takih primerov bi mogli našteti še več.
Od nekdaj je slovenska kmečka hiia steber naroda in vrelec svežih telesnih in duševnih sil, ki oplajajo mesta. Pa ne samo to. Tudi tiste, ki jih grozi uničiti mesto v prvih letih cvetoče mladosti, spet rešuje kmečka hiša. Prav gotovo ne za-
Kmečka mati i njenim rejencem v naročju.
radi dobička, ampak zaradi tega, ker je pod
kmečko streho ostal živ še Gospodov nauk: »Kdor sprejme enega teb malih v mojem imenu, Mene sprejme.« Škoda, da so te besede v mestih že tako pozabili.
Kopinšek. V območju Savinjske podružnice se je v preteklem letu pripetila ena smrtna nesreča na Korošici. Rešilna postaja SPD je sodelovala pri reševanju.
Savinjska podružnica SPD v Celju šteje 687 članov in vidno narašča. Mladinski odsek šteje le 128 članov, to pa zaradi tega, ker no smejo biti dijaki člani SPD.
Velikonočne počitnice
Počitnice za praznike, božične, velikonočne, koliko misli in želja, koliko mladostnih spominov v poznejšem življenju jim je posvečenih!
So dnevi in so ure s počitnic, ki se vtisnejo določno v življenje vsemu, kar pohaja kakršne koli učilnice. So vtisi z njih, ki so sama, polno oživela, izčiščena in nepozabna mladost. Z najmočnejšimi in najbolj svetlimi spomini iz mladosti se vračajo spomini na duhovno globoko in močna doživetja s počitnic; počitnic, tako zelo dobrodejnih tudi za utrjevanje nežne, globoke, danes, žal, tako zelo zrahljane medsebojne vezi v družinskem občestvu. Za dobo počitnic ožive namreč v življenju družine drugačne oblike od navadnih, ožive določneje oblike domačega sožitja, saj so se za jutri in pojutranjem, za bližnje dni kolikor toliko oddaljile šolske skrbi, ki domače življenje sicer slalno obvladujejo.
Lepi, močni in globoki oblikovalni sili, ki jo imajo počitnice za vzgojo, se starši in družine spričo tega ne moremo nikdar odpovedati.
Z vzgojnim delom, s smerjo in ciljem, z nagibi, na katerih domača vzgoja v družini sloni, se počitnice nujno morajo skladati. Skladati se morajo z okrožjem tistih velikih praznikov, katerih praznovanju so določene. Nikdar ne smejo slabili vzgojne sile, ki jo črpa domača vzgoja iz praznovanja teh prazniških krogov, sile, ki se je po globoko doživljenem skupnem praznovanju toliko sprosti.
Božične počitnice se skladajo z božičnimi prazniki, svojim središčem. Prav je zato, da ostaja mladina tudi za drugi sveti večer, pred novim letom, še doma. Prav bi ne bilo, če bi ta večer morala preživljati že z doma, razkropljena po mestih, med tujimi ljudmi, domovi pa bi bili prazni, brez otrok. Prav bi tudi ne bilo, če bi morala biti že na potu na praznik (na novo leto ali na dan, ko se zvečer še obhaja sveti večer).
Velikonočne počitnice, kakor so zdaj zamišljene, pa družin tozadevno ne zadovoljujejo. Na veliko sredo je določena še šola. Marsikdo bo mogel domov šele na veliki četrtek.
A na veliko sredo se že začenjajo v cerkvi obredi velikega tedna. Kako vleče otroke v cerkev na veliko sredo popoldan, ko se že pojejo dnevnice, ko že čaka tam »božji grob«, četudi še prazen in teman. Velika sreda, pripravni dan na veliki četrtek, s spovedjo in zbranostjo z velikemu tednu že svojskim razpoloženjem. Kdor tega ni doživljal z mladino in doživljal ponovno, ne ve, kako silno se to vse mladih src dojmi, dojmi pa najbolj, če morejo doživljali velikotedensko skrivnost od začetka, ne samo kosoma.
Veliki četrtek! Staro in mlado, otroci in starši, možje in žene, duhovniki in lajiki pristopamo takrat skupno k Gospodovi mizi v misli na Kristusovo večerjo in v zavesti, da smo eno, bratje in sestre, ki naj se ljubimo, smo eno med seboj in s Kristusom.
Vse to so prazniki, ki vežejo družino, polni mogočnih vzgojnih motivov.
Spričo vsega tega naj se velikonočne počitnice začno že z veliko sredo, da se dijaki vključijo doma v sodoživljanje doma s cerkvijo za veliko noč.
Naj se morda raje pomakne po veliki noči začetek šole za dan prej, s četrtka na sredo.
Dva jubileja
Maribor, 15. marca.
Te dni obhaja v krogu svoje družine 50 letnico svojega življenja ugledni mariborski obrtnik, sodar-ski mojster g. Jožef Ramšak, ki je rodom iz Smolnika na Pohorju. Istočasno obhaja naš jubilant 25 letnico svoje obrti, ki jo ie prej v Rušah oprav-• ijal 14 let, v Mariboru pa II let. Vrlemu mariborskemu obrtniku in našemu dolgoletnemu naročniku k obema jubilejema iskreno čestitamo in mu želimo, da bi mogel obhajati še mnogo svojih jubilejev.
9. MAJA 1940
v Neaplju otvoritev prve trienalne razstave italijanskih prekomorskih posesti. Največji pregled italijanske sile ekspanzivnosti in volje v stoletjih od Cesarja do Musolinija. — Razstava ie najpopolnejša dokumentacija vsega, kar so uresničili italijanski geniji, energičnost in ustvarjalna sila v pokrajinah onkraj morja.
TRIENALNA RAZSTAVA ITALIJANSKIH ČEZMORSKIH POKRAJIN
NEAPELJ
9. MAJA DO 15. OKTOBRA 1940
Pojasnila: E. N« I. T,t Terazije 16, Beograd in vse potovalne pisarne
Ženske v službi domovine
Amy Johnson, poskusna pilotka vojaškega letalstva
Pogled nazaj
Cerkvena vrata se odpro. Od znotraj se glasi petje in bučijo orgle. Pred vrati se na cesti zbira gneča ljudi in stražniki le s težavo delajo red. Vzklikanje, fotografi, toča konfetijev in papirnatih kači Tako pride mladi novoporočeni par Jim Mollison in njegova žena Amv, rojena Johnson, iz cerkve, kjer sta največja športna letalca sklenila zvezo za življenje.
Medene tedne preživita na Škotskem, pa ne dolgo. Nemirna svetovna romarja kujeta nove načrte. Jim je odletel v Newyork, kamor je prispel z rekordno brzino. Njegova mlada žena, ki je malo prej pobila hitrostni rekord London—Kap-stadt, brzojavi: »Poskusi povratek — edinstvena prilika za svetovno slavo — najtežje si že dosegel.«
Jim Mollison starta... in ko srečno prispe na zahodni obali Irske v Croyodonu in se zmagoslavno odpelje v London, sedi v odprtem avtu poleg njega njegova žena, solzeč in smejoč se od sreče.
Čez nekaj mesecev nato ponovi Jim Mollison svoj polet čez Atlantski ocean. A to pot je poleg njega njegova žena Amy Johnson, držeč za višinsko krmilo. To je bilo leta 1936.
Ženska služi svoji domovini
Čez štiri leta nato; nekega sivega, mrzlega, otožnega večera v februarju 1940. Gosta, vlažna megla leži nad srednjo Anglijo. Širna, prazna ravnina, kjer je na koncu podeželska krčma z edinim gostom, ki se piše: Aniy Johnson.
Ob dveh ponoči pride domov. Vzame varnostno čelado z glave, strese s temnorjavimi kodri. Na njeni usnjati uniformi se svetijo deževne kaplje. Vsa utrujena in izčrpana se pogrezne v naslanjač pri peči podeželske krčme. V tem tihem, majhnem gostišču, daleč proč od velikih cest in železnic, daleč od Londona in njegovih klubov, časopisov in mikrofonov živi Amy Johnson že šest mesecev v popolni samoti in javnost je skoraj pozabila nanjo.
Čas je tak, da ni misliti na kake velike čezmorske polete v elegantnih športnih letalih z edinim ciljem, da bi bili doseženi novi rekordi.
V tistih prvih septembrskih dnevih 1. 1939, ki se jih bo svet še dolgo spominjal, je prišel v londonsko predmestno stanovanje Amy Johnso-nove uradnik angleškega letalskega ministrstva, rekoč: »Anglija vas potrebuje. Potrebujemo poskusnih pilotov za nove letalske modele, potrebujemo letalske učitelje in pilote za vaje v brambi proti letalskim napadom. Ali hočete?«
Seveda je hotela.
In odtlej živi Amy Johnson v tej samotni krčmi v srednji Angliji, na robu letališča za vaje britske letalske armade in služi domovini.
Živa tarča
Enajst je ponoči. Amy Johnson, nared za polet, s čelado na glavi, stopi iz gostilne iz čez četrt ure nato sedi v lovskem letalu in se dviga v črno temo. Nato poseben znak in spodaj na zemlji nekaj oživi. Amy Johnson ve, da so to tri baterije od obrambe zoper letalske napade, ki imajo nalogo, da jo »sestrelijo«. V svojem malem »Hur-ricanu« je za živo tarčo na ponočnih letalsko-obramnih vajah,
Mirno plove dalje. Tedajci — tik pred njo žarek, belkast snop luči: prvi žaromet je spodaj začel delovati in išče po nebesu. Kmalu se mu pridruži drugi in tretji. Aniy se dviga više, skoraj navpično. Njena naloga je, da uide žarometom in da tistim tam spodaj čim bolj onemogoči njih trud — prav, kakor bi bilo zares. Dela vijuge sredi črne noči, se spusti za nekaj sto metrov niže, da uide svetlobi, ki drsi za njo, da se skrije drugi, ki križari sem in tja. Modri bliski švigajo krog nje: to je znak protiletalskih topov: Amy Johnson je ujeta in sestreljena. Vojaki so zmagali, vaja se je lepo skončala. Častnik, ki vodi vajo, v zahvalo stisne roko Johnsonovi, ko pristane na letališču. To je njeno življenje že šest mesecev, noč za nočjo enako.
Časih jo posadijo v nove bombnike, ki jih je treba preizkusili. Preizkusi jih glede na hitrost, vztrajnost, nosilnost, odpornost spričo ovir, ki jih mora prestreliti. Časih sedi poleg nje kak učenec, mlad pilot, ki sprejme »zračni krste.
Daleč, daleč proč od tega letališča in te male kmečke krčme so velika mesta, živi na milijone ljudi, so časniki, kinematografi, radijski aparati.
Povsod novice iz teh dni. Nikoli pa ni slišati imena Amy Johnson. Mlada žena, ki je bila nekoč najbolj slavna športna pilotka na svetu, je pozabljena. Njeno ime je urezano v ploščo o zmagoslavnem zavzetju ozračja, a je izbrisano v teh časih iz spomina ljudi. Nepoznana in brez imena, samotna in osamljena živi in deluje z »dečki« angleškega letalskega brodovja kot vojakinja Anglije, ena od mnogih^ ki služi jo svoji domovini.
Morda je ravno za Vas
Badensko zdravilno kopališče naj-boljše, ker je po mnogih zdravilnih ^^	sestavinah najmočnejše t Jugoslaviji 1
Sedaj imate dovolj časa, da proučite prospekte rajsnib kopališč in da si izberete ono, ki Vam po svoji zdravilnosti najbolje ustreza! Prospekie pošilja zastonj, rado in z veseljem:
(Jprara Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA. RADENCI
Zborovanje planincev v Celiu
Celje, 15. marca. Savinjska podružnica SPD je imela te dni svoj 47. letni občni zbor. V preteklem letu je bila lepa sezona in vkljub vojnim dogodkom je imelo planinstvo lep razmah. Naše Savinjske planine so obiskali Holandci, ki so obljubili, vsi navdušeni od krasot naših planin, da jih bodo obiskovali tudi v bodoče. Zimski promet je bil lep, vendar SPD že nima sodobno opremljenih koč za zimo.
Predsednik se je v svojem govoru pritoževal, da obiskuje planine vedno manj mladine, ki se danes vse bolj zanima za šport, nato je govoril o podrobnem delu SPD, o prometnih zvezah itd.
Prav zanimivo je bilo tajniško poročilo. Do ruševin Celjske koče pod Tovstom, kjer so planinci najemniki od novega leta do Silvestrovega, je podružnica tudi letos obnovila kline in popravila pot skozi »Hudičev graben«. Glede dograditve nove stavbe in izročitve prvotnemu namenu, je dejal tajnik, da v teh težkih časih gotovo občina ne more prevzemati nase odgovornosti za investicije.
Pri Mozirski koči na Golteh se je pripravil material za novo stavbo »Petrov dom«. Pod Kopo je sedaj lepo izpeljana dobra vozna cesta v dolžini 800 m. Za novo stavbo je društvo »Putnik« v Belgradu dalo za opremo sob 15.000 din, v isti namen tudi Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju 7500 din. V Aleksandrovem in Tillerjevem domu ter pri »Piskerniku v Logarski dolini so dobili prepotrebno elektriko. V Narodni park pod Okreš-ljem se je zasadilo na novo 2000 smrekovih sadik, pod Kopo na Golteh pa 1000. Kocbekov dom so posetile konec junija štiri skupine po 12—16 Holandcev in Angležev,	1
na pobudo podružnice bo banovina uredila hudournike na Korošici. Vsa pota in markacije v podružničnem delokrogu so sedaj v prav dobrem stanju. Med največje pridobitve na tem področju smemo prištevati novo pot s Klemenčje jame čez Škrbino po severovzhodnem grebenu na Ojstrico, ki skrajša turo na ta lepi vrh iz Logarske doline za približno poldrugo uro.
Obisk planinskih postojank kaže malenkosten porast in je sledeči: Celjska koča 1591 (lani 1483), Mozirska koča 1412 (1402), Piskernikovo zavetišče 1232 (1082), Aleksandrov dom 927 (917), Friš-aufov dom 2174 (2135), Kocbekov dom 1107 (1069).
Blngajniško poročilo je navajalo, da je imela podružnica 221.061 din dohodkov in 219.202 din izdatkov. Premoženjsko stanje podružnice je sedai 693.715 din.
Nato je bil sprejet proračun za leto 1940, ki predvideva 208.000 din izdakov in prav toliko prejemkov. Med izdatki je važna postavka za gradnjo vodovoda na Mozirski koči na Golteh.
Za rešilni in alpinski odsek je poročal g. A.
11
Slavna, oboževana in že dolgo pogrešana
Paula Wesse!y
v najlepšem, pretresljivem Ijubavnom (Umu
tragičnih usod
v
Marija

v*.!

Nefna ljubezen ogrske grofice Marije Ilone in kneza Schvvartenberga v revoluellskeni lelu 184N. Oditop cesarja Ferdinanda v korist mladega cesarja Franca Jospa I. Borba Madžarov
Košuta Lajoša proti avstrijski nadvladi Sodelu|e|o: Wll|y Blrgel, Paul HUrbiger, Otto VVernicke.	flellia: Gesa Bolvarj-.
Paula Weisely je rekla sama: da je to njan najlepSi film, njena najljubSa vlogal

-


Kino Union, tel. 22-21
Ob 16., 10. In 21. url

i
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala Marija Kilnr roj. Mally, vdova po račun' skcm nadsvetniku- Doživela je 90 let. Rajna je bila mati lani v Vrnil ji tragično umrlega generala Kilarja. Pogreb bo v »olvoto ob 3 po. midnp izpred hiše žalosti Cesta 29. oktobra it. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči žalujočim naše iskreno sožaljel
t V Domžalah je v četrtek mirno v Gospodu zaspal v 80. letu starosti g. Andrej Poviič, doma iz Podgozda nad Grgarjjm pri Gorici. S težkim srcem je pred petimi leti zapustil 6vojo rodno grudo. Kajni je bil veren, zaveden in pošten Slovenec. Nai mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Koledar
Sobota, 16- marca: Hilarij in Tacijan, m.; Hervard.
Nedelja. 17. marca: šesta postna, cvetna nedelja, Jerlert, devica; Patrlk, škof. Ob 4.25 zadnji krajec, Uerseliol napoveduje sneg in vihar.
Ponedeljek, 18, marcat Ciril jer., e, uf.s Salvator, spozn-
Osebne novico
Odlikovan)« na srednjih Šolah. Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje so bili odlikovani: dr. Adolf Pečovnik, ravnatelj III, drl- realne gimnazije v Ljubljani, Anton Burgar, ravnatelj realne gimnazije v Kočivju, in Franc Gnjezda, profesor klasične gimnazije v Ljubljani. Z redom sv. Save IV. stopnje: ravnatelji gimnazij Franc Alič v Ptuju, inž Ivo Zobec v Soboti in Franc Korbar v Kranju, profesorji Ciril Bernot, Franc Čemažar, Franjo Grafe-nauer, dr. Josip lic, dr. Fran Novak, Josip Ovsenek, dr. Roman Savnlk, Albina Ramovš, Ivan Sivep, Dora Vodnik, dr. Ivan Vrečar, vsi v Ljubljani, dr. Janez Kociper, Franc Skok, Karel Fribnik, Živortnik, vsi v Mariboru, Josip Napotnik v Celju, Stiplovšek v Ptuju, Mirko Kmet in dr Josip Zontar v Kranju, Josip Potokar v Soboti, Z redom sv, Sava V, stopnje profesor Anton AnžiC v Ljubljani,
Prvi nalivi, sneg, blisk in grom
Ljubljana, 15 marca.
Marec v vremenu rop zavija. Cez noč do jutra so se vrstilj vse možni vremenski pojavi, »koli 4 davi so nad Ljubljano in okolico bili na-
™V /r, nallvi je s,iežilQ 111 PRdala je sodra, Okoli 4.50 pa se je nekajkrat močno zabliskalo, nato zagrmelo. Tudi po drugih krajih so bili hujši nahvi, Tako nam javljajo i/. Podloga v Sa-vinjskl dolini, da je tam okoli 4 zjutraj divjala nevihta. Jutranja temperatura je davi za nekaj stopinj padla. Po poročilih železniške direkcije so zaznamovale najvišjo Jutranjo temperaturo postaje: liakek + 10, Kočevje In Novo mesto + 9, Ljubljana na gl. kol. +8, ostale železniške po-staje temperaturo od + 1 do + 4. Deževje, ki je trajalo v sredo, je povzročilo, da se je začel sneg naglo tajati |n da reke počasi naraščajo. Ilidro-tehnicni urad na banski upravi je iz Brežic včeraj prejel brzojavna poročila o stanju Save omenjenega dne. Suva narašča, Včeraj, 14. t, m, je bilo vodno stanje ob 7 z|utraj 200 cm nad nar-malo, ob 0 213 In opoldne 225 cm nad normalo. Vodomerna postaja Radeče je davi javila, da je hava lam dosegla 168 cm nad normalo.
Sava pri Tacnu je od včeraj do davi narasla za 80 cm. Vodno stanje Save pri Česnovi elektrarni je bilo davj ob 7 120 cm, ob 14 pa 140 cm liad normalo. Ljubljanica narašča. Od Fužin na-prej je že na nekaterih mestih prestopila bregove. Hldrooentrala na Fužinah ie davi zaznamovala vodno stanje Ljubljanice 137 cm nad normalo, ob 14 že 150 cm. Ljubljanica je pri liidro-centrall globoka 2.17 m.
Prvo Hacetovo zasliševanje na sodišču
Ljubljana, 15. marca.
Velika In obširna kazenska preiskava proti To-netu i acetu je poverjena preiskovalnemu sodniku na liubl anskem okrožnem sodišču, sod. pristavil g. Alfredu Fischingerju, Danes ob 10, dopoldne se je pričelo prvo zasliševanje, ki je trajalo več ur. Nevkleri enega, oblečenega v jetniško raševino so 3 jetniškl pazniki Haceta pripeljali v takozvano zahlisevalno celico, kjer navadno zaslišujejo vse, v preiskovalnem zaporu se nahajajoče zločince. Oo-spod preiskovalni sodnik je Haceta začel v prisotnosti vseh 3 paznikov ln organov kriminalnega oddelka policijske uprave zasliševali najprej v sploš-mh razmerah in zadevah, llace je mirno prrnove-doval in pojasnjeval, V splošnem vse priznava in navaja okolnosti, kakor jih je bil povedal že včeraj po icijskemui nadzorniku g. Matiji Močniku v »ent-petrskih policijskih zaporih. Preiskava se bo pač zelo raztegnila, ker obsega zelo obširen razbo ni-kov delokrog, kajti ovadbe o raznih ropih, umorih vlomih in tatvinah, ki so jih varnostni organi preiskovali in zasledovali, so bile podane pri vseh okrožnih sodiščih v Sloveniji, tako v Ljubljani Mariboru, Celju In Novem mestu. Pač bo prečkava odkrila in razgrnila veliko podjetnost Hacetovo, ki je štel med svoje pomagače mnoge druge drzne in poklicne vlomilce kakor tudi berače.
Hace je prvo noč v sodnih zaporih mirno prespal. Udan Je v svojo usodo. Haceta so nastanili v jetnijnici v samotno celico, kjer so že prebivali vsi takoimenovani »težki kanoni«. Je posebna celica, kamor zapirajo najnevarnejše zločince in morilce. Celica se nahaja v »Lombarjevem traktu«, tako nazivljajo namreč poseben del zaporov v II, nadstropju jelniiniee, od koder je beg absolutno nemogoč. V tem traktu so preživljali svoje dni naj-
hujši morjlci, tako Lombar, Jože Herle, I, Hribar, France Nagllč, ki je bil edini med vsemi obešen, in še drugi, ki so dobili do 20 let ali celo dosmrtno robijo. Ta trakt je močno zavarovan in kdor bi skušal pobegniti, bi moral odpreti kar 7 težkih železnih vrat, za katere so narejeni veliki ključi.
Številne aretacije v Kranju
Kranj, 15. marca.
Po včerajšnji dramatični aretaciji in zasliševanju zloglasnega razbojnika Haceta so se začele razpletati ijitj okoli njegovih jiajdašev. Kranjska policija je takoj pričela s številnimi preiskovalni in aretacijami, ki jih je izvršila pri nekaterih osumljenih pajdaših Haceta. Aretirane) so bili verjetno v dogovoru s Hacetom, da bi izvršili z njim večja razbojniška dejanja v Kranju jn okolici, Zato je Hace sam prišel v Kranj. Kljub strogemu zasliševanju aretirani osumljenci tajijo vsako soudeležbo s Hacetom. Policija je po daljšem zasliševanju nocoj odpremila osumljene Hacetove pajdaše v Ljubljano, kjer jih bodo soočili s Hacetom, da se bo pokazalo, če so bili osumljenci kaj v zvezi s Hacetom,
— Pri ljudeh viSf« starosti, ki trpe pa nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaufita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-Sanje, Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo.
Reg. po min, soc. pol. In a. zdr. S-br. 15 483 23. V, 35.
—	Izletniški vlaki ob praznikih. Do vpeljanega novega voznega reda bo vozil na Gorenjsko osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40, na praznike sv. Jožefa, velikonovčni jionedeljek, vnebohod in binkoštni ponedeljek kot izletniški vlak. Za po-vratek bo izletniški vlak oni, ki prihaja v Ljubljano ob 22.10,
—	Vozna olajšava. Za osebni vlak, ki odhaja na Gorenjsko ob 11.43 velja ob sobotah že nedeljska povratna karta. Ta vlak bodo gotovo radi uporabljali smučarji in turisti, ki žele že v sobto doseči kako višje ležeče planinsko postojanko, saj ima ta vlak zvezo do Rateč-Planice in do Bohinjske Bistrice.
—	Zamenjava RM sezonskim delavcem.
Mnogi sezonski delavci so prinesli iz Nemčije večje ali manjše zneske denarja, ki ga niso
po> cbi&avi
*	Nova kanonika v Zagrebu. Hrvatski metropolit prevzv. g, nadškof zagrebški dr. Alojzij Ste-pinac je imenoval za stolna kanonika v Zagržbu pomožnega škofa prezv. g, dr. Josipa Laha in pre-bendarja g, dr. Pavla Lončarja,
*	Zemlja se je utrgala in porušila kmečko hišo. J/, okolice Banjuluke poročajo, da pilia tum že nekaj dni zelo topel južni veter, ki jo močno |>os]iešil topljenje snega. Zaradi tega groze poplave, dogaja pa se tudi, da se z gora trga zemlja in hrumi v dolino. Cesta Banja-luka—Kotorvaroš je že na več krajih zatrpana z zemeljskimi plazovi. Neko kmečko hišo, ki je stala ob cesti, so plazovi povsem porušili, kmeta, ki je v njej prebival, so odkopali mrtvega-Zaradi tega in podobnih dogodkov so oblasti namestile na najbolj nevarnih krajih straže, ki pazijo na vsako premikanje zamlje v gorah.
*	Nevarnosti povodnji je velika- lz mnogih krajev države prihajajo poročila, ki vzbujajo rosno skrb, Toplo južno vreme, kj je nastopijo zadnje dni, je preveč pospešilo taljenje snega, tako da se voda ne more dovolj hitro odtekati, odnosno i/.hlapevati, Sava in Kolpa na Hrvatskem naglo naraščata. Kolpa je bila včeraj že 572 cm nad normalo, Sava pa 460 cm, Pričakujejo pa šo nadaljnje naraščanje, ki utegne jKistati katastrofalno. Kolpa je že preplavila cesto Zagreb—Petrinio. Tudi ' Drava hitro in nevarno narašča. V Osjeku so namerili že 222 centimetrov nad normalo.
*	V«lik italijanski parnik nasedel. V noči od torka na 6redo je pri otočlču Kurjak pri Olibu na. sedel italijanski parnik Ko so bile naše oblasti ob-veičene o tej nezgodi so takoj odradile, naj odplu. jejo naši parniki italijanski ladji na pomoč. Italijanski parnik je pri nezgodi dobil veliko iuknjo, skozi katero uhaja voda in je zaradi tega v veliki nevarnosti, da se potopi 6 tovorom vred. Zdi se, da je parnik nasedel zaradi teme in slabega vramena, ki je vladalo v noči od torka na sredo.
*	Mednarodna razstava živine pri Novem Sadu. V gredo je bila v Novem Sadu seja Izvršilnega odbora poljedelsk; zbornice, na kateri so razpravljali o deseti pomladanski mednarodni razstavi živine, ki bo odprta 20. aprila. Ker Je bila letošnja zima zelo dolgotrajna in ostra ter se zaradi tega novi razstavni prostori v Novem Sadu niso mogli še urediti, je odbor sklenil, da bo letošnja mednarodna razstava nekoliko manjšega obsega t;r Jo bodo pripravili na posestvu grofa Koteka v Novem Futogu pri Novem Sadu.
*	Za dvesto jurjev je okradel strica in denar zapil. Zasebni uradnik brez |ios|a Izidor Danon (Ime izdaja njegovo pokoljenje) iz Sarajeva je svojemu bolnemu stricu Davidu če-sto delal družbo ob bolniški postelji- Zaupanje, ki ga je Imel bolni stric do njega, pa je Izidor nesramno izrabil, Nekega dne mu je' odnesel iz stanovanja kaseto, v kateri jq imej stric ruz-
ntogll ali pa utegnili poslati domov, Doma niso moglj mark ugodno zamenjaji in so se obrnili na Zvezo poljedelskih delavcev v Solioti, ki je naslovila na finančno ministrstvo prošnjo, da omogoči revnim prekmurskim sezoncem ugodno zamenjavo denarja. Zdaj je prjšel od ministrstva poziv, naj sezonci prijavijo, koliko mark v papirju in srebru Imajo za zamenjavo. Prijave bo sprejemala Zveza do 29. marca v svoji jilsurni v Soboti.
—	Živinski kramarski sejem dne 18, t. m, v Mengšu se bo vršil z dovoljenjem kraljevske banske uprave v LJubljani. Vendar pa je zabranjen vsak <jo-gon ali Izvoz parkljarjev iz okoliša vse občine Trzin, vasi Loke pri M*ngŠU ter Depsle vasi pri Domžalah. Ravnotakp Je prepovedan pregon ali prevoz parkljarjev skozj zgoraj navedeni zaprti okoli*.
—	Razpis zdravniških inest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje eno mesto zdravnlka-uradnika v škofji Loki, eno mesto pogodbenega zdravnika specialista za otroške bolezni v Mariboru in po eno mesto pogodbenega zdravnika v Kostanjevici, Št, Jerneju na Dolenjskem in Žužemberku. Rok za vlaganje prošenj je do 6. IV. 1940.	' '
—	Mlad trgovski pomočnik, ki je že dolgo brez službe in so mu pošla vsa sredstva za življenje, prosi primerne zaposlitve ali kakšen dar. Priporočata ga župni urad v Stranjah in pa županstvo v Kamniški Bistrici p. Stahovica pri Kamniku, ki bosta rade-volje posredovala.
—	Za moške jn d«mske obleke, površnike, plašče in kostume priporoča veliko izbiro šlofov od 45 do 220 din -^tvrdka Gorifcir — v svoji glavni trgovini na Sv. Petra c. 29 v Ljubljani.
—	Poskunite Uhoruo novo bok-pivo pivovarne Union, ki je od danes naprej v prometu.
—	Železniška nesreča na postaji VidemJSfško. Na postaji Videm—Krško sa je 14. t. m. ponoči okoli 23.30 primerila železniška nesreča, ki ni zahtevala človeških žrtev, Belgrajski brzovlak, ki prihaja okoli 1 v Ljubljano, je na tej jiostaji trčil ob tovornj vlak. Človeških žrtev ni. Brzovlak jo imel 100 minut zamude.
—	Zgodba o avtomobilu, Hudo je, če človek nuna denarja. Tako si je mislil šofer Josip Meštrovič iz Zagreba, ko jo ostul v Gornji Radgoni brez sredstev, Prerl kratkim je kupil avtomobil za 20,000 din, na račun pa je dal samo 9 jurjev. Prodajalec si je izgovoril,'da bo avtomobil do popolnega izplačila njegova last, šofer pa je v Radgoni avto prodal za 6 tisočakov in jih porabil zase, lastnik pa se je seveda obrisal pod nosom za ostale tisočake.' šofer je bil v Soboti obsojen na 2 meseca strogega za-jiora.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, kj deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini m slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežpst.
mh dragocenosti v vrednosti 200.000 din. Tzidor je dragocenosti v Sarujevu, prodal, z izkupičkom pa se je odpeljal v Belgrad, kjer je t nekaj dneh ves denar zapravil v družbi pro-slullli žensk po nočnih lokalih. Ostalo mu je se za vožnjo do Sarajeva, kjer pa so ga že na kolodvoru jiozdravjli detektivi.
*	Vagon mu je odrezal obe nogi. V Zagrebu se je v torek zvečer na progi blizu Boron-gaj« pripetila huda nezgoda, kj je terjala smrt mladega .železničarja Mije Fotoviča, Fotovič je v torek zvečer na dveh tirih zaustavljal vagone s tako imrnovano »copato« (železna priprava, ki se položi na tračnice, da se ob njej vagon ustavi). Rokovanje s to pripravo zahteva od železničarjev mnogo spretnosti in hladno-krvnosti. Fotovič je bil v tem delu precej izve/ban. V torek zvečer je na enem tiru' baš ustavil vajpn, nato pa je brž skočil na sosedni tir, kjer je prihajal nov vagon. Toda bil jo prepozen. Ko se je sklonil, da bi podsiavil kolesom vagona »pomito«, so ga odbijači vrgli med tracnice jn kolesa so mu odrezala obe nogi. Smrtno ranjenega tovariša so železničarji hitro prenesli v lokalni vlak, ki naj bi ga odpeljal v bolnišnico, toda nesrečni železničar je v Vlaku podlegel poškodbam,
*	Strahoten zločin v vlaku. 12. t. m sta
potovala v vlaku Dubrovnik—Sarajevo kmetica Andja stajbek in njen sin Anton. V bližini postaje Ostrožac v Hercegovini je Anton zaprosil mater, naj stopi z njim na hodnik, da jI bo nekaj pokazal. Mati je stopila ven, čez nekaj časa pa se je sin sam vrnil v kupe in pričel ves razburjen potnikom pripovedovati, da je njegova mati padla z drvečega vlaka. Potniki so takoj obvestili orožnika, ki je spremljal vlak Le-temu pa se je stvar takoj v začetku zazdela sumljiva. Pričel je zasliševati Antona kar v vlaku, na naslednji posla ji pa ga je peljal von in ga izročil postajenačelniku. Ta je nadaljeval zasliševanje in hitro ugotovil protislovja v Antonovih odgovorih. Ob telesni preiskavi so našli pr1 njem večjo vsoto denarja in več dragocenosti, ki jih je njegova mati nosila lin rokah. Ob poostrenem zaslišanju je Anton slednjič priznal svoj strahotni zločin- Nn hodniku vlaka je svojo mater ubil. jo nato oropal in vrgel iz drvečega vlaka. V bližj postaje Ostrožac so orožniki našli starko mrtvo z razbito g avo. na hodniku vagona pa so našli sledove krvi. Strahotni zločin je vzbudil veliko ogorčenje.
*	Predrznost divjih lovcev. V gozdu vlaste-linstva v Jalžabtu pri Varaždinu je te dni službujoči logar zaslišal močno streljanje Ko le prihitel na mesto, odkoder se je slišalo slre-Iianjo, je našel na tleh II ustreljenih srn Videl je tudi divje lovee, ki pa so'ob njegovem prihodu pobegnili.
Anekdota
VValter Scott opisuje zanimivo prvo srečanje angleške kraljice Flizabete (1538 do 1603) s sirom W allerjeui Raleitfhoni. Kraljica je šla
Ljubljena, 16. marca
Gledališče
Drama:
Sobota, 16. marca: Asmudej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol- -- Nedelja, 17. marcu: Neopravičena ur«, Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 18, marca: Severna lisica. Premiera. Premierski altonma.
Opera t
Sobota, 16. marca: Adrlana Lecouvreur. Premiera. Premierski abonma' — Nedelja, 17. marca ob |5: Nižava. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: l'rasqulta. Izven, Gostovanje gospe Zlate G j iing lenčeve. — Ponedeljek, 18. marca: Adrlana Lecouvreur. Izven.
Rokodelski oder
Rokodelski oder bo uprizoril J9, marca, na dan sv. Jožefa, ob osmih zvečer lepo romantično igro »Koroška roža«. Snov igre je vzeta jz junaške dobe naše zgodovine, iz časov turških vpadov na naše ozemlje. Mnogoštevilni pevski vložki igro zelo poživljajo. Vabimo k prav obilni udeležbi na dan sv. Jožefa v Rokodelskem domu.
Radio Ljubljana
Sobota, 16. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7,0? Nujiovodi, poročila — 7,15 Pisan venček — veselili zvekov (plošče) — 12 Za veselje, za zabavo nudimo vam godbo pravo (plošče) — 12,30 Poročila, objave — 13 NnjioVedi — 13.03 Za vesolje, za zabavo nudimo vam godbo pravo (plošče) — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slovenske narodne pripovedke in pravljice (bere ga, M, Ukmar-Boltarjeva), b) Z malčki kramlja gdč, Slavlca Veneajz — 17.50 Pregled s|ioreda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18,40 Pogovori s jxisfiišalci 19 Napovedi, poročila — 19,20 Nuo. ura: Pomen Kvutr-nikove vstaje (dr. Nikola Lalič, Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Pregled zunanje politike (g, Fr. I erseglav) — 30,30 Vesele in žalostne lz živ-Ijenj a Joke Smodlako — 22 Najiovedi, poročil« — 32,13 Z« vesel konec tudn« igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 16. marca: Belgrad i 20,40 Vojaška godba. — Zagreb; 20 Lahka gl. — Bratislava: 19.30 Jazz. — Pragai 22.20 Beneševa opereta »Pesem domovine«. — Sofija: 20.30 Lahka jn pl. gl. — Be-ronitlnsteri 20 Opera. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. — Bukarešta! 20.15 Zab. gl. — Trst-Milaiu 17 Nabožna gl. 21 Ojiera. — Rim-Bari: 21 Variete. — Florenca: 21.15 Pl. gl. — Sottens: 20.30 Narodne pesmi.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Ljubijnna-Moste ponovi na splošno željo občinstvu v nedeljo, 17- marca ob pol petih popoldne Jurčičevega »Desetega brata« v Kleineneirevi priredbi Preskrbite si vstopnice v predprodaji v Ljudskem domu v Mostah v nedeljo od 10 dojioldne dalje,
Frančiškanski oder- Na cvetno nedeljo ob 5 popoldne uprizorijo člani dramske družine frančiškanske prosvete dramo v 3 dejanjih in 4 slikah »Luč z gora«. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj.
»Krvava Španija« je naslov drami, ki bo ponovno uprizorjena na frančiškanskem odru na praznik sv. Jožefa. 19. marca oh petih jki-poldne, Vstopnice se dobe pri A. Sfiligoj. jutri v nedeljo pa pri blagajni pred dvorano,
Po SfurUittijevjli Treh sonatah l>o zaigral pianist Llpovšek na svojem koncertu na j prvo IT«ydnovo Sonato v es-duru, noto Beethovnovo Sonato v c-duru op.	Lipovškov klavirski
koncert bo v ponedeljek, 18. t. m, ob 20 zvečer v veliki lirharinonjfni dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Zaključno predavanje v društvu »Pravnik« bo
danes v soboto ob 18 v zbornični dvorani univerze (I. nadstrojije), prost vstop za vsakogar (dame in gospodje). Predava g. univ. profesor dr. Metod Dolenc o temi: »Zapriseganje na našem jugu nekdaj in sedaj«. Po predavanju sestanek v gostilni Mrak in Rimski cesti.
Predavanje Pedagoškega društva. Drevi priredi Pedagoško društvo ob 6 v predavalnici Mineraloškega inštituta predavanje g. Miroslava Zora »Vzgojne oblike v skavtlzmu«. Vstop prost.
Cerkveni vestnik
Mesečni shod tretjefla reda v Uubljanski lran-ciskanski cerkvi bo na praznik sv, Jožefa ob 4 popolne namesto na cvetno nedeljo. Ljubljanski tretjeredniki vzemite to na znanji Voditelj.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do jioiiedeljka co 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr, M is l1 ran ta, Poljanska cesta št. 13.JL, telefon št. 52-84,
Lekarne
., Nočno službo imajo lekarnej mr. Siišnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Oosposvetk« cesta st, 10 in mr Bohinec ded., Cesta 29. oktobra
iz svoje palače, da bi se v čolnu vozila po lenizi, Ker pa je vso noč deževalo, je bila zemlja na bregu reke tako mehka, da se kraljica ni upala prestopiti, da ne bi s svojimi le-pimi čeveljčki zagi/ila v blato. K sreči je bil
v bližini mladi plemič Wa!ler Raleigb. Ko jo opazi kraljico, je takoj vzel s svojih ramen svoj dragoceni p ašf ,„ ga pogrnil po tleh, da
lelffh ni''t' S k;nt '",,:im,Ka- Tega se Ra-It gl ni kosal Kraljica Flizabeta je poklonila
mlademu plemiču, ki ga je zadovoljno' motrila, riemun ni prstan m ga imenovala za člana svojega plemiškega spremstva.
Nekega večera se je kraljica sprehajala po parku dvorca Greentvloh, ko ji Je njena častna dama sporočila, da je malo prej videla mladega gospoda, kako se je plazil okrog bližnjega paviljona In kako je na steklo s svojim (leinantnlm prstanov napisal nekaj besed Kra-,,e	radovedna podala k paviljonu,
odkoder je Raleigl, - on je bil tisti gospod -pravočasno izginil Kraljica je prebrala na ozn neonom mestu besede: »Rad bi se popel v višave, p« mi tam preti propast!« Elizabeta jn par hipov premišljevala te značilne besede, nato pH napisala z domantom kot odgovor- »Če nnnns poguma, d« se jiopneš v višave na še nuiiro ga/i po zemlji.« Ta prizor je dal slikar-
N
novosi za LjoDiianot HATFI T Alfe A
Prvi madžarski UVlCL iVKA aiasbeni film
Zelo zabaven film iz sodobnega peštanskega družabnega življenja, poln humorja, ciganske godbe in duhovitih prizorov.
p L1UBLMNm
Treznostno zborovanje
bo na cvetno nedeljo ob 10.30 v frančiškanski dvorani.
Govore:
Primarij dr. Val. Mer šol j: Alkoholizem in zdravje. — Profesor Etbin Boje: Alkoholizem in treznost naroda. — V imenu mladine govori jurist Poženel. — Nagovori zastopnikov oblasti. — Resolucije.
Vsi, ki čutite potrebo, da se naš narod sfrezni, vljudno vabljeni, da pokažete s svojo udeležbo svojo resno voljo, da pridemo do zaželjenega cilja.
Zapoznela zimska pomoč?
Ljubljančani in tudi po deželi so čitali, da se je v Ljubljani »šele sedaj pričela akcija za zimsko pomoč in se je zato zakasnila, ker se zima že poslavlja od nas in ker so mestni reveži vsaj glede prezebanja najhujše že prestali.« Očitek bi utegnil med dobrosrčnim prebivalstvom zbuditi nevoljo, saj se gotovo vsa naša javnost zaveda upravičenosti trditve, da »bi bilo treba zimsko pomoč organizirati tako, da bi se začelo podpiranje revežev takoj v začetku zime.«
Tudi tisti Ljubljančani, ki se ne morejo podrobno zanimati za socialna vprašanja ljubljanskega mesta, so vsaj toliko poučeni, da mestna občina ljubljanska tako zelo skrbi vso zimo za pomoč revežem, da jo s te strani hvalijo in kažejo za zgled vsa druga jugoslovanska -mesta.
Ko je za novo leto izšel plemeniti oklic Nj. kr. Vis. kneginje Olge za zbiranje prispevkov za zimsko pomoč po vseh jugoslovanskih mestih, je Ljubljana imela zimsko pomoč tudi letos že pojx>Inoma urejeno kakor prejšnje zime. Ljubljana je seveda takoj po tem spodbudnem povabilu k pomnoženi dobrodelnosti takoj razširila svoja prizadevanja na socialnem polju in že 20. januarja je vabil oklic »Dobri Ljubljani« Ljubljančane k zbiranju prispevkov za zimsko pomoč. Pod oklicem so bili podpisi članov častnega in akcijskega odbora, ki pričajo, da se za zimsko pomoč revežem poleg najvišjih predstavnikov našega mesta zavzemajo tudi vsi naši pridobitni krogi. V ožji odbor so bili seveda povabljeni tudi zastopniki vseh ljubljanskih večjih časnikov, predvsem pa vseh dnevnikov. Ljubljana se torej upravičeno čudi očitku, češ da se je akcija pričela šele sredi marca, saj so tudi že čitali, da se vsota za zimsko pomoč darovanih zneskov bliža že polovici milijona. Še bolj natanko je pa o živahnem in požrtvovalnem delu odbora za zimsko pomoč poučena dolga vrsta letos izredno darežljivih dobrotnikov. Medtem časom je bil pa akcijski odbor prav dobro poučen, kako izdatno je mestna občina poskrbela za olajšanje vseh tegob zime mani premožnim slojem.
Najrevnejši imajo vso zimo v stari cukrarni ogrevalnice, prenočišča in prehrano. Kuhinja stare cukrarne porabi v 10 dneh % vagona krompirja, čeprav so velike spremembe pri hrani posameznih dni. Popolnoma brezplačno je ta kuhinja najbed-nejših vso zimo vsak dan izdala po 800 do 900 kosil in večerij popolnoma brezplačno. Še posebej dobiva vsak dan topel zajtrk po 900 revnih otrok v šolskih kuhinjah, a omenjati nam ni treba prehrane otrok po otroških zavetiščih.
Tudi za ogrev je mestna občina poskrbela, saj je razdelila revežem 80 ton premoga, 20 ton ga pa potrebuje za cukrarno. Tudi Rdeči križ je razdelil mnogo premoga.
Da niso bile revne družine deložirane, jo mestni socialni urad plačal mnogo najemnin. Nadalje je podpiral reveže z obutvijo in obleko ter še posebej z živili. Mnogo podpor so dobili bo-lehni in bolniki, mnogo pa tudi brezposelni za razne uradne listine, kolke in pristojbine, ki so jih potrebovali pri iskanju dela. Ža samo te podpore je mestna občina pozimi izplačala 250.000 dinarjev. K tej vsoti moramo prišteti stroške za staro cukrarno, ki pozimi velja najmanj 50.000 din na mesec.
Toda vsi našteti sfroški za zimsko pomoč še niso največji. Pogledati moramo tudi, kako mestna občina vso zimo podpira brezposelne. Poleg rednih delavcev je mestna občina samo pri spravljanju snega dajala zaslužka blizu 500 brezposelnim in jim izplačala nad 400.000 din. Brezposelni so zajjo-sleni tudi na Ambroževem trgu, na Gradu in pri podobnih delih. Pri gradnji zaklonišč je pa stalno vso zimo bilo zaposlenih po 100 brezjioselnih in jih še sedaj pri teh delih potrebujejo polovico. Tako je imelo po 600 brezposelnih pri mestni občini zaslužek, a stalno vso zimo vsak dan najmanj po 200. da so brezposelni dobili najmanj po 8000 din zaslužka na dan, a tudi po 25.000 dm na dan!
V Ljubljani so torej reveži bili deležni najrazličnejših podpor in so jim bile težave zime olajšane d oskrajnosti Ker pa s snegom ne skopni tudi beda ter s pomladanskimi rožicami še ne zraste za vse reveže dosti kruha, zato akcijski odbor za zimsko pomoč zbira prispevke za take podpore, ki bodo od njih imeli reveži trajne koristi in bo ta dela dolga leta uživala vsa Ljubljana. Vsa Ljubljana pa tudi ve, da javna dela v tako hudi zimi niso mogoča!
Ljubljanski gostilničarji so zborovali
Včeraj popoldne je imelo Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani svoj redni letni občni zbor v kolodvorski restavraciji. Kljub temu, da so gostilničarji ves dan zaposleni, je prišlo na občni zbor nad 100 članov. Predsednik Dolničar je začel občni zbor in predlagal udanostno brzojavko Nj Vel. kralju Petru II. in pozdravne brzojavke predsedniku vlade g. Cvetkoviču, predsedniku senata dr Korošcu, finančnemu ministru dr. Šuteju, trg. ministru dr. An-dreeu, gradbenemu ministru dr. Kreku, banu dr. Na-tlačenu in ljubljanskemu županu dr Adlešiču, ki so bile vse sprejete z odobravanjem. V svojem obsežnem poročilu je za tem poudaril, da zahteva pripravljenost domovine v sedanjem času tudi žrtve od gostinske obrti, ki jih ji nalagajo nove spremembe zakonov in uredb. Poudaril je, da je Združenje tudi za prihodnje ieto mnenja, da v Ljubljani ni potrebe za ustanavljanje novih gostinskih podjeti in
orisal napredek gostinske strokovne nadaljevalne šole. Bolniška blagajna je po lanskem proračunu izčrpala vsa sredstva in bo treba ali zvišati njene prejemke, ali pa zmanjšati njene dajatve.
V imenu župana je za tem pozdravil zborovalce g. dr. Brilej in omenil uspešno sodelovanje mestne občine z združenjem. Glede davščine na potrošnjo je poročal višji komisar Fr. Hauc, ki je pokazal razvoj te davščine in omenil, da za novo proračunsko dobo ministrstvo financ ni sprejelo te davščine v sedanji obliki. Uvedeni pa bodo zopet računski listki. Od zapitka 5 din naprej bo treba plačati 25 par. Kontrolo o tem bodo izvajali trošarinski organi, vendar se more ta davščina na predlog stranke sporazumno z mestno občino pavšalirati. Za tem je jx>-zdravil zborovalce v imenu TOI in Zveze gostinskih združenj g. Majcen, ki je omenil uspehe socialnega posvetovalnega odbora Delavske zbornice glede minimalnih mezd v gostinskih obratih, po katerem bodo znašle mezde v boljših lokalih 3.75, v manjših obratih pa 3—3.50 din. Očrtal je delo Zveze in njene intervencije pri pripravah za novi državni zakon o trošarini na vino in žganje, težave z novo uvedenim registrom. Sedaj bodo ljubljanski gostilničarji imeli dvojno kontrolo, namreč državno finančno in mestno trošarinsko. Temu se ni mogoče izogniti, ker ni mogoče napraviti izjeme za Ljubljano, ki je na trošarini pobrala v zadnjem letu prispevek od 4 milijonov litrov vina, dočim so v Belgradu, ki je toliko večji, pobrali prispevke le od 2 in pol milijonov litrov vina, v Zagrebu pa od 2,400.000 litrov vina. Glede računskih listkov pa predlaga sporazumno rešitev z mestno občino.
Sledilo je poročilo tajnika g. Mežika, ki je med drugim omenil tudi, da ima Združenje 345 članov, od teh je 168 moških in 164 ženskih, 13 pa pravnih oseb. Vsi člani imajo v Ljubljani skupaj 352 gostilniških podjetij, ki so razdeljena v 8 hotelov, 19 kavarn, 10 restavracij, 229 gostiln, 1 gostišče, 45 buf-fetov in vinotočev, 20 krčem, 11 ljudskih kuhinj in 9 zdravljakov, mlekarn in zajtrkovalnic. Pri vseh teh podjetjih je bilo zaposlenih 910 uslužbencev, med temi 31 plačilnih natakarjev, 24 plačilnih natakaric, 252 natakaric, 85 natakarjev, 124 kuharic itd. G. tajnik je v blagajniškem poročilu podal sliko gospodarskega stanja združenja in omenil, da je na obveznih prispevkih članstvo v preteklem letu prispevalo po 10 par od skupmih 3,285.000 litrov vina. Glede na predlansko leto so ljubljanski gostilničarji uvozili v Ljubljano 370.000 litrov vina manj, kakor v letu 1939. V imenu nadzornega odbora je poročal ravnatelj Skerlep, ki je predlagal upravnemu odboru razrešnico z zahvalo. Občni zbor je razrešnico sprejel, prav tako pa z odobravanjem sprejel zahvalo predsednika nadzornemu odboru in referentu gostinskega odseka TOI g. dr. Kocetu, ki je pri vsem delu Združenju vedno blagohotno pomagal. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika zopet g. Dolničar Maks, za podpredsednika Kramar Franc, člani uprave, namestniki, nadzomi odbor in namestniki in častno razsodišče pa so bili prav tako soglasno izvoljeni Sprejet je bil proračun za leto 1940, na kar je po razgovorih pri slučajnostih predsednik zaključil uspeli občni zbor.
KLOBUKI
v najmodernejših barvah in oblikah
Origin. ciganska kapela Magyari Imre
V glavni vlogi član peštanske opere dr. Pallo Ima. Ta fita je po vsej Jugoslaviji dosegel velikanski uspeh — spmo v Zagrebu Je bil na programu celih 18 dni.	|#iyo MATICA Telefon
Ob 16., 19., 21. uri. UMU nHlllH 21 -24
raj je v Ljubljano prispelo do 200 kg sardelic, ki so bile 14 din kg. Prvikrat v tem času so bile na prodaj velike sardele, 4 zaboji po 40 kg. Bile so po 16 din kg. Gospodinje so rade segale po njih. Pokupili so jih tudi mnogo gostilničarji. Od ostalih morskih rib so bili: osliči 30, ligne 30, orade, komarče in luhni po 40, prav toliko tudi morski list. CipU po 24 dinarjev kg. Donavske postrvi so bile po 28, do-
BOGATAJ
Ljubljana, Stari trg Maribor. Gosposka ulica 3 Radovljica - mesto
Nizke cene I Strokovna postrežba I Pred nakupom si oglejte izložbe!
I Duhovna obnova za gospode, može in mladeniče se začne v stolnici danes. Ob 8 zvečer bo govor.
1 Maša za turiste, izletnike.in smučarje bo jutri, v nedeljo, in v torek, na Jožefovo, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 6.10 zjutraj.
1 Gg. kateheti, katerih prevedbe še niso popolnoma izpeljane, naj izvolijo priti drevi ob šestih v društveno sobo. Nujna zadeva— Tajnik KD.	,
1 Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od 9 do 18.
I Komemoracija dr. Matka Lnginje. Ob desetletnici smrti dr- Matka Laginje priredijo »Akademsko društvo Doberdob«, »Delavsko prosvetno in podporno društvo Tabor«, društvo »Soča«-matica in »Primorsko akademsko starešinstvo« komemoiacijo. Spominska slavnost bo v torek, dne 19. marca ob 10.30 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani (Miklošičeva cesta). Na sporedu so komemorativni govor, recitacije in petje.
1 Maša zadušnica za pok. g. prof. Emerik Be-ranom bo v ponedeljek 18. marca t. 1. ob pol 8. zjutraj v frančiškanski cerkvi v Ljuljani.
1 Društva v Rokodelskem domu imajo velikonočno duhovno obnovo v Križankah 16., 17. in 18. marca ob osmih zvečer. Govor bo imel vse-učiliški profesor dr. Ignacij Lenček. Na dan sv. Jožefa bo ob sedmih zjutraj sv. maša in skupno sv. obhajilo. Vabimo vse obrtnike in rokodelce k prav obilni udeležbi.
1 Smuški izlet na Jezersko. Prijave Putnik.
1 Član naše drame, gospod Gradiš-Daneš bo imel v začetku meseca aprila svojo jubilejno predstavo, na katero že danes opozarjamo.
1 Teden vzgojnih večerov za starše na Drž. poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Danes zvečer bo zaključek; predaval bo prof. Rudolf Kobilica o temi »Vzgoja delavnosti in volie-temelja življenjske vzgoje«. Vsi starši bežigrajske mladine vljudno vabljeni. Vstop prost.
I Organizacija banovinskih zdravnikov ima redni letni občni zbor v nedeljo, 17. marca ob pol treh popoldne v klubovi sobi kavarne Zvezda. Vsi banovinski zdravniki vabljeni. Za člane udeležba obvezna.
1 Velikonočni izleti v Trst in Benetke. Prijave samo še danes — PUTNIK.
I Petkov ribji trg. Povpraševanje po ribah je biio znatno, trg pa je bil ž njimi srednje založen. Mnogo je bilo Da izbiro morskih rib V6eh vret. Vče-
mače po 40 din kg. Na izbiro je bilo nekaj belic po 10 do 12 din kg. Ščuk ni bilo. Žabji kraki so bili po 0.50 do 1 din komad.
I V Stritarjevi nlicl štev. 6 v LJubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nabaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Reven družinski oče z dvema otrokoma v starosti 3 in 5 let, ki je brez dela in pomoči potreben, prosi zaposlitve ali kakršne koli podpore. Naslov pove tajništvo »Slovenca«.
I »Marija Ilonn« s slavno Pavlo Wessely kot film v kinu Unionu! Ljubljansko občinstvo
bo izredno veselo današnje premiere filma »Marija Ilona«, ker bo po daljšem presledku zopet videla na filmskem |)latnu eno največjih evropskih filmskih umetnic, priljubljeno Pavlo Wessely. Film je nežna ljubavna romanca iz preteklih zgodovinskih dni. Kreacija Pavlo Wessely je tako odličnu, da bo ostul film vsem gledalcem v neizbrisnem spominu.	i
1 Prvi madžarski film v Ljubljani. Od danes dalje je v kinu Matici na programu prvi madžarski film »Ilolel Zora«, kar je gotovo velika novost za Ljubljano. Tudi Madžari posvečajo veliko pozornost filmski industriji in so se danes že upeljnli na svetovnem trgu- Kar dvigu madžarske filme je originalna ciganska kapela, ki je izredno dobro podana v filmu »Hotel Zora«. Snov filmu je vzeta i/, sodobnega peštunskega družabnega življenju. 1'oje član peštatiske opere dr. Pallo Imre. Opozarjamo na današnjo premiero tegu filma v kino Mutici.
bhi Kino Kodeljevo tei.4i.64 mm
Danes ob 5. uri (znižane cene) in ob 8. uri predvajamo senzacijonalni velelilm francoskih igralcev Simone Simon in Jean Gabina ? ? ?
ter Georg Brent v največjem G Man filmu:
Poslednji raketirji
nr&š MARIBOR
Prof. Gabrijel Majcen na zadnji poti
Maribor, 15. marca.
Danes popoldne ob pol 5 so na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju položili k zadnjemu počitku zemske ostanke prof. Gabrijela Majcna. Pred kapelico na mestnem pokopališču v katerem je truplo ležalo na mrtvaškem odru, se je poleg užaloščenih sorodnikov zbralo izredno število Mariborčanov in drugih, ki so cenili delo in življenjske zasluge pokojnika, da mu na njegovi zadnji poti izkažejo svoje spoštovanje.
Med drugimi so se pogreba udeležili ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, knezoškof dr. Ivan Tomažič, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, prvi državni pravdnik dr. Zorjan, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, bivši predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar, senator dr. Schaubach, predstojnik mestne policije Kos, podžupan Žebot, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, župan občine Košaki Kirar, tajnik JRZ Marko Kranjc, mnogi občinski svetniki, člani na-čelstva Spodnještajerske ljudske posojilnice, ravnatelji vseh mariborskih denarnih zavodov, zastopstvo uradništva banske uprave, mnogo duhovnikov, zastopniki društva, v katerih je pokojni deloval, zastopnice mariborskega ženstva in številni pokojnikovi stanovski tovariši.
Cerkveni obred je opravil stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek ob asistenci. Žalostinko je pred kapelico zapel združeni zbor dijakov, uči-teljiščnikov in pevskega društva »Maribor«, nakar je sprevod krenil na frančiškansko pokopališče, kjfer so velikega pokojnika položili k večnemu počitku.
Z žalnim nagovorom se je pred odprtim grobom od dobrega profesorja poslovil stolni kanonik msgr. Umek, zbor pa mu je zapel še zadnjo žalostinko.
Pogreb pokojnega profesorja Majcna je pokazal, kako velike simpatije je užival v vseh krogih mariborskega prebivalstva, ki je znal ceniti velika in dobra dela, ki jih je pokojnik v svojem dolgem in žrtev polnem življenju izvršil.
Maribor ga bo ohranil v častnem spominu.
18. marca 1940 ob 20 vsi na DIJAŠKO TELOVADNO AKADEMIJO V NARODNEM GLEDALIŠČU
Predprodaja vstopnic v knjigarni sv. Cirila na Aleksandrovi cesti št. 6.
m Člani mariborskih fantovskih odsekov imajo drevi ob šestih v cerkvi sv. Alojzija duhovno obnovo. Govori ravnatelj Jakob Richter. Jutri zjutraj ob polsedmih pa je v isti cerkvi sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Člani, pridite!
m Vihar nad mestom. V noči od četrtka na petek je nad mestom zadivjal hud vihar, prvi v letošnjem letu, z močnim nalivom. Škode pa k sreči vihar, čeprav je bil izredno močan, ni povzročil.
m Kamnica pri Mariboru. Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kamnici vabita Kamničane in Mariborčane na akademijo, ki bo jutri popoldne ob treh v cerkveni dvorani.
m Umrli so: V Strossmajerjevi ulici 60letni knjigovodja Fric Jereš, v Kejžarjevi ulici 9 72 letni vlakovodja v pokoju Simon Gajšek, v splošni bolnišnici pa vratar državnih železnic 57 letni Filip Gerlot. Naj v miru j>očivajo, sorodnikom naše sožalje!
perilo ugodno pri LAMA, Maribor
m Otroci povzročili gozdni požar. V občini Mežica je izbruhnil v sredo jx>poldne gozdni požar, ki so ga povzročili otroci. Zakonca Šumah sta brez nadzorstva pustila svoje otroke, ki so od doma odšli v kakih 200 m oddaljeni gozd in si tam zakurili. Vnel se je gozd in pričel goreti. K sreči
so požar kmalu opazili in poklicali gasilce, ki so požar udušili. Požar je v gozdu jiovzročil 1.500
din škode.
ni Napad sredi mesta. V četrtek zvečer je neznanec v Kopališki ulici napadel pomožnega delavca Jurija NezdraviČa in ga z nožem hudo ranil
v roko. Napadenemu so nudili takoj prvo pomoč, za neznancem pa poizveduje mariborska policija. Tudi v Št. Ilju se je dogodil slifen napad. Kar na cesti je nekdo napadel viničarja Avgusta šarma-na in ga hudo poškodoval. Oba ranjenca se zdravila v marlliorski bolnišnici.
ni Pregled motornih vozil okraja Maribor levi breg bo v fionedeljek. 18. marca ob 14 pred meslno plinarno v Mariboru, v četrtek 21. marca ob Istem času pn v št. Lenartu v Slov. goricah za Sv. Lenart in okolico.
m Popravljamo. V našem včerajšnjem poročilu o nesreči z motornim kolesom, ki 6e je zgo-
dila v Košakih pri Mariboru, nam je tiskarski škrat hudo ponagajal. Ponesrečil se ni policijski šef, temveč jiolicijski stražnik. Tudi ni to bil Udovič, marveč Semelbauer.
m Čudimo sc nekim tvrdkam, ki so v svoj i K izložbah dovolili namestiti reklamne tablice s sledečim napisom: »Ne stopite v zakon, ako še nisto prečitali roman »Dora«, ki opisuje pikanterije sedanje družbe.« Tudi se čudimo razmeram, v katerih je taka reklama dovoljena.
m Spreten goljuf pred sodniki. Pred mariborskimi sodniki je danes stal 25letni tkalec Alojzij Brunčič iz Maribora, ki je zastopnikom raznih društev znal izvabiti tombolske karte pod pretvezo, da jih bo proti proviziji prodajal. Karte jo sicer prodajal, denarja za nje pa ni prinesel. Na ta način je oškodoval godbeno društvo tekstilnih delavcev, prostovoljno gasilsko četo in Narodno odbrano, oziroma osebe, ki so imele karto društev naprodaj. Zagrešil pa je Brunčič tudi ta greh, da se je vsem tem osebam predstavil pod drugim imenom. Obtoženi Alojz Brunčič je bil obsojen na
3	mesece in 20 dni strogega zajx>ra in na denarno kazen 120 din.
m Vlom v trgovino Lah pred sodiščem. Danes je bila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti Alojziju Milavcu in njegovim trem tovarišem, ki so meseca decembra lani izvršili vlom v trgovino Lah na Glavnem trgu in tam uplenili okoli 20.000 dinarjev, 2700 RM in mnogo srebrni-ne in zlatnine. Vlom sam je izvršil Milavec v ojKildanskih urah, ko je z dvoriščne strani vdrl v trgovino in iz nje odnesel ročno blagajno. Glavno obtoženec Alojz Milavec je bil obsojen na 3 leta in 4 mesece robije, na 300 din denarne kazni in na častno izgubo pravic za dobo 5 let. Njegov poniagač Armin pitanje jjil obsojen na 1 leto in
4	mesece strogega zapora, Vertnik pa na 6 mesecev strogega zapora, dočim je bil jiostopek proti mlajšemu malolelniku izločen in ni prišel na razpravo.
ni Vlomilec v župnišču pred sodniki. Včeraj je bil od sodnikov malega senata okrožnega sodišča obsojen na 1 leto in 2 meseca robije in na 2 leti izgube častnih pravic 26 letni Štefan Repič iz Smolnika, ki je v božični noči vlomil v ruško župnišče in iz njega odnesel razne predmete.
m Smrtna nesreča na koroškem kolodvoru. V četrtek zvečer ob [>oldesetih se je na koroškem kolodvoru dogodila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Vratar Filip Berlot je šel čez tire na koroškem kolodvoru. Pri tem mu je sjx>drsnilo ravno v trenutku, ko je privozil premikalni vagon. Berlot je padel r>od kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je kmalu umrl.
Gledališče
Sobota, 16. marca, ob 20: »Gejša«. Premiera.
Nedelja, 17. marca, ob 15: »Neopravičena ura«. Znižane cene. — Ob 20: »Gejša«.
Ptuj
FO in DK v Ptuju priredita na praznik sv. Jožefa celodnevno prosluvo. Ob tej priliki bo popoldan ob 15 v mestnem gledališču velika akademija z obširnim in pestrim sporedom. Nabavite si pravočasno vstopnice v predprodaji v tiskarni sv. Cirila nu Slovškovem trgu!
Krajevna Protituberkulozna liga v Ptuju ima v nedeljo, 17. marca t. 1. svoj redni letni občni zbor ob 10 dojjoldne v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ptuju.
Namesto venca na krsto blagopokojnega župnika g. Alojzija Kokelia je darovala uprava veleposestva grofa Ilerbersteina v Ptuju Vincencijevi konferenci v Ptuju 400 din. Ob isti priliki je daroval vitrberški grof g. Ilu-bertus Ilerberstein 200 din za jMitrebe vurber-ške cerkve. Za oba plemenita darova najlepša hvala!
Knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsako soboto od 16 do 18 in vsako nedeljo od 9 do 11. Ker je društvo nabavilo mnogo novih knjig, zato pridno obiskujte knjižnico. Nahaja se v minoritskem samostanu, dohod s trga.
Sv. Barbara v Slov. goricah
jJOletnica županovanja odličnega slovenskega župana. Pri Sv- Barbari v Slov. goricah slavi v nedeljo, dne 17. t. m. tamošnji župan g. Josip Kajnih 20letnico, kar je bil prvikrat izvoljen zu župana prejšnje občine Jablnnce, sedaj občine Korena oz. Sv. Barbare v Slov. goricah. Gosp. Kajnih je eden nnjboiših županov v Slov- goricah in je splošno priljubljen radi svoje delavnosti v javnosti. Radi tega so ga občinarji izvolili za Častnega občanav in jirihod-njo nedeljo se mu bo izročila diploma častnega občanstva. Slavnost, ki jo priredijo občani sami — kljub temu. da je slavljenec ugovarjal — se vrši v domačem Društvenem domu. Nu slavnost so povabljeni odličniki iz vsega okraja, bivša narodna poslanca, predstavniki drugih občin, korporacij in društev, župan g. Kajnih je član okrajnega cestnega odliorn, okrajnega kmetijskega odbora, ravnateljstva Okra jne hranilnice, predsednik domače JRZ in Kmečke zveze ter raznih drugih društev in korporacij. Slavljencu, ki je dolgoleten naš naročnik, tudi naš list iskreno čestita!
KULTURNI OBZORNIK
Aleša Ušeničnika Izbrani spisi II. zvezek
V	napovedanem časovnem razmahu je izšel že drugi zvezek Izbranih spisov našega največjega filozofa in publicista dr. Aleša Ušeničnika, člana slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in upokojenega bogoslovnega profesorja naše univerze. Vsak slovenski izobraženec pozna Uše-ničnikovo življenjsko delo: njegove velike socialne in filozofske učbenike, razne knjižne izdaje komentarjev papeževih socialnih enciklik, njegovo Knjigo o življenju, itd., manj pa pozna njegove aktualne revijalne članke, ki so izhajali v Rimskem katoliku, Katoliškem obzorniku in Času dolga desetletja ter so bistveno pomagali oblikovati naš današnji čas, predvsem pa zadržanje katoličanov v Sloveniji zadnjih petdesetih let. In ti članki izhajajo sedaj v Izbranih spisih, lepo jezikovno prečiščeni, čeprav so bili že prej zgled lepe slovenščine in zgoščenega izraza, ter prirejeni po posebnih skupinah v neko enotno celoto . Ureja jih pisatelj sam. Če je prvi zvezek obravnaval osnovne temelje vsakega življenskega nazora — Boga, vero in moralo —, je ta drugi zvezek posvečen vprašanjem našega časa in našega krščanstva, dalje problemom misli, volje in dejanja ter pojmovanju in bistvu umetnosti.
V	prvem delu oznake našega časa in našega krščanstva, ki je najvažnejši v tej knjigi, se Uše-ničnik peča s splošnim ozračjem moderne dobe, ki je pozitivistična v osnovi ter vodi v ateizem, v materializem, v naturalizem, modernizem, v negacijo vsega nadnaravnega, v relativizem. Ušeničnik poda oznake tega modroslovskega načela v religiji, etiki, socialnem življenju in v celoti sploh ter ga še posebej prikaže kot zanikanje dogme, prezir sholastike, modernizem in nihilizem. Toda tudi lek proti tej bolezni dobe nam nudi v poudarjanju zavesti nadnaravnih vrednot in v poudarku filozofskih načel. Kako je razkristjanjena naša doba, kaže tudi ena prvih Ušeničnikovih razprav sploh »Dckalog v slovstvu in politiki« iz Rimskega katolika. Trije osrednji članki tega zvezka pa so posvečeni slovenskim povojnim razmeram ter obravnavajo problem »križarstva«, U. razčlenja križarsko nerazpoloženje proti intelektualizmu, težnjo po oseb. doživljanju religioznih stvarnosti ter po mistiki, dalje loči dobre in tvegane stvari opisuje razvoj dogme (to je objektivnega verstva) ter razvoj religioznosti (subjektivnega verovanja) ter opozarja na nevarne skrajnosti. Pri tem citira odločitve in posredovanja t škofa Jegliča (str. 99) glede križarstva. Mladini pa kaže pota za novo religiozno rast iz vere, milosti, zveze z objektivno religijo in poslušnostjo Cerkvi. Ob Spenglerju nastopi proti pretiranemu pesimizmu ter za konec tega odstavka kaže krščanski idealizem kot zahtevek naših teženj v sedanji razburkani dobi,
H koncertu pianista prof. Lipovška
v ponedeljek, 18. t. m. o vel. dvorani Filharmonije
Poslušalci radia, gojenci na našem Državnem konservatori-ju in vsi, v glasbenem življenju Ljubljane orientirani, že od jeseni sem pogrešajo prof. Lipovška, ki so ga bili vajeni kot zanesljivega in muzikalnega pedagoga in spremljevalca pevcev solistov na različnih koncertih. Ime prof. M. Lipovška je tako tesno povezano s pojmom odličnega klavirskega pedagoga in spremljevalca, da je bilo občutiti močno vrzel, odkar je odšel iz Ljubljane.
Kot štipendist italijanskega konzulata je šel y jeseni v Rim, kjer študira na Visoki glasbeni šoli in se izpopolnjuje v koncertnega pianista pri slovitem italijanskem pedagogu prof. Caselliju.
Lipovšek je rodom Ljubljančan in se je že zgodaj posvetil študiju glasbe. Njegovi učiteiji za klavir so bili: Pavčič in J. Ravnik. Dve leti je študiral glasbo na praški Akademiji pri prof. Kurzu, tik pred konec svojega študija v Pragi pa mu je bilo ponudeno mesto profesorja za klavir na našem konservatoriju v Ljubljani in tako je prišel 'nazaj in deloval šest let pri nas.
V	ponedeljek bo imel v veliki filharmonični dvorani samostojen koncert, na katerem ga bomo imeli priliko spoznati kot interpreta nekaterih tujih in domačih skladateljev. Izbral si je zelo zanimiv in tehten program. Igral bo tri Scarlat-tijeve sonate, Haydnovo sonato v es-duru in Beethovnovo sonato opus 53, ki je v muzikalnih krogih znana kol Waldsteinova sonata. V drugem dolu sporeda bo igral pretežno skladbe domačih komponistov: Premrlove variacije v e-duru, Oster-čeve Miniature (sicer za otroke pisane skladbe, vendar povsem koncertnega značaja), Šivicevo Malo klavirsko suito. tri Škerjančeve Nokturne, tri l)ebussyjeve Preludije, dve Chopinovi etudi in Scherzo v h-molu. Po tem bogatem in pestrem sporedu lahko sodimo, da zajema njegov študij velik kompleks zelo različnih komponistov in da je izbran spored tudi po okusu našega občinstva, ki zelo ceui in dobro pozna imenovane skladatelje.
Maša Slavčeva.
Koncert Mariborskega tria
Mariborski trio, ki ga sestavljajo trije mladi umetniki, violinist Taras Pol jan ec, violončelist Oton B a j d e in pianist d. R o m a n Klasinc, ima že ime, ki vleče. Privabil je v dvorano Zadružne go«|H>ilarske banke dostojno število ljubiteljev plemenite glasbe, katerih :>lei>-ši« del je bilo mladih. To razveseljivo dejstvo vzbuja upanje v boljšo bodočnost kvalitetne komorne glasbe. Vsi trije umetniki so namreč tudi glasbeni pedagogi, ki jim je glasbeni, zlasti instrumentalni pouk vsakdanji kruh.
Večer je pokazal, da so mojstri z zavidljivim znanjem. Ne le, da svoja glasbila virtuozno obvladajo; da so jim slušno orodje, ki se voljno in popolno pokoravajo njihovi volji. V njihovih rokah postajajo žrVe osebnosti, ki nam zamorejo govoriti tudi o čustvovanju tako izvajateljev kakor skladateljev. Resnično smo bili deležni glasbenih užitkov pri vseh treh težkih skladbah: Smetanovem g-mol triu, op. 15, Debussyjevi sonati za violino in klavir v g-molu ter Brahmsovein C-dur triu, op. 87.
Izvajatelji so dela resno študirali in dosegli zelo lep uspeh. Dasi po značaju zelo različni, so se zvarili v enoto in nam nudili užitka poln večer. Zanimivi so ti mladi umetniki: vsak ima nekaj svojskega. Poljanec, prožen, mladostno drzen in neuklonliiv. z močno ambicijo in temu primer-
Drugi del — misel, volja in dejanje — vsebuje tri razprave, in sicer o moči idej kot vodnic življenja, ki jih Ušeničnik postavlja nad moč strasti, duha nad nagon. V razpravi je podana psihologija moči idej, njih vznik in njih vpliv; U. je postavil proti sebi dve ideji: krščanstvo in boljševizem, Lenina in sv. Ignacija Lojolskega, kar ga je pripeljalo do maksime: ideja se da premagati samo z idejo, ateistični boljševizem samo s krščansko socialno idejo. Ker se iz ideje rode dejanja, ta pa tudi iz volje, je Ušeničnik napisal še dve razpravi o filozofiji dejanja in o jx>menu načel za dejanja, kajti če hočemo mož močnih volja, moramo vzgojiti mož jasnih in trdnih načel. Za vzgojo mož volja pa priporoča vzgojna načela sv. Ignacija Lojoloskega in njegove Exercitiae, ki so naravnost klasičen zgled krščanske vzgoje.
Tretji in zadnji del pa je posvečen vprašanjem umetnosti, umetnikove nravne odgovornosti in kritiki. To so bili tisti članki, ki jih je pisal U. v Dom in svet in se je zapletel v polemiko proti estetskim nazorom dr. I. Cankarja. Članki poudarjajo etično potrebo v umetnosti, ki ima prednost in mora umeti prednost pred estetično. To je dolžnost umetnika kot človeka do človeka. Toda — tem člankom dodaje sedaj dr. U. opombo, v kateri vzdržuje sicer ta etični f>oudarek v zahtevi do umetnika-človeka, zavrača pa svoje prejšnje mnenje, da etičnost vpliva že na estetsko sodbo; obenem pa zavrača tudi znano Mahničevo metafizično načelo o dobrem, lepem in resničnem, ki da se na umetnost ne nanaša. Danes sodi U., da res umetnine najbolj presojamo po tem, kako, ne po tem, kaj predstavljajo. Naloga umetnika kot umetnika je umetniško oblikovati! Ce ne oblikuje, greši proti zakonom umetnosti, če nenravno opisuje, greši proti zakonom nravnosti; prvi greh zadeva umetnika kot umetnika, drugi umetnika kot človeka. Pogrešno se mu zato zdi načelo: kar ni etično dobro, da je že estetsko slabo. S tole pripombo, ki odlikuje dr. Ušeničnika kot neprestanega iskalca resnice, zaključuje svoj drugi zvezek: »Do lega sklepa sem končno prišel in zdi se mi tako osnovan, da sem moral iz znanstvene resnicoljubnosti to spoznanje tudi tu izpovedati in svojo prejšnjo argumentacijo zavreči. Ostane pa resnica, da smemo v imenu človečans'tva od umetnika zahtevati, naj nam ne podaja samo umetnin, lepih samo po formi, temveč tudi ne-oporočnih po vsebini.«
Ušeničnikovi Izbrani spisi so gotovo tako čtivo, da bi ne smelo manjkati v knjižnici slovenskega katoliškega izobraženca, pa tudi slov. izobraženca sploh. Zunanja oblika izdaje je zelo lepa ter jc vredna posoda globokih in jasnih ter logično prepričljivih misli.	tb.
nim notranjim elanom ter izrednih sposobnosti se menda najbolje počuti, kadar je treba premagati virtuozne trde orehe. Njegova igra pa dokazuje, da mu je muzika stvar srca, kadar je treba iz violine pričarati mehka občutja in čustva. — B a j d e se v svojem godalu razodeva kot tih, plemenit, predvsem pa globoko usmerjeni značaj. Njegova dovršena igra je kakor meditacija: vse je uravnovešeno ob misli na popolno lepoto. Tudi n jega bi ridi slišali kot solista. — Dr. K 1 a s i n -cu, ki igraje, z lahkoto objadra vse muzikabie spretnostiie čeri, klavir krasno zveni. V njem smo dobili pianista, ki mu je spretnost le sredstvo, da izraža najgloblja svoja in skladateljeva čustva. Lepo s svojim instrumentom spaja s svojima tovarišema.	GZ.
Pred premijero Herczegove «Severne lisice« v drami (v ponedeljek 18. t. m.). Avtor komedije «Severna lisica« Franc Herczeg je v svoji domovini, Madžarski, zelo znana osebnost. Poleg tega, da je eden izmed najbolj slovitih pisateljev, je zavzemal tudi že v parlamentu jako visbk položaj in se uve-javljal kot eminenten državnik
Komedija «Severna lisica« je bila napisana že pred kakimi tridesetimi leti in bila prevedena v številne tuje jezike. Z velikim uspehom 60 jo igrali v Ameriki, Angliji, Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji.
Herczeg pozna gledališče in vse dramatske prijeme resnega in lahkotnega značaja. Dejanje igre se suče v zakonskem trikotu med ženo, možem in domačim prijateljem. Naslov «Severna lisica« izvira od krzna, ki ga hodi žena izbirati v hišo, kjer stanuje njen znanec. Osumljena zakonolomstva z njim, doživlja žena v precepu med možem, ki jo zanemarja svojemu poklicu na ljubo in domačim prijateljem, ki jo ljubi, ne da bi se tega zavedal, zanimive psihološke trenutke. Način, kako terja domači prijatelj od nje odgovor za njena pota in indicije, s katerimi ji dokaže njeno krivdo, jo napotijo do tega, da zapusti dem, v njem svojega moža in njegovo nečakinjo, ki je moževa sodelavka, ter tudi domačega prijatelja. Po različnih peripetijah, v katerih se razjasnijo vzroki in nagibi, ki so privedli do tega, da je zapustila moža, se zadeva razvozlja v srečnem koncu. Igra je neprestano zanimiva, napeta in živa, polna sme joče gracije, pa tudi grenkobe in ironije.
Gledališke obiskovalce, ki zahajajo tudi v kino, bo zanimalo dejstvo, da so izvajali to Herczegovo komedijo tudi že v filmu in sicer pod naslovom «Dama v modrem«. Preteklo sezono so vrteli ta film v Ljubljani.
*
Predavanje o Orknejskem otočju, ki ga je
pod okriljem Angleškega društva imela dne ti t. m- v hotelu Union lektorica angleškega jezika iniss Fannv Copeland, je privabilo številne prijatelje angleškega jezika in prirodnih lepot. Predavateljica, ki je sama prepotovala to otočje, je podala o njem izčrpno sliko tako v razvojnem kakor turističnem smislu. To otočje, katerega^ preliv Scapa Flow je širšemu občinstvu znan še iz svetovne vojne, kjer je imela oporišče angleška vojna mornarica, obstoji iz 67 otokov, katerih največja sta Mainland z glavnim mestom Kirkuallom in Hov, na katerem stoji znameniti »Htjski starec«, 450 čevljev visok grič iz peščenca. Od otokov jih je samo 28 obljudenih, ostali pa so zgolj pečine in čeri, na katerih gnezdijo neštete vrste morskih ptic in ponikvaric, od velikih gosakov do smešnih mor-monov in zlovešče kričečih gagark. Tu je doma legendarni miljenec otočanov »na j>ol človeško bitje« tjulenj, ki ima prvenstveno mesto v njihovi mitologiji — Ob tej priliki omenjamo, da je gospa Coplandova pred meseci napisala izvirno dramo o teh mitoloških tjulnih, ki jo je nazvala »Selkies« ter jo pripravila kot tekst za lepo romantično opero. Dramo je prepesnil v slovenščino g. Griša Koritnik ter čaka svoje usode — v rokopisu. Morda se bo ob tej priliki kdo spomnil nanj?
Cvetna nedelja v liturgiji, umetnosti in šegah
V	spomin na poslednji vhod Jezusov v Jeruzalem, ko so se zgrinjale krog njega množice s palmami v rokah, se je do današnjih dni ohranilo obhajanje cvetne nedelje in procesija na to nedeljo. Koprneča želja vernikov, ki v velikem tednu doživljajo v duši trpljenje Gospodovo, po predstavi tistih prizorov s cvetne nedelje, je že v 4. stoletju po Kr. dalo povod za procesijo. Kmalu se je ta lepa navada udomačila v Rimu, kjer so s slovesno procesijo obiskali štiri glavne cerkve, in se je od tod razširjala ta navada po zahodni Evropi. Procesija, ki je šla od cerkve do cerkve, navadno jih je bilo sedem, je bila v srednjem veku jako priljubljena. V nekaterih krajih so nosili s seboj evangeljsko knjigo ali križ ali pa tudi Najsvetejše.
Na jugu in zahodu je bila zelo razširjena navada, da so imeli s seboj na oslu jezdečo, leseno Kristusovo sobo. Soho so postavili v cerkev in so pred njo molili in prepevali; časih je v takih procesijah predstavljal Kristusa kak duhovnik. A solnograški nadškof je na cvetno nedeljo jezdil na belcu. Ta lepa navada se je ohranila do 19. stoletja in v nekaterih muzejih so še videti oblačila in sohe iz takih procesij.
V	7. stoletju se prvikrat omenja navada blagoslovitve p a 1 m o v i h vej; kar je jelka ali smreka za božične praznike, to je palma za veliko noč. Namesto palm so imeli mačice, brinje, oljčne vejice. Ponekod — tako pri nas — so povezali različne vejice in zelenje (vrbove šibe, inačice, bršljan, dren, brinje) v butare, kakršne videvamo še v teh dneh. Take navade so bile na Holandskem, v naših krajih, na Tirolskem. Hiše so tekmovale druga z drugo, katera bo imela večjo butaro, kar se dogaja še dandanes na deželi. Blagoslovljene vejice porazdelijo po hiši, jih vtaknejo za križ, za žegnanček, dajo jih živini, na polje, na pokopališče, kakor je pač navada v tistem kraju. Ljudska vera zaupa v blagoslov bu-taric. 1
Cvetna nedelja, ki je tako polna pradavnih šeg, je bila že zdavnaj predmet umetniške-
ga upodabljanja. Najstarejše slike se še drže izročila iz sv. pisma, a srednjeveške so že polne okraskov in upodabljajo vhod Jezusov v Jeruzalem, kako ljudje polagajo palmove vejice in oblačila po cestah. Prekrasna je tozadevna slika G i o 11 o v a (v nedeljski Siovenčevi številki je objavljena). Original slike je v kapeli Arena v 1'adovi. Tu vidimo Kristusa, kako slovesno jezdi na oslici v Jeruzalem in dviga roko v blagoslov. Za Gospodom pa stopajo vsi apostoli.
Navdušena množic« vzklika Gospodu. Nekateri polagajo na tla svoja oblačila in mahajo s palmovimi vejami. Medtem ko Cahej z drevesa opazuje sprevod, pa je nekdo splezal na drugo drevo in meče vejice na pot. Zveličarjev obraz jc poln kraljevskega miru. — Nešteto mojstrov, velikih in slavnih, je vpodobilo ta prizor cvetne nedelje v vseh delih sveta.
Tako poslednjikrat spremljamo z umetnostjo Sinu božjega v mesto hribov. Toda z Oljske gore bo kmalu nastopil svojo križevo pot k smrti na križu.
Elektrika v cerkvi sv. Petra v Rimu
Doslej je dobivala vatikanska bazilika elektriko od italijanske družbe Societa Tibertino; zdaj pa jo oskrbuje vatikanska elektrarna.
Cerkev sv. Petra porabi silne množine elektrike. Kadar so slovesna opravila, gori po 500 velikanskih lestencev z močnimi žarnicami. Tudi žarometi, ki so jih namestili v poslednjih letih, r>orabijo mnogo elektrike. Poleg tega je električno tudi zvonenje.
Novi nuncij v Litvi
Papež je imenoval za nuncija v Litvi dosedanjega nuncija v Venezueli, msgr. Centoza. Ko je bival sveti oče kot nuncij v Nemčiji, 'e bil msgr. Centoz nuncijski svetnik v Berlinu.
ŠPORT
Športne zanimivosti
i
Nov svetovni rekord v hoji je postavil avstralski prvak v hoji J. Stubs na eno miljo v času 6:15,4. Prejšnji rekord je bil postavljen v času 6:18,2.
Znani nemški telovadec Kroetzsch je postal nemški orodni prvak pri tekmah, ki so bile konec preteklega tedna v Berlinu. Tekma je obsegala deset disciplin ter si je osvojil Kroetzsch prvenstvo s 195,6 točkami pred W. Stadlom, ki jih je dosegel 195. Prvaki na posameznih orodjih pa so: Stadel na drogu in bradlji, Kroetzsch na konju na šir z ročaji in v prosti vaji ter H. Friedrich na krogih,
Danska svetovna rekorderka v plavanju Ragnhild Hveger hoče iti v profesionalni tabor, kakor poročajo iz Kopenhagna. Sama je namreč izjavila, da bo meseca avgusta sledila stopinjam Lili Ander-senove, Else Jacobsenove itd. ter bo postala učiteljica plavanja. Vsekakor pa je treba počakati, če bo gospodična Hvegrova uresničila svoj načrt. Zdi se namreč , da je to le nek^k manever napram njeni plavalni zvezi, kateri predbaciva, da se premalo briga zanjo, odnosno da ji ne da možnosti za večkratne nastope. Od 16 svetovnih rekordov v prostem plavanju jih ima sama Hvegrova nič manj kakor 15: edino lOOmetrski rekord ima Nizozemka Willie den Ouden.
Dempsey je najbolje plačani sodnik v ringit, kajti leta 1939 je zaslužil 1,200.000 dinarjev. Jack Dempsey je še vedno največje ime, ki ga je kdaj poznala boksarska trgovina. Sedem let je branil ponosni naslov svetovnega prvaka, dokler ga ni dvakrat premagal Gene Tunney. Pri obeh teh sre-ranjih je bilo vsakokrat nad 100,000.000 dohodkov. A kljub temu se lahko trdi, da Dempsey tedaj ni bil bolj priljubljen kakor danes. Za njim ni prišel noben tako zanimiv svetovni prvak, ki bi znal tako pritegniti občinstvo, ki bi tako dolgo ostal na vrhuncu, ki bi tako presenetil mase gledalcev, ki bi tako navdušil s svojim ostrim napadom, hrabrostjo in trdimi udarci. Dempsey je še vedno zvest boksarskemu športu, četudi ga on dandanes neprimerno manj potrebuje kakor boks njega.
Nogometno tekmo med Jugoslavijo in Nemčijo, ki bo 14. aprila na Dunaju bo sodil Italijan Datilo.
Zagrebški nogometaši se zopet jeze na belgrajske, ker je »Vreme« pisalo, da nastopi v Zagrebu proti hrvatski reprezentanci B-tim Švice. Predsednik švicarske nogometne zveze je o priliki svojega bivanja v Zagrebu izjavil, da nastopi v Zagrebu kompletna prva reprezentanca Švice, in sicer ista, ki bo dva dni prej igrala v Budimpešti proti Madžarom.
Slovenski atleti ne pojdejo v Carigrad? Iz Slovenske lahkoatletske zveze nam sporočajo, da je odhod državne reprezentance na tekmovanje v cros-countryju, ki bo 24 t. m. v Carigradu, negotova stvar, ker glasom sklepa občnega zbora slovenskih atletskih klubov z dne 11. februarja ne bo šel noben Slovenec tako dolgo v državno reprezentanco, dokler ne prejme Slovenska atletska zveza državne podpore za svojega trenerja.
Smuški tečaj ASK-a
Za ASK-ov smuški tečaj, ki bo od 26, do 31. marca na Planini na Kraju, vlada vedno večje zanimanje. Dan za dnem prihajajo prijave, tako da je njih število že zelo veliko. Vsi, ki se ga nameravate udeležiti, se čim prej prijavite, da vemo računati, koliko nas približno bo. Prijave sprejema: Planinšič Jože, cand. iur., Miklošičeva c. 5, Ljubljana. Prijavijo se lahko ne samo akademičarji in akademičarke, ampak tudi vsi drugi prijatelji kluba. Stroški bodo tako minimalni, da jih bo tudi najrevnejši zmogel. Hrano bomo po možnosti kupili skupaj, prenočnina po 6 din, ki pa jo bo revnejšim plačal klub. Vožnja iz Ljubljane je četrtin-ska, in sicer 26. marca ob 7.5 zjutraj. Vse udeležence opozarjamo, da so vsaj pol ure pred odhodom vlaka na postaji. Kakor nam poročajo, so snežne in vremenske prilike naravnost idealne. Poleg tega opozarjamo na to, da se vrši 31. marca Triglavski smuk in se ga lahko vsak aktivno ali pasivno udeleži. — Opozarjamo zlasti vse ASK-ove tekmovalce, da gotovo pridejo na tečaj, ker bomo poskrbeli za odličnega trenerja in jim po možnosti nudili podporo.
Lahkoatletski rekordi leta 1950
Švedski list »Idrottsbladet« se je v objavi svetovnih rekordov v lahkoatletskem športu dotaknil tudi zboljšanja teh rekordov v zadnjih desetih letih in ie na podlagi tega poslovil svetovne
rekorda kakor bodo izgledali čez nadaljnjih deset let.
Ti rekordi bodo po napovedi omenjenega švedskega lista izgledali leta 1950 takole (v oklepajih so obstoječi svetovni rekordi);
100 m	10,1	(10,2)
200 m	20,2	(20,3)
400 m	45,5	(46,0)
800 m	1:46	(1:46,6)
1000 m	2:18	(2:23,6)
1500 m	3:44	(3:47,8)
2000 m	5:14	(5:16,8)
3000 m	8:10	(8:14,6)
5000 m	14:00	(14:08,8)
10000 m	29:40	(29:52,6)
110 m-zapreke	13,6	(13:7)
400 m-zapreke 49,9	(50,6)
skok v daljavo	8,15	(8,131
skok v višino	2,09	(2:09:
troskok	16,20	(16,00]
skok s palico	4,56 '	(4,54)
krogla	17.40	(17.40)
disk	54,50	(53,10)
kopje	79,00	(78.70)
kladivo	60,00	(59,00)
I< gornji za leto 1950 predvideni listi svetovnih rekordov v lahki atletiki prij>ominjamo, da so bili nekateri med njimi že pri treningu zbolj-šani. Praksa nas pa tudi uči, da so se v šporlu opetovano razne napovedi prekucnile na glavo, zaradi česar moramo računati s tem, da tudi v bodoče ne bo dosti drugače.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZŠZ, 15. marca 1940.
Planica—Slatina (Dom Ilirije) g jO m: —1, jasno, BO m snega, sren.
Kranjska nora 810 m: 0, barometer poda, jasno, mirno 10 cm snega, sren.
Dom nn Komni mo m: —4, jasno, zapadlo 5 cm pršič« na 110 cm podlage.
Dom na Krvavcu 1700 m: —2. zapadlo 5 cm pršiča na 80 cm iKidlago.
Podkoren isoO m: 0, jasno, 60 cm snega, južen.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Z. S. K. Hermes*, nogometna sekeija. Službeno: Opozarjam vse igralce I. garniture na nedeljsko prijavljeno nogometno tekmo v Kranju. Odliod ob pol 12 n« gorenjskem kolodvoru. Vse drugo na objavljeni deski v garderobi. Prosim vse zanesljivo. — Načelnik.
S. K. Grafika. V nedeljo, 17. marca naj se sigurno javijo ua igrišču Jadrana ob 14 popoldne: Baček, ockarneti, Vili, Uončar, Jlarn. Igramo ob vsakem vremenu.
SK Korotan. V nedeljo, 17. marca ob 10 dopoldtie bo ob eni zbor SK Korotana z običajnim dnevnim redom. /.bor bo v klubskih prostorih na Hakovniku. Za člane je udeležba obvezna.
AS K Sklicujem redno sejo »Akademskega športnega kluba«, ki bo danes ob 13. v Ak. domu. Vsi odborniki in načelniki sekcij — udeležite se je vsi ter lire/, akademske četrti 1 — Tajnik.
Na levi je dobil vojak kosilo, na desni pa |e topovska .cev aoincsio mize,
e Nastop celjske Gledališke družine. Jutri, v nedeljo ob 4 popoldne uprizori Gledališka družina v Celju v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju v režiji J. Jurača igro v 4 dejanjih »Ugasle očit. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. Cene vstopnic so zelo nizke.
c Športni klub Jugoslavija ima jutri v nedeljo ob 9 dopoldne v dvorani Delavske zbornice svoj redni občni zbor.
Veliko telovadno akademijo priredi na Jožefovo ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Fantovski odsek s sodelovanjem Dekliškega krožka. Predprodaja vstopnic v prosvetni pisarni, Cankar-_________jeva ulica 4._________
e Nedeljsko dežurno službo za (lane OUZD Ima dr. Cerin, na Jožefovo pa dr. Hočevar.
c Čigave so krave? Na celjski ulici se je pojavila včeraj krava, ki se je sprehajala brez vsakega spremstva. Stražnik jo je »aretiral« in odpeljali so jo na dvorišče pred stražnico. Prav tako se je pojavila druga krava neznanega lastnika pri hiši pekovskega mojstra Pobeca na Ostrožnem, tretja pa pri nekem posestniku na Babnem. Lastnik krav naj se javi na policiji.
e -f- Ivanka Zorko. V Laškem je na Topliški cesti 7 umrla včeraj v 78. letu starosti vdova po trgovcu in posestniku Ivana Zorko, mati trgovke ge. Emilije Rozin v Laškem. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Naj počiva v miru, svojcem naše sožalje.
c Okrajni odbor Ttdelega križa v Celju sporoča vsem, ki so se prijavili za samarijanski tečaj, da bo v torek, 19. marca ob 9 dopoldne v prostorih Zdravstvenega doma v Gregorčičevi ulici 4 sestanek zaradi določitve predavanj.
c Dr. Novačan in celjski odvetniki so se poravnali. Pred sodnikom dr. Lesjakom je bila včeraj na okrajnem sodišču v Celju razprava o dr. Novačanovem incidentu v celjski kavarni. Razprava je trajala nepretrgoma od 8 do četrt na 4 popoldne, ko so se dr. Novačan in tožitelji poravnali. Dr. Novačan bo plačal 8000 din dijaški kuhinji v Celju, 2000 din pa Celjskemu pevskemu
Jesenice	A
Na Jožefovo bo na Savi semenj. Na ta dan pride zelo veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice. Celo iz Koroške so redno prihajali številni Slovenci.
Podružnica »Slovenca« v Krekovem domu sprejema vsa naročila za male oglase, inserate za »Slovenca« in »Domoljuba«. Poslužite se telefona — kličite številko 625.
Kino Krekov dom predvaja češki film »Poročnik Rjepkin« v soboto ob štirih popoldne in ob 8 zvečer, v nedeljo, 17. marca ob treh, petih in ob osmih zvečer.
Društvo »Šola in dom« vljudno vabi starše in njihove namestnike na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo, 17. t. m. po šolski sv. maši v gimnazijski risalnici. Predava g. prof. Kos. nato bodo gg. profesorji dajali informacije o učencih.
Celjske novice
društvu, poleg tega se je obvezal plačati tudi povprečnino, sodnijske in odvetniške stroške.
c Neurje nad Celjem. Včeraj na vsezgodaj zjutraj je bila nad Celjem in Savinjsko dolino precejšnja nevihta. Savinja in Voglajna sta močno narasli.
c Ljudsko vieučilišie priredi v ponedeljek ob 8 zvečer zanimivo predavanje. Govoril bo prima-rij dr. Savnik iz Ljubljane o temi »Rak na maternici«.
c Akademski slikar Albert Sirk se bo udeležil 7. aprila slikarske razstave v Belgradu kot edini slovenski umetnik. Razstavil bo šest svojih slik.
Kranj
Občni zbor Društva zasebnih in trg. nameščencev, ki se ga je udeležilo lepo število naših nameščencev, je prav lepo uspel. Po običajnih formalnostih je podal predsednik g. Boris Ivane daljše poročilo o preteklem delovanju organizacije. Sledila so nato še poročila o tajniškem poslovanju, blagajniškem, gospodarskem in končno poročilo revizorjev, ki so izrekli odboru pohvalo za trud in delavnost. Kot naslednja točka dnevnega reda so bile volitve novega odbora- Kljub želji večine, da ostane dosedanji predsednik še nadalje predsednik, je moral g. Ivane radi prezaposlenosti pri gasilstvu odkloniti to funkcijo. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen novi odbor s predsednikom g. Šmitkom Stankom na čelu.
Dramatski odsek Prosvetnega društva igra Klinarjevo ljudsko igro »Plavž« v nedeljo ob 4 popoldne in na sv. Jožefa pra^tako ob 4.
Trgovine bodo na cvetno nedeljo in na sv. Jožefa dopoldan odprte.
Kino šmartinski dom predvaja: »Boben in tiger«: sobota ob 10.15, nedelja ob 5, ponede-deljek ob 10.15, torek (sv. Jožef) ob 8- »Beli tiger«: sobato ob 10.15, nedelja ob 5, ponede-ljeh ob pol 9, torek ob 5 in 9. »Neapelj, mesto poljubov«: nedelja ob 9 in torek ob 3.
Zagorje
Jutri v nedeljo ob 6 zvečer gostuje v Zadružnem domu na Lokah Mrakovo gledališče iz Ljubljane, ki uprizori tragedijo »Stari Rimljan«.
Planina pri Sevnici
V tem letu je začela smrt po naši vasi kositi, kakor ljudje že več let ne pomnijo. Najprej se je oglasila v Visočah in vzela 851etnega prevžitkarja Mihaela Pajka. Tega je rešila večletnega trpljen ja. Odtod se je podala v Vej-ce in končala življenje 74letnemu mlinarju Matiju Centrihu. Iz Veje je švignila v Meniško Podpečje in ustavila življenjsko pot 67letnemu prevžitkarju Mihaelu Gračnarju. Iz Porlpečja pa jo je mahnila v bližnje Brdo in zatisnila oči 74letni Heleni Graenar, materi banovinskega svetnika in ravnatelja zdravilišča v Rogaški Slatini. Kmalu nato se pojavi v Planinskem trgu in v cerkveni hiši pretrga nit življenja 45-letni zasebnici Ani Zarovšek. Najbolj kruto pa je nastopila v Dolu, kjer je ugrabila življenje 50letne žene, gospodinje in matere Amalije Za-pušek. Vso ostrino seveda izgubi, če je svoje žrtve pripeljala v boljšo domovino, kar vsem umrlim iz srca želimo.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(47) Čez pet minut je bil Rado-znalček s skesanim Poniglavčkom že nazaj. »Poniglavček,« je rekel kralj, »danes si se zelo slabo ob-nesel. Toda dam ti priliko, da to popraviš. Saj znaš dobro teči, ne? Odnesi torej tole pismo, naslov je tako na njem. Toda hitro! Skoči!«
(48) Blazen od veselja je stekel Poniglavček s pismom iz sobe. Hural Kralj ni več jezen nanj! In od radosti je skakal v zrak. Hitro je zagledal lučko in se spustil v dir po gozdu.
Št. Jernej na Dolenjskem
Pasijon. Prosvetno društvo v Št. Jemeju vprizori na cvetno nedeljo, na praznik sv Jožefa pop. ob treh in na veliki petek ob 06mih zvsčer pasijon, ki ga je po štirih evangelistih za slov. odre priredil pisatelj F. S. Finžgar. — Za zunanje goste bo zlasti prikladna udeležba na cvetno nedeljo in bo tedaj zanje tudi rezerviranih primerno Stavilo vstopnic, — Vabimo vernike, da si to veličastno tragedijo ogledajo v kar največjem številu. Vstopnice po 6, 5, 4 in 3 din 60 že v razprodaji v Konsumu
Potres, Minulo soboto ob šestih in ob en četrt na sedem zjutraj smo tudi v Št. Jerneju čutili dva zelo močna potresna sunka, ki sta zamajala poslopja in pohištvo po sobah. Potres je povzročil hipno zbeganost in strah pri ljudeh, materialne škode pa ni napravil
Meningitis se je bila pojavila tudi v naši fari in je zahtevala par mladih smrtnih žrtev. Sedaj pa je bolezen docela pojenjala in ni nobenega primera obolenja več.
Afriški misijonar g. Musllr se je preteklo nedeljo mudil v Št. Jemeju in je imel govore pri vseh treh svetih mašah, Njegova zanimiva izvajanja »o
ljudje zvesto poslušali in potem tudi darovali lep znesek za afriške misijone.
Pomanjkanje učnih moči je tudi v Št. Jerneju prav občutno. Otroci so natlačeni po učilnicah in je poučevan)e zato zelo težavno in manj uspešno nego v normalnih razmerah.
Vurberg pri Ptuju
Toplo zahvalo izrekamo vurberški farani vodji sanatorija na Vurbergu g. dr. Okoloku-laku in čč. sestram usmiljenkam v zdravilišču za vso skrb, katere je bil deležen naš pokojni župnik, vlč. g- Alojzij Kokalj. Iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem gg. duhovnikom in drugim, ki so našega blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. — Župijani.
Hode pri Mariboru
Prosvetno društvo uprizori na velikonočni ponedeljek zanimivo smešnico »Matija Mata-jev, junak iz naših krajev«, in sicer ob 5 popoldne in ob 7 zvečer. Odmore izpolni tambll-raški zbor. Na veselo svidenje.
W>U 1 .»i
NOVO
UNION
PIVOVARNE Wl^iVBl VLJUBLJANI
JE OD DANES NAPREJ V PROMETU
Nagradna križanka
Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi »Slovenca''.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka« do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno rešili križanko, bomo z žrebanjem razdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenecc za en mesec zastonj.
■1	■i	3	4		5	6	7	8 ■
B9			H101					■
111							!	
■			■114		■	15		■
			17	118			■	
							■	
		■	20			■		
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Po vsej državi znan slovenski trgovski dom, 9 Del človeka. 10. Pesniška značilnost, stih, 11. Gospodarsko poslopje 12. Vrsta srebra (brez zadnje črka), 13 Znoj, 15. Močan (brv.), Id. Pameten, 19. Zvezda repatica, 20. Pleme.
Navpično: 1. Moderen ples, 2. Moški glas, 3. Izbrana družba, 4. Svetnik po katerem se ime nuje znana sol za notre, 5. Prva ženska, 6. Slovensko mesto, kjer je tvrdka pod 1. vodoravno, 7. Zelo močan človek, junak Levstikove zgod. pripovedke, 8 Svetopisem. oseba. 14. Dctipnost, dobra volja, 17. Jutranji sij, 18. Sladka jed.
Rešitev sobotne križanke z dne 9. marca
Vodoravno: 1. PLANINŠEK (glavna ko-lektura srečk drž. razr. loterije, Ljubljana, Beethovnova ul. ), 9. Roman, 10. Ave, 11. Tvor, 12. Klas, lft. Neso, 15. Bo, 17. Kostim, 21. Abo, 23. Ume, 24. VRELEC SREČE (geslo tvrdke pod 1. vodorav.).
Navpično: 1. Sin, 2. Prt, 3. Lov, 4. Amon, 5 Narek, 6. Šal, 7. Eva, 8 Kes, 12. Kos 14. Sonce, 15. Bar, 16. Obe, ia Tur, 19. Ime, 20. Meč, 2i. 01.
Izžrebani rešilri: Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko so bili izžrebani:
Marinko Janez. Gledališka ul. 3-TV, Ljubljana. Novak Franc, Betnavska cesta 64, Maribor, černetič Karel, sedlar, Krško. Franjevački samostan, Komolac — Rožat — Dalmacija.
Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno.
Vodna žaga
nova. jarmenik na 4 liste, čelni, žajmar in cir-kularji za frize, brusilnica. lastna električna luč, tik kolodvora nu Dolenjskem, se odda v zakup. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod Trgovina 3733-
Za pomlad lepe ročne torbice, kovčeke za potovanja, nahrbtnike, denarnice,'listnice, gamaše, nogometne žoge, nagobčnike, ovratnice in vrvice za pse priporoča Ivan Kravos, Maribor,
Aleksandrova ceata 13, telefon 22-07
MALI OGLASI
V malih oglasih volje vsako beseda 1 din; tenltovanjslcl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi to plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vistlca po J din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
iHlifllM1103033!
Cerkovnik
vojaščine prost, z 11-letno prakso, Išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3 625.
Službodobe
Hlapca
poštenega, h konjem, takoj sprejmem. "Žuga. Andlovlc, Škofljica.
Operaterja
prvovrstnega, sprejmemo. Začetna plača 1200 din, ali 800 din ter stanovanje ln liraua. Obširno ponudbo z referencami na »Kino Central«, Zernun. Aparatura nova, Clnemecanlca.
I!
Pohištvo
i
Hrastovo spalnico
masivno, prodam. - Vlž-marje 49.
Kupimo
Vsakovrstno Zlato
srebro In briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A.Boili, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Predmete vseh vrst
dobro ohranjene, kakor tudi staro železo ln kovine, stalno kupuje tvrdka ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška.
STROGI
Lokomobilo
(Lanz Ventilstuuerung-patent) Lentz 60—55 KS, v Izredno dobrem stanju, proda: Pllana Novak -Grubišnopolje.
Mehanično delavnico
oddam v najem. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod št. 139
Podjetnemu trgovcu
oddam s 1. aprilom v najem dobro ldočo trgovino z meš. blagom, obstoječo :>,e nad 60 let, v sredini lepega trga v bližini Celja. Za mladega, agllnega samskega trgovca bodočnost zaslgurana. Za prevzem zaloge je potrebno 40—50.000 din. - Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sigurna bodočnost« štev. 3669.
Prodamo
Prvovrstna kolesa
po najnižjih cenah, dobite pri »Tehnik« Banjal Ljubljana, Miklošičeva 2(
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Orehe
v lupinah prodaja na vagone in kub. metre Josip Novak, Grubišnopolje,
Otroški vozički
najnovejši modeli prispe 11. - Najugodneje dobite pri Banjal, LJubljana -Miklošičeva cesta 20.
Trgovci!
Orehova jedrca tn ajdov ter cvetlični med kupite najceneje v Medarnl, židovska ul. (, Ljubljana.
Lokal
z zalogo pletenin, primeren za vsako trgoviho, naprodaj v Celju. Dopise upravi »Slovenca« Maribor pv<|. »fflatervipo 396«.
ZAHVALA. Vsem, ki so našo ljubo mamo, babico, prababico, teto, staro teto in taščo, gospo
Heleno Bevk
spremili na njeni zadnji noti, obložili njen grob z venci in cvetjem, pevcem za turobne žalostinke, govornikom za v srce segajoče govore, vsem, ki so darovali v njen spomin za dobre namene in ustmeno ali pismeno izrazili sožalje aH se sicer spomnili blage pokojnice, se kar najbolj prisrčno zahvaljujemo. — Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 9 zjutraj, v farni cerkvi v Litiji.
Litija. Ljubljana, dne 15. marca 1940.
Žalujoči sin in ostalo sorodstvo
Cepljeno trsje
prvorazredno, dinar kom., divjaki, korenjaki, sadno drevje, nudi Ziher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjcl. - Zahtevajte seznam.
Nizke vrtnice
skupina 25 sadik, očarljivo lepih številnih barv, 100 din. Ista skupina šibkejših sadik 60 din. Deset prekrasnih plezalk 60 din. Franko poštnina. Zahtevajte ponudbo. - Sadjarstvo Dollnšek, Kamilica, p. Maribor.
6onilne jermene
za tovarne, mline, žage itd., kakor tudi šivalne in vezalne jermene v prvovrstni kvaliteti priporoča IVAN KRAVOS Maribor Aleksandrova cesta 13, Telefon 22-07.
Jedrca in fižol
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.
{tanoianja
IŠČEJO:
Stanovanje
šestsobno, blizu centra Ljubljane, Iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Avgust« št. 3689.

Gumbnice, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur lino in hitro izvrši
Matek & Mike*
Ljubljana. FranMkanska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Pačasi, počasi Janez' Les je zdaj drag, zato ne smeš tri milimetre debelo odstiužiti! Če bi vsi naši pomočniki tako delali, bi bilo naše pohištvo 10% dražje! Posebno pri teh lepih orehovih deskah je treba paziti I Oglej si enkrat našo spalnico, model „Milena", katera sestoji iz
17 komadov in stane 9500 Din.
Taka spa niča orehova politirana V tako krasni in kvalitetni izdelavi se dobi za to ceno edino pri tvrdki
»POHllTVO MALENSEK"
LJUBLJANA - DRAVLJE
CELOVŠKA CESTA 258
(tik tramvajske postaje »Slepi Janeze)
»SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5
Brez posebnega obvestila.
+
Nehalo je biti zlato srce naše srčno ljubljene skrbne mame, stare mame, sestre, svakinje, tete in prababice, gospe
IVANKE ZORKO
vdove trgovca in posestnika
Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 17. marca 1940, ob 16.30 iz hiše
žalosti, Topliška cesta 7, na mestno pokopališče v Laškem. Laško, Celje, Vipaya, Spodnja Polskava, Maribor, Svečina, dne 15. marca 1940.
EMILIJA ROZIN, HEDVIKA VERSTOVSEK, hčeri ter ostalo sorodstvo

V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena mama, babica in teta, gospa
Marija Kilar roj. Mally
vdova po rač. nadsvetniku
po kratki bolezni, v 91. letu starosti, danes popoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 16. marca 1940 ob 3 popoldne, izpred
hiše žalosti Cesta 29. oktobra št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala 18. marca 1940 ob 7 zjutraj v Križevniški cerkvi.
V Ljubljani, dne 14. marca 1940.
Ivan, Anton, Ana, Riko, otroci; Edmund Kastelic, zet; Vera Kilar, snaha; Marjanca, Franci, Jelka, Bogdan, Mitja, Majda, Tomažek, vnuki in pravnuki
ter ostalo sorodstvo.
Jakob K. Heori
41
sem močan ko plamen z vrha
Berninski kralj
Roman s švicarskega pogorja.
»Kdi je streljal nate?« mu zašepeta Pija.
Toda misli vročičnega gredo drugo pot.
»Da, da, čutim, kdor ubija, je močan mož, jaz vitez z Guardavala, močan ko gora — prinesem ji Bernine!«
»Komu?« mu šepetne Pija in prežeče gleda.
Zdi se, kakor bi bil bolnik opazil, da ga hoče žena izpraševati. Potegne z roko čez obraz, kakor bi hotel nekaj zbrisati, beseda mu zastane, potem začne znova: »Paltramov rod mora izginiti, v ledeniku izginiti, kaj zato? Nezvest kamogaskarl Ne, kamogaskar je močan dovolj, odrešil bom Engadin, gore mi tega ne šepetajo, toda sonce na vrhu Bernine mi bo povedalo! Ne more se priti tja gor, toda z vozom bi se dalo peljati, vrhovi padajo. Čuj, čujl Ne, sonce, ne pripoveduješ dobro! En dan, en celi dan bosta hodila po gori Aratsch in njegova ljubljenka, potem šele se bo porušila Bernina. Toda povej, zakaj zebe lepega lovskega dečka in Pija leži tudi v snegu, in goste snežinke padajo, jaz pa ginem od žeje.«
In vročični človek se predrami ter plane kvišku: »Pija, vode, vode!«
Hlastno požira pijačo.
Piji pa, ki posluša te vročične blodnje, leze groza v meso in kosti.
In zopet blede Marko v dolgih samogovorih.
Tedaj mu da malo Jolando v posteljo, in glej, otrok zaspi ob očetovih prsih in pri enakomernih dihljajih skladkih ustec najde srečo mirnega spanja še sam.
Zdi se, kakor bi mala s svojim čebljanjem bila njegov zdravnik.
V	teh dneh, prvi sneg je baš pobelil dolino, prestraši gorske kraje čudna novica.
Sigismund Gruber, bogati tovornik, je ob zadnjem lepem jesenskem dnevu skrivnostno izginil, izginil na odprti cesti, ob belem dnevu.
V	jutrnji zori je spremljal tovor iz Bormia nekaj poti proti Stilf-skemu sedlu. Iznenada se je pa mrki mož brez besede slovesa ločil od ljudi, postavil v Bormiu konja v hlev in potem ga niso več videli.
Ker je pač njegova trgovina tako zahtevala, da je izostajal več-
krat po teden, dva dni, so ga pogrešili šele tretji dan, in preden so začeli iskati, je bil zapadel sneg ter otežil delo.
Od tu in tam so prihajale govorice, da so ga šele pred kratkim videli, in vse to je zavijalo stvar v še večjo temo.
Dnevi so prišli, dnevi so šli in domneve so se porajale. Popihal jo je, ker ga je pekla vest zaradi Pejderja Golzija. Toda verjetno to ni bilo. Gruber ni bil pustolovec, in tako cvetočega podjetja, take sijajne žene, tako lepega dečka ne bo lahkomiselno zapuščal. Končno se je zgostilo vse v mnenje, da je zapadel maščevanju ciganov. Oživele so premnoge govorice, s kakšnimi strahovitimi prisegami so zavezani cigani vseh dežel, ako gre za to, da povrnejo hudodelstvo, ki je doletelo nekoga izmed njih.
Celo oblasti so začele iskati v tej smeri.
Dogodek je pretresel, toda o Sigismundu Gruberju so govorili hladno, zelo se jim je smiiila samo žena in otrok, saj je bila družina, tako so pričali vsi, ki so jo poznali, živela v najlepši sreči.
V teh težkih časih je prijezdil župnik Tass često v Puschlav.
»Kako prenaša gospa Cilgija udarec?« so spraševali prijatelji.
»Ponosno ko vedno, podjetje vodi dalje, da bi hlapci pozimi ne prišli ob kruh, bleda je, zelo bleda, toda zbrana.«
»Ali koga določno sumi?«
»Ne, nel«
»In hlapci!«
»Prisojajo dolgemu Nacu. Toda temu odločno oporeka Cilgija, in ona ni bila nikoli njegova prijateljica.«
In uganka je ostala, preiskave so šle svojo pot.
Počasi se Marko Paltram opomore, in ko brez mrzlice uzre prvikrat svojo ženo, vpraša začudeno: »Kaj je to?«
Meni pisano ruto, ki si jo je ogrnila okoli ramen.
»To je darilo mojega brata Orlanda in znamenje, da moram iti k njemu!«
Pija pove to tako prepričevalno, da jo Marko Paltram presenečen pogleda.
»Ali si bila bolna ti?« pravi. »Ali si imela ti mrzlico, ne jaz? Ne nori. Pija!«
»Toda saj sem vedno dejala, da moram nekoč oditi k svojemu bratu,« pravi ona mirno, skoro ponižno.
»In najina mala Jolanda?« vpraša Marko s temno porogo.
»Da, najina mala Jolanda!« odvrne ona zamišljeno. »Toda jaz moram vendar oditi k svojemu bratu.«
In trma ji stisne ustnice.
»Pija, ostala boš tu!«
Marko Paltram pogleda ženo s svojim silnim zmagujočim pogledom. rija se skrivi pod tem pogledom, toda zavije se tesneje v svojo ruto, kakor bi iskala v tem zavetja in moči proti njemu.
Čez nekaj časa je Marko toliko na nogah, da more zopet hoditi na lov, in še vedno čedna Pija prodaja zopet gamsje meso po vaseh od hiše do hiše.
Radovedno jo sprašujejo ljudje: »Zakaj prihajate šele sedaj zopet?«
Tedaj sicer pravi: »Kašelj je pač vrgel Marka za nekaj časa,« toda pri tem tako čudno zavija svoje lepe roparske oči, kakor bi hotela reči: »To verjemi, kdor je norec!« In včasih pridene: »Spomladi odidem k svojemu bratu Orlandul«
Tu in tam poizveduje za pot v Hamburg in ljudje majejo z glavami za njo. Njenih besed nihče ne jemlje resno ko ona sama.
Na samotnih cestah šteje na prste imena mest, ki ležijo med tngadinom in Hamburgom, in si jih skuša zapomniti. Vsak prst po-menja eno mesto, in kadar došteje že deset, začne znova.
»Zmešana Pija!« govorijo ljudje in se smejijo. In pojavijo se nenavadne govorice: da se boji tako grozno svojega moža, da se je vrgla po svoji babici, da ima v glavi eno kolesce prevečl
Njenega prekanjenega vedenja nihče prav ne razume. Često se zdi, da ie neznansko ponosna na Marka Paltrama, često blisne kakor neka maščevalnost iz nje, ogorčenje, ker ji kroti voljo, in najsi ga kdo se tako neumno obrekuje, potrdi vsemu.
»Kadar uliva na večer v svoji delavnici krogle, je nekdo drugi pri njem. Štejeta krogle in vsako sedeminsedemdeseto deneta na stran, la je tez,a od drugih. Morala bo nekemu lovcu v prsi. Dokler časa to traja, bo imel srečo v gorah.«
Tako jih zagotavlja z vso resnobo.
Engadinci pa niso praznoverni. Smejijo se larnjam gospe Pije in prav.jo: »Marko Paltram sam jo k temu navaja.« čim bolj skrivnosten se dozdeva drugim, tem manj si bodo drznili loviti po Berninl. 1 oda neka, ,e le ostalo, in ko je bila Pija dolgo dovolj raznašala te pripovedke, ,im ,e začela sama verjeli.
»Ali ni že nekoga ubil?« jo sprašujejo radovedne ženske.
»ne pove mi,« pravi ona nedolžno, »toda vedno sanja tako hudo o nekem lirolcu. Potem mu moram dati otroka v posteljo.«
.. ,.Ali 'aže' žovori resnico? Pomalem prisluhnejo tudi bolj resni ljudje. Ko pa hoče|o Pijo nekoč vzeti bolj strogo v šolo, je izginila, ie ze za gorami, žene jo edina lepa misel, ki je našla prostora v njenem nizkem čelu: ljubezen do njenega brata. Zaradi njega je pre-magala celo praznoverni strah pred Markom Paltramom.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili
Novost za Ljubljano!
Prvi madlorsHl glasbeni (Um
DOTEL ZORA
Zelo zabaven film iz sodobnega peštanskega družabnega življenja, poln humorja, cigansko godbe in duhovitih prizorov.
Origin. ciganska kapela Magyari Imre
V glavui vlogi član peštanske opere dr. Pallo Imre. Ta film je po vsej Jugoslaviji dosegel velikanski uspeh — samo v Zagrebu je bil na programu celih 18 dni. Ob 16., 19., 21. uri.
KINO MATICA
Telefon 21 - 24
B LJUBLJANA
Treznostno zborovanje
bo na cvetno nedeljo ob 10.30 v frančiškanski dvorani. Oovore:
Primarij dr. Val. Meršolj: Alkoholizem in zdravje. — Profesor Etbin Boje: Alkoholizem in treznost naroda. — V imenu mladine govori jurist Poženel. — Nagovori zastopnikov oblasti. — Resolucije.
Vsi, ki čutite potrebo, da se naš narod strezni, vljudno vabljeni, da pokažete s svojo udeležbo svojo resno voljo, da pridemo do zaželjenega cilja.
Zapoznela zimska pomoč?
Ljubljančani in tudi po deželi so čitali, da se je v Ljubljani »šele sedaj pričela akcija za zimsko pomoč in se je zato zakasnila, ker se zima že poslavlja od nas in ker so mestni reveži vsaj glede prezebanja najhujše že prestali.« Očitek bi utegnil med dobrosrčnim prebivalstvom zbuditi nevoljo, saj se gotovo vsa naša javnost zaveda upravičenosti trditve, da »bi bilo treba zimsko pomoč organizirati tako, da bi se začelo podpiranje revežev takoj V začetku zime.«
Tudi tisti Ljubljančani, ki se ne morejo podrobno zanimati za socialna vprašanja ljubljanskega mesta, so vsaj toliko poučeni, da mestna občina ljubljanska tako zelo skrbi vso zimo za pomoč revežem, da jo s te strani hvalijo in kažejo za zgled vsa druga jugoslovanska mesta.
Ko je za novo leto izšel plemeniti oklic Nj. kr. Vis. kneginje Olge za zbiranje prispevkov za zimsko pomoč po vseh jugoslovanskih mestih, je Ljubljana imela zimsko pomoč tudi letos že popolnoma urejeno kakor prejšnje zime. Ljubljana je seveda takoj po tem spodbudnem povabilu k pomnoženi dobrodelnosti takoj razširila svoja prizadevanja na socialnem polju in že 20. januarja je vabil oklic »Dobri Ljubljani« Ljubljančane k zbiranju prispevkov za zimsko pomoč. Pod oklicem so bili podpisi članov častnega in akcijskega odbora, ki pričajo, da se za zimsko pomoč revežem poleg najvišjih predstavnikov našega mesta zavzemajo tudi vsi naši pridobitni krogi. V ožji odbor so bili seveda povabljeni tudi zastopniki vseh ljubljanskih večjih časnikov, predvsem pa vseh dnevnikov. Ljubljana se torej upravičeno čudi očitku, češ da se je akcija pričela šele sredi marca, saj so tudi že čitali, da se vsota za zimsko pomoč darovanih zneskov bliža že polovici milijona. Še bolj natanko je pa o živahnem in požrtvovalnem delu odbora za zimsko pomoč poučena dolga vrsta letos izredno darežljivih dobrotnikov. Medtem časom je bil pa akcijski odbor prav dobro poučen, kako izdatno je mestna občina poskrbela za olajšanje vseh tegob zime manj premožnim slojem.
Najrevnejši imajo vso zimo v stari cukrarni ogrevalnice, prenočišča in prehrano. Kuhinja stare cukrarne porabi v 10 dneh H vagona krompirja, čeprav so velike spremembe pri hrani posameznih dni. Popolnoma brezplačno je ta kuhinja najbed-nejših vso zimo vsak dan izdala po 800 do 900 kosil in večerij popolnoma brezplačno. Še posebej dobiva vsak dan topel zajtrk po 900 revnih otrok v šolskih kuhinjah, a omenjati nam ni treba prehrane otrok po otroških zavetiščih.
Tudi za ogrev je mestna občina poskrbela, saj je razdelila revežem 80 ton premoga, 20 ton ga pa potrebuje za cukrarno. Tudi Rdeči križ je razdelil mnogo premoga.
Da niso bile revne družine deložirane, jo mestni socialni urad plačal mnogo najemnin. Nadalje je podpiral reveže z obutvijo in obleko ter še posebej z živili. Mnogo podfior so dobili bo-lehni in bolniki, mnogo j>a tudi brezposelni za razne uradne listine, kolke in pristojbine, ki so jih potrebovali pri iskanju dela. Za samo te podjjore je mestna občina pozimi izplačala 250.000 dinarjev. K tej vsoti moramo prišteti stroške za staro cukrarno, ki pozimi velja najmanj 50.000 din na mesec.
Toda vsi našteti stroški za zimsko pomoč še niso največji. Pogledati moramo tudi, kako mestna občina vso zimo podpira brezposelne. Poleg rednih delavcev je mestna občina samo pri spravljanju snega dajala zaslužka blizu 500 brezposelnim in jim izplačala nad 400.000 din. Brezposelni so zaposleni tudi na Ambroževem trgu, na Oradu in pri podobnih delih. Pri gradnji zaklonišč je pa stalno vso zimo bilo zajjoslenih po 100 brezposelnih in jih še sedaj pri teh delih potrebujejo polovico. Tako je imelo po 600 brezposelnih pri mestni občini zaslužek, a stalno vso zimo vsak dan najmanj po 200. da so brezposelni dobili najmanj po 8000 din zaslužka na dan, a tudi po 25.000 din na dan!
V Ljubljani so torej reveži bili deležni najrazličnejših podpor in so jim bile težave zime olajšane d oskrajnosti Ker pa s snegom ne skopni tudi beda ter s pomladanskimi rožicami še ne zraste za vse reveže dosti kruha, zato akcijski odbor za zimsko pomoč zbira prispevke za take podpore, ki bodo od njih imeli reveži trajne koristi in bo ta dela dolga leta uživala vsa Ljubljana. Vsa Ljubljana pa tudi ve, da javna dela v tako hudi zimi niso mogoča!
Ljubljanski gostilničarji so zborovali
Včeraj popoldne je imelo Združenje gostilniških odjetij v Ljubljani svoj redni letni občni zbor v olodvorski restavraciji. Kljub temu, da so gostilničarji ves dan zaposleni, je prišlo na občni zbor nad 100 članov. Predsednik Dolnlčar j t začel občni zbor in predlagal udanostno brzojavko Nj Vel. kralju Petru II in pozdravne brzojavke predsedniku vlade g. Cvetkoviču, predsedniku senata dr. Korošcu, finančnemu ministru dr. Suteju, trg. ministru dr. An-dreeu, gradbenemu ministru dr. Kreku, banu dr. Na-tlačenu in ljubljanskemu županu dr Adlešiču, ki so bile vse sprejete z odobravanjem V svojem obsežnem poročilu je za tem poudaril, da zahteva pripravljenost domovine v sedanjem času tudi žrtve od gostinske obrti, ki jih ji nalagajo nove spremembe zakonov in uredb. Poudaril je, da je Združenje tudi za prihodnje leto mnenja, da v Ljubljani ni potrebe za ustanavljanje novih gostinskih podjeti in
kp;
orisal napredek gostinske strokovne nadaljevalne šole. Bolniška blagajna je po lanskem proračunu izčrpala vsa sredstva in bo treba ali zvišati njene prejemke, ali pa zmanjšati njene dajatve.
V imenu župana je za tem pozdravil zborovalce g. dr. Brilej in omenil uspešno sodelovanje mestne občine z združenjem. Glede davščine na potrošnjo je poročal višji komisar Fr. Hauc, ki je pokazal razvoj te davščine in omenil, da za novo proračunsko dobo ministrstvo financ ni sprejelo te davščine v sedanji obliki. Uvedeni pa bodo zopet računski listki. Od zapitka 5 din naprej bo treba plačati 25 par. Kontrolo o tem bodo izvajali trošarinski organi, vendar se more ta davščina na predlog stranke sporazumno z mestno občino pavšalirati. Za tem je pozdravil zborovalce v imenu TOI in Zveze gostinskih združenj g. Majcen, ki je omenil uspehe socialnega posvetovalnega odbora Delavske zbornice glede minimalnih mezd v gostinskih obratih, po katerem bodo znašle mezde v boljših lokalih 3.75, v manjših obratih pa 3—3 50 din. Očrtal ie delo Zveze in njene intervencije pri pripravah za novi državni zakon o trošarini na vino in žganje, težave z novo uvedenim registrom. Sedaj bodo ljubljanski gostilničarji imeli dvojno kontrolo, namreč državno finančno in mestno trošarinsko. Temu se ni mogoče izogniti, ker ni mogoče napraviti izjeme za Ljubljano, ki je na trošarini pobrala v zadnjem letu prispevek od 4 milijonov litrov vina, dočim so v Belgradu, ki je toliko večji, pobrali prispevke le od 2 in pol milijonov litrov vina, v Zagrebu pa od 2,400.000 litrov vina. Glede računskih listkov pa predlaga sporazumno rešitev z mestno občino.
Sledilo je poročilo tajnika g. Mežika, ki je med drugim omenil tudi, da ima Združenje 345 članov, od teh je 168 moških in 164 ženskih, 13 pa pravnih oseb. Vsi člani imajo v Ljubljani skupaj 352 gostilniških podjetij, ki so razdeljena v 8 hotelov, 19 kavarn, 10 restavracij, 229 gostiln, 1 gostišče, 45 buf-fetov in vinotočev, 20 krčem, 11 ljudskih kuhinj in 9 zdravljakov, mlekarn in zajtrkovalnic. Pri vseh teh podjetjih je bilo zaposlenih 910 uslužbencev, med temi 31 plačilnih natakarjev, 24 plačilnih natakaric, 252 natakaric, 85 natakarjev, 124 kuharic itd. G. tajnik je v blagajniškem poročilu podal sliko gospodarskega stanja združenja in omenil, da je na obveznih prispevkih članstvo v preteklem letu prispevalo po 10 par od skupnih 3,285.000 litrov vina. Glede na predlansko leto so ljubljanski gostilničarji uvozili v Ljubljano 370.000 litrov vina manj, kakor v letu 1939. V imenu nadzornega odbora je poročal ravnatelj Skerlep, ki je predlagal upravnemu odboru razrešmco z zahvalo, Občni zbor je razrešnico sprejel, prav tako pa z odobravanjem sprejel zahvalo predsednika nadzornemu odboru in referentu gostinskega odseka TOI g. dr. Kocetu, ki je pri vsem delu Združenju vedno blagohotno pomagal. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika zopet g. Dolničar Maks, za podpredsednika Kramar Franc, člani uprave, namestniki, nadzorni odbor in namestniki in častno razsodišče pa so bili prav tako soglasno izvoljeni. Sprejet je bil proračun za leto 1940, na kar je po razgovorih pri slučajnostih predsednik zaključil uspeli občni zbor.
KLOBUKI
v najmodernejših barvah in oblikah
BOGATAJ
1'ubljana. Štiri trg Maribor, Gosposka ulica 3 Radovljica - mesto
Nizke cene I Strokovna postrežba! Pred nakupom si oglejte izložbe!
1 Duhovna obnova za gospode, može in mladeniče se začne v stolnici danes. Ob 8 zvečer bo govor.
1 Maša za turiste, izletnike in smučarje bo jutri, v nedeljo, in v torek, na Jožefovo, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 6.10 zjutraj.
1 Gg. kateheti, katerih prevedbe še niso popolnoma izpeljane, naj izvolijo priti drevi ob šestih v društveno sobo. Nujna zadeva— Tajnik KD.
1 Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od 9 do 18.
I Komemoracija dr. Matka Laginje. Ob desetletnici smrti dr- Matka Laginje priredijo »Akademsko društvo Doberdob«, »Delavsko prosvetno in podporno društvo Tabor«, društvo »Soča«-matica in »Primorsko akademsko starešinstvo« komemoiaci jo. Spominska slavnost bo v torek, dne 19. marca ob 10.50 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani (Miklošičeva cesta). Na sporedu so komemorativni govor, recitacije in petje.
1 Maša zadušiiica za pok. g. prof. Emerik Be-ranom bo v ponedeljek 18. marca t. 1. ob pol 8. zjutraj v frančiškanski cerkvi v Ljuljani.
I Društva v Rokodelskem domu imajo velikonočno duhovno obnovo v Križankah 16., 17. in 18. marca ob osmih zvečer. Govor bo imel vse-učiliški profesor dr. Ignacij Lenček. Na dan sv. Jožefa bo ob sedmih zjutraj sv. maša in skupno sv. obhajilo. Vabimo vse obrtnike in rokodelce k prav obilni udeležbi.
I Smuški izlet na Jezersko. Prijave Putnik.
1 Član naše drame, gospod Gradiš-Daneš bo imel v začetku meseca aprila svojo jubilejno predstavo, na katero že danes opozarjamo.
I Teden vzgojnih večerov za starše na Drž. poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Danes zvečer bo zaključek; predaval bo prof. Rudolf Kobilica o temi »Vzgoja delavnosti in volie-temelja življenjske vzgoje«. Vsi starši bežigrajske mladine vljudno vabljeni. Vstop prost.
1 Organizacija banovinskih zdravnikov ima redni letni občni zbor v nedeljo, 17. marca ob pol treh popoldne v klubovi sobi kavarne Zvezda. Vsi banovinski zdravniki vabljeni Za člane udeležba obvezna.
1 Velikonočni izleti v Trst in Benetke, Prijave samo šc danes — PUTNIK.
1 Petkov ribji trg. Povpraševanje po ribah je bilo znatno, trg pa je bil ž njimi srednje založen. Mnogo je bilo na izbiro morskih rib V6eh vret, Vče-
raj je v Ljubljano pri6p>elo do 200 kg sardelic, ki so bile 14 din kg. Prvikrat v tem času so bile na prodaj velike sardele, 4 zaboji po 40 kg. Bile 60 po 16 din kg. Gospodinje so rade segale po njih. Pokupili so jih tudi mnogo gostilničarji. Od ostalih morskih rib so bili: osliči 30, ligne 30, orade, komarče in luhni po 40, prav toliko tudi morski list. Cipli po 24 dinarjev kg. Donavske postrvi so bile po 28, domače po 40 din kg. Na izbiro je bilo nekaj belic po 10 do 12 din kg. Ščuk ni bilo. Žabji kraki 60 bili po 0.50 do 1 din komad.
I V Stritarjevi nlicl štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Reven družinski oče z dvema otrokoma v starosti 3 in 5 let, ki je brez dela in pomoči potreben, prosi zujx>slitve uli kukršne koli podpore. Naslov pove tajništvo »Slovenca«.
1 »Marija llonn« s slavno Pavlo Wessely kot film v kinu Unionu! Ljubljansko občinstvo
bo izredno veselo današnje premiere filma »Marija llona«, ker bo po daljšem presledku zopet videla nu filmskem plutnu eno največjih evropskih filmskih umetnic, priljubljeno Pavlo Wessely Film je nežna ljubavna romanca i/ preteklih zgodovinskih dni. Kreacija Pavle Wessely je tako odlična, da bo ostal film vsem gledalcem v neizbrisnem spominu.
I Prvi madžarski film v Ljubljani. Od danes dalje je v kinu Matici na programu prvi madžarski film »Motel Zora«, kar je gotovo velika novost za Ljubljano. Tudi Madžari posvečajo veliko pozornost filmski industriji in so se danes že uneljali na svetovnem trgu. Knr dviga madžarske filme je originalna ciganska kapela, ki je izredno dobro podana v filmu »Hotel Zora«. Snov filma je vzeta iz sodobnega peštanskega družabnega življenja. Poje član peštanske opere dr. Pallo Imre. Opozarjamo na današnjo premiero tega filmu v kino Matici.
Kino Kodeljevo te/. 4/-64,
nes ob 5. uri (znižane cene) in ob 8. uri predvajamo senzacionalni velefilm francoskih igralcev Simone Simon in Jean Gabitia ? ? ?
ter Georg Brent v največjem G Man filmu:
Poslednji raketirji
MARIBOR
Prof. Gabrijel Majcen na zadnji poti
Maribor, 15. marca.
Danes popoldne ob pol 5 so na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju položili k zadnjemu počitku zemske ostanke prof. Gabrijela Majcna. Pred kapelico na mestnem pokopališču v katerem je truplo ležalo na mrtvaškem odru, se je poleg užaloščenih sorodnikov zbralo izredno število Mariborčanov in drugih, ki so cenili delo in življenjske zasluge pokojnika, da mu na njegovi zadnji poti izkažejo svoje spoštovanje.
Med drugimi so se pogreba udeležili ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, knezoškof dr. Ivan Tomažič, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, prvi državni pravdnik dr. Zorjan, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, bivši predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar, senator dr. Schaubach, predstojnik mestne policije Kos, podžupan Žebot, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, župan občine Košaki Kirar, tajnik JRZ Marko Kranjc, mnogi občinski svetniki, člani na-čelstva Spodnještajerske ljudske posojilnice, ravnatelji vseh mariborskih denarnih zavodov, zastopstvo uradništva banske uprave, mnogo duhovnikov, zastopniki društva, v katerih je pokojni deloval, zastopnice mariborskega ženstva in številni pokojnikovi stanovski tovariši.
Cerkveni obred je opravil stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek ob asistenci. Žalostinko je pred kapelico zapel združeni zbor dijakov, uči-teljiščnikov in pevskega društva »Maribor«, nakar je sprevod krenil na frančiškansko pokopališče, kjer so velikega pokojnika položili k večnemu počitku.
Z žalnim nagovorom se je pred odprtim grobom od dobrega profesorja poslovil stolni kanonik msgr. Umek, zbor pa mu je zapel še zadnjo žalostinko.
Pogreb pokojnega profesorja Majcna je pokazal, kako velike simpatije je užival v vseh krogih mariborskega prebivalstva, ki je znal ceniti velika in dobra dela, ki jih je pokojnik v svojem dolgem in žrtev polnem življenju izvršil.
Maribor ga bo ohranil v častnem spominu.
m Člani mariborskih fantovskih odsekov Imajo drevi ob šestih v cerkvi sv. Alojzija duhovno obnovo. Govori ravnatelj Jakob Rirhter. Jutri zjutraj ob polsedmih pa je v isti cerkvi sv. maša
18. marca 1940 ob 20 vsi na DIJAIK0 TELOVADNO AKADEMIJO V NARODNEM GLEDALIŠČU
Predprodaja vstopnic v knjigarni sv. Cirila na Aleksandrovi cesti št. 6.
s skupnim sv. obhajilom. Člani, pridite!
m Vihar nad mestom. V noči od četrtka na petek je nad mestom zadivjal hud vihar, prvi v letošnjem letu, z močnim nalivom. Škode pa k sreči vihar, čeprav je bil izredno močan, ni povzročil.
m Kamnica pri Mariboru. Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kamnici vabita Kamničane in Mariborčane na akademijo, ki bo jutri popoldne ob treh v cerkveni dvorani.
m Umrli so: V Slrossmaierjevi ulici 60letni kn jigovodja Fric Jereš, v Kejžarjevi ulici 9 72 letni vlakovodja v pokoju Simon Gajšek. v splošni bolnišnici pa vratar državnih železnic 57 letni Filip Gerlot. Naj v miru počivajo, sorodnikom naše sožalje!
Klobuki
perilo ugodno pri LAMA, Maribor
m Popravljamo. V našem včerajšnjem poročilu o nesreči z motornim kolesom, ki se ie zgodila v Košakih pri Mariboru, nam je tiskarski škrat hudo ponacrajal. Ponesrečil se ni policijski Šef, temveč policijski stražnik. Tudi ni to bil Udovič, marveč Semelbauer.
E3
Najnovejša poročila
Tri izjave romunskih ministrov:
Gospodarska vzajemnost med Romunijo in Jugoslavijo
Bukarešta, 15. marca. A A. Rador: Ob priliki otvoritve jugoslovansko - romunske trgovinske zbornice v Belgradu so podali svoje izvaje agenciji Rador zunanji minister Ga-fenco, finančni minister Constantinescu in minister zn zunanjo trgovino Cristo.
Minister Gafenco je izjavil sledeče: Stalni gospodarski svet Balkanskega sporazuma je formuliral željo, da bi se povečalo število mešanih organizacij, ki imajo namen ojačevati gospodarsko solidarnost Balkanskega sjKira-zuma. Otvoritev romunsko - jugoslovanske go-spotlurske zbornice predstavlja izj>olnitev te želje v Podonavju, to je, da jK>j>olnoma odgovarja željam, ki so bile pred toliko leti izražene v Bukarešti in katere so februarja letos izrazili moji tovariši iz stalnega sveta Balkanskega sporazuma in jaz, ko smo gledali, kako se v teli težkih dneh razvija naša gospodarska solidarnost. Dati na razpolago poslovnim krogom obeh držav najbolj točna in hajbolj popolna obvestila, upoštevati skupno organizacijo za prodajo sličnili proizvodov, izvesti aktivizacijo izmenjave dobrin, ki se dopolnjujejo, organizirati izvoz in sejme vzorcev, vse to so važne naloge, ki stoje pred novo trgovinsko zbornico. Zbornica pa istočasno predstavlja vez, ki poleg drugih tako dolgo in tako močno veže Romunijo s prijateljsko Jugoslavijo.
Minister za zunanjo trgovino Jon Cristu je dal sledečo izjavo: Trgovinska izmenjava z Jugoslavijo se je v zadnjih letih občutno razvila. Čeprav sta Romunija in Jugoslavija približno enakega gospodarskega ustroja, pa sem prepričan, da je še rtinogo stvari, ki jih je treba urediti nn tem poprišču. Zaradi jx>-znavanja naših vzajemnih potreb in možnosti in zu tesnejši in učinkovitejši stik med pred-
Sumner Welles v Rimu
Rim, 15. marca. t. Reuter poroča: Roose-veltov odposlanec Sumner \Velles se je nocoj pripeljal v Rim. Jutri zjutraj bo sprejet pri kralju in cesarju Viktorju Emanuelu. Nato bo imel pogovor z grofom Cianom, nonnldne pa ga bo sprejel Mussolini. Papež pa l»o Roose-vcltovega odposlanca sprejel v ponedeljek.
stavniki gospodarskega življenja na eni in drugi strani, bo služila nova zbornica. Vidite, zaradi tega s posebnim veseljem fjozdravljem ustanovitev romunsko-jugoslovanske gos|*odar-ske zbornice. To bo predstavljalo močan in trden instrument pri skupnih gospodarskih interesih, je končal Cristu.
Finančni minister Constantinescu je rekel: Ustanovitev jtigoslovansko-romunske zbornice napoveduje novo srečno etajx> n n poti za ustvaritev ozkih gospodarskih vezi, ki že obstoje med obema državama. Obe naši državi sta prinesli nov tvoren element gospolarskega sodelovanja med raznimi državami, ki so sedaj ovirane pri svojem ustvarjalnem delu. Bodoče delovanje naših držav ne bo samo glavni prispevek za razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in Romunijo, temveč tudi nepobiten tlokaz za voljo obeli držav, tla danes kakor tudi v preteklosti služita sporazumevali ju meti narodi in na_ ta način miru. Gospodarstvi naših dveh držav se drug drugemu tako srečno prilegata in medsebojno izpopolnjujeta, da se bo z ustanovitvijo jngoslovansko-romunske gospodarske zbornice našel potreben okvir za neprekinjen razvoj, ki bo potrdil na ta način našo voljo za skupno delo in blagostanje. To predstavlja bistvene elemente civilizacije, ki smo jo dosegli |>o istem trpljenju v preteklosti in po enakih naporih v današnjem času. Srečen sem. da morem pri tej priliki poslati pripravljalnemu odboru in predstavnikom jugoslovansko-romunskc trgovinske zbornice svoje najtoplejše želje za uspeh plemenite naloge, katero so si zastavili, prav tako pn tudi moje najbolj žive simpatijo, je zaključil minister Conslantineseo.
Navedene izjave so bile dane asenciji Reuter, namenjene pa so jugoslov. tisku.
Finski parlament
spre ema mirovno pogodbo
Helsinki, 15. marca. AA. Reuter: Finski parlament so je danes sešel, da sprejme sovjetsko-finsko mirovno pogodbo.
KULTURNI OBZORNIK
Aleša Ušeničnika Izbrani spisi II. zvezek
V	napovedanem časovnem razmahu je izšel že drugi zvezek Izbranih spisov našega največjega filozofa in publicista dr. Aleša Ušeničnika, člana slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in upokojenega bogoslovnega profesorja naše univerze. Vsak slovenski izobraženec pozna Uše-ničnikovo življenjsko delo: njegove velike socialne in filozofske učbenike, razne knjižne izdaje komentarjev papeževih socialnih enciklik, njegovo Knjigo o življenju, itd., manj pa pozna njegove aktualne revijalne članke, ki so izhajali v Rimskem katoliku, Katoliškem obzorniku in Času dolga desetletja ter so bistveno pomagali oblikovati naš današnji čas, predvsem pa zadržanje katoličanov v Sloveniji zadnjih petdesetih let. In ti članki izhajajo sedaj v Izbranih spisih, lepo jezikovno prečiščeni, čeprav so bili že prej zgled lepe slovenščine in zgoščenega izraza, ter prirejeni po posebnih skupinah v neko enotno celoto . Ureja jih pisatelj sam. Če je prvi zvezek obravnaval osnovne temelje vsakega življenskega nazora — Boga, vero in moralo —, je ta drugi zvezek posvečen vprašanjem našega časa in našega krščanstva, dalje problemom misli, volje in dejanja ter pojmovanju in bistvu umetnosti.
V	prvem delu oznake našega časa in našega krščanstva, ki je najvažnejši v tej knjigi, se Uše-ničnik peča s splošnim ozračjem moderne dobe, ki je pozitivistična v osnovi ter vodi v ateizem, v materializem, v naturalizem, modernizem, v negacijo vsega nadnaravnega, v relativizem. Ušeničnik poda oznake tega modroslovskega načela v religiji, etiki, socialnem življenju in v celoti sploh ter ga še posebej prikaže kot zanikanje dogme, prezir sholastike, modernizem in nihilizem. Toda tudi lek proti tej bolezni dobe nam nudi v poudarjanju zavesti nadnaravnih vrednot in v poudarku filozofskih načel. Kako je razkristjanjena naša doba, kaže tudi ena prvih Ušeničnikovih razprav sploh »Dekalog v slovstvu in politiki« iz Rimskega katolika. Trije osrednji članki tega zvezka pa so posvečeni slovenskim povojnim razmeram ter obravnavajo problem »križarstva«, U. razčlenja križarsko nerazpoloženje proti intelektualizmu, težnjo po oseb. doživljanju religioznih stvarnosti ter po mistiki, dalje loči dobre in tvegane stvari opisuje razvoj dogme (to je objektivnega verstva) ter razvoj religioznosti (subjektivnega verovanja) ter opozarja na nevarne skrajnosti. Pri tem citira odločitve in posredovanja t škofa Jegliča (str. 99) glede križarstva. Mladini pa kaže pota za novo religiozno rast iz vere, milosti, zveze z objektivno religijo in poslušnostjo Cerkvi. Ob Spenglerju nastopi proti pretiranemu pesimizmu ter za konec tega odstavka kaže krščanski idealizem kot zahtevek naših teženj v sedanji razburkani dobi.
H koncertu pianista prof. Lipovška
v ponedeljek, 18. t. m. o vel. dvorani Filharmonije
Poslušalci radia, gojenci na našem Državnem konservatori-ju in vsi, v glasbenem življenju Ljubljane orientirani, že od jeseni sem pogrešajo prof. Lipovška, ki so ga bili vajeni kot zanesljivega in muzikalnega pedagoga in spremljevalca pevcev solistov na različnih koncertih. Ime prof. M. Lipovška je tako tesno povezano s pojmom odličnega klavirskega pedagoga in spremljevalca, da je bilo občutiti močno vrzel, odkar je odšel iz Ljubljane.
Kot štipendist italijanskega konzulata je šel ▼ jeseni v Rim, kjer študira na Visoki glasbeni šoli in se izpopolnjuje v koncertnega pianista pri slovitem italijanskem pedagogu prof. Caselliju.
Lipovšek je rodom Ljubljančan in se je že zgodaj posvetil študiju glasbe. Njegovi učiteiji za klavir so bili: Pavčič in J. Ravnik. Dve leti je študiral glasbo na praški Akademiji pri prof. Kurzu, tik pred konec svojega študija v Pragi pa mu je bilo ponudeno mesto profesorja za klavir na našem konservatoriju v Ljubljani in tako je prišel nazaj in deloval šest let pri nas.
V	ponedeljek bo imel v veliki filharmonični dvorani samostojen koncert, na katerem ga bomo imeli priliko spoznati kot interpreta nekaterih tujih in domačih skladateljev. Izbral si je zelo zanimiv in tehten program. Igral bo tri Scarlat-tijeve sonate, Haydnovo sonato v es-duru in Beethovnovo sonato opus 53, ki je v muzikalnih krogih znana kot Waldsteinova sonata. V drugem delu sporeda bo igral pretežno skladbe domačih komponistov: Premrlove variacije v e-duru, Oster-čeve Miniature (sicer za otroke pisane skladbe, vendar povsem koncertnega značaja), Šivicevo Malo klavirsko suito, tri Škerjančeve Nokturne. tri Debussyjeve Preludije, dve Chopinovi etudi in Scherzo v h-molu. Po tem bogatem in pestrem sporedu lahko sodimo, da zajema njegov študij velik kompleks zelo različnih komponistov in da je izbran spored tudi po okusu našega občinstva, '<i zelo ceni in dobro pozna imenovane skladatelje.
Maša Slavčeva.
Koncert Mariborskega tria
Mariborski trio, ki "ga sestavljajo trije mladi umetniki, violinist Taras Poljanec, violončelist Oton Bajde in pianist d. Roman Klasi nc, ima že ime, ki vleče. Privabil je v dvorano Zadružne gospodarske banke dostojno število ljubiteljev plemenite glasbe, katerih »lepši« del je bilo mladih. To razveseljivo dejstvo vzbuja upanje v boljšo bodočnost kvalitetne komorne glasbe. Vsi trije umetniki so namreč tudi glasbeni pedagogi, ki jim je elasbeni, zlasti instrumentalni pouk vsakdanji kruh.
Večer je pokazal, da so mojstri z zavidljivim znanjem. Ne le, da svoja glasbila virtuozno obvladajo; da so jim slušno orodje, ki se voljno in popolno pokoravajo njihovi volji. V njihovih rokah postajajo žive osebnosti, ki nam zamorejo govoriti ludi o čustvovanju tako izvajateljev kakor skladateljev. Resnično smo bili deležni glasbenih užitkov pri vseh treh težkih skladbah: Smetanovem g-mol triu, op. 15, Debussyjevi sonali za violino in klavir v g-molu ter Brahnisovem C-dur triu, op. 87.
Izvajafelji so dela resno študirali in dosegli zelo lep uspeh. Dasi po značaju zelo različni, so se zvarili v enoto in nam nudili užitka poln večer. Zanimivi so ti mladi umetniki: vsak ima nekaj svojskega. Poljanec, prožen, mladostno drzen iu neuklonljiv, z močno ambicijo in temu primer-
Drugi del — misel, volja in dejanje — vsebuje tri razprave, in sicer o moči idej kot vodnic življenja, ki jih Ušeničnik postavlja nad moč strasti, duha nad nagon. V razpravi je podana psihologija moči idej, njih vznik in njih vpliv; U. je postavil
Eroti sebi dve ideji: krščanstvo in boljševizem, enina in sv. Ignacija Lojolskega, kar ga je pripeljalo do maksime: ideja se da premagati samo z idejo, ateistični boljševizem samo s krščansko socialno idejo. Ker se iz ideje rode dejanja, ta pa tudi iz volje, je Ušeničnik napisal še dve razpravi o filozofiji dejanja in o pomenu načel za dejanja, kajti če hočemo mož močnih volja, moramo vzgojiti mož jasnih in trdnih načel. Za vzgojo mož volja pa priporoča vzgojna načela sv. Ignacija Lojoloskega in njegove Exercitiae, ki so naravnost klasičen zgled krščanske vzgoje.
Tretji in zadnji del pa je posvečen vprašanjem umetnosti, umetnikove'nravne odgovornosti in kritiki. To so bili tisti članki, ki jih je pisal U. v Dom in svet in se je zapletel v polemiko proti estetskim nazorom dr. I. Cankarja. Članki poudarjajo etično potrebo v umetnosti, ki ima prednost in mora umeti prednost pred estetično. To je dolžnost umetnika kot človeka do človeka. Toda — tem člankom dodaje sedaj dr. U. opombo, v kateri vzdržuje sicer ta etični poudarek v zahtevi do umetnika-človeka, zavrača pa svoje prejšnje mnenje, da etičnost vpliva že na estetsko sodbo; obenem pa zavrača tudi znano Mahničevo metafizično načelo o dobrem, lepem in resničnem, ki da se na umetnost ne nanaša. Danes sodi U., da res umetnine najbolj presojamo po tem, kako, ne po tem, kaj predstavljajo. Naloga umetnika kot umetnika je umetniško oblikovati! Če ne oblikuje, greši proti zakonom umetnosti, če nenravno opisuje, greši proti zakonom nravnosti; prvi greh zadeva umetnika kot umetnika, drugi umetnika kot človeka. Pogrešno se mu zato zdi načelo: kar ni etično dobro, da je že estetsko slabo. S tole pripombo, ki odlikuje dr. Ušeničnika kot neprestanega iskalca resnice, zaključuje svoj drugi zvezek: »Do tega sklepa sem končno prišel in zdi se mi tako osnovan, da sem moral iz znanstvene resnicoljubnosti to spoznanje tudi tu izpovedati in svojo prejšnjo argumentacijo zavreči. Ostane pa resnica, da smemo v imenu človečanstva od umetnika zahtevati, naj nam ne podaja samo umetnin, lepih samo po lormi, temveč tudi ne-oporočnih po vsebini.«
Ušeničnikovi Izbrani spisi so gotovo tako čtivo, da bi ne smelo manjkati v knjižnici slovenskega katoliškega izobraženca, pa tudi slov. izobraženca sploh. Zunanja oblika izdaje je zelo lepa ter je vredna posoda globokih in jasnih ter logično prepričljivih misli.	tb.
nim notranjim elanom ter izrednih sposobnosti se menda najbolje počuti, kadar je treba premagati virtuozne trde orehe. Njegova igra pa dokazuje, da mu je inuzika stvar srca, kadar je treba iz violine pričarati mehka občutja in čustva. — Bajde se v svojem godalu razodeva kot tih, plemenit, predvsem pa globoko usmerjeni značaj. Njegova dovršena igra je kakor meditacija: yse je uravnovešeno ob misli na popolno lepoto. Tudi njega bi ridi slišali kot solista. — Dr. Klasin-cu, ki igraje, z lahkoto objadra vse muzikalne spretnostne čeri, klavir krasno zveni. V njem smo dobili pianista, ki mu je spretnost ie sredstvo, da izraža najgloblja svoja in skladateljeva čustva. Lepo s svojim instrumentom spaja s svojima tovarišema.	GZ.
Pred premijero Herczegove «Severne lisice« v drami (v ponedeljek 18. t. m.). Avtor komedije «Severna lisica« Franc Herczeg je v svoji domovini, Madžarski, zelo znana osebnost. Poleg tega, da je eden izmed najbolj slovitih pisateljev, je zavzemal tudi že v parlamentu jako visok položaj in 6e uve-javljal kot eminenten državnik
Komedija «Severna lisica« je bila napisana že pred kakimi tridesetimi leti in bila prevedena v številne tuje jezike. Z velikim uspehom 6o jo igrali v Ameriki, Angliji, Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji.
Herczeg pozna gledališče in vse dramatske prijeme resnega in lahkotnega značaja. Dejanje igre se suče v zakonskem trikotu med ženo, možem in domačim prijateljem. Naslov «Severna lisica« izvira od krzna, ki ga hodi žena izbirati v hišo, kjer stanuje njen znanec. Osumljena zakonolomstva z njim, doživlja žena v precepu med možem, ki jo zanemarja svojemu poklicu na ljubo in domačim prijateljem, ki jo ljubi, ne da bi se tega zavedal, zanimive psihološke trenutke. Način, kako terja domači prijatelj od nje odgovor za njena pota in indicije, s katerimi ji dokaže njeno krivdo, jo napotijo do tega, da zapusti dem, v njem svojega moža in njegovo nečakinjo, ki je moževa sodelavka, ter tudi domačega prijatelja. Po različnih peripetijah, v katerih se razjasnijo vzroki in nagibi, ki so privedli do tega, da je zapustila moža, se zadeva razvozlja v 6rečnem koncu. Igra je neprestano zanimiva, napeta in živa, polna smejoče gracije, pa tudi grenkobe in ironije.
Gledališke obiskovalce, ki zahajajo tudi v kino, bo zanimalo dejstvo, da 60 izvajali to Herczegovo komedijo tudi že v filmu in sicer pod naslovom «Dama v modrem«. Preteklo sezono so vrteli ta film v Ljubljani.
Predavanje o Orknejskem otočju, ki ga je
pod okriljem Angleškega društva imela dne U. t. m- v hotelu Union lektorica angleškega jezika miss Fannv Copeland, je privabilo številne prijatelje angleškega jezika in prirodnih lepot. Predavateljica, ki je sama prepotovalu to otočje, je podala o njem izčrpno sliko tako v razvojnem kakor turističnem smislu. To otočje, katerega preliv Scapa Flow je širšemu občinstvu znan še iz svetovne vojne, kjer je imela oporišče angleška vojna mornarica, obstoji iz 67 otokov, katerih največja sta Mainland z glavnim mestom Kirkvvalloin in Hov, na katerem stoji znameniti »Ilcjski starec«, 450 čevljev visok grič iz pešeenca. Od otokov jih je siuno 28 obljudenih, ostali pn so zgolj pečine in čeri, na katerih gnezdijo neštete vrste morskih ptic in ponikvaric, od velikih gosakov do smešnih mor-monov in zlovešče kričečih gagark. Tu je doma legendarni miljenec otočanov »na pol človeško bitje« tjulenj, ki ima prvenstveno mesto v njihovi mitologiji — Ob tej priliki omenjamo, da je gospa Coplandova pred meseci napisala izvirno dramo o teh mitoloških tjulnih. ki jo je nazvula »Selkies« ter jo pripravila kot tekst za le|>o romantično opero. Dramo je prepesnil v slovenščino g. Griša Koritnik ter eakn svoje usode — v rokopisu. Morda se bo ob tej pri-liki kdo spomnil nanj?
Cvetna nedelja v liturgiji, umetnosti in šegah
V	spomin na poslednji vhod Jezusov v Jeruzalem, ko so se zgrinjale krog njega množice s palmami v rokah, se je do današnjih dni ohranilo obhajanje cvetne nedelje in procesija na to nedeljo. Koprneča želja vernikov, ki v velikem tednu doživljajo v duši trpljenje Gospodovo, po predstavi tistih prizorov s cvetne nedelje, je že v 4. stoletju po Kr. dalo povod za procesijo. Kmalu se je ta lepa navada udomačila v Rimu, kjer so s slovesno procesijo obiskali štiri glavne cerkve, in se je od tod razširjala ta navada po zahodni Evropi. Procesija, ki je šla od cerkve do cerkve, navadno jih je bilo sedem, je bila v srednjem veku jako priljubljena. V nekaterih krajih so nosili s seboi evangeljsko knjigo ali križ ali pa tudi Najsvetejše.
Na jugu in zahodu je bila zelo razširjena navada, da so imeli s seboj na oslu jezdečo, leseno Kristusovo soho. Soho so postavili v cerkev in so pred njo molili in prepevali; časih ie v takih procesijah predstavljal Kristusa kak duhovnik. A solnograški nadškof je na cvetno nedeljo jezdil na belcu. Ta lepa navada se je ohranila do 19. stoletja in v nekaterih muzejih so še videti oblačila in solie iz takih procesij.
V	7. stoletju se prvikrat omenja navada blagoslovitve palmovih vej; kar je jelka ali smreka za božične praznike, to je palma za veliko noč. Namesto palm so imeli mačice, brinje, oljčne vejice. Ponekod — tako pri nas — so povezali različne vejice in zelenje (vrbove šibe, inačice, bršljan, dren, brinje) v butare, kakršne videvamo še v teh dneh. Take navade so bile na Holandskem, v naših krajih, na Tirolskem. Hiše so tekmovale druga z drugo, katera bo imela večjo butaro, kar se dogaja še dandanes na deželi. Blagoslovljene vejice porazdelijo po hiši, jih vtaknejo za križ, za žegnanček, dajo jih živini, na polje, na pokopališče, kakor je pač navada v tistem kraju. Ljudska vera zaupa v blagoslov bu-laric. 1
Cvetna nedelja, ki je tako polna pradavnih šeg, je bila že zdavnaj predmet umetniške-
ga upodabljanja. Najstarejše slike se Se
drže izročila iz sv. pisma, a srednjeveške so že polne okraskov in upodabljajo vhod Jezusov v Jeruzalem, kako ljudje polagajo palmove vejice in oblačila po cestah. Prekrasna je tozadevna slika G i o 11 o v a (v nedeljski Slovenčevi številki je objavljena). Original slike je v kapeli Arena v Padovi. Tu vidimo Kristusa,-kako slovesno jezdi na oslici v Jeruzalem in dviga roko v blagoslov. Za Gospodom pa stopajo vsi apostoli.
Navdušena množica vzklika Gospodu. Nekateri polagajo na tla svoja oblačila in mahajo s palmovimi vejami. Medtem ko Cahej z drevesa opazuje sprevod, pa je nekdo splezal na drugo drevo in meče vejice na pot. Zveličarjev obraz je poln kraljevskega miru. — Nešteto mojstrov, velikih in slavnih, je vpodobilo ta prizor cvetne nedelje v vseh delih sveta.
Tako poslednjikrat spremljamo z umetnostjo Sinu božjega v mesto hribov. Toda z Oljske gore bo kmalu nastopil svojo križevo pot k smrti na križu.
Elektrika v cerkvi sv. Petra v Rimu
Doslej je dobivala vatikanska bazilika elektriko od italijanske družbe Societa Tibertino; zdaj pa jo oskrbuje vatikanska elektrarna.
Cerkev sv. Petra porabi silne množine elektrike. Kadar so slovesna opravila, gori po 500 velikanskih lestencev z močnimi žarnicami. Tudi žarometi, ki so jih namestili v poslednjih letih, porabijo mnogo elektrike. Poleg tega je električno tudi zvonenje.
Novi nuncij v Litvi
Papež je imenoval za nuncija v Litvi dosedanjega nuncija v Venezueli, msgr. Centoza. Ko je bival sveti oče kot nuncij v Nemčiji, je bil msgr. Centoz nuncijski svetnik v Berlinu.
ŠPORT

Športne zanimivosti	(
Nov svetovni rekord v hoji je postavil avstralski prvak v hoji J. Stubs na eno miljo v času 6:15,4. Prejšnji rekord je bil postavljen v času 6:18,2.
Znani nemški telovadec Kroetzsch je postal nemški orodni prvak pri tekmah, ki so bile konec preteklega tedna v Berlinu. Tekma je obsegala deset disciplin ter si je osvojil Kroetzsch prvenstvo s 195,6 točkami pred W, Stadlom, ki jih je dosegel 195. Prvaki na posameznih orodjih pa so: Stadel na drogu in bradlji, Kroetzsch na konju na šir z ročaji in v prosti vaji ter H, Friedrich na krogih.
Danska svetovna rekorderka v plavanju Ragn-hild Hveger hoče iti v profesionalni tabor, kakor poročajo iz Kopenhagna. Sama je namreč izjavila, da bo meseca avgusta sledila stopinjam Lili Ander-senove, Else Jacobsenove itd. ter bo postala učiteljica plavanja. Vsekakor pa je treba počakati, če bo gospodična Hvegrova uresničila svoj načrt. Zdi se namreč , da je to le nekak manever napram njeni plavalni zvezi, kateri predbaciva, da se premalo briga zanjo, odnosno da ji ne da možnosti za večkratne nastope. Od 16 svetovnih rekordov v prostem plavanju jih ima sama Hvegrova nič manj kakor 15; edino lOOmetrski rekord ima Nizozemka Willie den Ouden.
Dempsey je najbolje plačani sodnik v ringu, kajti leta 1939 je zaslužil 1,200.000 dinarjev. Jack Dempsey je še vedno največje ime, ki ga je kdaj poznala boksarska trgovina. Sedem let je branil ponosni naslov svetovnega prvaka, dokler ga ni dvakrat premagal Gene Tunney. Pri obeh teh sre-ranjih je bilo vsakokrat nad 100,000.000 dohodkov. A kljub temu se lahko trdi, da Dempsey tedaj ni bil bolj priljubljen kakor danes. Za njim ni prišel noben tako zanimiv svetovni prvak, ki bi znal tako pritegniti občinstvo, ki bi tako dolgo ostal na vrhuncu, ki bi tako presenetil mase gledalcev, ki bi tako navdušil s svojim ostrim napadom, hrabrostjo in trdimi udarci. Dempsey je še vedno zvest boksarskemu športu, četudi ga on dandanes neprimerno manj potrebuje kakor boks njega.
Nogometno tekmo med Jugoslavijo in Nemčijo, ki bo 14. aprila na Dunaju bo sodil Italijan Datiio.
Zagrebški nogometaši se zopet jeze na belgrajske, ker je »Vreme« pisalo, da nastopi v Zagrebu proti hrvatski reprezentanci B-tim Švice. Predsednik švicarske nogometne zveze je o priliki svojega bivanja v Zagrebu izjavil, da nastopi v Zagrebu kompletna prva reprezentanca Švice, in sicer ista, ki bo dva dni prej igrala v Budimpešti proti Madžarom.
Slovenski atleti ne pojdejo v Carigrad? Iz Slovenske lahkoatletske zveze nam sporočajo, da je odhod državne reprezentance na tekmovanje v cros-countryju, ki bo 24 t. m. v Carigradu, negotova stvar, ker glasom sklepa občnega zbora slovenskih atletskih klubov z dne 11. februarja ne bo šel noben Slovenec tako dolgo v državno reprezentanco, dokler ne prejme Slovenska atletska zveza državne podpore za svojega trenerja.
Smuški tečaj ASK-a
Za ASK-ov smuški tečaj, ki bo od 26. do 31. marca na Planini na Kraju, vlada vedno večje zanimanje. Dan za dnem prihajajo prijave, tako da je njih število že zelo veliko. Vsi, ki se ga nameravate udeležiti, se čim prej prijavite, da vemo računati, koliko nas približno bo. Prijave sprejema: Planinšič Jože, cand. iur., Miklošičeva c. 5, Ljubljana. Prijavijo se lahko ne samo akademičarji in akademičarke, ampak tudi vsi drugi prijatelji kluba. Stroški bodo tako minimalni, da jih bo tudi najrevnejši zmogel. Hrano bomo po možnosti kupili skupaj, prenočnina po 6 din, ki pa jo bo revnejšim plačal klub. Vožnja iz Ljubljane je četrtin-ska, in sicer 26. marca ob 7.5 zjutraj. Vse udeležence opozarjamo, da so vsaj pol ure pred odhodom vlaka na postaji. Kakor nam poročajo, so snežne in vremenske prilike naravnost idealne. Poleg tega opozarjamo na to, da se vrši 31. marca Triglavski smuk in se ga lahko vsak aktivno ali pasivno udeleži. — Opozarjamo zlasti vse ASK-ove tekmovalce, da gotovo pridejo na tečaj, ker bomo poskrbeli za odličnega trenerja in jim po možnosti nudili podporo.
Lahkoatletski rekordi leta 1950
Švedski list »ldrottsbladet« se je v objavi svetovnih rekordov v lahkoatletskem športu dotaknil tudi zboljšanja teh rekordov v zadnjih desetih letih in jc na podlagi tega postavil sveiovne
mmmmaiammmmmmmmmmmmmmBmm
rekorda kakor bodo izgledali čez nadaljnjih deset let.
Ti rekordi bodo po napovedi omenjenega švedskega lista izgledali leta 1950 takole (v oklepajih so obstoječi svetovni rekordi):
100 m	10,1	(10,2)
200 m	20,2	(20,3)
400 m	45,5	(46,0)
800 m	1:46	(1:46,6)
1000 m	2:18	(2:23,6)
1500 m	3:44	(3:47,8)
2000 m	5:14	(5:16,8)
3000 m	8:10	(8:14,6)
5000 m	14:00	(14:08,8)
10000 m	29:40	(29:52,6)
110 m-zapreke	13,6	(13:?)
400 m-zapreke	49,9	(50,6)
skok v daljavo	8,15	(8,13)
skok v višino	2,09	(2:09)
troskok	16,20	(16,00)
skok s palico	4,56	(4,54)
krogla	17.40	(17.40)
disk	54,50	(53,10)
kopje	79,00	(78.70)
kladivo	60,00	(59,00)
K gornji za leto 1950 predvideni listi svetovnih rekordov v lahki atletiki pripominjamo, da so bili nekateri med njimi že pri treningu zboljšanj. Praksa nas pa tudi uči, da so se v športu opetovano razne napovedi prekucnile na glavo, zaradi česar moramo računati s tem, da tudi v bodoče ne bo dosti drugače.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZŠZ, 15. marca 1940.
Planica—Slatina (Dom Ilirije) 950 m: —1, jasno, 60 ui snega, sren.
Kranjska gora 810 m: 0, barometer pada, jasno, mirno 10 cm snega, srcn
Dom na Komni 1530 m: —i, jasno, zapadlo 5 cm pršičn na 110 cm podlage,.
Dom »a Krvavcu 1700 m: —2, zapadlo 5 cm pršiča na 80 oni podlage.
Podkoren 1S00 m: (I, jasno, 60 em snega, južen.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
2. S. K. Hermest, nogometna sekcija. Službeno: Opozarjam vse igralce I. garniture na nedeljsko prijavljeno nogometne) tekmo v Kranju. Odhod ob pol 12 na gorenjskem kolodvoru. Vse drugo na objavljeni deski v garderobi. Prosim vso zanesljivo. — Načelnik.
S. K. Grafika. V nedeljo, 17. marca naj se sigurno javijo na igrišču Jadrana ob 14 popoldne: Bnček, Sokarneti, Vili, Bončar, Mam. Igramo ob vsakem vremenu.
SK Korotan. V nedeljo, 17. marca ob 10 doipoldme l>o občni zbor SK Korotana z običajnim dnevnim redom. /ibor bo v klubskih prostorih na Rakovniku. Za člane ,ie udeležba obvezna.
ASK. Sklicujem redno sejo »Akademskega športnega kluba«, ki bo danes ob 13. v Ak. domu. Vsi odborniki in načelniki sekcij — udeležit© se je vsi ter brez akademske četrti! — Tajnik.
Na levi je dobil vofak kosilo, na desni pa 1« topovska cev namesto mize,