AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XLIV. — VOL. XCLIV
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MARCH 10, 1941
slavijo ter cla Anglija še vedno ralčuna na Jugoslavijo v odločilnem trenutku, ter da je zato boljše, da ostane jugoslovanska armada nedotaknjena.
Tudi iz Berlina se poroča, da si Nemčija v tem trenutku ne more privoščiti vojne z Jugoslavijo, ker bi to samo zavleklo njeno politiko na Balkanu. Zato si Berlin prizadeva, da nevtralizira kolikor mogoče držav na Balkanu za sedaj in da bo potem, ko pride čas, obra-vnal s temi državami posamezno. (Nek Nemec se je izrazil, da pride Jugoslavija vrsto, ko bo Nemčija opravila z Grčijo).
Po zasedanju v četrtek so se ministri vrnili domov. Ko je prišel dr. Maček domov v Zagreb, je prinesla zagrebška "Politika" uredniški članek, v katerem piše, da bo sedanja vlada, ki je do-
v.daj varno vodila državo, tudi naprej gledala za varnost dežele in njeno neodvisnost.
Belgrajsko "Vreme" pa piše, da se dela v Evropi nov red in da bo Jugoslavija, močna in neodvisna, mirna in svobodna, zavzemala prostor, ki ji pripada v mogočni zgradbi nove Evrope.
Politični krogi so mnenja, da je Jugoslavija pohitela z nenapadalno pogodbo z Nemčijo, ki je po godu Hitlerju, samo zato, ker zahteva Bolgarija velik kos jugoslovanskega ozemlja. Jugoslovanska vlada upa, da Hitler ne bo ustregel Bolgariji zdaj, ko bo podpisana ta pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo.
Poroča se tudi, da je knez namestnik Pavle obvestil angleško vlado, da Jugoslavija ne bo nikdar zavzela kake-ga protiangleškega stališča.
Vlada se je odločila za ta korak pri seji v četrtek večer. Te seje so se udeležili sledeči: knez namestnik Pavle, vojni minister, šef generalnega štaba, premier, zunanji minister, podpredsednik dr. Maček in prosvetni minister dr. Ku-lovec.
Knez namestnik je povedal navzočim, da se s to zadevo ne more več odlašati in da je to najboljše, kar more Jugoslavija napraviti sedaj. Vsi navzoči so se s tem strinjali.
Baje se s to potezo jugoslovanske vlade strinja tudi angleški poslanik Campbell, ki se je izjavil, da to ne bo poslabšalo prijateljskih odnošajev med Anglijo in Jugoslavijo. Anglija ni nikdar skušala, je rekel poslanik, zaplesti Jugoslavije v vojno z Nemčijo in da bi bila vojna v tem času porazna za Jugo-
J%lf marca- — Glasom dobro L, virov se doznava, da se je kne-llerj eStnilui Pavlu posrečilo doseči s |«ha[m ^nipromis, in da je Hitler i i)i''ri°(1 Zabteve> da se mora Jugosla-L ri,žiti osišču. Pač pa bo Jugo-W^PiNala z Nemčijo nenapadalno
liki' t0 se Pravi, da se bosta obe L/bezali, da ne bosta napadli
L0(Jruge- Žatrjuje se tudi, da poleg
lake !6n! 1)0 n°benega tajnega pakta politične ali ekonomske
li^napadalna pogodba bo baje |L a v torek, toda govorice se širi-f^emier Cvetkovič in zunanji f* to%rk0vič že v Berlinu, da pod-jfetai* P°!?0cibo- Baje sta se odpel j a-m Zemuna v soboto večer ob m*oda vlada ne poda glede tega fs!lz3ave.
KSKJ APELIRA NA JUGOSLAVIJO, DA NE PRISTOPI K OSIŠČU
Joliet, 111.—Mr. Joseph Za-lar, glavni tajnik KSKJ, je poslal na jugoslovansko vlado v Belgrad kabelsko brzojavko, v kateri apelira v imenu članstva KSKJ, da se Jugoslavija ne pridruži nemško-italijanskemu osišču ! Mr. Zalar je v brzojav-Jci^iagla|.t|l>: da-bi Jugoslavija s takim korakom za vedno izgubila svojo svobodo, a obenem bi se zapletla v vojno, ki bi bila v tem času porazna za Jugoslavijo. (Vse priznanje Mr. Zalar-ju, ker so morda ravno taki protesti ameriških Jugoslovanov, pomagali, da Jugoslavija ne bo pristopila k osišču.
--o-
Dve žrtvi požara
Včeraj zjutraj se je ognje-gascem posrečilo, da so pogasili ogenj v trinadstropni hiši na 8715 Folsom Ave. V notranjosti so našli dve sežgani trupli, katerih identiteto še niso ugotovili.
Kdo je našel?
Frances Cirinski, stara 13 let in stanujoča na 1174 E. 61. St. je izgubila od 61. ceste do SND j ročno torbico. Če jo je kdo našel ! je prošen, da jo prinese nazaj na 'omenjeni naslov.
Jugoslavija naj ostane svobodna!
Poleg drugih številnih priznanj radi brzojavke, ki jo je naše uredništvo poslalo jugoslovanski vladi, naj se ne priključi osišču, smo dobili tudi sledeče značilno pismo: 1
"Z utripajočim srcem sem brala brzojavko, ki ste - ji) poslali jugoslovanski Vladi. Bog daj, da bi našla odmev in da bi se naša Jugoslavija ne pridružila diktatorjem. Čeprav smo državljani svobodne Amerike, pa nam vendar ne bo nihče iztrgal ljubezni iz naših src do naše lepe domovine. Bog živi Jugoslavijo. Mrs. Mary Lach."

DOMOVINA
f57
Jugoslavija se ne bo pridružila osišču, bo podpisala le nenapadalno pogodbo
Senat je sprejel posojilni predlog
60 senatorjev je glasovalo za, 31 proti. - Predsed-nik Roosevelt bo najbrže že jutri podpisal pred-log, ki bo potem postal postava, ki bo dala predsedniku polno moč podpirati demokratske dežele z orožjem, municijo in živili.
ANGLIJA BO LAHKO TAKOJ DOBILA ZA $500,000,000 MATERIALA
Washington, 8. marca. — Predlog predsednika Roosevelta, da se postavi vso ogromno ameriško industrijo na razpolago Angliji v boju proti osišču, je bil sprejet danes z 60 proti 31 glasovom. Ta zgodovinski dogodek, ki se je izvršil v senatu ob 7:37 v soboto zvečer, je ustvaril zvezo med Zed. državami in Anglijo proti diktatorskim državam in Amerika je postala nekak vojni arzenal za Anglijo.	—-
Ta korak ameriškega senata, je eden najvažnejših od napovedi vojne leta 1917. Po 18 dneh { vroče debate v senatu, v "kateri i so pristaši administracije pora- ' žili vsak stavljen dodatek k . predlogu, ki naj bi okrnil oblast . predsednika dati vso možno po-moč Angliji, tako v municiji, le- £ talih in živilih.
>
Chijska senatorja, Taft in
CJ
Burton,, sta pri glasovanju cepi- " la glasove. Medtem ko je sena- £ tor Burton volil za predlog, je volil Taft proti. Proti predlogu ^ je glasovalo 17 republikanskih senatorjev, 13 demokratov in en progresivec. Za predlog je pa (( glasovalo 49 demokratov, 10 republikancev in en neodvisen, x
v
to je senator N orris iz Nebrsiske,, ki je leta 1917 volil $roti napovedi vojne.
Značilno je, da je volil za , predlog vodja republikanske manjšine, senator McNary, ki je 1 bil lansko leto podpredsedniški kandidat republikanske stranke. Ves čas debate se je McNary vzdržal vsakega govora in šele, ' ko je prišlo do glasovanja, se je ? izrazil in volil za predlog.
Edini važen dodatek k pred- c logu, ki ga je sprejela senatna zbornica je, da se smatra polje- j deljske pridelke tudi kot obram-bene predmete, katere se lahko ] posodi, da v najem, ali izroči de- j želam, ki se branijo napadalcem. To pomeni, da bodo Zed. države oborožile Anglijo, pa jo tudi zalagale s živili.	^
Oblast, ki jo daje ta predlog , predsedniku, poteče 30. junija , 1943 in v tem času predsednik . lahko izroči Angliji, ali ji posodi, ali da v hajem, raznih predmetov v vrednosti $1,300,000,-000. iče bi bila zahteva nad to , vsoto, mora kongres to dovoliti. Predlog je znan kot "H. R. 1776."
-o--
Angleži so potopili italijansko podmornico in bojno ladjo
London.—Admiraliteta poro-1 ča, da so angleške ladje poto-' pile v Egejskem morju, vzhodno od Grčije, neko italijansko ■ podmornico. Podmornica je
•	skušala napasti skupino angle-' ških transportnih ladij, toda I 1 stražne ladje so podmornice ta-1 1 koj potopile. Admiraliteta ne
-	pove, kaj so ladje vozile, i Dalje poroča admiraliteta, ' da so angleške ladje potopile v 1 Sredozemskem morju italijan-
•	sko bojno ladjo, težko kot so v rušilci, torej najbrže lahko krili žarko.
r	-o-
-	Prestal operacijo
a V University bolnišnici je sre-
-	čno prestal težko operacijo John Pire iz 6305 Glass Ave.
Anglija je radostna nad , sprejetjem predloga za pomoč demokracijam
New York. — Radio iz Anglije je sporočal, da je sprejem na-jemninsko-posojilnega predloga smatrati kot začetek konca diktature, ki tepta evropski kontinent in bo najbrže povzročil, da se bo vojno obrnila v drugo smer. Amerika je javno povedala, da je na strani Anglije," je govoril iz Londona oznanjevalec McGeachy.
"Akt ameriškega kongresa je odgovor na apel premie r j a Churchilla, ki je pred ilekaj dnevi rekel: 'Dajte nam orodje in mi bomo opravili delo!' Odlok ■Amims, da nam pošlje orožje zmage, odstranjuje vsfk dvom o končnem rezultatu te vojne. Ta korak ameriškega senata bo ustvaril prav tako veliko nevo-Ijo in strah v Nemčiji, kot je ustvaril veliko radost po AngHjj. In ko bo predsednik Roosevelt podpisal predlog, bo to povelje produkciji, po kateri ameriška industrija tako upravičeno slovi," je komentira? radio iz Londona.
	—-o--
Nemci trdijo, da so potopili Angležem 12 ladij na Atlantiku
Berlin.—Flotila nemških br-zih čolnov je udarila na skupine angleških ladij v bližini angleške obale in jih potopila 12, vključno dva rušilca, ki sta spremljala ladje. Nemško poročilo zatrjuje, da se je napad izvršil v mraku v petek.
V poročilu se zatrjuje, da so nemški brzi čolni naleteli na skupino angleških trgovskih ladij ob južni obali Anglije. Nemci so spustili torpede najprej na oboroženo spremstvo, nato pa na tovorne ladje. Vsega skupaj so potopili Nemci v zadnjih par dneh 18 angleških ladij, kot trdijo.
	—-o—<-
Oblasti so aretirale nemško princezo
Palo Alto, Cal. — Ameriški ) naselniški urad je aretiral prin-3 cezo Štefanijo Hohenlohe, ki bo . izgnana iz dežele. Princeza je J bila ob aretaciji histerična in so _ | jo morali nesti iz stanovanja. e Pri njej je bil takrat tudi njen sin Franz, star 26 let. Baje se je princeza izjavila, da rada od-v ide kamorkoli, toda doslej se še nobena dežela ni izjavila, da jo 0 vzame pod streho.
i.	-o-
Seja škrjančjkov
Jutri večer ob pol osmih se bo vršila zelo važna seja star-5- šev Škrjančkov. Prošeni so, da n se vsi udeleže v navadni' prostorih.
Knez namestnik Pavel
TRGOVINA JE V DRUŽINI 107 LET
Willoughby, O.—Trgovina v tem mestu, ki jo lastuje Carlos Smart, star 79 let, je last te družine že 107 let. Odprl jo je Samuel Smart leta 1834 in njegov vnuk, sedanji lastnik, jo je prevzel leta 1887.
-o-
Sodnik se odpoveduje Mestni sodnik David Copland je včeraj odposlal na governer-ja Brickerja pismo, v katerem se odpoveduje uradu mestnega sodnika na clevelandski sodniji. Odpoved stopi v veljavo 1. aprila.
Angleške in etijopske čete prodirajo sedaj proti Addis Ababi
Kaira.—Armada, Jp sestoji iz angleških vojakov, Etijopcev ter sudanskih čet, prodira sedaj proti Addis Ababi, glavnem mestu Etijopije. Pred seboj podi armada bežeče Italijane, katere je že pregnala iz Dem-beče, 170 mil j od Addis Ababe.
Italijanska armada je bežala od Burye, toda na potu so jo napadli Etijopci. Na bojišču je obležalo več kot 100 Italijanov, ostali so prodrli skozi linijo Etijopcev in zbefžali proti Dembeši, kamor jim sedaj sledi angleška armada.
-o-
Prva obletnica V torek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Frank Korelec v spomin 1. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Naj pridejo po čeke Bolniški tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel čeke za bolnike in da naj pridejo ali pošljejo po-nje oni, ki jih pričakujejo. VIHAR NA VZHODU
New York.—Zadnje tri dni je zapadlo v državi New York do 16 palcev snega.
--u-
Grčija je povedala brez ovinkov Hitlerju, da se bo branila do zadnjega
Atene.—Iz vladnih krogov se poroča, da Grčija ne bo začela nobenih pomirjevalnih razgovorov z Italijo, ampak se bo borila do konca. V istem času je izšel v dnevniku Kathimerini članek v obliki odprtega pisma na Hitlerja, katerega je spisal najvplivnejši grški časnikar, George Vlahos. V pismu izjavlja Vlahos, da je prišla Anglija na pomoč Grški v uri sile, da so angleški grobovi na grški zemlji ter da bosta Grčija in Anglija rama ob rami, dokler ne mine ta vihar.
Dalje piše Vlahps, da je svoje čase Grčija apelirala ns Nemčijo za pomoč, da bi se preprečila vojna z Italijo, pž da Hitler ni ničesar storil tozadevno in Italija je vpadla v Gr čijo.
Nadalje zahteva Vlahos o( Hitlerja pojasnila, zakaj ho6 s svojo armado napasti Grčije ko je vendar Hitler obljubil, d; ne bo vtaknil svojih prsto-vmes, dokler se angleška arma da ne bo izkrcala v Solunu. C so Angleži na grškem ozemlji ' kdo je kriv tega kot Italija. I
•	zdaj hoče Hitler pomagati It£ liji, ki je ni ustavil, ko je vpac la v Grčijo.
7 "Naša armada se bo borila
-	Traciji, kot se je v Epiru in Gi
-	čija bo pokazala svetu, kako £
•	umre, kakor je pokazala, kak
-	se je treba boriti," končuje t odprto pismo.
Oče. mati. hči in nien zaročenec ubiti od vlaka
:n V soboto večer, kmalu po dese-tih, so bili ubiti na prelazu 53. ceste, ki vodi preko železniško proge NYC, štiri osebe, dva moška in dve ženski, ko je vlak la udaril v njih avto. Nesreča se je 3e zgodila nekaj sto korakov sever-)a no od St. Clair Ave. v slovenski a" naselbini. Karambol je bil tako r" silen, da je vrglo tri iz avtomobila, a avto sam je vlekla lokomo-3d tiva 150 čevljev po progi. Četrti če ponesrečenec je bil še v avtu.
i°> Vse štiri je policija odpeljala v Charity bolnišnico, kjer so jih ov proglasili mrtve, nakar so jih odpeljali v mrtvašnico.
Ue
jU; Pri prelazu ni bilo nobenega jn paznika ob času nesreče, niti ni ta_ bilo ramp. Ob progi je napis, ki td- svari, da po šestih zvečer tam ni nobenega paznika. Tega preho-t v da se sploh poslužujejo podnev: jr- samo truki, ker nima zveze s ce-se sto ob jezeru.
,ko Strojevodja vlaka, ki je priha-to jal iz Collinwooda pravi, da j( dajal svarilna znamenja in da s<
-	je nenadoma pojavil na progi . avto tik pred vlakom. Vlak, ki je j vozil okrog 50 milj na uro, je i ustavil šele pri 40. cesti.
c Grdinov pogrebni zavod, ki bo i oskrbel pogrebe za vse štiri žr-
-	tve, poroča sledeče: Avto je vo-i zil George Marinič, star 20 let. d V avtu so bili poleg njega tudi
-	Peter in Mary Cigetich ter njih
-	hči Mary, stara 19 let, s katero ;i se je nameraval George Marinič v kratkem poročiti. Družina Cigetich stanuje na 6302 Bonna
' Ave., George MariniČ pa je sta-^ noval na 1242 E. 74. St., kjer je dom pionirske Joseph Magličiče-ve družine. Po smrti moža se je a Mrs. Maglicich poročila z Mari-li ničem, toda oba sta umrla že v d 1932 odnosno 1934. li Po materi so ostali sledeči a- otroci: Joseph Magličič, Alojziji ja poroč. Korach, Steve Magli-e- čič in Ana, ki je pohabljenka.
Za to je pokojni George posebno a,- skrbel in jo je vsako nedeljo ne-je sel v cerkev, ali če je hotela kam se na kak party.
Iz Mariničeve družine pa osta- j : nejo: Mary poroč. Filipič, The-! resa poroč. Pular, George je bil osmi otrok v družini, rojen v > Clevelandu, in je bil znan kot ze- ^ ■ lo trezen mladenič, ki ni nikdar j
-	pokusil opojne pijače. Kam so • . bili namenjeni v soboto večer J i nihče ne ve. Iz doma so se odpe-
i ljali okrog desetih in nesreča se , ) je pripetila kakih 15 minut po-
-	zneje.
i Pokojna Peter in Marija Ci-i getič sta bila doma iz srema Lu-
-	kovač, občina Velika Gorica pri e Zagrebu. Peter zapušča doma i- starše in brata, žena pa zapušča e doma pet sester. Tukaj pa zapu-i- ščata sina Petra, star 18 let, hčeri v Katarino 17 let in Pavlino 13
let. Miss Mary Cigetich je bila li članica dr. Pionirs št. 602 HBZ. i- Trupla vseh štirih ležijo v i- pogrebnem zavodu A. Grdina in i. Sinovi, 1053 E. 62. St., odkoder o se bo vršil skupni pogreb v sre-i- do dopoldne v cerkev sv. Pavla ti na 40. cesti in potem na pokopališče Kalvarijo.
;f So izvedli na
fC strahovit iSnad
lov n' 9- marca.—Že več f^ki Opravili nemški
Pdoi/J0 silne£a "aPada fe ' So v noči od
jo ubij?6130- Mnogo oseb 'k, ranjenih in zasu-#d6je /,Valmami hiš. Bombe londonskih, T IjL- .le-Vilo "zbranih' k}be 1 Ubit je bil kapel-vVeč godbenikov ter m s].Zens:k> ko je bomba Kj^ 0^ streho na plesi-
%hSi JG rnal° prej raz" Veselje> Je nasta"
i 111 vPit• strašna zmeda,
fj •
iV^parji in drugi, ki 'tlitftj etl: so takoj pričeli
J'ik^al kljub bombam,	,
J Gljenit.V okolici- Pokanje	'
"v bomb je meša-	(
' '	Protizračnih ba-	.
< \ jg Je žarelo številnih	1 |fl 6 obftlbSo jih zanetile zaži-
[J 'Mu Nemci so odlete-	.
^ f polnoči.	|
\ HS nezgwla I
I1	se je ponesre-
\VJ lizu Solon, O. Jo- ;
v %fi Vtar 34 let> stanu" ,
Si* 222- St. v Eucli-	.
J >fvtP° Center Rd..	(
? i ga s ceste. Pre-	, li ^ier V St- Luke's bolni-
j) 0(1bam.
- S^t8ka se3a
]P«ki k, 1Jna Slovenski de-iNke v Euclidu sejo ^ S društvenem do-C S	Na seji bo
Sit V spie> taJnik iz'
J Nke v0db°ra demokrat-A	1 bo povedal zani-
P % »Z Politike. Po seji \ Tgrizek in domač y \ (ja latli in drugi so
i Z Pllde;io-
* l 7 in zastopnice ^ So Rozmanovega dne ■U i?6 . ljeni» da se ude-
^ JeSer ob osmih
p iNS ruštvenem do-Ave. Seja bo ze-
. i >p0lnena.
^flSlca
|ilSV' ViH mih S€ bo brala v «» I	zadušnica za po-
f L.^ble^. ^ebevcem v spo-jcI in lce njegove smrti.
priiatelji so vablje-
v r
AMERIŠKA DOMOVINA'
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
tfa Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 tor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies^ 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, uader the Act of March 3d, 1878.
No. 57
Mon., Mar. 10, 1941
Rusija razpreza mreže po Daljnem vzhodu
V teh časih, ko je skoro ves svet v vojni, ali pa skoro na tem, da plane v bojni metež, pa sovjetska Rusija natihoma, pa toliko bolj agilno razširja aktivnost preko Daljnega vzhoda 7. edinim ciljem pred seboj, ki je, da poboljševizira vso Azijo.
Medtem, ko je Evropa zapletena in zaposlena v stare evropske konflikte, pa so postavili boljševiški egentje delokroge po vsem Daljnem vzhodu, posebno pa v Šangaju. Iz teh središč ti komunistični agentje razpošiljajo sovjetsko propagando na vse strani.
Ti agenti ne širijo propagande samo v okupirani in ne-ckupirani Kitajski, ^mpak tudi v nizozemski Indiji, Burmi, na Filipinih in po francoski Indo-Kini. Vlade teh pokrajin so zasegle mnogo te tiskane propagande, ki je povsod ena in ista. Brošura je pisana v ognjevitih besedah s takimi vzkliki kot: "Doli z ameriškimi, angleškimi in japonskimi imperialisti! Živela svobodna Kitajska!"
Ko so polovili kolovodje zadušene vstaje v Tongkingu, so ti priznali, da so sovjetski agentje, ki so se najprej učili kakih osern ali deset let umetnosti boljševiške propagande v Moskvi, nakar so bili poslani v svoj rojstni kraj z navodilom, naj povzročajo kolikor mogoče sitnosti oblastem ter zanete nezadovoljstvo med domačini.
Ti sovjetski agentje se poslužujejo vsakojakih metod propagande. Po malih glediščih v Šangaju kažejo premikajoče slike. Časopisi in reviji, ki so najeti od teh agentov, priobcujejo dan za dnem članke v korist Sovjetije. Celo po prodajalmh in drugih javnih prostorih so se znali vtihotapiti boljševiški agentje, ki izrabijo vsako priliko, da trobijo sovjetsko propagando na ušesa odjemalcev.
Orifg znak ruske propagande na Daljnem vzhodu je tudi vedno večje število ruskih trgovcev, ki se pojavljajo vedno v iaznih pristaniščih, kjer se je prej videlo malokdaj ruskega trgovca. Ruske ladje prevažajo blago na razne kraje, obenefn pa tudi boljševiške agente, ki vzdržavajo neprestano zvezo z raznimi provincami.
Ruski trgovci kupujejo vse, kar morejo dobiti v roke in vozijo nakupijeno blago v Vladivostok. Trdi se, da gre to blago potem preko Sibirije v Nemčijo.
Javna tajnost je, da je želja teh boljševiških agentov, donosno njih gospodarjev v Moskvi, da pride do vojne med Zed. državami in Japonci. To bi bila veda na boljševiški mlin, ki bi žel iz take vojne bogato žetev.
Bojna fronta na Balkanu
Dolgo napovedana vojna na Balkanu je zdaj, ko to pišemo, že skoro dejstvo. V Bolgariji stoji pri grški meji 12 nemških divizij, kakih 150,000 vojakov. Na grškem ozemlju c to j i nemški armadi nasproti-90,000 Grkov, nekaj teh že preizkušenih v albanski vojni z Italijani. /
Dve svetovni državi se pripravljata, da se spoprimeta na Balkanu; Anglija in Nemčija. Tedni in meseci diplomatskih bojev so končani in zdaj bo odločevalo orožje.
Pri Nemčiji stojita Bolgarija in Romunija, dočim ji je Madžarska dovolila prevoz armade preko njenega ozemlja. Glede Bolgarije in Romunije se sicer trdi, da bosta v tem boju pasivni, toda zastonj bolgarska armada ni bila mobilizirana in poslana na turško mejo.
Z Anglijo pa stojita neomajano, vsaj tako zagotavljati, Grčija in Turčija. Turki so izjavili: "Mi ne menjamo srajc vsak dan, mi ostanemo zvesti na strani Anglije!"
Angleški poslanik George W. Rendel je še vedno v Sofiji. Enkrat v pondeljek ali torek bo odpotoval proti Carigradu. Dokler je angleški poslanik še v Bolgariji, toliko easa ni pričakovati angleških bombnikov.
Grki upajo, da jim bo priskočila Turčija na pomoč in poslala svojo armado v Tracijo, kakor hitro se prikažejo nemški vojaki preko meje iz Bolgarije. Anglija pa bo poslala kolikor bo največ mogla orožja in municije v Turčijo.'
NemSki vpad v Grčijo se pričakuje v Macedoniji v dolini reke Strumice. Tu je 60 milj dolg prehod, ki vodi do Egej-skega morja. Nevtralni vojaški izvedenci mislijo, da grško armadno poveljstvo ne bo branilo Tracije, ampak da bo postavilo armado proti Nemcem v Macedoniji. Baje je grška, vlada že ukazala, da naj se vse prebivalstvo izseli iz severne I racije, ki je ozek pas med Egejskim morjem in Bolgarijo in ki se razteza do turške meje.
Če bo uvidel grški generalni štab, da je bolj pametno pustiti Tracijo in se postaviti z armado ob reki Strumi, bi imela tedaj grška armada braniti samo kakih 25 milj dolgo fronto ob grški meji.
Medtem časom se pa grški generalni štab pripravlja, da se z vso silo zažene na Valono, albansko pristanišče na Jadranskem morju. Grki bi ga radi dobili v pest, predno bodo pričeli Nemci z invazijo. Potem bi šlo lahko mnogo grških vojakov iz albanske fronte na bolgarsko.
Hitler se je že dolgo pripravljal na pohod preko Balkana. Že proti koncu oktobra so začeli Nemci voziti živež in zaloge oljv Bolgariio. Torej je bila Bolgarija že takrat na fetrani Nemčije, čepr?v je to krčevito tajila. Nekateri celo i rdijo, da ie bolgarski kralj Boris še 17. novembra podpisal pakt z Nemčijo, toda vse so prikrivali v največji tajnosti, i
BESEDA IZ NARODA
—•—*—*—•—•—■—■—•—•—■—■——•»■««——■—«—•—■—
Dolžnost jo veže
Kaj prav za prav pomeni beseda "dolžnost"? Kako dolgo mora najstarejši otrok vršiti svojo dolžnost napram družini, kadar umrje mati?
Mati so pred par leti umrli, torej vsa skrb in delo pade na rame mlade Micike Mačerol. Kaj bi bilo najbolje za družino, sama ne ve. Micka hoče vsem prav, toda sebi pa naj bi delala krivico. Ali ne sme imeti misli na svojo bodočnost? Oče Mačerol pa zahteva mnoge žrtve od svoje hčere Micke. Vedno pravi, da je to njena dolžnost, da vselej stori kar oče ukaže.
Mlad fant, Jože Hace pa je do ušes zaljubljen v Miciko in tudi ona ga kaj rada vidi. Kaj mu Micika odgovarja? "Dolžnost me veže na družino," pravi in odlaša z Jožetom. Jože pa ji pravi: "Saj vendar nisi ti edina pri hiši, kaj pa je Katra, Vera in Zofka?" (Te tri so namreč Mickine sestre.) Koliko preglavice delajo te tri Miciki!
Prepričana sem, da se boste potegnili za Miciko, ko jo boste prišli pogledat 30. marca ali pa 6. aprila, ko bo prišla na Sveto-vidski oder v igri "Dolžnost jo veže."
Sedaj smo povedali nekaj o Miciki in Jožetu in malo tudi o očetu. Pazite pa v bodoče v tem časopisu, ker pozneje vam bomo povedali tudi nekaj o ostalih članih te družine, če boste pazno prečitali vse te dopise, boste poznali celo Mačerolovo družino in ko boste prišli k igri 30. marca ali 6. aprila, se vam bo zdelo, kot da ste prišli v vas. Torej ne zamudite te prilike in spoznajte se z Mačerolovo družino. Prav vsi vam ,bpdp. predstavljeni. — M. F.
Glasbena matica bo podala krasen koncert pod vodstvom g. Ivana Zormana. Program je zelo pester. Skladbe na programu so različne, pesmi so nad vse krasne. Slišali boste skladbe, katere je aranžiral tudi g. Zor-man.
Vstopnice se dobijo pri vseh članih Glasbene matice in pri Mrs. Makovec v Slovenskem narodnem domu.
Koncert se vrši 16. marca ob 7:30 'uri Zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
članica Glasbene matice
Pomladanski koncert Glasbene matice
Pomlad se nam bliža, narava se prebuja iz zimskega spanja, vse se veseli pomladi, otroci kot starejši. Človek z veseljem opazuje, ko začne drevje zeleneti in kadar se prvi tulipani pokažejo iz zemlje, da, resnica je, vse se raduje pomladi.
In ravno tako se radujejo našli pevci. Glasbena matica bo letos prva odprla pomladansko sezono koncertov in zatem sledijo drugi.
Letošnjo pomlad ameriški Slovenci še svobodno prepevamo svojo pesem, kakor tudi drugi narodi. Kaj bo do druge pomladi, nihče ne ve, ker.so svetovne razmere razburkane kot morje in dosedaj vsi narodi v Ameriki še lahko govore svoj jezik in po-jo svojo pesem in se lahko poču-timo srečne.
Največjo tolažbo najde človek v glasbi. V glasbi je veselje in žalost, vsaka kompozicija ima svoj pomen. Slqvenci smo majhen narod a z našimi pesmimi se pa lahko kosamo z drugimi, naše pesmi so krasne in melodioz-ne. Na primer Sattnerjev orato-rij je skrasna skladba, ki je lahko v ponos nam vsem, in to se je videlo, ko smo peli ta oratorij. Organist, ki je z,a Glasbeno matico igral orgle, se ni mogel na-čuditi tej skladbi, čudno je pač to, da tujci častijo tako skladbo kot je oratorij, med nami je pa bilo toliko nepotrebnega prahu in samo zato, ker je besedilo nabožno. Na Sattnerja, če smo kaj pošteni, smo lahko ponosni, in tisti, ki se po dopisih trgajo, kako so kulturni in izobraženi, bi bilo jako priporočljivo, da bi sebe prvo izobrazili in da bi bili sami bolj tolerantni in ne tako sebični.
Tudi pri tem koncertu bode-mo peli krasno Sattnerjevo pesem "Vrbica."
Francke in Pepce
Prihodnji torej, 11. marca, se vrši redna seja društva Danica št. 11, SDZ. Upati je, da bo lepa udeležba, ker naše seje so vsak mesec zanimive kakor tudi zabavne, ker med nami je nekaj članic, ki vedno povedo kaj prijetnega, kar nas spravi v veselo razpoloženje.
Na zadnji seji je bil osvojen sklep, da imamo po seji v marcu godovanje za naše Francke in Pepce in sploh vse, ki bodo ob-j ha j ale v marcu svoj imen dan. Določeno je bilo, da se iz društvene blagajne plača za okusna okrepčila, katerih bodo deležne vse navzoče. Mrs. Mary Kraje in Mrs. Angela Lunder sta ob l.iubili pripraviti po novem načinu pečeno s/vežo šunko, Mrs. Marjeta Klaus bo pa spekla veliko orehovo potico in ona zna napravit potico, da je res potica, ker zajema z veliko pestjo, ko dela filo za testo in za nameček pa natrosi še rozin, da se kar cedi od potice.
Mrs. Josephine Trunk je pa rekla, da bo spekla veliko torto, ker brez torte ni "pardi" popo-lcn. Francka Kodričeva nam bo pa postregla z dobro kapljico, da se ne bo kaj v grhi ustavilo. Seveda brez kofetka tudi ne bo in na to pijačo se pa zastopi najboljše Mrs. Emma Drobnič. Natakarice bodo pa Mrs. Josephine Centa in Emma Sešek. Ker pa godovanje brez petja, bi ne bilo godovanje, smo se pa priporočale naši Karolinci Ferkulovi, ki se razume na lepo petje. Mrs. Frances Zakrajšek, če jim bo Bog dal zdravje do takrat bodo pa poskrbeli, da bo dobila vsaka svoj del vseh dobrot. Na Mrs. Pohar in Mrs. Vihtelič se pa kar lahko zanesemo, da bosta poskrbeli za našo udobnost.
Torej drage sestre društva Danica št. 11 SDZ, vabljene ste na to prijetno sejo v torek večer v navadnih prostorih. Začetek seje ob osmih, ki bo kratka in po seji se pa bomo malo po demače zabavale in voščile vse najboljše našim slavljenkam. Na svidenje v torek večer v SNDo-rau!	Predsednica
Slovenski narodni muzej
Slovenski narodni muzej je bil ustanovljen 12. jan. 1939 pod pokroviteljstvom S. N. Doma na St. Clair Ave., z namenom da zbira, hrani in urejuje za redni zgodovinski muzej razne predmete, spise, slike, knjige, revije, časopise, programe raznih slovenskih priredb, zgodovinske suvenirje, tiskovine, pravila organizacij, društev, slovenskih domov in podjetij, poslovne knjige društev, klubov in organizacij; regalije, znake, društvene zastave, uniforme, čarterje društev in klubov ter razne druge posebnosti in predmete, ki imajo kakšno .zanimivost ali zvezo z ameriškimi Slovenci, sedaj ali iz pionirske dobe.
Kdor ima kaj takega naj prinese, pošlje, piše, ali pokliče na telefon ENdicott 5115 ali HEn-dc.rson 4245 in pridemo iskati, ali sporočimo, kako se dostavi v
muzej. Vsak prispevatelj bo za trajno zapisan v muzejskih knjigah in poleg predmeta, ki ga je daroval muzej bo njegovo ime. Slovenski narodni muzej se tudi priporoča za prostovoljne finančne prispevke, ki se jih rabi za nabavo opreme muzeja, urejevanje prejetih stvari, za vezanje knjig in letnikov časopisov. Ne odlašajte, sporočite sedaj, kaj imate primrnega za v muzej, da ne bo prepozno.
Erazem Gorshe, tajnik-arhivar.
Pri podružnici št. 15 SŽZ
Redna inesečna seja naše podružnice se vrši torek, 11. marca ob sedmih zvečer. Po seji pa se vrši "card party" v prid društvene blagajne.
Prav prijazno ste vabljeni vsi naši prijatelji in znanci, posebno pa ste vabljene članice naše podružnice, da se bomo vsaj enkrat vse skupaj malo razveselile, čeprav je postni čas, saj s tem ne bomo nič zagrešite in Bog ima veselega človeka rad. Torej pridite 11. marca zvečer v Slovenski narodni dom na 80. cesto.
Pozdrav,
Predsednica.
MARČEVA ŠTEVILKA NOVEGA SVETA
Te dni bo izšla marčeva ali tretja številka četrtega letnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino :
"Za kaj gre?" (uvodni članek) ; "Pregled" (raznih političnih dogodkov); Limbarski: "Ovaduštvo" (pesem); L. Sta-nek: "Bolnik" (pesem); "Ptuj v zgodovini" (zgodovinski članek) ; I. Šašelj: "Pripovedke o 'Vilah'" (zanimivosti iz Bele-krajine); L. Stanek: "Slovenski motivi" (pesmi); J. M. Trunk: "Tihe ure—zaupaj!" (premišljevanja)'; S.: "Skrivnost obljube" zanimiva ljudska povest); 'Dr. Michael F. Oman' (življenjepis); Ivan Zupan: "Zvezda našega življenja" (pesem) ; "Malo o zlatem denarju" (članek); "Slovenski pionir" (zgodovinski opis naselbine in Slovencev v Clevelandu, Ohio); "Dom in zdravje" (koristni nasveti o zdravju, gospodinjstvu itd.); "Za smeh in zabavo." J. Premrov: "Zvesta srca" (roman ).
"Novi svet" prinese v vsaki številki zanimivo zbirko poučnega in interesantnega čtiva. Ta družinski mesečnik bi moral biti v vsaki slovenski hiši. Dober, poučen list je človeku najboljši prijatelj, ker mu prinaša dobre in koristne pouke, kar je za vsakogar največja korist. "Novi svet" stane samo $2 na leto. Naročnino sprejema uprava "Novi Svet," 1849 W. Cer-mak Rd., Chicago, 111.
-o-
Samomor med kiti
Pred par meseci je pomorski nadzornik pokrajine Darling v južni Afriki sporočil v Capetown, da je v zalivu Grotta in Sea Spray veliko število poginulih kitov. Ravnatelj pomorskega urada je sprejel to vest s posmehom in je dejal, da so to pripovedke. Vseeno pa se je odločil, da odpotuje v Darling, še pred odhodom pa je dobil ponovno telefonsko poročilo, da je v zalivu nad dve sto poginulih kitov. Ta vest se mu je zdela nemogoča, ker tako velikih jat teh vrst sesalcev ni niti v Antarktiki.
Še tisti dan so bili že v imenovanem zalivu. Z velikim začudenjem so ogledovali trupla mrtvih kitov, ki so ležala na kamniti obali. Na nekaterih krajih je bilo kar po pet kitov drug vrh drugega. Zdelo se je, da jih je orjaška roka naložila drugega na drugega. Nekateri, do 90 čevljev dolgi, so ležali do 180 čevljev stran od morja. V dolžini dveh morskih milj je bila vsa
obala pokrita s kiti.
Strašen je bil pogled na 206 mrtvih kitov, da so si vse ogledali so potrebovali celo uro. Posebno pozornost pa sta vzbujala dva izrdeno velika kita, ki sta se bila pognala z neverjetno silo precej daleč na obal.
Poklicali so ribiče in najstarejši med njimi, ki živi že nad 35 let v tem zalivu pripoveduje sledeče:" Okoli devete ure prejšnji dan sem stal tokraj svetilnika in gledal v morje, čeprav ni bilo vetra, pa je bilo morje precej razburkano. Po dvajsetih minutah sem zagledal več kito-vih hrbtov, živali so plavale v razdalji treh milj. Naštel sem jih že nad 150. Ravno sem mislil steči v vas, ko sem opazil, da so se živali obrnile proti obali.
Za trenutek sem jih izgubil iz vida, ker na tem mestu morje je zelo globoko. Kmalu za tem so se kiti v široki niti bližali obali. Vedno hitreje so plavali proti obali, nakar se je zgodilo nekaj, česar ne bom nikdar pozabil. Nekaj kitov se je pognalo visoko v zrak in padlo daleč na obalo. Dva kita sta se posebno visoko pognala v zrak, letala sta kot ogromni granati in padla daleč od brega na tla. Ves ta prizor je trajal dobrih 15 minut.
Takoj sem stekel k kmetom, kamor so prihiteli tudi moji tovariši. Morje je bilo zelo razburkano in nekaj kitov se je še premetavalo po obali."
Ravnatelj skoraj ni mogel verjeti in če bi ne bil videl sam mrtvih kitov, bi bil mislil, da so si ribiči to pripovedko izmislil. Po povratku v Capetown je dva dni pozneje imel ravnatelj priro-doslovnega muzeja predavanje o samomoru kitov. Povedal je:
že nekoliko let opazujejo pri-rodoslovci, da se kiti mečejo na obalo in tam poginjajo. Gotovo se je to tudi dogajalo poprej, pa ljudje niso tega opazili. Leta i.927 se je vrglo na škotsko oba-o 50 kitov. Leta 1928 je na po-loben način poginilo 108 kitc\ / južni Afriki v Simenstownu. Preiskali so vse te samomorilce n pronašli, da so vsi zdravi. Niso našli nobenih organskih motenj in tudi želodci so bili polni.
Ko se je leta 1930 pri Zanzi-barju vrglo na obalo 87 kitov, se je začela znanost bolj zanimati :a te prikazni in iz tega so nastale razne domneve. Ena izmed .eh je sledeča: Ko so se živali pri Zanzibar ju vrgle na obalo, je .lekel zelo močan jugozahodni /eter. Ta veter je nosil s seboj pesek, ki je padal v morje. Nekateri trdijo, da je pesek zašel v dihalne organe kitov in da je povzročil pri živalih nekakšno agonijo. Zaradi silnih bolečin so živali pobesnele in se vrgle na obrežje.
Nasprotno pa je bilo na škotskem. Tu ni bilo nobenega vetra in morje je bilo mirno. V začetku so mislili, da jih preganjajo druge živali, končno so pa spoznali, da je samomor pri teh živalih v navadi, čie skoči na kraj voditelj skupine, se poženejo vsi kiti za njim. Najstarejši kiti so skočili poslednji iz vode.
Teden dni pozneje, ko so bili kiti že odstranjeni, so še enkrat pregledali obrežje, kjer so ležali kiti. Obala je bila posuta z velikimi kamni in čermi. Dobri dve milji v stran pa je bilo obrežje peščeno. Na peščenem delu obrežja se kiti niso hoteli pognati na obrežje, ker so se menda bali, da bi jih morje zopet potegnilo v vodo.
-o-
Smrti zavoljo starostne oslabelosti skoro ni
Dr. Karsner v .Filadelfiji je po temeljitih raziskavah ugotovil, da je smrt zavoljo starostne oslabelosti izredno redek pojav. Po njegovih dognanjih se telesni stroj tudi v primerih, ko gre na videz za starostno oslabelost, ne ustavi dokončno zavoljo obrabe, temveč po večini zavoljo poznih posledic nekdanjih, bolezni.
IZ DOMOVIH
—Vlom v občinsko pil Dolu pri Ljubljani. V1 29. na 30. oktobra lans!l ta okrog dveh je bilo v no v občinsko pisarn" pri Ljubljani. Vlomih nesel ročno blagajno,1 je bilo do 40 dinarjev? in pa deset hranilnih ^ skupni vrednosti okrofl dinarjev. Ker tat ^ hranilnicah ne bo flio£e niti, bo gotovo skušal knjižice prodati.
— Po nedolžnem obt0' je dekle pahnil v pJ"eP® kazenski senat v Liu, obravnaval hudo nesreC''| doletela Tončko Z upa"1* ta 1937. pri slapu SaV«* stu, kjer se je ponesr^' liški profesor dr. Jesenj čka Zupanova s Kt>i,(\ se je bila seznanila z Tj Rozmanom na Jesenic" 1 septembra 1. 1937. sta 11 izlet v Bohinj. Bila marci in nato sta kre" ti k slapu Savice m'1"8 kjer se je ponesreči'; dr. Jesenko. Tu naj f man po trditvah To11 , nove njo pahnil, da Je ^ prepad si pri tem zlo1" roko se močno poškod prebila lobanjo tako, d la pretres
prepeljana v 1 j ubija11 ^
nico, kjer je ozdravela-letos prišla pred j mir Rozman se je P°z čil z drugim dekl«^ Zupanovi dalo vila sodišču svojo neS ^ načila Rozmana kot 01,
riff
je nalašč pahnil v P ; kazenski senat je .j vedenih dokazov naP ^ kel oprostilno sodbo- ^ prišel do prepričanj8' ženec ni kriv.
—Samomor mlad^ .Nedavno je skočil P° , "gdletni tkaninski de'* Gerkman Ciril KneZ-jJ, Celja, že pred več pustil službo v
laški 1;
si poiskal drugo v . ji bi jo moral te d"1 . Vzroki za njegov 0" niso povsem znani.
iimiiiiiiiiiniiii f,').,
Če žsJO verjamete V^jt al' pa ne j^/f
tiiiiiiilllllilllll Jli
Oni dan je Prl®e'J® trgovec, ki je nar° le išče novo služkinj0, jfti
"Kaj niste zadoV°.J,f} jo imate zdaj?" & I Micika.	j;
"Zadovoljen n»J( J se razjari možak, ',,1 dovoljen, če se pa nesti nanjo. Sem ' štena, pa ni in nep° ^
J ' 110 1
žabnika veste, da I 'I
v hiši."
"Pa menda ni
iifr f
da vedela naša knJ '
"Se reče, kradla »11 ampak še več jft dan mi je nami'ec r\m niči iz žepa Peta^j}ij služkinja in ga, W1 L, la moji ženi." . 15
* * it Ij
Sede jeva Mary. Grove, Indiana, ^ jI ^ tole kolonco, se je j*l „ la v solzah, ko je ~ .A pečenem kostanju veli spomini na ga je tudi ona kup0 1 njarjev pred F^ drugih vogalih. Jiilh da tukaj v Clevel^A/ rih in izkušeni*1 ^jfl ^ ne začne takega P ^fm začel peči konstallJ J(|* 1 lic Scfuaru? Nai^A na, da mi ga bo Pr >|L najmanj za pet tjm da bi mu tako PoCiJ ^jL milijone. Torej z.3 gfm naj se kdo skoraj^'^ji j ni bo moral dati ker sem prvi spr05®
,7
^ Precej daleč sem prišel, ko
i^Pet poklical.
i„ d Shatterhand naj se vr-
Ohi -
, Ocno sem mu povedal:
"J mojo zadnjo besedo! .prvo mi moraš povedati res-Jj P°tem šele te izpustim. Na-g pa Se nikdar ne bo zgodilo. , z 8e odločil! Boš povedal?"
Ua' Tn	, , ,
„„, upam, da bos moz "v '
obljubim, to tudi sto-
p •
, ali ti je Melton naročil, naPasti haciendo!"
"Ar' 1H
% teller j a Meltonova
"\r a ' "p
,?„ a Me^on je kupil hacien-
V "K ■
namerava z izseljenci:" koj,-8'/6- Ali Je razmišljal, 1' ^ nal»gal, ali pa je na-Jpm. da mi natveže svo-"jT^eno laž.
V	>ov*j '•" sem silil.
si, Cal Jih bo," je dejal p >-
Kotro
Izseljence?"
V-
} v. • Ljudi misli produ11
>pa 1 Mogoče!"
Sam na-'bolje veš' da
;°Žci l6' ker si belokožec. Be-idj kuPujejo in prodajajo (leljU(,jtajil, da kupujejo
)elok ,Voriva o črncih, ampak ileki/C1'1, belokožcev nih-\ j^e in ne prodaja." iqj11? kupujejo! Čul sem, «tva eri kapitani ne dobijo lobni^ Sv°je ladje, ker so Sv P°trebuje tak hu-^Pitan moštvo, si ukrade "tak pa kupi."
tih ^ ' Hm —! Misliš re-an*, 1Zseljence kupil tak ka-
% i.
b'il prodal?" ^dnn' Saj niso njegovi!
Xlto 80!"
''ko v°" poslal po nje črez p|a 0< mnogo denarja je Ust sCati za v°žnjo, njego-8t°n lahko z njimi,
jih ,
% j ".kupil Melton. Tisti "Je bl1 hacienderov."
t!%el8 haciend0
vred tudi tiOf.j] | P1'- Mnogo denarja
^ '1 ke 2a nJe in za baci~ l'< jjjj r ^U ga niso mogli vr-
^ l^j-'"1® ljrodal poglavarju ^do t-'.
V1 ^ pravil?"
'C^m.'' '
K^V."
Lv,A JSti Aa
y Vr in> ko sem ga z belo-
l2Pustil." \jiJe ime kapitanu, katere „ Je Prodal?" [ \ Vem."
kje je bila nje-
kar vem, vse sem °blj j111 P° resnici. Izpolnil
Si t-
in zato zahtevam,. »X tako Storiš!"
Res zahtevaš — ? I1!^ Pameten in nabri-
•-t^abfiV« Ampak na nekaj
kS It"? še Pametnejši." ,j%>, lyl)š reči? Ne razJu-
'Hie^.koga nalagati, ki ^Of6-8' in Previdnejši ko ijMob as Prej vsako besedo It, ^ Vin,1premisliti! Zapomni ! Laž ima kratke
Hjji
S lnuVest 0 tvojem ladij-C^ia je od konca do
Kapitana in n j e-t0 0 bi t-Si si Prosto izmislil! L navedel kar celo vrli vi»l)it. ' ,r>a le eno omenim. j°S I ne bo kupoval žensk X ,a mornarje." Je krojil:
nnTTTTiTTiHTiitttiimnniTtTt»tirt»nn
SATAN IN 1SKARI0T
Po nemškem izvirniku K. Maya
"Ne verjameš mi —? škoda za vsako besedo, ki sem ti jo povedal —!"
"Res škoda!"
"Pa ponavljam ti, da sem vse to zvedel od Meltona! Resnico sem govoril! Izpolni tudi ti, kar si obljubil!"
"Da, bom! Obljubil sem ti izrecno, da ti ne vrnem svobode, Če mi ne poveš resnice. Mož be seda bom."
"Kaj —? Ne boš me osvobodil —?"
"Ne!"
Da je mogel, planil bi bil v mene, tako sem ga razdražil. Pognal se je kvišku in sedel vkljub vezem pa siknil:
"Praviš, da lažem —. Pa ti sam lažeš! Najgrši, najnesram-nejši lažnik si —! Da bi mogel, zadavil bi te —!"
"Rad verjamem! Vsaj poskusil bi. Pa ne zato, ker sem te nalagal, kakor praviš, ampak zato, ker nisem dovolj neumen, da bi verjel tvojim lažem. Takle lopov, kakor si ti, me ne bo pre-varil!"
"Ti sam si lopov, slepar, ti _i"
"Molči! Opravila sva. Le eno ti povem, da mi namreč le nisi vsega zamolčal. Marsikaj si mi izdal, čeprav nisi nameraval. Vem, pri čem da sem, ti pa tudi. Jutri odpotuješ z Močnim bivolom in črez nekaj dni boš cvilil na kolu."
Zaničljivo in obenem srdito se je zarežal:
"Nič ne veš, prav nič! Tudi nikdar ničesar ne boš zvedel!"
Nisem se zmenil za njegove besede, šel sem, pa kmalu obstal in pogledal nazaj.
Med pogovorom sem namreč opazil, da se sumljivo maje na bližnjem grmu vejevje. Nekdo je tičal v grmu —. Pogledal sem po taboru. Res, Močnega bivola ni bilo nikjer.
Opazoval sem grm. Kmalu je prilezla iz njega sključena postava in izginila v temi. Prav sem videl.
Pa če bi si bil kaj domišljal na svojo čuječnost in na svoje bistre oči, bi bil moral kmalu priznati, da ima nekdo drug še ostrejše oči.
Ko sem namreč sedel k Win-netouu, mi je dejal z rahlim nasmeškom :
"Moj brat je govoril z Velikimi usti —. Ali je opazoval grm, ki stoji tam blizu?"
"Da."
"Je opazil tudi tistega, ki je tičal za grmom?"
"Da."
"Močni bivol še vednoi ne zaupa Old Shatterhandu pa je šel prisluškovat —. Sam in na lastna ušesa je slišal, da krivo sodi mojega brata."
Bistroumni Winnetou je vse uganil.
Videl je, da sem govoril z Velikimi usti, besede ni slišal, pa je vendar točno vedel, da sva se skregala, da ga ne bom osvobodil, ker mi ni izdal Meltona.
Ni bilo dolgo pa je prišel Močni bivol. Tiho je mislil stopiti mimo naju, pa Winnetou ga je nagovoril:
"Moj rdeči brat naj prisede! Važne reči so se dogodile. Tudi poglavar Mimbrenjev mora zvedeti za nje."
"Pripravljen sem, da zvem tiste važne reči," je dejal Nal-gu mokaši počasi.
"Moj brat Old Shatterhand je zvedel od Velikih ust novice, ki se moramo o njih nemudoma posvetovati."
Tudi to je bistroumni Winnetou uganil!
Nalgu mokaši je prisedel.
Prijateljski zbadljivo je vprašal Winnetou:
"Poglavar Mimbrenjev je nenadoma izginil —. Ali je šel iskat, kje bi rastel kak grm?"
(Dalje prihodnjič.)
1941 MAREC 1941 Sni Mol,Tu) We Tb J¥|rSaj
Zu lannffi
113'O0(3®mjfl
llliaTl 12]13 1415
T6ll7ll]l9]iŠ®P
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAREC
16.—Društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16.—Glasbena Matica koncert v SND.
30.—Svetovidski oder priredi predstavo v šolski dvorani.
APRIL
6.—Svetovidski oder priredi predstavo v šolski dvorani.
19.—Društvo Cleveiandski Slovenci št. 14 SDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom.
19.—Demokratski klub 23. varde ples v SND.
19.—Little	Flower Cadets št. 47 ŠŽZ prirede ples v SND na 80. cesti.
20.—Mladinski	pevski zbor Škrjančki priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
20.—Velika bazarna prireditev v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena.
20.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava v SND.
20.—Društvo sv. Kristine št. št. 219 KSKJ priredi spomladansko veselico v cerkveni dvorani sv. Kristine v Euclidu.
20.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi predstavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po predstavi ples.
25.—Martha	Washington št. 38 SDZ.ples v SND.
26.—Sv.	Cecilija št. 37 SDZ ples v SND.
26.—Jolly Fishermen imajo plesno veselico v Twilight Ballroom.
26.—Dr.	Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Hol mes Ave.
27.—Hrvatska	katoliška za jednica ples v SND.
27.—Cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kristine na 222'. cesti.
MAJ
3.—Podružnica št. 50 SŽZ ples v SND.
3.—Društvo	Katoliških Bor-štnarjev št. 1640 priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
4.—Svetovidski	oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani.
4.—Marijina družba fare sv. Lovrenca praznuje 25 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
4.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
10.—častna	straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
11.—Podružnica	št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani.
11.—Mladinski pevski zbor črički priredi .koncert v SND na 80. cesti.
16, 17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljst-
Ave.
17.—St.	Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom.
18.—Skupna	društva fare sv. Lovrenca prirede v SND na 80. cesti slovensko svatbo z voglar-ji in kamelo.
25.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani.
27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani.
JUNIJ
1.—"Slovenski dan" v Euclidu (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu.
I.—Piknik	društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd.
8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O.
22.—Društvo sv. Jožefa ^t. 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu.
22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd.
29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio.
JULIJ
4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi.
13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave.
20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—P	e v s k o društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave.
27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi.
AVGUST
24.—Vseslovenski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBER
21.—Proslava	20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave.
OKTOBER
II.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
19.—Poruznic'a	št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v
Senat v Puerto Rico se je sešel k zasedanju. Na sliki vidimo novega predsednika senata Luis Munoz-Martin (levi na sliki), ko je zasedel svoj prostor.
SND na 80. cesti.
19.—O 11 a r n o društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd.
25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
NOVEMBER 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
DECEMBER 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
-o-
Krojač in gospa

V letošnji kampanji Rdečega križa bo sodelovala tudi šolska mladina. Skupino te mladine nam kaže zgorn ja slika. Iz 120 šol v Cuyahoga okraju bo sodelovalo do 31 tisoč otrok ,od katerih se ne pričakuje in sploh ne morejo biti aktualni, člani te organizacije, drugače pa lahko veliko pripomorejo v kampanji, ki se bo vršila od 14. do 19. marca .11)41.
človek ne bi verjel, vendar se na tem svetu dogajajo stvari, ki bi se jih celo kak humorist težko lotil. Zakaj, da pride krojač k zakonskemu možu, pa ne zato, da bi mu plačal račun, kar se seveda večkrat pripeti — marveč zato, da bi ga prosil, naj svoji ženi . . .
Pa — poslušajte zgodbo od začetka do njenega neslavnega konca!
Krojač je vstopil.
"Gospod svetnik, pot do vas me veliko stane," je začel.
"Toda mojster — večidel pa mene veliko stanejo vaša pota!"
Krojač se je nasmehnil s svojim najbolj prikupljivim smehljajem.
"Veseli me, gospod svetnik, da ste tako dobre volje, žal, da meni ni prav nič za smeh. Izpolniti moram jako mučno dolžnost."
"Izpolnite jo!"
"Pravkar je bila vaša soproga pri meni," je dejal krojač, "in je naročila živordečo večerno obleko. Saj razumete, gospod svetnik, jaz spoštujem vašo gospo, ona je duhovita žena, je kulturna in naravnost čudovito mladostna! čast mi je, da vašo soprogo že štirideset let oblačim. A je gospa menda to pozabila, se mi zdi."
"Zakaj ? Ali je kako nesoglasje . . ."
"Nikakor," je odvrnil krojač, "vprav nasproto! A vaša gospa soproga pozablja, koliko časa jo že oblačim. Štirideset let ni malo, predvsem pa ne za žensko, ki rada dobro je in ki ji hrana, kot je videti, tudi dobro tekne! Zatorej bi bila zdaj za vašo gospo prilična drugačna, recimo — bolj tiha eleganca. Gospod svetnik, moja tvrdka je odlična, moj salon je znan tudi izven mej naše države, mi dajemo smernice za modo drugim. . . . No, zdaj pa si je gospa soproga pravkar naročila pri meni živordečo žametasto (obleko, živordečo;! Pa še žametasto! Zažeta bodi okrog pasu, okrog bokov tesna! Pa še kratko jopico z mornariškim ovratnikom! Jaz za kaj takega ne morem biti odgovoren! Takšne obleke ne bom naredil! To bi bil polom moje tvrdke! Na koncu svojih moči sem! Pomagajte mi, rotim vas, pomagajte mi!"
Krojač se je sesedel na stol. Da, celo jokal se je, zares se je jokal. Svetnik je zmajal z glavo.
"Pa kaj morem jaz pri vsem tem?"
"Recite svoji gospej . . ."
"Meni je vendar kaki gospej nemogoče reči, da se je postarala, da se je celo zredila!"
Krojač je planil okoncu.
"Seveda ne! Saj vaša gospa ni prav nič stara! Saj ima šele osem in petdeset let! Pa da se je zredila ! Kcio pa pravi, da bi se bila zredila? Le da meri okrog pasu sto in dvajset. . ."
Soprog nekaj časa sploh ni spregovoril. Nato je krojaču segel v roko. "Bom že našel pravo pot," je tiho dejal, "gospej bom dejal, da sem se jaz preveč postaral, da bi se mogel pokazati na cesti s takšno mladostno ženo . . ."
* * #
Dolge minute je stal soprog pred ogledalom, medtem ko je Emilija sedela na zofi.
"Kaj se gledaš v zrcalo, dragi
moj ?"
Soprog se ji je počasi približal.
"žena, jaz se staram! Guba za gubo se mi zajeda v kožo, moje čelo je zmeraj bolj visoko in nekakšne utrujenosti se kar ne morem iznebiti."
"žal, res je tako," mu je pritrdila Emilija, "ti se res staraš, dragi moj."
"Saj tudi nisem noben mladenič več, saj bi mogel biti že ded!"
"Res je, tudi ded bi že lahko bil."
"Torej," je zavzdihnil svetnik, "sklenil sem, da stopim začenši z današnjim dnem v stan starih gospodov. Prostovoljno se odrekam veselju mladosti, nosil bom bele gamaše in mehke čevlje in se ne bom več oblačil po modi. Saj nočem, da bi se spričo ljudi osmešil."
"Kakšen dičen star gospod boš ti, dragi moj svetnik!"
"Hvala ti lepa, Emilija! Zdaj imam pa le še eno skrb: ali ne bodo mene, starega gospoda, zasmehovali, če me bodo videvali ob strani take mladostne žene, kot si ti? Ko imaš take rjave lase, rdeče ustnice, kratke, pisane obleke — saj bi ti človek prisodil komaj dvajset let! Ali ne bi mogla, meni na ljubo . . ."
Emilija ga je nežno pobožala po glavi.
"Pa seveda, dragi moj! Razumem vse, razumem! Takoj bom poklicala svojega krojača in mu dala drugačna navodila za svojo novo obleko."
Poljubil ji je roko.	»
"Zahvaljena, Emilija! Saj sem v^fjel, da se nate lahko zanesem."
* * *
Ko je Emilija čez deset minut nato poklicala krojača k telefonu, je rekla: "... Ker se je moj mož zares začel starati, nemara ne bi bilo prav, da bi hodila z njim kot njegova mlada žena. Zatorej mi naredite ono rdečo žametasto obleko tako, da bo za pet centimetrov krajša: črna taftasta pentlja naj bo spredaj malo večja, jopica pa bolj mladostna. Mojemu brivcu tam nasproti pa spročite, da bom prišla jutri k njemu in mi bo moje rjave lase bakrenordeče prebarval. Po vsem tem moj mož ne bo osmešen, ker bodo vsi mislili, da sem njegova hči ali pp vnukinja."
(Jo Hans Rosier) -o-
V pretekli vojni je bila Anglija postavila armadd 5 milijonov prostovoljcev po zaslugi lorda Kitchenerja, ki je bil pravi vojaški vzgojitelj.
MALI OGLASI
Zahvala
Gospodu Kolandru se najlepše zahvaljujem za tako točno, hitro in solidno postrežbo ter ga vsakemu toplo priporočam. Odkar pošilja moj mož denar po g. Kolandru, dobim vse tako pošteno izplačano v najkrajšem -času. Če želi kdo poslati denar svojcem v staro domovino, priporočam, naj se obrne na g. Kolandra.
Drečnik Helena.
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje 3 male sobe s kopalnico; je pripravno za dve osebi. Vpraša se na 15919 Whitcomb Rd., zgorej. ..--_-(58)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Voprat St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Prescription Specialists
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave.
Tel. IVanhoe 3877 Plumbing
Electric Sewer Cleaning
(5, 7. 10, 12. 14, 17, 19, 21)
Simon je dvignil glavo; ko je zagledal njegovo veliko lepo postavo, je začutil neko čudno bolestno nejevoljo. Erlend je nosil pod oglavnico čepico iz črne svile, ki se je tesno oprijemala glave in 'bila pod brado zapeta — ozki temni obraz z velikimi svetlo modrimi očmi globoko v senci pod čelom je bil videti v njej še mlajši in žlahtnejši. "— Medtem pa zadrgni mojo torbo," mu je rekel še od vrat; nato je odšel ven.
Drugi možje so še naprej modrovali o tej pravni zadevi. Navzlic vsemu je vendar čudno, so menili nekateri, kako malo pregleda je imel Lavrans pri urejanju teh stvari; saj je mož drugače vendar vedel, kaj hoče — bil je kmet, ki je imel največ izT
kušnje v vsem, kar se tiče ku- Lavransa, bi bilo vse povanja in prodajanja zemlje. redu. Ampak saj veste,' "Tega bo prejkone kriv moj je bil Lavrans v takih ® oče," je pripomnil duhovnikov — nasproti duhovnikom sin Holmgeir. "Davi mi je sam zmeraj popustljiv in k1'0" dejal — če bi bil takrat poslušal'jagnje —."
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
III—KRIŽ
{MiiimiiiiniiiiiiuuiiriiiiimiMiiuimmmiiaMimiiiiiuiimiiimoiM^
Pri božični gostiji na Formu je posadila Ramborg mlado ženo Ulfa Haldorssona na lepo in častno mesto in je tako njemu kot -njej posvečala vso pozornost, kot se apodobi za poročen-ce. Prišla je tudi na Jorund-gaard in pomagala Jartrudi, ko je ta dobila otroka.
To je bilo mesec dni po božiču — dva meseca prezgodaj, in deček je prišel mrtev na svet. Zdaj je bila Jartrud vsa divja — če bi si bila kdaj mislila, da se bo tako izteklo, bi Ulfa nikdar ne bila vzela. Zdaj pa se je zgodilo in se ni moglo več spremeniti.
Kakšno je bilo o vsej tej stvari mnenje Ulfa Haldorssona, ni vedel nihče — on niti zinil ni.
Preizkušena zdravila proti glavobolu
Mandel's Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*?
Tisti teden pred sredopostno nedeljo sta odjezdila Erlend Ni-
Mrs. Alice Crockett je v San Franciscu vložil« proti generalnemu nemškemu konzulu Fritz Wiede1) češ da jo je leta 193!) poslal v Nemčijo, da bi V Hitlerja. Z njo na sliki je njen advokat.
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
V SPOMIN v
PETE OBLETNICE SMRTI BLAGEGA SOPROGA IN OČETA
Johna Dejak
ki je umrl 9. marca, 1936.
Pet let! Oh, dclga leta v dobi tega žalovanja v večnost že potekla so. Spava.i v miru. Blaga duša, na.i ne motilo Te naše solze. Nikdar Te ne bomo pozabili, vedno bomo za Te molili, ljubi mož in oče Ti!
Žalujoča
SOPROGA MARY , IN OTROCI EDWARD IN MARY.
Cleveland. O., 10. marca, 1941.
Vojaška poroka. — V Camp Edwards, P"[	M
Miss., se je vršila prva vojaška poroka, ko se .K	f \ čil poročnik Henry A. O'Brien. Tovariši-častnik1 ,s 'fci
napravili špalir z dvignjenimi golimi meči.	'4
Harry R. Bridges, rojen v Avstraliji in sedaj vodja CIO na zapadu je bil ponovno pozvan na sodnijo pod obtožbo komunističnih aktivnosti v Zed. državah.
t*--"''
_ 7 _
KADAR želite poslati denar v staro domovi*10' pošiljatev je garantirana;
KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega k
KADAR potrebujete notarske listine ali notarsk' ? in
KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali Ijanski papir, se vedno obrnite na:
AUGUST HOLLANDER j
6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar.
. A
Pri Kollanderju dobite listine za dohodniilS ^ (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo tud»1 jo ter notarsko potrde.
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Mahnič-a
ki je preminul 10. marca, 1937.
Zapustil si nas, odnesli so Te v hladni grob; vse prerano Tebe je u^oda vzela. Naš dom je prazen brez Tebe, ljubljeni soprog in oče. Spomin na Te nam ostane do konca našega življenja. Žalujoči ostali:
MARY MAH NIČ. soproga. FRANK D. In EDWARD, sinova. ZDENKA, hčerka. FRANCES in K.ARL CECH, sestra in svak.
Cleveland, O., 10. marca, 1941.
ZNIŽANE CENE PREMOGU j
Standard POCAHONTAS Egg..................
Standard POCAHONTAS Lump................• L*
PREMIUM NO. 3 ...........................• • W
Smokeless POCAHONTAS .....................»
rttf"'
Več drugih vrst premoga po najnižjih dnevnih °e Vse vrste Stoker premog.
BLISS ROAD COAL & SUPPLY J
22290 Lakeland Blvd._KEO80f^V
k
i kulausson in Simon Andresson > proti jugu na Kvam. Lavrans i je bil nekaj let pred smrtjo ku-i pil tam doli z nekaterimi drugi-
■	mi kmeti manjši dvor; zdaj so
■	ga hoteli prejšnji posestniki do-
■	biti spet nazaj, ni pa bilo čisto ' jasno, kakšen je bil pravni pridržek, in ali so sorodniki proda- : jalcev na zakonit način uvelja-
. vili svoje ;pravice. Pri delitvi 1 Lavransove zapuščine so izločili delež pri tem dvoru in še več i manjših zemljišč, pri katerih bi : mogli nastati kakšni dvomi o pravicah, in sestri sta si delili med seboj samo dohodke iz teh posestev. Zato sta zdaj potovala . tjakaj oba Lavransova zeta namesto svojih žena.
Zbralo se je bilo precej ljudi in ker so najemnikova žena in - otroci bolni ležali v hiši, so se morali možje zadovoljiti s tem, da so se posvetovali v nekem skednju na dvorišču. Skedenj je bil ves razdrt in poln špranj, zato ni nihče slekel svojega krznenega plašča. Vsakdo je imel svoje orožje pri roki in meč za pasom — nihče ni mislil ostati tukaj dlje, kot je bilo potrebno. Toda pred odhodom so morali možje vendar nekaj prigrizniti, zato so proti poldnevu, ko je bila zadeva končana, izvlekli torbe z brašnom, sedeli in jedli in imeli torbe na klopeh zraven sebe ali pred seboj na tleh — mize ni bilo nobene.
Namesto srenjskega župnika iz Kvarna je prišel njegov sin Holmgeir Moisesson. Bil je za-nikaren, nezanesljiv mladenič, le redko kdo ga je imel rad. Toda njegovega očeta so ljudje visoko čislali in njegova mati je bila iz uglednega rodu; zraven tega je bil Holmgeir visok in močan fant, vroče krvi in nagle jeze, zato se nihče ni maral spre-ti z župnikovim sinom —: bilo je tudi mnogo takih, katerim se je J njegovo govorjenje zdelo živahno in clovtipno.
Simon ga je komaj poznal in njegova vnanjost mu je bila kaj malo všeč — imel je dolg, ozek, bled in pegast obraz ter tako kratko gornjo ustnico, da so se mu veliki rumeni sprednji zobje videli kakor pri podgani. To- ; da Sira Moises in Lavrans sta si I: bila svoje dni dobra prijatelja in ] sin je živel, preden ga je oče ] sprejel v svojo rodbino, nekaj i časa na Jorundgaardu, napol j < kot hlapec, napol kot rejenec. ; Zato je Simon vedno prijazno 1 občeval z Holmgeirom Moisesso- 1 nom.	c
Holmgeir je zdaj zavalil k og- j nju čok, sedel na njem, nabadal t z bodalom kos za kosom svoje- i ga prigrizka — pečene drozge s r slanino — in segreval grižljaje r
v	ognju. Bil je bolan in je za l dva tedna oproščen posta, je pra- r vil drugim, ki so sedeli naokrog 1, in žvečili kruh ter zmrznjeno ribo, medtem ko jih je ščegetal v d nos prijetni vonj Holmgeirove v jedače.	g
Simon je bil nataknjen — ne d sicer zares jezen, marveč bolj k slabe volje. Vso to lastninsko za- n devo je bilo težko razvozlati in j pisanja, ki jih je imel od tasta, -so bila zelo nejasna; ko pa je od- t< jezdil z doma, je bil vendarle k prepričan, da je — po primerja- n
vi	z drugimi listinami — našel č pravilno rešitev. Ko pa je tukaj z; na sestanku slišal izjave prič in f< videl še druga pisma, ki so bila ii predložena, je moral priznati, da n se njegovo naziranje o tej stva- š; ri ne da zagovarjati. Sicer pa le nihče izmed drugih mož ni mo- ir gel teh stvari bolje razumeti — si niti upravnikov fevdnik, ki je si
bil tudi navzoč. Padla je beseda; o tem, da bo nemara treba zadevo predložiti tingu — tedaj je nenadoma povzel besedo Erlend in prosil, da bi smel videti pisma.
Doslej je samo sedel in poslušal, kakor bi ga stvar skoraj nič ne zadevala. Zdaj pa kakor da se je predramil. Skrbno je prebral vsa pisanja, nekatera celo po večkrat. Nato je podal svojo izjavo — jasno in kratko — ta- , ko in tako se glase besede zakona ' in tako in tako jih po večini tol- : mačijo; nejasna in nerodna me- • sta v pismih morajo pomeniti1] eno ali drugo; če bi stvar prišla'] pred ting, bi ta razsodil tako ali ji tako, Nato je predlagal rešitev,' j s katero bi prejšnji lastniki mo-M gli biti zadovoljni, ki pa tudi za < sedanje lastnike ne bi bila čisto11 brez prida.	i
Ko je govoril, je vstal, levo roko je lahno opiral na ročaj me- i ča in sveženj papirjev brezbriž-j. no držal v desnici. Obnašal se > je, kot bi on vodil to pogajanje
—	toda Simon je dobro vedel, da se sam ne zaveda tega. Tako 1 je imel navado vstajati in govo- i riti, kadar je v svojem okrožju i vodil zborovanje upravnikov — i in če se je zdaj obrnil k temu i ali onemu in vprašal, ali ni res ] tako, ali so razumeli, kar jim je : pojasnil — je vpraševal, kot bi zasliševal priče — ne sicer ne- > vljudno, vendar pa prav tako, ; kot bi bila njegova pravica spra- ] ševati in dolžnost drugih odgovarjati mu. Ko je končal, je iz- ; ročil papirje fevdniku, kot bi bil ta njegov podložnik, sedel, in ko so še drugi razgovarjali ter je tudi Simon povedal svoje mnenje, je sicer poslušal, toda na način, kot bi ga ta stvar sploh ne zadevala, če ga je kdo ogovoril, je odgovarjal kratko, jedrnato in jasno — vmes pa je sem-tertja z nohtom odpraskal kak masten madež, ki ga je bil opa- i zil na svojem suknjiču, si popravljal pas, mencal rokavice in nepotrpežljivo čakal, kdaj bo posvetovanje končano.
Drugi so sprejeli od Erlenda predloženi postopek in Simon je bil s tem precej zadovoljen; s sodno tožbo bi najbrž ne mogel ničesar pridobiti.
Toda njegova dobra volja je bila pokvarjena. Samemu se je zdelo otročje, da se jezi, ker je svak, ne pa on razbistril zadevo. Razumljivo je bilo, da zna Er- ] lend bolje tolmačiti besede zakona in pojasnjevati nejasna pisa. ] nja, saj je več let po službeni < dolnžosti razlagal ljudem zakone in proučeval spore. Toda ta preokret je bil za Simona čisto i nepričakovan: še sinoči na Jo- < rundgaardu, ko je Simon govo- 1 ril z Erlendom in Kristino o tem ■ posvetu, ni Erlend izrazil nobenega mnenja — bržkone je poslušal samo z enim ušesom. Da, jasno je bilo, Vda mora biti Erlend bolje podkovan v zakonih kot navadni kmetje — toda videti je bilo skoraj, kot bi se, ko je tako sedel in drugim s svojo brezbrižno prijaznostjo dajal pojasnila, zakon njega samega niti najmanj ne tikal — v Simonu se je porodil nejasen občutek, kakor da Erlend nikdar ni smatral zakona za vodilo svojega živ* Ijenja.
In potem je bilo tudi tako čudno, da je Erlend kar tako brez vsake zadrege vstal in govoril. 3aj bi bil moral vendar vedeti, da bo to misli vs^h obrnilo na to, kdo in kaj je bil in kakšen je njegov sedanji položaj. Simon ie čutil, da drugi mislijo na to
—	nekateri so se gotovo jezili na ega človeka, ki mu očividno ni-cdar ni bilo mar, kakšnega mne-lja so ljudje o njem. Toda nih-:e ni nič rekel. In ko je od mra-:a pomodreli pisar, ki ga je bil evdnik pripeljal s seboj, sedel n položil čez kolena svojo pisal-io deščico, se je s svojimi vpra-lanji venomer obračal na Er-enda in Erlend mu je narekoval, nedtem pa pobral na tleh nekaj lamnatih bilk, si jih ovil krog vojih dolgih rjavih prstov in
! jih spletel v prstan. Ko je pisar končal, je pomolil Erlendu pergament; ta je zagnal slamnati prstan v ogenj, vzel listino in začel polglasno brati:
"Vsem tistim, ki bodo to pisanje videli ali slišali, pošjljajo Simon Andresson s Forma, Erlend Nikulausson z Jorundgaar-da, Vidar Steinsson s KLaufasta-da, Ingemund in Toralde, Bjor-nova sinova, Bjorn Ingemunds-son z Lundarja, Alf Einarsson, Holmgeir Moisesson božji in svoj pozdrav —. Ali ste pripravili vosek?" je vprašal pisarja, ki je stal zraven in si hukal v mrzle prste. "Bodi vam vsem : oznanjeno, da smo se, ko je od rojstva Gospodovega preteklo tisoč in tri sto in osem in trideset zim, v petek pred sredopostno nedeljo sestali na Granheimu
v kvamski cerkveni srenji--
— Skrinjo, ki stoji tu zraven v izbi, bi lahko porabili za mizo, Alf," se je obrnil na fevdnika in vrnil pisanje pisarju.
Simon se je spomnil, kakšen je bil Erlend, ko je živel med sebi enakimi gori na severu. Samozavesten in svoboden,tega se mu ni manjkalo — gobezdav in objesten —- vendar pa vedno svojsko prikupi j ivega vedenja: ni mu bilo čisto vseeno, kakšno mnenje imajo o njem tisti, ki jih je smatral za sebi enake in svoje sorodnike. Ravno narobe, bilo mu je veliko do tega, da bi bil tamkaj na dobrem glasu.
čudno bridko in silovito se je Simon mahoma čutil zvezanega s temi kmeti iz doline — katerih Erlend niti toliko ni cenil, da bi razmišljal, kakšno je njihovo mnenje o njem. Zbog Erlenda se je on, Simon, tako hudo ponižal — zbog njega se je iztrgal iz krega velikašev in bogatinov, čisto lepo je biti bogat kmet na Formu — že, ne more pa pozabiti, da je obrnil hrbet svojim stanovskim tovarišem, sorodnikom in prijateljem iz mladih let, ker je nekoč tako hodil okoli njih in moledoval, da nima več poguma srečati se z njimi —, da si komaj upa .misliti na to. Zbog tega svaka je tako rekoč odpovedal službo svojemu kralju in prav za prav izstopil iz vrst kraljevega spremstva. Pred Erlendom se je tako izdal, da mu je hujše od smrti, kadar se v njem prebudi spomin na to. Erlend pa je nasproti njemu, kot bi ničesar ne razumel in ničesar vedel. Temu človeku ni dosti mar, da je preobrnil življenje drugega človeka —.
Tedaj ga je Erlend ogovoril: "Odpraviti se bova morala, Simon, če hočeva priti še drevi domov — grem in pogledam po konjih —."
Točna postrežba
k., jrc- .--;-.- ■v. rr,; ' .';v -v::v .;•:. i	. tZ7	VSBttl&WittTfitSSSP^.
Senator James M. Mead iz Neiv Yorka se je vsedel za volan lahkega vojaškega truka, s katerim je poskusil vožnjo po stopnicah proti kapitolu v Washingtonu. S tem se vidi, kakšne vožnje so zmožni ti vojaški truki, katerim pravijo vojaki "Jeeps."