m PRIMORSKI DNEVNIK NA 3. STRANI CITAJTE ZANIMIV ODLOMEK IZ ŽIVLJENJEPISA MARŠALA TITA : SESTANEK TIT0-CHURCH1LL glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Stev. 42 (2352) Cena 20 lir feiave predsednika EIsenhower]a po obsodbi g »prašanlu blokade kllalske obale 11 °ra',*,"|a 8e 'Protesti in demoostrocije v Alzaciji - Vlado pristala, naj skup- prBdgVj"?*11 uradni!Ša predloga o blokadi - 0 i/seh važnih sklepih zunanje politike bo š5ina razpravlja o zakona za amnestijo, ki oaj se podeli obsoje-nushn PPB’ lPv,aša[ ninenje kongresa - /1 meriš o stališne o tajnih dogovorih Dim AlzQčQDOm< ki so bl1' PrisilB0 mobiliziram v nemško voisko WASHiNalU,n8*10 Gr°^B " *‘esler Peapson o zagotovilih ameriške vlade glede Koreje tinii, Ki.. ?°N> 17- — Pred- njeni med voino. da Da niso odstotkov kitajske zunanje tr-1 Nato je Pearson obžaloval lisko JnASHU— »M lkBel?nhh?Wer ie imel da- Itovno knnf SV0^° prv° ti_ Pol Ure i° enco- Določil je 0jecnuoSa Za to konferenco Whližn 'ZJave 50 trajale »teli n° 20 mmut, tako da so ^ arn časa sam° io Postavljanje vpra- konferenco je Ei-^nia. iz;bral sledeča štiri WfcUtav' -Cene kmetijskih ‘°'stv0 ’ ajni dogovori, nad-orožje m sov^ets*co atom- vPrašai7 "ovinarjem. ki so Naciji P°Jasnila o denev-^‘k od»» rmoze> ie Pred-5» blokarjpV,0ri1'. da 0 vPraša-■ ra2Dra, , taiske obale se-!Igan‘ Dn^ , ?° ra'nl vladni sedai a. ^e’ da mu ni bil 6fade« DrPH aVljen še nob*» ?°jasnii i„ ?g v te:n smislu Jeti b “ ie' da H, bednih Podvzel ne misli spre-ukrepov in da _ odvzel važnih . - etn „ ude Politike na Ser>žke ihodu • ali glede - ^ ne rt*U?anie politike h '-J »piaaa (iaElSenhoWermieriŠkl kongres. fte veritL. nat0 dodal’ jJe. ter na improviza- vIada *'^avil, da ameri-!> sam"e bo nikoli vlada Primeru , cl°veka. Razen Varlerava nov«raine nujnosti dal! ustavna uPrava spošto- t Jnia tpra ravila' Na na- te* 0|J80v0ru nia je Eisenho-Predvirta ’ se za sedaj j« e*niških •a. p0P°ln umik da m K,°reje- in ,s8s ProgramPn° Uresničenje da bi prej vprašal V in za-ki ga i S*‘“žUtlNaIogrm‘ llv;54 bo Bpn„ , sporočil, Osme armade r ***}! m JDlel ko bo pi-i~ n ^di *; 0n in bo morda da je 'I Ovno konferenco, •i, Po n;. Eisenhower izjavil, ri.,v,19 m ^ mnenju eno- do!. mnenju eno-vseh tajnih ,°^b 4of>OVed vseh tajnih “ruSi81i °v?r°v, sklenjenih *t>A n tudirŽ6vami ni izved- za 4a ?0ttebnoPa je> da nu;i' tim Geriča,,. ^asno povedati, katp °sti nikt!i niso v sv°i' in" Bje r' koh n pristali, da bi >ia ^ kratParod bil zasuž-t;jaot)ema em. bo predlože-am ’ ki bo iornicama resolu-ti ri’k° sta|jasvno obrazložila »o M^al Pa Je v tem oziru, tudi izjavil. ??. S?^ 8a*j 111 odkril Pri*l°du v Belo Sej ?8ov0ra u nobeneEa novega i taien ’ p' bl bil ostal do 11% Sovorj °3asnii je nato. njeni med vojno, da pa niso bili kot taki predloženi senatu, ter je pripomnil, da kateri koli dogovor ne more predstavljati prave obveznosti za državo, če ga ni senat odobril. Govoril je nato o ruskem atomskem orožju in je izjavil, da na podlagi neovrgljivih dokazov ni nobenega dvoma, da Rusi razpolagajo z rezervo atomskega orožja. Odgovoril je nato posredno Stevensonu, ki je obtožil republikansko upravo, da je vlada «velikašev», in je izjavil, da je sestavil svojo vlado »naslanjajoč se na zmožnost in moralno silo ljudi, ki jih je izbral«. Dodal je, da zavzema obrambni departma dve tretjini državnega proračuna, in da je zaradi tega izbral za to mesto »poslovnega človeka, ki bo bolje kvalificiran, da ga upravlja*. Kar se tiče cen kmetijskih izdelkov, nadzorstva cen in znižanja davkov, je Eisenho-wer izjavil, da bo sistem subvencij za kmetijske pridelke ostal v veljavi do januarja 1954. Medtem pa bodo nekatere komisije, sestavljene iz predstavnikov vseh prizadetih skupin in ne samo iz kmetijskih proizvodnikov proučile nov program. Dodal je, da se trudi nova uprava, da napravi, kar more v zvezi s padanjem cen kmetijskih pridelkov m je zaradi tega dala nalogo vojski, naj kupi več rezerv mesa. Nato je predsednik sporočil, da je potrebno ukiniti nadzorstvo cen, če pa bi se položaj v tem oziru poslabial, bo zahteval od kongresa obnovitev nadzorstva. Končno je Eisenhower izjavil, da ni nikoli obljubil znižala davkov, dodal pa je, da teži njegova politika za tem, da se davki znižajo. Ne bo pa mogoče govoriti o znižanju davkov, dokler ne bo Tiogoče odjaviti primE^jklja-ja v proračunu. Senator Taft je izjavil, da bodo pri razgovorih, ki jih bo imel Eisenhower v četrtek z republikanskimi in demokratičnimi voditelji, razpravljali o svetovnem vojaškem položaju; predvsem o vojni na Koreji in o vprašanjih Daljnega vzhoda. Taft ni dal drugih pojasnil, toda zdi se, da bo načelnik ameriškega glavnega štaba general Bradley podal na tej konferenci poročilo. Republikanski senator Ferguson je včeraj v senatu izjavil, da je naklonjen blokadi kitajske obale. Po njegovem mnenju bi morali o tem vprašati za mnenje ostalo člane Združenih narodov, toda če bi ti nasprotovali blokadi, bi jo morale ZDA izvesti same. Nada- govine po morju, in da bi zaradi tega blokada kitajske obale povzročila take gospodarske in psihološke motnje med kitajskim ljudstvom, da bi se uprlo. Republikanski senator Cole pa je včeraj predložil predstavniški zbornici načrt zakona, ki predlaga, naj bi poslali Cangkajšku šest ameriških rušilcev, zato da bi lahko izvede! sam blokado kitajske obale, ker se ostale države s to idejo ne strinjajo. Kanadski zunanji minister Lester Pearson, ki je tudi predsednik glavne skupščine OZN, je danes ob povratku iz Washingtona izjavil, da je dobil zagotovila ameriške vlade, da ne bo ta podvzela nobenega prenagljenega ukrepa ali izzivalnega ukrepa in se ne bo vrgla v avanture, ki bi lahko razširile korejsko vojno. Pearson je ponovno izrazil obžalovanje kanadske vlade zaradi denevtralizacije For-moze. vedno vztrajnejše govorice, češ da je tajništvo OZN gnezdo prevratnih elementov. Doda! je, da so tisti, ki napadajo tajništvo, pogostoma prav tisti, ki kritizirajo OZN kot tako. Pearson je tudi izjavil, da sedaj proučujejo vprašanje morebitnega podaljšanja veljavnosti atlantskega pakta na 50 let. Iz Washingtona javljajo tudi, da je Pearson izročil vabilo kanadskega ministrskega predsednika, s katerim ta vabi predsednika Eisenhowerja na obisk v Kanado. V britanski lordski zbornici je podtajnik v zunanjem ministrstvu lord Reading na vprašanje, ali ne bi uvedli konvojev britanskih ladij in ladij drugih prijateljskih držav v kitajskih vodah, če bi se položaj poslabšal, izjavil, da bi Velika Britanija proučila tako možnost, če bi se nadaljevali napadi kitajskih nacionalistov ali drugih držav. PARIZ, 17. Obsodba alzaških udeležencev pri požigu vasi Oradour sur Glane in pokolu njenih prebivalcev leta 1944 je vzbudila pravi vihar protestov in demonstracij, posebno v mestih Elsas in Lorena, Parlamentarci vseh političnih strank iz departmajev Zgornja in Spodnja Rena so imeli sestanek v Strasbourghu, na katerem so zahtevali, da se razveljavi razsodba vojaškega sodišča v Bordeauxu. Poslali so brzojavke predsedniku republike, predsedniku vlade in ministru za narodno obrambo, v katerih opozarjajo, da je ta sodba škodovala francoskemu ugledu v Alzaciji. Društvo predsednikov občin Spodnje in Zgornje Rene je objavilo, da ne priznava sodbe vojaškega sodišča v Bordeauxu in da je vsa Alzacija solidarna z obsojenimi mladeniči. Združenje je sklenilo, da se v vsej Alzaciji v znamenje žalosti ustavijo tradicionalne pustne prireditve. Društvo pobeglih in nasilno mobiliziranih vojakov je pozvalo alzaške parla- EDENOV ODGOVOR NAGIBU glede povezave Sudana s Gommonvrealthom V spodnji zbornici je Eden potrdil svoje prejšnje izjave, da sporazum o neodvisnosti Sudana ne jemlje Sudanu pravce izreči se za združitev z britanskim Commonvvealthom - Zanikuje se podpis vojaškega dogovora z Vzhodno Nemčijo LONDON, 17. — Danes popoldne je britanski zunanji minister Eden v spodnji zbornici potrdil, kar je že izjavil prejšnji teden pred parlamen. tom, in sicer, da se bo Sudan, ko bo postal dokončno neodvisen, lahko pridružil, če bo to želel, britanskemu Common. wealthu. «Britanska vlada, je llt0 Sovori,0 katerih se ]e °* sn bili skle- j Ijeval je, da gre od 75 do 80 Clare Booth Luce poopira potitiKo ZDA o ločitvi cerKve oj oi2al pri rešitvi LSia J'Prašan3a, če bi Ju- '*t| $ .etnij313 "a reMtev na itaii ^ veA?ltne liniie», po ka-3i, na^' de' STO pripadal ‘ki v Rtela na neugoden s !^radu- DlP|nma'- ^ - "Tanjuga« poudarja SosN k„;v- * Italija na ^ilT^ski r^j?ci °dbila ju- predl°S. da bi do-na ed Ju?oslavijo in >i danp['Cl'aJ?1 etničnih na-StG *etni6ni ^ ^^^eri govo-teu' Bomeni J”'3'* samo na W?Sesti no a bAitali'a ho- etmfnaVa strniena slo-< *'h. ki Področja poleg v>ada itali- 2 Jugo*? sko želi SP" bripj^atoi- ieatV1.J0’ nadaljuje v,wv tem Prim a na žrtve. 0 sporu se 'ahko Oa° ki bi i^dseh^sitev hi ^raSanie. ka-,n od' korlstila tako “H ” ,J«.os,a"r°m med Ita-»Ploh. J0 kakor tudi *e entat, je Or „ °d Itaii"10 Poudarja, fasu. ko L p,ri4akovalo, G bQ ‘mu i a 'n TurSVe Jugoslavija! ?reW,° mir da Svoie "a Balkanu. da bo "egaUv"0 Sta. ^keg DriRomogiaravUmnim' Jugoslo^ vanska vlada je 2e večkrat sporočila, da želi izboljšanje odnosov, vendar Italija doslej ni spremenila svojega stališča. V duhu politike jugoslovanske vlade, ki želi dobre odnose z vsemi državami, a posebno še s sosednimi, je tudi ideja o neposrednem stiku med predsednikom republike maršalom Titom in predsednikom italijanske vlade De Gasperijem »Pričakuje se — zaključuje diplomatski urednik «Taniuga» — da bo italijanska vlada že enkrat Jasno povedala svoje mnenje o pripravljenosti za medsebojne razgovore in da bo prenehala z dejanji, ki samo oddaHuJeJo sporazumno rešitev medsebojnih vprašanj«. Na današnji tiskovni konferenci je namestnik Predsednika odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič - Tempo izjavil da bo Jugoslavija 'v prihodnjih desetih letih mnogo storila za dvig kmetijstva. Vukmanovič je dejal, da pripravljajo jugoslovanski strokovnjaki desetlet. ni načrt za razvoj kmetijstva ki ga bodo v kratkem dali v javno diskusijo. V prihodnjih desetih letih predvidevajo izboljšanje pol milijona hektarov zemljišč, izdelavo okrog 50 onn t«*torjev v domačih industrijskih podjetjih m mehaniziran ie okrog polovice kmetijskih del Predvideva se, da se bo dvigni la po desetih letih proizvodnja umetnih gnojil na 1.200.000 ton Pod naslovom »Branik miru,, pise nocojšnja »Borba«, da bo plod razgovorov med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo ostvari-tev močne obrambne verige, ki bo šla od Trs^a do Črnega morja, in katere edini cilj je zavarovanje miru, celovitosti in neodvisnosti balkanskih držav. To miroljubno sodelovanje uživa simpatije ne samo v državah, ki se upirajo napadalnemu pritisku Moskve, temveč tildi med narodi, ki ječe pod sovjetskim jarmom. Zanje je to viden primer možnosti obrambe svobode na miren način in odločnosti da se za to obrambo mobilizirajo vse razpoložljive sile. »Narodi Balkana — zaključuje «Borba» — imajo danes možnost zgraditi takšno o-brambno silo, o kateri prej niso mogli niti sanjati«. Novi nemški poslanik v Beogradu dr. Hans Kroll je izjavil dopisniku «Jugopressa», da so jugoslovansko-nemški politični odnosi zadovoljivi, in da se gospodarsko sodelovanje med o-bema državama pozitivno razvija. Glede sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo pa je dejal, da predstavlja pomemben prispevek h krepitvi splošnih naporov za ohranitev miru v svetu. Nizozemski poslanik v Beogradu Charles Dozi je izjavil uredniku «Jugopressa», da je obisk nizozemske torpedovke «Piet Hein», ki bo te dni prispela v jugoslovanske vode, izraz prijateljstva in medsebojnega spoštovanja med Nizozem sko in Jugoslavijo. B. B. državo, v okviru pridobljene pravice do samoodločbe«. Eden je odgovoril na vprašanje, ki se je nanašalo na včerajšnje izjave generala Na. giba v Kairu. Kakor je znano, je Nagib izjavil, da bi vsak neposreden poizkus vključiti Sudan v britanski Comirion-wealth lahko razveljavil angle. ško-egiptovski sporazum o bo. dočnosti Sudana. Ko je nato bivši predsednik konservativne stranke Water-house vpraial ali ne teži Nagib za tem, da postavi Sudan pod okrilje Egipta, in če se ne bi I v tem primeru izplačalo spre. jeti egiptovsko odpoved spora, zuma o kondominiju in izgnati Egipčane iz Sudana, je Eden de;al: »Pokazati moramo največjo zmernost, če hočemo, da pride do neodvisnosti Sudana«. Tedaj je Morrison v imenu opozicije sporočil podporo svoje stranke Edenovi politiki v sudanskem vprašanju, dodal pa je, da bi bila škoda, če bi prišlo do nesporazuma v tem oziru med Londonom in Kairom. Eden je nato izjavil, da je britanski poslanik Steven-son obrazložil že 9. januarja egiptovski vladi, kaj britanska vlada razume za neodvisnost j Sudana. Prav na podlagi tega tolmačenja je bil sklenjen spo. ' razum o Sudanu. Na koncu je . Eden izjavil, da bodo njegove ! današnje izjave oddali po radiu za sudanske poslušalce, za. to da jih slišijo v nekem smislu kot odgovor na Nagibov govor po radiu. Danes pa so v Londonu objavili belo knjigo, ki vsebuje dokumente o ustavnem razvoju Sudana m o angleško-egip-tovskem sporazumu od 12. februarja 1953 o samoupravi in samoodločbi Sudana, Protesti danskih vojakov KOt-ENHAtiEN1, 17. —. V številnih danskih vojašnicah so vojaki začeli demonstrirati proti podaljianju vojaškega roka in so proglasili gladovno stavko. Vojake, ki so se udeležili demonstracij, so začeli zasliševati in domneva se, da jih Dodo strogo kaznovali. Ves tisk, izvzemšlti kominformi-sticnega. piše, da so za te demonstracije odgovorni komin-formisti Nocoj je obrambni minister Petersen spredel komisijo treh vojakov, s katerimi je razpravljal o zahtevah vojakov. Deiegaciia FLRJ na zasedanju OZN BEOGRAD, 17. — Na drugem delu sedmega zasedanja glavne skupščine Združenih narodov, ki se bo začelo 24. februarja v New Yorku, bodo jugoslovansko delegacijo sestavljali: jugoslovanski poslanik v Washing-tonu Vladimir Popovič, stalni predstavnik Jugoslavije v OZN Leo Mates ter svetovalca stalne misije Jugoslavije pri OZN Franc Kos in Djura Ninčič. Stalni jugoslovanski zastopnik v OZN Leo Mates je bil izvoljen v komisijo za dobre usluge, ki ima nalogo razpravljati o rasni diskriminaciji proti prebivalstvu indijskega porekla v Južnoafriški zvezi. Predsednik glavne skupščine, ki je bil pooblaščen, da določi tri člane za to komisijo, je imenoval poleg Lea Matesa še po enega predstavnika Kube in Sirije. mentarce, naj v parlamentu ščitijo obsojene Alzačane. Vsem članom generalnega sveta, predstavnikom občin in občinskim svetovalcem v Alzaciji so poslali poziv, naj iz pro. testa podajo ostavke. Francoski časopisi niso soglasni v vprašanju obsodbe Alzačanov. Desničarski in klerikalni tisk zahtevata .revizijo ostali časopisi pa menijo, da je treba udeležence zločina v Oradouru kaznovati, ne glede na to, kdo so. Francoski ministrski predsednik Mayer je danes zjutraj sprejel delegacijo alzaških parlamentarcev, ki so po sestanku sporočili da je Mayer pristal, naj se v narodni skupščini jutri razpravlja o načrtu zakona, ki zahteva amnestijo za Alzačane, ki so bili prisilno vključeni v nemško vojsko in sedaj obsojeni zaradi vojnih zločinov. Pojutrišnjem bodo o tem zakonu razpravljali v republiškem svetu. Predstavniki večinskih političnih strank so danes že predložili predsedništvu narodne skupščine napovedani načrt zakona, ki ima tri člene. Prvi izjavlja, da se «Francozom, ki so bili s silo vključeni v nemško vojsko na podlagi nemških zakonov v Alzaciji (ki je bila priključena), priznava popolna in celotna amnestija. Vsi, ki so bili prisilno vključeni v nemško vojsko, uživajo amnestijo za vsako dejanje, ki je označeno kot zločin in ki so ga izvršili med zločinsko akcijo vojaških enot v katere so bili dodeljeni« Drugi in tretji člen pa določata, da se zavrne sodna akcija, ki bi jo začeli tretji proti Francozom, ki so bili s silo vključeni v nemško vojsko. V skupščini je že danes popoldne ministrski predsednik Mayer poudaril predvsem, da je treba spoštovati odločitve sodišča. Nato je omenil, da je obramba na procesu v Borde-auxu lahko izvajala svojo pravico. Za tem je izjavil, da amnestija. ki naj izbriie obsodbe v Bordeauxu, predstavlja sedaj edini izhod, in je pozval Francoze na enotnost. Nocoj so alzaški parlamentarci objavili poročilo, v katerem poudarjajo važnost vladnega pristansika na takojšnje razpravljanje o amnestiji. Nato dodaja poročilo, da si parlamentarci pridržujejo pravico podvzeti ukrepe, ki se jim bodo zdeli potrebni, če ne bo mogoče te zadeve v kratkem urediti. Medtem je bila v Mulhousen ustanovljena nova stran..a pod imenom «Alzaško ljudsko gi-ban.,e» Io javlja prva številka glasila «La Croix d’Alsa-tie«, ki dodaja, da imajo cilji nove stranke »regionalni in evropski značaj«. Snežni zameti v FLRJ ovirajo železniški promet BEOGRAD, 17,-— Zaradi velikih snežnih zametov so mnogi potniški in tovorni vlaki ostali blokirani blizu postaje Osijek na Hrvaškem. Zaradi slabega vremena in snega, ki še vedno naletava, so biie železniške zveze med Zagrebom in Splitom popolnoma prekinjene. Tudi večina poti v Srbiji, Bosni, Hercegovini in Hrvaški je pod snegom, ki je na nekaterih krajih dosegel en meter višine. V Beogradu je sneg visok 40 cm. Do danes zvečer so snežni zameti, ki so blokirali velik de' železniškega prometa, povzročili smrt pet ljudi. ; gfes h 4 trn / , ’ % ' * v 1 ■ 7alost»n pogl-d na kraj. kjer Je stala vas Turud v Iranu, ki Jo Je silen potres pred nekal dnevi du tal porušil, in pri čemer Je bilo nad tisoč mrtvih. Slika kaže prebivalce vasi, ki so se rešili. Volitve v Avstriji Irt koroSki Slovenci Koroški Slovenci bodo glasovali »a Socialistično stranko Avstrije Ze šest tednov traja v Avstriji volilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo v nedeljo 22. t. m. Volilni boj se vrši med nič manj kot 11 strankami. Iz poročil sledi, da so volilni sestanki precej slabo obiskani in zdi se, da se volilna kampanja vrii v glavnem le v vrhovih posameznih strank skoro brez sodelovanja volivcev. Glavna bitka se vodi med obema dosedanjima koalicijskima strankama, med Avstrijsko ljudsko stranko in Socialistično stranko Avstrije. Ljudska stranka poudarja, da je za Avstrijo danes osnovno borba proti inflaciji in za utrditev valute. Socialisti pa vidijo gospodarsko bodočnost, svoje države v razvoju proizvodnih sil, v rudnem bogastvu in v izkoriščanju vodnih energij. Podržavljena podjetja, ki so plod borbe socialistične stranke, je vprašanje, ki ga ne. nehno poudarja Ljudska stran, ka. ki je pobudnik »svobodne trgovine«. Ona sicer v sedanji volilni borbi ne zahteva dena. cionalizacije ampak gospodarstvo, ki bo «brez vsakršnega političnega vpliva«, pri čemer misli seveda na socialistični politični vpliv. Za obe stranki je skupni državni problem številka 1 brezposelnost, kajti v Av. striji je število brezposelnih zelo veliko in je doseglo številko 300.000. Toda načini, kako odpraviti brezposelnost, so različni. Ljudska stranka zahteva investicije za privatno iniciativo, socialisti pa zahtevajo razširitev elektrifikacije in objektov državnega pomena. Iz razumljivih razlogov Ljudska stranka v sedanji kampanji ne omenja kartelov, medtem ko vodijo socialisti proti kartelom najbolj ostro borbo. Pred kratkim so bile volitve na avstrijskih univerzah za študentske uprave. Rezultati teh volitev služijo v določeni meri za nekatere politične o-pazovalce kot kazalo za rezultate parlamentarnih volitev Zato so ti rezultati zanimivi in jih navajamo: Ljudska stranko 49.38 odst. (62.12 odst. v letu 1951), pronacistična Zveza svobodnih študentov 32,09 odst. <11,00 odst. leta 1951, kar pomeni, da se je število prona-cističnih študentskih glasov potrojilo!), Socialistična stran, ka 16.65 odst. (21,65 odst.), kominformisti 1,88 odst. (3,27 odst.). Komentar je torej odveč! Kakor smo že poročali bodo koroški Slovenci, ki so zbrani okrog Demokratične fronte delovnega ljudstva glasovali na nedeljskih volitvah za socialistično stranko. Znano je namreč, da je bila Demokratična fronta predlagala, da vsi koroški Slovenci nastopijo složno na parlamentarnih volitvah s skupno enotno listo Toda skupina belogardističnega Tisler-jevnega tako imenovanega Narodnega sveta (ki se je sama tako imenovala), ki sedaj nastopa kot volilna Krščanska demokratska stranka, je predlog Demokratične fronte odklonila in s tem onemogočila enotni volilni nastop korošikih Slovencev. To razdiralno delo so povzročili begunci in seveda škofovski ordinarijat v Celovcu, ki vidi v enotnem nastopu koroških Slovencev nevarnost Ker pa je že vnaprej gotov, da Demokratična fronta zaradi razbijaštva tako imenovane NS s samostojnim nastopom ne bi mogla doseči izvolitev svojega predstavnika, je siklenila, da pozove svoje pristaše, naj glasujejo za socialiste. V svoji zadnji številki objavlja «Slovenski vestnik«, glasilo koroških Slovencev kronološko vse dogodke kakor so se razvijali na pobudo Demokratične fronte, ki se je dosledno zavzemala za enotni volilni nastop vseh koroških Slovencev. Ta pregled dogod-cov je najboljši dokaz, da je Tišlerje-va sikupina preprečila enoten volilni nastop in s tem dokazala, da so ji vezi z avstrijsko Ljudsko stranko, katere prvak je na KorošUem znani nasprotnik Slovencev bivši SA Stan-dartenfuehrer Steinacher. močnejše kakor pa narodne koristi koroških Slovencev «Slovenski Vestnik«' takole opisuje potek pogajanj za e-notni volilni nastop vseh koroški1! Slovencev; «28. IX. 1952 je izvršni odbor Demokratične fronte prvič razpravljal o letošnjih volitvah ter ugotovil, da si bomo Slovenci le z združenimi močmi mogli priboriti svoje zastopstvo v dežslni zbor. 4. XII. 1952, tri dni pred že »klicanim ponovnim zasedanjem izvrSnega odbora DF, se Francoski predlogi vladi Velike Britanije Anglija naj bi imela na celini za dve diviziji vojakov • Nomška sodba o dodatnih protokolih! U trgovinskih odnosih nied Anglijo in Francijo PARIZ, 17. — Kakor zatrjujejo obveščeni krogi, je Francija baje pozvala Veliko Britanijo naj bi imela v Evropi vojaške oddelke, ki bi odgovarjali dvema divizijama. To zahtevo sta baje stavila Mayer in Bidault britanski vladi pri svojem zadnjem obisku v Londonu. Z druge strani pa niso francoski ministri, nasprotno kakor se domneva, verjetno zahtevali od Anglije 50-letne-ga jamstva v zvezi z evropsko obrambno skupnostjo V bonnskih odgovornih krogih zanikujejo, da je podtajnik v zunanjem ministrstvu Hall-stein izrazil novemu ameriškemu komisarju v Nemčiji Co-nantu pri svojem sobotnem razgovoru željo, naj bi ameriška vlada posredovala pri francoski vladi v zvezi z dodatnimi protokoli. V istih krogih se poudarja, da so ZDA po NATO povezane z državami evropske ob-brambne skupnosti, in zato je naravno, da je francoska vlada sporočila tudi ameriški vladi besedilo dodatnih protokolov. Dalje se poudarja, da nemška vlada sodi, da dodatni protokoli vsaj v svoji sedanji obliki ne morejo postati sestavni del pogodbe o obrambni skupnosti, ki predvideva, da se vse države članice odpovedo delu svoje suverenosti. Iz besedila dodatnih protokolov pa ni razvidno da oi bila Francija pripravljena na kaj takega. Vsekakor bo nemška vlada sporočila v Pariz svoje pripombe in kritike m o njih bodo razpravljali v petek. Komisar za nemško varnost Blank bo namreč odpotoval v Pariz na sestanek začasne komisije evropske obrambne skupnosti in tam bodo razpravljali o predloženih protokolih, da vidijo, ali se jim da lahko taka oblika, da bo sprejemljiva tudi za Nemčijo. Iz obveščenih krogov javljajo, da je OEEC sklenila, da ne bo ugovarjala v primeru, da bi se Velika Britanija odločila na trgovinsko diskriminacijo v korist Francije, zato da ji pomaga uravnovesiti njeno plačilno bilanco v Evropski plačil, ni zvezi. Ameriški list «New York Times« analizira danes pogoje, ki jih postavlja Francija za ratifikacijo pogodbe o obrambni skupnosti, in zadevne nem- ške proteste ter pravi, da imajo tako prvi kakor drugi za glavni učinek, da odvračajo pozornost «tako od bližnjih in nujnih ciljev kakor od dolgoročnih ciljev« List dodaja da so ti cilji v tem, da se kolikor mogoče hitro ustvari zadostna obramba proti Sovjetski zvezi in da se Zahodna Evropa združi v novo svetovno silo, ki se bo lahko gospodarsko in politično vzdrževala«. «New York Times« zaključuje da je treba »ovire kolikor mogoče hitro premagati s pametnim kompromisom«. Krišna Menon se razgovarjal s Stalinom MOSKVA, 17. — Stalin je nocoj sprejel indijskega poslanika v Moskvi Menona Navzoč je bil namestnik zunanjega ministra Malik. Zaupniea Ben Gurionii JEtvUZALEM, 17. — izraelski parlament je danes zavrnil tri resolucije, levičarskih’ sku-pin, ki so zahtevale nezaupnico Ben Gurionovi vladi v zvezi 2 odnosi s Sovjetsko zvezo. Za zaupnico vladi je glasovalo 79 poslancev, proti pa 16. V zunanjem ministrstvu se izjavlja, da se Egipčani bojijo, da bo množično izseljevanje Zidov iz držav Vzhodne Evrope v Izrael povzročilo nove izgone Arabcev iz Palestine Odložena usmrtitev Rosenbergovih NEW YORK, 17, — Zvezno prizivno sodišče je danes sprejelo zahtevo zagovornika Ju-liusa in Ethel Rosenberg, da se jima dovoli predložiti ameriškemu vrhovnemu sodišču zahteva za revizijo procesa. S tem v zvezi je bila izvršitev smrtne obsodbe odložena do 30. marca. Do tedaj lahko obsojenca predložita vrhovnemu sodišču novo prošnjo za revizijo procesa. Če bosta to napravila, bo izvršitev smrtne obsodbe prekinjena za nedoločen čas, t. j. dokler ne bo vrhovno sodišče sporočilo svojega mnenja. je zglasila v sekretariatu DE delegacija posredovalne skupine pod vodstvom Jake Reich-manna ter predlagala, da bi se DF zavzela za enotnost Slovencev pri volitvah. Delegacija je dobila pojasnilo, da se je Demokratična fronta že od vsega začetka v vsem svojem dosedanjem delu vedno in povsod zavzemala za enotnost Slovencev in da si bo tudi za volitve prizadevala za volilno skupnost. Istega dne je posredovalna delegacija intervenirala tudi pri dr- Tischlerju «z željo, da bi Slovenci šli združeno na volitve. Na to željo je dr. Tischler izjavil, da zagotavlja v imenu NS-a vso pripravljenost za skupnost. Dr. Tischler je deler gacijo naprosil za posredovanje in dal zagotovilo, da NS ne bo podvzel nobenih korakov brez vedmosti te delegacije«. 7. XII. 1952 je izvršni odbor DF sklenil, da naslovi na vse zavedne Slovence »Proglas o osnovah za enoten nastop pri volitvah«. 9- XII. 1952 je DF poslala ta proglas NS-u in mu v posebnem pismu tudi predlagala, naj bi se volilna skupnost imenovala «Lista slovenske skupnosti«, hkrati je predlagala dva kandidata: Janka Oarisa in Florijana Lapuša z željo, naj bi NS zavzel svoje stališče do teh predlo«ov vsaj do 15. XII. 1952. 15. XII. 1952 NS ni odgovorii na predloge DF, marveč se je dr. Tischler v pismu izgovarjal, da «mora držati dana beseda posredovalni skUDini«. 18. XII. 1952 je dr. Tischler «pozabil», da «mora držati dano besedo«, NS je ne glede na predloge DF in prizadevanja posredovalne skupine sklenil, da bo šla KLS z novim imenom KDS in z njenim nosilcem liste na volitve. 23. XII. 1"52 je posredovalna skupina Jake Reichmanna sklenila, da bo predlagala Fronti in NS-u nevtralno ime in dva kandidata za volilno skupnost. 27. XII. 1952 je DF na svoji seji ponovno poudarila, da se bo kljub razbijaški odločitvi NS-a še naprej trudila za enotni volilni nastop g'ovencev. > 28 XII. 1952 je DF pristala na predloge posredovalne skupine, po katerih naj bi se volilna skupnost imenovala «Slovenska lista«, ujens kandidata pa bi bila dipl, trg, Janko Urank tn Janko Ogris; I*tesa dne je dr. Tischler te predloee posredovalne skupine odklonil s sklicevanjem na sklep odbora NS-a. 5. I. 1953 ie NS kljub osebner mu prizadevanju Jake Reich-manna na seii NS-a dokončno odklonil predloge posredovalne skupine. Istega dne so prišli v sekretariat DF trije odborniki NS-a s svoHm dokončnim sklepom, da gredo sami s svojim kandidatom na volitve, kar je bilo še posebej podčrtano v tretji točki predanega pisma, v kateri so izrazili svoj strah pred razkrinkavan'em njihovega škodljivega početja- 22. I. 1953 je imela posredovalna skuoina svojo zadnjo sejo, na kateri je tedanji tajnik NS-a Urank s podrobnimi podatki u°otovil. da se ie DF stri-niala z vsemi predlogi te skupine, da oa je ožii odbor NS-a vse predloge odklonil in vztrajal m svo!i ozko strankarski od’očitvi s’mosto,ine°a nastopa. 23. I. je Jaka Reichmana na bolniški postelii potrdil do-iVsniku »Rioven^kesa vestnika* in zastopniku «Sloven,'keea po-ro*“vMra». da ie prišel do prepričani, da NS noče sporazuma in da sta istega prepričanja tudi člana posredovalne skupi-i ne Jonko Urank in dr. Luka Sienčnik. ?9. I. — torej šele tik pred zadnjim rokom za v!a”a> n te list — te' Pokr~'insW odbor DF, ki 'e *a Je ude!e'ilo skoro so pre^^vnikov ir vseh krajev, oklenil pozvati knro*ke Sl^ven^e, nat r-i volitvah »la* sul“H za ^o-i-MtMčno ftranko Av«tri|e. Pokra”nski odbor DF ie enoHu?no o*vo<*il vodstvo NS-a, ker te odklonilo • sa prizadevanj DF in vet trud po-rredov?l"e skupine za skunnt naston Slovencev ter poudaril, da le Tis^Herleva Kns Jasno nokazaPLINSKI H PRAVIL VRTOGLAVI PORAST zastavljenih predmetov Skupno je bil o Ipm zastavljenih 289.436 predmetov (I. 1951 -252.957) v skupni vrednosti 1,667.000.000 lir Protestiramh menic /e bilo lani 119 357 za skupno vrednost 426 300.000 lir Med bogatim statističnim materialom objavljenim v zadnji številki gospodarskega vestnika Tržaške trgovske m industrijske zbornice so tudi podatki nanašajoči se na tria. fko zastavljalnico in na število protestiranih menic. Ker se ti podatki nanašajo že na celotno leto 1952, jih lahko primerjamo z gibanjem v preteklih letih in tako izpopolnimo sliko, saj smo delne podatke o gibanju meničnih protestov in številu zastavljenih predmetov že objavili. Obseg poslovanja tržaške za. stavljalnice (uradno ;«Sezione Pegno della Cassa d*l Rispar-mio di Trieste«, bolje znane pa kot «Monte di Pieta») se v zadnjih letih naglo veča. O tem nam govori povečanje vrednosti vseh zastavljenih prejmetov saj so 1949. leta zastavili za okrog 852 milijonov lir. 1950 leta za 1 miliiardo 41 milijonov lir, 1951. leta za 1 milijardo 403 milijone lir in lani za 1 milijardo 677 milijonov lir. Pomembnejše kot povečanje vrednosti pa je število zastavljenih predetov, ker je na vrednost vplivalo tudi počasno razvrednoteni? lire in skok cen. Tako so 1949. leta zastavili 185.016 predmetov. 1950. leta 219.090 predmetov, 1951. leta 252.957 predmetov in lani 289 436 predmetov. Zvišanje števila zastavljenih predmetov je skoraj astronom, sko Pri tem moramo pomisliti, da gre v večini za cenene stvari, saj je vsak predmet povprečno velial komaj kakih osem tisoč lir. V zastavljalnico so pač romali poročni in zaročni prstani, stare, redke dra. gocenosti, katere se podeduje iz roda v rod, obleke, dežni in zimski plašči in slična {(bogastva«. ki pa predstavljajo za lastnika zelo veliko vrednost. Ce se vprašamo za vzroke takega žalostnega povečanja delovanja tri?š,ke zastavljalnice, jih bomo našli v znanih u-gotovitvah na rašun tržaškega gospodarstva in v vztrajno prodirajoči krizi. Iste korenine najdemo tudi pri drugem znaku slabianja stanja; rastočem številu orotestiranih, neplačanih menic. Prvi skok je število protestiranih menic doživelo 1940. leta in je 1950. leta doseglo svojevrsten žalosten rekord, ko je vsota vseh protestiranih menic znesla kar 453 9 milijonov lir Nato se je 1951. leta tako število, kot skupna vrednost vseh protestiranih menic nekoliko znižala, a je v lanskem letu pričela takoj v prvih mesecih vnovič vznemirlji. vo rasti. Lani smo tako presegli po številu protestiranih menic ža. lostni rekord 1949. leta, saj so zabel sžili 19.357 protestiranih menic, medtem ko je ostala skupna vrednost nekaj p^d «rekordno» številko 1949. leta in je znašala 426,3 milijona lir. Ta ugotovitev pa pomeni, prevedena iz jezika suhih številk. da imamo sedaj opravka predvsem z menicami malega in srednjega človeka, ki se nanašajo na nizke vsote, vsaka menica samo po nekaj tisoč lir, medtem ko je bilo med meni. cami 1949. leta tudi mnogo me. nic večjih ali vsaj srednjih «rib». 2e večkrat smo dejali, da izvirajo te menice po veliki večini iz kupovanja na obroke. Zal pa zgornje, same po sebi že dovolj visoke številke ne odražajo točnega stanja, ker sklenejo trgovci veliko kupčij na obroke tudi enostavno na azaupanje*. in ker se razvijajo tudi nelegatne kupčije, o katej rih zelo mnogo govori zadnje poročilo trgovske zbornice Vse zgornje številke nas opozarjajo na bližajočo se krizo trgovine in seveda na tudi z njo zvezano krizo zaposlitve. Oblasti se morajo nad številkami resneje zamisliti. Zlasti mora ob njih pomisliti tržaški občinski svet in skušati najti rešitev iz gospodarske zagate. Denarni prispevki za holandske pooio« jence V devinsko-nabrežinski občini se je včeraj zaključila akcija za pomoš žrtvam poplav na Holandskem. Skupno so prebi. valci občine darovali v ta namen 204.878 lir. Denarni prispevki na tržaškem radiu so včeraj dosegli skoraj 11 milijonov lir. temi I ške Vojaške uprave STO, ki odhaja iz Trsta v svojo domovino. Gen. Brandford se je zadržal s polkovnikom Stamato-vičem v enournem prijatelj, skem razgovoru. Gen. Brand-forda bo nadomestil gen. M. Fadden. to Iti) ob sku pri poik. Stamatovču Včeraj dopoldan je obiskal poveljnika Vojaške uprave JLA jug. cone STO polk. Miloša Stamatoviča general William Brandford, komandant ameriških čet v coni A in namestnik komandanta angloameri. Seja občinskega sveta obč. Devin-Nabrežina Jutri ob 17. uri bo redna seja občinskega sveta občine Devin-Nabrežina. Zamenjava starih in AMG bankovcev Zakladno ministrstvo opozarja, da je bil po zakonu št. 3056 z dne 11. decembra T952. leta, ki je bil objavljen v Uradnem listu 14. januarja t. I., podaljšan do 14. aprila t. 1. rok za zamenjavo bankovcev AM-lir in bankovcev italijanske državne banke po 100 in 50 lir starega tipa. V TREH PODJETJIH CRDA so delavci odločili o nadaljnji borbi Rezultati referenduma med dnesom še niso biti znani, ker je po sedmi uri glasoval tudi nočoi turnus V vseh podjetjih CRDA je bil vžeraj referendum o načinu nadaljevanja borbe proti odredbi ravnateljstva o disciplini na delu. V ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev Sv. Andreja in v ladjedelnici Sv. Roka, so sindikalni zaupniki v posameznih oddelkih razdeljevali glasovnice, v katerih sta bila označena dva načina nadaljevanja borbe: 1. glasovati za nadaljevanje razgovorov med tovarniškimi odbori in ravnateljstvom, da se doseže sporazum o kaznovanju delavcev, ki so večkrat prišli pozno na delo in za nadaljevanje sedanjega stavkovnega gibanja (stavke nadurnega dela), dokler se ne doseže sporazum, kot zgoraj omenjeno; 2. prekiniti vsake razgovore in zaostriti sindikalno akcijo, izkoriščajoč vsa sredstva borbe, ki jih imajo delavci na razpolago, da se doseže preklic nove odredbe, ki predvideva določene kazni za delavce, ki pridejo pozno na delo. Sindikalne organizacije so se sporazumele, da bodo spoštovale izid referenduma in enotno nadalievale borbo tako, kot bo določila večina. Delavci so na glasovnicah, ki so jim bile dane, začrtali križ ob strani enega ali drugega predloga. Glasovanje je trajalo ves dan, ker so bili vključeni v referen. dum vsi delavci. Ker v nekaterih oddelkih, treh velikih podjetij CRDa delajo tudi ponoči, rezultati referenduma niso še znani. Zadnji delavci so glasovali šele ob 19. uri. Kakor smo še omenili, sta se sindikalni organizaciji (Delavska zbornica in Enotni sindikati) sporazumeli, da bosta sprejeli odločitev delavcev in na podlagi te odločitve skupno nadaljevali borbo Ce sta obe sindikalni organizaciji odločeni nadaljevati skupno borbo proti delodajalcu, zakaj in kako sta sploh prišli do referenduma. Znano je, da so vsi delav. ci v podjetjih CRDA, ne glede na njihovo sindikalno pripadnost, enotno stopili v splošno stavko takoj ko so delodajalci hoteli uvesti v tovarnah nov disciplinski pravilnik. Ce pa je pričlo do referenduma, se pravi do dveh stališč o nadaljevanju sindikalne borbe, je to predvsem posledica neodločnega stališža vodstev obeh sindi1ralnih organizacij, ki nista znali ohraniti enotnost akcije v borbi proti delodajalcu. ( ZADNJI DAN PUSTA V TRSTU IN V OKOLICI ) PUST, PUST, KRIVIH UST... Pisan sprevod s kočijami in godbo od Škednja skozi mesto na Trg Unita - Klovni, Indijanci, medvedi, Turki. SS ovci, huzarji, očarljive dame, fini gospodje itd. Predsedstvo cone prepovedalo staro tradicionalno pokopavanje pusta v bkednju njač se je domislil, da je «ži- valn žejna in jo je zapeljal do korita, kjer napajajo živino. Meni nič tebi nič je prijel «vola za glavo in mu jo porinil v mrzlo vodo. Reakcija ni izostala «uol» je bil verjetno vajen druge pijače, kajti nenadoma je pobesnel in pričel ritati okoli sebe, se iztrgal priganjaču iz rok. vrgel jarem z vratu ter se končno zavalil na tla. Iz skrbno zaS>-lih cunj se je prikazala najprej ena roka. potem še druga itd., dokler sit nista pred hvaležnimi gledalci postavila dva upehana domačina. Seveda ni bilo smehu ne konca ne kraja. Do poznega večera oz. do zgodnjih jutranjih ur je iz gostiln, p’esišč in drugih lokalov odmevalo petje, topot plešočih parov in vzklikanje pustu ki ga bomo zopet proslavljali šele čez eno leto... Skedenjski sprevod vzbuja pozornost številnih meščanov na Trgu Unitd. Pust, pust, krivih ust.., Tržačani in okoličani so si ga privoščili, da je bilo veselje gledati in poslušati. Poleg posameznikov. ki so s svojimi maskami in kostumi vzbujali večjo ali manjšo pozornost, so ponekod organizirali skupine, kt so sestavljale zaključeno celoto, kot n. pr. v Nici ali Viareggiu. Seveda v manjšem merilu, a okusnih mask in posrečenih idej ni manjkalo. Najbolj so jo upihnili» Ske-denjci, ki so letos praznovali pusta na zelo gosposki način. V Skednju je bil včeraj popoldne praznik saj so bile razen gostiln in slaščičarn vse trgovine zaprte. Za uvod v pust- SliRlE NOVI UKAZI VOJAŠKE UPRAVE CONE A Moviiev pasueiouslne Komisije za varstvo pokrajinske lepote in starinskih umetnosti Nova do'očla o kom siji n pospeševanje stanovanjskih gra-den| Zb tanje stal stčnh podatkov o dvo elju 1953 1955 Najnovejši Uradni list bo vseboval med drugimi tudi 4 nove u-aze ZVU administrativnega značaja. Z ukazom št. 11 se ustanavlja posvetovalna komisija za starinske umetnine lepe umet-n isti in varstvo pokrajinske lepote. Komisija je ustanovljena v okviru prosvetnega urada ZVU. Ukaz ZVU St 11. ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, določa, da naj bo sestavljena zgoraj omenjena komisija iz sedmih članov ki jih bo imenoval načelnik prosvetnega urada: enega za arheologijo, paleontologijo in etnografijo; dva za srednjeveško in moderno umetnost; dva za spomeniške stavbe, urbanistiko in varstvo pokrajinske lepote 'er dva za sodobno likovno umetnost Predsednika komisije bo izbral načelnik prosvetnega u-rao bili s tem prikrajšani za največji užitek. Saj je znano, da so prejšnja leta Tržačani ob pokopavanju pusta prihiteli z vseh strani v Skedenj, tako da je bil ves promet zaradi množice ustavljen. Menimo da bi tvdi letos lahko dovolili to staro navado, kajti zaradi tega ne bo cerkev niti zgubila niti ' pridobila nobenega vernika. Poleg škedenjske skupine so se v mestu pojavile tudi druge in sicer z avtomobili ki so zaradi svojih originalnih za-mislic vzbujali precejšnjo po- JAVIM DELU V DEVINSKO NfiBREŽINSKI 0 .CIMI ŠESTDESET PROŠENJ za osem stanovanj Stanovanjska kriza tudi nučrt za Štivan in Devin v okolici - Regulacijski Popravljanje vodovoda Na seji občinskega sveta občine Devin Nabrežina, ki je bila prejšnji četrtek, je župan poročal svetovalcem o javnih delih v okviru SELAD. Skozi vse leto je bilo zaposlenih od 80 do 120 delavcev, ki so v glavnem dobavljali kamenje iz nabrežinskih kamnolomov za SELAD Trst. V januarju in februarju tega leta je bilo zaposlenih po 80 delavcev, ki so bili, oziroma ki so takole razporejeni; 47 kamnosekov dela za SELAD Trst (ta ustanova je najela 7 klesarjev in jih plačuje iz svojih fondov, ker je potreba po kamenju velika), 23 delavcev je zaposlenih pri raznih delih v okviru od činskih potreb, 5 delavcev o-pravlja posebna dela (mizarska, sekanje drv itd.), 5 oseb pa je v upravi SELAD, in sicer kot nadzorniki ali v uradu V decembru preteklega leta ie ožji odbor iz ostankov fondov za javna dela najel še 20 delavcev, ki so v tistem mesecu pomagali pri delu onim. ki so popravljali razne ceste in noti v območju devinsko-na-brežinske občine. Po vaseh so bila opravljena razna dela. medtem ko so nekatera v teku. Tako so v Devinu postavili novo vodovodno pipo, druga, ki je v delu, pa bo stala pri cerkvi. Za šolo so cementirali odvodni kanal ter s tem preprečili, da voda ne poplavlja več šolske kleti, kot se je to doslej redno dogajalo. Za občinsko hišo v Nabrežini so skopali jarek za naoe. ljavo vodovoda, na dvorišču pa postavili drvarnico. Ob cestah so skopali jame, kamor bodo nasadili drevje. Občinska hiša v Nabrežini je že gotova, prav tako tudi ambulanti v Mavhinjah in Devinu, kjer je potrebna še notranja ureditev. Za ambulanto v Devinu so načrt nekoliko spremenili, kajti določili so, da bo v poslopju tudi eno stanovanje, ki ga bodo dali v najem čuvaju oz. hišniku. Spomladi bosta končani dve stanovanjski hiši v Nabrežini in Stivanu, ki jih je zgradil zavod za ljudska stanovanja. Vsaka od teh hiš bo imela po 4 stanovanja, vendar je bilo doslej vloženih že 60 prošenj za dodelitev stanovanja, kar pomeni, da je tudi v tej občini pomanjkanje stanovanj zelo občuteno. Županstvo, ki sicer ne odloča o dodelitvi stanovanj, ker ima samo posvetovalno pravico, bo prošnje skrbno proučilo ter predlagalo, da se upoštevajo res najpotrebnejši prosilci. Lani so za popravilo cest do. bili 3 milijone lir, nadaljnje 3 milijone pa za izredna popravila to je za tista dela, ki so NA VRATIH BAHA J K PISAI.H, DA .IH: Vstop prepovedan za pse ne pa tudi za konje Obsojen, ker je » pijanosti vstopil * bar skuiio s konjem na povodcu 37-letni Ferruccio Goruppi iz Vicolo delle Rose je velik ljubitelj živali in še posebno svojega kljuseta, ki ga vsako toliko pelje tudi na sprehod po mestu. To seveda ni nič hudega, hu še pa je. da je sposoben peljati svojo žival tudi v bar. 24. januarja letos je namreč mož okoli 17 odprl vrata bara «Marcello>i v Ul. Mo-lino a vento ter vstopil. Ni bil sam, kajti na vrvi je vlekel za seboj konja ki je dostojanstveno stopil v bar in začel radovedno gledati okoli Spočetka je zadeva vzbudila smeh toda gospodar bara m razumel šale, temveč je moža po krat-prišli na trg. «Volov» priga-' kem prerekanju spravil na ce- ižalostno mmiTM v siasovamv v m. chibsa Ob sneti plinski cevi kleče dočakal smrt Nesrečni samomorilec, ki je bil brez sorodni hov, ni zapustil nobenega pojasnila o tragičnem dejanju Včeraj opoldne se je kot običajno vrnila domov 34-letnn Albina Kocijančič vd. Zorzin iz Ul. D. Chiesa 32 ter odprla vrata stanovanja, ko je začutila močan duh po plinu. Takoj je stopila v kuhinjo, kjer je na tleh ležal njen sostanovalec, in sicer 50-letni Ivan Bevčar brez znaka življenja. Kocijančičeva je takoj odprla okna ter pogledala okoli sebe, da bi vide. la, od kje uhaja plin. Pogled ji je obstal na plinskem štedilniku, kjer je bila sneta cev. pipica plinske napeljave pa je bila odprta. Seveda jo je takoj zaprla, potem pa je naročila neki ženski naj obvesti o dogodku policijo in Rdeči križ. Zdravnik je v kratkem prišel, toda ni mogel napraviti drugega. kot ugotoviti smrt zaradi zastrupljenja & svetilnim plinom. Policisti so nato napravili zapisnik in odredili odvoz truph v mrtvašnico splošne bolnišnice. Zdi se, da je Bevčar, ki nima nobenih sorodnikov, name. noma snel cev ter odprl plin in nato pokleknil na tla. v pri. čakovanju smrti. Nihče pa ne ve, zakaj je to storil, kajti prej ni nikoli rekel niti besedice, ki bi dala sumiti, da ima samomorilne namene. Brivec Sambo na prizivnem sodišču Na przivnem porotnem sodišču bi morala biti včeraj ponovna razprava proti Pietru Sambu, obtoženemu da je ubil svojega očeta Samba je porotno sodiš/e lansko leto oktobra meseca obsodilo na 24 let ječe. Oba Sambova zagovornika, odv. Bologna in Presti, ki se jima je zdela kazen previsoka, sta se po obsodbi pritožila. Včeraj pa so morali zaradi obolelosti odv. Bologne preložiti razpravo, ki bo prihodnji torek. Kap ga |e zilela Včeraj dopoldne je nekaj mimoidočih opazilo na Drevoredu Sonnino nekega moža, ki se je zvijal v krčih Takoj je nekdo poklical avto RK, ki ie prišel in moža odpeljal v bolnišnico. Toda med prevozom je mož in sicer 71-letni Vincenc Kaučič iz Ul. dell’Agro 3, zaradi srčne kapi umrl. sto Istočasno pa je nekdo poklical polic.jo, toda agenti so prišli, ko je Goruppi s svojim mršavim kl;usetom že zapustil lokal. Agenti so seveda začeli pregledovati okolico in so moža res našli v Ul. Bastia; Goruppi je namreč hodil po sredini teste, kljuse pa se je lepo sprehajalo po pločniku Naravno je, da so agenti moža odpeljali s sebjj in ga zaradi pijanosti orijavili sodišču. Na policij je moža napadla božjast tako, da so ga morali odpeljati na postajo Rdečega križa, kjer so mu dali injekcijo. Ker pa se vseeno ni pomiril, so ga odposlali v umobolnico k Sv. Iva;iu, vendar so ga po nekaj dneh poslali domov. Goruppi se je pred sodiščem izgovarjal, da je bil malo vinjen. kei mu je neki prijatelj plačal za pijačo. Med hojo po cesti ga je začela boleti glava in ko je opazil bar je vstopil z namenom, da spije kavo. Toda kam konja? Na cesti ga ni mogel pustiti, ker bi žival lahko ušla. Nikjer ni bilo nobenega kavlja, da bi žival privezal in ker je bilo na vhodu bara napisano samo, da je prepovedano peljat; s seboj pse, je konja potegnil za seboj Tako se mu namreč zdi. kajti o zadevi se ne spominja natančno Sodnik je Goruppija po kratki skoraj zabavni razpravi obsodil zaradi pijanosti na 4 mesece in 15 dni zapora. Sodni*; Adelmann; zapisnikar; Mazzucco; obramba: odv. Folograna. Z motorjem v avtobus Včeraj ob 11. uri so pripelja. li v bolnišnico 60-letnega Vida Decima z Opčin, Ul. Ferrovia 16, kateremu je službujoči zdravnik ugotovil več ran na glavi ter verjetni zlom nosne-ga hrustanca. Zaradi tega je odredil njegov sprejem na 1 kirurškem oddelku, kjer bo Vida moral ostati od 10 do 15 dni. Ob sprejemu v bolnišnico je Vida izjavil, da se je .vozil s svojim motorjem po Ul. F. Se. vero v smeri proti Opčinam, ko je nenadoma zavozil v zad. nji del avtobusa «17», ki se je tedaj pravkar ustavljal na postajališču ob hiši štev. 43 Ob trčenju je seveda padel na tla, pri žemer je dobil omenjene poškodbe.Avtobus je vozil 30-letni šofer Aleksander Lukeš iz Ul. Campanelle 103. potrebna po končanih vojaških vaj ah. Prvi del regulacijskega načrta za Stivan in Devin, ki ga je napravil ing. Mozetič, je že gotov, drugi del pa bo izgotovil sedaj neki inženir iz Trsta. Načrt bo veljal 2,500.000 lir. Vodovod, ki je bil le površno napravljen in je dobavljal le malo vode. so po odobritvi ZVU pričeli popravljati, in sicer že zadnji del Za ta dela bodo porabili 12 milijonov lir ter je upati, da potem ne bo več pritožb. V našem poročilu z občinske seje smo že napisali, da je ZVU odobrila od predlaganih 80,750.000 lir za javna dela, ki so bila predložena v gospodarskem načrtu štev. 11, le 15,000.000 lir. ki so takole razdeljene; 3,200.000 lir za dovrši-tev šole v Sempolaju, 7,750.000 lir za dovršitev šole v Nabrežini, 800.000 lir za popravilo občinskih nepremičnin, 750.000 lir za ureditev pokopališča v Slivnem, 2,000.000 lir za ureditev poti, kanalizacije in vodovoda v Devinu ter 500.000 lir za ureditev prostora pred postajo v .Vižovljah. ( GLEDALIŠČE VERDI) Pri gledališki blagajni se začne prodaja vstopnic za parter in lože izven abonmaja za tretjo pred. stavo Mednarodnega baleta iz Londona, ki bo v soboto ob 20.30 za red «C» v parterju in ložah ter za red «A» na galerijah. Program obsega «Le Silfidi« na glasbo Chopina, «Speča lepotica* na glasbo Čajkovskega in «Pari5ko veselje« na glasbo Offenbacha. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU V četrtek 19. t. m. ob 20.30 bo predaval v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma št. 15/11. prof. ALFONZ GSPAN o temi : iiSLOVENSKO SLOVSTVO V DOBI RAZSVETLJENSTVA IN ROMANTIKE# Vabljeni vsi! ort OF OPČINE GOSPODARSKI ODSEK vabi članstvo na gospodarsko predavanje. ki bo v četrtek 19. t, m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Konkonelski ulici 1. Obravnavale se bodo gospodarske zadeve Opčin na splošno. SEJA ODBORA IN AKTIVA OF V SV. KRIŽU V četrtek 19. t. m. ob 20. uri bo v Sv. Križu pri Beljanovih seja krajevnega odbora in aktiva OF. Na dnevnem redu so važna komunalna in delavska vprašanja ter določila za razdeljevanje izkaznic OF za 1. 1953. Ljudska prosvota GOSTOVANJE BARKOVLjAN SKEGA PEVSKEGA ZBORA NA OPČINAH V petek 20. februarja bo gostoval na Orčinah v kino dvorani ob 20.3» barkovljanski pevski zbor pod vodstvom svojega pevovodje Milana Pertota. Na sporedu bodo umetne pesmi, sclospevi in stare tržaške pesmi, na katere še posebej opozarjamo, ker jih bo pevski zbor pel v starem barkov-Ijanskem narečju. Opozarjamo na to gostovanje posebno prliatelje oetta na Občinah pri Banih v Padričah, Trebčah na Konkonelu, Gropadi in v Velikem Repnu. Predprodaja vstoDnic je v pekarni Cok na Opčinah. Razna obvestila ŠPORTNO DRUŠTVO nPRIMORJEn vabi svoje člane na važen sestanek, ki bo danes 18. t. m. ob 20. uri na začasnem sedežu v Ul. Machiavelli 13. Dobrodošli vsi tisti slovenski športniki, ki želije sodelovati v našem društvu. NAJDENO V nedeljo se je na Ul. Rossetti okrog 19. ure našel ženski klobuk. Lastnica ga bo lahko dobila v našem uredništvu. iz le tt IZLET PDT PDT priredi smučarski izlet 1. III. v Cmi vrh nad Idrijo, kjer bodo smučarske tekme. Vpisovanje do 20. II. od 18. do 19. ure vsak dan v Ul. Machiavelli 13.11. MLADINA organizira 1. marca smučarski Izlet v Crni vrh, kjer bodo smučarske tekme. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure do vključno 18. t. m. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. februarja 1953 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 19 oseb, poroke pa so bile 4. CERKVENE POROKE: kemik Antonio Ciana in uradnica Jolanda Marzano, uradnik Giovanni Polonio in uradnica Doretta No. centinl, uradnik Luciano Srutti ln gospodinja Adalglsa Ghlettl, strojnik Giovanni Quidacciolu in prodajalka Maria Povh. UMRLI SO; 75-letni Michele Vesaner 77-letna Ernilia Scarpel-lon por. Angeloni, 83-leni Giuseppe Modero, 72-letni Giuseppe De. grassi, 87-letna Giusepplna Moze-tich por. Brandolin, 86-letna Maria Crovatin por. Facchinl, 51-let-na Elisabetta De Pol por. Colla, 70-letna Amalia Cok por. Sestan, 81.letna Sofia Sason vd. Paoluz-zi, 63->eni Valili Mostergazi, 79-letni Federico Bandelli. 80-letna Lulgia Visintin por Forestan, 76-letna Luigia Dodich por. Canzla-nl, 65-letni Mario Trojer, 57-letni Raffaele Ferluga, 82-letnl Luigi Merlak, 74.1etna Domenica Baldo vd. Dalla Bona, 41-letna Carmela Vicentin, Livia Carli stara en dan. f •j ur; ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 21. februarja ob 20-30 url V AVDITORIJU v TRSTU PREMIERA JEIE M drama v 3 dejanjih s prologom (šestih slikah) Spisala; Hella Woulijoki Režiser: Jože Babič NASTOPAJO: Mati na Niskavuoriju, Angela Rakarjeva; Arne Ni-skavuori, njen sin dr. agr. gospodar na Niskavuoriju, Jožko Lukeš; Marta, njegova žena Leli Nakrstova; A-naliza, njena nečakinja, dijakinja Zlata Rodoškova; Ilona Ahlgren, mlada uči. teljica Štefka Droičeva; Pastor, Stane Raztresen; Pastorjeva žena. Nada Gabri-jelčičeva; Doktor, Stane Starešinič; Lekarnar, Silvij Kobal; Simola, Julij Guštin; Nikkila, Josip Fišer; Pentilla, Anton Požar; Gospa Martila, Elza Barbiče, va; Nadučitelj Vainio, Rado Nakrst; Oskrbnik, Srečko Košir; Telefonistka Aan-dra, Ema Starčeva: Seratl-na, Aandrina sestra Valerija Silova; Sally, služkinja na Niskavuoriju Tea Starčeva; Tilda. SODELOVALI SO: Prevod, Ciril Kosmač; Scena in kostumi, Anuša Sod. nikova; Slikarska dela, Jože Cesar; Sepetalec, Marij Marsič; Inspicient, Silvij Kobal; Lasuljarka, Draga Pahorjeva; Odrski mojster, Ferdo Kokošar; Razsvetljava, Vittorio Cattelani; Krojaška dela, Marko Dovšak; Šiviljska dela, Nevenka Sancinova; Mizarska dela, Franc Vončina. POSLOVILNA PREDSTAVA ANGELE RAKARJEVE V nedeljo 22. februarja ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU PONOVITEV Jene m jshavuoriju" Mladini neprimerno. Prodaja vstopnic od četrtr ka dalje od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15/11. ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO , ,. »IVAN CANKAR« priredi v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v Skedenjski dvorani pevsko instrumentalni koncert Sodelovali bodo: 1. Pevski zbor.' 2. Tamburaški zbor. 3. Dramska družina. 4. Recitatorji. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V TRSTU vabi vse dijake na PRVI LITERARNI Vl&ER ki bo v soboto 21. t. m ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Roma 13/11. Na tem večeru bodo so delovali dijaki iz Gorice pj| Girotti. Mladoletnim p vedano. Zadnji dan. Armonia. 15.30: »Mlekar Jj dvakrat«, Piper Lau^‘ ’ varil* Q’Connor, J. Durante. De Rose Marcelli. hobBl* Aurora. 16.00: «Oddaljen “ Gary Cooper. Barvni n ^ Garibaldi. 15.00: «TolPa M it avtomobila«, A. Pernon, bamey. Lokal ogreva^n- jjKi* Ideale. 16.00: »Norost ' .p, Jack Carson. Zelo kp®‘ pjiisti? Impero. 16.00: «Legenda o • Itaio Tajo. Neily Cprra»'-ba Gounoda in Bolta.v Italia. 15.30: »Monsieur največje filmsko delo Chaplina. Viale. 16.00: «Dvoboj v. 8®?-! (11* VVidmark, C. Smith. Bar Lokal ogrevan. i.inic*. Kino ob morju. 16.00: 27», June Havoc, DoroM« fp, Massimo. 15.30: «CirkusK3g|((ii(J Esther VVilliams. Re“h B»r' Ljubezen, glasba, sfflen-film. . ,, i Moderno. 16.00: «Vr<|'spr ti* noj», Betty Hutton staire. Glasbeni barvni Savona. 15.00: «Bobnec volk», John Wayne, f-etlK Secoio. 16.00: «Jutri je s^, f Anna Maria Pierange11’ Maria Ferrero ,re'5ri15K| n10 M-rconi. 16.: «Waterlo°J V. Leigh. R. -i'w Novo cine. 16 Tayl0f: stvei'1 ’ .00: «TaJifl -godal; dist«, N. Cezannes. ^-Kreonu OCeon. 16.00: «Ponos«» Maureen 0’Hara. IJ? : |#W Radio. 16C0 «Vsi kralje, B. Cravvford, J. lH> SREDA, 1«. februar)’ k JIKVOSliOVA*®* O « fc K T K ” (( 254.6 rn an Hjf v.mJ Poročila. 7.15 SI« sp,.-. iOi.O .11 »M , 7.00 Poročila. 7.15 SI?vspa* ne. 11.00 Edvard Lalo-simfonija op. 21 — sp‘L por«/ Yehudi Menuhin. 13-3.°,n rfii, 13.45 Lahka glasba. l(f/«3 ni razgledi, 14.40 .D®fffvne 17.30 V ritmu jug- *5?ajl>>S,-be. 19.00 Večerne yeSli'sirot> » dijski roman: Nexo - 'i> na«. 21.30 Pol ure od S beliusu 22.00 Spored J ples in razvedrilo- y0{iu-za lahko noč. 23.30 P Til ST -,k 306.1 m aM 9“° KC .jjo f 13. LtroK •'»v.* »•» 1*' 11.30 Zabavna por°$ vsakega nekaj. !*• )aSba- f 13.00 Pestra operna A0 gvjU Kulturni obzornik. 1 -g porpjtS-vi Slovanski P>esI-i, i7.3£L„^i)1 14.15 Ritmična iz na glasba. 18.15 Stav t „ koncertov. 18.45 Kom« 19.00 Zdravniški vedez-j,,, , stra glasba. 19.4? p,„ 3o S°j|rf Operetne melod: ie. ‘ ,3sD3-vzgoja. 20.45 Lahka g>»t. J,1 Čajkovski: Hrestač, 3t| V» Kulturna oddaja. , JyrisK'■ kvartet 21.50 Malcuzy)a v rj Cesar Franck: )0dl.|e' V lu. 22.44 Večern?n, jKia®.,# Mozart: Mala no6™ scna Poročila. 23.32 PolnoC" , r" * * 11.45 Simfonična * poJe » Uganite avtorja. 14-^ ,7.3»., nistka Suzana Danc^ rncfl f na čajanka. 19-25 senci. 21.00 «Vse za randellova trodejanKa ^ ~ 1 " v *V 327.1 n.. 202.1 'n V** J 12.00 Priljubljen' ,j V J skladbe. 12.30 Por p(,'ter bavna glasba, '^ustičo' 1» orkestralne in s° gadc’a 14.40 Igrajo Veseli Poročila. 15.10 Lahk ^ev a iz zakladnice skled3 l7.l0^ ^ tike 17.00 Poioč.la- , veliki zabavni GiiiA lomki iz op"« ‘a pon£nfe)j$ skl??atelja AmilMf.tijni Sr$ dova. 19.20 19.40 Zabavna avir.iu Glasbena oojg 19.40 zabavna g>a’^ ' - « Billi' ?a milijone, marveč » oiferde' za «<1»oSOVana >hk0 !sPstvo‘ za katere je drža. la. Morda bi res navest> države, ki bi ^tan,t,„p°hvalila, da ji je ti. nepoznana ^rz doceia lenosti pc? vsesplošni raz-Va Sre J.1? obsegu tega poja-,lv° tnsri Italiji prven- Tihot Vsemi drugimi, v Ita°iifP^Gn^e c*Saret se vHi kopnem in3 dva načina — po Bem i2 » . p° morju. Po kop-Tangejj v'ce. P° morju pa iz te se ni. j *uvozom» iz Svi-lmenovanf bavijo tako Havadj v *padroni», ki so P°-t’Baretn>~”eposredn'b stikih s Jim blaoP1'. fabrikanti. le-ti pa v veeiih i ?.stavljajo izključno 'igaret J’*inah. Za zavojček lir, l;0 nP j ai° v Švici 80-90 *istu se .® Mago v roke gro-»a lin iJ2JeSova cena dvigne prodajalec na arob^-1*) lir, _________,„„„ ... '50 lir i^0ra zani plačati 140- lir * ®a proda za okrog 'u», ijj t?otuiočemu ((trafikanti na ui;n®a Potem v kavarni lir. ci ponudi po ceni ?.00 ?ita PrennPStvom' * 5- »legalno se hn»S?-m. ci§aret čez me-?®lni nrev n’ baviio brezpo-jev ki sta obmejnih kra. , nie n a n , beda in pomanjkanji v ta poklic. V . 1 8e nt« zasluiili kos kru-■ s« Aohe ne pomišljajo ^•tavlILi 00 vsako minuto '"ajni ?evarnosti. da jih 1 Mojimi iniki prerešetajo ®9»i Po .kroglami Svoj tvezoči opravljajo seveda K s tovVa P° deset sku. Su, ,a Crom od 20-30 na iDd 2 Aaroprejemaio nagra. > nai d0 3 tisoč lir. Ce pri w°st5ne rt_na zasedo, jim ne W Uge^a kot da od-ft*v»ev°r ter pobegnejo, it LaneV ,!Ir‘ ne posreči vse- 1 'aosVn« let0 so n- pr na lov,ij “f°-svicarski meji po- ?OS85ev 6 tisož tihotancev. r azni so zelo stroge ^ak ul10 PO 40r00 lir za ,ia?a ni Fram zaplenjenega » 'tiloprL -°l>4ina ne presega l * Ss ka?mov- fe ie blaga več ia n zviša do 150 tisoč k fob« “gram Za tistega, ki mogel plačati, je *aPor, j?a kazen do treh let « ' le So tihotapci pona. Preostir°mf,žn' l.iudie. jim J »v * druSega kot da Potem ifa tri leta- nakar 2°vPo ^.^..jih izpuste, po-i0v°ljenpr« i]0 svoiemu ne-mJf»jo Poklicu, ker pač w 0 ^jiviilu, ne f °l°g te ne5ps!’ živeti l1Vn'g* „!?: rekli bi. primi-J? *° druo? i118 tihotaoljenia, ?lrani q ' bolj zviti in rating i)rftriumne količine ciga k0,T1«iio i J1°tapiio v Italiio s b aa ^elpznice in sicer ta-^lnn nj na videz povsem ri'5aret, i,: Premijo celi zaboji ktu?a na n''b označena S^ljain P8 Zraven tega u-J v°inim ri d’ avtomobile z ii s »H Pa napolni. ftii^arata18/"1. notranjost ra-u', oprem!( k’ le danfs z n]i-Di ' tis„* na večina vozil. vN ie n atPec na Lago Mag-ok? {oln i • Vori' s cigaretami N Liga -ie bil zgradil v m je 0tJ 71 ornice, neki drugi h!*n0 (»J1 a' v nepremočljiv' \Aetn , . l*b nato spustil po Zgodilo se je ce. k' s ,v . se. tihotapci pome-avtomobili med jtNCev alce kolesarskih tek-*s?'lt»i' kl 80 vozili iz Švice *oNil ne da bi iih kd0 H,Nii milijard lir. Kdo kadi v Italiji te cigarete? Delavci in uradništvo ne, ker so predrage, čeravno so za 130 lir cenejše kot če jih kupiš v tobakarnah državnega monopola. Njihove cigarete so nNazionales, po 160 lir 20 kosov. Srednji uradniki kupujejo po navadi «Nazionale espor-taziones po 190 lir 20 kosov. Brezposelni m reveži pa kade tobak pobranih čikov, ali pa smrdljive «Alfa» ki jih dobiš za 110 lir. Tihotapljene cigarete kade bogati trgovci, dobro stoječi zdravniki, odvetniki ter višji uradniki. Po zanesljivih podatkih je danes v Italiji okrog 15 milijonov kadilcev. Računa se, da jih je od teh vsaj 10 odstotkov, ki stalno kade tihotaplje. ne cigarete. Na osnovi tega je razvidno, da se letno vtihotapi v Italijo okrog tri do pet milijonov kilogramov cigaret. S tem so državne finance oškodovane za približno 24 mili- jard in to samo v pogledu neplačane takse na tobak, ki znaša 79 odst. Zraven tega je treba računati še škodo okrog 30 milijard lir, za kolikor se je vsled vtihotapljenega blaga zmanjšalo povpraševanje po nacionalnih tobačnih proizvodih. Borba med tihotapci in organi oblasti je zavzela v Italiji že obseg majhne vojne. To je vojna za milijarde. Pred krat. kim so v Rimu obsodili skupino tihotapcev na eno milijardo ter 850 milijonov lir glo. be. Vendar ne bodo mogle vse globe in kazni odpraviti tihotapstva, dokler bodo domače cigarete tako drage in slabe kvalitete. Pri vsej tej stvari pa je še najbolj žalostno to, da tisti «leteči trafikanti#, ki ’ ti ponujajo vtihotapljene cigarete po raznih kavarnah in ulicah, pri tem ne zaslužijo niti toliko, da bi se mogli vsak dan pošteno najesti. S krvjo napolnjeno prožno vrečico zapečatijo na mest«, kjer uhaja kri. Po uporabi zapečatijo prozorno elastično odvodno cev. Ostanki krvi v cevi slušijo pofem kot vzorec za primerjavo s krvjo bolnika. Tako shranjena kri Je uporabna za transfuzijo najmanj 25 dni. Q OB PREKINITVI ODNOSAJEV MED SZ IN IZRAELOM ") Scdcbnc Ijtulciersivt' Moskva je med prvimi priznala državo Izrael in jo pomagala oborožiti * Limanice za arabske beduine in nemške rasiste - Kako je Molotov leta 1936 označil antisemitizem V političnem življenju so sikoki iz ene skrajnosti v drugo znak neuspeha določene politične poti. Sovjetska politika nam nudi klasične primere takih neuspelih političnih poizkusov. Pred kakimi petimi leti, ko se je osnovala nova židovska država, Izrael, se je sovjetska diplomacija vpregla z vso svojo težo v «dajanje» moralne in posredno, po češkoslovaški republiki tudi materialne pomoči novi državi. Predvsem se je sovjetska diplomacija hvalila, da je med prvimi priznala novo državo. Na drugi strani pa je zelo verjetno po njenem naročilu ali vsaj namigu, prav gotovo pa ne proti njeni volji češkoslovaška republika organizirala izseljevanje madžarskih Zidov, ki so po posebnih kanalih prehajali iz Madžarske v Češkoslovaško in od tu skozi Avstrijo potovali v Izrael. Seveda so izseljevali v Izrael prvenstveno mlade ljudi, ki so jih pred odhodom izurili v ravnanju z orožjem v dveh. posebnih taboriščih, ki sta bili organizirani s posebnim namenom« da se novi državi «dobavijo» potrebni borci proti Arabcem Poleg človeškega materiala pa je Izrael dobival iz sovjetskega bloka tudi orožje, ki mu ga je pošiljala Češkoslovaška, Potrebno pa je priznati, da je to blagohotno ravnanje z Zidi bil le navaden račun, kajti antisemitizem ni v Sovjetski zvezi nikoli zamrl, razen morda v prvih letih po revoluciji, ko so se posamezni 2idje povzpeli v sovjetski birokratski lestvici na zelo visoke položaje. Pozneje pa, in IZ KNJIGE ..TITOVA BIOGRAFIJA" VLADIMIRJA DEDIERA ŠESTA 1 EK TITO>CHlJRCHILL V letalu na bojišče - Pivič v Rimu Prvi sestanek 12. avgusta v Neaplju • Če bi ne bil pre star, bi Churchill šel med jugoslovanske partizane - Glede bivšega kralja Petra: ,,Maj pride in naj se bori tako kot se borimo mi vsi“ • 0 Istri in Irstu se Churchill ni hotel jasno izraziti Tovariša Tita je poveljnik osme armade, general Ale-xander, povabil, naj ga obišče na fronti, v njegovem štabu ob jezeru Bolsena, severno od Rima. Na pot se je Tito podal z avionom skupno z generalom Mac Členom ter ostalim spremstvom. S seboj je vzel tudi Tigra. Med potjo je avion krožil okoli raznih bojišč v Italiji in posebno se je zadržal nad mestom Cassino. V lito vodi letalo ^ \7C"\ Tovariš Tito je sedel spredaj, zraven pilota, ki ga je vprašal, ali bi si želel pilotirati; Titu je pilot pokazal osnovne gibe m mu nato predal komandno palico v roke in to ravno, ko * je' avion delal velik krog okoli mesta Cassino. V tem trenutku se je pilot nasmehnil ter rekel Titu: »Oprostite, jaz moram v zadnji del aviona po cigarete, prosim vas pa, da spravite avion v ravno črto». «Ni mi bilo prijetnoi), je pozneje govoril Tito. «Ko je avion letel ravno, je bilo lahko, toda pozneje se je avion nagnil. ...In jaz sem imel izkušenj vsega skupaj dve minuti letenja«. Ko se je po nekaj trenutkih ponovno vrnil pilot, se je Tito že sladko smejal, avion je nadaljeval pot nasproti Rimu. Tu je naletel na nevihto. Oblaki so bili zelo temni, strele so švigale okoli aviona. Tovariš Tito ie predložil MacClenu: »Kaj bi ne bilo bolje, da b obrnili k morju Ce pademo, bo mehkejše!« Medtem je veter postajal vedno ostrejši in Tito je zato dobil padalo. Istočasno se ga je lotila morska 'bolezen in ko je letalo pri jezeru Bolsena pristalo, se Tito ni počutil najbolje. General Alexander je kot gostitelj pokazal vso svojo vljudnostno skrb. Po obisku na fronti, je tovariš Tito šel v Rim. Nikoli pred tem ni bil Tito v glavnem mestu Italije. Ogledal s: je njegove znamenitosti. Spremljala sta ga dva partizana z brzostrelkami čez prsi. Ko je šel iz Koloseja, so ga spoznali neki Italijani, ki so začeli mahati z rokami in pokazujoč s prstom na tovariša Tita, klicati «Tito, Tito...». V Neaplju Iz Rima se je Tito vrnil v Neapelj, kjer se je 12. avgusta sestal s predsednikom angleške vlade, VVinstonom OB DESETI OBLETNICI USTRELITVE PESNIKA IVANA ROBA < kej so bili označeni Športnih redakcij IPt0 80 organi fi-fa! tli* rganov zaplenili na h. ?t, tA, n?ani kot 40 ton ci-u(,tlhot ’’^.o so jih pa uspeli Otftu ?lt,?. Rakuna se, da n^retih°tapi iz Švice v tni^Pv „.Jmanj milijon kilo-11'iard ,(®aret v vrednosti 9 .CiV,r- 'ri*46 Pretežni del tiho- kS>» Dla.vnosti ne vr5i p° »o et« po morSu u DO Ir ili l fin n n? so Pa orga. h m»Sne s’uJbe do- »rotf0! toba£"torne čolne, se JoSc ^gu v usmerila bolj 'n Laz?a e°rske luke 'krne-!. »Premi « S,cer 80 tJ-fvojeJfmi sred«fn-' 2 nai'no-^i^ne.^« vršenje 'i«ni0 z ^kon^ov;ad’^ddain>k,re"; ^ Cnbla«° kje b°' U t>°t°p0Pce,nenlanr2,Orske Pot' K. 04vrB° ?raku VazPnlago tu- 30o s Pomnit' ''botapet ^'liionn Pada> o- k,‘"' “.'»iti SSto Pred dobrim tednom, 9. t. m., je minilo deset let, ko je italijanska soldateska ustrelila pri Ligojni nad Vrhniko slovenskega pesnika humorista in satirika, Ivana Roba. V muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani je več dokumentov italijanskega izvora, ki nam opisujejo ta vjunaški činy> italijanske okupacijske vojske in njenih hlapcev. Iz teh podatkov posnemamo, da so Ivana Roba in skupino njegovih sodelavcev in joborceu zajeli tiojaki drugega batalio-na 24. pehotnega polka Como 22. januarja 1.943 pri Skocija-nu na Dolenjskem. Pri zasliševanju, vedno na osnovi teh dokumentov, je pes-nik-partizan, ,lvan Ttob, prizna! vse svoje udejstvovanje « narodnoosvobodilnem pok re. tu in zasliševanje končat z i*-]avo, da «kdor umre za domovino, je Uvel dovolj.* Ivan Rob se je rodil 17. avgusta 1908 v Trstu. Na ljubljanski univerzi «|e študira! slovensko filologijo. Leta 1841, se je vključil v narodno osvobodilni pofcret in julija odšel v Sostro ter nato v Lipoglav na ozemlje, ki so ga kontrolirali partizani. Bil je v skupini petih ljudi, ki so za partizane in okoliško citiilno prebivalstvo prirejali kulturne prireditve. Ob itatijansJci poletni ofenzivi, leta 194?, je skupina razšla in jeseni istega leta se je Rob priklju.SU Cankarjevi brigadi, kjer je bil urednik satiričnega lista Pozneje je bil dodeljen sanitetnemu oddelku, nato pa radijskemu sprejemniku v Zloga-nju, kjer je sprejemal radijska poročila in jih prirejal za objavo. To je v kratkih o brisih njegova življenjska pot. 22. januarja 1943 leta so ga kot smo videli, ujeh vojaki druge čete 24. pešpolka Coma m sicer ga je osebno zajel no. ročnik Puleio, časnik za zvezo z drugo četo slovenskih beln gardistov MVAC. Poveljstvo te prej omenjene čete je po prvem zasliševanju na krel iznova sukati lase Gospa Rogersova Je po^epetala gospe Raddlovl. da Je to res Izredno eleganten mladenič. ♦Ustavil sem se * Goewellski ulici,* Je nadaljeval Jackon, «n služkinja mi Je rekla, da ste tu, vzel sem izvoščka ter se peljal sem. NaSi ljudje vas takoj potrebujejo v mestu, gospa Bardellova.* «Moj Bog!» je zakričala ta dama in poskočila. ♦Da,» je rekel Jackson in si grizel ustnico. ♦To Je zelo važna in nujna zadeva, ki je nikakor ne smete odlagati. Res, Doason mi je to izrečno polagal na srce In Pogg tudi. Zato sem tudi rekel kočijažu. da naj pomaka zavoljo povratka.* ♦Ampak to je čudno! j. je vzkliknila gospa Bardellova. Dame so se strinjale v tem, da je to čudno, toda bile so složno mnenja, da je to najbrž zelo važno, ker bi sicer Dodson in Fogg gotovo ne bila poslala ponjo in dalje, ker je to zelo nujna stvar, se mora takoj odpraviti k Dodsonu m Foggu. V tem je bil tudi neki ponos, da je njen advokat poslal ponjo s tako nagi co, ki nikakor ni bila neljuba gospe Bardellovi, zlasti ker jo bo to nemalo povzdignilo v o<'eh najemnice iz prvega nadstropja. Nekaj časa se je obotavljala m se delala, kakor da je v zadregi, slednjič pa je rekla, da uvideva, da mora iti. ♦Toda ali se nočete malo okrepčati po tem potovanju, gospod Jackson?* je silila gospa Bardellova. ♦Zdi se ml. da res ne smemo Izgubljati časa,* je odgovoril gospod Jackson. ♦In pa prijatelja imam tukaj.« je nadaljeval, ozrsi se na gospoda z jesenovo palico. (Nadaljevanje sledi) ' Sovjetska propaganda zelo spretno izkorišča počasnost in medsebojno nezaupanje držav Zapadne Evrope, ki nočejo nuditi Zapadni Nemčiji enakih pravic v Evropski obrambni skupnosti in daje Nemcem kot alternativo v zgled ne razdeljer no državo kot sedaj, ampak skupno, enotno, dobro oboroženo državo, nemškim industrialcem pa neomejene možnosti izvoza na Vzhod vse do Vladivostoka in Sangaja. Taka nem? ška država bi bila povezana z Moskvo s prijateljstvom, katerega so si želeli že mnogi ruski avtokrati še v času Katarine Velike. Ob razgovorih v Potsdamu je sovjetska vlada imela z Nemčijo druge račune in je zato preselila nekaj milijonov Nemcev. Sedaj se je Moskva odločila za novo kombinacijo z Nemčijo in zato bo žrtvovala nekaj tisočev ali stotisoče Zidov, da bi s tem pridobila tiste, ki so iztrebili tri četrtine Zidov v Evropi. Aretacije, ki se zadnje dni vršijo od Berlina do Budimpešte, v Bukarešti in Sovjetski zvezi, kažejo, da je gonja proti Zidom šele v svojem začetku. Ce bi ta žrtev bila brezuspešna in če bi se Nemci pozneje premislili, kot se je premislil Hitler, ki je prekinil dvoletno sodelovanje * Moskvo leta 1941., ni izključeno, da bi Kremelj žrtvoval tudi tisoče drugih ljudi iz satelitskih držav ali tudi svojih državljanov in vse to na račun neke nove, tretje kombinacije. Sedanja iniciativa sovjetske vlade, da s pomočjo nekega rusko-nemškega bloka ustvari nov odnos sil v svetu, ni nova niti ni izvirna. Nezaupanje Nemcev nasproti rutkim ukrepom se kljub velikim obljubam, ki jim jih nudi Moskva ne zmanjšuje. Nemci iz vzhodne cone Nemčije ne verujejo, kajti na svojih plečih so že občutili lažne ruske ponudbe. Nemci iz zapadnih con Nemčije pa ne verujejo tem obljubam, zaradi 1 milijona 700 tisoč svojih bratov, ki so od konca vojne do danes pribežali iz sovjetske cone na Zapad. Namesto da bi s svojimi ponudbami pritegnili tudi Nemce, ki živijo zapadno od Labe, ne morejo sovjetski državniki zadržati niti onih, ki jih čuvajo v svoji okupacijski coni. Kljub temu se vodstvo v Sovjetski zvezi uporno drži svojega načrta in svojih predvidevanj, da mu taka politika prinaša koristi v Nemčiji. Gonje proti Zidom v državah sovjetskega bloka niso sprožili samo zaradi tega, da bi pritegnili arabske beduine in nemške naciste, ampak in predvsem zaradi notranjih razmer v Sovjetski zvezi sami in v satelitskih državah, kjer se ponovno poraja eden onih valov nezadovoljstva množic, katere so zaustavili in zadušili z že poznanimi množičnimi «čistkami», procesi in izseljevanji. Globoka, prikrita kriza, ki razkraja družbo v Sovjetski zvezi, se izraža v celem nizu nevezanih simptonov, ki so čedalje pogostejši in vedno izrazitejši. Sedanji val gonje proti Zidom, ustvarjanje vzdušja negotovosti in strahu pred jutrišnjim dnem obtožbe in iskanje krivcev za lastne grehe, sumničenje in preganjanje, ki moralno ubija človekovo osebnost in ustvarja robote brez volje, je za sovjetske mogotce ediat možen izhod iz sedanjega stanja. Te mučne in neznosne razmere v državah sovjetskega bloka more, po njihovem mnenju, ublažiti vrsta učinkovitih zunanjepolitičnih potez. Tako skušajo hkrati odvrniti pozornost lastnih množic od notranjih protislovij, izzvati nove zaplete ter povečati napetost v mednarodnih odnosih. Take metode zgodovina že pozna in jih je tudi že obsodila. Leta 1936., preden je še Molotov podpisal znano pogodbo z Ribentropom, je ob neki priliki označil antisemitske zločine kot «sodobno ljudo-žerstvo«. Kako ga označuje danes? Vil P»i ooseznui pos^u-sui, katerih namen je ugotoviti učin-ko/itost novega britanskega zdravila p.-oti tubencmozi «BCG», sodeluje 55.000 šolskih otrok. Ce bo ac na vozu z vo- GQRICA, 17. — Na zadnji občinski seji so obsežno razpravljali o proračunu občinskih podjetij. Proračun določa 363 250,000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Za obratovanje električnih naprav predvidevajo 162 020.000 lir dohodkov. 149.540.000 lir bodo porabili za izdatke Ostane torej še 12.480.000 lir, kar je Za 6 milijonov manj kot leta 1951, ko je občinska elektrarna imela 18.500.000 lir čistega dobička. Mestna plinarna bo po proračunu imela 152.330.000 lir dohodkov ter 154.100.000 lir izdatkov. Primanjkljaj znaša 1.770.000 lir, V primeri} z letom 1951 je treba poudariti veliko izgubo, ker je imela takrat plinarna 8.198.917 lir čistega dobička. Vodovod bo prinesel občini 48.900.000 dohodka. Izdatki bodo veliko večji in bodo znašali 59.610.000 lir. Izguba bo torej znašala 10.710.000 lir, kar je za približno / milijonov manj kot leta 1951. V letošnjem letu nameravajo napraviti nove napeljave in nakupiti potrebni material. Za vse to bodo izdali 42 milijonov lir. Stroške bi občinska podjetja krila z amortizacijo kapitala, Q proračunu je govoril občinski odbornik dr. Poterzio in navedel razne ukrepe, s katerimi naj bi proračun izenačili. Med drugim so določili povišek 7 lir na kubični meter plina. Da bi potrošnike preveč ne oškodovali so sklenili dvigniti sedanjo kalorijo plina, ki znaša 3-500 na 4.200, Koliko bodo te obljube izpolnili, o tem nam bo prihodnost vedela kaj več povedati. Poleg tega naj bi zmanjšali tarifo na plin za do- mnenja, da težnja vlade po zmanjšanju tarif za plin zaradi znižanja cene oglja, v Gorici ne bo prišla do izraza, ker je v Gorici mnogo stvari, zaradi katerih ne bo mogoče izvesti novega znižanja tarife. Povečali bodo tudi prevrednotenje premoženja občinskih podjetij. Predvojno vrednost napeljav bodo podvojili, tako da bo vsota amortizacije znašala 51.160.000 lir v nasprotju z letom 1951, ko je znašala 40.645.340 lir. Iz proračuna je razvidno, da bi se moralo prevrednotenje predvojnih napeljav povečati za 70 do 80-krat, če bi hotela občinska podjetja doseči stabilnost proračuna, kar bi po drugi strani povečalo dosedanje tarife. Po prečitanju proračuna je prišlo do živahne razprave za- lovsko vprego sedelo več možakov, med njimi pa je kraljeval «župan s Placute«, oblečen v avstrijskega generala, ki je v nemščini nagovarjal občinstvo, ki se je smejalo njegovim dovtipom. V samokolnici je družinica iz časa »presvetlega Franca Jožefa« vozila svojega otroka (bralcem moramo povedati, da je «dudal» iz otroške steklenice rumeno kapljico, pod brado pa je visel listek z napisom «ni še dovolj!« Najlepši voz je bil iz Moše, ki je predstavljal srednjeveško ladjo, na kateri so sedeli in peli vneti mladinci in mladinke iz Moše, oblečeni v morske roparje. Imeli so dolge krive sablje, črne brade, marsikomu je manjkalo desno oko. Občinstvo se je smejalo tudi zelo duhovito pripravljenemu vo- SEJA ODBORA ZA POMOČ BREZPOSELNIM Veliko brezposelnih in malo ziinske pomoči Nabrali so samo 13 milijonov lir - Od te ga je 10 milijonov državnega prispevka GORICA, 17. — Prefekt dr. De Zeibf je včeraj popoldne predsedoval seji pokrajinskega odbora za zimsko pomoč brezposelnim. Seje so se udeležili goriški župan dr. Bernardis, dr. Grosetti, ravnatelji urada za delo, podpornega društva in socialnega skrbstva, predstavniki sindikalnih organizacij. Zveze industrijcev, trgovcev in kmetovalcev itd. Prefekt je prisotnim predložil položaj pred ponovnim razdeljevanjem podpore brezposelnim za tekoče leto. Nabiralna akcija za pomoč brezposelnim se je v primeru z drugimi leti zelo slabo zaključila. Nabrali so 13 milijonov lir, od tega je 10 milijonov lir državnega prispevka: 531.774 lir so nabrali industrijski delodajalci in 208.242 pa mojstri; 92.324 trgovci in 32.300 njihovi uslužbenci; 332.363 zavarovalne in kreditne tvrdke in 53.979 njihovi uslužbenci; 878.363 državni uradniki: 110.718 šole; 342.868 krajevne ustanove; 5 tisoč pro-fesionisti in umetniki; 134.798 razne ustanove; 28.173 poldr-žavni uradniki; 274.900 zasebniki; 100 tisoč lir so nabrali med kmeti. Na seji so med razpravljanjem ugotovili, da je razlika med prispevki tekočega in prejšnjih let vidna predvsem pri prispevku Zveze industrijcev, ki so sedaj nabrali komaj 750 tisoč lir v primeru s 5 Milijoni v prejšnjih letih. Predstavnik sindikalne organizacije je s tem v zvezi predlagal, naj bi se pričela nova kampanja za zbiranje pomoči brezposelnim zlasti med mojstri. Tudi veliko število brezposelnih onemogoča zbiranje zimske pomoči. Sami brezposelni pa se ne pobrigajo, da bi uradu za delo javili svoj položaj. Po podatkih od 31. januarja t. 1. je število brezposelnih v naši pokrajini znašalo 11.593, od katerih bodo 9554 deležni zimske pomoči. Z razdeljevanjem podpore bodo pričeli prihodnji teden po običajnem vrstnem redu. Za mesto Gorico bo poskrbela ECA. Na razpolago imajo 2 milijona 750 tisoč lir. Pred zaključkom seje je prefekt priporočil vsem prisotnim, naj poskrbijo, da bodo za prihodnje razdeljevanje nabrali čim več pomoči. zu, ki je predstavljal občinsko zapuščino. Tu so bile predvsem ure, ki jih je na goriških ulicah več, toda nobena ne teče, Potem so na vozu visele zastarele cestne table, kot so bile n. pr. Ulica Tunisi, Korzo Umberto I, Postojna, Krom-berg itd. V drugem nadstropju voza pa so alegorično prikazali stanje v znani stavbi INCIS na Travniku. Mičen je bil sprevod deklet in fantov iz St. Lovrenca, ki so ob spremljavi kitare plesali in zabavali občinstvo. Tudi mesarji so imeli svoj voz, okrašen seveda s črevi za klobase. Tudi Cona franca se je letos udeležila pustnega sprevoda; bila je manj posrečena kot lansko leto, vendar je kazala z napisom o stavbnih delih, ki so v teku, da bomo morda res enkrat vsaj za pust doživeli uresničenje vseh njenih obljub! Ljudje so se kmalu razšli, otroci so se razgubili po dvoriščih, kjer so se veselili do večera. Zvečer pa je staro in mlado dalo slovo pustni dobi, ki je vsaj za trenutek razveselila Gorico in njene prebivalce. Nedeljska burja povzročila precej škode GORICA, 17. — Nedeljska ' burja, ki je prisopihala na Goriško, je povzročila precejšnjo j škodo; tu pa tam je izruvala nekaj dreves, podrla zidove in lope, odnesla s seboj vse, kar se ji ni moglo upirati, predvsem pa mnogo korcev, ki so kar leteli po zraku in s tem ogrožali prebivalstvo, ki se je drznilo na prosto. Neko orjaško smreko je v Ul. Don Bosco podrlo. Močni sunki burje so pretrgali na več krajih mesta električne in telefonske žice. Družba Telve je naslednjega dne popravila vse telefonske žice, ki jih je burja poškodovala. Tudi mestni gasilci so bil: ves dan na nogah. Ta dan je prišlo do velikega števila požarov, ki so nastali ker so se vnele saje. Iz beneških vasi NOVICE IZ REZIJE VISOK onemogočil 8 V EK promet Brdo V navadi je, da se v predpustni dobi sklenejo zakoni, ki so med letom dozoreli. Tako se je pred dnevi poročil 29-letni Arrigo Molaro in 22-letna Fidelma Sgarbani. Poročila pa sta se tudi Vittorio Molaro in Lieta Pez oba iz Podbrda. STANDREZ Burja izruvala 70'lefno smreko STANDREZ, 17. — Tudi nam burja ni prizanesla in je z vso silo v nedeljo razsajala po vasi. Zvečer ob 20. je bil vihar tako silen, da je izruval smreko staro približno 70 let, padec smreke pa je povzročil, da so bile vse električne žice pretrgane. Zato smo bili ves večer brez elektrike. (Ji%ite in cilajto Pii motiki dnevnih! Tarčent Pokrajinsko cesto, ki pelje iz Tarčentu proti Učeji v Zgornjo Tersko dolino, so končno popravili. Dela pa niso opravili z denarjem pokrajinske uprave, ampak so ga dali na razpolago občani iz Brda. To je prvi korak medobčinskega konzorcija, ki so ga ustanovili za vzdrževanje cest. Iz tega pa se obenem vidi, kako pokrajinska uprava pomaga gorskim občinam. St. Peter Slovenov Pokrajinski upravni odbor je odobril sklep občinskega odbora v St. Petru Slovenov za nakup zemljišča, ki je potrebno za gradnjo osnovne šole v Pontjaku. Rezija Po obisku francoskega komisarja, ki je izbral delavce za delo v Franciji, upajo, da bo 57 gozdarjev ter nad 20 zidarjev in tesarjev kmalu odšlo na delo v Francijo. Delavci se odhoda zelo veselijo, ker bodo končno prišli do dela, katerega je zlasti v njihovih krajih, kakor tudi v ostali Beneški Sloveniji zelo težko najti. * * # Pokrajinski upravni odbor je odobril sklep občinskega sveta o dodelitvi lesa za popravilo cerkvene strehe. S tem lesom bodo popravili cerkev v Ra-venci. H :: | > Oblasti bi morale od sveta odtrganim vasem nuditi izdatnejšo pomoč kočijah, po tržaških ulicah VIDEM, 17. — Pretekli teden je v Reziji močno snežilo. Kar čez noč je bila vsa dolina pokrita z nad enim metrom debelo snežo odejo. Vse občine je popolnoma odrezalo od sveta za ves teden, dokler niso poslali pluga, da je očistil cesto iz Rezjute. Sneg je povzročil tudi dva plazova na cesti med Belo in Rezjuto, na srečo pa ni bilo velike škode in po dveh dneh je okoli 100 prostovoljnih delavcev očistilo in popravilo cesto. Ker je lansko leto sneg poškodoval več hiš in eno do tal porušil, se je bilo letos bati, da se kaj takega ne ponovi. Zato so ljudje imeli dosti dela z odmetavanjem snega s streh. Predvidevali so več plazov. K sreči pa se je vreme zjasnilo in ozračje močno ohladilo. Kdor pozna Rezijo ve, da leži v dolini, ki jo obrobljajo visoke gore in so zato plazovi zelo pogosti. V zelo slabem položaju je sedaj prebivalstvo iz Belega potoka (Očeja). Ta vas, ki je ena najbolj oddaljenih od središča naše občine, leži kakih osem kilometrov od Zage na meji in je popolnoma odrezana od ostalega sveta. Zupan se trudi, da bi pomagal tem ljudem, in je zaprosil pokrajinske oblasti, da bi jim prišle na pomoč. V Belem potoku se namreč večina ljudi preživlja z gozdarstvom; v zimskem času pa odvažajo drva na trg v prodajo. Oblasti bi se morale torej zanimati za to prizadeto vas in hitro očistiti cesto iz Tera v Beli potok, da bi zopet omogočili promet. Toda opaziti je bilo le ogromno propagando v časopisju zaradi odho- da orožniške izvidnice, ki je prišla do Belega potoka in prinesla nekaj zdravil za prebivalstvo ter druge potrebščine za svojo postojanko. Ljudje so bili hvaležni izvidnici, vendar bi morale večjo pomoč nuditi pokrajinske oblasti. Pregled živine Zveza neposrednih obdelovalcev v Gorici opozarja vse interesente, da bo pokrajinski ži-vinozdravnik pregledoval govejo živino v Gorici, Sovodnjah in v Steverjanu dne 16. in 17. februarja t 1. po sledečem redu: v torek 17. februarja ob 10. uri v Steverjanu, ob 11. v St. Mavru, ob 11.30 v Rupi, ob 12. v Devetakih in ob 13 v Jazbinah. Tkanine UNRRA GORICA, 17. — Danes in jutri razdeljujejo na pokrajinskem uradu za mednarodno pomoč na prefekturi nakazila za nakup tkanin UNRRA. Jutri si prizadeti lahko nabavijo blago UNRRA v trgovini Gorjup -Kuštrin v Raštelu št 5. KINO VERDI. 17: ((Osvojitev zapada«, G. Cooper. VITTORIA. 17: «Rdeča avtoko-lona«, J. Chandler. CENTRALE. 17: «Drznež», R. Mitchum in S. Hayward. MODERNO. 17: «Maščevalec roparja Jessa«, H. Fonda in G. Tiemey. LEP VSPEB svetovalcev Df$ GORICA, 17. — Kdor je koliko zasledoval delo o skih svetovalcev Demokrat ne fronte Slovencev v ^ v prejšnjem in sedanjem činskem svetu, je prav 9 opazil vrsto resolucij >n nih vlog, ki jih je toV-..kemi mil Pavlin poslal 90T županu, da bi napeljali vod v štandreške kmf* Pevmo in Podgoro. Lah ^ je tudi videl, kako se le [j( tov. Pavlin zanimal z® ^ vprašanja naših vasi < j osebno v družbi z ‘n, tv predstavniki in marsik ^ di skupaj z Španom #> krajih, kjer so na kr J ^ mem pregledovali potre 0 vasi in možnosti za ur tev zahtev prebivalstva. . Občinska uprava je * „c|j vprašanja iz komunala ^ tike, ki so jih slovens t , ški prebivalci po sz>oJc,n stavniku tov. Pavlinu v ^ njem občinskem svetu ^ daj tudi po tov. Suli0W%Zf ložili občini, zavrnila-številnim posredovan) vedno niso odobrili Vr , da bi napeljali vo^oV°„0ttt' Oslavje, ker ga nujno bujejo. Prav tako niso še celi vrsti nič man) vprašanj o cestah, e..ftP itd., da o izvedbi ena nosti Slovencev in ^ p vprašanj s kulturnega ^ spodarskega življenja ne govorimo v tem ker presegajo njegov 0 ^t Zato pa je morala zaradi vztrajnih P°s'’ .j(j N naših svetovalcev spr idil eni izmed prejšnjih o' .f ? sej sklep, da bo nap«J .j, dovod v Podgoro, “ ujfl* 1 Standrež. Obenem č° \jt prebivalstvu omenjen' jev, ki bodo vodovod j{,f no napeljali, plačata škov v obrokih. Tov' ^arc1 in Šuligoj sta o te6 csf*' točno obveščena in ^ prizadetim na raz p° morebitna pojasnila. •Krn iHii-liillKlnllli S SR 1 MLADINSKI SMUČARSKI TROBOJ SLOVENIJA KOROŠKA VIDEMSKA POKRAJINA V SKOKIH SLOVENCI V SLALOMU AVSTRIJCI V nedeljo bi moralo biti tekmovanje slovenskih, koroških in mladincev iz videmske pokrajine na treh razli,čnih krajih: v Planici, v Trbižu in v Feldkirchnu Toda zaradi birokracije okrog potnih listov in vizumov se je stvar končala tako, da so v Trbižu nastopili le Italijani in Avstrijci (slalom), v Feldkirchnu Avstrijci in Jugoslovani, (skoki) prireditev v Planici pa je preložena na 7. marec. V okviru mladinskega troboja med Slovenijo, Koroško in videmsko pokrajino je bilo v nedeljo v Feldkirchnu tekmovanje v skokih. Tekmovalci so najpreje skakali na 25-metrski, nato pa še na 45-metrski skakalnici. Tekmovanja so se udeležili le skakalci Slovenije in Koroške. Rezultati na manjši skakalnici so bili; 1. Šuštar (Slovenija) 188.5 točke (25, 25.5 m); 2. Grillshofer (Koroška) 187.9 (25, 25 m); 3. Kanzler (K.) 186 točk. Vrstni red tekmovalcev na večji skakalnici pa je bil naslednji: 1. Gorjanc (S.) 204 točke (43. 43 m); 2, Sribar (S.) 184.0; 3. Šuštar (S.) 190.8; 4. Korenčan (S ) 190.7; 5. Rojina (S). 188.0 točke. V skupnem plasmaju je zmagala ekipa Slovenije z 909 točkami pred ekipo Koroške, ki je dosegla 891 točk V Trbižu pa so bili v slalomu doseženi naslednji rezultati; 1. —Joseph Stiegler (Avstr.) 2 35”; 2. Georg Fink (Avstr.) 2’37”; 3. Norbert Lipautz (Avstr.) 2’37"6; 4 Helmut Ir-j renfried (Avstr.) 2’43”; 5. Joseph Kriesek (Avstr.) 2’44”4; 6. Max Felsberger (Avstr.) 2’47”4; 7. Kurt Sprenger (Avstr.) 2’53”6; 8. Pietro Capovil-la (It.) 2’54”9; 9. Benjamin Jost (Avstr.) 2’56”; 10. Ugo Vuerich (It.) 2’58”5. * * # Od pretekle srede do nedelje je bilo v Kranjski gori tretje mednarodno prvenstvo študentov Jugoslavije v smučanju. Poleg jugoslovanskih univerz je na tekmovanju sodelovala »udi ekipa avstrijskih študentov medtem ko so Švicarji povabilo odklonili, ker imajo prav te dni tekme za državno prvenstvo. Tekmovanje je bilo dobro organizirano navzhc te-r mu. da je bila prireditev prva te vrstej ki so jo študentje organizirali popolnoma sami. Nov sneg ki je zapadel med tednom, je povzročil prirediteljem precej preglavic, vendar je bila smuka idealna, proge za vse discipline so trasirati znani smučarski strokovnjaki m so bili tekmovalci zadovoljni z njimi. Na tekmovanju je nastopilo vsega 40 domačih tekmovalcev m tekmovalk ter 8 gostov iz Avstrije. Proga za tek, ki je merila 6 km in so jo morali tekmovalci presmučati dvakrat, je potekala od Porentovega doma v Kranjski gori do Podkorena in nazaj do doma, V tej disciplini je Soberl ponovno dokazal, da je res v dobri formi, saj si je že drugič zaporedoma v dveh nedeljah priboril prvo mesto (preteklo nedeljo je zmagal tudi na železničarskem prvenstvu na Pohorju). Za o-stale bi lahko rekli, da so se mlajši tekmovalci odrezali odlično. Pred mladim Svetom in Kalanom sta morala kloniti tudi rutinirana tekmovalca Kavčič in Gaj. V štafeti na 4x6 km je z velikim naskokom zmagala ljubljanska ekipa v postavi Kalan, Kavčič, Gaj, Svet. Tekmovanje v veleslalomu za moške in ženske je bilo na Vitancu. Proga je bila dolga 1800 m s 350 m višinske razlike. Nastopili so znani mojstri v alpskem smučanju Hladnik, Dernič, prestor in drugi. Avstrijska ekipt je morala na progo nekoliko oslabljena, ker sti se dva tekmovalca močno poškodovala. V tej disciplini se je po izredni vožnji uvrstil Bizjak pred Hladnikom in pre-storjem medtem ko so se morali Avstrijci zadovoljiti s četrtim potim in šestim mestom. Ta trojna zmaga sodi med enega največjih športnih uspehov jugoslovanskih študentov po vojni. Med ženskami je kljub padcu zmagala Avstrijka Sulzba-cher, ki je za razred boljša od jugoslovanskih tekmovalk. Svoj največji dosedanji uspeh ie dosegla Kariševa iz Ljubljane s tretjim mestom, Pri nedeljskih skakalnih tekmah je kljub temu, da je med študenti mnogo znanih tekmovalcev, nastopilo samo 10 skakalcev. Dobrin je skakal nesi-gurno, lepše in daljše skoke je imel Ulčar, ki je tudi zmagal. Zadnja disciplina na tem prvenstvu je bil slalom, na katerem so tudi nastopili vsi najboljši tekmovalci za to disciplino. Proga je bila speljana ob žičnici v dolžini 600 m z višinsko razliko 150 m. Tehnični rezultati; Tek 12 km — (12 udeležencev); 1. Soberl (Beograd) 54:15; 2. Svet (Ljubljana) 55:57; 3. Kalan (L,j.) 56:03. Veleslalom — moški (26 tekmovalcev); 1 Bizjak (Ljubljana) 1:48,5; 2. Hladnik (Lj.) 1:49; 3. Prestor (Lj.) 1:49,5; 4. Mo-bius (Avstrija) 1:51,9; — ženske (10 tekmovalk): 1. Sulzba-cher (A.) 2:31,6; 2. Bazjak (Lj.) 3:01,8; 3. Kariš (Lj.) 3:03,4. Štafeta 4x6 km (tri štafete): 1 Ljubljana 1:52.44 ; 2. Ljublja-na-Beograd mešana 1:54,49; 3. Zagreb 1:58:15. Skoki (40-metrska skakalnica — 10 tekmovalcev); 1. Ulčar (Lj.) 183.8 (27,26.5); 2. Dobrin (Lj.) 175.8 (26 25); 3. Leben (Lj.) 175 točk (22 5, 24.5). Fldzična kombinacija: 1. Soberl (Beograd) 386.1; 2. Kavčič (Lj ) 374.2; 3. Gaj (Lj.) 328.1. Slalom: 1. Mobius (A.) 2:17.0; 2. Hladnik (Lj.) 2:17.2; 3, Pre-štor (Lj.) 2:18.9; 4. Bizjak (Lj.) 2:24.7. SVETOVNO PRVENSTVO V HITROSTNEM DRSANJU Oleg Gončarenko svetovni prvak HELSINKI, 17. — Na podlagi skupne ocene po vseh štirih tekih —1 na 500 m, 1500 m, 5000 m in 10.000 m — je postal sve-tovni prvak v hitrostnem drsanju Rus Oleg Gončarenko. Tudi drugo mesto je pripadlo Rusu Silkovu. Tretji Rus Saharov se je plasiral med prvimi desetimi. Za prvima dvema Rusoma sta zasedla tretje in četrto mesto dva Holandca: Van der Voort in Broekman, na petem mestu pa je Norvežan Haugli. Ameriški atlet Ken Wi.sner je skočil v višino 2,068 m in s tem dosegel najboljši dosedanji rezultat na tekmovanjih v zaprti dvorani. * * * SAN FRANCISCO, 17. - Svetovni prvak srednjetežke kategorije Archie Moore je premagal s tehničnim k. o. Leonarda Dugana. Ta je sicer doslej imel samo pet profesionalnih dvobojev, vendar je bii za občinstvo pravo odkritje in je Moora prisilil, da je dal vse iz sebe, da je lahko zmagal. ■Incident Gardini» MAIiU^A, 17. — Fausto Gar-dmi je s svojim «športnim» obnašanjem napravil neprijetnosti celo diplomatskemu predstavništvu Italije na Filipinih. Tukajšnji italijanski poslanik G. Telesio di Torritto je v svoji izjavi prosil za oproščenje in obenem tudi prosil, naj se Gardinijev akt ne tolmači kot izraz italijanskih športnikov in italijanskega ljudstva sploh. Skušal pa je Gardinija tudi nekoliko opravičiti, češ da je še mlad. Gardini sam pa je izjavil, preden se je vkrcal na letalo, da se bo vrnil na Filipine, če ga bodo za prihodnji mednarodni turnir spet povabili. Sodeč po pisanju filipinskih listov je sicer kaj takega malo verjetno. Besede, ki so padle na njegov račun, ne puščajo ni-kakih «odprtih vrat« za kako pomirjenje, in to tem manj, ker Gardini ni pokazal niti toliko takta, da bi se skušal pri manilski publiki na kak način opravičiti. NEW YORK, 17.— Art Lar-sen in Danec Kurt Nielsen sta prvič nastopila na turnirju za prvenstvo Amerike na pokritih igriščih in svoja nasprotnika z lahkoto premagala. Priznanih 32 svetovnih rekordov ki so bili postavljeni 1.1952 Mednarodna atletska zveza je priznala 32 novih svetovnih rekordov, doseženih v letu 1952. Priznani so naslednji rekordi: 1000 m: Aberg (Švedska) 2:21.3; 4 x 400 m: Jamajca (Wint, Laing, Mc Kenley, Rho-den) 3:03.9; hoja 5 milj: Hardy (V. B.) 35:13; hoja 30 km: San-dor (Madž.) 4.21:12.6; hoja 50 km: Roka (Madž) 4.31:21.6; 440 y ovire: Moore (ZDA) 51.9 in 51.6; 2 milji: Reiff (Belg.) 8:40.4; 4 X 440 y: ZDA (Cole, Maahburn, Pearman, Whitfield) 3:08.8; 4 x 880 y: ZDA (Ashen-felter, Pearman, Burness, Whit-field) 7:29-2; troskok: Da Silva (Braz.) 16.12 in 16.22; kladivo: Csermak (Madž) 60.34 in Strandly (Norv.) 61-25; deseteroboj: Mathias (ZDA) 7887. Zenske — 100 m: Jackson (Avistral.) 11.5; 200 m: Jackson (Avstra*.) 23.6 ii) 23.4; 800 m: Pletneva (ZSSR) 2:08.5; 80 m ovire: Strickland (Avstral.) 110 in 10.9; 4 x 100 m: Avstralija 46.1; ZDA (Faggs, Jones, Mor-renau, Hardy) 45.9; Nemčija (Knab, Sander, Klein, Peter-sen) 45.9; 4 x 200 m: Velika Britanija (Hamston, Johnson, Fouldis, Cheeiseman) 1:39.7; 100 y: Jackson (Avstral.) 10.4; 880 y: Bali (V. B.) 2:14.5; 4 x 110 y: Avstralija (Strickland, Jackson, Kripps, Johnston) 46.9; 4 x 220 y: ZDA (Faggs, Jones, Morreau, Hardy) 1:40.0. Boks LONDON, 17. — Londonski menager Jack Solomons je objavil, da je podpisal dogovor za dvoboj Američana Paddyja Younga (srednja kategorija) z Randyjem Turpinom, britanskim prvakom srednje, kategorije. Dvoboj bo v Londonu 17. marca. MONTREAL, 17. — Svetovni prvak lahke kategorije Jimmy Carter je izgubil dvoboj s kanadskim prvakom Ar-mandom Savoie, ki je zmagal v 10 krogih po točkah. NEW YORK, 17. - Italijan srednjetežke kategorije Mario Crisostomi je premagal Američana Roosevelta Borada po točkah v šestih krogih. Američan Bob Baker (težka kategorija) pa je premagal Argentinca Cesarja Briona. Norme za francoske «mojstre plavanja* Francoska plavalna zveza je na svojem zadnjem zasedanju postavila norme za medalje mojstra plavanja. Mejni rezultati za ta naolov so tile: moški: ženske: 100 m prosto 1:00,5 1:09,5 200 m prosto 2:15,0 — 400 m prosto 4:55,0 5:40,0 1500 m prosto 20:15,0 — 200 m prsno 2:50,0 3:12,0 200 m metuljček 2:45,0 3:08,0 100 m hrl itno 1:10,0 1:19,9 Ce te norme primerjamo z uspehi jugoslovanskih plavalcev v preteklem letu, lahko ugotovimo, da bi med njimi osvojilo značko mojstrov v Franciji 9 plavalcev (Skanata, Mihajlov, Stipetič, Stevanovič, Jaeger, Zuvela, Trojanovič, Pandur in Barbieri) in 4 plavalke (Ligorio, Jeričevič, Kor-pes in Lavrenčič). Na plavalnem tekmovanju v Liegeu 14. maja bodo sodelovali tudi trije jugoslovanski plavalci. Skanata bo tekmoval na 100 m hrbtno, Pandur na 100 m prsno, na 100 m prosto pa bo tekmoval plavalec, ki bo na izbirnem tekmovanju 8. marca v Beogradu dosegel najboljši rezultat. Larsen je imel za nasprotnika 54-letnega Gilberta Halla, ki ga je premagal s 6:4 in 6:2, Nielsen pa študenta medicine Kena Carterja, ki ga je odpravil s 6:1 in 6:2. Prijavljenci za dirko Cagliari-Sassari CAGLIARI, 17. — Kolesarska dirka Cagliari t Sassari na Sardiniji prihodnjo nedeljo pomeni začetek sezone dirk na prostem v Italiji. Za dirko so se prijavila italijanska profesionalna moštva ter državna moštva Belgije, Nemčije, Švice in Francije. Italijanska moštva so sestavljena takole: Arbos: Ciancola, Moresco, Monti. Atala: Bartoluzzi, Pado-van, Barozzi. Bartali: Bartali, Corrieri, Biagioni. Bottecchia: Bartalini, Ciolli, Ciabatti. Gan-na: Magni, Baroni, Rossello. Girardengo: Massocco, Ghirar-di, Mastroianni, Guerra: Ber-tocchi. Legnano: Minardi, Al-bani, Servadei. Levrieri: Sol-dani, Gestri, Drei. Welter: Martini, Clerici, Pasotti. Agullotti di Gennargentu: Baronti, Sa-limbeni, Pinna, Mirai. Turrita-nia: Bresci, Baroni, Gorini, Bove. Inozemska moštva pa bodo sestavljali: Belgija: Impanis, Keteleer, Jomaux. Nemčija: Theissen, Schwarzenberg. Švica: Croci-Torti, Sphuler, Wyss. Francija: Laa. Lazarides, L. Lazarides. Marinelli. «Sarojevo» zmaguje Nogometno moštvo Sarajeva je na gostovanju v Bejrutu (Sirija) doseglo prvo zmago. Gostje so imeli za nasprotnika domači kljub Racing, ki so ga po lepi tehnični igri premagali 6:0. Jugoslovansko nogometno moštvo Sarajevo je imelo v nedeljo na svojem gostovanju v Libanonu drugo tekmo. Sarajevo je po izredno ostri igri premagalo najboljši klub v tej državi «Homenmen» z rezultatom 6:1. Prijateljska tekma v Beogradu med Crveno zvezdo in Slavijo se je končala 5:0; BSK pa je izgubil s Cukaričkim 1:0. Prijateljsko srečanje v Skop-Iju med Vardarjem in Poberio iz Prilepa se je končalo z visoko zmago domačih 9:1 (3:1). Mostarski Velež je na domačem igrišču premagal Buduč-nost iz Titograda 3:0 (1:0). !z galerij« ( svetovnih špor,(1 m m Holandec H oceni na druget;> mednarodnem ,a . j,. skih skokov d p3 j j5, mesto. V resnic 4aiJt dosegel 10. tn sto. v Odgovorni uitdmk STANISLAV Kfc-NKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI St b 'II nad - Telefon Številka 93-808 m 34 638 - Postni predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI od 8.30 12 in od 15 18 — Tel 73-38 — Cene oglasov: /.a vsak mm višine v Sirml l stolpca trgovski 60 finančno upravni iOO. osinrtnce 90 lir — Za FLRJ za vsak mn- Sinne t stolpca ra vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT Podružn Gorica III S Pelliro I 11 Te' 33 82 - Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA Gona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10- "^jjipsk***, Pošt ril tekoči račun za STO ZVU Zaožn'Stvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega l,.lubilana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 606 • T - 892 - Izdaja Založništvo tržaškega liska