St?V. 280. / VMM, v srcae, dne 23. nečem m Posamezna 5lev„ka slanc 2 om. Leio LIH. Naročnina za državo SHS: ... Din 20 ... .12« ... .240 na mesec . za pol leta za celo leto za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno y Jugoslaviji .... Din AO v inozemstvu. ... . 80 Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračalo: netronkirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva (eleion 50. upravništva 328. prilogro „Ilustrirani Slovenec Cene Inseražom: Cnostolpna petitna vrste mali oglasi po Din 1'50 ir Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*30 veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popusi izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po orožniku ob 4. uri zjutraj. Pošluiilil BSeiofiB v GOlevifl! Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 In 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunal 24,797. Za avtonomijo. Češki državni zbor doživlja burne dneve. Opozicionalne stranke ne pobijajo vlade z argumenti, ampak kar tekmujejo med seboj v uporabi fizičnih sredstev. Vsa mnogovrstna nasprotja, ki ločijo duhove v kulturno tako visoko razviti deželi kakor ja Češka, so bruhnila z vso silo na dan. Komunistom ni všeč socialni sestav vlade, Nemcem ni všeč njen narodnostni sestav, Slovakom pa niti narodnostni niti vorski sestav, najmanj pa njen dr-žavnopravni temelj. V pondeljek je govoril v češkem parlamentu znani voditelj katoliških Slovakov Hlin-ka. V obširno zasnovanem govoru je dokazal z zgodovinskimi podatki, da Čehi niso Slovaki in je temeljito ovrgel trditev, da so Čehi in Slovaki enoten narod. Tega dejstva se Slovaki tudi globoko zavedajo in svojo narodno zavest so pokazali dne 1T>. novembra, ko je nad 60 odstotkov Slovakov glasovalo za slovaško ljudsko stranko, ki zahteva za slovaški narod možnost samovlade v skupni državi s Čehi. Kakor ima vsak človek pravico izbirati si svoje ime, tako tudi ne more o nobenem narodu nihče odločevati, ali je samostojen ali ne, kakor le dotični narod sam. Kol narod, ki ima pravico, da sam odločuje o svoji usodi, so Slovaki sklenili znano piltsburško pogodbo za svojo neodvisnost, te pogodbe pa prva češka vlada ni bolela priznati in je še danes ne priznava in tudi drugih s Slovaki sklenjenih pogodb se ne drži, čeprav je vsemu svetu znano. da brez sodelovanja Slovakov ne bi bilo današnje češkoslovaške republike. Spričo takega stanja stvari ne morejo Slovaki podpirati nobene vlade, ki ne prizna osnovnih pravic slovaškega naroda. Umevno je, da so našle Hlinkove besede močen odmev tako med prijatelji kakor med nasprotniki. Največji oboževatelji centralizma na Češkem morajo danes priznati, da je strogi centralizem za češkoslovaško republiko največja nesreča. Pri vsej svoji upravni urejenosti češka država ne bo nikdar trdna in solidna, dokler ne ho rešeno državno vprašanje v smislu narodnih avtonomij. Velike centralistično upravljane države se dandanes po vsem svetu polagoma pretvarjajo in prehajajo v avtonomistično obliko. Bivša centralistična Rusija je dandanes velika federacija, ravno tako ludi angleški imperij in Združene države v Ameriki. Celo najtrdnejša centralistična tvorba, Francija, se že občutno maje in mogoče ni več daleč čas, ko bodo tudi tam zagovorniki pokrajinskih uprav prišli do odločilne besede. Splošnemu toku časa se tudi naša država ne bo mogla odtegnili. Tudi pri nas bo zmagalo sjvoznanje, da je preoster centralizem neprimerna osnova za našo državo, tem bolj, ker se ne opira niti na dobro upravo kakor drugod. Zgodovina nas uči, da so zastonj vsi napori za poenotenje razvitih in zavednih narodov. Kakor ni danes več mogoče zliti Čehov ln Slovakov v en narod, tako bodo ostali posamezni narodi med seboj ločeni tudi pri nas, čeprav žive v skupni državi. Državna ekupnost zahteva, da imej vsak narod v več-narodni državi vse svoje pravice in država bo močna le tedaj, če bo zavrgla zastareli princip ozkosrčnega centralizma in na njegovo mesto postavila široke pokrajinske ali narodne avtonomije. Za mandatliad Sirijo. Pariš, 22, decembra. (Izv.) V francoski zbornici so tri skupine predlagale, da vlada vrne Društvu narodov francoski mandat nad Sirijo. Po sijajnih govorih Brianda in Pavla Boucourja, ki sta naglašala pomen in veljavo ohranitve mandata, jc zbornica izrekla vladi s 300 proti 29 glasovom zaupnico in tako odbila predlog za vrnitev mandata. NEMŠKI DRŽAVNI PRORAČUN. P-erlin, 22. dec. (Izv.) Državni zbor je odobril državni proračun. Stroški so pokriti z dohodki brez pribitkov. a tudi brez primanjkljaja. Proračun znaša 7 in pol milijarde zlatih mark. ČASOPISJE V ITALIJI. Rini, 22. decembra. (Izv.) »Epoca« bo nehala izhajati. Turinska »Gazetta del popolo« Sc bo zdru?ila s fašistovskim »II Regno«. — Govore tudi o izpreniembah v vodstvu vatikanskega glasila »Osservatore Romana«« Bližamo se miim volitvam. PAŠIČ NENADOMA OZDRAVIL, — RADIČ V STRAHU. — »PRIJATELJA« SVARITA DRUG PROTI DRUGEMU, — RADIČ IŠČE ZOPET POTI X OPOZICIJI. — EDINI IZHOD IZ LEPEGA POLOŽAJA SO VOLITVE. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Pašič se je danes po dolgi odsotnosti pojavil v svojem kabinetu, kamor jc prišel po enajsti uri. Vozil sc je skozi mesto, V kabinetu je ostal malo časa. Tako je Pašič zopet pričel s svojimi posli. V dobropoučenih krogih trdijo, da jc Pašičevo ozdravljenje v čisu, ko jc politični mir. značilno. Morda namerava baš sedaj, ko so vsi narodni poslanci odsotni in ko je ves radikalni klub izven Belgrada, začeti z reševanjem velikega problema, ki je nastal v radikalnem klubu po važnem nastopu Jovanoviča in še nekaterih radikalnih poslancev. Ali bo Pašič sedaj dejansko otvoril krizo, kakor to pričakujejo njegovi prijatelji, sc sedaj šc nc da reči. Zdi se, da bo Pašič jutri ali pojutrišnjem šel na dvor sporočat svoje namere, da namerava izvri"ti važne spremembe v celi vladi. Iz zanesljive strani sc izve, da je vzbudilo Pašičevo ozdravljenje v političnih krogih veliko pozornost. Vsekakor bo tudi Stjepan Radič skoraj lctci v Belgrr.d v strahu, da nc bi Fašič v negovi odsotnosti mogel napraviti kakšnih iznunadenj H. S. S. in njenemu kolovodji, Stjepanu Radiču. Zanesljivo se ve, da Stjepan Radič Pašiču r.e verjame. Sestal sc je z Nasta-som Petrovičem, kar naj bi bil viden znak, po katerem bi mogel Pašič razumeti ncrazpolo-ženje Stjepana Radiča proti Pašiču. Resni politični krogi so prepričanja, da sc je vršil med Radičcm in Petrovičem rosen političen razgovor z ozirom na eventuelni razcep v radikalni stranki. In kaj bi bilo treba storiti v slučaju, da. do tega pride? Z dru^o besedo to pomeni, da pripravlja Stjepan Radič tla, kako bi mogel v morebitno izpremenienem položaju najti možnost, da se obdrži v vladi in da se zopet približa Korošcu in Davidoviču. Vsekakor to žongliranje Stjepana Radiča ni simpatično. Tako sodijo tiste opozicionalnc stranke, ki so se največ trudile, da bi prišlo do narodnega sporazuma, katerega je Radič s svojim sporazumom z radikali popolnoma onemogočil, ker je napravil sporazum, ki ni naroden, ampak strankarski iu s katerim ni zadovoljna nc Slovenija nc Hrvaška. Po pre-okretu 27. marca se niti nc ve, v koliko predstavlja Stjepan Radič volivce, ki so ga volili, še man pa da bi predstavljal hrvatski narod. Zato so politični krogi, radikali in sami sporazumaši opozicije mnenja, da je položaj dovolj zrel, da bi se moglo apelirati na ljudstvo in spoznati njegovo razpoloženje. Šele potem, ko bi se popolnoma izvedelo za ljudsko mnenje, bi sc moglo nadaljevati delo v parlamentu. Sedanja skupščina ne more delati, ker je spremenila lice, ki ga jc dobila z volitvami. Vsekakor jc zanimivo omeniti sledeče: ako bi prišlo do rovih volitev, teh volitev ne bi vodila vlada RR, niti Pašič. Najverjetnejše je, da bi vodil te volitve kak nevtralen kabinet. RADIČ NENADOMA ODPOTOVAL V BELGRAD. Zagreb, 22. deccmbra. (Izv.) Minister Stjepan Radič, ki je imel po vrnitvi iz Dalmacije namen ostati čez božične praznike v Zagrebu, jc danes opoldne nenadoma odpotoval v Belgrad. E K ON O MS K 0 - FIN AN v ODBOR MINISTROV. Belgrad. 22. dec. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja ekonomsko-iinančuega odbora ministrov. Na seji so razpravljali o vprašanju zgradbe mostu v Pančevu, ki je potreben za vzdrževanje prometa med Belgradom iu južnim Banatom in z drugimi mesti v Banatu. Sklenjeno je bilo. da s«? da primerna vsota, ki bi šla na račun reparacij. Na račun reparacij bi se naročil most za Pančevo. Pri razpravi o prodaji železa, ki se nahaja v posameznih tovarnah na Mažarskem in ki je ostalo pri popravilih naših vagonov in lokomotiv, se je sklenilo, da se razpiše licitacija za prodajo tega železa. Pravosodni minister Gjuričič je poročal o pravilniku o vojni odškodnini. Tej razpravi so prisostvovali referenti vseh prizadetih ministrstev. Končno jo bil definitivno sprejet pravilnik o privatnih nabavkah na račun reparacij. IZ ŽELEZNIŠKEGA MINISTRSTVA. Belgrad, 22. dccembra. (Izv.) V železniškem ministrstvu se je vršila konferenca načelnikov raznih oddelkov, na kateri so razpravljali o vprašanju prometa v naši državi. Dela sc na to, da sc znižajo tarifne postavke in da se izdela enoten vozni red za celo državo. Nadalje so pretresavali vprašanje popravila vagonov in lokomotiv. V ta namen naj bi se razširile državne dclavnicc, zasebnim pa bi sc dajal potreben kredit. Sovjetska politika. Moskva, 22. dec. (Izv.) Na zborovanju komunistične stranke v Moskvi je generalni tajnik stranke Stalin obširno poročal o političnem položaju po svetu. Stalin je ugotovil, da se je evropski kapitalizem po vojni z ameriško pomočjo znatno okrepil. Zato obvladuje danes evropski kapital zopet vse kolonije. Pritisk kapitala na kolonije pa jača in krepi zlasfci v kolonijah revolucionarno gibanje, ki edino utegne prinesti tudi kolonijam zaželjetio svobodo. Dawesov načrt pa mnenju Stalinovem Evrope ne bo rešil in tudi ne locarnska pogodba, kajti locarnska pogodba nosi v sobi kal bodoče vojne, Dnvvesov načrt pa bo okrepil revolucionarno gibanje v Nemčiji. Evropa boleha na silnem nasprotstvu med premaganci in zmagovalci, pa tudi zmagovalci niso edini med seboj, kakor dokazuje tiho uasprotstvo med Anglijo iu Francijo v Aziji. Tudi med Ameriko in Japonsko ?e niso vsi računi poravnani. To go vzroki vedno *iln^išesrn obara. Sevanja, Vprašanje predvojnih ruskih dolgov igra pri pogajanjih med Rusijo in ostalimi evropskimi državami važno vlogo. Dolgovi znašajo trideset milijard rubljev. Rusija je leta 1017. vse te dolgove proglasila za ničeve in tega sklepa ne more izpremeniti. Pripravljena pa je ruska vlada vse, ki so trpeli škodo, odško-dovali s podelitvijo posebnih koncesij. To stališče je zavzela ruska vlada pri zadnjih pogajanjih z Anglijo ped Mac Donaldom in se ga bo držalu tudi še zanaprej. Obdolžitev, da ruska vlada podpira komuniste po tujih deželah, je proglasil Stalin za neresnično. Ni komunizem nevaren Angliji, ampak največja nevarnost za Anglijo so angleški konservativci in njihova kolonijalna politika. Komunizem nima nič opraviti s posameznimi terorističnimi akti. Ruski narod goji; tople simpatije-za izkoriščane Kitajce in pozdravlja njihov boj za svobodo. Kdor bo poskušal v Mandžuriji kaliti dobre odnošaje med Japonci in sovjeti, bo propadel. Glavni cilj ruske politike na daljnem vzhodu je kar najtesnejše zbližanje z Japonsko. Gospodarska politika sovjetske Rusije pa stremi za gospodarsko ^odvisnostjo Rusije, ki ne sme hiti več privesek kapitalizma. Ruska industrija je dosegla letos 35 odstotkov svoje predvojne kapacitete. Tudi kmetijstvo se lepo razvija, zlasti pa zadružništvo, ki bo še bolj cvetelo, ko bo industrija na zadružni podlagi dovolj razvita. Brezposelnost v Rusiji je majhna, ker je brez dela le 700.000 oseb, industrija pa bi nujno potrebovala vsaj 400 tisoč kvalificiranih delavcev. V komunistični stranki je organiziranih nad 90 odstotkov vsega ruskega delavstva. Tako gospod Stalin. Sinovjcvo stališče omajano. Moskva, 22. dccembra. (Izv.) Na komunističnem kongresu jc proti Sinovjevu ostro nastopil Stalin, češ, da sc oddaljuje od čistega Leninovega nauka. Stalin jc imel uspeh in jako verjetno je, da bo odpotoval Sinovjev za nekaj časa na Kuvkaz. AMERIKA IN RAZOROŽITEV. Wa8hington, 22. dec. (Izv.) Na konferenco za razoroži lov, ki jo namerava sklicati Društvo narodov, Amerika ne bo poslala svojega zastopnika, ampak samo opazovalca. POSLEDICE BEDE V BERLINU. Berlin, 22. decembra. (Izv.) Policijska kronika beleži v zadnjih tednih 74 samomo- ' rov, katerim je vzrok beda vsled brezoose!-nosli. To se pravi kopijo nemškega centruma, vidi v »Narodnem dnevniku*: neki r-Viator v današnji taktiki SLS in piše: Ko je Slovenska ljudska stranka svoječas-no predložila v Belgradu svoj ustavni načrt, takrat so ji morali priznavati celo najneiz-prosnejši nasprotniki: to je stranka sposobnih osebnosti, prava posoda dragocenih kvalitet. Slovenska ljudska stranka je bila v tistem času na kulminacijski točki svojega razvoju. V zvezi s posest rimo Hrvatsko pučko stranko in bunjevsko-šokačko stranko je tvorila jedro, kristalizacijsko točko velike bodoče stranke jugoslovanskih katoličanov. Prišle so nove konstelacije, z njimi merjenje taktičnih sil med Srbi na eni, Hrvati in Slovenci na drugi strani. In deževalo je neuspehov. Vsakomur je bilo jasno, da je SLS v svojem prvotnem navdušenju za jugoslovanstvo prejudicirala dejanskemu razpoloženju širokih slovenskih slojev, da je torej zagrešila prestopek proti enim in istim zakonom demokratičnega hišnega načela v stranki sami. Potem so se v Ljubljani naenkrat spomnili Slovenstva. V tein, pravi Viator, se vidi nedoslednost politike SLS, in njen prehod v radičevske revirje. oziroma njeno kooperiranje s HPS se mu zdi, cla je v diametralnem nasprotstvu s politiko sTimoslovenstva To so čudni dokazi, ki jih je iu pripeljal g. Viator za nedoslednost in kontradiktoraost SLS; saj dokazujejo vendar ravno nasprotao. Saj vendar dokazujejo le to. da SIjS svo.iesra programa ni jzpremenila in da je y svoji taktiki ostala vedno na eni iii isti liniji. Če j« SLS takrat, ko je bila -na kulminacijski točki svojega razvoja«, kakor pravi g. Vin tor. tvorila jedro, kristalizacijsko točko velike bodoče stranke jugoslovanskih katoličanov, tedaj mora naravno isto tvoriti danes toliko bolj in je bilo torej agitacijsko potovanje Jr. Korošca toliko bolj potrebno. A kaj se pravi to, da je SLS v svojem prvotnem navdušenju za jugoslovanstvo prejudicirala dejanskemu razpoloženju širokih slovenskih slojev? Mar hoče s tem reči g. Viator, da razpoloženje slovenskega ljudstva takrat ni bilo jugoslovansko, oziroma da ST.S danes ni več navdušena za jugoslovansko? SLS je za jugoslovanstvo danes še ravno trko »navdušena za jugoslovanstvo če že hočemo vporabiti to frazo kot je bila pred sedmimi leti. Toda ni bila nikdar navdušena in nikoli ne bo za tisto jugoslovanstvo, kakor ga je sankcionirala vidovdanska ustava, ampak je in bo vedno navdušena za jugoslovanstvo na demokratičnem avtonomističnem principu, kakor ga je vedno ze-slopala in ga položila tudi v svoj ustavni načrt. ^ G. Viator bi se rad nekaj tudi norčeval iz SLS, češ cla hoče s krščanskim socializmom osrečiti Vojvodino, nositi krščanski socializem iz industrijske pokrajine v čisto agrarno ozemlje in pristavlja: Komu je že namenjen krščanski socializem? Če se ne motimo, delavstvu, in to ne oziraje se na stroko in panogo zaposlitve... Iz tega naziranja g. Viatorja vidimo, da nima o krščanskem socializmu niti-najprimitivnejšega pojma. Zato bi bilo tudi škoda izgubljati o tem kako besedo. Naj si g Viator najprej prebere Krekovo knjigo in potem še-le nameri svoj top na to fronto SLS. čc bo imel kaj municije, se reče. Nevihte in poplave« Rim, 22. dec. (Izv.) V srednji in južni Italiji je južno vreme. V severni Italiji- sneži u gorenjeitalska jezera so zamrznjena. Pariz, 22. dec. (Izv.) V Franciji so velik« nevihte. Poplave so napravile mnogo škode Trier, 22. dccembra. (Izv.) Reka Mose je v zadnjih dveh dneh narasla za 2 m. Bab sc jc poplave. Koblenz, 22. deccmbra. (Izv.) Vsled spre-mcnicnc temperature vode neprestano rastejo. Bati se je velikih katastrof. Konigsberg, 22. decembra. (Izv.) Vslei deževja vode siino naraščajo. Bom, 22. dec. (Izv.) V večih krajih Švico je bilo danes velikansko neurje, po muogil krajih celo toča. Kupi srečko v korist naSIh študentov I Razkrinkani. Poročali dmo že, da se dela od nekih oseb, ki pripadajo demokratski stranki, na to, da bi se Hrastnik ali takozvana katast. občina Sv. Lenart ob Savi odcepila od občine Trbovlje, ker je med kmeti vasi Sv. Marko, Studence, Praprotno, Plesko itd. veliko razburjenje, smo primorani dokazati, da jih pomirimo, od katere »tram izhaja vloga za odcepitev omenjenih vtisi od občine Trbovlje. Zanimivo je to, da je koncept vloge sestavil prejšnji gerent Kokalj. Namen vloge je bil v februarju kakor tudi sedaj občinske volitve preprečiti ali pripomoči g. Rošu do občinskega mesta v Hrastniku, ako bi se obč.na odcepila. Nič menj zanimiv ni odgovor g. okrajnega glavarja Pinkave v Laškem, oziroma velikega županstva v Ljubljani. Sicer pa prinašamo tozadevne vloge po točnem prepisu originala: Vloga za odcepitev. Gospodu sreskemu poglavarju v Laškem. Vprašanje ločitve kat. občine sv. Lenart ob Savi od obč.ne Trbovlje je staro. — Sv. Lenart looi od Trbovelj 570 m visoki hrib Sv. Mairka-Ojstro ter veža oba kraja 13 km dolga okrajna cesta, ki je pa večinoma strma in po zimi radi žametov itd. prometu neugodna. Davkoplačevalci iz Sv. Lenarta imajo po bližnicah 1—2 uri hoda do občinskega urada, a tudi občinski urad kljub telefonski zvezi le težko nadzoruje industrijski kraj Sv. Lenart, kjer je rudnik, kemična tovarna in steklarna. V teh obratih je zaposlneih okrog 3000 delavcev. Politično razmere so v sv. Lenartu enake kakor v Trbovljah, toda z gotovostjo se lahko trdi, da bi napredne stranke jako malo pridobile, če bi se Dolu priklopil sv. Lenart. V »»Dčini Dol (za)vlada (od) nekdaj klerikalizem, ki kakor povsod neguje* zdrav napredek in vsled česar tamošnji prebivalci po večini niso državotvoren element. Z sklopitvijo sv. Lenart občina Trbovlje v gospodarskem oziru le malo zgubi. Davek oz. doklade, ki ga plačuje rudnik Hrastnik teka le deloma v blagajno občine Trbovlje, 50 do 60 % vseh doklad je deležna občina Dol, ki ima malo upravnih stroškov, prepotrebno šolsko poslopje zida že nad 20 let in sploh nima smisla za kulurne svrhe. Občina Trbovlje naklada sv. Lenart s svojimi šolami in kulturnimi zavedi in glede občinske uprave bremena, ki se ne dado primerjati z davčno moč te kal. občine in bi občina z odklopitvijo le pridobila. Radi kat. občine Ojstro predlagam, in ostanejo vse hiše ležeče na iiijovzhodnem pobočju hribov Ojstro in sv. Marka to je št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10. 11, 12, 16. 20, 21, 23, pri občini Trbovlje, ostale naj se pa ostanejo v občino Dol. Na merodajnem mestu se zastopa načelo, da se naj združijo male občine v eno gospodarsko krepko celoto. Tukaj se nudi priložnost, da se z malo občino Dol združi izdatna kat. občina sv. Lenart. , Tako povečana občina Dol bi imela življenjsko moč in bi se pridružila v Jugoslaviji kot vredna članica naprednih občin. Občina Trbovlje bo pa le malo zgubila, saj ostane z ozirom na svoje takorekoč neiz- * Pisec je hotel seveda reči: negira. do božič, praznikov v moderni konfekciji JOS. ROJINA - LJUBLJANA. črpne rudnike, cvetočo obrt in dobro razvito kmetijstvo še vedno faktor, s katerim lahko računa država z ozirom na njeno davčno moč in torišče pravega razumevanja državnih dolžnosti. Kokalj j:>. p. ... Srezki poglavar v Laškem. Štev. 3090. Županstvo občine Trbovlje. Posestniki Ferdo Koš in tovariši so zaprosili, da se izloči od občin eTrbovlje vsa kat. obč. Sv. Lenart ob.Savi in severovzhodno ležeča polovica kat. obč. Ojstro, ter se pridruži pol. občini Dol pri Hrastniku. Vsled odloka velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani z dne 14. 2. 1925 U. br. 552 naročam, da se izjavi o nameravani izločitvi in prtklopitvi gosp. gerent in meni stavi utemeljene predloge glede prometnih upravnih in političnih razmer v obeh občinah. Ker se predlaga, da bi se samo polovica katastralne občine Ojstro izločila iz kraj. občine Trbovlje, se na to še posebej opozarja s pripombo, da bi se temu predlogu zamoglo pritrditi le, ako za to govore posebno tehtni razlogii in če bi tudi finančna uprava v to privolila. Delitev katastralne občine Ojstro je razvidna iz zemljepisnih kart katere ležijo na razpolago pri podpisanem uradu med uradnimi urami. ... Sreeki poglavar: Pinkava. Došlo dne 23. 2. 925. . Št. 27. Poročilo odšlo 26. II. 25. Kokalj, m. p. Utemoljenje na dopis okrajnega glavarja. Iz političnih oziirov bi bilo nameravano delitev priporočati. Z odcepitvijo Hrastnika, to je k. o. Št. Lenart ob Savi in Ojstro, bi trboveljska občina izgubila velik del komunističnih in drugih protidržavnih elementov, dočim si pridrži kmečke k. o. Knezdol, Trbovlje in Sv. Marko, ki bodo lažje držale protiutež napram onim elementom. Temu nasproti bi klerikalna občina Dol pridobila precej naprednih sil, dočim bi prevratni elementi utonili v kmečkih kat. obč. politične občine Dol, to pa osobito z ozirom na nameravano odcepitev k. obč. Sv. Jur nad Trnjem, Sv. Štefanu in Marno od pol. občine Sv. Krištof in priklepitev teh delov k politični občini Doli, ki jo je iz političnih razlogov nujno priporočali in'bi se morale izvršiti istočasno z delitvijo trboveljske občine. Kokalj, m. p. * * * Komentar nepotreben, ozir. — še pride! Manjšinsko vprašanje. Vojvodinski nemški poslanec dr. Grassl priobčuje v graški : Tagespostk z dne 22. t. m. uvodnik, v katerem odgovarja na znane izjave ministra Radiča v Mariboru zastopnikom nemške narodne manjšine. Dr. Grassl pravi, da pomenjajo te Radičeve izjave v primeri s prejšnjim stališčem jugoslovanskih nierodajnih krogov znaten napredek. Kar se tiče Radičevega opomina jugoslovanskim Nemcem, naj bodo lojalni, je lu Radič udiral odprta vrata. Vsak Nemec v Jugoslaviji, ki ni bolan na umu, ve. da je lojalnost nasproti državi prvi predpogoj za ugodno rešitev manjšinskega vprašanja. Na to stališče se je postavil tudi manjšinski kongres v Ženevi. Prav posebno pa je vreden uvaževa-nja Radičev predlog, da se reši manjšinsko vprašanje sporazumno. Dr. Grasd piše: »G. ! Kadič je dal nemškemu odposlanstvu nasvet, 1 da naj vpliva na svoje soplemenjake na Ko- roškem v prid boljše usode" Slovencev v tej deželi. Proti temu pač ni ugovarjati, če se istočasno uvede analogna akcija koroških Slovencev. Iu s tem smo obenem dospeli do odločilne točke: manjšine so morajo med seboj sporazumeti, proste vseh postranskih političnih misli, prevzete edinole od poštene namere, da izvrši kulturno delo sprave in sporazuma. Od vlad pa smemo pač pričakovati, da ne bodo ovirale le svobodnega pogovora med manjšinami in da l>odo dosežene uspehe tudi vpoštevale. Poklicani zastopniki slovenskega prebivalstva ua Koroškem naj pred priznanimi manjšinskimi zastopniki iz drugih držav, Nemci in Slovani, izjavijo, kaj žele; istočasno naj še da pa tudi Nemcem v Jugoslaviji prilika, da pred podobno sestavljenim manjšinskim odborom povedo svoje življenjske potrebe. 1 .nako naj bi postopale manjšine v- Nemčiji in Poljski, Češkoslovaški, Ogrski itd.« Na ta način, zaključuje dr. Grassl, bi še dala naj-zaneslivejše najti sporazumna rešitev manjšinskega vprašanja. Za gospodarski sporazum se zavzema »Slov. Narod« in piše: »Gospodarstvo je fun-dament države in z gospodarskega stališča je najlože spoznati, ali so vladajoči politični pravci dobri ali ne. Pričnimo torej najprvo z reševanjem perečih gospodarskih problemov in pustimo fraze o strankarskih geslih in programih, za katere so široki sloji, stokajoči pod težo neznosnih bremen, že itak otopeli.« — To je že vse lepo, ker mi Slovenci bi bili najbolj veseli, ako bi se dal doseči kakšen gospodarski sporazum. Mi sploh hočemo v prvi vrsti gospodarski sporazum. Toda pri obstoječem sistemu je tudi tak sporazum popolnoma izključen. Naš boj sedmih let je to dovolj dokazal. Naš boj proti sedanjemu sistemu je v prvi vrsti diktiran od gospodarskih interesov. A ravno gospodarski interesi so glavna gonilna sila tam, kjer ta sistem krčevito drže v rokah in ne popustijo niti za las. Pomagala pa so ta sistem, ki nas Slovence gospodarsko ubija, ustvariti ravno tista politična gesla, ki jih je s tako vnemo ve3no propagiral tudi »Slov. Narod«. Prav je, če zdaj izprevidi, da mora ta gesla zavreči in se okleniti čisto drugačnih; tistega predvsem, ki se glasi: Dol s centralizmom! Gospodinjski tečaj v Poljanah nad škofjo Loko. V nedeljo 20. t. m. je bil zaključen deset-tedenski praktični in teoretični gospodinjski tečaj, zvezan z razstavo jedil in ročnih del, ki ga je jako spretno vodila gospodična Karolina Grosova na pobudo Orliške podzveze in organizacije domačega orliškega krožka. Celodnevni mnogoštevilni obisk te gospodinjske razstave je pokazal veliko zanimanje za ta tečaj in moramo Orliški podzvezi le ča-siitati, da jc zasnovala presrečni načrt teh te-čaiev. S samopomočjo je omogočen gospodar-ski napredek in postavljen trden temelj boljšega gospodinjstva. Da je tečaj tem lepše uspel in sc omogočil raznovrsten spored, gre zahvala domačemu g. župniku, ki je predaval o vzgoji, in g. kaplanu, ki je predaval o računstvu in lepem vedenju. Izredno naklonjenost nam je izkazal £f. dr. Hu-bad, zdravnik iz Škofje Loke. Petkrat je_ praktično in poljudno predaval o vsem, kar je materi in gospodinji potrebno vedeti in znati o zdravilstvu in prvi pomoči pri raznih nesrečah. Živinorejski in mlekarski inštruktor g. Fr. Krištof iz Ljubljane pa je poleg svojih predavanj pomrožil razstavo z ra^no mlekarsko opremo in mlekarskimi stroji. Ob tej priliki je priredil v nedeljo zjutraj na gospodarje in gospodinje zanimivo predavanje o moderni živi-j noreji in mlekarstvu. Predavanje je bilo zato 1 dobro obiskano zlasti zato, ker sc mlekarstvo tukaj dobro razvija. Tečaj je trajal 10 tednov. Obiskovalo ga je 16 učerk v starosti od 16. do 30. leta Največ važnosti se je polagalo na dobro, pravilno kuhanje z uporabo doma pridelanih živil, tako da je prehranjevanje čim cenejše. Istotako se je polagala važnost na izdelovanje raznega perila in ročnih del. Posebno naklonjenost tečajnicam in njih staršem je pokazala tukajšnja hranilnica in p0. sojilnica, ki je naklonila tečaju izdatno pod. poro. Težo tečaja pa so nosile tečajnice same, ki so vse, od blizu,in daleč, do konca vztra. jale, marljivo sodelovale in zaslužijo pohvalo, Obenem naj jim velja poziv, da vso nabrano spretnost prenesejo v prakso v svojih bodočih poklicih. Najlepši dokaz, kako naše ljudstvo raz-ume in hrepeni po gospodinjski izobrazbi pa je to, da |e priglašenih polno število deklet že za drugi gospodinjski tečaj, ki sc prične dne 7. januarja 1926 in bo trajal 10 tednov. Opravičeno se tukajšnji fantje povprašu. jejo, zakaj sc tudi njim kot bodočim gospodar, jem ne nudi prilika gospodarske praktične izobrazbe? Pred vojno so se vršili praktični tečaji za fante. Tudi moška mladina mora na plan in se pripraviti za moderno, rentabilno gospodarstvo. Mogoče zna Orlovska podzveza rešiti to uganko? S samopomočjo in vztrajno-stjo sc bodo dale premostiti zapreke. Gospodarsko naobraženi gospodarji n^m zasigurajo boljšo bodočnost. Celokupni tujski promet v Sloveniji v letu 1925. Letošnja tujsko-prometna sezona je bila mnogo slabša od lanske. Vzrok temu je sploš-na draginja, slabo vreme, predvsem pa konkurenca jadranskih kopališč in pa popusti na železnicah za njih poset. Slovenija teh popu-stov ni deležna. Od vseh tujsko-prometnih in-teresentov se najbolj pritožuje Slovensko pla-j ninsko drušlvo (za bohinjska hotela Zlatorog in Sv.Janez) Bled in Dolenjske Toplice. Zdi I se, da je ves Bohinj z Bledom vred imel letos takozvauo bohinjsko leto, ki se odlikuje po slabem vremenu. Bati se je, da ne prid« bohinjska leta. — Poset tujcev v Kranjski gori, Rogaški Slatini in Dobrni je bil letos isti kot lani, le Toplice Laško, pravijo, da je bila letošnja sezona boljša od lanske. Največ gostov je imel Bled in sicer 6180, Za Bled pa to število še vedno ni veliko. Bledu sledi Rogaška Slatina s 5792 gosti, Bohinjska Bistrica s 3200, Dobrna s 1425. Slatina Radenci s 326, kopališče Laško 700, Toplice | pri Novem mestu 617, Kranjska gora 648, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru 443, Zlatorog 276 in Rimske Toplice z 850. Po kopališčih in letoviščih je bilo letos vsega skupaj 20.460 gostov. Če prištejemo to-mu številu število posetnikov planin, ki znaša v tem letu 46.108, znaša letos v Sloveniji celo-kupni tujski promet 66.568 ljudi. Da se razni tujskoprometni interesenti pritožujejo radi slabega uspeha letošnje sezone, leži glavni vzrok v tem, da se letos gostje niso radi neugodnih valutnih in vrcmfenskib razmer nikjer dolgo zadrževali. Sv. Hanez in Zlatorog sta štela letos le par gostoV, : ki: so bili nad 14 dni v hotelu. Istotako poroča Bled, da se je več;na gostov zadržala po 10 dni, ostali so bili pa le po par dni odnosno po en dan. V Rogaški Slatini je bivalo več kot štiri tedne 537 gostov, od 14 dni do 4 tedne 2273, 8 do 14 dni 780, 2 do 3 dni 1295, po en dan pa 907 gostov. V Dobrni in v Slatini Radenci so bivali gostje povprečno od 14 dni do 6 tednov. Po narodnosti oziroma državljanstvu so v vseh letoviščih daleko prevladovali domačini Na Bledu je bilo od 6183 gostov 4381 Jugoslo-vanov, v pretežni večini Zagrebčanov in Bel-grajčanov. Relativno je imel Bled od vseh slovenskih letovišč še največ inozemcev in sicer: 882 iz Češkoslovaške, 438 iz Avstrije in'238 iz Italije. V manjšem številu so prišli iz Nemčije (76), iz Anglije (53), iz Mažarske (37), iz Francije (28), iz Amerike (14). Istotako so prevladovali Jugoslovani v ostalih kopališčih. Vendar pa je opažati, da je dotok tujcev v naša kopališča vsako leto večji. damskih in otroških predpasnikov iz kretona, klota, listra, šilona in batista v različnih fazonah nudi v Ljubljani najccneje F. & I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Univ. prof, tir. Ivan Prijatelj petdesetistsiik. Vseučiliški profesor dr. Ivan Prijatelj dopolnjuje danes petdeseto leto svojega bogatega življenja. Rojen jc bil 23. dcc. 1875 na Vinicah pri Sodr-ažici. Kot podjeten dijak se je oprijel zlasti študija slovanskih jezikov in njihovih kultur, mnogo popotoval in spoznal zlasti Rusijo. Postal je naš najodličnejši literarni esejist in kulturni zgodovinar; postavljali so ga na odlična službena mesta v tujini, dokler ni 1. 1919. prišel v Ljubljano in bil med polagatclji znanstvenih in moralnih temeljev naše univerze. Književno delo dr. Iv. Prijatelja vzbuja radi svoje obširnosti strmenje in jc skoro nepregledno. Sodeloval jc od mladih dni do danes skoro pri vseh slovenskih, mnogih slovanskih in tujih revijah in zbornikih. Kot visoko-šolcc jc uredil Marnove »Pesmi in romance < in jim napisal izčrpen informativen uvod o moderni liriki, uredil je v dvojni izdaji Aškerčevo Čitanko, uredil za zgodaj umrlim dr. VI. Lcvcem Janka Kersnika Zbrane spise in zbral obširno monografijo Janko Kersnik in njegova doba, ki jc danes najizčrpnejža naša kulturna zgodovina, izdal jc Stritarjevo Antologijo z uvodom, ureja danes novo izdajo Jurčičevih in Tavčarjevih spisov, ki so dragoceni po Širokih literarnih uvodih in strokovnih opombah. V Duševnih profilih naših pre- poroditeljcv je podj|) globok oris za našo literarno zgodovino. Dasi se je dr. Prijatelj v svojem književnem delu pretežno omejil na proučavanje slovanske kulture, je njegovo ime enako znano v slovanskem in drugem znanstvenem svetu, kjer je s toplo besedo poročal o nas. Napisal nam je tudi Idejne predhodnike in utemeljitelje ruskega realizma ter oskrboval prevode iz ruske literature, zlasti iz Puškina (Onjegin) in Gogolja (Revizor) in vrsto člankov zlasti o ruski literaturi. Nc spada v široko javnost, kako odlično in pogumno jc dr. Prijatelj sodeloval pri pripravah za našo narodno in državno samostojnost in koliko je pri tem tvegal, kajti v te zasluge jc kesnejc padla marsikaka grenka in strupena kaplja in zagrenila dr. Prijatelju mesto na javnih tribunah, kjer ga tako često želimo. ' Ostal jc ljubezniv, preprost, šegav in temperamenten družabnik, vse svoje znanstvene sile pa je ohranil vzgoji svojih slušateljev in učencev in svojemu duhovitemu peresu. Jubilantu, katerega dela se ob tej priliki s hvaležnostjo spominjamo, želimo od srca, naj ga Bog ohrani čvrstega šc mnogo, mnogo let. ZASPANČEK RAZKODRANČEK največje presenečenje Vaitra malčkom za Bo2i£! Proti vpošiljatvi 24 Din poltnine prosto razpo-iilia »NASA GRUDA«, Gosposvetska cest« it. 6. Po zaključku Krekove socialne šele. V zadnjem času se tudi študij socialnih ■ašanj med nami poglablja. Reviji »Čas« in socialna Misel« mu povečujeta čedalje več prostora, katoliško dnevno časopisje mu odreja važno mesto, dijaški tečaji se okoli Tijega sučejo, krona vsemu delu pa je Ušeničnikov »Socialni katekizem«, ki bo, predelan po naših prosvetnih društvih, prekvasil miselnost naše mladine z resničnimi krščanskosocialni-mi načeli. Močen izraz tega snovanja je Krekova socialna šola, ki se je otvorila 5. oktobra in trajala do 18. decembra 1925. Če pomislimo, da se je v tej šoli skozi dva in pol meseca zbiralo redno najmanj 20 samih delavskih fantov in deklet, in sicer po dve uri večer za večerom, moremo prav oceniti ne samo storjeno delo, ampak tudi zavednost in pridnost učeče sc krščanskosocialnc delavske mladine. Bilo je 70 predavanj, vsako z živahno debato; učenci so si glavne misli vestno zabcle-ževali. Obravnavala sc je sledeča tvarina: Zgodovina socialnih razmer (dr. Capuder) — Temelji krščanskega družabnega reda (dr. To-minec) — O družbi (prof. Jarc) — Gospodarski in socialni kapitalizem (dr. Božič) — Cilji in pota krščanskega socializma (dr. Gosar) — Delavstvo in država (dr. Puntar) — Zgodovin- ski pregled socialnih teorij in struj (inž. 2u-mer, prof. Dolenec, Fran Erjavec) — Strokovne, politične, gospodarske prosvetne organizacije delavstva (Jožež Gostinčar) — Social-nopolitična zakonodaja (dr. S.). — Časih pa je prišel pogledat še kakšen drug naš prijatelj in improviziral kakšno predavanje ali razgovor. * * » Koncem februarja 1926 se najbrže otvori II. tečaj Krekove socialne šole. V nedeljo, 20. t. m., se je ob sedmih zvečer v Akademskem domu vršil lep poslovilni večer. Otvoril ga jc predsednik Krekove mladine br. Kordin, za predsednika večeru pa je bil izvoljen tovariS Burkeljc, ki je prisrčno pozdravil načelnika prosvetnega oddelka dr. L o n č a r j a , ki jc bil od vseh navzočih zelo živahno aklamiran. Nato so predavali učenci Krekove šole, in sicer Jeglič o Socializmu v novejši dobi in dr. Kreku; Puc o temeljih krščanskega družabnega reda; Pcterlin o Strokovnih organizacijah; Savcnc o Zgodovinskem pregledu socialnega gibania; Hočevar o Delavstvu in državi; gdč. Rozmanova pa jc izrekla na koncu lepo Zahvalo. Večer je bil zelo prisrčen, pozdravilo nas jc staro in mlado, delavci in akademiki so predstavljali resnično krščansko skupnost. Večer so poživili tudi razni govori: profesorja Jarca, dr. Gosarja, dr. Puntarja, dr. Stanovnika, prefekta Antc Kordina. Jorcta Gostinčarja in urednika Knafliča. — »Borba« pa je izvrstno svirala. Dnevne novice. OGLASE ZA BOŽIČNO ŠTEVILKO sprejema uprava do srede 23. t. m. opoldne. Mali oglasi se morejo sprejemati še v prvih dopoldanskih urah. Ker izide list v znatno višji nakladi in bo v prodaji skozi več dni, je božična Številka izredno primerna za oglaševanje. • • • Slomškova proslava. Tudi v rojstnem kraju našega Slomška na Ponikvi so proslavili |125 letnico njegovega rojstva v nedeljo 13. decembra. Slavnost »e je vršila v šoli na Ponikvi. Zborovanje jugoslov. planinskih društev. Začetkom januarja 1926 se bo vršilo v Zagrebu prvo skupno zborovanje jugoslovanskih planinskih društev, ki ima namen, da pripravi pot za čim tesnejše sodelovanje vseh bratskih planinskih društev. Na zborovanje pridejo tudi zastopniki čeških in poljskih planinskih društev. Prva balkanska sindikalna konferenca. Dne 9. aprila 1926 se otvori v Sofiji prva splošna balkanska sindikalna konferenca pod pokroviteljstvom II. intemaoionale, ki posije na konferenco svoje prve glave. Velike prometne ovire vsled snega. Dasi se je zadnje dni vreme obrnilo na boljše, je promet v Srbiji in Vojvodini še vedno zelo omejen in nereden. Veliko vlakov je ustavljenih, drugi prihajajo z znatnimi zamudami. Pri Šardanu blizu Užic so s pomočjo vojaštva izvlekli izpod snega vlak, ki je bil celih 40 ur žameten; prometa na progi pa niso mogli vzpostaviti, ker je sneg zametel tudi vse tri lokomotive, ki so jih bili poslali na pomoč. Lokomotive so se v snegu popolnoma shladile in niso mogle dalje. Nov inžener. Na gospodarsko-šumarski fakulteti v Zagrebu je dne 21. decembra položil inženerski diplomski izpit g. Vinko Vrh-njak, član SKAD Danica v Zagrebu, iz Pa-meč pri Slovenjgradcu. Samo še tri tedne je čas, da si kupiš srečke Dijaškega podpornega društva. Zato kar urno stopi v bližnjo trafiko, župni urad, konsumuo društvo ali našo trgovino, kjer jo dobiš za 10 Din. Če pišeš ponjo na odbor DPD v Ljubljani, Miklošičeva 5, in priložiš 10 Din, jo dobiš tudi po pošti. Na noben način pa nikar ne zamudi tako izredne prilike, ko se ti nudi za borih 10 Din nov Fordov avto, konj s kočijo, sobna oprava, kolo, slamoreznica, ra-dio-aparat, klugi in brane, razni siroji in priprave, obleka, posoda itd. itd. Poleg tega se zavedaj, da z nakupom ene srečke izdatno pomagaš enemu dijaku plačati hrano za en dan. Kupovati srečke DPD je torej koristno in dobro delo hknatu. Spomenik kralju Tomislavu v Zagrebu. Zadnji dan tekočega leta blagoslove v Zagrebu temeljni kamen za spomenik kralju To-mislavu. I)r. Šilovic v Belgradu. Znani odlični hrvatski delavec na človekoljubnem polju, vseučiliški profesor dr. Šilovic, predsednik hrvatske Narodne zaštite, se te dni mudi v Belgradu, kamor so ga povabile tamkajšnje humanitarne organizacije. V nedeljo je dr. Šilovic pred mnogoštevilnim občinstvom predaval o varstvu mladine, v pondeljek se je vršila konferenca vseh belgrajskih dobrodelnih društev, na kateri so pretresali vprašanje o ustanovitvi zveze vseh humanitarnih društev v državi. Konkurzi v Zagrebu. V Zagrebu so se zadnji čas med trgovci sumljivo množili konkurzi. Zveza trgovcev se je zato obrnila na državno odvetništvo s prošnjo, da nemudoma uvede strogo preiskavo o vseh prijavljenih konkurzih, ker je opravičen sum. da se skriva za njimi kaznjiva špekulacija. Oblasti so dejansko takoj uvedle preiskavo in kmalu nato zaprle trgovca Rosstiiaima (Gjorgjevičeva ul.) in Milana Valačičn (manufaktura v Vlaški ulici). Stvar vzbuja v Zagrebu veliko pozornost. Župni uradi naročajo čipke za prte le pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo, ker nudi najlepše blago po najnižjih cenah. Zadnji dnevi. Obupani se obračamo do vseh usmiljenih src, da nam pomagajo in olajšajo skrb za obdarovanje naših sotrpinov. Do danes so milodari zelo malenkostni, prošnje za podpore pa mnogoštevilne, zato prosimo pomoči! Na željo pošljemo tudi položnice. — Podporno društvo slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Narasla Sava. Iz Dola pri Ljubljani nam poročajo: Sava je zadnje dni tako narasla, da je udarila čez bregove ter poplavila travnike, polje in cesto, ki drži od tu v I,aze, tako da dobivamo pošto čez Domžale. Stari slovenski pregovor: Pred sv. Martinom sneg, o Božiču povodenj se je tudi letos uresničil. Krvav vojaški izgred v Vinkoveih. Na vin-kovskem kolodvoru je 21. decembra neki ka-petan pozval na red nekega narednika, ki ga ni bil pozdravil. Narednik je na častnikov poziv odgovoril izzivajoče, nakar je častnik poklical vojaško stražo in ukazal, da narednika odvedejo v zapor. Narednik se je pa uprl; iztrgal je enemu izmed vojakov puško, vojaka ranil, nato stekel v bližnji gozd, od koder je začel streljati. Ker se ni hotel udati, je straža streljala. Težko ranjenega narednika so prenesli v bolnico; svojega imena na noben način ni hotel povedati. Kakor se zdi, se je naredniku ontračil um. Prvo petovarje največje motorne ladje sveta »Asturias« 22.000 brutto ton 32.000 ton nosilnosti iz Seuthaniplona in Cherbourga v južno Ameriko dne 26. februarja 1926 Royal Mail Line. Generalno zastopstvo Zagreb, Trg. 1 broj 17. Podzastopstvo Ljubljana, Kolodvorska ulica 26 in v vseh večjih mestih Jugoslavije. 8510 Književno naznanilo. Ivo Sever: P r e -š e r c n , Mislerij Slovenstva. Elegantno kar-tonirano 10 Din. - Založba »Naša Gruda«, Gosposvetska 6. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakuou čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja sc pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20. * Sveti večer! K polnočni maši Družina gre. je mraz ne plaši. Jo greje čaj; in ko nazaj _se vrne. ,io čaka »Buddha« čaj. držav, nameščencev v Kranju. V nedeljo, dne 20. decembra 1925, sc je v Kranju vršilo protestno zborovanje državnih nameščencev. Udeležba jc bila zelo velika, znamenje, da se državno nameščenstvo zaveda svojega položaja. Govorniki so resno in temeljito razpravljali o bedi, ki je po vojni zadela državne nameščence; zato da jc stvar države, da jim priskoči na pomoč. Poudarjali so, da je nujno potrebno zvišanje prejemkov in revizija službene pragmatike. posebno pa šc, da se n.amc-ščenja in premeščanja morajo vršiti le po taktični potrebi in ne iz strankarskih razlogov. Sprejeta je bila devet točk obsegajoča resolucija, v kateri so drravni namcščenci izrazili svoje zahteve po zboljšanju svojega nevzdržnega položaja. Zborovanje, katero se je vršilo povsem stvarno, se je zaključilo z navdušenimi trikratnimi živioklici na kralja. Povodenj v Beli krajini. Iz Starega trga pri Črnomlju smo dobili ■naslednjo brzojavko: Vas Dol ob Kolpi je v vodi. Ljudje so v silnem strahu, ker ne morejo iz hiš. Voda še narašča. Podobnega najstarejši ljudje nc pomnijo. Zbor delegatov podružnice SPD Osrednji odbor S. P. D. je sklical v nedeljo, 20. t, m., zbor delegatov podružnic S. P. D. v Ljubljani. Od 19 podružnic je poslalo 12 podružnic svoje delegate. Na zboru je bilo 24 zastopnikov podružnic in odbornikov osrednjega odbora pod predsedstvom načelnika osrednjega odbora S. P. D. g. dr. Fr. Tominšeka. Večina podružnic S. P. D. je zastopala mnenje, da jc potrebno, da se organizacija Slovenskega planinskega društva modernizira. Dosedanja pravila, ki so stara žc 30 let, so za sedanjo dobo prestara in ne-moderna. Na predlog podružnic se je sestavil odbor, v katerem so zastopane vse podružnice in ki bo pripravil nova društvena pravila, ki bodo odgovarjala sedanjim modernim načelom organizacij. Podružnice imajo pravila že izdelana. Ta pravila naj se dobro pro-uče. Po teh pravilih bodo vse podružnice popolnoma samostojne; ustanovi se tudi podružnica v Ljubljani, katera obdrži vse dosedanje postojanke osrednjega odbora. Kot najvišja oblast vseh podružnic se pa izvoli osrednji odbor, v katerem bodo zastopane enako vse podružnice. S takim ustrojem bo zadovoljno celokupno članstvo S. P. D. iz Ljubljane. Božičnica šentpeterske Elizabetne konferenco. Tiho, brez šuma, a toliko bolj prisrčno je bilo dne 20. decembra obdarovanje revnih otrok šentpeterske fare, 45 po številu. Obdarovani so bili s čevlji, obleko in perilom. Veselje, hvaležnost in zadovoljnost je privabila marsikatero solzo na lica revnih mamic. Naše požrtvovalne odbornice so nabirale darila in denar pri nebogatih za najrevnejše. Tem potom v imenu odbora in v imenu obda-rovancev iskrena hvala in tisočeri Bog plačaj! Od magistrata, ki oddaja za božičniee določene vsote, nismo prejele do danes ničesar. Lepa hvala! —• Dne 19. novembra je napravila Eli-zabetna konferenca čajanko za najstarejše pod-piranke. Pri tej priliki je bilo obdarovanih 20 zapuščenih starih delavk s perilom in obleko. Iz temnih kleti in podstrešnih sobic so prilezlo in si ogrele dušo in dobile daril za telo. Najmlajša izmed njih je štela 74 let. Najstarejši so se v zadnjem času letnice zmešale, čuti se otroško in mlado, dasi šteje 94 let. Vsi prekmurski dijaki, ki smo prišli zaradi ukinitve VII. in VIII. razreda v Murski Soboti študirat v Ljubljano, želimo prav vesele božične praznike vsem dobrotnikom in podpornikom. Ob tej priliki se jim zahvaljujemo za vse izkazane dobrote. Umrla je včeraj po daljši mučni bolezni v Nunski ulici 3 občespoštovana gospa Josipina Stedry, roj. Praschniker, vdova rajnega posestnika g. Gvidona Stedryja. Pogreb bo jutri ob 3 popoldne k Sv. Krištofu. N. p. v nt. Kanarčki — harcerji, žlahtni vrvivci, bodo razstavljeni na Sveti dan, na Štefanovo in v nedeljo 27. decembra v okusno ozaljšani telovadnici mestnega liceja na Blei\veisovi cesti. V Angliji, na Holandskem in v Belgiji, na Češkem in Nemškem so take razstave nekaj običajnega, pri nas slične razstave še ni bilo. Gojenje pristnih kanarčkov-harcerjev napreduje v Sloveniji zadnja leta dokaj lepo in naši gojitelji oddajajo letno na stotine kanarčkov posebno v Vojvodino in Srbijo. Letošnja razstava, na kateri bo poseben sodnik iz Prage ocenjeval posamezne pevce. 1k> gotovo mnogo pripomogla, da se zanimanje za gojenje kanarčkov še dvigne. O božičnih praznikih ne bo nikjer toliko lepega, ubranega in veselega rg .to mag a*os*v> i> t i^ttntj.iu na dan pred Božičem, v četrtek, poslovala kakor po navadi, dopoldne od 9 do 12, popoldne od 2 do 6. Trije prazniki so pred durmi. Če hočeš dobrega berila za te dni, pojdi po knjige v knjižnico šentpeterskega prosvetnega društva. Odprta je vsako sredo od 6 do 7 zvečer iu vsako nedeljo od 10 do pol 12 dopoldne. Ljubljanski trgovci in obrtniki, ki pošiljajo številne pakete v naše vzhodne in južno-vzhodne kraje naj bi oddajali pošiljke na pošti kolikor mogoče v dopoldanskih uradnih urah, da pojde poslano blago še isti dan popoldne naprej, sicer sc odpravijo pakeii za zgoraj omenjene kraje šele z zagrebškim vlakom pred polnočjo, a velika večina šele naslednji dan popoldne, kar pa ni v interesu ne pošiljateljev ne naročnikov. Čas od 18 do 19 pa naj bi bil določen zasebnim strankam kakor je ta običaj še vedno v Mariboru in morda še v kakem drugem večjem slovenskem mestu. Grmelo je včerajšnjo in predvčerajšnjo noč, ko so padale težke gruče ledu pomešane s snegom raz streh. V soboto se je vreme kar na mah spremenilo. Močan jug je zapihal, tako da so bile ljubljanske ulice kar naenkrat vse v mlakužah in brozgi. Sneg po strehah, kar ga ni zledenilo, se je hitro stalil, tako da je preobilica snežnice vdrla skozi strehe ter strope v mnoga stanovanja in zbudila stanovalce v nedeljo zgodaj zjutraj iz sladkega spanja. Razven tega je pričelo tudi deževati, kar je seveda še pospešilo talenje ledu in snega. —- Razne zimskosportne napovedi za nedeljo so padle v vodo-snežnico. Toliko zaželjena šola na drsališču »Ilirije« pod Cekinovim gradom je splavala, vkljub velikemu mrazu prejšnjega dne, po vodi. — Kakor ie padalo in grmelo ponoči s streh tako se je vozil sneg tudi cel včerajšnji dan raz hiše. Velike ledene plošče so padale na ulice in se razpršile v ii-soče koscev. Pasanti so begali izpod ene stre- I he na hodnik druge hiše. se skrivali po vežah itd. Vendar hujše nesreče, hvala Bogu, ni bilo. Včeraj dopoldne je močno deževalo, proti tretji uri popoldne je dež prenehal in nastopila je megla po mestu. Proti sedmi zvečer je začel pihati silen široko, ki močno spominja na Trst. Gospodinje in kuharice so kar onemele ob štedilnikih, ko jim je vdaril ves premogov dim v kuhinjo. In bila je jeza na vseh koncih: jezile so se gospodinje in kuharice, ker so morale biti radi pozne večerje dalje časa v kuhinji, družinski poglavarji so pa zopet bili nejevoljni radi »stalnega" nereda — kajpada. Ljubljanska elektrarna je dobila v zadnjem času poseben stroj, ki izpreminja isto-smerni tok v vrtilni tok in narobe kakor je baš treba. Stroj je bil kupljen na Dunaju pri tvrdki Siemens in Schuckert. ki je poslala svojega inžener,ia, dn je poučil tukajšnje uslužbence o njegovi porabi. Kakor se je o tem v strokovnih listih že pisalo, bi se bila dala ekk-trama drugače in bolje preurediti na ta ua-\ da bi bila namesto dveh Diselmotnrjev \ uporabi ena parna turbina, zakaj za Disel-motorje je treba gorivo (nafto) uvažati, turbina se pa kuri s premogom, ki ga imamo dovolj doma. Vrhutega bi ne bilo treba nobene Seveda je nam mladim to le nebistvena vnanjost. Važno jc le, kar sc jc v teh dneh položilo v nas plodovitih semen, iz katerih naj vzklije trdno, kleno krščanskosocialno na-ziranje o svetu in močna volja po družabni reformi. Tudi nam jc glavno novo življenje, nova usmerjenost, neko čisto novo gledanje sveta in pojmovanje naših nalog, ki iz vsakega izmed nas naredi svečenika Ideji, ki iz nas kot naša najosobitejša last vzklije, da po sebi preobraža vse okolu nas. To seveda more biti le sad tihega dela, izobraževanja, ki mu je cilj res le lastno duševno obogatenje, ffc pa postranski smotri iskanja samega sebe :va (Filhrichova slika) in kombinacija po načr-• h j-rof. Mernika; nič manj sijajna in tehnična i.redilov vsebine, ki jo krase novo klasične vinjete Plečnikove šele in razno slike Vsebina sama je 'nigata: Vsoučil. prof. dr. Fabijan prtobčuje članek »Novi prasnik«; vseučil. prof, dr. Rozman piše o mesečnih zavetnikih, rektor o. Tome »Pisma o no- tranjem življenju«; o. Kopat in bo priobčeva »Mesečno meditacije (duhovna obnova) za laično inteligenco'.-; celo leto bo izhajal i Življenjepis v s'.i-kah: Sv. Frančišek Ksaverskii-, posnet po znanem Schurhamitierjevem spisu; slike sp delo umetnika K. Keplerja. Dalje je »Glasnik«- uvedel rubriko: ; Vpra5anja in odgovori iz verski ga življenja (»Rad bi vedel«) »Posvetitev slovenskih družin Srcu Jezusovemu-: lepo napreduje; v letu 1925. je bilo do •>000 priglasov za »Zlato knjigo« - dokaz dobre organizacije. Nadaljni stalni oddelek »Glasnika? je: »Kraljestvo Božje na Vzhodu (tepot članek Mihaela Andrejeva »Obisk Mateie Božje ) in končno »Polet po katoliškem svetu« (versko gibanje in zgledi) Jubilejnemu zvezku ic priložen lep dvobarvni koledar. Taka velja o »Glasniku presv Šr-i ca Jezusovega.- v polni meri, da »iz malega raste veliko«. Kar najskromnejšj je bil njegov začetek: Izdajati ga je bil začel takratni kaplan v Selnici ob Dravi Jakob Palir (sedaj župnik v Žusmu) v sporazumu s pok. J. K. Trpinom, tedanjim bene-ficijatom v Šmartnem pri Litiji (kasnejšim župnikom v Mošnjah na Gorenjskem), hoteč pospešiti med slovenskim ljudstvom versko obnovo in zlasti čaščenje presv. Src (Jezusa in Marije). Oblika li-a je bila neznatna (10X17 cm), izliajal je mesečno na 16—24 straneh, a stal je letno — 80 vin. Tudi po vsebini je bil skromen in namenjen v prvi vrs:i Štajercem. Vendar je list vztrajal in se razvijal od lela do leta, menjajoč opetovano svojo zunanjost. Tik pred svojo 25 letnico — to je ob novem letu 1025 je prešel v uredništvo Družbe Jezusove v Ljubljani in steni v novo, cvetočo dobo svojega razvoja. Takoj v prvem letu -'e število naročnikov poskočilo od 28.000 na 25.000; dvignil e .ie po obsegu, opremi in vsebini in ae dostojno uvrstil med 58 svojih tovarišev »Glasnikov presv S .i :, ki izhajajo Sirom zemeljske krogle v HO jezikih. Postal jo splošno priznan vorsko-nahožni družinski list, ki hoče vsaj zaenkrat zadovoljiti tudi inteligenčne sloje, dokler le-ti ne doba lastnoga glasila. »Glasnika prosv. S. J.i nam ni treba priporočati, ker se sam najboljše priporoča. Opozarjamo le, da se naroča jK>d naslovom: Uprava »Glasnika presv. S. J.«. Ljubljana, Zrinjskega cesta 0; celoletna naročnina pa znaša: v Jugoslaviji 15 Din (ček. račun Ljubljana 10.604: Glasnik presv. Srca Jez.), za Italijo 10 Lir (ček. račun Trst 11/984 Zadražna Zveza — Gorizia), za Avstrijo 3 Šil (ček. račun Dunaj 35.503: Spar-Verein -- Klagenfurt), za Ameriko pol Dol (pošilja se potom poštnih uradov v Združ. državah), za druge države protivrednost 22 Din. — Posamezna številka 2 Din. Goriška Mohorjeva družba. Izredne razmere, v kateri1' vilve Pri'.",>vi. so jih prisilile, da so si ustanovili svojo Mohorjevo družbo. V dveh letih svojega delovanja si je to prvo književno podjetje na Primorskem tako razširilo svoj delokrog, da šteje letos žp skoraj 19.000 udov. Njen letošnji književni dar je kaj bogat. V krasni opremi, morda še preveč, 7.a goriške raz.no-re, je razposlala družba svojim udom štiri knjige. Koledar, ki ga jc uredil Venceslnv bele, se odlikuje po smotreni urejenosti in po lepem razporedu. V njem je obilica gradiva pestrega in živo pisanega. Na uvodnem mestu je slika sv. očeta, ki je Goriški Mohorjevi družbi poslal s svojo sliko in lastnoročnim podpisom poseben blagoslov. V Koledarju so nekateri prav aktualni članki; posebno iz zgodovinskega področja. Kot jubilejno knjigo so dobili goriški Mohor-jani sloveči Bertrandov roman .S a n g u i s Marij' r u nu v krasnem Rejčevem prevodu. Sicer je knjiga nekoliko pretežka za vse Mohorjane po vsebini in tudi jezikovno, a io bodo z vžttkom brali vsi. Izrednega poinena jc, da je družba izdala S o c i a l n o č i t a n k o :, kjer s,, prispevki naših najodličnojših sociologov. Uredil jo je dr. Janko Kralj. S lo knjitfo so sc primorski Slovenci prav postavili, ker bo s tem za politično vzgojo Slovencev v Italiji dosti pomagano. S . S. cialno čitanko« je dru/.ba dokazala, da stremi ne le za zabavo, temveč tudi za pouk svojih udov Prav prijetno se bere tudi Jakličeva poljudno pisana »Nevesta s Korinja«, ki je že izhajala v »Dom in Svetu*-. Primorci jo bodo prav gotovo z užitkom prebiral i. Za prihodnja leta obljublja družba '•<> več. Iz srca ji želimo napredka in razvoja za izoo,.: ; j slovenskega ljudstva v Pri morju. Starinar. Organ arheološkega društva v liel-gradu. Tretja serija. Knjiga druga (za 1023V Urednik Nikola Vulič. Belgrad 1925.' Izšel je zopet zvezek tega lepega znanstvenega glasila z bogato vsebino in lepimi ilustracijami, ki So bolje uspele kot v zadnjem zvezku. I-cliks Mileker v Vršen poroča o idolu odplovače v Vršcu. Znani nuinismatik A. I. u s c h i n ■ E b e n-K r e u t h v Gradcu .je priobčil članek: •Frizaške kovnice novca za trgovina s Hrvatskem i Slavonijo™ na Dravi. Savi i donjokranjskoj Krki.- Dr. VI. Petkovič v Begradu priobčuio J-Natnise i zapise u starim srpskim crkvaniiK. Docent dr. Balduin Saria je opisal članek- Kazvitak Mitrine kultne slike u dunavskini oblastima . ta *e ozira tudi na mitrojo v Sloveniji — poselilo v Ptnui Loui-. Brč-hier. Clermoiit-Kerrand pi?e o srbski in romunski umetnosti * srednjem veku. V Čoi-ovič pn je prispeval članek: M?erregovački lnonasliri. Dr Vojeslav Mol o (Ljubljana) je napisa! mpravo o umetnosti s i t u le i z V a č. lločim ho razprave, ki so nastale po odkritju znamenite situle. bavijo z njeno tehniko iu sujotom njenih dekorativnih kompozicij. sj ..Javlja Moletov čanek drugo nalogo. Bavi si; z dekoracijo ie sltulo kot tipičnim piimerom cele » rste sličnoli spomenikov in skuša ugotoviti mesto, l.i gre tej umetnosti in lit- pri/i Javo, ker bi nov izpreminjevalni stroj in pa parna turbina stala tam, kjer zdaj stojita dva - ta i .i parna stroja, ki sta takorekoč odveč in hi ju bila elektrarna lahko prodala. Kakor rečeno, so bili to prav dobri nasveti, ki so pa našli gluha ušesa odločilnih mož. Pokrajinska zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjov obvešča svoje člane, da se vrši vajeniška preizkušnja dne 29. decembra ob 5 v zadružni pisarni pri »Šestici«. Odbor. Vljudno naznanjamo cenjenim naročnikom, da se je 22. decembra preselila naša pisarna iz dosedanjih prostorov na Rimski cesti št. 13 v Slomškovo ulico 19 (v prejšnje prostore g. mest. stavb. Briclja). Pri tej priliki se zahvaljujemo za cenjena naročila in se obenem najtopieje priporočamo za nadaljnjo naklonjenost. —Ljubljanska gradbena družba z omejeno zavezo. 8495 Občni zbor stavbne zadruge državnih nameščencev in upokojencev »Dom« se je vršil v nedeljo 20. decembra ob četrt na 11 dopoldne v salonu pri Levu. Udeležba je bila po-voljna. Predsednik Klemenčič je otvoril po kratkem pozdravu občni zbor, na kar se je pričelo takoj razpravljati o spremembi pravil in ostalih točkah dnevnega reda. Sprememba pravil je bila nujna in zato so bile vse točke z večino glasov sprejete. Člani dobe izpre-membe kot dodatek k prvotnim pravilom. Zadružniki so zelo zadovoljni z marljivim delovanjem odbora, ki daje mnogo upanja za ugoden razvoj te občekoristne zadruge. Umrli so v Ljubljani: Marija Rantaša, kočar je v a hči, 17 let. — Julijana Peklaj, hči mizarjeve vdove, 10 let. — Marija Lipnik, ko-čarjeva žena, hiralka, 61 let. — Stampfl Edvard, posestnik, 29 let. Gostilna pri Fajmoštru toči izborilo belo in črno dalmatinsko vino iz otoka Vis po ugodni ceni 11 Din liter. 8519 Nezgoda. V Černetovi ulici je ua opolzkih tleh spodrsnilo Vladimirju Medveščku, osmo-šolcu I. drž. gimnazije. Pri padcu si je zvil desno nogo v členu. Oviran promet cestne železnice. Franc Logar in Josip Leskovšek sta vozila vsak po 3000 kg premoga. Na Starem trgu na tiru cestne železnice pa niso mogli konji speljati vsled slabe ceste in vsled prevelike teže. Ker sta voza obtičala na tiru cestne železnice, je bil tramvajski promet skoro eno uro ustavljen. Opozarjam na današnji inserat glede okasionelne prodaje briljantmih in bisernMi uakitov! Jos. Eberle, Ljubljana, Mestni trg 17. iz Maribora. Dnevi božičnic---tem bolj zaželjc- ni, čim večja je letos revščina. Zato so tradicije letos stopile v ozadje in bolj so stopile v ospredje želje potrebnih. Tako so nam pripovedovali zlasti oni, ki imajo opraviti z šolsko mladino, pa naj si bo na Teznem, v Po-brežju ali Mariboru, in oni, ki so poskrbeli, da so imeli najpotrebnejši invalidi včeraj v Gambrinovi dvorani ob navzočnosti zastopnikov vlade in vojaštva nekaj veselih ur, ko se jim je razdelilo obleke, denarja in živil v vrednosti do 50.000 K. Menda so prireditelji teh božičnic imeli tudi namen ostentativno pokazati javnosti, kaka grozovita revščina vlada baš letos med nami in kako malo pravzaprav cemo zanjo. Otrok — v očetovih čevljih — učenček v materini jopi — in to ne v posameznih slučajih, ampak v presenetljivo velikem številu, to je kričeč klic prirediteljem raznih veselic, slavnostnih plesov, pa naj si bodo na nacionalni, oficiclni ali družabni pod-. lagi! — Tradicionelno pa je priredil božičnico zavod šolskih sester v nedeljo popoldne, pa tudi z namenom podpreti svoje revne učenke. Pelje in pozdrav z zahvalo, igra in žive slike ter razdelitev darov nas je ganilo, ganil pa tudi namen. Smelo pričakujemo, da zadiši po tej vzpodbudi In po zgledu č. s. Serafine Slovencem nov šopek prisrčnih božičnih igric. storičnemu razvoju. Ta umetnost nI originalna in ima celo vrsto tujih izvorov ter je primer tzv. barbarske umetnosti. A tudi »barbarska«- umetnost je ipak tudi umetnost in kot taka formalni izraz este-tičnega doživljenja gotovega naroda ali vsnj gotovega kulturnega središča. Lazar Milkovič (Belgrad) .je napi; al članek: »Srpska plaštanica mona-hinje Jefimije 11 manastiru Putni (Bukovina). Nove vidike za zgodovino naše ume nosti prinaša Štele t o v članek: »Fresko u crkvi sv. Primoža kod Kamnika. Poglavje iz isterije slikarstva u Slove-načkoj.« Avtor slik v cerkvi sv. Primoža ni Italijan, kakor je mislil Graus, ampak ali pod vplivom srednjeevropskega slikarstva vzgojen domač umeinik ali pa tujec iz lega okrožja, ki se je pri nas udomačil. Novi elementi, ki jih v njegovi umetnosti iiojdcmo, so vsi prevzeti s posredovanjem nemškega miljeja. Rezultat dela našega slikarja ,ie popolno paralelen s tzv. severno (nemško) renesanco. Najstarejši spomenik te grupe je na Jezerskem, ki je nastal kot posledica vpliva ntlrnberške slikarske šole v alpskih deželah Ni nobenega vpliva italijanske šele. ampak razvitek v tej grupi gre več aii manj vzporedno z razvitkom slikarstva v vzhodnih alpskih predelih, na kalero je začetkom 16. stoletja odločilno vplivala vprav ntlrnberško slikarstvo, kakor se .ie ono razvilo po<1 Dtirerjevim vplivom odnosno pod vplivom novega renesanskega duha. (Str. 155—156.) V članku Var-IIeč prispeva Karapandžič (V ' ij za prazgodovino Baranje. ii u ? ledi bogat pregled knjig in listov v francoskem, nemškem, romunskem, srbskem in bolgarskem jeziku. O mariborskem Časopisu in Malovi zgodovini umetnosti pri Srbih, Hrvatih in Slovencih ter drugih publikacijah je poročal zadnji zvezek. Iz poročila povzamemo, da Bolgari izdajajo razen svojih >Izveslija na blgarskoto ar-heologičesko družes.vo (Institut) tudi časopis pod ti, -sle iu : Godišnik na Narodnija Mu*«)-'. Ra?en letnega izvestja o muzeju v Sofiji (osebn" vesli, pisarna, knjižnica, fotografska zbirka, odkup starin Bolignica krščanske ženske zveze je bila pravo svečamostno zborovanj« te organizacije. V nabito polni dvorani Narodnega doma, ob lepo okrašenem božičnem drevescu, je v nedeljo ob navzočnosti škofa dr. Karlina, številue duhovščine in drugih delavcev, govorU gosp. Pavel Zivortnik, kot naslednik pokojnega dr. Medveda, ki je 30 krat govoril Ženski zvezi ob takih prilikah, o družini, zbrani okrog božičnega drevesca. Igrala je marljiva godba kat. omladine. Obdarovanih je bilo 90 članic, in to največ v denarju. Lepa ideja socialnosti, združena z dihom božične ljubezni, dve nihali harmonije človeške družbe, je poleg božičnice naših invalidov, nedvomno baš na iem večeru prišla sijajno do izraza. Božičnico. podpornega društva za revne učence. V nedeljo 20. decembra je priredilo podporno društvo za revne učence v Mariboru svojo božičnico v telovadnici II. dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Obdarovanih je bilo veliko število revnih učencev in učenk vseh mariborskih šol. Podporno društvo, ki mu je duša ga ravnateljica A. Štupca, se jako ugodno razvija in tvori v mestu uvaževanja vreden faktor v skrbstvu za revno šolsko mladino. Želeti bi bilo, da si pridobi društvo čim največ članov, da bo moglo zadostiti lepi nalogi, ki si jo je postavilo, v najvišji meri. Akademija Zveze mariborskega učiteljskega naraščaja. V soboto, dne 19. t. m., so priredili učiteljiščniki in učiteljiščnice, organizirani in organizirane v gori imenovanem društvu, v slavnostni dvorani drž. moškega učiteljišča akademijo, katero je posetilo obilo občinstva. V začetku je četrtoletnik pozdravil udeležence in povedal, da je za mladino minul čas brezdelja, mladina gre naprej in pokazati hoče trud svojega izvenšolskega dela. Bili smo radovedni. Priznati je treba, da so točke programa prav debro izvajali, tako orkestralne kot pevske. Dovolimo si pa k programu par pripomb. Mislimo, da mora mladina, posebno še ona, ki študira, ki se pripravlja za svoj bodoči, lepi poklic, imeti stremljenje po višjih ciljih, in to mora priti do izraza ravno ob taki priliki kot je akademija. Pa tega nismo videli. Prešernovemu »Učencu« vsa čast in slava, samo sedaj ni predpust, pač pa advent, in še to se nam je nerazumljivo zdelo, kako da je mogla »Učenca« deklamirati učenka. Pevske točke, kakor že omenjeno, so bile dobro izvajane, ali bile so same ljubavne pesmi. Mislimo, da te točke niso bile ravno posebno srečno izbrane, saj erotika ni višek in dandenašnje mladinsko gibanje bi lahko prireditelje poučilo, da so danes na dnevnem redu višji cilji. Mislimo, da bi se morala mladina, ki pojde med narod, v čisto drugem duhu vzgajati, kot pa se; pc vsa siccr, pa velik del. Bistvo našega slovenskega naroda jc njegova vera, in kdor ne upošteva tega dejstva, nc vrši narodnega kulturnega dela. Nočemo reči s tem, da bi morali vsi postati »klerikalci«, mislimo pa, da mladina, ki se vzgaja v sokolskem duhu, ki je areligiozen, in ki ne vidi najvišjih duhovnih dobrin, za katerimi danes stremi človeštvo, dvigajoč se iz nižjih vrednot čustvenosti k verskim, socialnim, etičnim — da taka mladina svojega zvanja med narodom ne bo mogla uspešno vršiti. Ustanovna 71. letnica društva kat. rokodelskih pomočnikov se vrši 26. decembra, na Štefanovo, in sicer ob pol 8 zvečer v dvorani zadružne gospodarske banke. Vabimo prijatelje na novo oživaljajočega se društva, da mu z udeležbo dokažejo svoje simpatije in podporo. Planinski dan na Pohorju, Kakor že jav-ljeno, praznujejo tudi letos mariborski planinci Silvestrov večer v Ruški koči in sicer 14. obletnico. Zadnja partija se odpelje iz Maribora 31. decembra ob 18.12 do Ruš. Na novega leta dan daruje član Aljaževega kluba SPD iz Maribora ob 10 v cerkvi sv. Areha sv. mašo. Ruška koča, kakor tudi »Planinka« bosta toplo zakurjeni. Žarelo bo božično drevesce, o polnoči bo običajni poslovilni govor turistov ob vstopu v novo leto. Igrala bo naša pohorska godba, animiralo nas bo pohorsko petje, na razpolago bo fotografični aparat, fotografirali se bodo sankači na sankah, koča bo založena s kolinami in turistovski prijatelji pridejo k na m tudi iz drugih krajev, med temi so jav-ljeni tudi Ljubljančanje. Planincem bodo na razpolago tudi sanke. Pripomnimo da je v teh dneh zapadel iia Pohorju nov sneg in bo smučanje kakor tudi sankanje nedvomno naravnost idealno. Planinski dan na prehodu v novo leto bo za vsakega Mariborčana najlepše slovo od starega v našem Pohorskem domu — Ruški koči in njeni sosedi — vili »Planin-Iri«. Situacijsko poročilo prinesemo prihodnji torek. Nočnim potnikom bodo na razpolago svetiljke. Sankanje. Pri Ruški koči je na razpolago nekaj večjih in 6 manjših sank, ki so bile te dni skoro po vsem oddane, ko je dopuščalo vreme. Kaže, da se zanimanje za zimski šport veča. Tudi ni čudno! Toplo solnce, čist zrak, lop razgled, sijajna lega (če izvzamemo deževni intermezzo teh dni) mora zganiti tudi največjega filistra. Dovolimo si pri tej priliki vprašati mestno občino, kje in če je kako domače sankališče kot to opažamo pri drugih mestih. Ko namreč gre otrok, ali pa učitelj z otroci za park in se vdaja nadi, da bo z otroci vžival veselje in zdravje, ga že opozori tabla, da temu ni tako--Silvestrov večer hočejo nekateri prazmovati pri Mariborski, drugi pa pri Ruški koči. Podjetni planinci bodo seveda zbrali Ruško kočo, kraljico Pohorja. — Kapelica sv. Antona vpije po popravilu, da sliši vsak, kdor mimo gre, le da se za to do sedaj še nihče ni zmenil. Čujemo. da bo Aljažev klub storil potrebne korake in da bo njen lastnik, znan ljubitelj planin, šel pri prenovi te kapelice, enako z ostalimi Poborci z veseljem na roke. Studijska knjižnica bo od 24. decembra do 3. januarja počivala. Knjižnica je edina v Mariboru, ki nudi sredstva za resno znanstveno delo. Posamezni katalogi obsegajo do 5000 številk, zlasti je bogato zastopano leposlovje, zgodovina in bogoslovne vede. Škoda le, da se knjige ne izposojujejo tudi popoldne in škoda, da se Maribor ne more privaditi znanstvenega dela in koristnega čitanja in da vsled tega tarna po pomanjkamju knjig. Five o clock tea angleškega krožka v Mariboru v soboto zvečer v dvorani dekliškega zavoda »Vesna« je zbral okoli 50 odličnih udeležencev. Večer je tudi pokazal, da vživa krožek večje simpatije kakor je sam pričakoval. G. predsednik dr. Toplak je v angleškem jeziku poudaril pomen ožjih stikov med Jugoslavijo in Anglijo. Govor je izzvenel v željo inteligenta, poznavalca razmer, da bi ravno oni, ki imajo demokratizem in svobodo in ro-doljulinost vsak dan prevečkrat na jeziku, pogledali z dejanskimi očmi malo globlje v razmere preko morja. Trio-muzika, zlasti pa proizvajanje harfinista je bilo na višku. Anglež g. Parmenfer je govoril o Londonu, angleške deklamacije pa so prednašali trije mariborski osmošolci-gimnazijci. Dokaz naprednosti naše gimnazije in vodstva! Člani so izrazili željo po večkratnih takih sestankih in mi upamo, da se bo želja izpolnila ob popolnem razumevanju občinstva. Mariborska bolnica praznuje v teh dneh rekord pacijentov, kolikor gre za normalni čas. Dočim dopušča maksimum 300 bolnikov, se je te dni število sukalo vedno prav blizu, namreč 295 pacijentov. Med šolsko mladino so močno razširjene ošpice in škrlatinka, zlasti v V. okraju. Divji prašiči. Po dobrnških gozdovih se klati tropa divjih prašičev. Enega so ženske pri kontu ubile s sekiro, dva pa so lovci ustrelili. Kakor čujemo, so se na ta lov podali tudi najboljši mariborski in celjski lovci. Iz Celja. Celjski demokrati proti ljubljanskim demokratom. Pri zadnji občinski seji, ki se je vršila v petek, je poročal g. župan dr. Hrašo-vec, da je mesto Celje pristopilo k zvezi avtonomnih mest in da se je župan udeležil tozadevnih posvetovanj. Na to poročilo dr. Ogrizek izjavi, da sicer odobrava ta pristop, a bo sodelovanje v tej zvezi imelo le tedaj smisel, ako bo imenovana zveza tudi resnično varovala interese slovenskih avtonomnih mest. Za prvo nalogo pa naj g. župan v tej zvezi smatra, da se tsa slovenska mesta združijo pozi-vajoč vlado, da mora takoj ukiniti ljubljansko gerentstvo in razpisati v Ljubljani občinske volitve. Dr. Ogrizek stavi tudi tozadevni formalni predlog, ki je bil v občinskem svetu soglasno sprejet. Stare bolečine naših mestnih podjetij in sicer plinarne in kopališča so prišle v zadnji občinski seji spet v razgovor. Plinarna kaže vkljub vsem sanacijskim načrtom, ki so že bili deloma izvršeni, ogromen deficit. Ravno tako tudi kopališče, za katero plačuje mesto sicer majhno najemnino v znesku Din 875 na mesec. Medtem ko je obsloj kopališča iz zdravstvenih ozirov neobhodno potreben, bo vprašanje plinarne vendar treba enkrat rešiti le na ta način, da se likvidira, ker vsled neprimerno visokih pristojbin itak več ne služi v splošno korist mestnega prebivalstva. Dekliška zveza ima v nedeljo 27. dec. ob 3 popoldne pri »Belem volu« misijonski sestanek. Prijazno vabljeni vsi, ki se zanimajo za katoliške misijone. Nailopš«! božično in novoletno darilo je srečka efektne loterije Katoliškega doma v Ljutomeru. Kdor žeti svojim prijateljem in znancem napraviti veselje, naj si naroči takoj več srečk! V Maribora se dobijo v tiskarni sv. Cirila. Iz Ptuja. Radio aparati v Narodnem domu navadno dobro funkcionirajo. Slišijo se koncerti 1 Dunaja, Berlina in jako dobro tudi iz Rima. Če se včasih ne ujame pravi val, je to le slučajno. Umrl je enoletni sinček trgovca Cvikla. Pokopali so ga 19. decembra. Študijski dopust je dobil prof. Miroslav Gorše. Odšel bo v Pariz nadaljevat študije v francoskem jeziku in slovstvu. Elektrifikacijo ptujske okolice imajo v načrtu električne zadruge, ki naj bi se osnovale na Ptujskem polju. Dobivale bi silo iz transformatorja na Bregu. V ta namen se je vršil pretekli teden sestanek interesentov z zadru-garji in inženerji iz Fale. O uspehu posvetovanj bo naš list poročal. Prvo božičnico je priredilo v nedeljo Kolo jugoslovanskih sester v Društvenem domu. Obdarovalo je veliko ubogih otrok z oblačilom in perilom. Iz Trbovelj. Predavanje pri g. Forte. Za človeka tako važno vprašanje »Odkod življenje« je res privabilo veliko ljudi k predavanju g. prof. Dol-žana. G. profesor se je hotel držati znanstvene poti; ni pa mogel iti kar brez vsega mimo sv. pisma. Tu so se pa gospod malo zmolili. Namreč po njihovem sploh tretji dan ni moglo obstojati rastlinsko življenje, ker še ni bilo solnca, katero je bilo ustvarjeno šele četrti dan. Brez solnca pa seveda ni življenja. Za tega gospoda menda prvi in drugi dan ustvarjanja sploh ne obstojata. Ne obstojata pa radi tega, ker bi se potem ne mogel skregati s sv. pismom. Namreč sv. pismo poroča, da je že bila prvi dan ustvarjena svetloba. Torej je že rastlinstvo lahko rastlo. Pri vesoljnem potopu so se ludi preveč potopili. Seveda, ker se je g. predavatelju očitalo, da sv. pismo ni dobro prebral, še manj, da bi se podrobneje pečal z njegovo razlago, je bil gospod užaljen in hotel opravičiti svoje mnenje, in izjavil, da itd.) prinaša Godišnik tudi arheološke razprave in objave arheološkega materijala. Vse de'o ,ie omejeno na arheologijo Bolgarske Godišnik je dobro urejevan. Navedeni so članki 1 1910 in 1S2I.. ki so izšli v Godišniku. Izvestja izhajajo redno od leta 1910. Sodelujejo vsi bolgarski strokovnj. ki Dosedaj je izšlo mnogo izvrstnih aeheoloških razprav in v njih je objavljeno dragoceno in bogato arheološko gradivo. Tudi v tehničnem pregledu zaslužijo Izvestja vsako pohvalo. Izhajala so od vojne redno, za le;o 1911!.—1920. ie izšla ena knjiga (Tom VI.), /.n leto 1919,—1920. pa Tom VII Navedena ie vsebina vseh letnikov Pojem arheologije je pri Srbih in Bolgarih širši od našega V arheologijo spada pri njih i staro cerkveno slikarstvo in stavbarstvo, numismatika in podobne zgodovinske pomožne vede. Veseli nas, da Starinar 'ako lepo uspeva, želeli bi le da bi ludi naša dva zgodovinska časopisa Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo in mariborski Časopis za zgodovino in narodopisje lepo napredovala. Za to pa ie potrebna tudi državna podpora, brez katere tudi Starinar ne l>i mogel v tako lepi obliki izhajati. Fr. Kotnik. * . . Nova učna knjipa za obrtno-nadaljpvaliie šole. Ministrstvo za trg. in in lustr. v Belgradu je j odobrilo z odlokom z dre 26. sept. 1925, V. Z. št. 196, učno knjigo za pripravljalne razrede obrlno-nadaljevalnih šol. ki jo je spral prof. Fink, vod a mariborske o.-n. šole Knjiga je sedaj v tisku in bo kmalu izšla. Vsebuje vse učno gradivo, ki re zahteva od vajencev in vajenk v pripravnicah o.-ti. šol. f!arct?no ff!ethfi?če v LJubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer. Sreda, 23. dcc.: VERONIKA DESF.NIŠ^A A Četrtek, 24. dec.: Zaprto. Petek, 25. dcc.: ZIMSKA PRAVLJICA. Ob 3 popoldan. Mladinska predstava do znižanih cenah. — Izven Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda 23. dec.: Zaprto. Četrtek 24. dec.: /aprto. Petek 25. dcc.: PROOANA NEVESTA. Gostovanje Mane Zaludovc in Zdenka Knit-tla. — Izven. * * * Božičri repertoar Narodnega gledališča v Liub'jari. O božičnih praznikih vprizori naše ! gledališče pet dramskih in tri operne pred-i stave. Drama bo igrala: na sveti dan ob treh Shakespearejcvo »Zimsko pravljico, kot mla-1 dinsko predstavo, na Štefanov dan ob treh do zdaj najbolj uspelo veseloigro te sezone ••Pegico mojega srca«, z gospo Šaričcvo v naslovni vlof*i, zvečer ob osmih zanimivo in slikovito češko dramo »Periferijo« z gg. Na-blocko in Rogozom v glavnih vlogah in v nedeljo po Štefanovem ob treh Golarjevo veseloigro »Vdovo Rošlinko« z gg. Juvanovo in Cc-sariem, zvečer pa ravnokar novo naštudirano češko veseloigro, zobavno-aklualno »Drurto mladost«. — Opera bo pela na sveti dan ob pol osmih zvečer Smetanovo »Prodano nevesto« prvikrat v tej sezoni. V njej nastopita dva tfosta in sicer i^ospa Mana Žaludova kot Marenka in g. Zdcrko Knittl kot Janko. Gospa ŽaliHova je najboljša sodobna češka Marenka. Kot taka je gostovala pod vodstvom znamenitega češkega skladatelja in dirigenta Oskarja Nedbala na češki turneji v Barceloni ter žela tam in povsod, koder jc nastopila, o^rom^c uspehe. Zdai se zanima zanjo dunajska državna opera. Ljubljanskemu občinstvu sc je svoj čas predstavila v nas'ovri vlogi »Aide«. Obenem z nio tfostuie v vlotfi Janka g. Knittl, našemu občinstvu, ki ljubi glasbo in petje, ljub in drag tfost. Pri tej predstavi bo pel Kecala g. Betetto, kar jc gotova privlačnost zase. Tako utegne biti to najzanimivejši glasbeni večer med božičnimi počitnicami v Ljubljani. Na Štefanov dan popoldne ob treh bo igrana v operi Offenbachova opereta »Or-fej v podzemlju« in v nedeljo na to ravnotako ob treh popoldne Verdijev »Rigolctto« z g. Balabanom v naslovni vlogi, z g. Lovšetovo kot Gildo in z g. Banovccm kot izvrstnim vojvodo. Na vse te prireditve opozarjamo tudi občinstvo iz sosednjih krajev, trgov in mest, svetujoč vsem, da sc poslužijo prostega počitniškega časa ter se pripeljejo v Ljubljano, da si izberejo in ogledajo iz bogatega božičnega repertoarja tisto, kar bi jim utegnilo najbolj ugajati. Sledeče predstave imajo znižane ccnc: Zimska pravljica, Pcgi<-a mojega srca, Periferija, Vdova Rošlinka, DruiSa mladost, Orfcj v podzemlju in Rigoletto. Vstopnice so na prodaj od danes dalje v opernem gledališču dopoldne med 10. in pol 1. in popoldne med 3. in 5. uro, ter pol ure pred začetkom vsake predstave v tistem gledališču, kjer se predstava vrši Mladinska predstava o božičnih praznikih v ljub'.ja::ski drami. Na sveti dan bo vprizor-jena v ljubljanskem dramskem gledališču ob treh popoldne prekrasna Shakcspcarcicva »Zimska pravljica« kot predstava za mladino. Pri tej vprizoritvi nastopi do malega ves dramski ansambel. Sodeluje tudi muzika dravske divizijske oblasti, ki bo izvajala pod vodstvom kapclnika g, dr. Švare prav za »Zimsko prav-liico« zloženo učinkovito Humpcrdinckovo glasbo. Cene so znižane. Vitezs'ava Novaka simlorična pesnitev »Vihar« za soliste, zbor in veliki orkester sc bo drugič izvajala v soboto, dne 9. januarja v Unionski_ dvorani. Prijave za vstopnico »e sorciemaio v matični knjigarni. sme sv. pismo vsak razlagati po svoje. Najbrže ta gospod misli, da je samo sv. pismo tista zgubljena sirota, s katero se lahko dela po mili volji. Nekdo je zapisal ob podobnem mrcvarenju: »Le čevlje sodi naj kopitar.« Še Kopernika je g. predavatelj poklical na pomoč, da je lažje potrkal na cerkvena vrata. Seveda se je stvar po debati nekoliko drugače slišala, K debati se je oglasilo le šest poslušalcev, pa še tistih ni mogel g. predavatelj zadovoljiti. Če ni bilo drugega izhoda, smo pa slišali: »Ne vemo.« Enemu se je reklo, da naj prihodnjič pride in se mu bo razložilo, ko bo ravno isto vprašanje na vzporedu. Mi pa že naprej vemo, da bo predavanje zopet izzvenelo v žalosten glas: »Ne vemo.« Gospod, ki je predavanje otvoril, se je po končanem predavanju veliko trudil, da bi se jih veliko udeležilo debate, pa je menda seme padlo na nerodovitna tla in življenja ni bilo. Torej ne vemo! Katoliški vestnik. KONEC SVETEGA LETA. Sveto leto se bliža h koncu in tudi avdi-jenoe pri papežu bodo kmalu končane. Okoli 50.000 tujcev bo prispelo v drugi polovici decembra v Rim. Okoli 30.000 in zraven še zastopniki vseh katoliških držav bo prisostvovalo papeževi procesiji v baziliki sv. Petra. Obreda samega, ki se bo vršil pod baziliko, se bo udeležilo le določeno število povabljencev. Obred sam se pa vrši takole: Na Božič ob 23 zvečer nesejo papeža na nosilnem stolu proti svetim vratom. Pred Najsvetejšim se nekoliko ustavijo, kjer papež ljudstvo blagoslovi. Nato se obrnejo zopet proti svetim vratom, papež pa blagoslavlja ljudstvo z desno roko, v levi pa drži svečo. Še dvakrat se ustavijo med potjo, da papež počasti Najsvetejše in relikvije Kristusovega trpljenja. Ko pridejo do svetih vrat, določeni zasedejo svoje prostore po dostojanstvu. Sv. oče stopi nato iz nosilnice da dokonča ta obred. S svečo v roki se približa svetim vratom ter blagoslovi snov, s katero se potem zazidajo sveta vrata. Nato se opaše s predpasnikom iz belega platna, kardinal mu pa poda lopatico iz zlata. Takoj nato polože majhen zabojček na prag svetih vrat, vanj vrže trikrat s lopatico mavca te govori pri tem sledeče besede: »V veri in kreposti našega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina božjega, ki je rekel prvaku apostolov: Ti si Peter skala, in na to skalo bom sezidal svojo cerkev.« Nato položi v zabojček spominke svojega pastirovanja in svetega leta, vmes pa moli sledeče: »Položimo ta temeljni kamen, katerega bomo spet vsako sveto leto vzdiha, v sveta vrata, da jih zapremo.« Prej pa še položi tfi kamne na spominke, za njim pa še kardinal enega. Pevski zbor zapoje nato še slavnostno himno in delavci zazidajo do konca sveta vrata. Papež zapoje končno še »Te Deum« in da navzočim svoj blagoslov. ZADNJA SVETOLETNA ROMANJA. Vedno še prihajajo romarski oddelki v Rim. Poleg tega so že prijavljeni neštevilni romarji iz Italije same in iz drugih držav ob priliki zapiranja svetoletnih vrat. Škofije: Genova, Turin, Milan, Verona. Bologna, Pisa in mnogo drugih so že prijavile večje skupine. Iz nekaterih škofij pridejo manjši oddelki delegatov. Iz Angleške dospeta dve romanji, katerih eno tvorijo industrijski delavci iz Londona. Iz Španije pride skupina romarjev-učiteljev, po številu okrog 1000 oseb. Tudi Francija, Avstrija, Nemčija, Jugoslavija in Ogrska bodo zastopane pri tej slovesnosti. Prijavljena je nadalje iz Združenih držav romarska skupina, kate.o vodi kardinal IIayes iz Newyorkia. 700 LETNICA SMRTI SV. FRANČIŠKA AsišKEGA. V časopisih se veliko piše o praznovanju 700 letnice smrti sv. Frančiška Asiškega. Odbor za to proslavo je že izvoljen in ima svoj sedež v mestu sv. Antona. To je centralni odbor. So pa :'e provincijalni odbori, ki delajo na to, da se bo kolikor mogoče veličastno obhajala ta proslava 700 letnice in pobirajo za ta namen potrebna sredstva. Centralnemu od-l>oru, ki je zelo reven, je darovala državna uprava 10 milijonov lir, toda odbor računa še na podporo tujcev. ŠIRJENJE KATOLIŠKE VERE V ANGLIJI. L. 1923. je bilo na Angleškem izmed 38 miljonov ljudi 2 miljona katolikov. Število kon-vertitov vsako leto zelo narašča. L. 1911. jih je bilo 3600, 1. 1914. 2c 9000 in 1. 1923. jc število izpreobrnjenih narastlo na 12.800. Celotni prirastek katolikov 1. 1923. je znašal 33.500 duš, od teh jc bila torej dobra tretjina kon-vertitov. Pri tem jc treba pomniti, da na Angleškem ni katoliških dnevnikov, ne katoliških socialnih ali političnih društev in da v parlamentu ni nobene katoliške stranke. Odkod torej ta veliki uspeh? Mnogo uspeli a ima pri tem vsekakor zelo razvita propaganda za katoliško vero. Glavni princip pri 'cm je, kolikor mogoče veliko drugovcrcem dati priliko, seznaniti sc s katoliško vero in njenimi načeli. Mnogo jih jc, ki iz radovednosti obiskujejo katoliške cerkve. V ta namen se pri ccrkvcnih vhodih prodajajo brošure polemične, dogmatične, zgodovinske in biblične vsebine. Vsak si lahko za mal denar kupi, kar Ta zanima. — V mnogih cerkvah se vrše redne dotfmntičnc in poučne konference, ki se jih ne-katoličani v velikem številu udeležujejo. Izredno velike važnosti je lajlčni aposto-lat, namenjen zlasti tistim, ki se boje cerkva in duhovnikov. Možje in žene, ki so temeljito poučeni o katoliškem nauku in imajo spričevalo cerkvenih oblasti, govore v javnih vrtovih in na trgih velikih mest o katoliški veri. Posebno slove govori in debate, ki se vrše v Hyde-Parku v Londonu. Na ta način se množice seznanjajo s katoliškim naukom. Brez dvoma je lajični apostol? t važen faktor pri izpreobračanju Anglije in se imamo za tako napredujoče širjenje prave sv. vere v Angliji v veliki meri zahvaliti plemenitemu in požrtvovalnemu delu teh apostolov - lajikov. KOLIKO KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV JE NA SVETU? Po najnoveših podatkih (glej »Mehr Prie-ster« P. Fischer) ej vseh kat. duhovnikov sku-pa 312.002. Od teh ima Evropa 200.324. Na Ameriko, Azijo, Avstralijo in Afriko ostane potemtakem samo še 109.678 kat. duhovnikov. O te' i pretresljivem dejstvu piše Msgr. Besson z žalostnim srcem v svoji »Semaine Religieuse«. 1 V Afriki pride na 400 katolikov in 8200 poganov en sam duhovnik) na Oceanijah na 300 katolikov in 11.000 poganov tudi samo eden; na Japonskem ravnotako za 880 katoličanov in 220.000 poganov; na Kitajskem en duhovnik na 800 katolikov in 180.000 poganov; isto razmerje najde-no v Indiji za 860 katolikov in 100.000 poganov. In če si sedaj ogledamo te ogromne številke, ali ni potem upravičeno vprašanje: Kaj premore en duhovnik med toliko pogani? POMANJKANJE DUHOVNIKOV V AMERIKI. Petero srednjeameriških republik: Gua-temala, Salvador, Honduras, Nikaragua in Ko-starika, š!eje po zadnji statistiki 5.340 488 prebivalcev, katerih večina je katoličanov. V Nikaragui n. pr. je zdaj 2,194.382 prebivalcev in od teh je 2 119.165 katolikov. — Vse ozemlje teh republik je razdeljeno na 17 škofij. Na tem teritoriju pa je vseh duhovnikov 462, tako da pride na vsakega duhovnika približno 11.559 oseb. — V Gualemali je v tem oziru sorazmerno najbolj žalostno. Tukaj namreč pride na vsakega duhovna približno 28 tisoč duš, oziroma 2 milijona prebivalcev na 78 duhovnikov. ZA VARSTVO KOLOSEJA. Kolosej je blagoslovljen po krvi mučencev, ki so tam umirali za vero. Zato si ta kraj vsak obiskovalec Rima rad ogleda. Ob priliki sv. leta so ga v navzočnosti velikega števila romarjev nanovo slovesno blagoslovili in postavili nanj križ Kristusov. Zato se po pravici pritožujejo rimski časopisi nad nemarnostjo oblasti, ki ima skrbeti za varstvo Koloseja, da pusti, da se ta sveti kraj one-čašča na razne načine podnevi in ponoči. Podnevi se zbirajo tU gruče otrok, ki imajo Kolosej za cilj svojih vojnih pohodov; ljudje, ki hodijo tod, brezobzirno rušijo kamne in tako razdevajo ta starodavni spomenik. Ponoči pa služi za shajališče raznim zaljubljenim družbam, za zavetišče postopačem in čez posvečena tla sc razlegajo kvantarske pesmi. Od raznih strani se je zato predlagalo, naj bi se napravila okrog Koloseja železna ograja, ki bi ščitila ta kraj pred razdejanjem in onečaščanjem. Tujci bi seveda kljub temu imeli prost dohod, da si morejo ta znameniti spomenik ogledati. Cerkveni vestnik. Duhovne vaje za inteligente bodo v Domu za duh. v. od 27,—31 dec. Začetek .ie v nedeljo dne 27. t. m. zvečer. Sklep 31 zjutiaj. Lastna soba, hrana in postrežba 50 Din dnovno. Duhovne vaje vodi p. provincial A. Prešeren. Gospodje se orosijo, da se preje javijo vodstvu Doma. Učiteljico in uradnice, članice »Družbe otrok Brezmadežne«, imajo v nedeljo dne 27. t. m. popoldne ob 3. uri v Lichtenturnovem zavodu svoj domenjeni sestanek. Udeležba je obvezna za vse! Turistika in šport. Kranjska gora. Vremensko poročilo od 22. t. m. ob 7 zjutraj: +2° C. Barometer se dviga. Nebo oblačno. Osrenjen sneg. Saninec neugoden. Smuka slaba. Bohinjska Bistrica. Vremensko poročilo od 22. t. m. ob 7 zjutraj, -f-3** C. Nebo oblačno. Sneg 0 cm visok. Zimski šport izključen. Pol lota za 22 minut. V »Športnem tednu« smo govorili o pripravi vseučilišč Oxforda in Cambridgc za veslaško tekmo, ki se vrši koncem marca. Prvič sta vseučilišči tekmovali leta 1864., in od tedaj se tekma vsako leto ponavlja. Za prihodnji marec so začeli trenirati že v oktobru. Najprvo trenerji ljudi izbirajo in prirejajo za to vsak dan veslanje. Ko mislijo, da so pogodili najboljše, začnejo sestavljati moštvo. Oxford trenira letos s tremi moštvi, Cambridge z dvema; v vsakem moštvu je osem veslačev. Zimski trening jc na Angleškem zato lažji, ker vode Thoraj nikdar ne zamrznejo in ni torej treba iskati nadomestnega športa. Javnost se za napredek obeh moštev izredno zanima, vsak dan beremo v največih angleških listih obširna poročila o tem; ne omenja se samo sprememba vsega moštva, vsak dan je vsak posameznik opisan, kako je napredoval, koliko je težak i. t. d. O vsaki vožnji in o vsaki kretnji izidejo natančni popisi, kritizirajo moštvo, kritizirajo posamezne atlete. Tekmovalci so bili doslej večinoma samo težki ljudje, in tudi letos beremo lepe številke. Povprečna teža veslača v oxfordskem A-moštvu jč 172 angleških funtov — 78 kg; najtežji je veslač št. 5 v oxfo namreč za upravitelja japonskih cesarskih železniških kuhinj. Pri odhodu iz hotela se je šele kuhinjskemu načelniku izdal, kdo pravzaprav je. Velikanski zvon »Liberty Bell« bo mogočno pel na razstavi, ki jo bodo priredili prihodnje leto v Filadelfiji. Zvon z ogrodjem, na katerem bo visel, bo visok kakor šestnad-stropna hiša in bo na njem žarelo 20.000 lučic. Maznamla. Ljudski oder v Ljubljani ima novo bnrko-enodejnnko, ki je precej dolga ir se lahko igra tudi v dveh dejanjih. Imenuje se >Njegova edina hčic. Igra je zelo dobra, polna smeha, primerna za zabavne večere, pustne prireditve itd Našim odrom jo priporočamo. Izposodi se lahko takoj. Rodni sestanek društva >Trcino«ti« v Ljubljani se bodoči torek ne vrši. Zato se pa vrši dne 31. dec. 1925. praznovanje Silvestrovega večera. Ustanovni občni zbor »Treznosti« se vrši 10 januarja 1926 v liigijonski točilnici na velesejmu. Društvo »Soča« v Ljubljani vošči vsem članom in prijateljem vesele božične praznike ter vabi obenem vse nn običajen družabno prijateljski večer na »Silvestrovo« k »Levu< Prihodnje predavanje se vrši 2. januarja 1926 ob običajni uri. Prostovoljno gasilno društvo Lavorea priredi božično veselico dne 26. t. ni. v prostorih g. I. Ogrina na Lavercl Začetek veselice ob 15. uri. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja vabi k obilni Hd#.le?.hi odbor Dopisi. Šmartno i>ri Litiji. V soboto je zapihal nenadoma močan jug. ki jc pobral /lasti po cesti ves silok- Nn dnu je os ni sam led. V soboto 19. t. m. zvocer jo nn talio o[>olzki j>oti na razpotju iz Stnart-na proti Litiji pndlu gdč. Marinka Debel .kova, hčerka tukajšnjega nadučitelju. in si zlomiin roko. — Kntoiiftko prosvetno društvo priredi nn dan sv. Štefana v Društvenem domu oh treh popoldni bo-žičnico. V prizori sc igra Logarjeva sinov«. Med odmorom bo pel pevski zbor. Litija. V nedeljo se je zaključil dosettedenski gospodinjski lučaj na tukajšnji ljudski Soli z razstavo raznih ročnih občil in ražnescl nekaj neresničnega, kar bi , utegnilo časti, dobremu imenu in družabnemu ugledu •/ iscbnega tožitelja Franca Gabrovška škodovati. Zagrešil je s tem kleveto v smislu či. 52 tisk. zak. in n.ij se po členu 56 istega zakona k.vnuie in obsodi v plačilo odškodnine in pr. odloči, da se mora sodba ob obsejenče- j vih stroških natisniti v Kmetijskem iistu . Razlogi. Toženec priznava, da je inkriminirani čla- j nek spisal in objavil, -ugovarja pa sc, da ni ; misiil name, temveč da je razgljablal samo j teoretično o duhovskem poklicu, odnosno o odrošaiih duhovnika do javnega življenja in j postavljal samo antitezo med siromašnim po- i de clski-.n župnikom in kaplanom, r jih trdim i toda idealnim delom in nezadostnimi prejemki ra eni strani, ter med dobro plačanim uredni- j kom in posk.ncem na drii'*! strani. Toda to so I zgolj jalovi izgovori, kar dokazuje žc samo besedilo, način dikcije, ton in tendenca celega | članka. Členek je nepretrgana politična ;ili-p-ka proti Slov. ljudski stranki in zlasti proti duhovnikom, ki so v tei stranki kot poslanci ali urei'.:uki. Napadajo se imenoma duhovniki r .->-..' i-aei dr. K o r O š c c , dr. Hohnjec, dr. k u 1 o v c c . Smodej. S k u 1 j, Klekl. Na-pee . se imenoma urednik -Domoljuba*, duhovnik Z a b r c t. Tožcnec napada tc du-hovn-ke :.im i r.•-<■. tc«.». ker se udeistvujejo v vrstah streke SI S. Nc odreka jim pravice t: Vi c . e javnega življenja, on zameri to samo cr.-m k re p'»padajo njegovi politični struii. Zupniša Barleta celo hvali, to pa le, ker ie po;nai:l župnik Barle Viteze Boga nebes in ; em'ic •-. ki stoje v toženčevi stranki. Tudi ca vabi prav ganljivo duhovnike za po-litično torišče svoie stranke. Iz tega sledi, da toier.ee r.e :astopa stališča. da r.ai se duhovniki u.i -i--tvuiejo samo v cerkvi in služijo samo s«e r.' . pok:icu, k .Meri da sc s posvetnimi po-s'i re si.'.a.' •. Oo. jemlje prav konkretno Slov. liuasko stranko kot svojo nasprotnico na piko. In ker se v SLS naravno pojavljajo zelo pogosto tudi duhovniki naperia toicnec svojo kri -b .5 na p-itične delavce, ki jih v teku ilarka ir.iividuelno navaja. Pa tudi :T.enc:na r.e navaja, hoče torecee tičnem delovanju duhovnikov. Gre zato, ali jc pisal tako, kakor se sme in če je podan objektivni dejanski stan žalitve. Žc naslov »Pokvarjeni duhovniki«, je čudna sodba. Očita jim, da nočejo delati, da sc sk-ivajo pod plaščem vere v parlamentu ali v uredništvih. Govorjeno jc konkretno in to jc brezdvomno žaljivo. To pa ni samo kritika. Vsak, ki je bral, je takoj vedel na koga leti. Na podoben način so lahko vsak dan drutfcga napada. Nazadnje pa sc reče: »Jaz sem le teoretično govorili-« Zato predlagam obsodbo. Zagovornik dr. M a r u š i č pa jc poudarjal, da ni imel toženec namena žaliti. Povedal je lc, da je duhovniku misija duhovniški posel verski in nc posvetni poklic. Pravi, da jc to hinavščina. ker politika nima z vero nič opraviti. Politična stranka brani gospodarstvo, nt pa vere. Pravi, da duhovnik nc spada na politično torišče, ker tam mu ni treba braniti vere. To vse ja samo kritika. Po kratkem posvetovanju ic razglasil predsednik senata viš. sod. svetnik Anton M 1 a - d i č sodbo, s katero je bil Prepeluh oproščen in sicer iz razlogov, da obtoženec prizna kar je pisal, sodišče pa je mnenja, da se dotični dopis drži meje dopustne kritike. Nedostaia torei subietivnega momenta, in označena oseba. Članek je prcsplošen. Zastopnik dr. Brejc je prijavil ničnostno pritožbo in prosil za prepis sodbe, tako, da se bo imelo priliko pečati s to zadevo še tudi višje sodišče. \t na t najboljši domači inlormttni ?avod ima v vseli motih fanestjive poverjenike daje informacije o vsem, posebno pa 'e o imovnem »Uinju denarnih zavodov trgov tko-indmlrijskih podjetij in privatnih oseb ove tnlormacije »o totne, utrpne In brre »e nahaja v Vuka Karadžiča ul. 11. Beograd ov tglelon je 6-2.1, a brzojavni napi. Argtu Gospcdajrslvo. Produkcija premega v Sloveniji Ljubljana, 22. dec. 1925. V zvezi s podatki o produkciji rud in o topilniški produkciji Slovenije v mesecu oktobru t. 1. podajamo danes podatke o produkciji premoga v mesecu oktobru 1925. Nakopanih jc bilo ta mesec 171.057 ton napram 169.170 tonam v septembru letos in 168.007 tonam v oktobru lanskega leta. Skupno jc torej v prvih desetih mesccih t. 1. znašala produkcija premoga v Sloveniji I,518.621 ton, medtem ko jc bila v prvih desetih mesccih lani 1,564.051 ton. V ilustracijo navajamo šc podatke za prvih deset mesecev leta 1923: takrat je bilo produciranih 1 milijon 378.370 ton. Od množine nakopane v oktobru 1925 in od zalog dne 30. septembra t. 1., ki so znašale 65.109 ton, so oddali premogovniki sledeče količine (v tonah; v oklepajih podatki za september 1925): železnicam 66.726 ton (74.922), industriji 51.371 (49.878), raznim 22.459 (15.422); izvozili so v inozemstvo II.102 (11.659) ton; sami so pa porabili 14.692 (13.464) tcn. Skupno so torej oddali j JoT, Praštediona *950 bCsTavenska 49"den", Kred. Borze. Dne 22. decembra 1925. Denar. Zagreb. Budimpešta (7.90—8), Berlin 13.275 -18.475 (13.875-13.475), Italija 226.55-228.95 (226.49-228.89), Lond< n 272.76-274.76 (272.74-274.7-1), Nevvyork 56.064-56.664 (56.06-56.66), Pariz 210-214 (212-216), Praga 166.23-168.23 (166.275—168.275). Dunaj 7.9160-80160 (7.906— 8.006), Curih 10 86-10 94 (10.855—10.93.')). Curih. Bcgrad 9.185 (9 185), Budimpešta 72 50, Berl;n 123.30, Italija 20.89 (20.90), London 25.13 (25.1125), Newyork 518 (517.75). Pariz 19.15 (19.65) Praga 15.34 (15.3375), Dunaj 72.95 (73), Bukarešt 2.40, Sofija 3.775, Varšava 55. Amsterdam 207.95, Bru.velles 23.46. Dunaj. Devize: Belgrad 12.5225. Kodanj 175.04, London 34.285, Milan 28.48, Newyork 706.65 Pariz 26.17, Varšava 78.25. Valute: dolarp 712, fr. frank 26.17, lira 28.88, dinar 12.56, češkoslovaška krona 20 915. Praga. Devize: Lira 136.07, Zagreb 59.83, Pariz 125.675, London 163.55, Newyork 13.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 78—79. zaklj. 78.50. vojna odškodnina 322.327, zastavni listi 20— 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 300-205, zaklj. 202. Ljublj. kreditna 210 den., Merkantilna 100— Tvrdka L02AR In BIZJAK Ljubljana — Sv. Petra ccsta 20 priporoča za božično darilo vsakovrstno obleke, suknje, klobuke in drugo medno blago. K temu pride še dnevno 100 vagonov premoga iz Pečuha in Bolgarije, katerega dobimo na račun reparacij. Naši rudniki trpe močno vsled konkurence iz inozemstva. Angleški premog je okupiral obalo Jadranskega morja, šleski premog in premog iz Avstrije in Ogrske povzročajo močno konkurenco našemu premogu. Stroški proizvajanja. Ko se je znižala uporaba, ko je nastopila hiperprodukcija, so to najhujše občutili drž. rudniki, kateri so bili prisiljeni omejevati pro-dukoijo, katera je v 1. 1924-25 padla na 13.64 milijonov kvintalov, na produkcijo 1. 1921-22. Zmanjšanje produkcije je dovedlo do povečanja proizvodnih stroškov, v istem času pa je trebalo povrh še znižati cene, da se pridobe novi, oziroma vsaj obdrže stari kupci. Povprečne prodajne cene za 100 kg premoga iz državnih rudnikov so bile sledeče: Določene v budžetu Leta 1925 za 1926-27 20.87 Din 19.10 Din 24.45 Din 31.— Din 12.07 Din 12.— Din 27.21 Din 27.— Din 34.69 Din 30.75 Din L. 1923-24 V Bosni 21.84 Din V Vrdniku 34.80 Din V Velenju 13.54 Din V Zabukovci 27.38 Din V Senj. rud. 31.86 Din t i k o svnece. kolikor 'mi v S1. S dciuiočimi duhovniki obračunati. dv,i''OY".:kev poslancev v narodni SI ^ ima še s skuo«ini. d _ -in d\ a t.vnika iiruga strank3 v r.-.ka t.vn.-.ka, če • c k lis'a, r.ii ni ,b t Luhovrika sta uredr,ika_ listov sta tudi duhovnika. Nobena celi Jugoslaviji nima duhov-e morda šc kje duhovnik ured-;ns"o. K.-*.--diskoma poslanca 166.359 (165.376) ton premoga. Ker je množina oddanega premoga bila manjša kakor produkcija, so zaloge pri premogovnikih narasle. Začetkom oktobra je bilo na zalogi samo 65.109. dne 31. oktobra 1925 pa žc 69.907 ton. V teku oktobra so torej zaloge narasle za približno 5000 ton. Sedanje stanje zalog je rekordno. V oktobru jc zabeležiti zaradi bližajoče sc zime naraščanje prodaje raznim strankam; ta premog je predvsem namenjen za kurjavo. Statistika beleži nadalje, da jc bilo v oktobru pri premogovnikih zaposlenih povprečno 12.453 delavcev in paznikov, kar pomeni napram stanju v seotembru (12.377 delavcev in paznikov) neznatno povišanje. ... Kartcl petrolejske industrije v Jugo-la- vijL Kakor poročajo iz Zagreba, stojimo pred ustanovitvijo karlela industrije in trgovine s pctroleiem v Jugoslaviji. Pogajanja med zastopnik: posameznih podjetij so napredovala 1 tako. da jc ustanovitve interesne zveze pričakovati v kratkem. Avstrijski državni dolg. Avstrijski državni dolg znaša po najnovejših podatkih 24S2 milijonov š.iingov ia se je v teku leta 1925. povečal za 46 milijonov šilingov. Strcški za ta dolg so proračupani za leto 1926. na 155 rr.i iionov šilingov. Od posojila Zveze naredov jc Avstrija debila dosedaj 680 milijonov šilingov. cuhovr.: ka ra run onih od SLS tudi rt v parlamentu SoVn sc ves članek o dobrih in slabih duhovnikih bavi samo v eni. miki v S!o-mani R a a i e e s napad ra slovensko duhov JJiac. ki ga bi ra izhodišče svevh i: v a ia n i, To kaže tudi aslov -'SLS, cerkev tn duhovniki- ur. o v To kare ie povod članka, to ic Sčiao. ra j.-.deri podr V kulturno rV.itič-več-e nesreče, kakor če ce-kev s politično s t ran - Tu pravi člankar irrecr.o rem pogledu pa ri duhovniki zamoriš c ko. ki ie navao.ro krrtkodebr.a. čc larac-tMO cerkev r jučovsk m '.emrlotn Pn nas iigleia. je lake- — Jasno ie. da te renče ni name--val pečati s;ao t-erotičnega rarglaKvvr.ia o oc!i-nost-.zi dishovskcZa s.-r.u. N' sredi teh irviani pa se r.r.iM -anad. ki ie p-cdm^l torbe Te-r>u napa.-u ie da! r-ae '.en naslov -Pekvar en: 1u-fcovnk: .* S tem -e ie irrekel sveto r ; i i s„;n pscivo dosežete le z uporabo praška za pecivo in vanilio sladkorja znamke, AD«*IA' ! zavod 175-185. Strojne 125 den. Vevče 120—125, Stavbna 100—110, šešir 115—120, zaklj 115 Zagreb. 7% invest. posoj. 77.50 —78, vojna odškodnina 321—322, dec. 321—322, jan. 315 den.. Hrv. esk. 119—119.50, Kred. 133-135, Hipobanka fi3.nO-64. Jugobanka 108-109, Praštediona 942— 945, Ljublj. kreditna 210 den., Srpska 144—146, Eksploataeija 40—43, Šečerana 430-440, Nihag 89 bt., Gutmann 330 —355, Staves 140—148, Slavonija 43—44, Trbovlje 800-325, Vevče 120 den. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 65.6, 2ivno 78.1, Kranjska industrijska 285.1, Trbovje 39 9, Hrv. esk. 13 2, Lejkam 14.9. Jugobanka 13.3, Avatr. tvornice za dušik 18.0, Mundus 87, Slavonija 53. Blazo. Ljubliana. Les: Bukova drva, 1 m dolžine, suha. fco'nakladalna postaja 2 vag. 21.50-21.50 zaklj. 21.50, hrastovi hlodi od 80 cm prem. naprej, od 2.50 m dolžine naprej, fco naklad, poet 1 vag. 450—150, zaklj. 450, smrekove deske. 25 mm, III vrsta, fco meja 1 vag. 460—460, zaklj. 460, hrastovi neobroblieni plohi .od 90 do 130 mm, eventuel. z nekaj kom. 80 mm, od 2.50 m naprej. I., II., fco vag. Postojna tranz. 1 vag. 1200-1200. zaklj. 120O. hrastovi neobrobljeni plohi, popolnoma zdravi, 90, 110, 130 mm deb., od 3 m dolž. napr in 25 cm ii-! rine naprej, monte, fco meji 10 vag. 1100—1100. | zaklj. 1100, smrekovi remeijni, 80-60 in 50-60. mou-! te. fco Postojna 1 vac- 570—570. raklj. 570. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača. 76-77. fco sov. post. 300 bi., pšenica bačka. fco vag. naklad, post 1 vag. 285—285, zaklj. 285. koruza, umetno sušena, feo vae. naklad, post., za januar 10 vag. 155—155. zaklj. 155, koruza, umetno sušena. feo vag- Novi Sad 160 bi., koruza nova, času primerno suha. fco vag. naklad, post 12-5 b!.. ajda. ; domača, fco vag. slov. post. 255 bi., proso domaiS?. 1 feo vag. slov. postaja 200 bL pro=em otrobi, ne-! rm'.eti." fco vag. medjimurska post S5 bi., prosfni ; otrobi, zmleti, feo vag. medjimurska post. 110 bU kislo zelje. b-n. sodčki po 50 kg. fro vag. Ljubljana 200 bi. — Stročnice in semena: Fižol beli banat, feo vag. naklad, post. 200 bt., bnnje italijanska fco vag. Ljubljfna 375 bi., laneno seme. ; fco va£. Ljutljana 550 bi. — M a s t, s 1 a n i n a: Mast. gar. svinjska, v sodekih rs? 50 kg. neUo, fco , sod, feo vse. naklad, post. 2100 b). — vino. i ieanje: Siivcvka feo vas. Postojna tranz-, ' s»i posebfj ia 100 litrov 1600 bi. Vlad, Pušenjak: Kcfr.prctell73clla državnih rudnikov. -•s.rsivu a susie n vil,- sebna kemsva. ki i:ae se >1*1 je i:če!s.'.a p:e-dl e-sta-HI.-« Ki in-. ; tis! p.rtf'.c'ko in n'en" poi t-.č r.o t o-išče. č re«";,ei sario Pra vi namreč, da so to a st^a. ker iim tc e5e - rato paaa o na o. dočim v,. :„ :a ver c? .v . •.t t-r:< L , _ , ■ S.S ii s k." ; ".ov>:va s'.: v .t o v n.'-i: ~ e '. a i,- - i cev ia tajništva Itfttk V ro- teh '.•:.'-c\ r-.k.^v nravi d - ;-m. ki ix ta.-', ' •••.-'j:-, o ra-e d lik a dnbortikcan tihrtn wj*sp> •- jiroii n.-k':e-c stulrc v rc'.'.'..ke. ki K-' -e es5'.s:c-čne ref a e _;n kot p*. . , V, - o*i t:M\ m. c c Via !e'i ■> o-.-.«eVe ra ki!c-c * e ti .....k: ki »o oS-"e"a -.-■.m '.-..coi a'- tif.ikt ra p-r.erpJaliracijo državnih hsdnikov. katerega je predloi la Nar-.xlni skt:r< t. . Povod ra *•• ? dalo dejstvo, da nesrečni b^:krs'.i:em nemop:ca uspeso« čelo dr:, rucoikcv Ln jim k:akur< nirt? r cinc-st. Da moremo pre .'cc -s.irn.' prfsod.'... treba p.-zast; po-1mda^skih k: ,v r.',ro'.T.ike. eskis ri^lsrsVjt p>2;>t;i s.? šele v Pninijuj« premeša. n • - ■ t. e r'.arei a.1 ue stran s (.-'V e . a r — . vV, «ki> n t ta • 'e-" .-mir.«™. 55 :.s'-. :ak „ i, a U«-,- v r.to -v-tni. č« e.Čil K *1-Dokira res- r, —o'r'ar-'.-i in krat Vem posre-.... i. , p^o^.-.r-a'. ^r Br c i c . ia to r.i reč ..s. . - £t r «f tudi nc smeš :a'.e:a-.. vVravioc po*»a»tr-& hwit Krit-ka r.e tate V-t' •• • ".-T* Par r* -f 2«tT.12U« jvperiesje, lela. V bodretski dobi Pp.t -v.si.3.nje premo«;a se v v ,ih -ga večja ko zahteva, rarmere so se v 1 IPCo še poslabšale in poslat^-.:jejo še naprej. Ako primerjamo proizvajanje premoga v vseh fdrzavn.h in zasebnih) rudn kih v celi via. z pp:::v:dnjo v l. 19!3 tpred vojn--), dobimo sleoeo.v sliko: Leta 1?13 Leta 1K4 je znašala prpirvcdnja v i c Srbiji B-.-sni Hr-sš-1 niji sc.ji Vtl^d 311.^ ton SCO.CO.'1 ton ton 1.471.037 ni podatkov TCCCOO t-a »en t Ml 1,118.949 »43.183 ton l.&i"'7.v5 t n 129.147 t?n — V-.n Proračunsko leto 1924.25 so končala drž. rudarska podjetja z znatnim čistim dobičkom, a v zadnjem času, odkar so se meseca julija ponovno znižale cene premoga, so se razmere tako poslabšale, da je obstoj teh podjetij ogrožen, ako se v najkrajšem času ne izvrši temeljita reorganizacija uprave, ako se ne postavijo na strogo trgovsko stališče. Glavne ovire za napredek drž. podjetij. Največja ovira je način budžetiranja. Meseca avgusta se je predložil budžet za rudnike, kateri se odobril za leto 1924-25 in še velja danes, a predno je prišel v Narodno skupščino, so se znatno zmanjšali v finančnem ministrstvu vsi izdatki, a povečali v toliki meri dohodki, da so se morale povečati cene premogu. Karakteristično je, da so se v tem času proizvodni stroški poskočili za okroglo 80 odstot. Proizvodni stroški so znašali za 100 kg premoga leta 1922 leta 1925 v Bosni 9.70 Din 17.27 Din v Vrdniku 19 09 Din 31.26 Din v Velenju 7.21 Din 13.02 Din v Zabukovci 15.34 Din 28.37 Din v Senj. rudniku — 46-81 Din V vseh rudnikih, razen v Bosni so proizvodnji stroški 1. 1925 večji ko prodajna cena za 100 kg premoga, dočim so 1. 1922 prodajne cene premoga znatno presegale v vseh rudnikih proizvodne stroške. Zakon o državnem računovodstvu ote-škoča upoštevanje razmer na svetovnem trgu. prodajo izdelkov po trgovskih načelih, dobavo materiala, investicij, instalacij itd. Organizacija državne uprave v obče je neprimerna za vodstvo kakih podjetij, ker ne dovoljuje kreditiranja. uvaževanja pocenitve na svetovnih trgih, ue rešuje radi mnogih instanc naglo vse zadeve, se ne briga za nastavljanje prvovrstnih strokovnjakov, ki bi dajali inicijative, vobče onemegoča okretnost in trgovski duh, ki je za vodstvo rudarskih podjetij neobhodno potreben. Način amortiziranja investicij otežkoča položaj državnih podjetij, ker morajo vsako investicijo v polnem obsegu amortizirati v enem letu ter s tem znatno povečati proizvodne stroške. Boj s privatnimi podjetiji doma in v inozemstvu je ne-cev. neomejena svoboda proti delu. potnem formalnosti, instanc in cdobrenj. proti delu, katero preveva strah pred odgovornostjo. Jasno je, da so podlegla tej borbi državna podjetja, o čemur pričajo ogromni kupi neprodanega premoga in železa v državnih pod-: jetjih, priča prisilna redukcija proizvodnje in i delavstva, priča znižanje cen premogu in rudi. Skrajni čas je, da se organizirajo držav n3 rudarska podjetja na taki podlagi, da bodo p,%-I boljšale tehnično delo v rudnikih, povečale produkcijo in. kar je glavno, da bedo izdrLila j i najmočnejšo konkurenco privatne rudarske industrije, Ta nova organizacija mora temeljiti j na modernem, aktuelnem načelu privatne trgo-j vine in industrije. Načela nove orsaniiacije. Glavno načelo je: državna rudarska p d-jetja morajo ostati državna last, ne smej- se prodati iz strekovno-tehničaih. soc.alnih prometnih, nacionalno-ekonomskih in vojnih interesov. Vsi navedeni interesi se bodo mogli le tedaj ščiti, ako je država kot podjeto k v urejenih finančnih in političnih razmerah, alo :ste ne vodijo samo fiskalni interesi. Ako -o preveč upoštevajo fiskalni interes., se zanemarjajo pstrebne investicije, ki povzročijo tehnično n.iradovanje in nerentabilno«i, katero kapitalisti zmanjšajo potom brezobzirne, roparske eksp)zatacijo (ivaubbau) rudnikov, ne o; iraj.či se na strokovno interese ia na trs-.saje eksplestacije. N.č r.L.nj valno je drugo načelo, ki obstoji v tem. da nuj dobe dri. rudarska p djetja p> «ti ?,532.CW ton •Li$3»639 ton oolne svobodo pri ekipi \ strokovno- tehničnem in trgovskem oziru pod strogo kontrolo posebnih organov in javnosti, da bodo sposobna za konkurenco s privatnimi podjetji v borbi s trgovskim duhom, iniciativo, elastičnostjo in rutino zasebne rudarske industrije. Kontrola strokovnega in komercialno-finansijskega poslovanja drž. rudarskih podjetij mora bili čim večja, a ne sme biti preventivnega značaja, temveč naknadna, ne sme se izključevati kontrola javnosti. Kontrola ne sme biti tnka, kakor je bila do sedaj, da ovira iz formalnih razlogov normalno delo podjetij. Zadnje načelo je, da se mora rudarskim podjetjem omogočiti nemoten tehničen razvoj potom novih investicij, za katere se do sedaj ni dosti storilo, da se produkcija čim racionalneje vrši in poveča, da mora podjetje izdržati čase slabih konjunktur. Skoro vise evropske države so po svetovni vojski poskušale komercijalizacljo svojih rudarskih podjetij, da ista osvobcde spon drž. birokracije, budzeta in drž. računovodstva. Zakoni o komercializaciji v Avstriji, Češko-alovaški, Nemčiji in Madžarski. Republika Avstrija je dne 5. avg. 1919 izdala zakon pod naslovom »Gesetz iiber ge-meinwirtschaftliche Unternehmungen« (zakon o splošno-gospodarskih podjetjih), ki v?ebuje predpise o obliki komercializacije in načinu poslovanja teh podjetij. Predpisi so slični predpisom za delniške družbe in so na temelju tega zakona komercijalizirana ravna državna, deželna in občinska podjetja, kakor vojni arzenal, »modnišnice, rudniki itd., od katerih so se nekatera dala v najem, večina pa prešla v privatno last in upravo, ker ima država le mali del delnic v svojih rokah. Češkoslovaška je 1. 1922. izdala zakon o komercijalizaciji vseh drž. gospodarskih podjetij in ustanov in je ta zakon spopolnila s posebno uredbo. Glavna načela tega zakona so: 1. Vsa državna gospodarska podjetja in ustanove, kakor državne tiskarne in državni presbiro, vojna fabrika aeroplanov, tobačna režija, pošta in telegraf, drž. železnice, drž. šume, drž. rudniki, drž. kopališča se ne stavijo v državni proračun z bruto-izdatki in bruto-dohodki, temyeč samo s čistim dobičkom ali datacijo za izgube. 2. Ublaženi so predpisi zakona o drž. računovodstvu in o kontroli, uvedena je naknadna kontrola. 3. Drž. gospodarska podjetja in ustanove so pod vodstvom upravnih odborov ali direk-torijev, v katerih sede najvišji strokovni uradniki, ,ki vrše posle na podlagi posebnih pravilnikov, izdanih od resornih ministrov,. y ■ 4j Kreditne operacije za obratni kapital in investicije izvršuje finanč. minister v sporazumu z resornim ministrom, a po odobrer.ju parlamenta. Za 1. 1926. so se odobrila v fin. zakonu investicijska posojila v znesku 871 milijonov čK, za katerih pokritje se stavi vsako leto v proračunu le vsota, dovoljna za obre-stovanjc in amortizacijo. Ta zakon ni v Češkoslovaški dosegel za-željenih uspehov, zato se poklicani faktorji trudijo, da početo komercijalizacijo izpopolnijo s tem, da pritegnejo i privatno inicijativo. V Nemčiji, v državi Pruski, se je 1. 1923. izdal poseben zakon o komercijalizaciji na podlagi določb trgovskega zakona, po katerem j^ dala država vsa drž. rudarska podjetja za 100 let v zakup posebni delniški družbi, katere akcije obdrži resorni minister, ki more del akcij odstopiti državni banki. Država ostane lastnica i nadalje, a trgovska oblika delniške družbe se je izbrala kot najpripravnejša. Komercializacija je v Prusiji najbolje uspela in veljajo komercijalizirana pruska podjetja kot vzor rudarske tehnične popolnosti in racijo- nalne eksploatacije ter so važen regulator tržnih cen za produkte rudnikov. Izključen je vsak upliv političnih strank in narodnih poslancev na poslovanje komercijaliz. podjetij, parlamentu se predlagajo samo rač. zaključki in poročilo o delu podjetij,- V Madžarski so drž. rudarska podjetja in nekatere druge gospodarske ustanove komer-cijalizirane s sodelovanjem zasebnega kapitala v mnogih akcijskih družbah, v katerih prevladuje privatna uprava in inicijativa. Rezultati so do sedaj ugodni. Vprašanje, komerc.ijalizacije se proučuje i v drugih državah, kakor Italija, Poljska, Romunija in Bolgarija, pri nas se je v finanč. zakonu za I. 1922-23 v čl. 26 sprejela sledeča določba: »Radi proučevanja racijonalne eksploatacije vseh vrst drž. gospodarstva, kakor prometnih ustanov, šum in rudnikov, državnih tovarn in državnih posestev, se bode tekom 15 dni, ko stopi ta zakon v veljavo, ustanovil parlamentarni odbor Ta odbor mora proučiti način racijonalne eksploatacije vseli vrst drž. gospodarstva, da postanejo bolj rentabilne.« Oblika komercijalizacijc. Razpravlja se o sledečih možnostih komercijalizacijc: 1. Prodaja drž. rudarskih podjetij vobče ne pride v poštev, ker je glavno načelo, da se drž.. rudarski objekti ne smejo prodati; s prodajo bi se ne dosegel ugoden rezultat za državo, ker bi se tako lahko ne dobil domači, kupec, ki bi razpolagal z znatnim kapitalom, potrebnim za nakup in nadaljevanje obrata. 2. Pri da j,m ju v zakup na daljšo dobo zasebnim interesentom se pcjavljajo razne težkoče, ker je težko odrediti primerno zakupnino na podlagi rentabilnosti podjetij, ker je nemogoče potom najboljše pogodbe zaščititi državno imovino, ker bi čimprej prišlo do sporov radi prevzetja objektov in inventarja ter obračuna njihove vrednosti. 3. Pustiti sedanjo obliko uprave, a s posebnim zakonom osvoboditi podjetja določb zakona o državnem računovodstvu in glavni kontroli glede preventivne kontrole in glede plač določb uradniškega zakona, ne kaže, ker bi prišlo do spora z drugimi ministrstvi in uradništvom v drugih resorih. Državna podjetja bi na ta način upravljala na trgovsko-irdustrijski bazi, a bi se ne mogla osvoboditi ostalih administrativnih predpisov, instančnih potov itd., kar bi vedno otežkočalo delo in ubijalo inicijativo. 4. Mešana oblika komcrcijalizacije obstoji v tem, da država in privatna industrija, ali banke ali domači zasebnr interesenti ustvarijo posebno delniško društvo v svrho skupne uprave, eksploatacije in financiranja drž. rudarskih podjetij na ta način, da sc preceni vrednost državnih rudnikov in da zasebni kapital sodeluje z gotovim odstotkom delniškega kapitala. Da i država zasigura odločujoč vpliv, treba da obdrži vsaj 51 odstotkov akcij. Slična mešana oblika komercializacije obstoji v Bosni, kjer je 1. 1895. država pretvorila železarno v Varcšu v akcijsko društvo za dobo 50 let, a je obdržala nadalje upravo in eksplo-atacijo rudnika, vodila isto na birokratski način Ier povzročila, da ni ta način dovedel do zaželjenega uspeha. 5. Upravo in vodstvo eksploatacije lahko država odstopi kaki juridični osebi proti določeni denarni odškodnini tako, da bi juridična oseba kot pooblaščenec ali poslovodja vodil podjetje v imenu države. V tem slučaju bi država ne imela nobenega vpliva na sestavljanje letne bilance, katera bi mogla bili neiskrena in bi ne vsebovala potrebnega podrobn. pregleda imovine; pri bilansiranju bi lahko nastale težkoče glede odpisa od vrednosti objekta in in-ventara, glede prenosa dela dobička itd. Tudi ta oblika ni primerna za državna rudarska podjetja, kar se je v praksi pokazalo v Bosni in Hercegovini, kjer je bila država pooblaščena, da vodi posle za račun rudarske zadruge >Bo-siua«, ustanovljene 1. 1881 0. Neoportuno bi bilo v smislu rudarskega zakona zu Bosno in Hercegovino ali avstr. rudarskega zakona pretvoriti državna rudarska podjetja v rudarsko zadrugo (Ge\yerkschaft), kfer istu posluje od nekdaj pod nadzorom rudarske policijske oblasti — ker mora pojedini zadrugar pokrivati nanj odpadajoči del deficita, ker je delpžen čistega dobička, ker je oblika ..rudarske zadruge« zastarela in ne odgovarja načelom modernih trgovskih zakonov. Radi neugodnih določb rudarskega zakona se obstoječe rudarske zadruge kakor n. pr. Tr-bovlje pretvarjajo v delniške družbe. 7. Tudi oblika zadruge z omejenim ali neomejenim poroštvom je neprikladna, ker zadruge po svoji pravni formi, strukturi in namenu ne odgovarjajo potrebam industrijskih podjetij, ker oblika zadruge ne odgovarja podjetjem, ki imajo več ali manj kapitalističen značaj, katerih namen je doseči lepe dobičke. 8. Kot poslednja oblika za reorganizacijo državnih rudarskih podjetij preostaje še delniška družba v kateri bi država bila lastnica vseh delnic. Oblika delniške družbe nudi največjo svobodo a ob enem i možnost najteme-ljtfejSe kontrole. Ker se pojavlja država sama kol ustanovitelj in jedini akcijonar delniške | družbe, bi bilo treba spremeniti srbski zakon o akeijcnarskim društvima iz 1. 1898, ki predpisuje za ustanovitev delniških družb 10 akcijonar j ev. Da bi delniška družba svoj namen dosegla, so potrebni sledeči predpogoji: a) akcijski kapital družbe bi tvorila precenjena vrednost realitet in nepremičnin z izjemo vrednosti zaloge rude. b) dr žava odstopi družbi vsa podjetja z inventarjem, realitetami, in pravicami rudarsk. zakona, vse ugodnosti in rudo - sledne pravice, vse državne deleže v rudarskih zadrugah, rudarskih iu topilniških družbah, vsa podjetja, katera ima držav v zakupu. c) družba ima pravico dajati v zakup posamezna podjetja zasebnikom ali novim delniškim družbam, pri katerih je ude^žena družba. d) družba prevzame vse zaloge rude, materijala in živil, da iz njih vrednosti in obrtnega kapitala v znesku 60 miljonov Din ustvari nov obratni kapital, katerega mora državi z 6 % obrestmi vrniti v 15 jednakih letnih obrokih. e) Družba prevzame na se vse obveze države, ki se tičejo prevzetih podjetij f) Družba prevzame vse zaposleno osobje iil" vse obveze države napram njim, ima pa pravico, da tekom 1 leta stavi nepotrebno ali nesposobno osobje državi na razpolago. g) Družba plača državi kot davek 1 % bruto enak, ker so neenake moči, ki se bore. Nn eni strani se bori trgovski duh zasebnika z birokracijo drž. podjetij, bori se elastičnost z okorelostjo, brzina in gibčnost s počasnostjo, in teres kapitalistov z ravnodušnostjo uslužben-prihoda, kakor ostali rudarski podjetniki v Srbiji, a se osvobodi vseh ostalih davkov, doklad i dajatev državnih in samoupravnih. S posebno uredbo bi se naj v smislu čl. 49. ustave izdale podrobne odredbe o ustanovitvi te delniške družbe, resorni minister bi predložil pravila družbe v odobrenje in organiziral eksekutivo družbe z upravnimi in nadzornimi instancami. Komisja za sestavo predloga o komercializaciji predlaga, da se komercijalizacija izvrši na..podlagi ustanovitve delniške družbe. 'tya)jc M s/zra Mamica in otroeiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru« jete lepoto in zdravje Vaših zob. fyieLxispinifexT, 1<1 ji pravijo v Melbournu tudi ježevka. Trgala je obleko in praskala noge do krvi. Vendar pa pogumni ženi nista niti malo tožili. Hodili sta ju naško in vzpodbujali tovariše z besedo in s Doeledom. Zvečer so se ustavili na vznožju gore Bulla-Bulla, na bregu potoka Jungalle. Njihova večerja bi bila strašno revna, da ni ustrelil Mac Nabbs veliko podgano, tako zvano :>mus conditor , ki je na glasu, da ima izvrstno meso. Olbinett jo je lepo spekel. Gotovo bi bil prekosil ramena sebe in svoj dobri glas, če bi bila podgana vsaj tako velika kakor ovca. Pa kaj se hoče, zadovoljni so morali biti s tem, kar so imeli Oglodali so jo do kosti. Dne 2-3. januarja so se popotniki odpravili naprej, utrujeni sicer, pa še vedno neustrašeni. Obšli so goro in začeli hodili po velikih travnikih, kojih trava so bile same ježice. Same igle, same bodice, da so si morali utirati pot sedaj s sekiro, sedaj z ognjeni. O kosilu seveda ni bilo nobenega govora. Ne morete si misliti kaj nerodovitnejšega, bolj pustega kakor je ta puščava, posejana s kremenčevim gruščem Oglašati se je jela lakota, še bolj pa žeja. Pekoče solnce m gorak veter sta jo daia le še huje čutiti. Glenarvan in družina niso prehodili na uro več kakor pol milje. Če bo pomanjkanje votle in hrane trajalo še do večeru, bodo počepali spotoma, ne da bi' se mogli šo kdaj dvignili. Toda kadar nima človek ničesar več, ko je v največji sili, ko misli, da je napočila že zadnja ura, tedaj poseže vmes božja Previdnost. Vodo so dobili v ->cefalotih,', neke vrste votlih sadežih, ki so bili napolnjeni z blagodejno iekočino in viseli z vej koralam podobnega grmovja.. Bilo jo je toliko, da so se vsi pokrepčali. Čutili so, kako i'ih poživila. Tudi hrano so dobili in sicer "tisto, ki se ž njo preživlja avstralski divjak, ko mu zmanjka divjačine, žuželk in užitnih kač. V suhi strugi je Paganel odkril rastlino, koje vrline je poznal iz popisovanja enega od tovarišev pri zemljepisnem društvu. Ta rastlina se imenuie vnarduc in snada h krito- je semenkam. Podaljšala je življenje Kingu in Burkeju, ko sta blodila po puščavah avstralske notranjščine. Pod deteljici podobnim listjem nosi posušena semena. Ta semena so debela kakor leča. Če jih zmelješ med dvema kamenoma, dobiš izvrstno moko. Iz te moke so naredili tečen kruh, ki je vsaj za silo potolažil gledajočo lakoto. Rastlina je rastla na tem kraju v veliki množini. Olbinett je pridno zbiral posušena semena in jim preskrbel hrane za več dni. Naslednji dan, dne 24. januarja, je bil Mulradv že toliko pri močeh, da je sam prehodil del pota. Rana se mu je žc popolnoma zaceliia. Mesto Delegete je bilo oddaljeno še kakih deset milj. Zvečer so se utaborili ua U9. poldnevniku, na meji med provincijo Viktorijo in Novim Južnim Walesom. Že par ur je padala drobna, pa neprijetna pršavica. Nikamor bi se ne mogli zateči, da ni John Mangles slučajno našel drvarsko kočico, zapuščeno in napol razpadlo. Pa vseeno so bili presrečni, da so našli ta revni kup vej in bičja. Wilson je hotel zanetiti ogenj, da spečejo nardov kruh, zato je šel nabirat d račja, ki je ležalo po tleh. Ko pa je'hotel zanetiti ogenj, ni šlo in ni šlo. Ta les ima v sebi toliko glinastih snovi, da se ne vžge. Tako so torej imeli priliko spoznati negorljivi les, ki jim ga je bil omenil Paganel v svojem dolgem naštevanju avstralskih čudes. Treba >c je bilo torej posloviti od ognja, zato tudi od kruha in spati v premočeni obleki. Zunaj pa se je smejal ptiček-nagajivček, skrit visoko v vejah, kakor da se posmehuje nesrečnim popotnikom. Na srečo se je trpljenje Glenarvanove četice bližalo koncu. Bil je že skrajni čas. Obe mladi ženi Kia delali čuda junaštva, toda njune moči so pešale od ure do ure. Nič več nista hodili, komaj da sta še lezli. Drugo jutro so odpotovali z zoro. Ob enajstih s zagledali vas Delegete v grofiji Wellesle,v, netdeset milj od Tvvofolclskega zaliva. EHIEIII — « e> S o -2 m II tfi S Sj '3 p Q o - N « •= f S w O .. « -s E s s n * > co 'S S zL« § . £ a -2 15 v«? 3 fc. K, O .J) co S £ Ji U' — 4) S » ^ C > g t S .. H s o £ ~ . - - M c o S »s '.Z, c d a a ja o O © .. > o N i) > — N JO % S > M SO o ~ s = P 2 i Q t> a •s ^ o 1 i-š SS L. C o u. H- il ■o 1115111 = so v rokah zasebnikov. Državna podjetja so sledeča: Premogovniki: Scnjski (Srb), Kreka-U*!jcnik, Zenica Banjaluka, Kakanj, Maslo-varc, Mostar, Bukinjc, Suhač (Bosna) Vrdnik (llrv.), Velenje, Zabukovca (Slov.), železni rudnik v VaroSu in Ljubiji, solarne v Kreki in Simin-hanu (Bosna), cinkarna v Celju, državna posestva v Bclju in Topolovcu, državne tiskarne v Sarajevu, Belgradu in Cctinju, tovarne svile v Pančevu, Novem Sadu in Novi Kanili, državna tkalnica preprog, državna dc-lavn:ca za umetno obrt, državna tkalnica vezenin v Sarajevu, rudarska zadruga Bosnija. Nc samo finančni interesi, temveč splešno državni interesi nujno velevajo, da se ne-vdržno stanje spremeni, da sc vse ukrene, da se povzdigne rentabilnost državnih rudarskih podjetij. Izmed vseh predlogov komisije se more edino akceptirati predlog g. L. Novaka, ki jamči, da ostanejo drž. rudarska pod- jetja last države, ki lahko da državi v novo osnovani delniški družbi večino in odločujoč vpliv, ki da možnost, da sodeluje privatni kapital in da pride do veljave privatna inicijativa, ki jc največjega pomena za prospeh industrijskih podjetij. Potrebno jc, da ima država večino delnic, četudi neznatno večino v novi delniški družbi, da more zabraniti pretirano izkoriščevanje konsumentov, uslužbe-nega delavstva in razdelitev prevelikih divi-dend. Odločno odklanjamo ustanovitev delniške družbe, v kateri bi bila država edini akci-jonar, ker bi to bilo podaljšanje sedanjega stanja v nekoliko spremenjeni obliki. Taka delniška družba bi bila partizanska institucija v rokah vsakokratnega ministra za šume in rude, ki bi gledal nato, da bi na ta ali na oni način stranka, kateri pripada minister, imela koristi od delniške družbe. Upravni in nadzorni odbor bi se po običajih v Belgradu me- njaval z vsakim ministrom, stalnost, kontinuiteta v vodstvu delniške družbe, ki je predpogoj za uspešno delo gospodarskih podjetij, bi se izigravala. Isti slučaj bi bil glede vodilnega uradništva. Bati se jc nadalje, svarilen vzgled nam nudi uprava monopola, da bi sc v upravi in nadzorni odbor delegirali dobri strankarji vladajočih strank, a ne prvovrstni strokovnjaki. Komcrcijalizacija se zahteva tudi radi tega, ker država ni v stanju in nc bo v doglednem času v stanju dati potrebne kredite za investicije in instalacije na razpolago in je nujno potrebno, da sc pritegne zasebni kapital. Zasebni kapital pa je mogoče le tedaj pridobiti za državna rudarska podjetja, ako sc da prilika, da more zasebni kapital dobiti primeren odstotek delnic in s tem sodelovanje pri upravi podjetja. Skrajni čas je, da se izvede komcrcijalizacija državnih rudnikov in vseh državnih go- spodarskih podjetij, zato pozdravljamo predlog in pričakujemo, da sc bo komcrcijalizacija v najkrajšem času izvedla na način, ki bo v korist države, kakor tudi v korist državnih gospodarskih podjetij. Meteor o logično poročilo. L ubliana 306 m n m. viš. Normalna barometersku višina 73l> mm CftS o j) u zo-vanja Buro-tno*ei v ii.ro Termo metel v C Poiii ioni tlilor*-114.11 v C .\obo. vol rovi Poduviu v ni m 21./12. 21 h 7:>< 9 39 0'4 obl. z. S2./12. 7 h 7S3-4 0-5 o-i obl. jv o i 22./12 14 h <3-1-8 6-4 0, dež _ • Vsaka drobna vrstica 13 i rt 1'50 sli vsaka beseda SO par. Naj manjši S Din. Oglasi nad devet vrsllc se računajo više. Za odgovor znamko! Učenka išče mesto v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imela vso oskrbo. Najraje na de-želi, — Naslov se izve v upravništvu pod štev. 8480. Iščem DRUŽABNFČo" Za izkuh. — Naslov v up-avi »Slovenca« pod štev. 847/. Kmetski fant srednjih let, značajen, dobrega srca, s precejšnjim kapitalom, se želi priženiti na posestvo na Štajerskem. Le resne ponudbe z natančnim naslovom je poslati upravi lista pod šifro »Mirni dom« št. 8494. Tajnost zajamčena. Naibolj hvaležna in času primerna Božična in novoletna darila Za tnal dena. nabavite vse vrste ist h edinole v detajlni trgovini konfekcijske tovarne Fran Osrenda & Cie, L ^!jan3 Gradišče 4. ici. r.tc.-urb. 2!« Eriavževa t. 2 .WH.wui.WJU Bukov in hrastov les hlode za žago kupim vsako množino. - Ponudbe s ceno in navedbo množine ter termina dobave na naslov Ivan ŠIŠKA, tovarna parket — Ljubljana, Metelkova nI. 4. K O K S - C E BI N VFolfova ulica t/U. - Telelon !i6 BrSnjevo olje kupuje vsako množino po najvišjih dnevnih cenah drogerija A. KANC sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1. /0 t Točijo st tia;boi'?a VINA zz božične praznike, kakor: namizno vino, silvanr.c, karmenet, rizling. Vsa vi-? čez ulico 1 Din ccnejc. - VINOTOČ Gra rka j klet, Mestni trg Si. 13. 8518 Od Ministrstva za trgovino in obrt koncesionirana KROJNA š! Stari trg 19, L nadstr, Od 27. do ~.S. t. m. razstav;-. | krojev. Vpisovanje v krojni j tečaj za krojače, šivilje in nešiviljc, ki s- prične 2. januarja 1926. Vpisovanje do 2 januarja celodnevno! — Krojni tečaj s poŠto. — Izdelovanje krojev po meri! Kupimo 1 motor za istomerni tok, 110 Volt, jakost 0.5 KS, 2000 tur na minuto. - Ponudbo up-avi lista pod Elektromotor 8517. PRODAM dobro ohranjeno >EMPIRE'< TEČ, dva kamina in 2.69 X 1.30 velik Zajcev rciie!. — Poizve se pri Franc Svctelu, Tržaška cesta 5. 8409 Vsakovrstne, žične vložke, otomane. divane in klubske garniture dobite in izvršuje po naročilu priznano solidno in najceneje RUDOLF SEVER. Gosposvetska 6. PRODAM RADIO- j sprejemni aparat. izdelek siovite firme »Kosmos« v Stultgartu, primeren zlasti tudi za eksperimentiranje, i ker so prirejeni posamezni ; deli tako, da se dajo sestav- 1 ljali na ravni deski, da so vse zveze vidne in jc lahko točno zasledovati vse toke na prvi pogled; tudi sc daio posamezni deli vsak čas odklopiti in poljubno prestaviti. 2 izp-emcnljiva konden-zatocrja, 2 prvovrst. transformatorja. kristaldctektor z !i poljubno izmenij. različ. kristali (za reflektiranje!), 3 žarnice, 1 varovalka, 5 šp 1 (za kratke in dol^e valove), 2 para slušalk, akumulator, silit, nav. kondenzatorji itd. Samo 3000 Din. Ponudbe na upravo pod: »Radio« 6322. Katol. prosvetno društvo v Dol. Logatcu preda ngodno več godb. instrumentov in sicer: i bastrotnbo, I Es-trornbo, 1 F-baslrombo, in Es-klarinet. Vsi instrumenti so jako dobro ohranjeni. Na željo se proda tudi več instrumentov in not. - Poizve se pri omenjenem društvu. OVČJO VOLNO lepo, kupim. Naslov pove uprava lista pod štev. S454. Krasen antični lestenec z elektr. upeljavo, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 8498. Radi razprodaje zaloge prvovrstnega toaletnega mila dobi vsak pri odjemu enega original, kartona 30?» popust, dokler traja zaloga. A. LAMPRET - Ljubila-a, Durajika ccsta 22. 8161 Zaradi poz^e seiije pri vsakem klobuku -/o popusta v modnem salonu 150L ŽIDOVSKA ULICA. Najprimernejše 6o- mali bobi on i -rabojclla a 3ainpait j c^m 1 -in zvinom ^ & ittifjfralV ~ n a m li c Clotar Bouvler ( Gornja Radgona ) 2)obe sc y Ysel^ befikatesnifi tr^ovinal^ y £jubfjani! i« * i i i Naprodaj jc lepa 9» zabavnih in znanstvenih --med temi -.Valvazor- in več letnikov »Ljubljanskega Zvona« in Dom in Sveta«. — Istotam je i.udi naprodaj dobro ohranjen harmonij. Ccr.e ugodne. Natančna pojasnila se dobe pri g. Ivanu Debe-loku, načelniku gasilskega društva v i.kolji Loki. imajo poln uspeli - fnserirajte v njeni! Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naša ljubljena mati, stara mati, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Josipina Stedry roj. Prasdiniker zascbnlca v torek, dne 22. dccembra 1925 ob 11. uri po dolgi in mučni bolezni, previdona s sv. zakramenti, v Gospodu zaspala. — Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, 24. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Nunska ulica 3, na pokopališče k Sv Krištofu, kjer sc položi v rodbinsko grobnico. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blagopokojnico priporočamo v molitev. Ljubljana, dne 22. dccornbra 1925. žalujoči ostali. ■ Sla I Po Jugoslaviji potuje neki VINKO OBROVAC, kateri se legitimira z našimi starimi, neveljavnimi papirji, ter na podlagi istih sprejema za našo firmo ponudbo, oziroma naročila, kakor tudi predplačila. Ker se pa na la način glas naše poznane, dobre in staro iirmc diskreditira, zato opozarjamo naše p. n odjo-malce, da dotični ni pooblaščen sprejemati za nas naročil in šc manj sprejemati denar, ter seveda odvračamo vsako odgovornost za takšno zlorabo od sebe. Prosimo p. n. odicmalcc, kakor tudi vse policijsko urade, da dotičnega takoj primejo in izroče sarajevski policiji. Trgovačkl muzej Otto Roubiček i, tir., Sarajevo. ~ DOBRO ZEMLJO | Manjša trgovska HIŠA dam zastonj onemu, ki jo j na najorometnejšem kraju v na svoje stroške odpelje. — Ljubljani je naprodaj. — Poizve sc pri Franc Svctelu, j Ponudbe na upravo »Slo-Tržaška cesta 5. 8410 I venca« pod: »HiSa« »t. 250. ;iuijmiii:itniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii(iiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiHiinn'iiiiiiiiiiii Krasna in praktična božična darila sc fatografični aparati iz afi Din 350-— (9/12) naprej □glejte si bogato zalego drogerije H. Kane sinoua Ljubljana, Zidousks ul. 1 Dobe se fotografije useh slcuenskili planin !(l(iinimnininniitmiminnnitnninimimiiniimniii'iiiiHiiiiinn i mi Najlepše tiariio! Kompletna garnitura S2 Kom. fcahor na silhi. Proti predplačila ali poiietm frnnho na dom. Cerkveni zvonovi, armature, surovi odilthl. m zavodom : c §2 t ; š 3 : š [f : 3 ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano lini izdelavi v najkrajšem času. Htoiigoveznfca K. T. D. v UUBIJANS Kopitarjeva ulica 6/1!. Okasioiielno kupite radi zmanjšanja prevelike zaloge: Parfume, kolinsko vodo, lorfetno milo, brivske potrebščine itd. kot pripravne predmete zq božična in novoletno darilo prinoroga Porlmerija „SIRM0Li", LJUBLJANA, Pod Trsnio 1 Rodbine nase'n:kov in pofski delavci! Kanadska vlada jt za pom ad 1926 dovolila'naselitev gotovega števila poijskih delavcev in kmečkih rodbin. To Število je pa majhno In se ne sme prekoračit). Oni, ki se zanimajo za pobližjo pogoje, dobe vsi brezplačne lnformzclge pri CANADIAN P&CiRC Lju&SJana, Jfos. IScša?, Dunajska 31 Zagreb, Petrinjska 43 švedski »Viskafors«- ♦ snežni čevlji ro ietos najprimernejša božična darila. — Dobe r»e pri tvrdki M. Trebar - LjubSjai Sv. Petra ccsta št. 6. 9 zlatnino, ure, srebrna namizna Li feiHlna orodja Jos. Ei&erle liu,"iana Kupite še danes V1 i'G S3 SWSM ,WIM! Mestni iT Pazite na varstveno znamko!