Političen list za slovenski narod.
P® polti prejemtn velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., ia četrt leta
1 gid., na en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., »a pol leta 6 gld., za četrt leta
3 gld.. za en mesec i gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr.
1 I
=
sa&tev. 294.
Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzema nedelje in praznike, ob l;,6. uri popoludne.
V Ljubljani, v soboto 23. decembra 1893.
Letnik XXI.
Slava Bogu na višavah!
Najvažnejšega zgodovinskega dogodka spomin se praznuje jut erSn ji dan — rojstvo božjega Sinu, prvi prihod Odrešenika in Sodnika vesoljstva. Zgodovina človeštva se s tjm dogodkom dviga visoko iznad sebe — stika se z nebeškimi višavami, stika se z Bogom samim, ki v človeški natori prihaja učit in žrtvovat se in vodit. Vsa zgodovina je sicer velika, vidna apologija božja, ubran slavospev njegove pravičnosti in ljubezni, a v rojenem božjem Sinu se skupljajo vsi žarki te pravičnosti in ljubezni, kakor v jedni točki veličastno-milo osvetljujoč in prerajajoč ves svet.
Ta dogodek je zato težišče in središče vesoljne zgodovine sveta a tudi zgodovine s v e t a v malem (mikrokozma) — človeka, v katerem se zrcalijo svet in njegove dogodbe. Kar se naslanja ob to težišče, je stalno in v stalnosti — mirno; kar hoče temeljiti drugje, ima že samo po sebi značaj nestalnosti in nemira; s tem pa tudi obsodbo — propada.
Posamniki in narodi so često v svojem napuhu hoteli odtrgati svojo natoro in svoje moči od tega središča, a v tem so se tirali v pogin. Previdnost božja jim je dokazala a d absurdu m, da je prazno njihovo delo, če ni poslavljeno na vogelni k a m e n, ki je K r i s t u s. Polovičarstvo in uboštvo njihovo se je jasno pokazalo, če so tudi z bliščečim imenom napredka in omike nastopali. Vse politično, pa tudi vse estetično prizadevanje brez Kristusa je brez pravega sadu in smrt mu je gospodar; jok in stok nebrojnih čet je pa spremlja; sreče, ki je želi i vsak posamnik, i vsaka skupina ni pri takem prizadevanju. Z u-nanjega napredka sijajni znakovi se kažejo na zunaj, a v duši ne; srce človekovo ni napre-
dovalo ž njimi; notranjega nepredka iščeš zastonj.
»Omika, veda, umetelnost« kličejo plačani klicarji v svet.; »Evo tu je sreča človeštva!« A svota zla in bede nadkrilja čim dalje tem bolj svoto veselja in slasti. V zunanji omiki je napredovalo človeštvo, v sreči pa ne! Omika brez Kristusa nima znakov pravičnosti in ljubezni; mrzla in prazna je.
»Politični napredek: svoboda, absolutna narodnost, polit.ičnaprava«, kriče drugi, a namesto sreče, namesto mirti pri-zivljajo sovraštvo in boje. Tudi politični napredek brez pravičnosti in ljubezni, brez Kristusa, ne hasni nikomur, pač pa nebrojnim škoduje. Koder se je država ločila od središča svojega, tam stoji le še na lončenih nogah in dolgo ji ni obstanka. Stalnosti nima, niti miru.
O prvem božiču so herodijanci in farizeji in saduceji političnih strastij navdani v svojih palačah brez miru in brez zadovoljnosti kovali naklepe proti svojim nasprotnikom; ubogi pastirci pa so pri svoji čredi nepopisnega blaženstva polni ponavljali angeljske pesmi, katere so tudi njihovemu srcu oznanjale in stvarjale mir in srečo. Saj so prvi počastili včlovečenega Boga; in koder se iz vsega srca resnično ozove »slava Bogu na višavah«, tam tudi vskali kot nebeško plačilo »mir ljudem na zemlji«.
Evo rešitve vseh velikih vprašanj, ki mučijo človeštvo: Dajte Bogu karje božjega — slava mu na višavah« in 011 vam bodal miru, ki ga iščete. Novorojenega Izveličarja prvi nauk je to in vsi, ki so se ketlaj stalno osrečili, so spoznali njegovo resnico. Svetega večera veselje in mir je vsakemu na ponudbo: — posamni-kovemu srcu, pa tudi družinam, narodom in državam, Pravica in ljubezen je že vzišla in obsije vsacega, kdor je dobre volje, da jo vsprejme. Nikdar ne
zaide, razven tistemu, ki si sam izbere temo. S pravico in ljubeznijo pa zazori sreča in mir!
»Ljubite se mej seboj« in vsakemu svoje« kliče Izveličar in kaže tudi sredstva, kako izvršiti ta opomina. Sveta cerkev nadaljuje njegove nauke, kličoč vse ljudi naj č a s t e B o g a in naj se od njega uče ljubezni in pravičnosti.
Naš vek je ne posluša in odtod je toliko zla, odtod socijalni nered, odtod vedna nevarnost, da se vse, kar se zida v socijalnem obziru, šiloma ne podere in ne poruši zidarjev in še nebrojno drugih. Drugi temelj so si izbrali, ne krščanske ljubezni in pravičnosti v Kristusu; zato so na slabem. Delavci n. pr. iščejo zase pravice, toda h krati javno trdijo v svojih socijalističnih listih, da zanje ni Odrešenika in o Božiču se spominjajo le sebe kot zavednih proletarijcev, češ, da se od teh nadejajo odrešenja. Narodi se borč za svoja prava, a pri tem pozabljajo, da ima katoliška cerkev, kot zastopnica Izveličarjevih idej pravičnosti in ljubezni v sebi prvi pogoj za njihov obstoj in razvitek. Države se trudijo, da bi iznašle sredstvo k splošnemu blagostanju in rešile to vedno se ponavljajočo uganko. A njihovi napori ne kažejo vspehov. Vedno bolj vsaksebi gredo posamni slojevi, vedno večje brezdno je mej njimi; tudi bajoneti in kanoni jih ne bodo mogli več združiti, še manj pa abstraktni pojem novodobne države. Pravičnost z ljubeznijo jedini sta temelj državam in teh dveh izvor je v včlove-čeni Ljubezni in Pravičnosti v solncu pravice — Kristusu Bogu našem.
Preveč je teme, preveč je mraza. Premalo mislijo voditelji, tavajoč s tistimi vred v mraku, ki jih vodijo, kam gredo. Srca vedno bolj zamrzujejo in nikakor se še ne odpro, če kdo v imenu našega časa idej napredka in omike, znanstva, umetelnosti ali politike trka ob nje in prosi vstopa. V imenu
LISTEK
Slava Bogu... mir ljudem .. .!
Napisal Josip Jaklid.
Odložil je paleto in čopič.
Zapalil si je smodko ter se usedel na naslonjač.
Neprijetne misli so mu rojile po glavi.
»In če ne dobim razpisane nagrade, kaj potem?«
Nevoljno je otresel pepel raz smodko, ter nemo zrl pred se.
»Potem ?*
Puhnil je dvakrat, trikrat, gledal za višnjev-kastim dimom in zopet ponovil: »Potein?«
Nihalo na uri premikalo se je počasi: tik — tak, tik — tak ... .
»Hladno je . . . Ogenj v peči ugaša .. . Roke so mi otrpnile«.
Porinil je nekaj polen vanjo in se zopet usedel.
»In čemu vse to, čemu? Je-li inoja krivnja, da se moram plaziti za kosom kruha in pripogibati svojo glavo, v tem ko jo drugi nosijo po konci? — Čemii?«
Vgriznil se je v ustnico in znal si ni odgovora.
Mlad, poln idealov prišel je iz daljne svoje domovine v veliko mesto, hoteč si z umetnostjo osvojiti svet, pridobiti si slave in priznanja, ola-
godili si življenje. Delal je, trudil se je, no zaman. Občinstvo ni mu sicer odreklo talenla, kritiki so se ga celo zdaj pa zdaj blagohotno in vspodbujevalno spominjali, ali mladostne sanje se mu niso hotele, uresničiti. Ostal je nepoznan; komaj v umetniških krogih vedeli so nekateri za njegovo ime. Boril se je z bedo , zatajeval se. Ali bedo samo bi že še bil prenesel, toda huje nego le-ta trlo ga je samo-Ijubje.
Še jedenkrat poskusiti je hotel svojo srečo. Umetniško društvo razpisalo je veliko nagrado. Ako bi jo dobil, ne bil bi rešen samo gmotne bede, temveč njegovo ime bi tudi mahoma zaslulo daleč izven domovine. Delal je marljivo, a brez navdušenja. Laskal si je, da mu bode morebiti sedaj sreča mileja. Pod njegovim kistom vstajala je »Nada« v vsej svoji nebeški krasoti; ali v srce ni se mu vselila.
Pogledal je še jedenkrat dovršeno sliko, potem pa jo odposlal.
Minolo je nekaj dnij,
Bil je sveti večer.
Celo popoludne je mladi umetnik nestrpno pričakoval, da izidejo večerni listi. Opoludne je razsojevala jury in brez dvojbe prinesli bodo uže danes listi resultat. Nemirno hodil je po sobi gori in doli, ter razmišljal.
»In če ne dobim nagrade, kaj potem?«
Zmračilo se je. Ogenj v peči je ugasnil.
Ogrnil je paletot ter hitel na ulico. Sneg mu škripal pod nogami: bilo je ledeno-mrzlo. Studen sever žvižgal je po golem vejevju v platanovem drevoredu in stresal belo ivje raz drevesa. Ali on vsega lega ni čutil.
V bližnji trafiki kupil si je večerni list, razgrnil ga takoj na ulici in iskal dotično poročilo.
»Jury umetniškega društva prisodila je danes razpisano nagrado mlademu, nadarjenemu umetniku baronu X, za doposlano sliko ,Obup'«.
Zagroliotal se je krčevito.
»Nič!«
Strgal je časopis in drvil dalje po ulicah. Elegantno oblečeni ljudje, krasno razsvetljene pro-dajalnice, vse nekako slovesno, prazniško .... On tega ni videl . . . Drvil je dalje ....
»A kaj hočeš vendar? . . . Kaj hočem? . ..«
(iovoril je poluglasno in zagrohotal se je na glas. Memošelajoči se ljudje so pa 'začudeno pogledovali.
»Kaj hočem?«
In zopet se je zagrohotal.
Drvil je tjekaj konci mesta.
»Je-li mar vredno živeti, ko vendar življenje ni druzega nego dolga, nepregledna vrsta prevar? Čemu moram jaz hoditi peš, ko se drugi vozijo, čemu trpeti bedo, ko živč drugi v slasteh in razkošju? — Mar nisem tudi jaz človek? —

Kristusovem jedino »e proganja noč v umu in srcu; stalna, živa gorkota žareča v ljubezni božji, okrep-Ijajoč se v sveti nadeji, zmore jedino predbožični mraz.
Toda je-li to možno brez boja? Je-li mir — Božičev dar — možen brez velikih sprememb? Nikakor ne. Božič je prerodil svet, a ne nakrat, ne brez hudih bojev. Vsak kdor se hoče udeležiti njegovega miru, mora si ga izbojevati in sicer najprej v samem sebi. Zatajevanje ponižnosti in potrpežljivosti daje srčnosti vspehov. Boj Kristusov in njegove cerkve, boj katerega sad je mir vtemeljen na pravičnosti in ljubezni, mora biti boj duhov, ne sile, saj duhovi vladajo in rabijo sile in ne narobe.
Ta boj je pridel sv. katoliški cerkvi zastopnici stalnega božjega miru ime: Ecclesia mili t an s — bojujoča se cerkev, bojujoča se — za mir človeštva.
Boji, ki imajo drugačne sebične namene, niso upravičeni, a zraven vodijo grozo in gorjč in nesrečo kot spremljevalce seboj in kot sad boja z a seboj. Nam ne sme biti mesta v njihovih četah. A miru ni brez boja! Pozemeljska in nebeška družba kakor ju imenuje sv. Avguštin, se ne vmi-rita do konca dnij. Veliko je blagrov, ki jih moramo braniti narodu in državi, še več jih je, ki jih moramo pridobiti. Mnogo je neurejenega, a mnogo je še dobrega, mnogo je še zdravega in čilega. Kdor bi to tajil, je obupal in si sam zavezal svoje sile. Nesrečnik je in ž njim vsi tisti, ki kaj pričakujejo od njega. Bolj nego kdaj se ob svitu božičnih lučic spominjamo, da je tudi v našem narodu, tudi v naši državi marsikaj svitlega, da je še mnogo src, ki si pošteno žele dobo pravičnosti in ljubezni in ki v značajnem delovanju naslanjajoč se na Izveličarja in od njega se učeč, skušajo pripraviti sebe in druge, da bi bili sposobni vspre-jeti božični pozdrav : Mirljudem na zemlji, ki so dobre volje. Zato želeč, naj bi se vrsta njihova od dne do dne množila, polni veselih nadej praznujemo božični dan._
Mir ljudem na zemlji.
Od vseh stranij sedaj prihajajo kaj osode-polna poročila, ki kažejo v kaj nevarni luči sedanjo človeško družbo. Skoro slednji dan slišimo o novem gibanju anarhistov in socijalistov. Ni je skoro več evropske države, v kateri bi ne bilo teh razrušujočih elementov. Celo v Srbiji in Bolgariji, ki še-le stopajo v krog evropske kulture, se že kažejo žalostni znaki anarhizma. Oblike so v raznih državah različne, namen je pa eden in isti.
Ravno isti vzrok ima ruski nihilizem, kakor francoski anarhizem in poslužuje se tistih hudobnih sredstev. Najbrž so isti hudobni motivi vodili zločinca, ki je v Rakonicah na Češkem vrgel bombo v vežo odvetnika Wolfa, kakor onega, ki je vrgel bombo v gledališču v Barcelonu ali pa v francoski
»Iskal sem resnice,, veroval v ideale. — Kaj je ideal? Pojem, katerega vsebinajc strohnela uže pred stoletji. In resnica? Kje je resnica? Je-li sploh kje resnica? Kaj jc njeno bistvo? — Bistvo resnice, oj, to bi moralo biti nekaj krasnega, nekaj veličastnega! Resnica ? — — — Morem li jaz za-to, da moram živeti? . . Koliko nasprotstvo! — Življenje? nadležen mrčes, katerega se treba otresti«.
Prišel je konci mesta.
Široke, blatne ulice, tla začrnela od dima po-samnih tvornic, tu in tam kaka zanemarjena, pritlična hišica .... V daljavi se čuje šumenje vode ....
»Še nekaj trenotkov in končano je!«
Zavil je memo male, razsvetljene kočice. Vesel otročji krik. Božične pesmice zazvenele so venkaj ter mu udarjale na uho.
»Kaj je neki to? — Cemu bi ne bil tudi sam nekoliko zvedav?
Pregazil je debelo snežno odejo, ki je pokrivala cesto, in stopil pod okno.
Četvorica ali petorica ubornih otrok klečala je v kotu pred jaslicami, ter prepevala božične pesmi. Drobne raznobojne svečice brlele so pred njimi in na žici visel je od stropa krilatec, držeč v zlatih črkah napis: »Gloria in excelsis Deo et in terra pax hominibus bonae voluntatis!« — Na mizi stalo je božično drevesce, obloženo z jabelki in drugimi slaščicami, poleg mize pa je sedel siromašno
zbornici poslancev. Vzroki tej žalostni prikazni tičč jako globoko, kar kaže že to, da anarhizem ne domuje več le v nižjih slojih prebivalstva, temveč sega tudi že mej omikance, vsaj se poslednje dni iz Francije poroča celo o učenih možeh, ki vidijo izhod iz sedanjih nezdravih razmer le v popolnem razrušenju vsega obstoječega, da se bo potem na razvalinah sedanjega društvenega reda razvilo drugačno boljše socijalno življenje.
Vidi se, da anarhizem izvira iz nekega obupa. Ljudje že ne vidijo nobenega druzega izhoda iz te kapitalistične dobe, ki povsod gleda le na bogatina in zatira uboge. Ta obupnost je temvečja, ker so ljudje po novodobnih šolah izgubili vero in ž njo tudi vsako upanje na boljšo bodočnost na onem svetu, vero v onega pravičnega sodnika, ki bode popravil vse krivice.
Po vseh evropskih državah sedaj premišljujejo, kako bi odvrnili nevarnosti, ki pretč sedanjemu socijalnemu stanju. Na Francoskem so bili sklenili več zakonov proti anarhistom, v katerih so zaktevali liberalni možje mnogo tiste svobode, katero so poprej zagovarjali. Celo v Švici se misli na poostrenje zakonov proti anarhistom in zlasti omejiti tiskovno svobodo. Celo Anglija, ki je bila dosedaj zavetje političnih zločincev, ne misli več dajati zavetja društvenemu redu nevarnim elementom. Pred vsem pa moramo konstatovati, da se jako malo povprašuje, kaj je vzrok sedanjim nenormalnim razmeram in kako bi se dalo to odstraniti. Kadar se hoče kaka bolezen ozdraviti, se mora najpoprej spoznati njen vzrok, kateri se mora odpraviti. Brez tega je vse zdravljenje le mazačenje, ki more več škodovati nego koristiti.
Od sredstev, ki se sedaj mislijo porabiti, mi ne pričakujemo nobenega vspeha. Le poglejmo Irsko. Vse izjemne naredbe, vsa policijska sredstva se niso obnesla. Vendar je Irsko majhna provin-cija, ali anarhizem pa ni več omejen na nobeno provincijo, ne ovira ga več nobena državna oblika. Ravno tako vspeva v absolutni Rusiji, kakor v svobodni Franciji, ne pozna več nobenih mej, nobeno narodnosti. Nemški anarhist zmatra francoskega somišljenika za brata, domačega kapitalista ali meščana pa za sovražnika. Tudi anarhisti ne kažejo več nobene bojazni. Z nekako ravnoduš-nostjo doprinašajo svoja hudodelstva. Vse se vrši po nekih gotovih načrtih, ki izvirajo od duševno vsekako prebrisanih mož, ne pa od kakšnih bebcev, kakor bi nekateri liberalni listi radi stvar presukali. Zaradi tega pa policijske naredbe ravno tukaj ne morejo doseči pravega vspeha.
Socijalizem in ž njim anarhizem, ki se-le po obliki loči od socijalizma sta posledica liberalne gospodarske sisteme in verske mlačnosti, ki je tudi delo liberalizma. Dokler se te dva vzroka ne odpravita, je zastonj govoriti o kakem uničenju anarhizma. Liberalizem je po načelu neomejene svobode dovolil, da sme močnejši izžemati in po svoji volji zatirati slabšega, ki se sme seveda braniti v
oblečen mož tridesetih do štiridesetih let. Globoko vdrte oči, žuljave roke pričale so, da je njegovo življenje neprestan boj za življenje. Ali nek tajinstven odsev sreče iskril se mu je raz*lice in zadovoljno se smehljaje zrl je na kopico otrok in na ženo, ki je s prekrižanima rokama, veselih lic sedela na drugi strani mize.
Bil je to ganljiv prizor tihe rodbinske sreče.
Slikar upiral je nemo pogled skozi z ledenimi cvetkami okrašene šipe in srce se mu je jelo tajati. Spomnil se je nekdanjih, srečnejših božičnih večerov daleč tam v očetni hiši, spomnil se jc, kako je v mladih dneh še sam klečal pred jaslicami. In kako lepe so bile! In kako srečen jc bil on!
»Je-li res potreba bogastva, jc-li res potreba slavnega imena za srečno življenje V« povprašal se je.
Odgovoril si ni ničesar. Molčal je in nemo zrl še nadalje skozi okno.
V daljavi zabrneli so zvonovi, vabeči vernike k polnočnici. Zdeli so sc mu nekam znani ti tajin-stveni zvoki, saj čule so sc iz njih tako jasno, tako milobno besede angeljeve: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!«
Na drugi strani pa je šumelo kalno vodovje veletoka, kakor bi hotelo reči: »Pridi semkaj, ubogi zemski črv, da Te pritisnem na mokre
kolikor mu dopuščajo slabe moči in zakoni, ki so pa največ delo liberalce* in torej varujejo interese »gorenjih deset tisoč«.
Dokler se tej liberalni svobodi ne naredi konec, tako dolgo ni misliti na kako zboljšanje socijalnih razmer, pa tudi ne na uničenje anarhizma. Zal, da ne vidimo, da bi se kje ravno pripravljali na to delo. Govori se pač dosti, ali stori se pa v tem oziru le malo, ker sebičnost le prerada premaga dobre namene in pa zapoved krščanske ljubezni. V nekih krajih so hvalili encikliko papeža Leona XIII. o socijalnem vprašanju, ali le premalo se stori, da bi se prenesla v javno življenje. Posamezniki tudi velikega dela ne zmorejo, države se ga pa ne lotijo, ker se boje kako škodovati liberalni koristi. Poleg tega je pa potrebno začeti že pri mladini delovati. Ze šola mora začeti delovati proti anarhizmu. To pa more storiti le krščanska šola, v kateri se otroku vcepijo v srce dolžnosti, ki jih ima do Boga, do bližnjega in pa do oblastev. Sedanja mejverska ali brezverska šola tega ne more storiti v zadostni meri, ali pa sploh ničesa storiti ne more. Treba je, da se v ljudstvu oživi trdna vera v Boga, v njegovo dobrotljivost in pravičnost, da potem izgine tista obupnost, ki sedaj tira ljudi anarhizmu v naročje. Pred vsem je treba cerkvi povrniti povsod svoje pravice, da bode mogla tudi v socijalnem in vzgojevalnem oziru razviti svoje delovanje. Dokler se to ne zgodi, bode trajal boj mej raznimi sloji človeške družbe z raznimi strahovitimi sredstvi, najhujše kazni ne bodo ustavile tega boja. Le vera, prava krščanska vera bo pokazala pot iz sedanjih zmešnjav in dala, česar se pogreša, zadovoljnost in
mir ljudem na zemlji.
O liberalizmu.
2. Puhlice.
Važno vprašanje se nam vsiljuje. — Kakšno orožje neki uporablja liberalizem, da doseže svoj namen? Uprav v tej točki se vidi duh, katerega so vcepili liberalizmu njegovi poglavitni varuhi — židje. Oropali so zti-se krščanski veri njene lastne ideje, njena lastna načela, njene težnje, in sicer z — brezprimerno hladnostjo in predrznostjo.
Vendar se liberalizem drzne trditi, da je izcela njegovo in lastno geslo, katero si je on sam napisal na svojo zastavo: „Svoboda,jednakost, bratstvo!" Dalje pravi, da more le on jedini s temi načeli rešiti ljudstvo iu da tepta krščanstvo ta gesla v prah in blato, da je krščanska vera in vera sploh sovražna napredku, prosveti, daje — nazadnjaška.
0 tem piše imeniten opazovatelj človeške zgodovine sledeče:
„Ko je začela v prejšnjem stoletju nevera pod krinko modroslovja napadati krščanstvo in cerkev, ukradla je prav krščanstvu tri velike ideje: idejo svobode, jeduakosli in bratstva. Nevera jih je ua
svoje prsi! En sam trenotek in končano bode: našel bodeš mir in srečo, katero si zaman iskal v življenju.«
In to šumenje glasilo se je tako turobno, tako vabeče ... ali slikar ni ga čul več. Po srcu razlivale so se mu drugačne, mirneje melodije božičnih zvonov, oznanjujočih človeštvu veliki trenotek, ko se je včlovečil Bog, hoteč odrešiti človeštvo njegove bede.
Stopil je od okna in se napotil v bližnjo cerkev k polnočnici. In kar je gledal v trpinovi sobi v majhnem, isto je videl v cerkvi v velikem: Revni, odrešenja potrebni rod človeški klečal jc tukaj spominjajoč se trenotka, ki so nebesa poljubila zemljo ter rosila Odrešenika na zapuščeni svet, brata trpečemu človeštvu .. . ln tedaj je na novo vsplamtela v srcu umetnikovem že vgašajoča ideja krščanska, ideja bogo- in bratoljubja, ideja prevredna, da jo umetnik po milosti božji in lastni energiji človeštvu predočuje v dovršenih podobah. In ta ideja sc je umetniku ta sveti večer nebeško — lepo kazala — v jaslicah! Tu je ubog umetnik zopet našel Boga, našel samega sebe, našel — dovršeni umetnosti vzor in namen . . . Podoba vtelesenja krščanske Nado polnila mu jc duha. In ko sc je vlegel počivat, zazibal ga je spanec v lahne sanje in v teh sanjah je ta podoba poteza za potezo vedno jasneje in določnejša plavala pred očmi in drugi dan, sveti
svojo zastavo napisala, da bi se pod njo bojevala
proti vsemu, kar je bilo ljudstvu dosedaj sveto____
Ta boj se je končal, pa kako grozno! Strašno je zagrmel v francoski revoluciji glas: .Svoboda, jed-nakost, bratstvo!" Glas, ki ga je spremenil liberalizem v glas besnosti, je grozovito zadouel nad morjem krvi in solzsl, nad brezdnom nevere, mo-rilstva iu samosilstva!
Danes moremo reči nekaj podobnega o besedi »napredek". .Napredek" je ono geslo, katero se glasi v vrstah nevernega liberalizma, ki se vali kakor val, da bi podrl iu uničil cerkveno zidovje. Z .napredkom" se baha liberalizem in na drugi strani očita krščanski veri in cerkvi, ki je prava učiteljica .napredka", nazadnjaštvo.
A vendar je ideja napredka ideja popolnoma krščanska! Jedino krščanstvo je izgovorilo to'idejo, izvrševalo jo in branilo! Vrh tega jedino krščanstvo zagotavlja to idejo; ves napredek bi moral hipoma iz sveta izginiti, brž ko bi izginilo krščanstvo." . . . (Dr. Alb. Stockel: .Chri-stenthum und die Frageu der Gegenwart", str. 77.)
PosluŠajmo še dalje, kaj pravi o tem drugi poznavalec človeške zgodovine, J. Huber, profesor v Monakovem: „S krščanstvom je stopil v svetovno zgodovino pravi pojem o dostojanstvu in pravu človeške osebe. . . . Brž, ko je bil zaradi krščanstva zelo bogati in neskončni plemeniti pojem o svobodni, s pravicami obdarjeni človeški osebi izcela splošno znan, spremenil se je tudi ves državen in družben red. Tedaj je postal ta krščanski pojem nekako srednji pojem, ki giblje z vso krščansko zgodovino in povzdiguje krščansko življenje zmirom k višji omikanosti, človekoljubju, napredku in svobodi. . . .
Ce se pa dandaues nekateri pripravljajo, da bi krščansko državo uničili, tedaj dokazujejo s tistim neumnim namenom, da ne poznajo bistva krščanske države. Vse velike ideje imajo svoje korenine v krščanskih načelih o svobodi in svobodni človeški osebi. Vsaka država bi nehala biti krščanska, ko bi odpravila v svoji uredbi ta načela. S tem bi država sama napadla le humaniteto in civilizacijo, kateri izhajata iz krščanstva, v katerem imata jedini temelj in izvir."
Liberalizem ja ukradel tedaj krščanstvu njegove najvzvišenejše ideje; razglasil je slovesno, da hoče ž njimi rešiti narode, — iu glejte, kako nedosleden je liberalizem v svojih obljubah in dejanjih!
Napisal si je na svoj ščit krasno geslo: .Prostost, svoboda! Svoboda, to je n a j k r a s -nejši dar človekov, to je najboljši znak njegove dostojnosti, njegove vlade nad vsemi stvarmi. Prostost povišuje človeka, napoluuje njegovo srce s ponosom, njegovega duha žene višje in višje; to je biser, ki je vreden človeškega življenja; biser, za katerega je žrtvoval človek že tolikokrat svoje življenje in ga posvetil s svojo krvjo !
Hoče-li kdo razvueti v človeških srcih dremajoče strasti, hoče-li za-se pridobiti brez potu in
dan načrtal je glavni obris za podobo »vtelesenc krščanske nade« in nekaj mesecev pozneje občudovali so gledalci na ogled postavljeno krasno podobo: Rojstvo Odrešitcljcvo ter zavidali bogatina, ki je od umetnika kupil to podobo za drag denar. . .
Od tedaj je imel umetnik dela polne roke, in nad njegovo umetniško delavnico blestele so v žarnem svitu svetovečerne besede: Slava Bogu... mir ljudem . . . Bila je njegova delavnica pravo svetišče krščanske umetnosti, on pa vzor svečenika lepe umetnosti . . .
Napad na železnici.
(Spisal Josip Siklosy.)
(Konec.)
.Tako, zdaj ti pa povem, Navratil, kaj nameravamo. Hočemo narediti dobro kupčijo, tudi ti boš dobil, kar nate prite, čeprav si me spravil za 5 let pod ključ. Za eno uro se bo pripeljal oseben vlak. Toda naprej ne sme! Razumeš, tovariš?"
Zvezana žena je zopet zavpila in čuvaj je obledel kakor zid.
.Kaj nameravaš, zlodej?"
.Le malenkost 1 Kakor sam dobro veš, vlak pelje s seboj tudi zakladnico, katera bo vendar dobro z denarjem napolnjena; vsaj je danes zadnji dan v mesecu. Ti imaš potrebno orodje in ga znaš
in truda naklonjenost ljudstva, da bi je uporabil kot sredstvo v svoje namene, ne more boljega storiti, kakor da stopi pred množico, kličoč: .Svoboda, prostost!" Zraven naj še nariše s svetlimi barvami in z živimi besedami, kako vzdihujo še v sužuosti, ki je človeka nevredna, kako vežejo njihove roke verige gmusnega robstva, in kako stiskajo njihove glave okove krivih naukov, vraž, raznega babjever-stva in predsodkov, zlasti verskih! In njegove besede bodo gotovo polno vspeha in vpliva.
Poleg lepih besedij o svobodi jecljajo ustnice liberalcev še razne besede, ki vzbujajo le gujusobo in grozo v vsakem človeškem srcu, katero hrepeni po pravi svobodi. Slišijo se n. pr. besede: rob-stvo, hlapčevstvo, jarem, temota. nazadnjaštvo. S takimi in sličnimi izrazi dokazujejo napredui liberalci včasih bolj skrito, včasih bolj očitno, da imajo one pošasti svoje korenine v veri, posebno v katolicizmu.
Zalibog, ali bolje rečeno, hvala Bogu, da se kaznuje liberalizem sam v svojem delovanju zaradi laži. Veselimo se, da nam ni treba veliko izpodbijati, da ni poznal liberalizem prave svobode ljudstva iu da se zgoraj navedeni prilastki le liberalizmu dobro prilegajo.
Liberalizem, taječ vero in Boga, taji vstvarjenje človekovo; naglašajoč pa ujegov materialističen izvir, taji s tem vso svobodo sploh. Kako more potem priznavati človeku prosto voljo? Nikakor ne! Po tem takem je pa človek navaden stroj, je navadna igrača, slučajna tvorba nienega presnavljanja slučajno združenje iz nekoliko prvkov.
Človek je postal po liberalizmu iz tvarine, h kateri je privezan s trdnimi verigami. O svobodnem človeku in njegovi prosti volji se tu ne da govoriti. To priznava sam prvi zastopnik materijalizma, L. Biichner: .Človek je, kakor po telesnem, tako po duševnem svojem bistvu zgolj tvor narave. Zato ni samo njegovo bistvo, ampak vse, kar dela, hoče, misli, . . . sploh vse je odvisno od nespremenljivih, naravnih zakonov, kakor je od njih odvisna vsa svetovna sestava. Ni svobodne volje, ni svobodnega čina, ki bi bil neodvisen od vnanjih vplivov, ki v vsakem trenotku človeka takorekoč določujejo in uravnavajo. To, kar mi imenujemo svobodno voljo, ni nič druzega, nego posledica omejujočih, močnejših nagibov."
To je čisto naravno. Odkod bi vzel človek svobodno voljo, ako se duša taji, ako je človek gola tvariua, ako so stvarinski zakoni večni in nespremenljivi?
Kako vzvišeni je pa oni nauk, kateremu je bilo geslo in ideja svobode ukradeua! Kako visoko stavi človeka nad vse stvari, nad vso tvariuo! Kako dovršeno iu največjo svobodo podaja človeku krščanski uk, dasi ga imenujejo .suženjskega"!
Tedaj naprej! Liberalizem razglašuje povsod versko in narodno svobodo. Ugovarjati temu teoretično je odveč; imamo dovolj praktičnih
porabiti. Izlomiš torej tri ali štiri kolesnice, pa bo--
.Zlodej!"
.No, kaj? Ali se hočeš lotiti tega dela? Ježe skrajni čas!"
Čuvaj ui odgovoril.
.Vprašam te še enkrat, tovariš, ali hočeš?"
.Nikdar!"
.Dobro. Naša kupčija se je sicer zrušila, ne misli pa, da odidemo, ne da bi si ti pošteno zahvalili za tvojo zvestobo. Zvežite tega poštenjaka!"
Nastala je borba na življenje in smrt. Čuvaj je obnemogel. Obležal je trdno zvezan.
.Kaj počnete?" kričal je ubogi mož.
„Kar te zares iznenadi! Hola! Primite ženo, pa jo položite na železnične kolesnice. Hrabrega čuvaja pa privežite k znanilnemu stožeru. Naj pazi na vlak, ko se pripelje. Sai mora biti na svojem mestu, drugače bi bil kaznovan, ha, ha, ha, ha."
Navratil je strašno zavpil. Napadniki so se pa pripravljali, da bi izvršili načelnikov ukaz.
.Žena! 2eua! Počakajte! Naredim kar želite! Le ženo, uiojo ženo pustite!"
.Hitro k delu. Nimamo časa preveč! Razve-žite mu vezi!"
Zgodilo se je.
.Pri prvem sumljivem poskusu te ustrelim, tvojo ženo pa položimo ua kolesnice!" grozil je hudobnež.
dokazov, ki nam pojašnjujejo prav čudno liberalno svobodo.
Verska svoboda v liberalnem smislu pomenja to-le: Človek si lahko izvoli vero, katera se mu bolj prilega. Ako mu pa nobena ne ugaja, naj si ustvari sam zd-se in za svojo potrebo novo; lahko pa ostane tudi brez vsega veroizpovedanja. — Taka je torej ona liberalna svoboda, katera je že skoro povsod z zakoni potrjena!
Tako sam liberalizem ne ravnil vedno liberalno! Njegova svoboda je menda samo dotlej svoboda, dokler si more liberalec svobodno dovoliti vse, s čimur bi podrl sovraženo cerkev, s čimur bi uničil sovraženo božjo postavo.
Liberalizem naznanja tako prevzetno svetu svobodo in pobratenje narodov! Toda zgodovina pojasnjuje njegovo svobodo prav čudno; prav tako, če ne še bolj čudno, jo pa popisuje sedanja doba. Ogerski liberalizem oznanja svobodo vseh narodov združenih pod krone sv. Štefana, daveč s surovo pestjo ubogega Slovaka. . . . Smešno! Čudna svoboda!
Liberalna Prusija se baha s svojo svobodo, zraven pa neusmiljeno tepta in tlači nesrečno Poljsko; ravno tako ropa za-se italijanski liberalizem ustanove pobožnih bratovščin, samostanov, cerkveno premoženje sploh.
Vsemu temu ploska liberalna Evropa v hvalo! Ako se pa teptani črv zvija, ako odbije uboga žrtev bodalo uamerjeno njenemu grlu, ako pa kdo preganja pijavke, ki sesajo njegovo življenje, — o, tedaj preklinja požidovljena Evropa barbarske Slovane !
Imamo liberalne šole, in te vsak vneto hvali! Nobeden pravi naprednjaški domoljubni učitelj ne sme zoper nje kaj črhniti.
Liberalne šole označuje ukaz liberalnega okrajnega šolskega sveta v Mistelbachu na Dolenjem Avstrijskem. Ta pred tremi leti izšli, na Slovane se ozirajoči ukaz določuje sledeče : „Ker ui na Dolenjem Avstrijskem druzega deželnega jezika, kakor nemški, ne sme se drugače razlagati v šolah, uiti v posameznih slovanskih občinah, kakor po nemški. Zato: 1. Naj se odstranijo takoj vse češke knjige. 2. Ves pouk naj se izvršuje v nemškem jeziku. 3. Pri šolskem ogledu naj se govori samo nemški brez tolmača. 4. Ako bi ne našel nadzornik zaželenega vspeha po sedanjih učiteljskih močeh, iu če se dii sklepati, da se ustavljajo dotičnemu ukazu učitelji sami, naj se prestavijo; na njihovo mesto naj se pa postavijo taki, ki ne znajo sploh nobenega slovanskega jezika."
Kje so pa zaostale liberalne fraze o politični svobodi, o pobratenju narodov ? Saj to ozuanjuje liberalizem tako uneto iu navdušeno, saj nanje prisega ! — Seveda le dotlej, dokler nima iz tega nobene škode; za drugega, za slovanski .podložni" rod svoboda ne velja!
Čuval rešen vezij ni odgovoril niti besedice. Prinesel je iz izbice potrebno orodje in se napotil s svojimi mučitelji k železnični progi. Zunaj je lilo, da je bilo groza. Navratil je začel grozno delo. Tri puške so bile nanj namerjene. Komaj je izruval drugo kolesnico, zgrudil se je na tla premagan od strahu.
.To zadostuje", govoril je Kfepela k svojim tovarišem. .Vrag bo vzel vlak, pa vse bo naše, kar je v njem. Tega človeka odstranite. Ali bi ne bilo bolje, da ga tukaj pustite ?"
Bim — bim---bim — bim---
bim — bim.
Navratil se je vzdramil, ko je začul zvonove udarce, vstal je pa skočil prej nego so mu mogli roparji zabraniti k znanilnemu stožeru. Toda ni mogel dovršiti svojega namena, ker ga je dohitel Kfepela in udaril z debelim koncem puške, da se je zvrnil v nezavesti ua tla.
.Neumnež, mordu bi hotel obrniti in napraviti rudečo luč, pa uničiti naše delo? Zvežite ga prav dobro in vrzite k njegovi ženi v sobo.
Zvesti služabniki so izvrševali ukaz, in med tem, ko so siromaka vezali, je bilo slišati v daljavi votlo bobnenje.
Bližal se je vlak.
Politični pregled.
V Lj u b lj a n i, 23 decembra.
Baron Leonhardi je nakrat postal jako popularna oseba. Več deputacij je prišlo na njegovo graščino zahvalit se mu, da je rajši odložil mandat, kakor bi bil glasoval proti interesom češkega naroda. Deputacije je vodil deželni poslauec Gahn, ki je gospodu baronu ponudil svoj deželnozborski mandat, kar je pa ta odklonil. Leonhardi je rekel de-putacijam, da je ravnal po svoji vesti. Kam da jadramo, videti je iz Sch\varzenbergovega govora. Celo češki patrijotizem mora premiuoti iu ostati samo avstrijski. On je tudi avstrijski domoljub, ali ne more razumeti, zakaj, da bi se češko in avstrijsko domoljubje ne moglo spraviti v soglasje, čehom se pač mora dopustiti, da bodo smeli biti zvesti sinovi Češke. Zatajiti bi morali tisočletno slavno češko zgodovino, zatajiti deželo češko, ko bi zatajili češko domoljubje. Rekel je pa, da ne more vse povedati, in zlasti ne more prav označiti sedanjega postopanja nekaterih čeških veleposestnikov. S poslednjim govorom kneza Schwarzenberga se niso vjemali tisti veleposestniki, ki so še zvesti sinovi češkega naroda. Potem je Leonhardi govoril, da so nemški konservativci poprej ves čas zvesto podpirali Čehe, ali sedaj so pa glasovali proti njim, ker so jih proti njih volji stlačili v koalicijo, čas je resen. Češka delegacija je skoro popolnoma osamljena na Dunaju. Proti njej so trije veliki klubi. Baron je naglašal, da je v tem resnem času potrebno, da se vsi češki sinovi složno bojujejo, jeden za vse in vsi za jednega. Že ta vsprejem odposlanstev kaže, da se Leonhardi ne misli odreči političnemu delovanju, temveč najbrž kmalu zopet pride v državni zbor, kjer pa ne bode več igral tako podrejene vloge, kakor doslej. Sicer je pa gospod baron mimogrede pač v svojem odgovoru deputacijam tudi nekako popravljal, kar je dr. Gregr zakrivil. Poslednji je nekako tajil avstrijski patrijotizem, ua-glašajoč češkega, ali baron Leonhardi je pa naglašal, da se češko in avstrijsko domoljubje ne nasprotujeta.
Praški župan. .Narodni Listy" zahtevajo, da bi se tudi praškemu županu dal virilni glas v deželnem zboru, ko se misli dati že dunajskemu. Ta zahteva je pač opravičena, ker Pragi gre kot glavnemu mestu češke kraljevine pač jednako mesto v češkem zastopu, kakor Dunaju v dolenjeavstrij-skem. Da je Dunaj glavno mesto države, pa tu ne pride v poštev, ker gre za deželni, ne pa za državni zastop.
Pravda proti ministrom v Srbiji. Pred-včejšnjim začela se je pred drž. sodiščem v Srbiji obravnava proti bivšemu liberalnemu ministerstvu. Ako državno sodišče obsodi ministre, se kazen takoj ima izvršiti. Tu ni več nobenega odloga, pa tudi kralj nima pravice do pomiloščenja, ako skupščina tega ne predlaga. Sodišče je sestavljeno iz 9 radi-
Iz daljave sta se prikazali dve rudeči luči. Zdaj je bil vlak pri najbližji stražni hišick
„Bim, bim, bim — — —
Bliskoma se je premenila znanilna luč na hišici sosednjega čuvaja. Odtam se je slišalo pretrga-vano žvižganje in ušesom neprijetno škripanje za-drgnenib zavornic. Vlak se je ustavil, nevede, kaki strašni nesreči je ušel.
Kfepela je bil ves omamljen, udaril se je v čelo in skokoma je bil v Navratilovi sobi. Spoznal je, da je od tukaj prišlo znamenje, naj se vlak ustavi.
Zvezani čuvaj se je bil namreč priplazil kakor črv k električnemu zvončku in dal v najodločil-nejšem trenotku znamenje: .Ustavite vse vlake".
Rana iz Kiepelove puške ga je vrgla ua tla. Roparji so zbežali in prepustili kmalu prišlemu nad-inženerju, da je preiskal, zakaj se je morala pretrgati vožnja.
Proga je bila popravljena in vlak je nadaljeva svojo pot. čuvaj Navratil je bil bolj mrtev kakor živ. Pa plačilo ?
Ko se je enkrat ozdravil, vršila se je sodna obravnava in obtožen je bil, ker je kolesnice iaruval. Ko se je pa potrdilo, da je bil k temu prisiljen na grozoviti način, dobil je majhno pokojnino. Da pa je rešil vlak in ž njim življenje it imetje ljudij, na to so pa popolno — pozabili! Posl. P—s.
kalcev in 7 članov drugačnega političnega mišljenja-Zatožene ministre zagovarja 24 zagovornikov. Sodišču predseduje Pera Velimirovic. Za to pravdo je v vsi Srbiji veliko zanimanje. Pa tudi v Rusiji gotovo pazno zasledujejo ta dogodek. Liberalna stranka je vedno veljala za najbolj rusoljubno v Srbiji, dočim radikalcev Rusija nikakor ne zmatra za zanes-jive. Zaradi tega se nam verojetno zdi, da je ruski joslanik v Carigradu si prizadeval pri kralju, da se ta pravda ustavi. Kaj mu je kralj odgovoril, ne vemo. Najbrž kralj Aleksander nima toliko vpliva, da bi se v tej stvari upal resno upreti radikalcem, ti so vsi za to, da se ta pravda do konca izvrši, iadikalcem je mnogo na tem, da bi bili obsojeni iberalni ministri, ker potem bi se druge stranke ne upale krone posluževati proti njim in bi kak prevrat jim v škodo ne bil mogoč, dokler imajo večino v skupščini, ker bi se vsak minister bal, da ga tožijo.
Bolgarsko sebranje se bavi sedaj z novim )okojninskim zakonom. Do polne penzije bodo imeli jravico uradniki in učitelji, ki so služili štirideset et. V nekaterih druzih državah je za srednješolske irofesorje določena krajša službena doba, da dobe jravico do polne pokojnine, kakor pri druzih uradnikih. V Bolgariji so pa srednješolski profesorji jako dobro plačani in se zatorej ni zdelo vladi potrebno še pri pokojninskem zakonu se posebno ozirati nanje. — Potem se bode sebranje posvetovalo o preustroji judskega šolstva. Šolska dolžnost bode zanaprej tudi trajala šest let. Prva štiri leta se bodo učenci učili navadnih ljudsko-šolskib predmetov, zadnie dve leti bi se pa učilo praktično kmetijstvo. Da se pa dobi za to sposobnih učiteljev, se bode pa na srednjih šolah učilo kmetijstvo v precejšnjem obsegu. Taka prevstroja šolstva bode jako primerna za poljedelsko Bolgarijo. Sebranje pa mnogobrojnega dela ne reši konca leta, temveč se snide zopet v februvariju do ali pa v marcu.
Anarhist Vaillant je baje priznal, da mu je Pavel Reclus preskrbel sredstev za atentat. Pravih dokaiov proti Reclusu dosedaj ni, ali snm-ljivo je to, da je ubežal. Izdelal se je že ukaz, da ga naj zapro, ako ga dobč. — Minister Raynal je povabil vse prefekte v Pariz, da jim dii strog ukaz, da naj odločno postopajo proti anarhističnim in socialističnim agitatorjem. Francoski republikanci so podpirali socijaliste, dokler so jih potrebovali zoper cerkev in si tako vzgojili skrajno nevarnega sovražnika. Sedaj bi pa nakrat radi zatrli vsako socialistično gibanje, ali kmalu se utegnejo prepričati, da niso dovolj močni, da bi mogli krotiti duhove, katere so priklicali. Sicer anarhisti nimajo pred ostrimi zakoni nobenega strahu, ker so že naprej prepričani, da so ne bodo izvajali. Posebno pariška policija ni sposobna, da bi te zakone izvajala. V njenih vrstah je preveč jako dvomljivih elementov. Vsaj jih je letošnje leto bilo zaprtih nekaj pariških policistov zaradi cestnega ropa in izsiljenja. Vlada si pa ne upa sčistiti policije, ker bi morala odpustiti več policijstov, kateri imajo oporo pri raznih poslancih.
Italija. V zjedinjeni Italiji kmalu ne bo hotel nikdo sprejeti ministerskega posla, zlasti liuančnega. Le z velikim trudom se je posrečilo Crispiju sestaviti ministerstvo, ker so posledice framasonskega vladanja že preveč očitne. Poslanec Colaianni je izdal ravno zdaj knjigo: „Banche e parlamento", kjer odkriva, kako so slepili prejšnji ministri bauke in ves narod. Takoj nam pridejo na misel besede Siivija Pellica: .Ce kdo kliče: domovina! domovina!, pri tem se pa ne zmeni ne za vero, ne za alta je, ne za svetost zakonskega stanu, ne verujte mu!"... Take so bile vse italijanske vlade, vsi italijanski ministri, odkar so vzeli sv. očetu njegovo zemljišče. Vedno s> klicali: .Domovina! Zjedinjena Italija! Roma intangibilel" in zaslepljeno ljudstvo je vpilo ž njimi, ne vede, da so bogateli na škodo ljudstva. Danes kličejo drugače. Pod okni prejšnjega ministra Giolittija je klicalo ljudstvo pred nedavnem: .evviva i ladri! Živili malopridneži!" V Italiji se mora obrniti. Sicilija je že pripravljena na upor, Kalabrija tudi. Na Neapoljskem napadajo uporniki varuhe javnega reda in nosijo po navadi revolucionarjev njihove glave na sulicah; rimska delavska društva pa izrekajo .pridnim" bratom Sicilijancem svoje priznanje. Kam bo vse to peljalo? Lombros, znani medicinski profesor in velik prijatelj socijalistov govoreč o sedanjih italijanskih razmerah, je reke to-le: .Danes vladajo v Italiji le malopridneži, goljufi in neumneži. Jedina klerikalna stranka je se-
stavljena iz poštenih mož, ki so prosti vsega sum>-ničenja (uomini onesti e non sospetti) in tej stranki prorokujem, da kmalu zmaga." Imeniten izrek v prid one, od socijalnih demokratov tako sovražne .klerikalne" stranke.
Razgled po slovanskem svetu.
Gospodarske razmere v Galiciji.
Iz Galicije nam poroča naš dopisnik: Pri nas se jako veselo razvija .društvo v obrambo zemlje" (towarczystwo ochranj ziemi). Namen mu je parcelovati velike skupine posestev in jih razdeljevati mej ljudstvo. Znano je, da je v zapadni Galiciji prebivalstvo prenapolnjeno mej Poljaki; zato jih mnogo tisoč gre od ondot vsako leto v Ameriko. Domoljubi so si zato dejali, to je slabo. Ljudstvo hodi v Ameriko in velika posestva kupujeio židje. Bolje bo tedaj, da se kupijo taka posestva in se razparcelijo; tako ne pojde toliko število ljudij v Ameriko. Kakor so si mislili, tako so storili. Združili so se v društvo, ki kupuje zadolžena velika posestva in parcelujejo jih mej ljudstvom. Precej posestev je že do zdaj razdeljenih. Društvo je imelo dosedaj svoj sedež v Vadovicah; sedaj pa se pre-oži v večje mesto, v Krakovo. Boj jim daj srečo, da bi razdelili čim največ posestev; tako bi se ljudstvo ne gnetlo na poti v Ameriko.
Še drugo imenitno dru-tvo se je letos pri nas ustanovilo. Kmetje so se namreč združili v katoliškem kmečkem društvu (kat. stronnictwo chbpckie). (Jamen imajo vzajemno se podpirati in braniti koristi kmečkega stanu. Zato zahtevajo več poslancev iz ljudstva, da bi v deželnem in državnem zboru branili njihova prava. Bremena hočejo vrediti v }ravem razmerju mej kmete iu grajščake; zahtevajo dalje spremembo volilnega reda, neposredno tajno glasovanje pri volitvah itd. Na čelu tega društva stoje poslanci, kmetje in duhovnik Stojalowski. Muogo jih je nasprotnih temu duhovniku zato, ker se tako vneto poteguje za politične pravice kmečkega stanu in kmete spaja. Morda res novo kmečko zagreši nejedno zmoto, predno se popolnoma ustali; saj, kakor mladi človek često greši zaradi vroče-krvnosti; tako tudi mlado društvo ne more biti v svojih začetkih utrezneno iu politično zrelo.
Največja rana v Galiciji so židje. Na Kranjskem jih imate malo in zato si težko mislite, da je pri nas v Galiciji vsaki osmi človek — žid. Po mestih je večina židovska in vse kamenite hiše so židovske. Vsa kupčija na vasi in v mestu je v židovskih rokah. V resnici je strašno hudo. Žita ne moreš prodati, razveu Židu; krave si ne moreš kupiti, ako ti ue pomaga pri tem žid. Povsod žid in žid in sicer grdi, zamazani, neredni, rojak žid. Ti židje ne umejejo niti dobro govoriti po poljsko ali rusko, govore v svojem nemškem jeziku. Že 10 odstotkov velikih posestev je v židovskih rokah. Po vaseh ima samo žid gostilne, ki napaja kmeta z vudko (žganjem) in pokupuje od njega zemljišče. Ko žid v Galiciji obogati, preseli se na Dunaj in tam igra vlogo z a g r i z e nega liberalca. Sedaj ko Rusija podi Žide od sebe, se naseljujejo v Galiciji. Vlada celo nič ne vč o tem. Kdo bi jih izteknol ? Novi ubežnik se vmeša mej druge in nobeden ga ne djzna. Vlada bi sicer imela dolžnost, da brani kristijane ti židovski preveliki sili, a tega ue dela.
Socijalne stvari.
Prvi katoliški shod češkoslovanakih delavcev.
Pred dvema letoma je vznikla med praškimi delavci misel, da bi se sklical shod češkoslovanskih katoliških delavcev. Na dnevnem redu tega shoda bi bilo delavsko vprašanje, kako naj bi se delovalo v zboljšanje delavske bede in kako naj bi se organizovale krščansko - socijalne češkoslovanske zadruge. Takrat je bilo seveda težavno, kaj tacega izpeljati, ker je bilo število katoliških delavskih društev še premajhno in nobene zveze med njimi. Sedaj pa že cvete in velikega sadu obeta neutrudno delo buditeljev katoliških delavcev. Danes se šteje na Češkem, Moravskem in Sleškem že čez 100 katoliških delavskih zadrug. Izredno delavno praško katoliško delavstvo povzdiguje tedaj zopet roko k blagemu delu in poživlja vsa čo^koslovanska katoliška delavska društva z naslednjim oklicem:
.Možje delavci! Z veseljem opazujemo, kako ste v Kristusu probujeni in kot taki močni dovolj,
da vas občudujejo tudi vaši nasprotniki. Zato vas poživljamo: pridite na prvi shod katoliških delavcev, da bi videli naši nasprotniki, da smo mogočna stranka katoliško-socijalno mislečega delavstva, pa ne le maloštevilno krdelce »mračnjakov", ki ue poznajo svojih načel iu teženj, kakor o uas govore socijalno-demokratiško pojudovljeni iuternacijonalci.
Zares, zdaj je ugodna doba. da bi se sešli po vzgledu katoliških delavcev na Nemškem, na Francoskem, v Italiji, v Švici, ki se shajajo skoro vsako leto po svojih zastopnikih in se pogovarjajo o delavskih potrebah. Za tak korak smo dovolj močni, vsaj nas je precejšnjo število in polje našega delovanja, katero se pred nami razprostira, je nepregledno. Le pogumno naprej ! Le požrtvovalnosti in naudušenosti nam je treba, potem se nam ne bode mogla primerjati nobena stranka, kar se tiče delavnosti in organizacije. Veliko smo že storili. Danes se je že razširil krščanski socijalizem iz društev katoliških dealvcev med delavce v eeli naši češki kro-novini. O krščanskem socijalizmu, tako lepo razmo-travanem v Leonovi okrožnici „Rerum novarum" in o gibanju češkoslovanskega katoliškega delavstva se govori danes kakor v sredini Češke prav tako na Šuraavi, pod Rudnimi gorami, pod Krkonoši, na češkomoravski meji, v blagoslovljeni Hani, na Va-laškem, iti od srede Moravskega do polabskih hribov ; prav tako na Šleškem. Pa kdo ima glavne zasluge za to koristno gibanje?
Prenovljena in na novo ustanovljena društva in krogi katoliškega češkoslovanskega delavstva! Ponosno gledamo na to gibauje in na nepregledno polje našega delovanja, kjer se dvigajo kakor gosti gozd belorudeče in modre zastave z znamenjem svetega križa proti rudečim zastavam socijalnih inter-nacijonalcev, katerim je glavno geslo: „Alliance israelite."
Cez 100 mest imamo že na Češkem, Morav-skem in Sleškem. Glejte I Povsodi v teh mestih oznanjujejo govorniki, katoliški časopisi in zlasti listi katoliških delavcev: krščanski socijalizem! Iz vseh teh mest upamo, da se udeleži katoliško delavstvo prvega shodu. Kje bo shod, določi pripravljalni odbor, ki se z delavci dogovori; čas in mesto shodu se kmalu objavi.
Morda vpraša kdo, zakaj je treba shoda ? Odgovarjamo :
1.	Zata, da ustanovi temeljne principe krščanskega socijalizma za rešitev delavskega vprašanja;
2.	da se organizuje katoliško delavstvo kakor samostojna socijalna stranka;
2. da določi zahteve delavskega vprašanja v tem smislu, da odgovarjajo koristim delavcev ter zakonom in družbinemu redu
Želimo, da se zberejo na prvem shodu možje vseh delavskih strok: od rokodelca do rudokopa in poljedelca. Upamo, da ne bo naš poziv glas vpijočega v puščavi. Za zdaj dovolj, krepko se popri-mite dela! V mesecu majniku prihodnjega leta naj se uresniči prvi shod katoliških češkoslovanskih delavcev!"
Temu dostavljamo: L-kreno bodi pozdravljena blaga misel! Tak shod je zares važen in potreben zlasti na Češkem. Rog daj, da se tudi kmalu uresniči !" — Ob jednem pa poživljamo slovenske verne delavce in mih prijatelje, naj posnemajo prelepe vzglede svojih čeških katoliških tovarišev ter snujejo katoliška delavska društva povsod, kjer bivajo delavci v večjem številu. Tudi na S'ovenskem begajo socijalisti naše poštene delavce, izdajajo umazani list, ki se nič ne briga za koristi delavcev, marveč le zabavlja zoper vero. papeža in katoliško cerkev.
Slovenski delavci, urno naprej na delo za srečo svojo in svojih družin, naprej po vzg'edu katol. de-lavcev na Češkem !_
Slovstvo.
Knjige družbe av. Mohorja.
(Dalje.)
6. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1894. Najvažneja društvena knjiga je gotovo koledar, ki ima namen ljudstvo vsestransko izobraževati, podučevati in zabavati. Zato ga pa tudi udje najrajši prebirajo. Odbor se je potrudil in dosegel, da koledar tudi letos vstreza svoji nalogi. Razen navadnih podatkov o prihodnjem letu in imenika udov nahajamo v njem prav mnogovrstno zabavno in poučno berilo.
Spomenik ljubezni papeža Lo-on» XIII. do Slovanov (dr. Karlin). Pisatelj
nam popisuje kapelico sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Klementa v Rimu. Namen spisa razodeva naslov. Popis je dober, in čitatelj si s pomočjo slike lahko predstavlja celo kapele.
Slavospev sv. stolici (J. Beukovič). Pesnik je navdušen za sv. cerkev. Dobro pozna tudi njeno zgodovino in njene resnice. Slavospev je prav lep, samo pravega pesniškega duha nismo zapazili v njem. Zdi se nam tudi, da je tako suov v vezani besedi pretežka za prosti narod.
Ujetnik Napoleonov. To je odlomek iz zgodovine tega stoletja, ne dogodba. Napoleona je zapeljala prevzetnost, da je hotel Kristusovega namestnika papeža Pija VII. na vsak način porabiti za svoje sebične namene. A božja roka ga je zadela in zapuščen je umrl na otoku sv. Helene, Pij VII. pa se je slavljen vrnil v Rim. Predmet je kakor ua-lašč za prosto ljudstvo. Skoda da tujke iu semtertja neukretuo izraženi stavki kaze spis.
Slovenci v Ameriki (P. Susteršič). Pisatelj nam podaja nekoliko črtic o Ameriki. Slovenski mi.-ijonarji so seznanili Slovence z Ameriko. Sedaj so Slovenci raztreseni po vseh pokrajinah Združenih drža*. Njihovo življenje v Ameriki je amerikansko. Pisatelj je vnet za večni blagor svojih rojakov in svoj matemi jezik, pa tudi nova domovina mu je ljuba. Spis je temeljit in prav poljudno pisan.
Zakaj ni vode na Krasu (A. Medved) je zanimiva legenda v lepi obliki.
Vrag prijatelj (J. Podkoreučan) bi bila prav lepa balada, da ni zadnje kitice druzega dela, kjer vrag sam konča in odnese Matijo. Daemonične moči ne smejo biti dejanski delavne v baladi. Taisti pesnik je zložil tudi nekaj drugih krajših, dičnih pesmic.
Blagor žalostnim, povest, (dr. J. Vošnjak). Dogan se je ponesrečil in oslepel. Nobena pomoč mu ni mogla ohraniti življenja. Po moževi smrti se vdova ni marala možiti. Starejšega sina Cirila je dala v šolo. Učil se je pridno in postal zdravnik. Mlajši Metod je prevzel doma kmetijstvo. — Pisatelj je imel namen bralca zabavati in podučevati. Zato ima spis mnogo podučnega, kakor: bolnišnice se ni treba bati, ker v njej bolnikom bolje postrežejo kakor doma, sina nikar siliti v semenišče, če nima poklica in dr. Vendar se nam skoro dozdeva, da ob teh naukih včasih po malem trpi jednota, in da osebe zato niso načrtane tako jasno, kakor bi bile sicer. Jezik je čist, domač — izkušenega pisatelja.
Matej C i ga le (I. Navratil.) Življenje znanega učeujaka, ki ga moremo prištevati najboljšim slovenskim jezikoslovcem. Prostemu ljudstvu opisati življenjepis učenjaka ni lahko. Pisatelj je razumel svojo nalogo. Zato nam podaja v lahko umljivi besedi z mnogimi dogodbami in značajnimi slikami celega Cigaleta.
JernejevemuhevBegunjah. (J. Leban). Dobra pripovedka (nikakor balada) iz turških časov. Dvomno je le, če so se naši dedi tedaj zvali : sinove Slave.
Terno. (Sl. Dobravec). Valentin Okrpa je bil strasten loterist. Bogati Semič ga je rešil pogube in ga zopet spravil na pravo pot. Pisatelj si je izbral snov, ki se da težko prav dobro obdelati. Povest je za prosti narod, katerega naj bi svarila pred loterijo. Dejanje se razvija logično. Posamezne osebe so dobro označene. Seveda ni posebnega dejanja, kar je pri taki snovi prav težko. Neverjetno pa je, da bi vrabci zbudili Valentina. Ce se človek uavadi kacega šuma, ne moti ga več.
Povestica »Slavec" naj bi nas učila ptičke puščati na prostem, ker je tudi njim ljuba prostost. Taka snov ni pripravna za narod.
»Trije nauki" niso za pravljice temveč za basen. Snov je prav čudna. Naš kmet bo dejal: »To pa ni bilo res". Prvi nauk: Ne žaluj zaradi reči, ki so se že zgodile, gotovo ni posebno moder.
Frančišek Cegnar. (S. Glaser). Kratek življenjepis slovenskega pesnika. Ker je spis za ljudstvo, ne ocenjuje nam pisatelj pesnika. Na kratko pove življenje in mnogostransko delovanje rajnika. Podaja nam za vzgled dve lepi predstavi in nekaj slavospevov iz zadnje dobe. Najboljše Cegnarjeve se pa nahajajo v njegovih »Pesmih" (1860). Rojakom, Kosec, V. sonet i dr. so krasne. Menda nam slavna družba nekatere ponatisne prihodnja leta. Pisatelj ne omenja, da je Cegnar pesnik Čisto krščanskega mišljenja. To se razodeva skoro v vsaki vrsti. Poleg Schillerja in srbskih narodnih pesnij je vplival manj gotovo tudi Uhland.
Valentin Črne bodi vzgled slovenskim kmetovalcem.
Tratarjev dolg. II. Štrukelj). Tratarju, ki je že tako komaj shajal, pogorela je hiša. Oglasil se je še brat Janez za doto. V sili si je izposodil 200 gld. Ker ga je dolg težil, postal je prav priden in varčen. Kmalu si je pomogel. — Snov je vzeta iz naroda. Dobro je zapletena, logično razvita, srečno končana. Osebe uiso sestavljene iz fraz. Jezik je pravilen, pisanje v narodnem duhu.
Bogati Marko je lepa ruska bajka.
Dr. Križanič nam je zopet letos napisal prav zanimiv »razgled po katoliških misijonih". Misijonarji razširjajo po vsem svetu z največjo težavo vero Odrešenikovo. Tudi čudeži se še vedno godijo, in Gospod jih dela, da se poveliča med ne-verniki njegovo ime.
Prvi slovenski katoliški shod (sestavil dr. Lampe). Upamo, da temu kritičnemu delu, primernemu bolj razumništvu nego prostemu narodu sledi v Moh. kniigah o I. slov. kat. shodu in njegovih resolucijah obširen opis, ki bo prebivalce naj-zadnje koče slovenske seznanil s prelepimi sklepi I. slov. kat. shoda ter s tem pripomogel, da se tem preje in lepše vresničijo.
Črtice iz ž i v 1 jen j a rj a vega h ros t a. (F. Štupar). V obliki živalske povesti se riše življenje tega škodljivega mrčesa. Prav duhovito je zvezal pisatelj življenje in način, kako in kdaj naj se po-končuje hrost Spis bo le tedaj dosegel svoj namen, če bodo kmetovalci razumeli in slušali nauke, ki se jim podajajo, kar srčno želimo.
Vrednost koledarjevo še povečujejo: »Gospodarske drobtinice za hišno gospodarstvo", »Č rtiče o zadnji ljudski štetvi"J »Slovenske posojilnice I. 18 92", »Razgled po svetu" iu »Narodne uganke". Krasi ga tudi več lepih slik.*
Ker je poslala tudi letos kakor po navadi slavna družba sv. Mohorja šest tako lepih, koristnih knjig po vsem Slovenskem jin nam obeta za prihodnje leto še boljših, upamo, da se ji bo oglasilo mnogo novih udov. Dal Bog, da bi vedno napredovala i po številu udov i po hrani, katero nabira in daje slovenskemu ljudstvu !
Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1894. Vredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. Obsega poleg običajne bogate koledarske vsebine v zabavnem delu sledeče spise: Andrej baron Winkler (s podobo); Pavlina Pajkova, spisal Ahasver (s podobo); Zadača, mohamedanska legenda, ruski zložil Vasilij Vjeličko, preložil A. Aškerc, Moj sprehod po staroslavnem Pompeju, spisal dr. Ant Medved; Odkritosrčni paša, turška romanca, Vasilij Vjeličko, preložil A. Aškerc ; Teharje in »Teharski plemiči", spisal -a- (s podobami: Teharje, Jože Pečnak, dr. Benj. Ipavic); Selitev Slovanov proti jugu, spisal S. Rutar; Spomini iz jugovzhodne Bosne, spisal c. kr. stotnik Igo Kaš; Naši denarni zavodi, spisal dr. Fr. Rosina. Poleg žo omenjenih ima koledar še slike: Pogum velja; St. Jurij ob južni železnici; Nezgoda; Miš v sodu; Zima v gozdu. — Cena broširanemu iztisu 60 kr., lepo vezanemu 1 gld. Liga + 4.
Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Časopis za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. XII. tečaj. Vredil in izdal P. Stanislav Škrabec, mašnik prvega reda sv. Frančiška na Kostanjevici. V Gorici. Hilarijanska tiskarna. 1893. Str. 384 v 8°. — Nedavno se je končal dvanajsti tečaj tega zanimivega lista, kojega bogata vsebina je namenjena vernim Slovencem, ki pa tudi slovenskim jezikoslovcem na platnicah podaja važne tvarine. Letos je objavil list med drugim te-le obširnejše članke: »Življenje sv. Paškalja Bajlona", »Sv. Martin", »Svetniki, blaženi itd., redov sv. Frančiška", razvrščeni po mesecih celega leta, »Krščanskim poslom: Dolžnosti poslov do samih sebe", »Zgodovina sv. obhajila", ^Življenje svete Ane iu njeno češčenje" in mnogo druzega. Naj bi si ta list naročilo čim več vernih Slovencev. Cel letnik stane le 70 kr.
_Liga -f 4.
Glasba.
Haydnova: Pred stolom.
Za reformacijo cerkvene glasbe zaslužni strokovnjak gosp. Anton Foerster nam je ravnokar podal v novi, cerkvenemu duhu primerni obliki »Michael Haydnovo" mašo: Pred stolom Tvoje milosti", ki obsega 10 napevov
za vse dele sv. maše. CeAveni glasbeniki so te ua-peve zaradi preokroglih melodij popolnoma opustili, češ, da jim ne gre več mesta ua korib, kjer 6e goji pravo, s cerkveno dostojnostjo vjemajoče se petje. Napevi so morda že 100 let stari (Micbael Hayden 1737—1806) in so se povsod zaradi jeduo-stavnosti in lahke barmonizacije pevcem priliubili, da se še dandanes prav radi pri neslovesnih mašah izvajajo. Gosp. Foerster je prav spretno odstranil nedostojne oblike, ki so se nahajale tu in tam v posamičnih delih in tako rešil Haydnovo mašo pozabljivosti. Prirejena je za naše moške glasove, a ker melodije segajo k večjemu do (g)t lahko je tudi pojo ženski glasovi. Tisk je prav čist in avtografija uzorno lepa, kar mnogokrat pri pisanih izaavah pogrešamo. Cela maša stane 20 kr. in se dobiva pri gosp. Foersterju.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. decembra.
(Vesele božične praznike) želimo vsem p. n. naročnikom in prijateljem našega lista. — Zaradi praznikov izide prihodnja številka »Slovenca" v sredo 27. t. m.
(l)eputacija okrajnega cestnega odbora za ljubljansko okolico,) gg. Jakob Matjan, Lovro Kavčič in Vinko Ogorelec, poklonili so danes g. c. kr. vladnemu svetniku in okrajnemu glavarju Ivanu Mahkotu v znak njegovih občeznanih zaslug srebrno namizje z letnico 1883—93 kot dokaz hvaležnosti za neutrujeno delovanje gospoda gla varja.
(Osebna vest) Č. g. Ivan Ambrož, kapelan naše vojne mornarice, je postal kapelan prve vrste.
(Božičnica) in obdarovanje šolskih otrok vršila se je včeraj v šoli čč. gg. uršulink slovesno in zanimivo. Več o tem prihodnjič.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 20. decembra svojo LXXIII. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik). dr. vitoz Bleivveis, Ivan Hribar, Anton Koblar, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Jos. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). Službeuo zadržani : Gregor Einšpieler, Matej Močnik, Ivan Murnik. Od nadzorstva: Frau Povše. — Prvomestnik omenia, da je po časnikih povabil rodoljubno občinstvo, naj bi se mesto božičnih, novoletnih, velikonočnih voščil blagovolilo odkupavati v korist naši družbi, kar je je to leto že naklonilo lepih prispevkov. — Denar-ničar naznanja dohodke i troške od zadnje seje. Želeti je, da do konca leta dopošljejo svoje nabirke še one podružnice, ki so s svojimi pošiljatvami do zdaj zastale. Ker se kouecletuo sklepajo denarni računi, zgodi se petem, da se v Vestniku ne more izkazati noben prispevek, če se za tekoče leto nabrana vsota ni pravočasno doposlala. — Zapisnikar naznanja tekoče stvari in njih rešitev, kar se odo-bravaje vzame na znanje. — Razpošiljatev »Vest-nika" se je tako uravnala, da ga podružnice dobe krog Božiča, iu sicer v približno tolikem številu, kolikor štejejo družbenikov, da lahko vsem z njimi postrežejo. Ako bi se kaj potrebovale za nove člane, naj se blagovoljno zglasijo pri vodstvu, ki jim Vest-nikov dopošlje. Priložilo se je po nekoliko izvodov družbine knjižnice, da bi jo slavna načelništva raz-pečavala v družbino korist. Dozvolilo se je nekaj nagrad in podpor. — Ustreglo se je prošnjlam za nakup šolskih knjig za slovenske oddelke na Koroškem. — Dovolilo se je darovati več poučnih knjig. — Odredilo se je potrebno zastran Velikovske šole in mariborskega zabavišča.
(Slovenski poslanci v državnem zboru) »Slov. Gospodar" objavil je dne 21. decembra te-le vrstice: „Tako tedaj I Naši slovenski poslanci so se razcepili v državnem zboru, doslej pa so se nahajali vkupaj, v „klubu konservativcev"! Nekateri so ostali zvesti svojemu klubu, čakajoč, kak veter bo pihal od vlade za Slovence, drugi pa bodo stopili v opozicijo, ali vladi nasprotno stranko. Vpraša se, kaj je bilo boljše? Nekateri listi so na vse grlo pozdravili korak poslancev, ki so dali konservativcem slovo. Mi se pa ž njimi — »clara pacta, boni amici" — nikakor ne strinjamo in menimo, da nismo sami, da imamo ljudstvo za seboj. Pri nas Slovencih so razmere take, da ne kaže vladi kazati rogov, dokler se količkaj sodi drugače. Kaj narodu češkemu, če je v opoziciji, nima ničesa zgubiti! Sole ima popolnoma narodne, celo srednje in vseučiliške, uradu je se v češkem jeziku, in uradniki, ki niso vešči češčine, so tam nemogoči. A drugače je pri nas.
Mi še niti vseh ljudskih šol nimamo svojih, sreduje nobene popolnem, o vseučilišču se nam pa še sanjati ne sme; uradnike trdosloveuske, posebuo politične, pa lahko skoro preštejemo na prstih svojih rok. Naj se pa pri teh žalostnih razmerah naših še hudo pritiska na nas od zgoraj, kakor se je godilo za prejšnjih liberalnih ministerstev, kje potlej smo? Narod naš še ni politično tako goden, kakor češki. Ko bi na Češkem vlada poskušala s hudim pritiskom v narodnih zadevah, slabo bi naletela; zakaj narod češki je že do cela probujen, neomahljiv, ter ne bo nti za las odstopil od svojih narodnih pravic. Kaj takega ni pričakovati pri našem narodu, v to ga še moramo vzgajati. Zato mu pri današnjih razmerah več koristimo, ako ga ne postavimo ua bojišče zoper vlado, ampak ostanemo v zvezi s stranko, ki ne nasprotuje ravno načelom našim in težnjam, in se še vrh tega sporazumlja z vlado. Vidimo, kako se prezirajo Cehi, odkar so v opoziciji, dasiravno jih je štirideset več, kakor Slovencev; nas pa ne bi samo prezirali, ampak zatirali. Do zdaj nam vsaj drobtinice padajo od vladne mize, potem pa še teh ne bo.
—	Ako so pa vsi slovanski poslanci, razun Poljakov, ki se nočejo bratiti z nami, združijo v en klub — slovanski, utegnejo šteti okoli 60 mož. Res lepo število, pa kaj, ko ne bo merodajno v parlamentu, posebno ne zavoljo po pravici razupitih Mladočehov! Vrh tega je treba pomniti, da so poslanci posa meznih slovanskih plemen ne bodo strinjali v svojih težnjah, svojih načelih. Slovenski poslanci imajo geslo: „vse za vero, dom cesarja", v svojem programu imajo pred vsem versko šolo, huzitizmu vdani Mladočehi so pa nasprotniki verski šoli. Torej hočejo slovenski poslanci najvažniši faktor svojega programa, vero namreč, prezirati, kakor so to storili že v svoji »izjavi"? Ako storijo to, tedaj niso pravi zastopniki svojih volilcev. To ni .popularne", to ni slovensko, kajti narod naš je veren iu želi poslancev, ki se bodo potegovali za njihov najdragocenejši zaklad, za vero. Trditi smemo, da več loči slovenski narod od mladočeškega, kakor od konservativnih Nemcev, ker nas loči od prvih — vera. Le-ta pa mora in mora prešinjati vse privatno in javno, torej tudi politično življenje toli vernega ljudstva slovenskega. Zato veselo pozdravljamo one slovenske poslance, ki so ostali zve-tti klubu konservativcev. Rav-
%
nali so modro in narod svoj obdržali so si za seboj. Tako sodimo, g. urednik, pri nas v ptujskem okraju, sicer pa vam in vašim bralcem želimo vesele praznike.	C."
(Bolezen.) Iz vipavske doline: Po zgornji kranjski Vipavi razsaja že kake tri tedne huda in-fluenca. Začetkoma nadlegovala je le bolj otroke, kakega prav majhnega tudi spravila na oni svet, bolj odrasli in utrjeni so jo prestali. V nekaterih krajih so morali vsled ukaza okrajnega šolskega sveta z vsakdanjo šolo prenehati. Sedaj nadleguje prav pogosto tudi odraščene. V kaki hiši so kar vsi bolni, k sreči da si v par dnčh vsaj toliko opomorejo, da jeden drugemu lahko postrežejo, ker ni vseh ob jednem napadla. Je pa tudi vreme za to, kakor nalašč. Mokrotno sedaj, prej vlažni »široko", a burja, ki je nevadno v tem Času go}podovala, je letos menda kam zašla. Naj pristavim, kako je naglo odpravil intluenco neki možak. »Hudo me je zgrabila," — pravil je sam, — »a v posteljo ne grem, tak korenjak sem vendar še, da to prenesem. Po noči sem menil, da bom kaj zaspal, pa varal sem se. V glavi je tolklo, kakor par kovačev v delalnici, noge so težke, kakor bi bile iz samega svinca, v prsih me tišči, v grlu davi, in udje se tresejo, kakor da bi se jeden druzega bali. Oh, to je biia grozno dolga noč! Cez dan sem skušal kaj delati, a vse zastonj. Ni je moči in nič se ti ne ljubi. Kmalu grem v posteljo, in čakaj nesnaga; jaz ti pokažem, kaj znam. Glavo mi obloži s svežo repo,
—	drugod tudi z zrezanim krompirjem — na podplate in privežejo hrena, in v četrt ure je glava lahka. V grlu me zbada, zato povžijem parkrat medu, mi kmalu ojstrina pojenja. Sedaj sem prav lahko zaspal, se malo tudi spotil, in drugi dan kakor prerojen vstal. Ni bilo sicer še tiste moči in gibčnosti po udih, kakor prej, tudi kašelj me je še nekaj časa nadlegoval, a kmalu je tudi to jenjalo." — Kdor ne verjame, naj poskusi!
(Slikarjem in risarjem na Goriškem!) Iz Gorice: V prošlih letih napredovalo se je tudi na Slovenskem v umetnosti; v obče pa še mnogo, mnogo premalo. Pač bridko je, kar smo tu pa tam že izkusili ter se morali udati tujemu vplivu, ker domii nismo bili složni. Pa začetek k napredku je
storjen, le dobre volje je premalo, koje nam je tudi v najlepši slogi treba. »Dom in Svet" nam je na primer vendar pokazal, koliko se dš, doseči z vstraj-nostjo in slogo! Želeti je, da bi tudi na Goriškem oživelo večje zanimanje do slikarstva in risarstva, kar se je le do sedaj pri nas jako zanemarjalo. Da se dosedanja brezbrižnost v tem oziru opusti in krene ua pot, kateri vodi do prave izomike v tej stroki, naprošeni so vsi oni gospodje, kateri so že izurjeni v tej stroki, ali bi se radi izurili, da se udeleži dne 31. t. m. ob 2. uri popoldne posvetovanja pri .Zlati zvezdi" na Starem trgu. Gospodje, kateri bi oni dau ne imeli časa, se udeležiti posvetovanja, naj se javijo v Pavletičevi hiši, v ulici »Treh kraljev" (via tre re), II. nadstropje. Ker je stvar velike važnosti, pričakuje se obilne udeležbe. — Na svidenje!
(Slovenska Matica.) Odbor »Slovenske Matice" naznanja častitim društvenikom, da se začno letošnje društvene knjige razpošiljati okoli srede meseca januvarija.
(Iz Celovca) dne 22. dec.: Koroški deželni odbor je sklenil, da pokliče v novo bolnišnico, ki jo bodo zidali v Celovcu, ženske iz — Berolina. Ta je pa res vredna naših odbornikov! Morda mislijo s tem uspešneje sejati uemčursko seme tudi med bolniki? — Nenavadno in neugodno vreme imamo tu. Začetkom meseca je bil hud mraz potem pa prav vlafcno. Zadnjo noč pa je hudo —deževalo. Lilo je kakor julija ali avgusta meseca. Zbog neugodnega vremena mnogo ljudij boleha za hripo.
—P-
(Dolenjske železnice.) Zbog ugodnega zimskega vremena se na železnični progi Grosuplje-Straža nekatera dela še vedno nadaljujejo, in podjetniki se po moči trudijo, le-td. pospeševati, da se čim preje dovrše. Vsa zastala pa se bodo za rano v spomladi zopet pričela in do določenega roka dovršila, da se tako zagotovi pravočasna otvoritev te proge. — Promet iu njega vspehi na ljubljansko - kočevski progi upravičujejo povsem nado dolenjskega prebivalstva, kakor tudi onega ostalih delov dežele, da bode tudi novomeška proga po otvoritvi ugodno uspevala. — Tovorni promet se je na kočevski progi zlasti zdaj povečal in oživil, ue zastaja pa tudi osebni odveč. — Zlasti kočevskega premoga se izvozi mej drugim blagom mnogo v Ljubljano, in se vporabljata za to vsak dan dva tovorna vlaka (30 do 40 voz), poleg teh pa tudi osebni vlaki dova-žajo po okolnosti primeren kvantum tega materijala.
(Vsled neprestanega deževja in skopnelega snega) so vode povsodi močno narasle. Tudi Ljubljanica je te dni zdatno višja.
(Nesreča.) Zavirač pri trboveljskem rudniku, 59 letni Andrej Kikelj, prišel je po nesreči tako mej dva vozova, da je bil takoj mrtev.
(Od gladu zblaznel.) Dne 21. t. m. je v Zagrebu na Zrinjskega trgu neki delavec čudno mahal z rokama in potem se pa utrujen zgrudil na neko klop. Ko so ga prinesli na policijo, se je pokazalo, da je Jakob Drnovšek s Štajerskega. Prišel je bil v Zagreb dela iskat. Nesrečnež ni imel več nobenega denarja. Tri dni se je brez vse jedi in brez stanovanja potikal okrog. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se je kmalu opomogel in ozdravel.
(Slepar.) 2e večkrat kaznovani pekovski pomočnik Petek, katerega so 12. t. m. bili ravno izpustili iz zapora, je te dni stal pred stanovanjem dr. pl. Metzlerja v Ptuju. Nekdo pride in ga vpraša po doktorju. Petek pravi, da je on doktor in se je odpeljal takoj k bolniku na Mestni vrh. Bolniku, ki je imel pljučnico, je priporočal pijavke in računal 4 gld. Bolnik je umrl. Petka pa sedaj išče žandar-merija.
(Kako je ravnati z utopljenci.) Dr. Laborde, član francoske zdravniške akademije, je ž v mjiogo slučajev rabil ta-le način pri utopljencih: Odjfitf je utopljencu z žlico usta; potem ga je šiloma zgrabil za jezik in ga vlekel; tako se je jel daviti in je vrgel vodo iz sebe. To se mu je posrečilo v vseh slučajih, tudi ko se je zdelo, da so utopljenci že popolnoma izgubljeni.
(Plemeniti čin češkega umeteljnika.) Mladi in znameniti pokrajinski češki slikar g. V. Janša je daroval krasno svoio sliko »Partie ze Sdvy" v prospeh neke vdove, ker je njen mož bedno poginil pri holešoviški katastrofi in štirje drugi delavci, porušivši se na-nje novo zgrajena hiša. Slika, ki predočuje lep in dražesten prizor z gorenje Save, je dragoceno delo umeteljsko.
Harodno gospodarstvo.
Kako ie bo kmetom prodajala sol za živino?
Po zakonu, ravno razglašenem, se začne oddajati živinska sol že z začetkom 1894. leta. Sedaj pa pride vse na izvršilno uaredbo, s katero se vredi prodajanje živinske soli. Naredba se seveda kmalu objavi iu gotovo bode ugajalo, ako navedemo naj-glavuejo vsebino njeno, ko se kmetovalci toliko zanimajo za to stvar.
Po zakonu odda se kmetovalcem 500.000 meterskih centov živinske soli po znižani ceni 5 gld. za meterski cent. Sedaj gre le za to, da se zabrani, da kdo drugi ne bode soli dobival po znižani ceni, kakor kmetovalci, in da se po znižani ceni kupljena soli ne bode rabila za druzega, kakor za živino. Ker se še ni našla nobena snov, s katero bi se sol za ljudi naredila nerabljiva, dočim bi bila za živino še dobra, se je pač bati, da se bode zlorabilo uvedenje te soli in je treba dobrih naredb, da se zloraba prepreči.
Določile se bodo občutne kazni 7a tiste, ki bi živinsko sol rabili za druge namene, poleg tega pa se bode natančno določilo, kdo more dobivati ži-viusko sol in koliko ter kako se živinska sol loči od druge soli.
Pred vsem se bode vredilo oddajanje te soli. 2» zakon določuje, da živinske soli ne dobe drugi posestniki živine, kakor tisti, ki se pečajo s kmetijstvom. V naredbi se bode pa šp določilo, da se od dobivania te soli izključijo vsi, ki poleg kmetijstva imajo še kako trgovino z jestvinami. Kar se tiče tega, koliko živinske soli more dobiti vsak kmetovalec, se po želji zbornice poslancev določi, da se razdeli živina v tri razrede; mala živina: ovce, koze iu prašiči imajo pravico do jedne jednote, večja mlada živina, konji in geveda do jednega leta in osli imajo pravico do dveh jednot, in večja živina, to je np.d leto stari konji in goveda pa do štinh jednot živinske soli. Kot jednota določi se največ dva kilograma na leto.
Oddaja soli se hode tako vredila, d,i bode živinska sol vedno pod nadzorstvom oblastev od tega časa, ko se naredi, dokler se ue izroči kmetovalcem. Poleg solinskih uradov bodo posebno občinski uradi imeli pri tem važno vlogo. Občinski uraii bi do imeli odrejati, koliko živinske soli se odkaže posamičnemu kmetu, uaročevali bodo živinsko sol, sk beli za njeuo privažauje v občino iu jo razdeljevali mej posamične kmetovalce. V posamičnih krajih obstoječe kmetijske zadruge bodo lahko občine pri tem podpirale. Oddelek generalne direkcije avstrijskih državuih železuic bode v toliko sodeloval, da prevzame dostavljanje živinske soli občinam, v kolikor je občine ne bodo mogle jemati naravnost iz zaloge.	(Konec sledi.)
Društva.
(Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) za Šaleško doliuo imela bode svoj občni zbor v četrtek 28. decembra, popoludne ob 4. uri v čitalničnih prostorih v Šoštanju. K obilni udeležbi vabi
Načelništvo.
(Slovensko delavsko pevsko društvo .Slavec" v Ljubljani.) Silvestrovo veselico, katero priredi slov. delavsko pevsko društvo nSlavec", bode se vršila v dvorani starega strelišča, katero je ravnateljstvo kranjske hranilnice društvu brezplačno prepustilo. Iz obširnega vsporeda, katerega priobčimo v jedni prihodnjih številk, omenimo, da bodo iz prijaznosti sodelovali gospodična Slavčeva in g. Alojzij Bitner, strojevodja deželnega gledališča, kateri bode za ta večer priredil več za-nimivih točk, ter da je spisal g. A. Trstenjak monolog k alegoriji od starega iu novega leta. Obeta se torej slavnemu občinstvu \eliko zabave.
(Vahilo k božični veselici.) katero priredi „ K a t o I. del. družba' v Idriji v prostorih g. župana Fr. Didič-a ua sv. Štefana dan 26. decembra, ob 5. uri popoludne. Vspored: 1. S. Radoslav: Voščilo, deklamacija. 2. J. Podboj: Po-dobar iz nove &re; iarokaz v jednem dejanju. 3. A. Hribar: Boj pri Sisku deklamacija. 4. Razsvetljava božičnega drevesa. 5. Fr. Krek: Vse za vero, dom. cesarja, deklamacija. 6. Jaslice. Živi tableau
_ Med posameznimi točkami svira oddelek c. kr.
rudniške godbe. — Vstopnina znaša: za posamezne ude 10 kr., z družino 20 kr.; za neude 20 kr., z družino 30 kr. — Preplačila se hvaležno vsprejmo. — K obilni udeležbi vabi	Načelništvo
(Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda) so izročile č. odbornice ženske šentjakobsko-trnovske podružnice za novoletnico 200 gld. —
100 gld. je že četrta pokrovitel|iiin* te podružnice; pokroviteljščine pravice so se pa pddelile odbornici, gospici učiteljici Iranui Praprouiikovj, 100 gld. in podružničnih prispevkov za I. 1893. — Ko bi slovenski svet tako vneto znal delovati za družbo, kot uprav č. odbor imenovane podružnice, potem bi pa ne zidala družba samo ljudskih šol, povspela bi še lahko do gimna;ti|. To nusrl priporočamo za uvaže-vanie te prihodnje pruzničue dneve.
Telegrami.
Dunaj, 22. decembra. Cesar se je izrekel proti deputaciji odličnih korporacij solnograških, da se bode po možnosti oziral na želje prebivalstva solnograške kronovine zastran železnice čez Ture. Tudi ministra Baquehem in Plener ter sekoijski svetnik Wittek v imenu trgovinskega ministra so obljubili, da bodo dobro pretresli dotično peticijo.
Koloi, 22. decembra. Porotniki so jednoglasno za kriva spoznali vrednika Russu-a in izdatelja Nesco rumunskega časopisa „Foca poporuliu". Tožena sta bila hujskanja proti mažarski narodnosti v člankih svojega lista. Prvi je obsojen v šestmesečno ječo in 100 gld. globe, drugi pa v dvemesečno ječo in 500 gld. zgube na kavciji.
Pariz, 23. decembra. (Havasovo poročilo). Iz Peterburga se poroča, da je ruski car lahko zbolel.
Rio de Janeiro, 22. decembra. Položaj je težaven. Trgovina je skoro popolnoma prenehala.
Listnica vredništva:
Gosp. dop. iz Št. Jakoba ob Savi: Potrdimo, da dnevne novice v Slovencu dne 19. dec. z naslovom: Sumljiva bolezen ni pisal ondotni gosp. učitelj R. Ziegler.
Promovana želodčna tinktura lckarja Plccoliju v
Ljubljani se ne more primerjati s podobnimi navadno drastično vplivajočimi preparati, kateri so, če tudi sprva kaže. da močno vplivajo, škodljivi prebavljajočim organom	584 8 10-1
KATOLIŠKI SKLAD.
30
40 50
Za .katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Ivan K ajdi ga, c. kr. župnik vojne mornarice v p. v Ljubljani, državno obveznico kronine veljave nom.
vrednosti 200 kron......gld. 100'—
Auguštin Šinkovec, kapela n v Žužemberku, mesečnino za november . ,......... » 5-—
Anton Zupančič, profesor bogoslovja v Ljubljani, mesečnimi za oktober, november in december » 15'— Janez Strnad, župnik v Knežaku » 5"— Marko Vale s, župnik v Branici na
Goriškem, drugi prispevek za 1. 1893 » 71 —
A. V. v Mengšu.......» 1 —
J. .Jevec, za mesec november, \suk
dan en krajcar....... » —
Janez li r e n c 6," župnik pri sv. tiie-
goriju, mesečnino za november . » 1 Več posestiliko v od sv. (iregorija » — Zbirka od sv. Gregorija .... » — Josip Cegnar, kapelan v Žireh . » 5'— Josip Klemenčič, c. kr. profesor v p. v Ljubljani, mesečnino za november in december..... » 10 —
Luka Jeran, stolni kanonik v Ljubljani, ob veseli priliki.....» 5-—
Andrej Kalan. stolni vikar v Ljubljani, mesečnino za november . . » 5#—
L. J. v V. T......... » 5' —
Josip Regali, mizar in posestnik
v Ljubljani........ » 1"—
Anton Kržič, c. kr. profesor v
Ljubljani, za Miklavža .... » 5-— Frančišek Uirk, mestni kapelan v Kranju, mesečnino za november
in december........ » 10"—
»Do moljub«, Miklavžev dar . . . » o-— Andrej Kalan, za Miklavža. . . » 2 — Dr. Vinko (Iregorič, primarij v
Ljubljani, za Miklavža.....» 2 —
Dr. Ivan JanežiC, profesor bogoslovja v Ljubljani, za Miklavža. . » 2-— Nei me no van, za Miklavža, 2 kroni «. 1 —
Neimenovan, Miklavžev dar . . » 3' — Martin Malenšck, mestni župnik pri sv. Petru v Ljubljani, letnino
za I. 1893 ........ » 40-—
Stava »ko re no p u 1 j c e v. 4 krone » 2 — Josip Kram a rio, župni upravitelj
na Vihu pri Vinici.....» 2-—
Anton Notar, ekspozit na Plavjah
pri Trstu......... . 10 —
Jakob Bajec, kurat v Šmihelu pri
Šempetru na Krasu . ...» 6-— Stava »koltrerj e v« 1 krona . . » —50 Josip P ich 1 er, c. kr. okrajni tajnik v p. v Ljubljani, mesečnino za oktober, november in december po
l krono.................» 150
Neimenovana dobrotniea. . » 1"*— Anton Gibašek, zlatomašnik in
župnik v p. v Ljubljani 100 kron » 50 — Anton S te no v t c, župnik na Selih pri Kamniku, mesečnino za julij, avgust, september, oktober, november in december...... » 6- —
Dr. Martin Mate k, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za
december........ . » 5"—
Josip Zidan še k, profesor bogoslovja v Mariboru mesečnino za
december....... . » 5'—
Frančišek B o h i n e c, župnik v
Križih pri Tržiču, drugi prispevek » 5 — Frančišek P o v š e. vodja kmetijske šole v p., drž. in dež. poslanec v Ljubljani, dopolnilo letnega prispevka za leto 1893 .....» 45 —
Frančišek Ban, poslovodja »katoliške tiskarne« v Ljubljani, mesečnino za oktober, november, in december......... » 3'—
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dne 23. decembra 1893.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujoi'ega odseka .
Darovi za ,,katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofijski tajnik v Ljubljani.
Umrli ho:
21.	decemhra, Rihard Janežič, uinlr. hranilnični vodja 73 let, Knaflove ulice 4. ostarelost. — Franca Schulz, paz-nikova žena 73 let. Marije Terezije cesta 14, ostarelost. — Andrej Valjavec posestnik, 57 let. Enionska cesta 10 kap.
22.	decembra. Ivana Zotter, okraj, zdravnika] vdova, HO let, Kongresni trg 6, ostarelost. — Mihael Čolnar, delavčev sin, 3 mesece, Streliške ulice 11, otrpnjenje možgan. — Elizabeta Sperling, črkostavčeva hči, 3' 4 meseca Florjanske ulice 24, meningitis tuberculosa.
Tu j c i.
21. decembra.
Pri Maliču: Ladovik Demetr, jednoletni prostovoljec, iz Ljubljane, — Josip Wassermann, inženčr, iz Trsta. — Julij Schlesinger, trgovec, z Dunaja.
Pri	: Ludovik pl. Hegedils, c. in kr. fml.; Dod-
massi iz Trsta. — L. Fischer in Steindler, trgovec, z Dunaja. — Rumel in Rabas z Višje Gore. — Breindl iz Celovca. — Friderika Kessler, zasebnica, s Krškega.
Pri avstrijskem caru: Vertove, potovalee, iz Po-stojine.
Pri bavarskem ilvoru : Alojzij KOnig, stud. med., iz Kočevja.
Pri Jninem kolodvoru: Žaga, trgovec, iz Gorice. Hauser. inženčr, iz Trsta.
Vremensko .sporočilo.
J! Cas w i	Sta	n j e	Veter	Vreme	, Mokrine ! na 24 ur v mm
opazovanja	zrakomera ▼ mm	toplomera po Celziju			
|7 u zjut 21iž. a. pop. j 9. i zveč.	7300 729	5 730	8	54 86 6-6	brezv. sl. svzb. sl. vzh.	dez oblačno dež	47 50 dež
Srednja temperatura 6 9 za 9 0 nad normaiom
Zali vala.
636 (1)
Za mnoge dokaze srčnega sočutja skazanega mej boleznijo, za mnoge lope vence in časteče spremstvo pri pogrebu našega presrčno-ljubljenega soproga, očeta, svaka in slrijca blagorodnega gospod«
Josipa Svobode
lekarničarja in predsednika lekarničarskemu gremiju
izrekamo najsrčnejšo svojo zahvalo.
V Ljubljani, dnč 23. decembra 1893.
Žalujoča rodbina.

Vabilo
na
a
H i»WI
Katol.-politič. društva v Ljubljani
v torek, dnč 9. jan., ob 5. uri popoldne
v rokodelskem domu. Poljske ulioe št. lO.
Dnevni red.
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4 Volitev odbora in dveh računskih
preglednikov. 5 Slučajni nasveti.
Odbor
Katol.-političnega društva v Ljubljani.
t predmeti lesne rezbarije
umetniška dela kakor:
♦f* razpela, svetniki, kapelice itd
I z godbo, igrajočo
V t-t»ilr\r\i5n inonc
najlepše znane komade
M\
Jife
*
SB
& MATIJA HORVAT, ffi
Čevljarski moj;«ter. .	m
jNj] v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, [# $	KJ
r 'J priporoča se prečast. duhovščini in sl. občinstvu v L™ obila naročanja raznovrstnega
katera izvršuje ceno. pošteno, iz zanesljivo trpežnega ^JJ-L~J blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše L." [#] oblike.	85 12-12
V	v
Kasete za nakit, •i* kasete za rokavice,
■ kasete ln lončki za tabak, *** kasete za smodke,
kasete za pismene znamke, jako pripravna za
•f	lisili
nadalje
punice in vozi za punice
zaradi prehajajoče sezone po znižanih cenah. Naposled velika množina
5 družbinih in otroških iger
«<» Rlchterjeve omarice s kamenčki za stavbo ( ^ hišic, loterija, tombola, domino, šah itd. itd.
prodaja	631 B—3 j
Fr. Staiiipfel, 4*
** v Ljubljani na Kongresnem trgu (Tonhallel
Kočevska domača obrt.	;
Podfosfornasto-kisli apneno - železni sirup
prireja lekarničar JnllJ Herbabny na Dunajl.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih sti-klenic ni.)
'»fK-a... Cirnnjl,. f Svarimo pred po-H»«UIIU. nnredbami. ki se pojavlja-« pod jednakimi ali podobnimi ime li. a so vendarposvoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od naš. ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Fazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo ceno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20—3 97 2 20
Osrednja razpošiljalnica za provinelje: na Dunaju, lekarna ,.zur Barmherzlgkelt" JULIJA HERBAB-NT-Ja, Neubau. Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarniearji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoezy. W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-siihmied, Baumbathovi dediči; na Rpki: J. Gineiner, G. Prodani, A. Sthindler, Ant. Mizzara, lekarničar. P. Prodam, M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert ; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladjvicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi/.u; A. Siegl; v Trstu : E Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenbiirg. P Prendini, M. Itavasini; v Beljaku. P. Seholz, dr. E. Kumpf; v Črnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst ; v VVolfsbergu : J. Huth.
Božjast.
se ozdravi, ne da hi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor naj sc poSljejo na : 604 20-3
.Office Sanitas', Pariz, 20 Boulevard, St. Michel.
006
Vi ne kašljate več, če rabite
20-3
|(aiserjeve prsne bonbone
ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hripavost, prsni in plučnl katar. - Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp.
Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu.
V jako pošteno hišo na deželi išče se
za specerijsko prodajalnico. Deček naj bode star 18 do 15 iet in nemščine vsaj deloma zmožen.	634 4—1
Več pove upravništvo ..Slovenca".
Podpisani priporoča velefiuntltl duhovščini in slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe,
614 10—2 gospodom trgovcem
vošCene zvitke in med
za prodajo v škafih po 16, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v škatljah po o kg ii 1,-g 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se med v satovji in pitanec v Skalili po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno.
Zaloga in prodaja
o*r brinja in brinjevca
liter gld. 1*20, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek.
Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor mogoče visoki cehi.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja- točno in pošteno postrežbo
©soslav 0©l©me%
svečar in lectar, trgovina z medom i voskom,
Ljubljana. Gledališču« ulice 1(1.
<8! <jjj
s) s
»i i«
s' $
Teodor Slahanja,
srebrar v Gorici (Gorz),
ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo	cerkvenih posod in orodij IMl iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stave reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-35
^HSHSHSHSHSHSč Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA i
v Ljubljani.
THE GRESHAM"
zavarovalno iršvo za življenje v Londonu.
H
Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko:
Diaj, Masten 1, i Pešta, Franz-Joserplatz
v hiši društva.
M
št 5 in 6, v hiši društva.
frankov
125,305.151
22,840.050
Društvena aktiva dne 31. decembra 1892 ... .....
Letni dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1892 .... Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvbnega obstanka (1848).....• . . .
V zadnji osemnajstniesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb.......... „ 1.853,916.605
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
271,905.620 125,732,050
glavni zastop v Ljubljani
435 (12-4)	P«
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, St. 3 b.
Svetovni irefliet. T vseli tel siiaino mil.
KSargovo
priznano iieol>lio<liio
zobno čistilo
i
AL0D0NT
(zdravstveno preskusen.)
Jako praktičen na potovanjih. — Aromatično osvežujoč. — Dobi se povsod.
Da jc dobro prebavljanje najvažnejše, ako hočemo ostali zdravi in se dobro počutiti, je znano slednjemu, ali malo kdo pomisli, da je zato neobhodno treba dobrih, zdravih zob. Star pregovor pravi: > Dobro prežvečeno, je na pol prebavljeno«, in ta pregovor se ne more dovoljkrat ponavljati.
Dvorni zobni zdravnik, cesarski sv&tnik E. M. T h o m a s na Dunaju, prof. dr. K o c h , in druge znanstvene autoritete, naposled dr. W. D. Miller, profesor na zobozdravstvenem zavodu berolinskega vseučilišča v svojem delu: »Mikroorganismen der Mundhohle«. Leipzig. 1892, so spričevalno dokazali, da se neprestano in v neverjetni množini delajo škodljive snovi v vlažnotopli ustni votlini in se torej od tega nastajajočim večkrat jako nevarnim boleznim moremo resno izogniti samo, če redno in vestno čistimo usta. Tesna zveza mej sprideniini usti iu spridenim želodcem se je z novejšimi preiskavami zanesljivo konstatovala.
Voda sama pa vendar ne odstrani teb strupenih snovij. To se doseže samo, če se rabi najbolje zjutraj in zvečer kako varovalno skrbno pripravljeno in preskušeno zobno čistilo, za Kakeršno se »Sargov Kalodont« občno priznava, ki se vedno bolj rabi, danes ga rabijo Je milijoni, kar pač dokazuje, kaže vrednosti je to sredstvo. Bortsseau je rekel: »Ženska z lepimi zobmi ni nikoli grda«. Če skrbimo za zobe. se ne ohrani le lepota smehljajočih ust, temveč zagotovimo si, da ostanemo zdravi in se dobro počutimo do visoke starosti.
Potrdila povedanega, priznanja in naročilna pisma iz najvišjih krogov so pridej ma na vsakemu kosu.
Svari se pred po zavitku podobnimi, varljivimi nič vrednimi
ponaredbaml.	635 (10—1)
| Orodja za sitno žaganje v kasetah
[fj	(Laubsage - Werkzeuge),
• HW driiilnirc, "»I
v
•j sobna telovadna orodja,
i
♦ ♦I
M
♦J
♦1
rnzli^no
0Y©filko za petrolej
priporočil za božična in novoletna darila V
Andr. Druškovič,
gr-	žele* ar^ijj«.^ ^
Solidne, zložne
močne in čudovito ccncno
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
Jos. Mč-a
v Bistri,
poštJi Borovnica.
(230 52—35)
fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr	^ & fr fr fr fr fr v &

V. zvezek:
OVESTI
AIDREJ KAL Al I
jj je izšel ter .se dobiva, komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni" y	v Ljubljani.
Dobe se še II, III. in IV. zrezek. "'•U

________

L^J	Velečasti.i duhovščiui in cerkvenim predstojniStvoiii priporočam podpisana L^J
M svojo izliorno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno	S
I
cerkveno obleko^n f
dalje krasno in trpežno izdelane
masne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera,
i
^ zastave, Daiaamne in Danaercne prtu sv. n. leiusuui. ^
I-*i Razno blago za cerkveno perilo, istotako že izgotovljeno, kakor: albe,	Bi
koretlje, korporale in raznovrstni« rutico imam vedno v veliki izberi v zalogi.	H
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo	I
r J in prenovljenje starega cerkvenega orodja.	^
£ V zalogi imam tudi pas&rske oerkvene Izdelke, 11. pr.:	p
1 mo h št ranče, svetiiuice, križe, svečnike, § kelihe, lestence itd.	^
ter izvrSim naročila pošteno, točno in po primerno mogoče nizkej ceni.	$
I
Velečastltim naročnikom
SK3T veselo, srečno novo leto!
Velespoštovanjem	624 12-
ANA HOFBAUER v Ljubljani.
..................................................................................................................................................

K "jfiico dičl tlikal.oon* XIII., olmoga 110 str. in proal&vlji letošnji jubi- 1 loj »v. Očeta ti r .looletni •pouiin zmage pri Sinku v ! otroški igri. ki so laliko ! prednUvlja brej posebnih priprav, /uradi lične ob-liku. mikavno, večidel pri- j povedovalnovsubinejezolo pripravno 8 p o ni i n n k o I darilo, kakor tndi pri- 1 morilo darilo za piruhe, I /.a birmo, ob godovih, koncem šolskega leta in | ob podobnih prilikah.
Lepa mladinska knjiži Darilo o Novem letu :
POMLADNI GLASI
posvečeni
SLOVENSKI MLADINI.
II. in III. zvezek
Uredil ALOJZIJ STROJ.
yp ' $»......


\
Založili sotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1893
m
^	^ ______ ______ff^MK^ifrMMKiflfflffl
6	-fr"1 L e pa m 1 a d i n 8 k a k n j i 2 i
J»rodaje se v Katoliški — Bnkvarnl mehko
vezan izvod po 30 kr., lično vezan po 30 kr., po pošti 6 kr. več.
Pi«inona naročila sprejema tudi Ivan Štrukelj
v ljubljanskem semenišči.
*	"S
II. zvezka
jc šo nekoliko izvodov ravno tam in po isti ceni
na prodaj.
*
...................................................................................................................imunimi...........umnimi I
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO i
Preselitev trgovine v Kamniku.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu javliam, da sem se preselil
v svojo las.no hišo tik farne cerkve št. 15 v Kamniku, v predmestji na Šutni •
in bodem tu otvoril na novega leta dan
prodajalnico špecerijskega blaga s
in kupčijo z vinom in /panjem.
RS-
Priporočam se prav uljudno v obilo nakupovanje, zagotavljajoč uljudno postrežbo s svežim in dobrini blagom po fnožuo nizki ceni.
VelespoJtovanjem
Anton Svetic,
627 3-2	trgovec.
)OOOQOOOOOOOOOOOOQO<

J. Pserhofer
Pri zlatem dri. X XI ___1__1?___Zum goldenen
Reichsapfel.
lekarnar na Dunaju, I., Singerstrasse 15.
Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnrgo desetletij so le krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki iili zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge teea izvrstnega domačega zdravila. — Od teli krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljioami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pršiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Oe se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr.. 5 zavojev o gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 2u kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.i — Prosi se. da se zahtevajo izrecno	Pserhoferja
kri čistilne krogljloe	m gleda na to. da ima vsaka škatljica na pokrovu na
navodilu /.» rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sii er v jfcg- rudeči	barvi.
Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 4) kr., s franko pošiljatvijo Oo kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripa vosti. krčevitemu kašiiu itd., 1 stekl. 50 kr — Ameriška maža za protin, 1 lonček l gld 20 kr. — Prašek proti potenju nog, Škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, '1 tlikon 40 kr.. s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd.. 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarskl prašek, proti kašlju itd., I škatlja 35 kr. s frankovauo pošiljatvijo 60 kr. — Tannochinin-pomada J. Pserhoferja, nojboljše sredstvo za pospeševanje las. 1 škatljica 2 gld, — Univerzalni obliž prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 tr, s s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol A. VV. Bulrieh-a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld.
Kazen tukaj omenjenih izdelkov iuia še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu-in inozemske farmdrevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po eeni preskrbe.
Pošiljatve po, pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tiiii proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem.
Zgoraj imenovane speeij&litete dobivajo se tudi
o25 12-1
v Ljubljani pri G. IPiccoli-jn.

Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-a sladna kava
s okusom navadne kave. Ta kava daje to nedoeežno prednost, da se škodljivemu vlivanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo. pri tem pa 3e zdravejšo in redilnejšo kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona-
redeb se skrbno izogibaj. — kilo 25 kr. — Dobiva se povsod.
Pristno samo v I><"1 i la zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld.
Ta zdravila za živino se dobijo v 203 37
Trnkoezi-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s pošto razpošiljajo.
Jedino pristni

(2)	lekarja G02 (52)
A. Thierry-ja
v Pregradi pri Rogaški Slatini na Hrvatskem.
Lajša kašelj, ozdravlja prsi in pijača ter vnanje in notranje skoro vse bolezni. V nobeni rodbini bi ne smel manjkati kot prva pomoč. Jeden sam poskus bode bolj poučil nego to oznanilo. — Pristen in neponarejen jo balzam le tedaj, ako jo vsaka steklenica zaprta s srebrnim zaporkom, v kateri je vtisnena tvrdka Najstareje, vsestransko
priznano, dobro in tudi	A. Thicmj9 lehUVIKl
zelo ceno obče ljudsko .	, T> _ ,
domače zdravilo za vse Prt angelju varim, Pregrada
zunanje in znotranje bo- ^ jn)a vgaka sfceUcnica rudcC li8fcek in jc zni'	zavita v rabilen na vod, na katerem je ista var-
stvena znamka z istim napisom kakor zgoraj. — Vsi dragi balzami, ki niso zaprti z mojim zaporkom, in vsi balzami, ki nimajo teh zunanjih znamenj, so ponarejeni posnetki, ki imajo v sebi tudi prepovedane, škodljive in drastične tvarine, kakor „alojou in druge. Tak balzam naj vsakdo kar vrne. Ponarejalce in posnemalce mojega balzama ovadim po zakonu varstvenih znamk pri sodišču in ravno tako tudi prodajalce ponarejenih izdelkov. — Zvedenci vis. kralj, vlade (št. 5782, H. 0108) so ga preiskali ter priznali, da moj izdelek nima v sebi škodljivih tvarin. Dobi se v največ lekarnah. Kjer pa ni zaloge mojega balzama, naroči naj se naravnost in naslovi Lekarna pri angelju varhu A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. — Do vseh poštnih postaj avstro-ogrskih velja s frankirano pošiljatvijo : 12 malih ali 0 dvojnih steklenic 4 krone, (iO malih ali 30 dvojnih steklenic 12 kron 00 vin.; za Bosno in Hercegovino velja frankirana pošiljatev 12 malih ali G dvojnih stekletrtc 6 kron, 00 malih ali 30 dvojnih steklenic 15 kron. — Razpošilja ga samo za poslani denar ali po poštnem povzetju.
Moč in delovanje pravega angleškega
ijudotvornega mazila.
Angleško fiudotvorno mazilo za najhujše, tndi zastarele bolezni trpečega človeštva, rabljeno z najboljšim vspehom, nedosegljivo pri zdravljenji ran, kakor tudi lajšanji bolečin, je prav za prav le spojenje Cudotvornih naravnih mo6i) rudeče rože „rosa centifolla- v zvezi z drugimi radi svoje zdravilne moči znamenitimi snovmi.
Angleško 6udotvorno mazilo s.' rabi: Za raz bolele prsi pri otročnicuh, tisčanju mleka, strjenji prsij pri pšenu, vsakovrstnih •Starih bolečinah, pri ranjenih nogah, ranah, iz katerih teče, pri oteklih nogah, in celo pri bramorici, pri vrezninah, vsečinah, ustro-Ijinah, vhodlinah in zmečkaninah, pri izvlečenju tujih zrn, kakor stekla, lesenih trščic, peska, svinčenih zrn, trnov itd., pri mehurjih, zarastkih, bulah, celo pri raku, pri črvu v prstu ali tukoimonovani napaki, nohtnieah, mehurjih, oiuljenih nogah, opeklinah vsako vrste, ozobljomh udih, če se bolnik proleži, ulisih na vratu, glotali, šumenju po ušesih, in otroških ranah.
Angleško oudotvorno mazilo Je za vporabo kolikor starejše toliko lzvrstnejše.
Priporočljivo jc torej družinam, da imajo vedno pri rokah to edino varovalno sredstvo.
Manj ko dve puščici so no razpošiljata; pošlje so lo za poslani denar ali s povzetjem. Poštnina, vozili list, zavijanje itd. ter dva lončka velja 3 krone 40 vinarjev.
BW Mnogoštevilna spričala so na razpolago. 'Ml
Kupčevalec svarim pred ničvrednim ponarejenim mazilom ln prosim, naj vsakdo pazi na vrhu lončka vžgano varstveno znamko in tvrdko ,,Lekarna angelj varuh A. Thlerry-Ja v Pregradi". Vsak lonček mora biti zavit v ravno tak rabilen navod 7. varstveno znamko.
Ponarojalci in posnomalci mojega edinega čndotvornega mazila so strogo kaznjivi po zakona glede varstva znamk, istotako tndi prodajalci ponarejenih izdelkov.
Dobiva se edino la v
lekarni »angelja varuha" A. Thierry
V rregrradl pri Itogaški Slatini.
Uradno in zdravniško potrjeni predpis, kako se pripravljajo na razgled. Dobiva »e »koro po vseh lekarnah. — Kjer ni nikake zaloge mojega balzama, naj so naročuje neposredno in naredi naslov: Lokama pri nA n g o 1 j u varnhu" A. Tbierry-ja v Pregradi pri Koga š k i S 1 a t i n i. številka zapisnika varstvenih znamk za Avstro-Ogersko je : 4534.
4esA.THIERRYin
- PREGRADA
Zakonito registrirana varstvena znamka.
r^J

338 26-25 izdelovatelja napisov. Pleskarska obrt za stavbe in mebelje. Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
.1. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu -	in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene.



3 Molicluo tklujfo C
Dop-a
mizarski ©lit
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Mcdjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
politiranega m likanega pohištva.
Oarnlture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld.. madrace na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. »0 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	3fi (30—27)
3 ]Nnjiii>ti<i c«n«'
po prav nizkih cenah.
Priporočam vsake vrste 613 6 4
žepne ure, stenske ure in prav lepe ure z nihalom, nove vrste verižice, uhane, prstane, zapestnice
in vse, kar v to stroko spada.
Pa še nekaj novega!
g*- Slučajno sem v Švici veliko urarskega blaga kupil, ter ga hočem tudi po ceui razprodati, "»i
Za prav obilen poset se priporoča
v
Fran Čuden, zdaj (klavni trg *t. 25.
Najnižje cene

Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri
vi 'V
IJ11IJMOM,
v Iijiibljani
l>Iestni trg- IO.
nagrobnih k rižev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic, finih žag itd. po najnižjih cenah.
BSjp^jj^s.	Zaloga
železniških
šili
po najnižjih cenah.
SkuŠena redilna Štnpa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr , 5 zainotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more Jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka.
GiaMOvita
radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Briielju in Tunisu.	324 26
G. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani
je vspesno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje.
Izpelovatelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 novo., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 novo. Poštnino plača vedno naročnik. Gena eni steklenici 10 novcev.
Primerna božična in novoletna darila!
Friderik Hoffmann,
u r a r
620 26—2
na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
mt žepnih ur -m
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in bndilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. UJjf Poprave se dobro in solidno Izvršujejo.
"V letu 183§. v Trstu osnovana
e. k. privileg.
zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA 01SICURTA,
katere
generalnega zastopa pisarne
so
53 12—7
ii a X> ii ii a j n
v družbini hiši, mesto, TOeihburggassse št. 4,
in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih
avstro-ogerske države
zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi, zavaruje po najnižjih cenah proti
požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka.
Glavni zastopnik y Ljubljani: IVAN PERDAN.
spri rudečem križu"
jtc mm m m
IV., Waltergasse I, Dunaj, IV., Favoriteugassc 2S
priporoča za zimo 1893/94:
623 52—1
k i
jrr^" 1.;.-?-.,
i ' i' ■ JI - * §

Gorko zimsko obleko za duhovnike
kot: Havelock, zimske suknje, ovratnike k plaščem, duhovniške suknje, telovnike z rokavi, zimske hlače itd. itd.,
dalje
za potovanje in mestno uporabo,
zimske čepice, zimske rokavice itd. m.
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: birete, kolarje, naprsnice, vsakovrstne duhovniške čepice.
P a i* a in e n1 e
preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje vse iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano. Naročila izvršujejo se točno; neugajajoče vzame se nazaj.
Plačuje se tudi na obroke.
lllstj^o |»<» ■■■i J«-
Gtenilci in vsosei na,	"feirezpla-dne«
Jftencr (t/far
I > u ii a j s li a borza.
Dnč 22. decembra.)
Papirna renta 5%, lt>% davka ....	97 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97 ,
Zlata renta davka prosta.....118
i% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1002 .
Kreditne akcije, 160 gld........343
London, 10 funtov stri........124
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100.........61
50	kr.
30	„
40	„
60	„
75	;
70	.
93	.
95	„
30	„
~ Dnč 21. decembra.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	93	„
K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	145	„	—
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194	.	50
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4%	98	„	30
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60
Kreditne srečke, 100 gld.......196	.	50
St. Genois srečke. 40 gld.......69	„	25
40 kr.
80 „
4% srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........71
VValdsteinove srečke, 20 gld......48
Ljubljanske srečke.........25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 "gld. . ■	151
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2900
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107
Papirnih rubeljev 100..........I3'*
138 gld. — 19 . -25
50 50
25
		
JkšT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „m e r c 1j r" Nfollzeile it. 10 Dunaj, Nariahilferstrasss 74 B.	Pojasnila 'SS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti |T naloženih Klnvnlc,H