pfte&sma v fovovlm.
c«e« %nsHtat*®mnt snwHKI K 1-90.
K <»*lftrv^J+iKA-
TRGOVSKI LIST
š&S^PiS ZA TKGOVMO, fiKS-šJITIlliO IN OSRT.
,, .	}. v I	Cratfiftie	*tev.	17/».	—	&et»M	sms	ne	vtitčaj«.	--	Številk«	pri	čeKovnem uradu v Ljubljani li.953. — Številka telefona m,
£22?«	-S	1«.	K	*	-	«•«	K	SO.	rasee<„,	K	«.	a.	taasemsttro	K 10 ve,. - Pia* h, te« »e v ^bljan,
LETO IV.
LJUBLJANA, dne 11. junija 1921.
"EV. 56.
ic&»
inMljci, obrtniki.
trgovcl-flrosistl!
Udeležite se v polnem številu kot irazstavljalci 1 juhi jan skeča velikega **oržno!ta semnja od
13. do Ik Mistfl 1.1.
Vsa pojasnila, sojmski redi In prijavnice se dobe brezplačno pri otadu »Ljubljanskega velikega sem-®ia« v Ljubljani, Turjaški trg St. 6/H.
Rok *a prijave kot razstavljale« v Sloveniji ie podaljšan do 10. junija 1921.
V	zadnjem času so se razširile govorice, da se semenj preloži na me see september, kar ne odgovarja dej stvu. Semenj se vrši neprekliena ed 13. do 24. augusta t. 1.
Zunanja politika.
Zadnjič smo poročali, da pride ru-munski zunanji minister Take Jonescu v Beograd sklepat konvencijo glede izvršitve mirovnih pogodb z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarsko. Take Jonescu je dosegel z našim ministrskim predsednikom, kot poročajo oficijelno, po-polen sporazum, ter je predsednik kon-stituante dr. Ribar po izvršenem podpisu konvencije priredil v oficirskem kazinu
Čast rumunskemu gostu svečan banket, na katerem so govorniki, prireditelj banketa, Pašič in Jonescu oficijelno povdarili trdno vez med obema državama ter so s tem svojim sosedom na nedvoumen način povedali, da vsira-jajo na promptni izvršitvi mirovnih P°godb. Videli smo, da so zavezniki
*	svojim odločnim nastopom napram Nemčiji uspel«, ko niso popustili v re-Paracijskem vprašenju. Isto pot morajo kreniti tudi balkanske zmagovite države, ako hočejo računati na uspeh, ter se pri tem ne smejo zanašati na pomoč zaveznikov, ki imajo dovolj drugih nalog
rešiti in tudi niso posebno interesirani na tem, da bi premagane nasledstvene države in Bolgarijo naravnost prisilili k izvršitvi mirovnih pogodb.
Pred p';r dnevi se je mudil v Sarajevu znani francoski publicist grof Begu-ueii, ki ga Jugoslovani cenimo kot zagovornika naše stvari v francoskem časopisju. Pri tej priliki je francoski novinar izjavi!, da je treba prijateljsko vez med Francijo in Jugoslavijo še poglobiti. Spominjal je na zasluge, ki si jih je stekla Francija na mirovni konferenci, ko je z vso vnemo zagovarjala posebno slovern ke zahteve glede' Koroške, Štajerske in Prekmurja. Kot smo nedavno čitali izpod peresa slovenskega člana mirovne konference, imamo baš Slovenci vstrajnemu nastopu francoskih članov konference zahvaliti za naš sedanji teri-torijalni obseg Brez ozira na pravi vzrok te nam naklonjene politike hočemo že iz uljudnosti kvitirati gornja izvajanja z zahvalo ter žeiimo, da to prisrčno razmerje ostane trajno.
Vendar smo v tem oziru doživeli malo pred prihodom grofa Begouena v Jugoslavijo precejšnje razočaranje. Francoski publicist se je namreč mud i tudi v Bolgariji ter je tam izjavil, da Bot-garska lahko računa na krepko pomoč Francije v macedonskem vprašanju, ter da to vprašanje še ni spravljeno s sveta. Opozoril je na mešano upravo v turških provincah ter je pripomnil, da bi tudi v Macedoniji kazalo sporazumno as Jugoslavijo uvesti nekako mešano upravo, morda po svoječasnem albanskem vzorcu. Mi smo pri teh izvajanjih precej osup nili ter moramo smatrati francoskega publicista za popolnoma privatno osebo, ki izreka v tem vprašanju svoje zasebno neodgovorno mnenje. V tem r.aziranju nas krepi tudi zadeva francoskega po-slanika Picot-a v Sofiji, ki je v nekem govoru prav posebno povdaril simpatije Francije napram Bolgariji. Takrat je francoska vlada poklicala svojega zastopnika na odgovor ter smo čitali, da bo odstavljen. Vendar do tega, v ko-
*
\p znano, dozdaj i	»ariina	postavka	8:	Za vi
Francija na Bal k	objavo,	ki	se	lepi	na	okna,	zide,
likor nam
Vemo, da Francija voditi posebno politiko, kateri ..ii vedno ne moremo pritrditi, ako hočemo ostati suverena država.
Ko je zmagala orientalska armada nad Nemci, je vkorakala y Bolgarijo francoska divizija, baje iz razlogov hu-mariitete, ampak, da smo odkritejši, pač iz prav materijelnih diplomatičnih razlogov. Dejstvo je, da se francoski misiji v Sofiji nikakor ne mudi pospeševati reparacijsko vprašanje v naš prilog in s tega vidika moramo presojati tudi vsa gornja izvajanja ter jih prav odločno odklanjati. Francosko kulturno misijo na Balkanu moramo pri vsej mednarodni uljudnosti sprejeti nekoliko rezervirano, ker mislimo, da smo se izza prejšnjega stoletja že precej razvili in nismo več v taki meri eks-ploatacijska masa. Posebno kar se Ma-cedonije tiče, moramo opozoriti na jasno besedilo mirovnih pogodb, po katerem pripada slednja izključno Jugoslaviji ter tvori njen integrujoči del istotako kot na primer Slovenija. Kako urediti upravo v Macedoniji, je samo naša -tvar ter moramo odklanjati .^sak poskus francoske ali bolgarske ingerence. Še več moramo zahtevati, da namreč Bolgarija lojalno ukine vsako hajduško propagando, ker le na tem temelju moremo
vsako vrata itd. za vsak komad 5 para.
Za vse napisane ali naslikan© stalno reklame, ki se izobešajo na raznih mestih ali so izdelane na zidovju, plotih, ograjah in tramvajih itd., v kakoršnem koli namenu, kakor tudi svetlobne reklame, ki se delajo s pomočjo projekcije ali kombinacije osvetlenih točk, ki tvorijo posamezne črke itd. do enega kvadratnega metra velikosti mesečno 10 dinarjev; preko kvadratnega metra pa meseS-no 2(1 dinarjev.
Za oglase, inserate v časopisju, koledarjih, revijah, knjigah in pod. za vsaki oglas 0.50 dinarjev.
Za naslikane reklame se plača taksa vnaprej v gotovini. Mali oznaki posameznih zavarovalnic na zavarovanih objektih in napisi tvrdk o predmetih, ki se v dotični prodajalni prodajajo, niso podvrženi plačevanju te takse. Za posmrtne objave in politične plakate kakor tudi za objave državnih in pooblaščenih gledališč o svojih prireditvah, se ne plača gor-
•	njih taks.
Tar. postavka 10: Za pogodbe, v katerih se dve ali več oseb združi v svrho kakega skupnega posla:
1.	ako vlagajo svoj trud in imo-
započeti večje zbližanje z Bolgari. In vino brez koristi pojedinca 10 din
 :	2.1___—_________O nlrrv trlarrain oirAl frilH V C\7T
pri tem nas po našem mnenju Francija mora, če že ne podpirati, vsaj ne ovirati. V toliko moramo korigirati izvajanja francoskega publicista, ako naj bodo v skladu z njegovim zatrdilom o živem prijateljstvu Francije napram nam. Lahko je biti prijatelj dvema osebama, ali temu treba dati tudi pravično vsebino.
Nove takse.
Izmed novih taks, ki se imajo zavesti z novim finančnim zakonom, zanimajo gospodarske kroge predvsem sledeče:
2.	ako vlagajo svoj trud v svrho koristi 2<Hlin.
8.	ako vlagajo svojo imovino ali trud in imovino obenem v svrho koristi in sicer:
a) družbene delnice ali akcije, stalne in začasne, za skupno dobit, ako se delnice glasijo na ime tvrdke,
2	odstotka od nominalne vrednosti.
b) Družbene delnice ali akcije, stalne in začasne, v svrho skupne dobiti, ki se glasijo na prinosca 4 odstotke od nominalne vrednosti.
c) pri vseh ostalih pogodbah se plača taksa po vrednosti pogodbene imovine, ki se vlaga, v višini 2 odst.
Poslovanje Uprave za zaščito industrijske svojine.
(Nadaljevanje.)
Št. 4 »Glasnika uprave za zaščito Jadustrijske svojine«, ki je izšla 1. aPrila t. 1., je prinesla prve objave Patentnih prijav in prve obznane re-gistrovanih vzorcev in modelov in re-gistrovanih žigov.
Upravin Glasnik, ki je v latinici tiskan, ne prinaša samo vseh zakonov in naredb glede zaščite industrijske svojine, veljavnih v naši in tujih državah, ampak tudi razprave na polju industrijske svojine in priobčuje vse važne dogodke in literarne doneske, tako da je posebno za zastopnika v zadevah industrijske svojine, Pa tudi za posameznika, ki se peča s Predmeti industrijske svojine, neob-®°dno potreben pripomoček.
Končno še nekaj opomb v pouk Prijaviteljev pravice industrijske svojine.
Večkrat se dogaja, da se prijavljajo na osnovi Bernskega aranžma-na od 30. junija 1920 patenti, ki bi jih bilo mogoče v smislu § 162 uredbe na kratek način prenesti na našo upravo. Prijava na osnovi Bernskega aranž-niana sicer gotovo podaljša trajanje prijavljenega patenta, ali povzroča
upravi po nepotrebnem več dela in strankam več stroškov za objavljanje prijave (§ 93) in za tisk patentnega spisa, kar pa vse odpade pri prenosu patenta v smislu § 162.
Več prijaviteljev patentov zahteva za razne dele prijave razne prijo-ritete (Teilprioritaten), to je pravo prvenstva, ki se je dotičnemu delu izuma v drugi državi prisodilo. Naša uprava stoji na stališču, da ima vsaka prijava samo eno prijoriteto in sicer ono, katera ji pripada po redno izvršeni prijavi (§ 90). Ce ena ali druga država, kakor n. pr. Avstrija ali Nemčija raznim delom izuma oziroma izumov priznava posebne prijo-ritete, in če se ti izumi prijavijo pri naši upravi, je treba prijave deliti na ta način, da se preda toliko prijav, kolikor je prijoritet.
Zaščita vzorcev in modelov, ki je v drugih državah, posebno v Nemčiji in na Francoskem, jako priljubljena in razmeroma cen in brz način zaščite takozvanih majhnih izumov, se pri nas še ni udomačila. Z vzorcem se zaščiti slika ali črtež, ki služi za zgled in se lahko prenese na industrijski ali obrtni izdelek. N. pr. vzorec na tkanini, tiskan vzorec na bombaževim, kompozicija barv na raznem dekoru. Pod modelom se razumeva plastičen izdelek, ki predstavlja industrijski ali obrtni predmet. Pri vzorcu in mo-
delu se ščiti samo zunanja forma. Forma mora biti nova in originalna. Zaradi tega se da vsak industrijski predmet, če se mu da nova, posebna forma, zaščititi, kot model. Pri klobukih so v navadi razne forme; tako po-znamb pri gosposkih klobukih karakteristično formo, ki se zove »Girardk, druga forma je »Panama« in še druge itd. Še yeč form je pri damskih klobukih ih kako ponosna je dama, ki si za veliko ceno nabavi »Pariški model«. Domišljiji je dana največja prostost in pri vsakem industrijskem izdelku se lahko da predmetu nova forma, ki se lahko zaščiti, tako da se sme izdelek v zaščiteni formi izdelavah samo od lastnika modela. Na tak način pridobi lastnik modela izključno pravico na izrabo zaščitene forme in če je forma okusna (posebno važno^ za modne predmete), bo tudi dobiček zadovoljiv.
Zanimivo je, da znana Ljubljanska tvornica za izdelovanje igrač in norimberškega blaga izkoriščava pri , prijavi svojih modelov sokolske motive. Sokole v paradnem in telovadnem kroju, sokolice, dorasle, naraščaj itd. Gotovo je, da imajo igrače z narodnimi motivi veliko privlačno moč.
Ker se pri modelu ščiti določena forma, je sicer materijal, tvarina iz katerega je model izdelan navadno
brezpomemben za prijavo, tako da se v podrobnem popisu (zahtevku) lahko zahteva zaščita modela, izdelanega iz raznovrstnega materijala, ali forma, oblika mora biti samo ena in sicer ona, ki odgovarja predloženemu modelu. Radi tega ni dopuščeno v podrobnem popisu modela združevati več form, kakor n. pr.: »Sokol na konju v pravem sokolskem kroju, bodisi telovadnem, bodisi paradnem, bodisi kot naraščaj, z vsemi pregibljivi-mi ali samo nekaterimi pregibljivimi udi ali pa z nepregibljivimi udi na podstavku s kolesi«.
Forma je različna za sokola v paradnem in za sokola v telovadnem kroju, kakor je tudi razlika v formi pri sokolu in sokolici oziroma sokolskem naraščaju; torej je za vsako vrsto sokolov treba poseben model. — Forma sokolov s pregibljivimi ali deloma pregibljivimi udi se bistveno razlikuje od forme sokola z nepregibljivimi udi in se mora zato posebe zaščititi. Zunanja oblika je različna, če se Sokol na konju predstavlja v kroju iz suknja, konj z dlako, repom in grivo iz prave konjske žime, ali pa če se sokol na konju izdela v celini iz lesa, kovine ali papirne mase. Radi tega je treba prijaviti za vsako posebno vrsto izdelovanja poseben model.
(Konec prihodnjič.)
2
L J U E»L J A M SKI VELIKI SEMENJ
Za prenos delnic, ki ae glasijo na ime, se pobira polovico takse kot pri novih izdajanjih. Pri fuziji (spajanju) dveh ali večjih družb se ima plačati Ea nove akcije polna taksa brez ozira na to, ali in kakšno takso so plačale poprej.
Ako se povečuje vrednost delnic na ta način, da se rezervni zakladi ali kaj drugega pretvarja v glavnico ali na drug način povečuje glavnica, se plača taksa samo za povečano vrednost akcije odnosno kapitala.
Ako kaka družba svoje na ime ali tvrdko glaseče delnice spremeni v delnice glaseče se na prinosca, plačajo razliko med drugo in prvo takso.
Taksa se ima plačati tekom 60 dni. Projekt finančnega ministrstva je nameraval, da bi se ta taksa pobrala tudi za nazaj za vse že obstoječe družbe, ki še niso ali pa ne tako visoke takse plačale. Proti tej nakani so se člani finančnega sveta enoglasno uprli, nakar je ministrstvo obljubilo opustiti retroaktivnost naredbe.
Tar. postavka 12: za kupne in prodajne pogodbe o premičninah se plača od vrednosti 1 odstotna taksa za kupne in prodajne pogodbe o nepremičninah pa je določena taksa 5 odstotkov od vrednosti. Kot vrednost se smatra kupna cena z vsemi postranskimi pogoji in obvezami. V vrednost stvari se vračunjavajo tudi dolgovi, katere prevzema kupec nase. Ako se kupna cena plačuje v obrokih z obrestmi vred, se obresti ne smejo vračunjavati v kupno ceno.
Ta taksa zadene v posebno občutni meri posestnike v Sloveniji in Dalmaciji, kjer je bila poprej ta pristojbina določena le za špekulativne nakupe in prodajo, medtem ko je bila za oddajo oziroma prenos nepremičnin med sorodniki določena znižana taksa 1 do 3 odstotke. Te določbe pristojbinskega zakona z dne 18. junija 1901, drž. zak. štev. 74, in sicer zadnji odstavek § 1, § 2, dalje § 3 in . zadnji del § 5, dalje drugi odstavek * § 39 naredbe z dne 15. septembra 1915, drž. zak. št. 378, se ukinjajo. Na takse te tarifne postavke se v Sloveniji ne bo pobiralo nobenega posebnega državnega pribitka. Ostali predpisi, ki veljajo o posameznih pokrajinah glede ugotovitve točne vrednosti ostanejo še nadalje v veljavi. Vendar se bo kot minimum jemalo v prečanskih pokrajinah ono vrednost, ki velja za osnovo za odmero davka.
Tar. postavka 13: Za borzne zaključke o nakupu in prodaji na borzi 0.20 din.
Tar. postavka 14: Za zakupne pogodbe, po katerih se dajejo za določen čas in ceno v uporabo nepo-trošljive stvari, se plača taksa 1 odst.
Tar. post. 17. Za menjalne pogodbe, po katerih se eno stvar odstopa za drugo, se plača taksa kakor pri kupnih pogodbah. Taksa se določi, ako sta oba predmeta enake vrednosti od enega menjalnega predmeta; ako so pa različne vrednosti, se določi po več vrednem predmetu. Ako se konečno izvrši izmenjava nepremičnin v javnokoristno svrho, kakor na pr. poljedelskega orondiranja, komasacije se ne plača taksa za prenos, marveč samo za potrdilo.
Tar. post. 25. Za vsaki ofert pri ofertalnih licitacijah 20 dinarjev. Oči-vidno so tu mišljene samo javne in državne ofertalne dobave.
Tar. post. 31. Za vse vrste tuzemskih in inozemskih menjic, ki se imajo izplačati v tuzemstvu ali, ki so izdane v tuzemstvu s plačilom v inozemstva, se za rok 6 mesecev plača: do svote 150 dinarjev 0.40 dinarjev; preko 150 do 400 din. 0.80 dinarjev; preko 400 do 800 din. 1.60 dinarjev’; preko 800	do	1200	din.	3	dinarje;
preko 1.200	do	2.000	din.	5	dinarjev;
preko 2.000	do	2.800	din.	7	dinarjev;
preko 2.800	do	3.600	din.	9	dinarjev;
preko 3.600	do	4.400	din.	11	dinarjev;
preko 4.400	do	6.000	din.	15	dinarjev;
preko 6.000	do	7.600	din.	19	dinarjev;
preko 7.600	do	9.200	din.	23	dinarjev;
preko 9.200 do 10.800 din. 27 dinar-jey; Preko 10.800 za vkakih nadalj-mh 1.600 dinarjev še po 4 dinarje. — Vsaka pričeta lestvična svota se smatra za polno. Za menjice, ki se izdajo za dobo nad 6 mesecev ali pa brez roka se plača dvojna taksa.
Zastopniki denarnih zavodov so ugovarjali proti tej skali, češ, da je previsoka, vendar se finančni minister ni izjavil, ali jo bo znižal ali ne-
Za vsako podaljšanje menjice se mora po teh določbah plačati nova taksa pri uvozu v državo. Za tuzemske menjice se mora porabiti predpisan menjični blanket, razen v slučaju, da za dotično vsoto ne obstoja menjični blanket.
(I)alje prih.)
Fr. Zelenik:
Letina in gospodarstvo.
Zopet se bližamo novi letini, od katere je odvisno, ali bo imel kmetovalec obilo nagrado za svoj trud, mi pa cenejši kruh, ali pa bo kmetovo delo malo neslo, mi pa bomo še naprej čutili draginjo živil. Zato pa z enako skrbjo gledata razvoj setvij kmet in konzument. Žal, da poročevalska služba v žitni trgovini še vedno ni tako urejena, kot je bila pred vojno, zato nimamo poročil v tistem obsegu, kakor smo bili vajeni pred vojno.
Nemški pregovor pravi, da ima celi svet denar, kadar ga ima kmet. Kmet pa ima denar, kadar mu zemlja da dobro letino. Ta rek nam kaže, da je kmet proizvajalec premoženja. Od donosa kmetovega dela je odvisen obstoj in razvoj vsega narodnega gospodarstva in blagostanja. To je tako globoka resnica, da je ni mogoče ovreči z nikakimi dokazovanji. Potrdila jo je tudi svetovna vojna, katero je dokončalo ne orožje, nego pomanjkanje živeža.
Velikanski je napredek tehnike, občudovanje vzbuja razvoj industrije, množile so se z neverjetno naglico delavnice in tvornice, rastle so produkcijske številke v industriji in ve-leobrti. Stroj je uničil stari način dela in njegove skromne proizvode ter postoteril ali celo' potisočeril množino izdelka. Z roko v roki korakata tehnika in industrija svojo zmagoslavno pot. Produkcija premoga je znašala pred 35 leti okoli 410 mil. ton, leta 1912 pa že 1250 mil. ton. Jekla se je pridelalo leta 1885 skoraj 20 milijonov ton, leta 1912 pa že nad 70 milijonov ton. Te številke kažejo velikanski razvoj industrije. Poleg premoga kot izvor gonilne sile pa se porablja že vodna sila, vendar je ta še premalo izrabljena. Jugoslavija ima nad 1 mil. HP vodne sile, s katero bi lahko na leto prihranila nad 3 milijone ton najboljšega premoga.
Ta zmagoslavni pohod industrije in tehnike pa omogoča le poljedelstvo, ki je in ostane prvoredni čini-telj v gospodarskem življenju vseh, tudi najmodernejših držav. Poljedelstvo pokriva prve in neizbežne potrebe človeštva, medtem ko nam industrija nudi potrebščine, ki izvirajo iz višje kulturne stopnje, so tedaj manj potrebne in važne za človeško življenje.
Kako vlogo igra poljedelstvo pri narodih in državah, nam kaže nastopna razkaznica (po Sinvvell: Statisti-sche Uebersichten in Cahver; das Wirtschaftsjahr 1907).
Od 100 prebivalcev se peča z
v poljedelstvom industrijo trgovino
Belgiji Danski Angleški Franciji Nemčiji
21.1	41.6	11.7
48.2	25.2	11.8
13.—	45.8	21.3
41.8	35.5	9.5
35.2	40,—	12.4
59.4	24.5	7.4
68.3	17.9	7.1
35.7	24.3	16.4
82.—	—	5.6
84.—	—	4.5
Kusiji
Združ. držav Rum uniji Srbiji
V	industrijskih deželah, kakor Belgija, Angleška itd. je zaposleno manj ljudi v kmetijstvu kot pa v industriji, ali tam je kmetijstvo na tako visoki stopnji, da donaša do trikrat več kot pa n. pr. pri nas. Pravi pomen kmetijstva se vidi v velikih državah, kakor so Združ. države, ali Argentinija itd. S poljedelstvom se peča pretežna večina človeškega rodu. Letina je sad dela stotine milijonov poljedelcev in prehrana poldruge milijarde ljudi. — Te številke nam kažejo ogromen pomen letine za vse gospodarstvo.
Krizi v poljedelstvu rada sledi kriza v industrijskih in obrtnih panogah.
V	slabi letini se seveda zvišajo cene zrnja, toda kmetovalec navadno ne dobi toliko za manjšo množino pridelkov vkljub višji ceni, kot bi dobil za polni donos letine. Zato je pa tudi manj denarja med ljudstvom, konzum industrijskih predmetov se zmanjša, delavstvo zahteva višje mezde, a gospodarski položaj se splošuo poslabša, ker višje cene živil potegnejo za seboj cene drugih pridelkov in izdelkov.
Dobra letina pa pomeni nižje cene živil, večji dobiček poljedelca, večji konzum industrijskih predmetov, večjo množino razpoložljive glavnice, poveča tedaj gibčnost denarnega trga in delavnost industrije. Dobra letina tudi poveča dohodke železnice in plovbe in koristi državi, ker lažje pride do svojih davkov. Dobra letina pomeni polne sklede in te so največje sovražnice prekucuhov ali po novem komunistov.
Za našo Jugoslavijo je letina posebne važnosti, ker dobra letina poveča izvoz in s tem moramo plačati svoj žal preveliki uvoz. Zato pa vsi nestrpno čakamo žetve in želimo obi-lega sadu delu jugoslovanskega kmeta, ki se, kar mu priznajmo vkljub njegovemu samoljubju, prvi lotil resnega dela, ni poznal raznih socialnih idej in bedarij, ne razrednega boja, nego delal tudi takrat, ko so drugi v brezplodnem delu trošili svoje sile ali pa sploh lenarili in oznanjevali svoje evangelije.
Izvoz in uvoz.
Izvoz živine. Minister za finance je odredil, da se zaniore vršiti izvoz živine, v kolikor ni prepovedan, razven preko objavljenih želez, postaj tudi preko carinskih postaj: Spodnji Dravograd, Gornja Radgona in Murska Sobota toliko časa, dokler ne bo vzpostavljena železniška zveza med našimi železu, postajami in postajami na ozemlju avstrijske republike. Izvoz se naj vrši tako, da se živina goni, živ. proizvodi pa vozijo pod zadostno finančno stražo: a) od carinske postaje Spodnji Dravograd do najbližje državne meje; b) od carinske postaje Gornja Radgona do mosta, ki vodi iz našega mesta Gornja Radgona v avstrijsko mesto Radkersburg in c) od glavne carinarnice v Murski Soboti do državne meje, pri vasi Geberovec. Na izvoznih carinarnicah se mora vršiti vsakokrat predpisani veterinarski pregled na stroške izvoznika.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Naše gospodarske zveze s Čehoslo-
vaško. Pred nekaj dnevi je dospel v Beograd čehoslovaški poslanec, predsednik trgovske in industrijske zbornice v Bratislavi, da sklene ožje trgovske stike med Jugoslavijo in Čehoslovaško. 7. t. m. zvečer se je vršila na čehosiovaškem konzulatu -prva konferenca.
Monopol uh vžigalice. Upravni odbor državnih monopolov je sklenil, da predloži ministru za finance predlog, da se ukine srbski monopol na vžigalice in da se vžigalice obdačijo z monopolno takso. Za zaščito domače industrije naj se uvede uvozna carina.
Visoko monopolno takso je plačala upravi monopolov osješka tvornica vžigalic >Drava«. Tvornica je plačala za prvih pet mesecev tega leta 17,875.000 kron.
Novi generalni konzul naše državo v Londonu. Generalnim konzulom naše države v Londonu je postavljen g. Jovan U. Jovanovič, ki je še pred 15 leti služil kol vojni ataše našega poslaništva v Londonu.
Naši konzulati v inozemstvu. Našim konzulatom v inozemstvu se pogosto . predbaciva prevelika pasivnost, njihovim predstaviteljem pa popolna nespodobnost. Na taka in podobna izvajanja se je oglasil g. Gjorgja Panajotha, ki je prideljen našemu konzulatu v Barceloni. V svojem pismu zatrjuje g. Panajotha, da sedanjim razmeram ne bo odpo-mogla uikaka reorganizacija, katere zahtevajo naši časopisi, marveč, da je edino sredstvo, ki zamore popraviti vse za-
mujeno — denar. Naši konzulati in naš« poslaništva v inozemstvu nimajo nika-kih kreditov in nikakih denarnih sredstev, da bi mogli uBpešno delovati, industrija.
Zidanje tvornice eternita ▼ Osjeka. I* Osjeka poročajo, da bodo podjetniki še ta mesec začeli graditi tvornico eternita v Don jem gradu.
Oenarstvo.
Obrestovanje vlog pri Mestni hra- j nilnici. Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da obrestuje izza 1. januarja 1921 vloge vseletno. Obresti se pripisu- j jejo h glavnici le koncem leta. Zapadle obresti se izplačujejo na željo po preteku koledarskega leta.
Skrčenje proračuna ministrstva xa vojno in mornarico. Ze na prvih konferencah finančnega in vojnega ministrstva se je pokazala nujna potreba, da se budget ministrstva za vojno in mornarico zniža na minimum. Na prvi konferenci se je pretresalo o razhodih, določenih za artilerijo, tehnične trupe in mornarico. Proračun je znižan do sedaj za 460 milijonov dinarjev, ministrstvo za finance pa stremi za tem, da se proračun zniža od dveh in pol milijard na eno milijardo in 400 milijonov dinarjev.
Zlati zaklad Arstro-Ogrske banke. Vprašanje razdelitve zlatega zaklada Av-stro-Ogrske banke je rešeno. Zaklad se razdeli sledeče: Jugoslavija dobi 7 milijonov, Cehoslovaška 15 in pol milijonov, Poljska, Rumunija in Italija skupaj 25 milijonov, Avstrija in Madžarska na papirju 7 in pol milijonov, efektivno pa vsaka le po 1 in tričetrt milijonov zlatih kron, ker se vračuni pri Avstriji in Madžarski znesek, ki se je porabil za poravnavo dolgov.
Opustitev podružnice »Živnostensk« banke c na Dunaju. Praška vlada je baje odredila ravnatelju »Zivnostenske bankec, da opusti podružnico na Dunaju, da bi vlada dobila proste roke glede podružnic avstrijskih denarnih zavodov v Čehoslovaški.
Denarna unija. Minister Hegedfis, kateremu se je posrečilo povzdigniti tečaj madžarske krone, se bavi sedaj z drugim načrtom. Po njegovem mnenju bi se morale združiti države s slabo valuto in upeljati skupno zdravo valuto, ker se drugače trgovinske razmere še dolgo ne bodo zboljšale. On misli, da bi naj imel skupni denar vrednost franka, kar bi imelo za posledico, da bi se združene države približale in s časom celo spojile z latinsko denarno unijo. Da bi moglo priti do unije in združenja, ne verjame niti minister sam, vendar misli, da je to edini izhod iz neprilik, katere povzroča valutama diferenea.
Davki.
(Davčne zadeve.) Svoječasno so davčni obvezanci dobivali lepo vsako leto plačilne naloge, za hiSe vsaki 2 leti predpis davka, za zemljiško posest p*
davčne knjižice, in v novejšem času vsako leto izpolnjene položnice, s pripom-njo, da je treba dotični davek plačati v 14 dneh, sicer sledi opomin in eksekucija. Tako je bilo včasih. In kdor je imel red v svojih stvareh, tega si lahko o polnoči zbudil, pa ti je povedal natanko, koliko plačuje davka, oz. koliko davka se mu je predpisalo. — Sedaj je to vse drugače. Plačilnega naloga sploh nobenega ne dobiš, v zadnjem času celo od magistrata ne več; če greš na davčni urad, moraš čakati celo dopoldne, pred-no prideš na vrsto — toliko ljudi j je navadno pred teboj; če pa ne plačaš točno, dobiš nekega lepega dne opomin, plačali moraš opominjevalne stroške, menda 4 odstotke itd. Najlepše pri tem je pa to, da i/. opomina navadno niti ni razvidno, katere vrste davek in za koliko časa se tirja. Pri tem je več vrst novih davkov, ki se objavijo le v časopisju, tako kakor da bi človek ne imel drugega dela, kot zasledovati tako objave v časopisju in si ji.li shranjevati, da ve kedaj in koliko davka ima plačati. Sicer mu preti opomin in 4 odstotke kazni! — Vemo. da so davčni uradi z delom preobloženi, pa vendar se nam zdi, da je ta metoda, ki se je sedaj uvedla, za občinstvo res malo neprijetna. Ali bi se ne moglo nekaj več uradnikov nastaviti, da bi šlo delo izpod rok, in da bi se vsak davčni obvezanec pravočasno obvestil, koliko in kedaj ima plačati? Saj se celo kaznjencem prečita kazen, preden jo nastopijo — toliko bolj bi se morali obvestiti mirni državljani,
ki izpolnjujejo vestno svoje dolžnosti (čeprav včasih malo pogodrnjajo), kakšne so te dolžnosti v davčnem oziru; mislimo, d« to ni preveč zahtevano. — Prosimo torej gospoda finančnega delegata, naj se uvedejo zopet plačilni nalogi in plačilne pole. Isto prošnjo imamo do mestnega magistrata. Trgovec.
Carina.
Odstavka ravnatelja državue carine. Ravnatelj državne carine g. Savo Kukič je podal finančnemu ministrstvu demi-sijo. Na Kukieevo mesto stopi najbrže g. Bogdan Bogdanovič. Demisija ravnatelja državne carine je v zvezi z italijanskimi trgovskimi pogajanju
Novi carinski posredniki v Osjeku. Posredovalnica Jakob Schvvarz in sin v Osjeku je dobila dovoljenje, da izpolnjuje carinsko posredovalne posle \ Osjeku.
Uredba o izpremembah in dopolnitvah čl. 21., 128. in 129. carinskega zakona. Ministrstvo za finance je izdalo sledečo uredbo o izpremembah in dopolnitvah carinskega zakona:	Na	kon-
cu čl. 21. car. zak. se dostavi nov odstavek, ki se glasi: »Ako bi prišlo v carinska skladišča blago, uvoz katerega je prepovedan, pa se to ni zapazilo pri sprejemanju blaga v car. skladišče, pozove carinarnica najprvo predavalca blaga, da isto po predpisih carinskega zakona izvozi iz države v inozemstvo. P c predavalec blaga iz opravičenih raz-logov Jie bi mogel izvoziti blaga v določenem času, pozove carinarnica lastnika blaga, da ga izvozi po car. predpisih v teku petih dni po obvestilu. Če ne moreta ne predavalec ne lastnik izvesti blaga v inozemstvo v predpisanem roku se plačuje"za dotično blago od dne, ko je pretekel rok, v katerem bi se izvoz moral izvršiti ležarino v znesku 100 zlatili dinarjev od 100 kg brutto teže dnev-»0. Kaj se zgodi z blagom po preteku Predpisanega roka za ležanje po čl. 128 far. zakona, bo končno odločila na predlog carinarnice generalna direkcija.« Ul. 128 car. zakona se spremeni in se glasi sledeče:	Blago	predano carinar-
nici sme ostati v carinskem skladišču najdalje: a) pet dni, če je kvaru podvrženo, kakor vrtnarski in poljski pridelki, živila in pijača v obče, b) devet dni, če je gromadno blago (Massengut) in voluminozno, c) petnajst dni vse ostalo olago brez razlike.«
Ul. 129 car. zakona se glasi:	>Po
preteku roka za ležanje bo carinarnica kratkim potom — pismenim pozivom — obvestila lastnika ali predavalca, da najkasneje v roku treh dni ocarini blago, Plača pristojbine in dvigne pri carinarnici blago. Da je lastnik ali predavalec sprejel poziv, služi carinarnici reverz Predanega poziva. V slučaju, da se lastniku ali predavalcu blaga ne more osebno predati poziva, se vrši predaja istega potom objave pred carinarnico. Dan objave se smatra za dan osebne predaje poziva lastniku odnosno predavalcu blaga. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, priobčenja v Službenih Kovinah kr. SHS.
Surtaksa tudi na blago iz okupiranih nemških krajev. Generalna direkcija carin je izdala carinarnicam odredbo, da zahtevajo 50 odstotno takso tudi od blaga, ki se uvaža iz onih krajev Nemčije, katere so zavezniki okupirali.
Promet.
Prevzemanje železniškega mntori-jala. 6. t. m. zvečer je odpotovala na poziv naše reparacijske komisije posebna i e egacija iz Beograda v VViesbaden, da prevzame do sedaj najdeni železniški vozm park, katerega so odpeljali Nemci za časa okupacije s seboj. Število vagonov in lokomotiv še ui znano.
Spremljanje pošiljk. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani ukine z dnem 10. junija t. I. spremljanje Pošiljk s spremljevalci po progah južne železnice. Izjemo dovoljuje samo pri pošiljkah živih živali, pri mrličih in trans-Pectih, obstoječih iz celih vlakov. Zase-11' spremljevalci vseh drugih zasebnih Pošiljk so na progah južne železnice Prepovedani. Z istim dnem dovoljuje južna železnica v prometu na svojih pro-” ju preko svojih prog zaklepanje vozovnih pošijk s patentiranim zatvorom Rekorde, ki se dobi v malih množinah ha večjih postajah južne železnice, kot ‘ isak, Maribor, Ljubljana gl. kol., Po-8 °jna, Rakek itd., v večjih množinah pa lahko naroči stvu južne
dnevni ceni 3 din. za komad. >Rekord je absolutno varen zalvor, katerega se more odstraniti le z odžaganjem s primerno pripravo, kar oskrbe namembne postaje v prisotnosti prejemnika. Rekorde je dovoljen v prometu z Avstrijo, Nemčijo, Poljsko, Uehoslovaško in s tovornimi Lloyd-vlaki v J talijo. V prehodu ua jugoslovenske državne železnice je še prepovedan, pač pa je dovoljen v prometu iz jugoslovanskih državnih železnic na proge,in preko prog južne železnice.
Kmetijstvo.
Pregled poljedelskih ustanov'v Slo veniji. Minister za poljedelstvo g. Pucelj in dr. Miloš Štiber, načelnik tega ministrstva sta odpotovala pred nekaj dnevi iz Beograda, da pregledata poljedelske ustanove v Sloveniji.
Naliv. Zadnji naliv je napravil na Gorenjskem in na Dolenjskem obilo škode, kei' so žita poležana in ker je bil vihar polomil sadno drevje. Tudi trava je zelo poležana. Na nižje ležeče travnike je voda nanesla mnogo peska.
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
llvoz mineralnega olja dovoljen. —
Glasom razpisa likvidujočega odseka ministrstva za prehrano je odslej dovoljen uvoz mineralnega olja iz inozemstva vsakomur, ki se izkaže, da ima prlokolirano firmo in je plačal predpisani davek. (št. 9370).
Ponudba <10.000 Ion pesnega surovega sladkorja. Belgijsko poslaništvo obvešča trgovsko in obrtniško zbornico, da ponuja belgijski aprovizacijski urad
00.000 ton pesnega surovega sladkorja v vrečah po 100 kg 88°. Interesenti, ki se za to zanimajo, naj čimprej pošljejo svoje ponudbe ua belgijsko poslaništvo v Beogradu. (Štev. 4474).
iz naših organizacij.
Protest proti § 29, ki favorizira zu-družništva. Mariborski gremij trgovcev je 1. junija t. J. odposlal ministrstvu za trgovino in industrijo energičen protest proti favoriziranju zadružništva. Ker nam ne dovoljuje prostor in ker smo o vseh točkah, katere vsebuje protest v naših člankih že opetovano pisali, ne bomo priobčili vsem čitateljem že znane resolucije. — Gremij trgovcev poživlja na koncu svojega protesta ministrstvo za trgovino in industrijo, da ščiti interese domače trgovine ter jih z vso odločnostjo brani proti nereelni konkurenci zadružništva, ki bi sicer ne uničila le trgovski stan, ampak bi škodovala tudi ugledu države. Dolžnost države j«, da podpira z vso energijo organizacijo zunanje trgovine!
Vlil. seja trgovskega gremija v Ribnici, dne 29. maja 1921. Gremij je -Zvezi« radi obetov ju trgovsko nadaljevalnih šol sledeče poročal: Trgovska in obrtniška nadaljevalna šola je v Ribnici leta 1916—1920 s poukom prekinila, ker ni hotel poprejšni občinski odbor prispevati 536 K 86 v k stroškom. — Gremij je dne 26. maja 1921 sklical vse rokodelske obrtnike na sestanek v gre-mijalno pisarno. Vdeležilo se je tega 'Sestanka kakih 22 rokodelskih mojstrov. Polovico navzočih je bilo za to šolo in dinga polovica ne. — Odbor gremija je soglasno izjavil, da naj Zveza gremijev predlaga ministerstvu in zahteva, da se mora v trgu Ribnica, ki ima 25—30 trgovskih ter obrtniških učencev ter 7 učiteljev in potrebni inventar za poučevanje na razpolago, s 1. oktobrom t. I. pričeti s šolo in zahtevati od vsakega vajenca najmanj 20 kron vpisnine. — Za predlaganje pritožb in drugih vlog okrajni davčni oblasti o napovedi osebne dohodnine so navzoči gospodje odborniki izvolili za pregledovalca Ivan Kluna in Josip Divjaka. — Ko je gosp. načelnik icek poročal članom o podrobnem delo-vanju Scemija, razdelil vsakemu prisotnemu po 1 izvod >Poslovnih poročil Zveze gremijev« za leto 1920 in dal na vprašuje potrebna pojasnila, je bila seja zaključena.
Redni občni zbor Zadruge trgovcev za okolico Ptuj. Zadruga trgovcev za okolico Ptuj je imela dne 6. junija l. I. svoj redni občni zbor, na katerem sta izvoljena za načelnika g. Davorin Tombach, trgovec pri Sv. Vidu in za podnačelnika g. Vinko Zorko, trgovec pri Sv. Andražu
in 9 trgovskih pomočnikov. — Pri zadnjem občnem zboru se je sklenilo, da se pridruži tukajšnja zadruga Zvezi trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo« s sedežem 'v Ljubljani, sklenilo se je ob enem ,da se izreče zadruga proti razpustitvi trgovskih zadrug na deželi, ozir. spojitvi istih v središče mestnih trgovskih gremijev, ker imajo na deželi trgovci bistveno druge interese, kakor na pr. v mestih, kakor glede skupnih prispevkov, tako glede koristi na pr. od trgovsko-nadaljevalnih šol za trgovske vajence in glede odvisnosti od mestnih en-grosistov. — Poslala se je resolucija na miuisterstvo za trgovino proti nameravanemu favoriziranju zadružništva, ki je predviden v § 29. ustave.
Dobava, prodaja.
Prodaja satina, flanela itd. Odsek za prijem i smeštaj robe Ministrstva za prehrano in obnovo zemlje v likvidaciji bo dne 13. t. m. prodajalo potom ofertne licitacije sledeče blago: 30.608 jardov sifona, širine 90 cm; 8.732 jardov satina, črnega in z vzorci; 2.399 jardov satina, črnega; ' 2.685 jardov belega flanela; 2.881 jardov raznega flanela; 2.049 jardov blaga za obleke (boljšega); 2.186 jardov blaga za obleke (navadnega) ; 1.271 jardov blaga za obleke; 8.094 jardov II. barhata. Interesenti se poživljajo, da vpošljejo do 12 ure navedenega dne svoje ponudbe. Vzorce, kakor tudi celokupno blago se zamore pogledati vsaki delavnik od 8—12. ure v pisarni šefa odseka, Carinska ulica št. 11. Naši državljani polože 60.0(X) dinarjev kavcije, tujci pa J20.000 din. Ponudbe morajo biti koleko-vane z 10 dinarji in vročene v zapečatenih kuvertah. Licitacija velja za kupca takoj, za državo pa po odobritvi Min. za socijalno politiko.
Razno.
Dobava gorivega špirita. Urad za pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino denaturiranega (gorivega) špirita, katerega ho oddajal na debelo iz skladišča izven mitnice in na drobno pri trgovcu v mestu. Interesenti obrtniki naj takoj priglasijo svoje potrebščine na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani najkasneje do 18. t. m.
Zakup lova v Brežicah. Dne 26. junija 1921 ob desetih se bo pri okrajnem glavarstvu v Brežicah na javni dražbi oddajal v zakup lov občine brezjanske za šestletno dobo, to je od 1. julija 1921 do 30. junija 1927. Dražbeni pogoji se lahko vsak dan vpogledajo pri imenovanem glavarstvu.
Družba južne železnice vabi gospode delničarje na 72. glavno »kupštino, ki bo v četrtek, dne 7. julija 1921, ob desetih na Dunaju, Ul, Šclnvarzenberg-platz 4.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega druitva »MERKUR** v Ljubljani.
Sprejme se: 5 knjigovodij, 1 ko-respondent, 5 kontoristov, 0 poslovodja, 4 potniki, 4 skladiščniki, 6 pomočnikov mešane stroke, 0 pomočnikov železninske stroke, 0 pomočnikov manufakt. stroke,
2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki modne ingalant. stroke, 11 kon-toristinj, 2 blagajničarke, 10 prodajalk, 14 učencev in 4 učenke. — Sl užbe išče :
3 knjigovodij, 0 korespondentov, 8 kontoristov, 4 posiovodija, 2 potnika, 0 skladiščnikov, 29 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 0 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 24 kon-toristinj, 11 blagajničark, 24 prodajalk, 8 učencev in 9 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar n?jnatančnejše ustreči.
rana porotna.
Meso.
Cene mesu. V Celju se prodaja goveje meso 1. vrste po 38 K kg, II. vrste po 36 K, telečje meso po 40 in 38 K, svinjsko meso po 40 K. V Mariboru stane goveje meso I. vrste 30 K, II. vrste
28 K. V Gradiški goveje meso 28 in 30 K, telečje meso 30 K.
Poljski pridelki.
Osjek. Dovozi pšenice so slabi. Mlini jo plačujejo po 1020—1030 K, ker se je popraševanje po moki znatno poveča-
lo.	Nularica noti ra .15 K brez vreče. Za krušno moko se zanimajo industrijska podjetja. Koruza je zanemarjena. Majhne količine koruze se prodajajo v Liko. Izgleda, da bi se cene znižale, ni. Oves plačujejo kupci po 460—470 K, ua trgu ga je pa le malo.
Hmelj.
Žatec, dne 1.junija 1921. V obče se lahko reče, da je stanje hmeljskih nasadov dobro; rastlina je dospela do polovice, deloma do tri četrtine visokosti drogov; le oni nasadi so slabši, kateri so trpeli po bolhaču. Precej skrbi pa pov-zročuje apis-muha, t. j. mati hmeljske ušice, katera se je pokazala v nekaterih delih našega okoliša. Tega mrčesa je deloma že toliko, da so se hmeljarji začeli braniti zoper njega. Neljubi škodljivec se sicer ni prikazal povsod, vendar se je v teku 8 dni znatno pomnožil iu razširil. — Razpoloženje na trgu je m i mo, čvrsto, cene od 1800—2000č. K za 50 kg; hmeljarji ne silijo več k prodaji.
Južno sadje.
Trst. Dateljni brez carine 350 (pred enim mesecem 420) lir. Mandeljni 935 do 950 (preje 1000) lir, lešniki 700 (preje 770) lir, limone, ltieeiopi vagon Palermo 19 lir po zaboju.
Svila.
Turin:	Piemonteška svila surov«
12-20 267-307 lir, extru 295 lir, Bossi-nees Piemont 35, Kokons rumena real. 63 -60.
Lyou: Greges Cevennes extra 12-16 fr. 170—175, Franc ler ordre titres specialk fr. 155, Italie ler ordre 16-12 fr. 145, 2e ordre 9-11 fr. 140; Organsius Italie ler ordre 28.30 fr. 160, Greges Chi-ne filatures: W. T. K. extra 9-11 fr. 175, Zahra extra 13-15 fr. 145—150, Chum sun hang 18-15 fr. 130—140.
Borza.
9. junija Zagreb, devize: Berlin 211 do 211.75, Milan 687 do 693, London izplačilo 532 do 538, Newyork kabel 141 do 142, ček 139 do 140. Praga 197 do 200, Sofija 160 do 161, Švica 2415 do 2425, Dunaj 22.25 do 22.32, Pariz 1125 do 1132, Budimpešta 58 do 58,50. Valu te: dolar 137 do 139.25, avstrijske krone 23 do 23.50, rublji 30 do 34, češke krone 195, napoleoni 462 do 465, marke 216 do 218, leji 227 do 228, funti 530 do 550, lire 685 do 690.
denar blago Ljubljanska kredit, banka . 900 Jadranska banka .... 1850 Narodna banka .... 525	590
Slov. eskomptna banka .	.	600
Ljublj. strojne tov. in liv, .	800
Beograd. Zaradi praznika je borza zaprta.
“ slatina kava,
kavlne konserve s sladkorjem, kav*ne konserve brez sladkorja In marmelado nudi po najnlžjl dnevni ceni In v vsaki množini
Delniška družba ..TRIGLAV"
tovorno hranil v šmorci pri Kamnika.
Kupuje tudi tozadevne surovine.
.MERKUR*
veletrgovina z manu-: fakturo na debelo :
Maribor.
• • •
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
pn obratnem ravnatelj- v Slov. goricah. - Zadruga izkazuje 351 železnice v Ljubljani proti	članov, med temi 15 trgovskih vajencev
l
^SStisr
Prvo žrebanje
15. in 16. lulila t. i.
5 premij!
=50.0BS mn
Absolutna sigurnost in tlržanuo jamstvo.
V teku od 5 mesecev izžrebalo se bode
1K
brez vsakega odbitka v gotovem denarju.
Z eno srečko se more dobiti
4 mlllsne kron, z miliona
400.000, 1 fflflion 600.000,
800.000, 600.000, 400.000. 3Z0.000, 280.000, 240.000,
200.000, 160.000, 120.000, 80.000 itd.
Priporočamo sledeče, še neprodane srečke na izbiro:
24.668	52.996	78.405
| 36.465
67.118
88.783
44.8191	71.826	93.225
49.511
72.964	93.227
Cena srečk za vsako izbiro:
Cela srečka
Dinarjev 48'-ali Kron 192’-
Polovica	srečke
Dinarjev	24-
ali Kron	96'-
Četrtina srečke
Dinarjev 12'— ali Kron 48'—
Osmina srečke
Dinarjev 6'— ali Kron 24-—
(Oddelek razredne loterije)
Zagreb, Gnjeoa
Telefon 11—19 in 23-98.
Papir
uradni, trgovski, pismeni, ovojni, svileni, prepisni, ogijeni itd., pisarnišlie in šolske potrebščine, kuverte, vse vrste umetniške raz-gledrlce kupite najceneje pri tvrdki
IVAH GAJŠEK
Paplmn Irmina - LjubUesa
Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno.	Na debelo.
SLADKOR
v kockah in kristal (bel, suh) nudi po dnevnih cenah
Fr. Zeba!
Rudnik — Ljubljana
Telefon interurban štev. 430.
KaBBisMAa0aaaaanH»a5BB9MaBaBuaicMj>aa*«B«Bnji
 BanasiRKfiaaiaaaaasu aren nuna;: naaBBBBaaoaaiui
us
n*
BS
MS
aci
HB
aa
ea
aa
sn
aa
aa
aa
aa
ea
aa
aa
aa
aa
aa
aa
ea
aa
aa
BO
aa
KH
SS
aa
IB
IB
NO
aa
aa
aa
aa
aa
s:
KM
aa
aa
VB
ss
Tom lenimi izsilite
v Hrastniku
Kristalna soda
Glaubarjeva soi kale. in krist.
Grenka sol, presta
Pralni prašek
Natrijev iri kalijev soliter
Zelena in modra galica
Superfosfat
Kalijeva sol
Prstene barve
Antichlor
Chromkali
Žveplena kislina
Solna kislina
Solitrova kislina
Črnila v vseh vrštih in barvah
Štampiijska barva brez olja
Gumi arabieum
„Neosan“ terpentinova krema za čevlje Modrilna esenca
aa
■a
BD
aa
aa
aa
aa
aa
ao
aa
DO
aa
aa
aa
OH
aa
aa
aa
aa
aa
ss
a:
a:
na
aa
na
BB
aa
aa
S:
BB
BB
aa
■5 Črnilo za usnje
BB
SS:
!KKKKK!iXStXKXHX:U!i:K
Pimmidni
mššii
lovilec
1 29.804 j | 58.896 | 1 83.227 | | 34.731 | j 64.978~l \ 84.498
Hi
j Najstarejša tvornica mišjih lovilcev »Unio-Werke«,
[ Deutsch Wagram p. Wien-u
Glavni zastopnik in zaloga za Juaoslavijo:
ANTON HAAS
MARIBOR. BressrUCeuo 10.
fllMIHIIHHtMM IMM4M »ttMMMMNM
IIIM4HIMIMI MII III UMI tl IIII tl, IM MII lllll II IM •••■»I**
aa
BB
mn
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju' Hitra in točna postrežba.
Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije.
Na naročila se ozira le, če se pošlje denar vnaprej.
BB
B«
BB
aa
aa
aa
aa
■■
BB
MB
aa
BB
aa
BB
K
BB
aa
B«
BB
BB
BB,
trgovina s papirem na velike LJUBLJANA
Miklošičeva cesta štev. 6|l priporoča od svoje zaloge :
Trgovski, fini in srednje fini pisarniški, dokumentni in srednje fini koncept, barvan (Kouleur) in tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) in navadni ometni papir. Pisemski papir v kartonih In mapah, ter zavitke. Lepenko belo in rujavo.
^BaBaaaMBBaBaaaBBaBnaaHttBaKBaanavB*^
^i
♦*
B
'♦""-A % «“
Industrijsko so! j
R
za usnjarje v vrečah in
belo jedilno so! I
B
oddaja vsako množino franko ■ Maribor tvrdka	g
B
Anton Tonejo in drug j
B
Maribor. Zahtevajte cene. g
»♦ \ V
aaatBn»iB«»«B»a;3H»U!t;aar4ia*č5r(aBBBBBBHft^>
■BaHSHnBBRHSSB8HBBnsnSBBBE9ES8SBRSEHR|jBBHSBBS
I
Slatina.
t. mmm
Ljubljana, Resljeva cesta 3.
S\S\S\SSS\S\SS
\
Veletrgovina
s
A. Šarabon
v Ljubljani %
\	priporoča	•
(“ ipecerilsto bSago ^
J rasnovrsin« žganje v f
ftieko
£ in daSeS.«e pridelke raznovrstiio rudninsko \ 22, 10-10 vodo,	/
jf*	Lastna pratarna za keva	\
\	In mlin za dišave	j?
/	z električnim obratom.	\
^	Ceniki na razpolago.	f
S	\
\/VAA/WV
WE INVITP COMPARISON
HailiGijši amerihansKl pisani stroj
se dob! po jako nizki ceni z jamstvom pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo
CEROVAC I DRUGI
Zsgreb, Palmotičeva ul. 7.
Telefon 23-67.
Brzojavi: Drugovi Zagreb.
Si
Ha debelo:	§f
Kan. ta], hakaa. sarina, olje, vinski Kis, Majski in trapisln-shl sir. salami, šunka In slanina, liutomersho Mišino im letnik 1917.
Zvonanki! »lito 5 (S).
'elefon 9. - Brzojavi ,Montana*' iniport. Eksport.
Moinnio in Kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
maucMlpsa
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Scliottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji
ceni iz svojih zalog:
Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun
Kosto Noookovič
veletrgovina mavca
Ljubljana, ŽIHousHa ulica št. 1.
^BaaiiaaaNBaBaaaaaBciasaaBaaBBaBauaBBBBBB«.
gNCNNaiiavMNBNBaNiiBKniBBflaiiNiuaiagacv^A
BB
IN
BB
aa
BB
aa
BB
BB
a«
mn
a«
B«
BB
BO
aa
aa
BB
BB
BB
ea
aa
BB
aa
BB
aa
in
BB
BB
aa
aa
BB
oi
BB
KB
BB
BB
BB
as
BB
5*
^BaaaaccaaofiBciBauaBBBBBasaaBaicaBaaanaaBasiauMaaa^Biaa^OBidaansiBaofliisMenaciagKBvvaa^
*•,
Kot generalni zastopniki za Slovenijo, všteva ’ Prekmurje in ledjimurje Mineralne rafinerije, delniške družbe na Reki
ponudimo po najnižjih cenah in prvovrstni kakovosti, pri manjšem odjemu, iz komisijske zaloge v Celju, ter v celih vagonih iz tovarne na Reki:
Gusolin, ligroin, lahki, srednjeteški in težki bencin, nadomestek terpentina, petrolejski rafinat, olje za penjen Sšoselfavih motorjev, vulkansko olje za osi železniških vozov, oSje Batsching, olje za vretena, vse vrste rafiniranih in destiliranih lahkih in težkih ma> žilnih olj, olje za cilindre En auiontobiie, tovoto o mast, parafin,
sveče, koks in asfalt.
*aap>i*BUBMaaauaaaiiaaaaaB«iaaBOEaaaaaaBaaaaaa»a
m v
laBaaaaaaoaaaaBoaBBBBaaaanaaBBaaaa«*
NA DEBELO.
T7"e letijo vina z železnino
Pinter in Lenar d, Maribor
NA DEBELO.
prej:
A. Zanki sinovi.
Medit Rakove t Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. O. z o. z. Skladlite: Novlsad.
Brzojavi’: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlni laki. Pravi fflrnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse \rste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko »padajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brtinoline.
Ceniki se zatasno ne razpošiljajo!
I. C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
!
s
EN OROS
EN DETA1L
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline
Ljnimana, Su. Petra nasip 7
tovarniška zaloga Mih strojev
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potreblčtne z« krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo.
Cene nizke! Postrežba točna!
IZŠEL JE
ADRESAR
ZA SLOVENIJO
Anončni in Informsčnl zavod
Drago Beseljak in drog
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Cena 75 din.
Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga
•II'
KAROL HABER Maribor
VELETRGOVINA
lil
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje.
RsBlvnlit cm - tofu postrežkil Brzojavi: OREH*.
Telefon interurb. štev. 246. m■ Zahtevajte cenike I -m
■•■•■■■•■■•■»••k«.
1 TONE MALGAJ
S stavbeni, pohištveni pleskar
in ličar 16, 52-8 :
\ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. j
s	■
S Zajamčeno predvojno blago 5 ■	S
za portale in prodajalne. •
V
Tvrdka
Neumann & Comp.
izdeluje
naravne brusilne in mlinske kamne
v Gornjem Mesilu pri Kočevju.
Proizvaja domače naravne brusilne kamne za orodje in britve v najrazličnejših oblikah in velikostih, kakor tudi odlomke po nizkih cenah. Za reelno in dobro postrežbo je pre-skrbljeno. Na željo se vpošljejo vzorci.
Rano
se ISČe za Izkoriščanje
§remogo vnika v
terjancih pri Ormožu Premog ima 4800 ka-D ..	,	lorlj	in	19	freišlrfov.
Rabi se pol milijona, zadostoval pa bi tudi manjši znesek. Ponudbe poslati na naslov: Ferlež Ignac, podjetnik rudokopov, Ormož.
Konfekcijska tvrdke
ANTON ZAVODNIK
v Kranjski gori nudi lepe moderne iporlne Cepiče na debelo In drobno. — Na zahtevo se pošljejo uzorci in cenik brezplačno.
I PAPIR
Hi Melo in mm iflceele knptte
trgovski ih kencltjskl
gladek, črtan,
In kvadriran, plsm v mapah In Skatlj
moram in ovojih razne sveske za srednje in višje šole, raznovrstne kuverte in razglednice, čipke za stelaže ozke ln v polah, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge plsarnlike In lolske potreb-ičlne pri
LJUBLJANA,
Židovska ulica 4
L. PEVALEK,
Bltollll ll Mig kupite
bencin petrolej strojno olie to«ot-nwst
Rolomtfz
Hi
MARIBOR.
Veletrgovina	Veletrgovina
manufakturnega in	z
modnega blaga	manufakturo
J. T\. ^ o & t h r i ^	,, M K R K TJ R 6 4
Maribor	MARIBOR
Se v najkrajšem času	Cankarjeva ulica 1. a D
P r o s e 1 i	
iz Gosposke ulice na	Velika zaloga m a nu fakture,
Aleksandrovo	češki, francoski
cesto Ste v. 13	In angleški Izdelek
na kar opozarja že	a a
sedaj svoje	
cenjene odjemalce.	Samo na debelo.
\
II
Gazela milo i
■
e prvovrstne kakovosti in \ 20 °/o ceneje kot enako- : redno importirano milo. [
e
■
■
■
Miltra in svetemu j d. d. v Ljubljani. !
Tel. št. 261 in 413.- Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.
Deinisfoi slovnica 50,000,000 K. - - Rezervni zsklodi 45,000.000 K.
I-i j ul Tol j st n. sik: gl, kreditna "toa-nifeSL
UUBUANft, Stritarjeva ulita 2. se priporoča za vse v tunino stroke spadajoče posle. Poflrožnlce: iplli, Ulirn, w, srnino, tulu, telie, lariktr. Borovlje. Ptoj. m«.
 ” r  	uu,u,,j*•r.uj,iiimi.	Prodala srečke razredne Softerii^ J*
EllflVPf ^ TlirlC iISIi3,®53K3K3,S5i^S,l^3KSf*3,{a5*3,all^*3,£3,0,{***	Vsakovrstne
■	-.....	»	‘	Usnjarska;	industrija,	d.	d.	na	Bregu	pri	Ptuju	1	SlBmniKe	in	KlOlMlK
PRI »ZLATI LOPATi“
i trgovina z železnino
in ccmentom
Ljubija? a, Valvazorjev trg 7
preje Hamjmerschnildt (Miibileisen) nasproti Križarske cerkve. } *
'IMMlllllllI•*••»■	IIIIMIIIIHllllllIIIMIIIIIMII HillKMMIIIIMIl.tlllllillMlM
Zaloga pohištva
\ G
Karol Pr e is |
Maribor
Slom i k o v I r g 6
Na debelo.
E k i p o r t .
Ne drobno«
„PETOVIA“
jw«»mi.MMIW«H.IHt„ .••H.n.lHH.nHHm.lS
f§ Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine 8 S in »avadne, samale, torbice, listnice, X jg denarnice in drugo fino galanterijo, jš
»fig-*?*!1’' Cene nizke, postrežba točna. •«•••«•*
Prva jugoslovanska
TA v^PoS°o modelov. Franjo Cerar,
slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Različne torbice (cekarje), različna stojala /a cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in TrScn, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto.
C e n I k I b r eip j «< n o In p bifn I n e
irU y .
In e predlo.
Jj
■* ^	Ji	!■*	'.f	*.	♦.	r
I x d e I o va n j e i i i n I h v I o 2 k o v
I. im - j nizki ti“
Ljubljana, Sv. Petra c. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam
na debelo in drobno.
tovarna tehtnic
T t l € < i f C 5 C f DOSPELE SO staroznane
Zeilingerjeire nanosi
KOSE
v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine.
Za cenj. naročila se priporoča tvrdka
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
trgovina z železnino
dobavitelj državne in južne železnice v
Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje.
gg Gosposvetska cesta it. 10.
Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrjjna
naročila. Cene zrAejne, postrežba t.očna
*Y1
Ga
gospodarska banka d. d.: v Ljubljani.
Podružnice: D jakovo, Maribor, Sombor, Split. Ekspozitura: Bled.
Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica
od 8,000.000 na 24,000.000 K z Izdajo novih delnic v nom. vrednosti 16,000.000 K
........ ... »	■>—' -
se.daje na javno subskripcijo;®; ^	^
140.000 (Stiridesettisoč) delnic po 400 K nominalne vrednosti
pod nastopnimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje	emisije	in zato	se jim	nudita za eno delnico prve ali druge
emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520'— tel quel.
2. Ev. neoptirane delnice bo razdelil uprayni svet med one podpisovalce, ki	nimajo	pravice	opcije
3. Subskripdjska mesta so :
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu Sveopča zanatlljska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu.
4. Supskribcija traja od 1. junija do incl. 30. junija 1921.
5. Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v ozir.
6. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic 1. oz. 2. emisije.
7. Dodelitev delnic po končani supskribciji si popolnoma pridržuje upravni svet.
8. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921.
9. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice.
10. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. pribitek 15. julija 1921.
11. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
V	Ljubljani meseca maja 1921.
'' Oprani svet Mm gospodarske kake d. i v Ljiii.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Tigovskega Lista«. — davni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso iirovatin v Ljubljani.