39. Številka. Trst, v petek 17. februvarija 1>99. Tečaj XXIV. „Edlnoat" izhajh d v;«k rn t iim dan, runn n^lelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh T. uri. O ponedeljkih in po praznikih i/.hnjn oh uri zjutraj. Naročnin« /nti4u : jI Obe izilanji nn leto . . . jf|J. _ Zh hh ii i o večerno izdanje . 12'— ZR pol leta. četrt let« in na meneč razinerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČhe brez priložene naročnine se uprava !j ne ozira. Na drobno He prodajajo v Trutu zjut-ranje Storilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.: ponedeljake /jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon «tv. H?«. 4 nvč. V Hliioptt Je moti OfflMl »e računajo po vrstah v petitu, /m večkratno naročilo i primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, ilo-niači oglasi itd. se računajo po pogodt»i. Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu. Nefiankovnni dopisi se ne »prejen>ajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in »i^luse s|ire-jema iipraviiišlvo. Naročnino in oglase je plačevati lom Trat. VrrdnMtvu in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1*2. I'|»rnvnlStvo, «d-pruvnUtvo in ■prejemanje inseralov v ulici Molin piecolo Siv. II. mulatr. "II Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsoicija lista „Eiliuost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Budimpešta 16. Seja zbornice poslancev je obiskana prav dobro. Na hodnikih ne živahno pogovarjajo o dogodkih včerajšnjega dne. Zapisnik zadnje seje je bil potrjen brez vsake opombe. Več poslancev je glede vprašanja, da-li smejo govoriti, izzvalo glasovanja po imenih. Budimpešta 16 Posvetovanje liberalne stranke bode jutri zvečer ob 6. uri in pol. Komisija, da se napravi kompromis med vlado in večino, oziroma opozicijo, je pretrgala svoja posvetovanja za ta čas, dokler se ne povrne Koloma n pl. H zeli. Pariz 16. Predsednik trancozkc republike, Feliks Faure je danes ob 10. uri zvečer od kapi zadet umrl nenadoma. (Faure je bil rojen v Parizu dne 30. februvarja 1841. S prva se je posvetil trgovini, katere se je izučil v neki prodajal-niči itaiija. Leta 1881. je za pričel svoje politično delovanje, istega leta je bil tudi izvoljen državnim poslancem. L. 1894. je vstopil kakor minister za mornarico v takratni kabinet Dupuy. Ko je odstopil Kazimir Perier. je bila 17. januvarja 1895. v Versailesu volitev predsednika. Izvoljen je bil Feliks Faure s 430 glasovi proti 361. Umrl je v 58. letu svoje dobe.) Berollu 16. Kakor pročajo jutranji listi, vlada ne odgovori na interpelacijo Johanusena, ki je na dnevnem redu današnje seje in se tiče izgona danskih podanikov iz severnega Šlesviga. Ponesrečeno opravičevanje. Poštena lekcija, ki jo je dalo trentinsko glasilo »Alto Adige« italijanskim poslancem iz Primorja, je zadela tako v živo, da se signori se niso pomirili. Rečeno glasilo jim je pomolilo pred nos P O D L T S T E K. 2 Eliza. -r-< P i S e P o 1 u k a. y- — Moral som ji jaz dati to staro suknjo; iz Ljubljane poslali so jo nam v tako letni obleki in v tako slabem obuvalu, da 1 >i mi bila zmrznila po potu, ko bi jo kar tako pripeljal sem — pripomnil je odgonski sprevodnik Jeriha, ko sta stopala z županom v hišo. — Ja, ja, sitnosti, Hame sitnosti — ponavljal je župan že v izbi in pogledaval krog po dveh, treh pivcih, ki so sedeli za mizo. No, no, kaj pa je? — vpraševali so radovedno in ogledovali odgonskega sprevodnika, še bolj pa ono postavo pri peči, ki je vstopila za njim in o kateri niso vedeli, je-li ženska ali možki. — Ah, kaj če biti — zamahnil je župan z roko, položil list na mizo in ukazoval svoji starejši hčeri, ki je prišla iz kuhinje. — Kakega polliterca zavretega vina, pa hitro! — in ko je hči zginila iz izbe, obrnil se je proti tujki in dejal nekako mehko: —Slecite se, saj vara bo prevroče 1 — V tem pa je prišel gospod Divuš, občinski tajnik ter vzel oni list v roke. — Kl iza Kovač je iz Stebrca — je dejal. — V Stebreu ni nobene Elize Kovač — ga je popravil Župan — jaz poznam ljudi vse županije. zrcalo, v katerem ho videli, kako nelogično, nenaravno in nezmiselno je vse postopanje njihovo. In gon|>Adn so se menda prestrašili svoje lastne slike. To jim je razburilo živce in jim je provzročilo hude kongestije. Kako so zavijali dejstva, kako so se zvijali, kako so pošiljali v boj vso svojo — so-fistiko, da bi odbili od sebe trdo in pravično obsodbo, ki jim jo je napisal »Alto Adige« z hvalevredno odkritostjo, zdravim kriterijem in tudi opravičeno narodno sebičnostjo. »Alto Adige« jim je povedal najprej kaj plastično, kako smešni so, ako napovedujejo vladi vojno, ako pa zajedno prosijo obzirnosti in milosti — isto vlado; povedal jim je, kako nelogično je to, ako primorski Italijani prisegajo večno in neporušno solidarnost z Italijani trentinskimi, ako pa zajedno sklepajo zavezništvo z najhujimi in zajedno tudi jedinimi sovražniki istih treutinskih Italijanov; in slednjič je bil iz izvajanj trentinskega glasila razviden dokaz, kako frivolna, neliberalna in zajedno tudi skrajno neprevidna je politika primorskih Italijanov. Frivolno je, ako je kdo v imenu svojo narodne ideje sovražnik narodni ideji drugih ; neliberalno je to, ako kdo trdovratno odreka drugim, česar zahteva za-se, sklieevaje se na pravo in zakon; in tudi neprevidno je to z ozirom na svojo lastno bodočnost, ako kdo radi hipne zadrege ali hipne koristi žaga vejo, na kateri sedi on sam! In tako delajo naši primorski Italijani. Ves program njihov sloni na nacijonalni ideji in vse njih delovanje dobiva svojo direktivo iz nacijonalne ideje. Oni stojo in padejo z narodnostnim načelom ! In vendar: kakor furije so po koncu, čim so se oglasili tudi njih sodeželani slovanske narodnosti, da bi zahtevali v imenu istega načela in iste ideje, česar trebaj o za svoje lastno narodno in kulturno življenje! — Seveda jo ni, pa ta sliši tje — razlagal je tajnik. — Stari oče njen, Matevž Kovač, je bil rojen v Stebreu št. 5 in pristojen sem v našo občino Leskovee. Preselil se je v Trst, oženil se tam in imel sina Antona. Ta se je tudi oženil in se zopet preselil v Gorico, kjer je umrl. Njegovi hčeri Ana in Eliza, rojeni v Gorici, pa sti pristojni semkaj in Kl iza Kovač je prav za prav od tu iz Stebrca, naše občine. r'ej j('j — čudila se je mati županja, očetu županu pa je švignila ta-le pametna misel v glavo, katero je — v svesti si modrosti svoje — naznanil svojim poslušalcem: — Ali če je do zdaj ni bilo pri nas, jo tudi zdej ne potrebujemo. — Potrebujemo je seveda ne — je pritrdil tajnik. — Ali ona je bila v Ljubljani brez dela, brez službe in brez dokumentov, priprli so jo radi vlačugarstva in jo poslali sem v našo občino, ki jo mora prevzeti. — Zaradi vlačugarstva!? — ponavljala je županja in neverjetno gledala tujko, ki je mej tem odložila suknjo, copate in ovijačo ter v lehni temni gosposki obleki izgledala prav pošteno. — J)a, zaradi vlačugarstva — je potrdil tajnik županji. — Tukaj so otem naj gre zopet v svet. Drugič bode že pazila, da ne pride z oblastmi v navskrižje. — Ja, ja, prav imate! — se je oddahnil župan. — Pa s takim tenkim oblačileem je ne morete poslati nikamor — so je vmešal odgonski sprevodnik, zmrzne, predno stopi na prag. (Pride še.) Kar za glavo smo se prijeli, ko urno čitali to opravičevanje. Ako p. Panizza ni vedel povedati druzega v upravičenje političkih kozlov in harle-kinad svojih bratcev iz Primorja, potem naj bi bil raje molčal. Ali ne sluti, kako se je le osmešil se svojimi pripovedkami o mučeništvu Nemcev na < 'eHkem ?! Ali no ve, ov v Kozini, ki se je vršila, dne 5. t. m. — a čakal sem zaman. Dovolite torej, gospod nrednik, da spregovorim jaz nekoliko besed o tej veselici. Veselica se je vršila v najlepšem redu. Videti je bilo gostov iz vseh bližnjih vasij, kakor tudi iz Lokve, Povirja, Boršta in Bazovice. Petje pod vodstvom vrlega pevovodje gospoda Bczeg-a se je izvajalo še precej precizno, in čuditi se je, da so se naučili kozinski pevci že pet težkih zborov v poldrugem meseci. Posebno je ugajala občinstvu peta točka »Slovenae in Hrvat«, mož ki zbor, katero so morali pevci ponoviti na splošno zahtevo občinstva. ('ast vrlim pevcem in neumornemu pe-vovodji! Deklamacijo »Turki na Sldvici« je deklamo-valo dekle Anica Žerjav prav dobro, žal, da malo prehitro; ali ker je bil to prvi njemi nastop, mora se pohvaliti to dekle radi njene res velike srčnosti. Vse priznanje takim narodnim dekletom! Veseloigra »Stara mesto mlade« igrala se je prav dobro. Videti je bilo, da so se igralci — in to še le prvikrat na odru — jako marljivo učili. Mnogo smeha je vzbudil posebno sluga »Josip« s svojim priprostim nastopom in govorom, kar je se bolj vplivalo na veselost občinstva. Tudi lajtenant »Steblovski« se je pokazal s svojo dolgo vlogo jako spretnega igralca. Doktor »Kazimir« je izvršil svojo vlogo tudi dobro, le govorjenje njegovo je bilo malce pretiho. — Spretnosti, govoru in kretanju gospe » Repkov8ke« pa se je bilo kar čuditi; kakor »vdova« izvajala je svoj otrdilo tega, kar smo mi rekli včeraj — da grof Thun dosedaj niti mislil ni na odstop, ali na odpravo jezikovnih na-redeb. Iz tega je sklepati, da so nemški novinarji sč svojimi vestmi o krizi in o razpadu večine le tolkli po grmih, ne bi-li iz tega ali onega grma vendar-le skočil kakov zajec!! /a sedaj —vse kaže tako — ne bode ni jednega ni drugega. Ako priporoča takov češki radikalec in nemirnež, kakoršen je dr. Gregr, naj Cehi ostanejo v večini in naj zaupajo grofu Thuuu, potem je to preccj gotovo znamenje, da večina hoče ostati skupaj in daje voljna podpirati sedanjo vlado. To pa bi bili dve okolnosti, ki govoriti na glas proti onim, ki so te dni tako glasno kričali v svet, kar so — želeli. Dopolnilna volitev aa deželni sbor gorilki. Za dopolnilno volitev na mesto odsto-pivšega grofa Frana Coroninija je proglasilo italijansko politično društvo goriško »Unione« odvetnika dra. Kamila E g g e r j a svoj im kandidatom. Is hrvatske opozioije Baron Rukavina je položil toliko Čast predsednika kluba stranke prava, kolikor kluba koalirane opozicije. V izjavi, ki jo priobčuje gospod baron v »Hrvatski domovini«, označa kakor vzrok svojemu koraku to, da se mu vidi nastopanje stranke in vse inteligencije naroda premlačno in premalo odločno. Želel je odločnejše parlamentarne akcije od strani opozicije, ali menda ni našel v lastni stranki one podpore, kakoršnje jo hotel. Sicer pa ostaja zvest stranki prava in jo hoče podpirati. Nemoi med seboj. Čim je bil otvorjen na Dunaju sloveči občinski »Rathauskcller«, že jo prišlo v tej pivnici do slovesne manifestacije nemške gemeinsbiirgschnft: do poboju med nemško-naeijonalnimi in krščansko-soeijalnimi dijaki. Manifestacija je našla svoj slovesen zaključek v tem, da so nemškonacijonnlce položili na hlad. Prav za prav niso taki dogodki nič posebnega meti nemškimi dijaki. Toda tu ni stvar brez vsacega pomena tudi na politiško stran. Temu pretepu gotovo ni hilu vzrok le mlatleniska raz-sposajenost, ampak je iskati pravega vzroka v nasprotju strank. Ti gg. dijaki, ki so si razbijali nosove v novem rathauskellerju, so vendar mladiči onih starišev, ki se smrtno sovražijo v javnem življenju. Krščanska socijalna stranka mora pobijati židovskoliberalno, kajti le v tej borbi je opravičen njo obstanek. Ta borba je torej nje življen-ski pogoj. To pa čutijo tudi sinovi-dijaki in si v varovanje svojih in svojih starišev strankarskih načel — razbijajo nosove. In v hip, ko se stariši sovražijo iz srca in ko sinovi s pobijanjem nosov varujejo stranki starišev pravo do obstanka, pa stikajo isti stariši skupaj glave in kujejo ukupne programe proti Slovanom in naglašajo svojo — zložnost!! Kakor se vidi, tudi v politiškem življenju ni še izumrl humor. Sosebno pa v političnem življenju avstrijskem je mnogo smešnega, odkar so je prosvetljeni Nemci jeli pretvarjati v — karikaturo. Predsednik francozke republike mrtev. Kakor strela z jasnega nas je zadela vest o nagli smrti predsednika francozke republike, Feliksa Faure-a. Ta vest je gotovo napravila senzacijo po vsem svetu. Zlasti pa je pretresla gotovo republičane same. Pokojnik je bil obče spoštovan zbok odkritega, poštenega značaja svojega, bil jo na glasu kakor zvest sin domovine, ali v največo zaslugo mu je štel ves narod to, da je za njegovega vladarstva spojil toli tesno odnošaje Francije z mlnošaji Rusije in tako pripomogel prvi zopet do velcčastnega mesta v evropski konstelaciji. Njegova smrt pomenja velik ndaree za republiko, prvič že radi ugleda, ki ga je užival, potem, ker je zginil tako nepričakovano, in v tretje, ker ga je vzela smrt prav v trenotkih, ko je razburjena in razora na vsa Francija od vrha do tal vsled afere I)reyfusove in raznih drugih afer, ki so v zvezi žnjo. Mnogim vprašanjem, ki razburjajo duhove, se pridruži sedaj še novo, usodno, morda življensko : kdo bode naslednik Feliksu Faure-u?! To vprašanje je tako usodno, da bode gotovo že v vseh ustih, še predno polože Faure-a v hladno zemljo. Domače vesti. Umrl je nocoj po noči svetnik tukajšnjega višega dež. sodišča, g. .Josip baron F1 u e k. Maskarada »Tržaškega Sokola«. Tu sem torej, gospod urednik, se svojim poročilom. Malce sem se res zakasnil, toda nadejam se, da mi odpustite to Vi in cenjeni čitatelji Vaši. Saj veste, dan po maskaradi, ko bi bil moral vzeti v roko svoje pero, je bil — pustni torek. Tega pa Vam menda ne treba praviti, kaj pomtnja za uas mlade poročevalce tržaški pust. V sredo pa sem šel — res nisem mogel drugače, verjemite mi! — k sv. Ivanu na tradicijonalno pokopavanje pusta. Tako Vam prihajam še le danes. Pa to ne škodi, saj mi še vedno istotako živo vibrirajo v duši vsi oni utisi, ki sem jih prejemal na lepi letošnji maskaradi »Tržaškega Sokola«. Ali naj Vam za prvo kar sumarično povem svojo sodbo?! Bodi Vam: bila je krasna in gotovo lepša, nego so bile vse prednice njene. Pa je tudi moralo biti tako, saj je ta tradicijonalna zabava naša letos praznovala svojo — desetletnico. Imeli smo torej tudi mi »Sokoli« svoj jubilej v dobi jubilejev. Le žal mi je, da ni bilo med nami onega, po čegar zaslugi so je uvela ta predpustna zabava, ki uživa od prvega začetka in če dalje bolj vse simpatije tržaškega Slovanstva. Da je bil naš Ferdo na letošnji maskaradi, radoval bi se bil iz srca, ko bi videl, kako bujno se je razvila njegova ideja. Gledališče je bilo lepo odičeno, sijajno raz-svitljeno in — polno do zadnjega kotička. Najlepša dika pa so bile lože, napolnjene vencem krasnih slovenskih dam in zastopnikov našega razumništva. To poslednje moram pohvaliti še posebno. Zastopane so bile malone vse odlične družine nuše. Došlo je tudi deputaeij vseh slovenskih društev tržaških, potem iz Sežane, iz Postojne, Prvaškega in Solkanskega »Sokola« ; videl si deželnih poslaucev iz Istre itd. itd. V najvcče zadoščenje nas vseh pa moram zabeležiti, da je bila to — slovanska maskarada, kajti počastilo jo je z svojim obiskom mnogo zastopnikov bratskih nam narodov: češkega, hrvatskega in srbskega; med poslednjimi je bil tudi srbski konzul. A kakovo življenje je bilo še le doli v dvorani, kjer sta vladala pošteno predpustno rajanje in zdrav humor. Mask je bilo obilo. Mnogo jih je bilo v različnih fantastičnih maskah, a mnogo tudi v kostumih. Tu si videl Grki njo žareči h očij, vitko Poljakinjo, prikupljivo okoličanko, srednjeveškega viteza z — modernim obrazom ; tam se je sukala navihana Ciganka-vedeževalka, a resen Arahec je motril to njemu ne prav umljivo rajanje belokož-cev; da je bilo običajnih »pierotov« in »ehnvnov« vse polno, to se u meje ob sebi. Onega, prav po italijanski kričavega in nadležnega »Napolitajnerja«, je bilo polno vse gledališče. Senzacijo pa je vzbudil prihod amerikanskih milijonarjev, ki so bili nečuveno radodarni se svojimi novimi in svitlimi — polnovčiči. Kako majestetično in prav po angleški bahato so stopali po gledališču, motreči občinstvo se svojimi daljnogledi in beložč pridno vsa opazovanja svoja. Njih dr. Gould pa je bil neznosno usi-1 j i v se svojimi zdravniškimi recepti — lepim damam. Ni jedna ni bila varna pred njim. A kaj še, ko sta prišepala v dvorano se svojim ogromnim »lajerkostnom« berača Boštjan in Tine iz »Klanfurta«. To je bil splošni halo in vse ju je ohsulo, ko je šepavi Boštjan se spremljevanje m »lajerkostna« in »kinezarskega basa« peval j svoje najlepši pesmi. Soglasna sodba je bila, da je | bila to originalna in izborna ideja. Ta skupina je potisnila marskarado na nje višek. Seveda je berač Boštjan tudi — beračil. Toda ta večer je bil nobel: ni beračil za »jeruš«, ampak za našo dijaško ustanovo. Naprosil nas je, da se v njegovem imenu zahvalimo vsem darovateljem. Mnogo in marsičesa bi bilo še omeniti, toda poročilo bi mi postalo preobširno. Zaključujem je torej: maskarada je bila krasna! Vse je bilo lepo. Plesalo se je in radovalo kakor za stavo. .Taz bi vedel le za jeden sam nedostatek na letošnji maskaradi — prehitro je minula. »Sokolu« pa čestitam iz srca na tem vspehu, to tem bolj, ker je podal zopet dokaz, da ravno on je nekaka vez med vsemi sloji tržaškega Slovenstva. Te simpatije, ki jih uživa v narodu, naj mu bodo v vspodbujo in jamstvo, da srečno prebije momentanno zadrego, v kateri se nahaja vsled tužnih razmer tržaških. Na zdar! Na maskaradi »Sokola« je nekdo zgubil zlat prstan. Ako je kdo našel to dragocenost, naj jo izvoli prinesti v naše uredništvo. Dobi tudi primerno nagrado. Nikar ne bodimo premehkl! Dopisnik »Naše Sloge« iz Opatija graja, da tamošnji rodoljubi nekoliko preradi vabijo nekatere predstavnike laškega življa na naše narodne veselice. On meni, da nam je od škode toliko prijateljstvo kolikor bližina takih ljudij. Mislečemu človeku ne treba dokazovati tega. Jeza, ki so ga italijanski kolovodje postavili med svoj in naš narod, mi ne moremo in ne smemo podirati, ako nočemo, da se naše delo za narodni blagor ne popači v škodi j i v i o p o r t u n i z e m, ki je oče pogubnemu indiferentizmu. O žalostnih posledicah, ki jih poraja oportunizem, se lahko prepričamo sami, ako vržemo le jeden pogled na bedni in žalostni položaj reških Hrvatov. Tudi tam so se naši bratili z iredento, sedaj pa vidimo, kam jih je dovelo to. Tudi drugod, sosebno v Dalmaciji, bi mogli najti žalostnih posledic takim pojavom. Zato se ne sme dopuščati, da bi se pod kakoršn josi bodi krinko zanašala ta golazen tudi v nas. Z vsemi silami svojimi moramo delati na čisti narodni podlagi, visoko držeči svojo narodno zastavo. Naša vrata hočemo zapirati onim, ki nam odrekajo cel<5 pravico do življenja. To naj si zapomnijo oni, ki drugače mislijo o stvari, bodisi iz prijateljstva do pojedinih oseb, ali pa radi drugih ozirov. To svarilo »Sloginega« dopisnika je gotovo vredno, da resno razmišljamo o njem mi in morda tudi rodoljubje v — Ljubljani. Bog je velik! Iz Baške pišejo »Naši Slogi« med drugim : Ne zato, ker se veselimo tuje nesreče, ampak v dokaz, da pravica božja ni prazna beseda, navajamo tu sledeče. Od onih, ki so se povodom zadnjih volitev najbolj potegovali za to, da bi bil obsojen naš župan Pajalič, ker je bil pridržal za nekoliko ur v svojih pisarni zloglasnega hujskača in agitatorja — od onih torej je že jeden obsojen radi goljufije, in ječi v temnici; druzega bode sodila porota v Gorici tudi radi goljufije, a tretji je tudi že prijavljen sodišču radi — goljufije. Na vsem tem pa je značilno to, da proti nijednomu te trojice ni bila uložena tožba od strani Baščanov, ampak od vnanjih politiških somišljenikov njihovih. Da, Bog je velik. On sicer ne plačuje vsake sobote, ali plačuje gotovo in — pravično! Zanimiva vskiiena razprava se je vršila včeraj pred deželnim sodiščem ljubljanskim. Tudi mi smo bili sporočili svojedobno, kako je bil obsojen v I. instanci gospod občinski svetovalec ljubljanski, dr. Hudnik, ker ga je tožila kranjska vlada radi neke interpelacije v občinski, seji s katero je opozarjal na nezakonito postopanje vlade na gradbi deželnovladnega poslopja v Ljubljani. Mi smo takrat kar strmeli na občutljvosti kranjske vlade, sosebno ko vidimo, kakih stvari utikajo vladni organi v žep marsikje drugje — in morda tudi v Trstu — ne da bi slavnim oblastim prihajalo na misel, da bi iskali kje zadoščenja. Mi gotovo nismo za proganjanje in ne želimo no tu in ne nikjer, da bi vlada s proganjanji hotela d lišiti svobodo govora in kritike, ali to nam vendar ni šlo v glavo, da bi bila vlada tako grozno občutljiva ravno in jedino le se slovenskimi občinskimi zastopi. Včeraj se je torej vršila vzklicna razprava in zadovoljstvom beležimo, da je druga instanca rešila gosp. dra. Hlidnika vsake krivde, utemeljuje svojo razsodim s tem, da sti bili interpelacija g. svetovalca dra. Hudnika do župana ljubljanskega, in njegova izjava, ki jo je podal na županov odgovor, le opravičena kritika. Nadejamo se, da po tej razsodbi mogočni gospodje na kranjski vladi pridejo do blagodejnega spoznanja, da tudi njih ni smeti ravno hvaliti, kadar so kaj — grešili! Redili občili zbor bode imelo »Pogrebno društvo pri sv. Marij Magd. spodnji« v nedeljo dne 19. t. m. ob 2. juri pop. v prostorih g. A. Miklavoa hšt. 209. Vabilo. Odbor pevskega društva »Kolo« vabi pevke in pevce, da gotovo pridejo v nedeljo na pevsko vajo. Koncert je pred durmi, zato treba da redno zahajamo na vaje, osobito sedaj, ko se nam je naučiti več novih krasnih zborov. Iz Trebč nam pišejo: Dne 12. t. m. se je ustanovila tu zavarovalnica za govejo živino. V načel-ništvo so bili izvoljeni: Valentin Kralj, posestnik hšt. 115, načelnikom, Anton Kralj hšt. 127, namestnikom, Anton Požar, učitelj, tajnikom, Anton Kralj, cerkovnik, blagajnikom, Jakob Kralj hšt. 81, Martin Kralj hšt. 21, Jernej Kralj hšt. .'18, odborniki; Josip Možina hšt. 1, Martin Kralj hšt. 87, Andrej Kralj hšt. 15, sodni cenilec, ogledniki ; V nadzorništvo: Anton Kožel, duhoven v Trebčah, Matej Hreščak hšt. 16 in Andrej Možina hšt. 83, posestnik v Trebčah. Društvu je pristopilo 05 udov. Živine bode zavarovane 1(50 glav. Iz letnega zdravstvenega poročila mestnega Hzikata. Po tem poročilu, ki je izšlo ravnokar, jo bilo 1. 1898. v Trstu povprečno 105.202 prebivalcev. Otrok se je rodilo minolega leta 5150 (2670 možkih in 2476 ženskih) ali 31-23 od tisoč. Umrlo je 1898. 1. 4654 oseb (2382 možkih in 2272 ženskih), t. j. 28*17 od tisoč. Največ jih je umrlo meseseca februvarja (405), najmanj meseca maja (295.) Različne vesti. Najdraže kovine na zemlji. Mnogi menijo, da je zlato najdražja kovina. Temu pa nikakor ni tako. List »Mining and Scientific Press« prinaša sestavek, v katerem našteva nič manj nego 26 prvin, ki so veče vrednosti nego zlato. Seveda je vrednost imenovanih elementov pravzaprav le namišljena in je jo ceniti le po redkosti dotičnih kovin. Na teh kovinah ni moči iskati praktične koristi že radi tega, ker se nahajajo v premali množini. Kakor najdra-goceneja prvina se označuje element galij, katerega je De Boishandran leta 1875 našel v neki cinkovi svetlici iz pirenejskega pogorja in katerega so pozneje našli tudi v drugih cinkovih rudah, toda vedno v izredno mali množini. Najbolj je v sorodu aluminiju; kovina se blesti modrikasto-belo. Vrednost galija ceni rečeni list, kilogram na 630.000 kron ; ta kovina bila bi torej 230-krat dražja nego zlato. Za to dragocenostjo zaostajajo daleč vse druge snovi. Kakor najdragoeeneji element za galij umom jo imenovati vanadium, ki se v njegovih zvezah porablja v različne tehniške svrhe; kilogram čistega vanadiuma se ceni na 99.000 kron. Na tretjem mestu so imenuje rubidium, ki pa brezdvojbeno pade v ceni, ker se ga je našlo na Norvežkem v veči množini. Cenijo ga na 76.500; za tem glucinium po 52.800 kron. Troje nadaljnih snovij cenijo po 45.000 kron ; lc-te so lintium, lantan in kaloium. Marsikdo bo vpraševal začudeno, čemu naj bi bil baš kaloium 18-krat dražji nego zlato, ko pa je glavna snov navadnega apna — toda izdelovanje čistega kovinskega kalciuma so je posrečilo še-le najnoveji čas in zahteva zelo izrednih tehniških pripomočkov ; v trgovini ga bode sploh še težko dobiti, osobito, ker se na zraku spreminja takoj, štirje nadaljni elementi: indium, tantalium, ytrium in di-dvum se cenijo po 50.650 kron za kil. Za temi je našteti še naslednje snovi, ki so vse dražje nego zlato, namreč: strontium (38.500), erbium (33.700), ruteniuiu (24.700), niobium in rodium (po 22.500), barium (18.000), titan i um (10.000), zirkon in osmi-nium (po 95.50, uran 0000), paladium (5150), telur in krom (po 4500 kron). Za temi še le pride zlato, katerega se ceni kilogram na 2750 kron. Plakati. Več nego 300 arhitektov jo poslalo peticijo na svfct londonske grofije, v kateri se pri- t> »/ujejo radi zlora!»e plakatov. V nekaterih delili londonskega menta so hiše od tal do streli« pokrite h plakati, in sieor ne le stene, nego tudi okna. Posestniki teh hiš imajo celi dan plinaro luč in do-I»ivajo za to plaktiranje visoke plače. Na neki hiši, kjer s«1 križajo ulice, ni videti več nobenega okna, eelo vrata so pokrita s plakati, in notri je tema kakor v podzemski jami. Nekaterim hišnim posestnikom neso ti plakati več, nego pa oddaja stanovanj. Drastična sodba o Lahih. »Kolnisehe Zei-tiing« je pred kratkim priporočala nemškim posestnikom, naj si pomagajo z Lahi, ker nedostaje domačih kmetijskih delavcev. »Korrespondenz des land. Vereins fiir Rheiaspreussen« je na ta predlog odgovorila z odločnim protestom, rekši, da hi bili Lahi za vso deželo prava nesreča. Imenovani list konstatnje, da so Lahi na tako nizki kulturni stopnji, da l»i potisnili standard of lite nemških delavcev na nižji nivo, in da so silno nevarni javni sigurnosti. To se čuti v južnih delih Radenske, kjer je veliko laških kmetijskih delavcev. V zadnjem zasedanju porotnega sodišča v Kreiburgu v It. je bila polovica obsojencev iz Italije; a tega vendar noben Nemec ne more želeti, da bi prišli v deželo ljudje, ki vse prepire rešujejo najraje z bodalom. Konečno pravi rečeni list, da Lahov tudi zategadelj ne kaže klicati, ker so popolnoma nerabni za živinorejo, češ, Lahi so razupiti po vsem svetu radi grozovitosti, s katero trpinčijo živali. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Opatiji! 17. Na občinskih Volitvah v T. razredu v Veprincu zmagali naši. Živio ! (Vepriuc je v nasprotnih rokah in je na vsakih volitvah prednjačil v borbi proti narodni stranki. Uredništvo). Dunaj 17. Zastopniki vseh držav prihajajo na franeozko poslaništvo. Med prvimi je bil apostolski nuncij Taliani, da izrazi svoje sožalje. Dunaj 17. Listi menijo, da je pričakovati skoro, da bode vsprejeta prošnja barona Banffvja za odpušeenjc. Kakor njegovega naslednika imenujejo soglasno Kolomana Szella. (V nasprotju s to vestjo pa zatrja hkratu ogerski korespondenčni bird, da baron Banffv do tega trenotka še ni podal svoje ostavke. Seveda je tako ofieijozno oporekanje mnogokrat nezanesljiveje znamenje, da je res, kar trdijo oni drugi. Ured.) Pariz 17. Razne osebe iz obližja pokojuega predsednika hotč vedeti, da so bilo njega zadnje besede le-tc: Odpuščam vsem. ki so me žalili. Pariz 17. Sinoči ob 11. uri 30 minut so se sešli ministri v posvetovanje, da določijo dan sklicanju kongresa v Versailles za volitev novega predsednika. Izvrševalna oblast je začasno pover jena miuisterskomu svetu. Danes zjutraj so se sešli ministri zopet, da določijo potrebno za pogreb. Misli se, da se kongres v Versaillesu snide jutri. Pariz 17, Smrt predsednika Faure-a je prišla povsem nepričakovano. Zvečer je sedel v svojem kabinetu. Po ti. uri je čutil, kako mu prihaja slabo. Ravnatelj kabineta je hitro poslal po zdravnike, toda le-ti niso mogli pomagati več. Faure je skoro zgubil zavest, a ob 10. uri je izdahnil svojo dušo. Faure je že vse zadnje dni čutil neko slabost v nogah, a sinoči ga je zadela kap. Ko mu je prišlo slabo, sti prihiteli žena in hčere njegove, od katerih se jo poslovil. Zahvalil se je ravnatelju za njega zvesto službovanje in spominjal seje tudi svojega sluge. Vest o smrti predsednika je pretresla vse prebivalstvo. Vendar vlada povsodi mir in red. Politiški krogi so uverjeni, da volitev novega predsednika ne provzroči nikakih težav. Kandidatje so baje: Dupuv, Loubet, Meline in Desehanel. Pariz 17. Vse novinstvo govori globokim sočutjem o pokojnem predsedniku. RIlil 17. Sveti oče se kaže globoko užaljenega vsled smrti predsednika franeozke republike. V pogovoru s kardinalom Rampollo je rekel, daje ta izguba tom h uja, ker še vedno nadaljuje razburjenja v Franciji. Iz Vatikana so brzojavili nuncijaturi v Parizu svoje sožalje na smrti predsednika. F I L I J A L * A c. Kr. uril astrijskeo MWm zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novoi za vplaAlla. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz '2ll4*l, 30- „ V napoleonih na ;tO-duevni odkas 2°/0°,0 M-mesečni 21/«0 * n 2V/. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroinl o d d e 1. V vredn. papirjih 2"/n nu vsako svoto. V napoleonih brez obrest Vakainioa na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arail, Bielitz, Gahlons, Gradec, Hibinj, Inomost, Czoveo, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troSkov. Kupnja in prodaj* vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku t °/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod naj umestnej Širni pogoji. Predajmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vlotkl v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Cvet proti trganju. (Liniment c&spici). Preiskušano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, ganju in revumtizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 uv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri Haiiji Pomagaj44 Ph. Mi. M. Leusteka v IJablJani. PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) (ne kaSljaj). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasipanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam. £katljica i navodilom po 30 nvč. Dobiva se jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih" občinska palača. Trst. Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto. Služba korespondenta. Podpirani sprejmem spretnega in vestnega, korespondenta in knjigovodjo, veščega slovenskomu oziroma hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku z dobrimi spričevali. Prednost dajem onim, ki so vešči kožarskomu obrtu. — Plača po dogovoru. And. Jakil, kožarska tovarna v Rupl poHn Miren pri frorici. TEODOR SLABANJA srebrar utioa Morelli 13 y GORICI nMo» Morellt 12 priporoča prepustiti dnliovščlni in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico zn izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni stem, dajira je pripravljen nupravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preo. p. n. gospod naroeevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Pserhofer-jeva lekarna „Pri zlatem državnem jabolku" __na Diumjit L, Slngeif8tra»»e štev. 15. _ J. Pserhoferjeve čistilne krogljice so davnoskušeno, lahkočistllno od več zdravnikov občinstvu priporočano domaće sredstvo. Te krogijice so iste, poznane pri občinstvu že več desetletij pod imenom „I. Pserhoferjeve kričistilne kro-gljice" ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni ..Pri zlatem državnem jabolku ', Dunaj I, Singerstrasse it. 15. Teli krogljic stane: jedna skatljica s 15 krogljlcami 21 nč., jeden zavitek z 6 škatljicami 1 gld. 5 nč. Ako se znesek predplača, stane s poštnino vred: l zavitek krogljic 1 gld. 25 nČ.,2 zavitka 2 gl. 30 uČ., 51 zavitki 8 gl. 35 nč,, 4 zavitki 4 gl. 40 nč., 5 zavitkov 5 gl. 20 nč., 10 zavitkov !> gl. 20 nč. (Manje od jednega zavitka se ne pošilja.) Prosimo, inu pokrov vsaki Qk,\tlJK-i juti poilplu j. Paerhofer v tod»&lhplHmeiiih, katerega Jo vliloti na duvikUIii m poratni. J. Pserhoferjev balzam za ozebline, .Vr;; nfl., prosto piištnini- 05 ni1. J. Pserhoferjev trpotčev sok, ZSSS J. Pserlioferjev balzam za goltanec, poAttlllll! prOHtO li.'i Ili!. Stoll-ovi kola-preparati, ^iJ^r^T- vin« »II ollkslrjit :i gltl., pni litra l «1. 00 ni!., ćotrt litru uf. J. Pserhoferjeva grenkatinkturazaželodec (prej imenovanu XivljciiHka esenca). Rahlo raiat^pljrtjoie Nrert- srvo, ki \ipliva krepilno tri ži-linler pri /aluiRanju, I liočlca SJa ni!., 1 tluret t «1(1. J. Pserhoferjevo mastilo za rane, J. Pserhoferjeva tanokininska pomada pu-puSiijc rast las, je Akiitljlca 2 nlil. Rannpolni nhli* ml iH)k- Prof- i loueok r>o nO. nctMUUUlIll UOIl£ prosto poHuiup pu 75 n<\ Universalna čistilna sol Hlalie prebave, j.ideii omot 1 gl. Jj^" Razvcn imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske farmaeevtične specijalitete. Na zahtevan je poskrbuje se točno vsako v skladišču ne nahajajoče se blago po nizki ceni. Razpošiljanja po pošti se vrše točno, a treba je denar doposlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju. HG" Pri pošiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju, A. W. Bullrioha domaću srtMlstvo proti poulodlcam Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat na dan razna nedelj in praznikov. > Zjutrauje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o S), uri predpoludne. — Naročnina znufia: Obe izdanji gl. 21-—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v tehde ulicah in trgih: Piazza Casernia St. 2. — Via Molin piecolo št. 8. — Via S. Michelc št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo 5t. 30. — Campo Marzio. — Via deile Poste nuove 5t. 1. — Via Caaerma St. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega 5t. 2. — Volti di Cliiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Accjuedotto. — Viu Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via Š. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na (Jreti pri £osp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. Antonu Sanciu (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi GašperfiČ. — Izven Trsta prodaje se „Ktlinost" v Gorici v tnbakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, potljnrajte in širite raeil rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program jo v prvi vrsti ohranitev in razvitelc milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po /akonn zajamčenih pravic. Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti Je moč!*4 JlpMv i