Sfev* 174»
i£ha£?. r«EeR	fei
pra:»lksv vsak din tpcpoidan*
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1* Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, eicer se jih ne pri* sbei. Rokopise seucvrača-
In sera ti: Enostolpna petit« v isti ca 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi iu tifisiano vrstica po 1 K{ večkratne objave po do« govoru primeren popust
V tissbžlanl, v soboto 2. avgusta 1919.
Leto II!.
Glasilo Jugoslov. socialno - demokratične stranke.
POSSRI9XR>
——	*“■—
flaroSnina: Po poiti alt z dostavljanjem na dom /a celo teto 72 K, za pol letfl 36 K. za čefr* «ta 18 K, za mesec o a. Za Nemčijo celo l«to 77 FQ *a ostalo tujino in Arr,etika 84 K. —- Reklarnsc ie za list so poštnine proste.
UpravniStvo je f Lubljant, Frančiškanska ulica Sl 6 i., Učiteljska tiskarna.
Tftl«f©BEh,» *t.	%
Ljudstvo je nezadovoljno.
Tako iamentirajo in tožijo po listih in shodih ter študirajo kakor nekdanja avstrijska vlada in enako sedaj jugoslovanska, kako bi odpravili nezadovoljnost. Vse polno svetov imajo. Eni pravijo s terorizmom, eni s protekcijami, eni s korupcijo s fem, da se pomeče med ljudstvo tem ■n onim slojem večje ali manjše drobtine iz jasli vladajoče gospode. Ze »ekdaj je veljala ta morala. Da pridobim nezadovoljneža, mu ponudim Prijazno lice v avdijenci, vržem par novcev iz občega imetja, ali ga prebiram in mu naklanjam posebne Rodnosti, ki jih drugo ljudstvo nima !!1 s tem utrdim svojo pozicijo.
Nekako tak razvoj imamo sedal Pri nas pred nami. Cele razprave či-tamo o tem problemu in javnost jih Kolta kot blagoslov, ki nas povede v boljše čase. In vendar je vse to le slepilo, ki vzgaja petoliztvo, občemu blagostanju pa nič ne koristi.
Meščanske stranke pač ne morejo drugače delati, ker gre za njih obstoj ‘n njih egoistične namene. Že včeraj smo rekli, da je ostala v družbi na krmilu ista gospoda, kakor je bila Pred vojno in med vojno. Z istim interesom kakor je doslej delala v svo-ir> dobrobit na račun ljudstva, dela !|ii sedaj in hoče vzdržati te raz-" :j;e. Zaraditega tudi ne moremo pčakovati od te gospode, da bi ukrenila kaj korenitega v korist sploSnosti.
Cene blagu pri producentih, zla-stl kmetih, padajo, a konsumentt •orajo plačevati vsak dan potrebno iago dražje; zaloge so še, uvoz se iudi, a ne enega ne drugega ni, ker 'j* to škodovalo tistim, ki danes vladalo v državi. Blago mora ostati Si<rito, trg zaprt, da more ta gospoda sleči ljudstvo do golih kosti.
V teh razmerah ne trpi le delavstvo, trpe tudi obrtniki, uradništvo vseh kategorij in malo kmetijstvo, zlasti pa industrija, ki je duša vsake moderno urejene državne družbe. In za vse te stvari naša gospoda ni pokazala najmanjšega zmisla.
Če hočemo ustvariti v državi drugačne, boljše razmere, se mora program države popolnoma revidirati. Najprej je treba upoštevati, če govorimo o današnji državi, uvedbo demokratične ustave, ki sloni na principih, ki ne bodo ovirali razvoja v Jugoslaviji ujedinjenega na-
roda. V mislih imamo namreč to, da je stroga centralizacija države, ki naj se izvede po diktatu iz Belega grada, ker bi se silno oviral s tem kulturni in socijalni razmah naroda, velika napaka. Predpogoj je to za obstoječe razmere, nikakor pa to še ni začetek zdravih razmer. Poleg tega je nujna potreba, da se izvede agrarna reforma po takih načelih, ki so danes sprejemljiva. Predlagana agrarna reforma je le pesek v oči, ki ne bo zalegla prav nič, če se morda tudi izvede. Za delavstvo je pa naj-glavnija zahteva socijalizacija obratov, ki so zanjo primerni in ki služijo občemu interesu. Te reforme so uresničljive tudi v tej državi In z njimi bi odpadlo marsikatero zlo, ki ga danes ni mogoče odpraviti.
Res je, da gospoda v vladnih krogih o vsem tem niti ne sanja ne, dasi so po nekaterih državah pričeli že praktično delati v tem zmislu.
Nikakor pa ne trdimo, da ie to začetek in konec socijalnega dela. Delavstvo potrebuje še druge stvari; delavsko varstvo, socijalno zavarovanje in popolno politično in koalicijsko svobodo. Šele tedaj, če se vse to uresniči, če začne ljudstvo, pri čemer pride v poštev ves delovni razred, upravljati družbo, ki jo imenujemo Jugoslavijo, smemo pričakovati boljše razmere in več zadovoljnosti. Vse druge operacije: terorizem in na drugi strani protekcionizem, pa nas zavedejo le v večjo nezadovoljnost, ker se s temi medika-menti socijalne razmere ne morejo izboljšati, pač pa se poslabšajo.
Ne pričakujemo od vladajoče gospode ničesar. Ali povedati moramo to, da s tem protestiramo proti reševanju socijalne bede po starem kopitu, ki so ga že . zagnali v staro šaro.
Ljudstvo bo moralo samo dvigniti svoj glas. Marca meseca 1920 bomo iineli volitev v narodno skupščino in v občine. Treba je, da tedaj nastopimo z jasnim programom, da uveljavimo svoj program med ljudstvom in potem tudi v narodni skupščini, če nam se bo sploh zdelo primerno, da sodelujemo v njej. Ne varajmo se, v tem parlamentu bomo imeli pred seboj nazadnjaštvo prve vrste, zato je potrebno, da se že danes pripravljamo na — hude. hude boje.
i iovai i Mie Magajne.
Že precej časa se je nemško časopisje, posebno socialno - demokratično, bavilo z vprašanjem, kakšno stališče naj zavzamejo bolniške blagajne napram invalidom, ki so bili ranjeni ali so oboleli za časa
svetovne vojne. Bolniške blagajne so zavodi humanitarnega značaja in imajo dolžnost, da nudijo svojim članom za časa bolezni brezplačno zdravniško pomoč, zdravila, potrebne terapevtične pomočke in bolnišči-no. Vse to je jasno očrtano v zakonu in pravilih vsake bolniške blagaj-
ne. Svetovna vojna pa je vse te blagajne postavila pred nov problem, izredne važnosti ne samo z juridič-nega, temveč tudi finančnega stališča. Ta problem je: vojni invalidi. Ti siromaki niso oboleli ali bili poškodovani pri svojem poklicu in za časa včlanjenja pri bolniških blagajnah, temveč v službi države. In dolžnost države je, da se pobriga za te invalide ter jim nud) potrebno po* moč. Seveda se to tudi dogaja, a v koliki meri vedo invalidi sami. Pošlje se jih pred nadpregledne komisije, ki presojajo njihovo delazmož-nost in jim dovoljujejo mesečne podpore v višini, ki zdaleka ne zadoščajo za preživljanje. Invalid je primoran, poiskati si drugje zaslužek in se posvetiti obrti, trgovini, kmetijstvu i. dr. Z dnem pa, ko stopi tak invalid v službo, kjer je na podlagi zakona podvržen bolniškemu zavarovanju, dobi pravico do vseh dajatev bolniške blagajne, kjer je vpisan kot član. Pri tem imam v mislih posebno vojne invalide, ki trpe na krooiičnih notranjih boleznih, n. pr. pljučnih, želodčnih, črevesnih itd. Taki ljudje morejo vsak čas priti k blagajničnemu zdravniku, da jih zdravi, jim predpiše zdravila in obenem tudi konštatira, da so nesposobni za delo. In ravno tu prične križev pot bolniških blagajen. Invalidu treba plačati zdravila, zdravnika in mu redno vsak teden izplačati bol-niščino. Umevno, da je to težko in nezmagljivo breme za bolniške blagajne, kajti takih invalidov je mnogo, zelo mnogo. In tu se nehote vsili vprašanje: Kako pridejo blagajne in člani teh blagajen do tega, da podpirajo in skrbe za ljudi, ki so bili poškodovani v vojni in za katere naj skrbi država, torej vsi državljani, ne pa le peščica delavcev in obrtnikov. In še dalje: Kako naj načelstva bolniških blagajen vzdrže to breme s financijelnega stališča? Sedanji članski prispevki bi ne zadostovali, treba bi jih bilo povišati. Mnenja sem, da se ne najde načelstva, ki bi moglo utemeljevati povišanje prispevkov radi vojnih invalidov. Vsak član bi odkrito povedal, da odk’a n ja to povišanje, ker je dolžnost države poseči tu vmes. Kako? Naj navedem primer, na kakšen način je rešila to vprašanje Nemška Avstrija.
Meseca maja je izšel zakon, kateri ureja dolžnosti bolniških blagajen napram invalidom in po drugi strani dolžnosti države napram bolniškim blagajnam glede odškodovanja invalidov za slučaj bolezni. V glavnem vsebuje zakon te-le smernice:
1. Zakon je stopil v veljavo 1. Julija 1919 (§ 59. zakona).
2. Na podlagi § 1. se dovoljuje zdravljenje, bolniščma in pogrebnina onim invalidom, ki so bili ranjeni
ali so oboleli v vojaški službi Nemške Avstrije, prejšnje Avstro-Ogr-ske ter njenih zaveznikov. Izvzeti so vojaki po poklicu in oni, ki so zakrivili invalidnost po lastni krivdi.
3.	§ 4. dovoljuje zdravljenje, obstoječe iz zdravniške pomoči, zdravil in terapevtičnih pomočkov, nadalje zdravljenje v bolnicah in zdraviliščih kakor tudi ^ prevoz v in iz njih. Tudi naprava In poprava umetnih delov telesa in ortopedičnih pripomočkov je dovoljena od države.
Za čas, dokler traja učna doba pr. poklicu, ki naj poda invalidu možnost rednega preživljanja ali v slučaju bolezni, pristoja invalidu bolniščina, katera se odmeri po 30 delu mesečne invaliditetne doklade. (§ lir, 15.). Pogrebnina je določena v § 27.
Odločilne važnosti pa je § 28., ki ureja razmerje glede zahtev napram državi in bolniškim blagajnam. Zmisel, dasi nekoliko nerazumljiva, je ta-le: Od časa, ko stopi zakon v veljavo, oziroma če nastopi bolezen pozneje, od tega trenotka dalje, skrbi za zdravljenje in bolniščino država tri leta. Bolniška blagajna izplačuje v tem času polovico bolni-ščine zavarovancu, če ni v pravilih predvidena višja podpora. Po preteku treh let preidejo vsi stroški za zdravljenje, dajatve kakor tudi polno izplačevanje bolniščine na ramena bolniških blagajen. Država izplača pozneje le oni znesek, v kolikor prekaša državna podpora bolniščino.
Ce nastane dvom, je-li država ali bolniška blagajna dolžna podpirati bolnika (po preteku treh let, § 28.), mora bolniška blagajna začasno nuditi bolniku brezplačno zdravljenje ter mu izplačati bolniščino. pozneje, pa svojo zahtevo napram državi uveljaviti eventualno sodnim potom.
Vse slučaje obolenja pred uve Jiavljenjem tega zakona kakor tudi dajatve bolniških blagajen obolelim invalidom nosijo blagajne same in ne morejG zahtevati povračila od države.
To bi bil v kratkih potezah zrni-sel zakona o odškodovanju invalidov. In pri nas? Nihče se ne gane! Belgrad čaka na — določitev mej, invalidi pa čakajo, da jih reši —* smrt! Tak zakonski načrt vendar ne bo delal sivih las našim uradnikom, posebno sedaj, ko morejo vzeti za podi? go nemško-avstrijski zakon in ga prilagoditi našim razmeram* Stvar postaja dan za dnem bolj pereča. Na eni strani nesrečni invali-di. katerih sprejem odklanjajo bolniške blagajne ne iz sebičnosti. ampaK vsled prevelikih bremen, ki bi jih s tem prevzele; na drugi strani zopet bolniške blagajne, ki so take invalide vzprejele, pa uvidevajo, da jim vsled tega grozi finančni polom, če radikalno ne zvišajo članskih prispevkov. Treba bo kaj ukreniti in to takoj!
Še nekaj je, na kar bi opozoril naše strokovnjake v bolniško- zavarovalni zakonodaji. Pri izvrševanju službe sem prišel v stik z invalidom, ki boleha že tri leta na težki želodčni bolezni. Opozoril sem obrtnika* da mora biti delavec-invalid (mizar) vpisan v bolniško blagajno. Na to: moje dokazovanje mi odgovori invalid: »Prav! Mene to zelo veseli, kajti vsled bolezni morem vršiti službo: itak samo 2—3 dni v tednu, če bom pa član bolniške blagajne, bom »ma-rodiral« lahko vsak mesec, ker s® ne pustim operirati.« — In drugi slučaj: Invalid, ki ima par centimetrov, krajšo nogo, je že v praksi izvajal to, kar sem napisal zgoraj. Je član ene največjh bolniških blagajen v Sloveniji in že parkrat je nanesla prilika, da je s to svojo telesno hibo bil breme bolniške blagajne. — Dovolj dva zgleda; nešteto jih je. Vse to pa le; rak-rana za naše bolniške blagajne. Rabimo spretnega in energičnega operaterja, da pravočasno reši obstoj teh inštitucij! Odlašanje je le novo breme za one, ki itak niso v višavah zgornjih desettisočev.
R-
Brzojavne vesti.
Po svetu.
NAIVNOST ANTANTE.
LDU. Dunaj, 1. (DunKU.) Listi poročajo: Pogajanja madžarske bu« dimpeštanske vlade s poslanikom Bohmom in voditelji socijalnih demokratov do sedaj niso uspela. Poslanik Bohm ie na konferenci sporočil Beli Kunu zahtevo entente, da Bela Kun prostovoljno izroči državno vodstvo vladi, katera bi bila sestavljena iz socijalno-demokratičnlii in meščanskih slojev. Kun ie to zahtevo odklonil z izjavo: Madžarska ostane sovjetska in ne meneč se za vse grožnje ,bo delavstvo branilo do:
Jugoslavija.
Ministrstvo za treovhso in industrijo.
LDU. Belgrad, 31. Minister za trgovino in industrijo ie po členu 14 naredbe o ustrojstvu imenovanega ministrstva ustanovil konstitutivni strokovni odsek pri tem ministrstvu in sicer za kreditne ustanove in zavarovanje.
ZAKON O VOJNIH DOBIČKIH
LDU. Belgrad, 31. Ko se zopet sestane narodno predstavništvu, pride pred vsemi drugimi zakoni v razpravo zakon o vojnih dobičkih.
LISTEK.
^vgusf Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Bran Albrecht«
(Dalje.)
Marija, nezavednejše nego kdaj poprej, ni skrivala, za kom žaluje. Iz vseh njenih besed so odmevale njene ljubezenske tožbe. Neverjetno je bilo.
Tekom vseli teh nadlog se je vršilo med obema prijateljicama vneto dopisovanje. Srdii vsled celibata, v katerega me je prisilila moja žena, sem se polastil nekega prijateljičinega pisma. Pravo pravcato ljubavno pismo! Piška nioja, načica moja — inteligentna, fina, čustvena, plemenita Marija; surovi mož je Ie bebasta žival itd. Pismo se je tikalo tega, kako bi se dalo Marijo odpeljati, kako bi pobegnila...
Tedaj sem se dvignil proti tej tekmovalki. ,stl večer je prišlo, o dobrotni bog, v mesečini boja, do telesnega boja med Marijo in mano. ''Rriznila me je v roke. Vlekel sem jo na breg reke, da bi jo utopil kot mačko, ko so se hipoma pred mojo dušo javile glave mojih' otrok ‘n mi vrnile razum.
. Pripravil sem se na samomor, toda predno umrem, sem hotel popisati svoje življenje.
I V1 de.1 kni,Ke ie končan, tedaj se je razširila v vasi vest, da so Danke že najele stanovanje.
Na licu mesta sem dal pospraviti kovčega in odpotovali smo v nemško Švico.
Ta ljubka krajina arganška! Arkadija, v kateri vodi poštar svojo čredo na pašo, kjer vozi polkovnik edino fijakarsko kočijo v mesto, kjer se hočejo dekleta omožiti kot device, kjer streljajo fantje tarčo in bijejo na bobne. Deveta dežela, dežela, zlatormenega piva, osoljen!h klobas; domovina keglanja, Habsburžanov in Wilhelma Tella, vaških veselic, naivnih iz pri-
prostega srca porojenih pesmi, pastorskih žena in farovških idil!
V naše razburjene duhove se je vrnil pokoj. Okrepil sem se In Marija, trudna boja, se je odela v odkrito ravnodušnost. V hiši smo vpeljali kot odvodnik igro s kockami in tako sva nadmestovala opasni pogovor s to nedolžno igro. Razburljivi absint in vino se je izmenjalo z dobrim nedolžnim pivom.
Kmalu je bilo čutiti vpliv okolice. Po cele ure sem strmel nad tem, da more biti življenje po tolikih vihrah še tako vedro, da vzdrži duševna prožnost toliko potresov, da je preteklost mogoče tako pozabiti, da mislim, da sem najsrečnejši mož najzvestejše žene,
Ker ni Marija nikjer občevala in ni Imela nobenih prijateljic, se je zopet brez odloga vživela v svojo ulogo kot mati. Čez mesec dni so
nosili otroci obleke, ki jih je vrezala in sešila njih mama. Ni se utrudila, posvečajoč jim ves svoj čas.
. Pričela je tožiti, da se počuti slabotno; njeno hlepenje po zabavah je ponehavalo, jela se je javljati zrela doba! Kakšna bolest, ko je nekega dne izgubila svoj prvi zob! Uboga Marija! Jokala je, objemala me ter me prosila, naj jo nikoli ne preneham ljubiti! Bila je v svojem sedemintridesetem letu! Lasje so se svetlikali, prsi povešale, kakor valovi po viharju, stopnice so utrujale male nožiče, pljuča niso več delovala z isto silo.
Jaz pa sem jo ljubil še bolj, ako sem pomislil, da bo moja in samo naša, četudi sem videl prihajati svoje pomlajenje, svojo drugo pomlad, vzlic temu da so moje moške sile rastle in se je moje zdravje razcvetelo. Končno je bila vendar moja. Varovana pred zapeljivostmi, obdana z mojo nfigo. bo prisiljena, starati se in posvečati svoje življenje svojim otrokom!...
Simptomi okrevanja so se jeli javljati v genljivih znamenjih. Ker je videla opasnost, ki tiči v tem, da Je porečena z mladim možem osemintridesetih let, me je jela počaščati s svojo ljubosumnostjo, se pričela nekoliko pečati s svojo toaleto in ni več zamujala paziti nas, da me je ponoči lahko sprejela.
Vendar pa se ji,od mene ni bilo ničesar bati, ker je moja narava monogama, bistveno inonogama; in ker mi ni prišlo niti na um, da bi zlorabljal položaj, sem se trudil na vse mogoče
načine, da bi li prihranil okrutne bolečine ljubosumnosti, s tem da sem jo pomiril z mnogimi dokazi svoje pomlajene ljubezni.
•
Ko je prišla jesen, sem se odločil, da na* pravim študijsko potovanje preko francoskiH pokrajin; imelo je trajati tri tedne in jaz bi moral menjati bivališče vsak dan.	..
Marija je živela še vedno v krivi veri, da je moje zdravje vse razdrapano in se je trudila, da bi me pregovorila od tako napornega potovanja.
*— Saj mi umreš pri tem, dete moje, mi Je ponavljala.
— Bova videla.
To potovanje je pomenilo zame častno zadevo, poizkus, da bi si jo zopet podjarmil, hoteč v nji spet vzbuditi ljubezen do moškosti.
*
Po neverjetnih naporih sem se vrnil, okrepljen, zagorel, poln sile.
Ko me je sprejela, me jc pogledalo njeno oko občudujoče in izzivalno; nato pa je bila neprijetno razočarana.
Jaz pa sem ravnal ž njo, potem ko sem se tri tedne popolnoma vzdržal, kot z ljubico, kot z novoodkrito ženo. Drzno sem jo prijel krog pasu in sem se zmagozavestno polastil svojilf pravic, vzlic temu, da sem se vozil štirideset ur brez prestanka... Ni vedela, kaj naj bi dejala temu. začudena ie bila. bala se je. izdati
Stran 2.
NAPREJ«
33« ; —i_:■	žŽa
...'V5i jStev. 174.
"ir
poslednje kaplje krvi, poslednje ostanke tega sistema. Ta odgovor je bil sporočen ententnim zastopnikom. Konferenca se danes nadaljuje.
Franclja ne bo intervenirala.
»Ali. Deutsche Ztg.< poroča U Haaga: »Clemenceau je naznanil delavskim voditeljem, da Franclja tie namerava intervenirati niti v Rusiji, niti na Ogrskem. V etapnem ozemlju Kolčakove armade sta le še dva francoska polka. Vsi vojaški in mu-uicijskl transporti na Ogrsko so angleški.
FRANCOSKI SOCIJALISTI PROTI POGODBI.
LDU. Berlin, 1. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča Iz Curlha: Francoska oficljelna socija-listična stranka je sklenila, da bo glasovala proti mirovni pogodbi.
VPRAŠANJE TRACIJE.
LDU. Pariz, 31. (DunKU. — Brezžično.) Domneva se, da bo najbrže sprejet predlog, da se Tracija razdeli in zapadni del prideli Grški, Bolgariji pa se dovoli izhodišče k Egejskemu morju. Amerikanska komisija se po sklepu ostalih velevlasti ne bo protivila, ako pride med njimi do sporazuma v tem vprašanju. Orki so si pridobili podporo Angležev in Francozov in uklonili odpor Italije. Srbskim teritorljalnlm zahtevam se zadosti na stroške Bolgarije, Do-brudža pripade Romunski.
Izgon Madžarov iz Nemške Avstrije.
LDU. Dunaj, 1. (DunKU.) Nižje-avstrijska deželna vlada je izdala oglas, s katerim po navodilih državnega urada za zunanje zadeve ia pouk poziva vse madžarske državljane, kateri pred 1. marcem fc. L svojega stalnega bivališča na Nižje-Avstrijskem niso dokazali, da naj-dalje do 5. avgusta 1.1. zapuste Nemško Avstrijo. V nasprotuem slučaju se jim grozi z zaporom <Lo 1.4 dni in izgonom.
Položaj na rumunsko-ogrskl meH.
LDU. Budimpešta, 31. (DunKU.) OKU. javlja: Vrhovno armadno poveljstvo poroča z dne 31. Romuni so med Tokajem in Szolnokom skušali na nekaterih mestih prekoračiti Tiso. Večinoma smo te poizkuse preprečili, na posameznih krajih pa se je vendar posrečilo sovražniku prekoračiti reko. Naše čete so prešle v. protinapad, da zavrnejo Romune. Na ostali fronti Je položaj neizpre-menjen.
Italijani na nemško - avstrijski ogrski meji.
LDU. Dunaj, 1. (DunKU.) Lis«
poročajo: V parlamentarnih krogih se čuje, da stoje italijanske čete, na nemško-avstrijski ogrski meji. Ob Litvi so postavljeni italijanski berza-Ijeri kot straže. Civilno prebivalstvo je moralo v tej pokrajini zapustiti sela, ker je določena cela italijanska revizija za stražo, na meji. Italijanske straže so že zasedle most £z Wampersdorfa v Wimpassintf.
SPREMEMBE V POLJSKEM MINISTRSTVU.
LDU. Moravska Ostrova, 1. avg. (ČTU.) Poljski finančni minister Harthinski in minister za javna dela Josip Krochnik sta podala demisUo. Predsednik je sprejel demisljo In imenoval za finančnega ministra Leona Bilinskega in Wasionowskega za ministra javnih del.
AVTONOMIJA VZHODNE GALICIJE.
LDU. Moravska Ostrova, L avg. (CTU.) Glasom poljskih listov se pogajajo poljski poslanci o projektu avtonomije za Vzhodno Galicijo. Projekt določa za Vzhodno Galicijo volilni parlament na podlagi za celo Poljsko veljavnega volilnega prava, po katerem bi prišel na 35.000 prebivalcev en poslanec. Eksekutivni organ bi bil vojvoda s funkcijami deželnega namestnika.
Strah pred boljfščvlM v Švici
LDU. Bern, 31. (DunKU.) Švicarska brzolavna agentura poroča, da je ljudski odbor za iniciiativo preti boljševizmu tzročll v zvezni pisarni spomenico, po 14.000 državljanih podpisano, ki zahtevajo, ‘da se mora v zvezno ustavo sprejeti nov člen, ki nalaga zvezi dolžnost, da da tako} aretirati vsakega švicarskega državljana, ki bi ogrožal varnost dežele.
Obsedno stanje nad Cbicago.
LDU. Saint Germa in. 1. (DunKU.) V Chicagu se je radi plemenskih bojev proglasilo obsedno stanje. 7000 vojakov dveh miličnih polkov je za sedlo mestni del, kjer bivajo črnci.
Nove visoke šole na Češkem.
LDU. Praga, 31. (CTU.) Zakonitim potom se bodo prihodnje šolsko leto otvorile nastopne visoke šole: Na Masarykovem vseučilišču v Brnu prvi in treta letnik juridične fakultete ter prvi in drugi letnik medicinske fakultete; dalje vsi štirje letniki veterinarske visoke šole v Brnu, tretji, četrti in peti letnik medicinske fakultete čehoslovaškega vseučilišča v Bratislavi in evangel-ska teološka fakulteta v Pragi. iTudl se bo ukrenilo vse potrebno za ustanovitev trgovske visoke šole v Pragi In poljedelske visoke šole v Brnu, kakor hitro bo sklep narod ne skupščine dobil pravomočnost.
MORAVSKI NEMCI PRI MASARYKU.
, LDU. Praga, 31. (CTU.) Predsednik republike je sprejel danes v avdijenci deputacijo nemškega narodnega sveta na Moravskem, ki mu Je predložila narodne in kulturne zahteve Nemcev iz Moravskega. Potem }e deputaciia raztolmačila tc zahteve dr. Samalu v predsednikov! pisarni.
Zahteve nameščencev grahke cestne železnice.
LDU. Gradec, 1. (DunKU.) Stavkajoči uslužbenci graške cestne železnice so sklenili tut-svojem včerajšnjem zborovanju, da začno zopet * delom. Med zahtevami, ki jih le družba delavcem dovolila, je tudi naredba o odpravi napitnine. Ta na' redba bo plakatirana po vozeh cestne Železnice. Delovna doba znaša 8 ur dnevno. Promet se je davi ob 8. uri zopet otvoril.
STAVKA V BERLINU.
LDU. Nauen, 31. (Brezžično.) Stavka berlinskih brzojavnih delavcev je nehala tako, da so bili delavci, ki so se udeležili demonstracij med uradnimi urami in bili zato odpuščeni, zopet sprejeti. Delavci pa so se odrekli plači za dneve stavke, ter se tudi zavezali, da radi političnih demonstracij ne bpdo več zamujali službe.
Skupni dolg NeničUe.
LDU. Berlin, 1. (DonKU.) »Berll-ner TageblatU poroča Iz Ženeva: X
eni zadnjih sej mirovnega odseka ] zbornice je govoril finančni minister o gospodarskih pogojih mirovne pogodbe in cenil skupni dolg Nemčije, ki ga mora plačati zaveznikom na 1000 milijard. Ker pa se tolika svota more poplačati s smo .v obrokih in se j mora obrestovati s 5% obrestmi, bo morala plačati Nemčija V 75 letih 2000 milijard. Aliiranci So prepričani, da tolike svote ne more plačati nobena dežela. Svota, ki bi se v resnici zahtevala, se z ozirom na sedanje povišanje vseh cen ne more preceniti ter se bo ugotovila šele 21. maja 1921.
Nemška narodna skupščina.
LDU. Weimar, 31. (DunKU.) Pri splošnem poimenskem glasovanju o ustavi je bilo razmerje glasov 262 proti 75. En glas ni bil oddan. Proti so glasovali: Nentškonarodna ljudska stranka, nemška ljudska stranka in neodvisni socijalni demokratje.
Francija se še vedno oborožnje.
»Daily Mail* poroča, da je naročila francoska vlada za več kot 100 milijonov frankov vojnega materija-la, kakor: oklopne vozove, topove in letala. Inicijativo k temu je dal bajfe maršal Foch, ki pravi, da je treba venomer misliti na možnost nove vojske. (Lepa reč. še ene vojne niso končali, pa že na drugo mislijo I Sicer pa mi vemo, kakšna vojska bo prihodnja.)
Stroški svetovne vojne.
LDU. Pariz, 31. (CTU.) »Echo de Pariš« poroča: Finančni minister Klotz je naznanil v zbornični komisiji za mirovne pogodbe, da so znašali skupni stroški za vojno 1.005 milijard frankov, in sicer pri zaveznikih 700 milijard, pri centralnih državah pa 305 milijard.
Oklic Bele Kuna.
LDU. Budimpešta, 31. (DunKU.) Ogrski dopisni urad poroča: Ljudski poverjenik za zunanje stvari Bela Kun je izdal oklic: »Vsemi«, v katerem pravi: Da opravičijo blokado stradanja proti sovjetu, pravijo en-tentni imperijalisti, da nismo držali pogojev premirja. Ugotavljamo, 'da ta očitanja ne odgovarjajo resnici. Ponovno smo pozvali entento, naj natančno označi kje in kdaj smo sc pregrešili proti pogojem premirja, na svoja vprašanja pa nismo dobili odgovora. izjavljamo, da nismo bili mi, marveč da je bila ententa ona, ki Je teptala pogoje premirja. Dne 13. novembra 1918 je bilo dogovorjeno, da bo demarkacijska črta proti Rumu* nom Maroš, kljub temu pa so Rumu-ni zasedli ozemlje do Tise. Pogoji premirja z nobeno besedo ne omenjajo Donave in Ipole, kot demarkacijsko črto, vendar pa so Cehi zasedli to črto. Pogoji premirja izjavljajo izrecno, da bo uprava zasedenega ozemlja ostala v naših rokah, kljub temu pa so nam povsod upravo šiloma Odvzeli in končno se še vsak spominja, da je bik) ravno kršenje pogojev premirja po polkovniku Vyxu neposredni povod dogodkom, ki so dovedli do ustanovitve sovjetske republike.
To, da smo baje kršili pogoje premirja, nima v resnici ničesar opraviti s postopanjem entente. Ententa hoče kaznovati ogrski proleta-rijat, ker se je drznil otresti verig svojih izkoriščevalcev in ker noče trpeti, da bi plemiči in kapitalisti, ki so vrgli narod v sedanjo vojno bedo, vrnili se in zopet vzpostavili režim
hlapčevanja. Vztrajati hočemo v svojem revolucionarnem boju in smo prepričani, da ententa ne bo dosegla svojega cilja. Uverjeni smo, da bo delavstvo ententnlh dežela imelo moč. da bo napravilo konec naše strad:-;!rte blokaae.
—.  —. ■ .	f	iiiiniM|	mmtmmm■■»Minimum—»i
Le tako naprej.
število nezaposlenih v Ljubljani narašča od dneva do dneva, in ž njimi beda v delavskih družinah. Da se Število teh nesrečnežev Še poveča, je intendanca »dravske žfivizije« odpustila nad 100 civilnih delavcev iz vojaškega oskrbovališča. Odpustili so jih brez odpovedi. Delavci so; proti takemu ravnanj« protestirali in sodrug P e t e J a n je včeraj dopoldne pri intendanci interveniral zaradi nenadnega odpusta.
Poveljnik tega oddelka če sodr. Petejanu sporočil, da Je že odreda, da se jih zopet sprejme za Štirinajst dni v delo. Delavci niso hoteli tega sprejeti, ker so bHl odpuščeni brez odpovedi ter zahtevajo, da se Jim plača 14 dni, k čemur imajo v zml-slu obrtnega zakona pravico. Toliko za danes. O poteku bomo še poročali. -
■ - * S '	•*’
Ob tej priliki treba omeniti, da Je glede civilnih’ 'delavcev v. vojaških obratih sodrug Petejan interveniral pri vrhovni komandi v Bel-gradu in pri vojnem ministru, kjer je dobil vtis, da namerava vrhovna komanda odpustiti vse civilne delavce iz vojaških obratov, ker stoji na stališču, da morajo vsa vojaška dela opravljati vojaki samf. Koliko se to tendenco da opravičevati z vojaškega in državnega stališča, o lem ne bomo danes razpravljali. Izjaviti pa moramo, da je ta eksperiment ob sedanjem kritičnem času prav neumesten.
Del teh delavcev Je bilo po več let uposlenih v teli obratih in seda} ob času najhujše nezaposlenosti, zlasti v pekovski obrti, se jih pa odpusti in s tem poveča število nezaposlenih in nezadovoljnih.
Tudi o vedenju raznih Častnikov napram civilnim delavccm bomo ob priliki še govorili, ker hočemo, da bodo naši delavci enakopravni med enakopravnimi.
Kriza v bclgrajski vladi.
Neizogibna je bila kriza v vlačli v Belgradu. Pričakovali smo jo že Uolgo, zakaj pot, po kateri je hodila Protičeva vlada, mora dovesti do krize. Stranke so prepričane, da je sestava nove vlade, če hoče ohraniti vpMv na razvoj državne misli, mogoča le potom koalicije. Ni pa Še gotovo, kako se konsolidirajo stranke. Najbrže se vsemogočna JDS razcepi ter pride pri sestavi nove vlade v poštev del te stranke. Dr. Korošec izjavlja, da vstopi v vlado le en član njegovega kluba, če prevzamejo vfado radikalci, če pa Jo prevzamejo demokrati, vstopi tudi sam v vlaido. Proti kakšnemu radikalizmu Je dr. Korošec, ni prav jasno, tudi pa ni upati, da bi demokrati ,v katerem drugem pogledu kakor v ustavnih vprašanjih ter v strplflvo-sti btt! znosnejši nego je bila dosedanja vteda. Struja, ki utegne priti na krmilo, utegne Bftf tolerantnejša glede na obstoječe razmere, nikakor pa ne Bo trpela, da bi se vladalo v kulturno svobodomiselneji smeri. Tu najbrže tudi tiče pravi vzroki Pro-tičeve demis^e. Protič fe absolutist
in ker je hotel uveljaviti svoja libe-ralna načela tudi v omenjeni smeri,; jo moral oditi. Delavstvo ne žaluje za fijim, a kulturno bo nova^ vlada reakcijonarneja kakor vse kaže. y
LDU. Beograd, 1. »Epoha« piŠOri Kriza je neprestano v stagnaciji. Od« nošaii so napeti in vlada nenavadno; nerazpoložen je zaradi odhoda mini* sirskega predsednika Protiča v Zagreb. V političnih krogih vlada velika nervoznost in nezadovoljnost zaradi nerešenja krize. V krogih današnje opozicije vlada prepričanje, da radikalci ne mislijo preiti v opozicijo, kakor se je govorilo v radikalnih krogih. O osebnih vprašanjiit se ni še ničesar govorilo.
LDU. Belgrad, 1. Današnja »Pravda« piše: Skupina dr. Korošca kakor tudi neodvisini radikalci M predsedstvo parlamenta smatrajo, da Je treba zopet sestaviti koalicijsko vlado. To je pa nemogoče, če H ostal g. Protič še nadalje v vladi« Demokrati bi odšli v tem slučaju 'f opozicijo. Če bi bila vlada radikalna, bi ‘dr. Korošec delegiral v vlado samo enega člana svojega kiuba. Ce bi pa btta poverjena sestava vlade demokratom, bi tudi sam stopil v vfado.
Usnirtitev dveh vo-v Mariboru.
jakov
iV Mariboru sta bHa ustvel.-ena vojaka Podgubevšek in Topla le zaradi znane pobune. Kakor naknadno poročajo iz Maribora, upor ni bi! naperjen ne »proti državi« in ni iiuel nikakršnega znaka »zarote«, marveč je nastalo nezadovoljstvo izključno le zaradi obnašanja predstojnikov. Ce so ta poročila resnična, potem smo imeli popolnoma prav, ko smo trdili, da je šlo v tein primeru le za disciplinarno kazen zaradi kršitve pokorščine. Vse tiste dolžitve glede veleizdaje in t,lede »boljševizma«, ki so se očitale žrtvama in vojaštvu po slovenskem časopisju, so žaljiva obrekovanja, k! označujejo moralno kvalitevo s^re v naši državi. ">• •*!«•<
mmmmmmmmmummmmm im »n w	mm*............
Anton Lajovic:
Naša kultura in naša politika.
Naša centralna vlada namerava, kakor je bilo pred kratkim razvid®** iz notic v listih, izdati za celo državo veljavno novo avtorsko pravo.
, Pri danih razmerah je brezdvorn-no, da bo to avtorsko pravo, če postane zakon, ostalo za dolgo vrsto let v veljavi in ga z ozirom na preobilico drugih nujnih državnih nalog ne bo mogoče po potrebah iz-preminjati. • -	-
Zato pa je nujno potrebno, da se novi zakonski načrt, predno se predloži zakonodajnim organom, da v pretres onim, katerih se v prvi vrsti tiče, namreč ustvarjajočim umetnikom. Ti morajo dobiti priliko, da povedo vse, kar jih je težilo in oviralo pri dosedanjem pravnem stanju.
Ne-dvomim, da se vse naše politične stranke zavedajo važnosti kulturnega razvoja narodovega. Dasl se pretežni del političnega delovanja strank obrača na zadovoljitev gospodarskih potreb naroda, torej onih' potreb, ki omogočajo narodu njegov fizični obstoj, vendar mislim, da se ne da prezreti, da samo fizični obstoj ni nobenemu narodu zadnji in edini cilj njegovega življenja, temveč da je le baza za čim močnejši
svoja prava čustva; razodevala le siraia ob’ misli, da se ne bi v njenem možu vzbudil krotilec.
Ko sem se zopet osvestil, sem opazil, da se je Marijin izraz izpremenil. Pozorno sem Jo opazoval in odkril, da si Je dala vstaviti tuje zobe, kot so jo napravili mlajšo nego prej. Iz-vestne podrobnosti v njenem oblačilu So izdajale izrazito željo, da bi ugajala. To Je dražilo mojo pozornost. Iskal sem in našel mlado tujo deklico, ki ji je bilo jedva Štirinajst let, s katero ia Marija sklenila tesno prijateljstvo. Poljubljali ste se med sabo, hodili vkup na izprefeod in se skupaj kopali...
Ničesar drugega mi ni preostajalo, kot da takoj zbežim s svojo družino.
y.
Stanovali smo tedaj na bregu vlerwald-stattskega jezera v neki nemški penziji.
♦Takrat se je zgodil nov slučaj in sicer eden najopasnejših.
V. hiši je stanoval mlad poročnik. Marija mu je dvorila in kegljala z njHn; ko sem jaz delal, se je ona melanholično izprehajala po vrlu.
Nekoč pri mizi se mi je zdelo, da vidim, kako sta oba izmenjavala nežne poglede, ki niso bili spremljani z besedami. Bilo je, kot da se ljubita z očmi. Hotel sem jo takoj preizkusiti. Hipoma sem st^Kiiii svojo glavo med njuni in ostro premeril svojo ženo. Da bi mi zmešala sle'd, je šla počasi s svojim pogledom preko poročnikovih senc in se ozrla na tapete na
steni, kjer je visel plakat pivovarne. V svoji zmedi si Je skušala pomagati s tem-le brezmiselnim domislekom:
— Jte-li to nova pivovarna?
— Da .. . ampak nikar ne misli, da me spraviš na napačno sled, sem Ji odgovoril.
Kot da sem potegnil za zanjko, ie sklonila vrat in preplašeno obmolknila.
Dva večera za tem se je izgovarjala z utrujenostjo, poljubila me in odšla v svolo sobo. Legel sem v posteljo, bral in nato zaspal.
Nenadoma sem planil iz spanja. V salonu je igral nekdo klavir, nato je bilo slišati petje: Marijin glas.
Vstal sem m naročil služkinji, naj gre takoj k moji ženi:
— Recite moji ženi, naj se nikar ne pusti čakati; drugače pridem sam in sicer s palico, da jo naučim manir in ji javno navijem uro.
Marija je takoj prišla gori; sramovala se je in se delala nedolžno, vprašujoč me. čemu ji pošiljam tako Čudna naročila; čem« ji prepovedujem, ostati med tujci, čeprav so navzoče se druge ženske.
— Ne razburj« me lo, marveč tvoja za-1 hrbtnost, s katero me goniš iz salona, ako hočeš ostati sama tam!
— Ako vztrajaš na tem, dobro, poteiu} grem spat.
Ta odkritosrčnost, ia iKMUi.ina podlož- J nost! .. . Kaj se je zgodilo? .. .
Jeseni Je sledila snežena, mrka, samotna i zima. Ostali smo sami, poslednji gostje skrom-!
ne penzije. V sled mraza smo obedovali v veliki skupni dvorani restavracije.
Neko jutro pri zajutrku je sedel mož krepke postave, precej čeden dečko, ki le bil po zunanjosti sodeC kak sluga, k eni izmed miz in naročil kozarec vina.
Zvesta svojin) prostim navadam, ie Marija pozorno opazovala soseda pri mizi, merila njegovo telo in se izgubljala v sanjarijah.
Gost se je zopet oddaljil, očivldno zmeden vsled te pozornost!, s katero se Je čutil počaščenega, kot se je Zdelo.
— Krasen mož! je rekla Marija, obrnivši Se k gostilničarju.
— BH Je moj prejšnl vratar! fe odgovoril ta.
— Res? Zal Človek je videti; prav nenavaden za svoj poklic! Resnično, krasen mož!
In na dolgo in široko se je spuščala v podrobnosti in slavila moško lepoto z Izrazi, ki so presenečali gostilničarja.	__
Naslednji dan Je sedel tisti eks-vratar že na svojem mestu, ko sva stopila v dvorano. Ves nagizdan, v pravniški obleki, glavo in brado lepo počesano, j bil videti, kot da so ga že obvestili o tej njegovi zmagi. Potem ko naiu je pozdravil, nakar mu je moh žena odgovorila z gracioznim odzdravom, ^ *e pričel košatiti in stezali, kot da je kak Napoleon!
Naslednji dan se je vrnil, trdno odtočen, da otvorl ogenj. Z okusom vratarja je pričel galanten pomenek, kakršen je v navadi pri
vhodu vrat. Obrnil se Je naravnost k moji ženi, ne da bi se zadržaval Pri tistem običajnem triku, s katerim se hoče predvsem možu nekaj nafveziti.
Človek bi ne verjel!
Toda kar sem zvedel, je bilo, da Marija v navzočnosti svojega moža in svojih otrok prične čisto mirno živahen pomenek.
Se enkrat sem poskusil, da M odprem oči, proseč Jo, naj varuje svoje dobro ime. Prejel pa sem samo njen običajni odgovor, *da imam umazano fantazijo«.
Drug Apolon je prispel na pomoč. To Je bil vaški trgovec s tobakom, čokat človek, pri katerem Je kupovala Marija razne drobnarije. LokaveJ# nego tisth vratar, je skušal, pridobiti m e n e; tudi je bH mnogo podjetnejši. Ob prvem srečanju je že pogledal Mariji predrzno v obraz in je glasno zaklical gostilničarju:
— Lepa familija!	.
Marijino srce se je vžgalo In ta razborltez je prihajal vsak dan.
Nek večer je bil pijan in zato predrzne^1-Približal se je Mariji, ko smo igrali neko ig{\°’ in jo je prosil, naj mu razloži pravila te Igre. sem ga na kolikor mogoče uljuden način opo-. zori!, je s6del možakar na svoje prejšnje niestp. Čustvenejša nego jaz, je menila Marija, da J® dožna »razžaljenemu« zadoščenja; okrenila s je k njemu z vprašanjem, ki ji je prišlo prav»a na ura:
(Dalje prih.)
Stev. 174.
•L*
NAPREJ.
i k*i
Stran 3.
razvoj narodovih duševnih sil, tore! za razvoj narodove duševne kulture.
Le narodova duševna kultura je ono, kar pusti takorekoč večne sledove v človeštvu za seboj, četudi narod sam po večstoletnem bitju izgine iz zgodovine.
Ena izmed glavnih sil, ki narod« tvorijo nove kulturne vrednote, pa so narodovi umetniki v svoji celot!. r* Ce je njim zasigurana možnost dobrega prospevanja s tem. da jim ie zajamčena primerna eksistenca, zajamčen je v enaki meri razvoj narodovi kulturi.
Mislim pa, da je za osiguranie ftiaterijelne eksistence umetnikov nezadostno sredstvo, če država tu-intam enemu ali drugemu umetniku da višjo ali nižjo podporo ali pa tu-jntam kako naročilo. Mnogo važnejše je, da vlada ustvari tako pravno Stanje, ds bo umetniku za njegovi delo zasigurano primerno plačilo in da umetnika ne bo mogoče izkoriščati več na tak neverjeten način, »akor se je dogodevalo doslej.
Mislim, da ni neznano, da imajo najmanj talenta spraviti svoje stvari dobro v denar, ravno oni umetniki, ki proizvajajo najlepše in najdragocenejše umotvore, zakaj njihovo mišljenje je stalno usmerjeno na vse drugo kot na kupčijo.
. iz krogov naših umetnikov vem. da so bili mnogi izmed njih pri dosedanjih pravnih razmerah silno izkoriščani, da je ob njihovem delu založnik alt pa oni, ki je samo v komisiji n. pr. knjigo prodal, da Še celo stavec, ki je njihovo knjigo stavil, neprimerno več zaslužil, kakor avtor stvaritelj sam.
Zadnja avstrijska novela občega državljanskega zakonika je prinesla nekaj malega novih določb, ki pomenijo nekako malo zaščito avtorjev. Toda to je še dosti premalo. Gotovo nikjer drugje ni toliko gospodarske neizkušenosti in lahkomiselnosti, kakor v krogih umetnikov.
Iskati bo torej treba vseh mogočih novih kav tel, da se prepreči izkoriščanje umetniških proizvodov in njihovih avtorjev. —
Kako se bodo našle primerne ob-bke, to je stvar zakonodajne tehnike.
Opozarjati pa bi hotel že sedaj na neko prmcfpijelno vprašanje. — Dosedaj ie avtorsko pravo ščitilo umetniške proizvode in avtorje le iz nekega zasebnopravnega stališča. Treba pa je povdariti, da umetniških Proizvodov ni smeti gledati s stali-kot da je njihova pravna osoda Samo stvar avtorja in njegovih prav-naslednikov.
Nasprotno! Vsako umetniško delo projicirano v realnost, postane kamen v stavbi narodove, duševne kulture, sifa, ki pušča v duševnem narodovem življenju svoje kroge in katere narod v svojem duševnem razvoju ne more več pogrešati.
[Vsako umetniško delo narodovega umetnika je torej v tem zmislu narodova in zato javna, z a * deva.
To naziranje, če si ga osvoji zakonodajalec, mora imeti za posledico 'dalekosežne izpremembe v avtorskem pravu. In ne samo v tem Pravu! ~-
Z ozirom na odločilni pomen avtorskega prava za naš kulturni razvoj je pač dolžnost celega našega Zastopništva v Narodnem predstavništvu, zvezana s težko odgovornostjo, da pazijo na to, da avtorsko Pravo ne postane preje zakon, pred-no niso njegovega načrta temeljito PTemotrili prizadeti umetniški krogi.
Za načelnika oddelkov so imenovani vi'i: ra.; •• :';i:	dr.	Aleks.
Fatur za upravni, i na; Arko za finančni, Alojzij Pregelj za prometni, inž. Ignac Šega za strojni, inž. Matko Schneller za stavbeni oddelek.
Za obratnega ravnatelja obratnega ravnateljstva Dunaj se imenuje inž. Guido Pfeifler, njegovi namestniki so: za tehnično službo ravna ielj inž. Jožef Podhaysky, za administrativno službo ravnatelj dr. Fr. Ks. Hoeksmann.
Dnevne Vesti.
Južna železnica.
Z ozirom na spremenjeno držav-nopravno razmerje je upravni svet lužne železnice pod predsedstvom ‘sekcijskega načelnika dr. Weeberja V svoji seji dne 24. julija t. 1. sklenil, da se ustanovi s 1. avgustom 1.1. za Droge južne železnice v območju kraljestva SMS obratno ravnateljstvo s sedežem v Ljubljani, za progo južne Železnice v Nemški Avstriji pa obratno ravnateljstvo s sedežem na Dunaju.
Obenem se je sklenila sledeča sprememba službene organizacije generalnega ravnateljstva:	_	..
Za generalnega ravnatelja je imenovan sedanji vodja generalnega ravnateljstva dr. Gustav Fali; za namestnika generalnega ravnatelja, in sicer za komercijelno službo ravnatelj Karol Mochsmann, za financi* ielno službo ravnatelj dr. Rihard Mtindl, za tehnično službo ravnatelj inž. Maks Formacher.
Za obratnega ravnatelja obratnega ravnateljstva Ljubljana se imenuje višji nadzornik Viktor Bračič, namestnika obratnega ravnatelja Itralni nadzornik Andrel Vrečko.
Ujetniki na Francoskem.
Na Francoskem se nahaja še približno 4000 bivših a. o, ujetnikov jugoslovanske narodnosti, ki so bili še maja meseca 1.1. zbrani pri MarseJju in prt Liottu, da se jih odpošlje v domovino. VsJed velike krize v transportnih sredstvih', ki je tudi na Francoskem zelo občutljiva, žalibog nf bilo do sedaj mogoče teh revežev odpraviti, akoravno sta naše poslanstvo in naša vojaška misija v Parizu storila že vse mogoče korake.
Naša delegacija na mir. konic rancl i« sklenila odposlati nekaj svojih članov v ta taborila, ‘da se r.a licu mesta obvestijo o tamošljih razmerah. Poročilo te misije žslibog ni bHo povsem zadovoljivo. Francoske vojne oblasti postopajo z našimi ljudmi še vedno kakor z nevarnimi vojnimi ujetniki in jih kot take naj-strožje stražijo. Hrana je slaba, a mrčesa mnogo. Posebno se pritožujejo, da dobivajo le redkokedaj pisma iz domovine in da se jim ne dovoljujejo nikako svobodno gibanje.
In vendar so ti ljudje z velikim zadovoljstvom sprejemali informacije o preobratu v domovini. Na podlagi tega poročila se je delegacija brzojavno obrnila v London, kjer se ravno te dni bavl neka konferenca z vprašanjem začasne razdelitve razpoložljivih’ ladij. Upanje je torej, da se tudi ti nesrečniki v kratkem vrnejo v osvobojeno domovino.
Drobno.
— Železniška zveza CeLovec-Be-Ijak in Cefovec-Št. Vid se otvori zopet s 1. avgustom 1.1.
— Brezplačna vožnja vojnim In* validoin. Vojnim invalidom Je dovoljeno, da morejo potovati brezplačno po vsi kraljevini. Železniške postaje jim bodo izdajale brezplačne vozne listke, ki se postavijo v račun ministrstvu za socijalno politiko.
— Vrtna veselica. Strokovna organizacija kovinarjev in sor. strok, podružnica Dobrava, priredi dne 10. avgusta 1.1. na Dobravi pri Jesenicah v »Hotelu Stof« veliko vrtno in plesno veselico s šaljivo pošto. Cisti dobiček je namenjen skladu delavske knjižnice. V slučaju slabega vremena, se vrši veselica v notranjih prostorih. — Vse bratske organizacije se vabijo, da se prireditve v največjem številu udeleže. Vstopnina 2 K za osebo. — Odbor!
— Akad. ferijalno društvo »Prosveta« je bilo leta 1914. potom avstrijske policijske naredbe ukinjeno in je bilo delovanje društva med vojno nemogoče. Prosimo vse tovariše akademike, ki hočejo sodelovati pri »Prosveti«, da se sestanejo v torek 5. avgusta ob 10. zjutraj v bivših' prostorih »Prosvete« v Mestnem domu, I. nadstr. desni takt. — Pred-sedništvo »Prosvete«.
— Odoborova seja Narodne Galerije se vrši v torek 5. avgusta ob' pol šestih v posvetovalnici magistrata. Odborniki se prosijo, da se seje zanesljivo udeleže.
— Stanovanjski akcijski odbor sklicuje za ponedeljek dne 4. avgusta 1919, ob 20. uri važno sejo v običajnem prostoru (dekliški licej, Blei-weisova cesta 23, Boltar.)
— Vlomilci po poklicu. Kakor uže poročano, je v soboto aretovala policija nekega Josip ŠoMrja iz Bizovika, ki ga je zasačila bal, ko je kradel v Gotzeljevi trgovini na Mestnem trgu. Par ur pozneje je v Nunski ulici nato aretovala nekega Josipa Klobasa, pri katerem se je tudi našlo nekaj Gotzeijeve obleke, v nedeljo popoldan pa je tudi bil arefovan še tretji neki Josip Žerjal, nevaren lastnini do skrajnosti. Bifi so to vsi trije vlomilci po poklicu, ki no živeli sploh od tatvine in imajo še marsikaj na vesti. Najnevarnejši je pač Žerjal, ki je bil s svojima tovarišema znan le pod imenom »Tonček« po nekot pa se je imenoval »Maris«. Svoječasno je bil Žerjav že aretovan, ko je bil osumljen ropa v Kradec-kega vasi. Tedaj se mu Je posrečilo, se izmuzniti iz zanjke. Za sedaj pa je priznal tako vlom Gotzljevo trgovino kot vlom v pleskarsko delavnico Tomaža Bricelj na Dunajski cesti 8. V petek ponoči pa so pač imeli smolo. Dočim jih je pri Gotzlju zalotila policija in jim zmešala načrt, je padla Klobasu pri Bricelju bla-galna na noero in ga noškodovala na
nogi. Pozneje pa je Klobas skočil bežeč iz strehe na Frančevo nabrežje in tamkaj si je zvil roko. Kolikor se je že doslej dognalo, so fantje živeli zelo nobel. Vozili so se z izvoščeki in hodili na zabavo z ljubicami v Karlovce, kamor so se peljali v 2. razredu, tam pa ložirali v hotelu, tu dobro pili in jedli. Sedaj pa se jim je hrana precej izpremenila in da ne bo to trajalo dolgo, zato bo skrbelo sodišče, kamor so se sedaj oddali v zapore. Pri GoIzIhi so napraviti baje okoli 5000 kron škode.
— »Filatelistični klub za Slovenijo« v Ljubljani. Klubovi sestanki se ne bodo vršili več v sobotah, ampak vsako urugo sredo. Prihodnji sestanek bode v sredo dne 6. avgusta t, 1. ob 20. uri v gostilni pri »Mraku« Rimska cesta. Odbor.
— Policija je prijela nekega Franceta Sestrana radi tega, ker je do-šiim 6tim Amerikancem, vračajočim se domov v zasedeno ozemlje popravil oziroma bolje povedano potrdil njih potne liste, tako, da je prilepil n. pr. napis »Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev« tako, da se je potem le še čitalo »Kraljestvo Srbov«. Ker bi znalo to škodovati ugledu naše državne in pa, ker bi se te potne liste morda celo izrabilo v gotove agitacijske svrhe itd., ter ker Je potvoril Sestran znova listine, se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
— Gradba belgraiskega novega dvora. Dela pri grajenju novega dvora brzo napredujejo. Zgradba bo gotova do 1. novembra in se tedaj dvor preseli v novo poslopje. _____
Kako se vlada »komunističnim44 potoni ubrani železničarskih muh.
Res! Komunizem so zadnja vratca, skozi katera uide železničarski minister pred železničarskimi muhami. Sicer komunizma najbrže prav. ne razume in ga celo sovraži, vendar pa je pokazal, da mu je njegov »Komunizem« otok, na katerega se lahko vsak čas reši pred poplavo papirja in spomenic železničarskih zahtev.
Oh, kako so bili naivni tisti možakarji, ki so tega pospeševatelja »komunizma« nadlegovali s papirji in lestvicami in roki, pa da niso spoznali (in še celo kot socijalisti) njegovih imenitnih načrtov rešitve železničarskih »kriz!« Kako so bili omejeni tudi tisti, ki so o teh stvareh toliko pisali! Kako pomiljevanja vredni oni, ki so se ves čas zavzemali za odpravo draginje! In še celo danes se dobe nekateri, ki si še vedno belijo glave z odpravo draginje, oziroma z izboljšanjem plač att pa celo še za ureditev železničarskega prometa.
S strahom je začetkoma gledal minister železnic, kako se udejstvuje njegov »komunizem« na železniških progah. Bal se je namreč, da ga zaloti pri tej veleizdaji meščanskih nazorov minister za prehrano. Njegov »komunizem« namreč ima to napako, da škoduje, trgovcem sicer ne toliko, pač pa drugim stanovom <— pri prehrani. Ali kaj to! Glavno Je, da se je že vsaj na Hrvatskem in tam doli rešil neznosnih železničarskih muh. Poleg tega se lahko tudi pritajeno omeji, da kapitalistom *--* trgovcem ni treba pri takem »komunizmu« utrpeti prav nobene proletarske diktature. Kako idilično se ta »komunizem« izvršuje in kako se je vkoreninil! Celo bolj, kot oni Bele Kuna! To se ve, da se oba v enem strinjata; v tem namreč, da morajo kapitalisti — trgovci z denarjem ven in ga razdeliti med delavce.
Poglejte samo tole sličico iz bodoče Hrvatske, kjer vlada veliko zadovoljstvo, čeprav železničar tudi tu ne more živeti s štirimi kronami dijet na dan, ali faktično si Jih Že kihko dobi več, če ni slučajno kak tujec iz Ljubljane. Za tega namreč »nema para«.
Evo vam!
Na postajo pride trgovec. Vidi sc mu, da se boji, da ne bi mogel izvoziti kupljenega blaga, ker bi se »o sicer pokvarilo. Brz leti k skladiščnemu mojstru po vozove. Ali ta pravi: »Žalibože, nema ih!« Trgovec ga potriplje po rami in mu brž stisne par »svetnikov« v roke. In vozovi so tu< — Zdaj pa ni delavcev! No, za te je treba že nekaj manjše število onih »svetnikov« in blago je naloženo. Zdaj pa pridejo na vrsto še postajni mojster, vsi premikači m ogl-balni čuvaji in kaj še? Jej, stroja ni, ki bi premikal! Brž v kurilnico. Kaj je? —
»Nema stroja«. — »vZašto?« — »Ima popravila«. — »Cujte! Imam svetnikov ...« — »Dobro, oče doči«. — No. hvala Bogu, sedaj je tudi strojevodja, kurjač in strojni mojster odpravljen.
Aii sedaj pridejo h* vrsto papirji in računi, K Jih je treba oddati v
prometno pisarno. Tu je še doma 14 Wilscnoviii točk — predvsem samoodločba in svoboda. Čarobno! Vozovi se žal ne morejo priklopiti vlaku, ker ima vlak predpisano težino.
— >Ne ide. hnamo druga nujna odpravila«. — Nebodi len, trgovec vzame iz denarnice par »višjih svetnikov« in mu jih stisne. — »Sto vi mislite? Odstranite to! Ja sam dostojen«. — Izpodletelo je! Kaj zdaj? — Na peronu k sreči sreča »ubogi« trgovec prebrisanega Žida. »Što je?, Noče? Koliko ste mu htjeli podariti?
— Pet »višjih«. — »Dajte meni sedam, ja vam čtt naredili«. — Res. Žid gre k postajenačelniku, mu da pet »višjih«, dva pa obdrži sam. Da pa bi stvar ne izgledala kot podkup-Ijenje, pride službujoči »činovnik«:
— »Sta je sa onima vagoniraa?« — »Jih boste priklopili«. — »Ne ide«.
— Evo, zopet je treba dati »svetnike« in stvar Je, hvala bogu, rešena.
Vozovi so priklopljeni.
Kar preteče drug trgovec (na Hrvatskem jih Je namreč dosti) k postajenačelniku:
»Gospodine glavar, ja imam pet vozi, tu vam deset —«.
»Dobro. Idite k činovniku, da ih priklopi«.
»Gtospodine gazda, evo vam ih pet, pa mi napravite uslugu in mi priklopite moje vozove; baš je vlak gotov«. —	_
»Halo! Postajni nadziratelj. Ov-dje imamo pet voza, onih šest od pri* je odbacnite vanka, te priklopite ovili pet«.
»Kizmet, kizmet!« — vpije »ubogi« trgovec. »Zašto odstavite moje vagone? Pokvari se mi živež!« Činovnik si ne dela skrbi in mu odvrne; »Ja ne mogu nista okrenutl, izašto onaj transport mora da odide«. ,	t ,, . ,
tVes pobit, da mu je tak »komu* nizem« pobral zadnji ficek iz žepa, se odpravi trgovec s kletvico na ustih. Ali kaj pomagajo kletvice. »Komunizem« daje tudi njegov živež vsem raznim poklicanim na razpolago in kapitalist je rešen vseh
skrbi.	.	,
Ali tudi za onih pet vagonov je treba stroja, ki jih pripne k vlaku. Ker ga zopet »nema«, ga pričarajo iz kurilnice — »svetniki*. Na prihodnji postaji pride strojevodja k vlako vodji: »Stroj je pokvarjen. Ne mogu to vellku težinu voziti napred«. Dobro. Onih pet vozov se odstavi. Da se to ne zgodi, pride trgovec In zopet naredi čudež s svojim žepom pn vlakovodji, strojevodji in pri kurjaču. Tako pridemo do kake predpostaje. Tu se vozove zopet premika na razne proge. Da ne Izostanejo, treba je Zopet »svetnikov«.
Ali nam ni ta ministrov »komunizem« vstvaril lepe svobode in samoodločbe, ki jo nam v Parizu odrekal? Svobode v našem preživljanju 2! — In vlada bo vesela, da uživa ljudstvo tako svobodo ne iz-ključivšf celo trgovcev — kapitalistov, ki si sami znajo izgube popraviti .. .
Iz stranke.
Sodrugf, sodružlce, kval. pol. organ. — LlablJana.
V nedeljo, dne 3. avgusta se nadaljuje v društvenih prostorih v Mahrovi hiši
ZAUPNIŠKA KONFERENCA
s sledečim dnevnim redomi O taktiki.
O vzgojnem delu. .
O strankinem davku.
Volitev odbora kraj. organ. Volitev delegatov za strankin zbor.
Slučajnosti.
Pričetek točno ob 8. url zjutraj. Vstop le s posebno izkaznico dovoljen.
Krajevna politična organizacija v Ljubljani.
Strokovno gibanje.
Društveni shod kovinarjev strojnih tovarn v Ljubljani se vrši v ponedeljek 4. t. m. takoj po delu ob pol 6 url zvečer v Mahrovi hiši. Vabi se tudi uradniška skupina. —
Tajništvo.
Shod železničarjev v Litiji se bo vršil iutri, v nedeljo, ob 3. popoldne v gostilni pri »Pošti«. Poroča sodr.
Kopač.
Celje. Dne 30. julija t. 1. so se vršila pogajanja v svrho izboljšanja delavskih plač pri tvrdki A. v\ e » sten, tovarna pločevinaste posode. Dosegel se je naravnost velik us|u To pa le, ker je delavstvo V tej tovarni do zadnjega organizirano v strokovni organizaciji kovinarjev.
Po večurnem pogajanju med tovarnarjem A. Westen in zastopnik!
osrednjega društva kovinarjev, ss, Ig. Mihevcu in Iv. Kiebšu ter zastopniki raznih oddelkov, se je končno dosegel za delavstvo tale uspeli:
Plača se zviša za vse v tovarni zaposlene delavce za 50%, za nekatere delavce, ki so imeli dosedai ze-io nizke plače, se jim pa še izven tega zviša. Enkratni nabavni prispevek za vse delavce še izplača do 16. avgusta t. 1. Oženjenim po 300 K, samcem po 200 K in za vsakega otroka po 60 K, brez razlike zakonskih ali nezakonskih. Stanovanjska doklada se plača: oženjenim z otroci 30 K mesečno, oženjenim brez otrok 20 K iti samcem po 15 K. Premog se bo dajalo delavcem po režijski!? cenah.
Lep uspeh organiziranega delavstva je to. Tako smo zapisali tudi pred tremi meseci, ko smo ravno v tej tovarni takrat delavcem izboljšali plače za 50%, in tako smo že večkrat zapisali, kam to dovede je drugo vprašanje.
Te vrste boj delavstva napram industriji ni pravilen. Ta sovražnik napram kateremu ima delavstvo danes obrnjeno svojo fronto, je narečen, pozicija ni prava. Rekel sem, pred tremi meseci 50%, po treh mesecih 50% in še drugi poboljški, to je, da ima, oziroma, da si je delavec v treh mesecih plačo več kot podvojil. Vendar je pri vseh teh poboljških' delavstvo še bolj lačno in bolj raztrgano, kakor pred tremi mesec!. Kam naj to dovede?
Rekel sem, fronta ni prava. Proletarski bataljoni morajo zavzeti drugo pozicijo. Fronto je treba obrniti proti sovražniku, ki nam je! bol! nevaren in ki je vsega tega vzrok, ki je povzročil to bedo in ki to bedo vedno podpira ter je na ljubo peščice ljudi vzdržuje. Ta sovražnik je naša vlada, katera vzdržuje špekulante z živili, obleko in obuvali. To smo morali zapisati, ker na§i meščanski listi vedno upi jejo, kako velikansko zalogo živil ima Jugoslavija. Tedaj, kje so ta živila? Ven ž njimi, med ljudstvo, da ne hode stradalo in da ne bodo delavci vedno svojih spomenic v rokah dr?ali. Podjetnik mora sam v to novo fronto, če hoče imeti mir pred delavstvom.
' *	1.	lil.
_  __jjuu-ii u. i j ir    ~
Vestnik „Svobodea.
»Čevljar«, veseloigra v treh de!a-njlh. Priredil S. Štrukelj. ■— Mladinski odsek »Svobode« je nastopil v nedeljo, 27. julija v Spodnji Šiški prvič na odru. Igra sama, ki ni nobena veseloigra, je bila sicer nesrečno izbrana, ker nima samoposebi nobenega Jedra. Igralci so kot diletanlje navzlic temu dobro igrali. Posebno ie bil dober Blaže-Dobrolas ir. dr. 5 cp-mk ter zidar Opeka. Sicer bi se dalo o tem kaj več povedati, ali dnbra volja, pridnost ter zanimanje, ki ga je pokazal mladinski odsek, nam ho gotovo sčasoma prinesel še kaj boljšega in popolnejšega. — Občinstvo je pri predstavi bilo sicer prav nemirno, ter celo med igro ‘umilo v dvorano. Vdrugič bo morda v tem oziru boljše. Predstave saiue bi b*»o priporočati za popoldne,	—on	-.
Kultura.
Sclplo Slgltele: Žena I Ijjubav. Prejeli smo knjigo pod gornjim naslovom, ki jo je izdal v svoji zbirki »Vidici i putovi« zalozniški zavod »Jug«. Znani itali>;v.iski v.vdolog Scipio Slghele nam podaja v tel knjigi svoja oziranja ob enem najvažnejših sociJalnih vprašani. Vsebina knjige je sledeča: I. O ljubezni
— II. Žena in ljubezen v '■ FJlen Keyove — lil. Cuvslveni nesporazum — IV. Ljubezenska kriza — V, Nevama doba — VI. Bodoči poročeni par — VII. Safiina rehabilitacija
— VIII. Ločitev blazneža — IX. /e. na v Ibsenovih dramah Zakonska knjiga — XI. Za iskrenost v znanosti in v Življenju —■ XII. Dve ljubezni. - Knjiga je okusno opremljena. Naslovno stran je naslikal Li. i>a-bič. Cena 7 K. Narečiia --v-jema
ril Metodova knjigarna v Zagrebu. Preradovičev trg 4, ki je prevzela pričetkom julija meseca v komisij * sko zalogo vse publikacije založniškega zavoda »Jug«.
Koroška Slov;
Spisal dr. Jo-
sip C. Oblak, Pisatelj opisuje v brošuri nacijonalne razmere koroškega prebivalstva, geografično lego Koroške, komu naj pripade Koroška in kje se naj potegne državna meja« Razpravlja o naši minimalni meji, kjer omenja tudi druga mnenja o meji na Koroškem. Nadalje razpravlja tudi o nemških načrtih glede Koroške, stališču mirovne konference o »Celovški kotlini«, o etnografič-nem položaju zgornje in spodnje Koroške — Celovec, Beljak in nazadnje opisuje slovenski Rož. Kniiga
Stran 4.
NAPREJ.
Štev. 174.
je Izšla v komisijski založbi L. Sclivvenfnarja ter velja 3 K 60 vin. in 10% dravinjskega pribitka, po pošti 4 K 20 vin.
UsiJC-tiMska turneja. Člani slovenskega narodnega gledališča pod vod stvom režiserja Bratine nadaljnjo svoja gostovanja po naslednjih štajerskih mestih: 4. avgusta v Rogaški Slatini; 5. avgusta v Radgoni in (i. avgusta v Ljutomeru, in sicer s Strindbergovim »Upnikom« in Čehovim »Medvedom«.
»Preporod«. Izšla je druga Iti tretja številka te dijaške revije s prav zanimivo, poučno vsebino. Cena revije je K 3:—, za dijake K 2. . V zalogi je mi Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Sodna ul. št. 6, kjer je dobiti tudi še prvo številko (za nedijake K 2, za dijake K 1.50). Re-flektanti z dežele naj pošljejo denar vnaprej.
Slikarska akademija v Belgradu. Meseca avgusta se otvori v Belgradu slikarska akademija, ki jo bode vzdrževala država. V mnistrstvu za prosveto se dela na ustroju te akade-n-ije.
Iz Slovenije.
Tržič.
Gonja proti socijalistom se je začela m celi črti. Ako greš v nedeljo v cerkev, ne slišiš drugega, kot edino zabavljanje zoper socijaliste. Naša prižnica postaja politični oder. Po tovarnah se pa iz same strahotne nervoze nad delavci kriči in jih zmerja. Meče se jih celo kar na tu-cate iz tovarne. Človek strmi, ko epazuje te dogodke. Strah pred so-cijalisti meša glavo vsem in klerikalnim voditeljem nemčurjem, tako, da se spozabljajo, s kom da imajo opraviti. Čujte stvari, ki jih počenja ve-leklerikalni gospod Gregorc, tovarnar s čevlji, ki se prav rad postavlja po trgu z debelo zlato verižico. Rdečkarje hoče spraviti iz svetal Kaka pobožna želja! Da se mu pa to bolj sigurno posreči, je začel laziti okrog tukajšnjih tovarnarjev, brez razlike narodnosti in političnega ti” ’'enja s polo in pozivom na skupno delovanje proti socijalistom. To-raj klerikalni organizator delavstva poživlja tovarnarja proti delavstvu! 'Zelo čeden delavski zastopnik in zagovornik delavskih pravic! S da bo postal veliko bolj navdu-ka, če postane občinski gospod župan ! Seveda dela pri tem račun brez krčmarja. — Delavci! Olave po konci! Bodite samostojni in zaved-r ' Zakaj se vas preganja? Zato ker s;-j na pravi poti osvobojenja izpod kapitalističnega jarma, ki vas tlači in mori že izza vaših otročjih Jet. Grozi se vam s pogubljenjem, ker prihajate do pravega in pravičnega razumevanja. Klerikalne agitacije niso drugega kot »agitacije za vzdrževanje kapitalistične strahovlade«. Hočejo vas videti ponižne in potrpežljive, katerim se ne dovoljuje nadaljne izobrazbe. Zatorej, proletarci, po poti ki vam je začrtana, pogumno naprej! Združite se, da vam bo mogoče odbiti napade. Pogumno in samozavestno na delo, ki vam prinese človeških pravic! Delo, ki je začelo, je pravo in dobro. To vidite že iz dejstev, da se tovarnarji združujejo y obrambo proti vam!
Predzgodovina premirja.
LDU. Nauen, 1. (Brezžično.) Y četrtek je izšla nova bela knjiga nemške vlade o predzgodovini premirja. Izdajo je priredila po naročilu državnega ministrstva državna pisarna. V uvodu se navajajo dogodki, v kolikor se tičejo predzgodovinske nemške mirovne ponudbe z dne 3. oktobra in premica z dne 11. novembra 1918. V ostalem navaja bela knjiga kronologično urejeno vse akte državne pisarne in zunanjega urada, ki se tičejo teh' dogodkov. Gre večinoma za zapiske in protokole sej in razgovorov, ki so se vršili od srede avgusta o tem vprašanju. Dne 14. avgusta se je vršil razgovor v velikem glavnem stanu med cesarjem, prestolonaslednikom, državnim kanclerjem grofom Hertlingom, Hindenburgom, Ludendorffom, državnim tajnikom za zunanje stvari Riti-tzejem, generalnim adjutantom Plcs-sen, šefom civilnega kabineta Ber-gom in šefom vojaškega kabineta baronom Marschallom. Ob tej priliki so prišli do spoznanja, da se bojna volja sovražnikov Nemčije ne more zlomiti z vojaškiuii čini, vsled česar se mora iskati primeren trenutek za sporazum s sovražniki. Hindenburg je pri tem izrazil upanje, da sc bo posrečilo ostati na francoskih tleli in tako obdržati vpliv na en temo. \V; ukrepi in dogodki «e jumjuvijo na ::-speh tega razgovora. Mod u?m ko sla vojno vodstvo in berlinska civilna vlada sodelovali
prvotno enotno, dokazujejo akti naraščajoči konflikt med berlinsko civilno vlado in vojnim vodstvom, ki ga je zastopal Ludendorff. Ltiden-dorffove izjave o vojaških izgiedih, ki še preestajajo Nemčiji, niso več trdne in si delci, a "••.•! rotujejo. Ako je civilna vlada hotela vpraševati di ugo generale, je I.udendorff to odklanjal, kakor da bi se mu s lem hotela dati nezaupnica. Po drugi Wil-sonovi noti za premirje z dne 15. oktobra je I udendorff iz vojaškega ponosa hotel preklicati dosedanje korake za i s.av' ev sovražnosti. Vprašal je pri državnem vodstvu, bi li nemške mase še enkrat sodelovale do skrajnost5. V tem vidi državni taj-nis Solf prelaganje odgovornosti. Izjavlja, da je razpoloženje vrhovnega vojnega vodstva slabo, ker se je vojaška moč zrušila. Sedaj pa pravi vojaško vrhovno vodstvo, da se bo vojaška moč zrušila, ako razpoloženje ne bo vztrajalo. Tega prelaganja odgovornosti ne sme pripustiti. Na to so prihajale v naslednjih oktobrskih dneh najprej Ludendorfove izjave, ki' so izražale več upanja, pa bile manj določne in barvane po razpoloženju, katerim državni kancelar princ Maks z ozirom na pezo dejstev ni zaupal. Ko so namignili na nevarnost, da bi sovražnik opustošil Nemčijo, je Ludendorff, zanikujoč se, odgovoril: »Tako daleč pa še nismo«. Ko je bila r.emška vlada pod vplivom vrhovnega vojnega vodstva sprejela 14 točk Wilsonovih kot podlago za mirovna pogajanja in so jun bili pritrdili tudi nasprotniki Nemčije. je nemški narod smatral vojno za končano in je kljub strogosti pogojev za premirje upal, da se bodo pri sklepanju miru popolnoma nepristranski uveljavile točke Wi!sono-vega programa. Vsak nadaijni poz-kus vojaških akcij bi bil zadel na odločen odpor pri četah samih.
Gospodarstvo.
Ustanovitev izpijčevanja kuponov vseh avstrijskih obveznic in zadolžnic. Ministrstvo financ generalno ravnateljstvo državnih dolgov v Belgradu, je z odlokom z dne 25. julija 1919 broj 702 zaukazalo, da se takoj ustavi izplačevanje kuponov kakor tudi obresti od amortiziranih obljgacij vseh predvojnih in vojnih dolgov bivše Avstro-Ogrske, dokler se ta zadeva o dolgovih mednarodno pravno ne odloči.
Devizni kurzi od 30. t. m,: Amsterdam 1472, Berlin 245.50, Curih 730 do 731.50, Kristianija 942 do 943.50, Kodanj 897 do 898.50, Stockholm 975 do 977.
To in ono.
Žena — mestna županja.
y Rokycanich na Češkem je bila izvoljena za župana pristašinja čeho-slovaške socialno - demokratične stranke sodružica Božena Fazlero-va. Je to doslej že drugi slučaj na Češkem, da je bila izvoljena za župana žena. Prvi slučaj je bil naznanjen iz Včdomic, kjer je bila izvoljena za županjo tudi socialna demo-kratinja. Sploh je bilo od socijalno-demekratične stranke največ žena izvoljenih za občinske svetovalke.
Najnovejša poročila.
NOVA OGRSKA VLADA?
LDU. Budimpešta, 1. (OKU.) V današnji popoldanski seji budimpe-štanskega centralnega delavskega sveta je revolucijonarni vladajoči svet sovjetske republike podal svojo demisijo. Vlado je prevzela čisto so-cijalistična vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Julija Beidla. Člani vlade so: Ministrski predsednik Beidl, notranji minister Karl Payer, vojni minister Josip Haubrich, vnaji minister Peter Ago-ston, naučni minister Aleksander Garbai, pravosodni minister Ernest Garamy, poljedelski minister Josip Takacs, finančni minister Mickita, minister za trgovino in obrt Anton Dovcsak, minister za prehrano Fran Knittelhofer. Nova vlada je v pro-klamaciji izjavila, da smatra za svojo prvo nalogo vzdržanje notranjega reda in uvedbo obravnav z eniento.
FRANCOSKI MINISTRSKI SVET.
LDU. Lyon, 31. (Brezžično.) V četrtek zjutraj se je sestal v elizejski palači francoski ministrski svet pod predsedstvom Poirofueia. Ministrski svet jo sprejel zid • >uski osnutek o oficielni določitvi dne, kdaj So prenehale sovražnosti med Francijo in Nemčijo. V smislu osnutka, bodo ve1fa!e sovražnosti kot Ustavljene ročonši od dne. ko bo iiradnem listu obira ijena vesi- ^ >hc z!) : niei ratiiicir^V, mirovno pogrdbo z >ldnr;Ci ne. da bi se čakalo na skico
miru z drugimi državami, ki so bile s Francijo v vojnem staniii. — Na predlog ministra za notranje posle !c ministrski svet imenoval podpredsednika poslanske zbornice Abela za generalnega guvernerja v Alžir-ju. Sprejet je bil tudi predlog ministra za poljedelstvo in prehrano Noulensa. nai se potom dekreta normirajo cene najvažnejših živil. Dalje je ministrski svet sklenil predložiti zbornici zakonsko osnovo, ki začasno odpravlja carino na neprečiščeni in prečiščeni sladkor. Minister za javna dela Claveille je poročal o korakih, ki jih je treba storiti, da se znani projekt trlede predora pod Kanalom čimprei izvede.
NEMIRI V CHICAGU.
LDU. Amsterdam, 1. (DunKU.) »Telegraph« poroča, da se nadaljujejo nemiri zamorcev v Chicagu, da-si je mobilizranega 8000 mož vojaštva, 200 oseb so aretirali. V Chicagu ne dela noben zamorec več. Mnogo črncev ie zapustilo mesto,
IZROČITEV ZLATA V NEMŠKI AVSTRIJI.
LDU. Dunaj, 1. (DunKU.) V jutrišnji izdaji državnega zakonika bo objavljena prva izvrševalna odredba državnega urada za finance glede izročitve zlatega denarja. V privatni posesti nahajajoči se zlati denar se mora vsaj v 4 tednih oddati na račun države. Tuzemci moralo oddati tudi svoj zlati denar, ki se nahaja v inozemstvu, inozemci pa svoj zlati denar, ki se nahaja v tuzemstvu- Državljani francoski, britanski, italijanski in državljani Zedinjenih držav, morajo oddati le zlati denar, pridobljen po 10. juliiu.
STAVKA AGNLEŠKIH REDARJEV.
LDU. Amsterdam, 1. (DunKU.) »Telegrapl« javlja iz Londona, da je vrhovno vodstvo zveze policijskih uradnikov v posebni izdaji »Heral-da« objavilo poziv, naj vsi redarji in uradniki jetnišnic stavkajo. Ta akcija je protest proti nameri, podvreči policijske uradnike kontroli.
STANJE NEMŠKE DRŽAVNE BANKE.
LDU. Nauen, 1. (Brezžično.) Izkaz nemške državne banke kaže za tretji teden julija precejšnjo razbremenitev računov za naložene kapi-talije. Ker je promet zadovoljivo absorbiral državne zakladne nakaznice, se je celokupna vsota naloženega denarja znižala za 1396.5 milijonov mark na 28.741 milijonov mark, dočim se je bančno kritje samo zase znižalo za 1410.3 milijonov na 28.589.1 milijonov mark. Na drugi strani se je vsota takozvanega tujega denarja zmanjšala v še večji meri, in sicer za 1472.1 milijonov na 8170.8 milijonov mark. Razvoj povpraševanja po plačilnih sredstvih Je bil v tem tednu primeroma ugoden. Število bankovcev in blagajničnih nakaznic (Darleenskassenscheine), ki so v prometu, se je vnovič znižalo za 338.8 milijonov mark.
Aprovizacija.
Aprovizacija južne železnice bo delila od pondeljka naprej svojim od-
jemalcem novi krompir, sladkor, vžigalice, suhe hruške, namizno olje in petrolej.
POZDRAV.
Povodom svoje premestitve v Krapino na Hrvaškem kličem vsem sc*drugotn, prijateljem in znancem, posebno onim iz »Rdeče jame« krepko: Živela mednarodna solidarnost!
BratuHč Karol, sprevod, drž, žel.
Izdajatelj: Josip Pete|an.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Ti"c1' »LkTit
Mm todohiona mast
bladf, čisti, mehča, izvlači tuje tvarine, prepreči zastrupljenje krvi in operacije. Vpošilja samo proti predplačilu Iranko K 8'80 za 1 dozo lekarna Thierry-ja v Pregradu, glavna zaloga v Ljubljani R. SuSnlk, Marijin trg šteT. 5 in vse druge lekarne.
--— Kajo Delič
draguljar in zlatar Ljubljana, Hilšerjeva ulica 4.
priporoča svojo
draguljsrsko delavnico
za nova dela in popravila, kakor tudi za vsa zlatarska dela, pozlačenje posrebren je itd,
DRVA
cele vagone in tudi na m3 oddaja
Gospodarska zveza
v Ljubljani. Agitirajte za naše časopisje!
Okrajna belnlika blagajna ljubljanska.
Opr. St. 365/19-1.
Razglas.
Dr. Bogdan D er C ordinira za svojce članov Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, in sicer: za noseče, za matere, za dojence in otroke brezplačno vsak dan od 3. do 5. ure popoldan v Elizabetni bolnišnici v Stre* liSki ulici (za Gradom).	•
Svojci, ki potrebujejo zdravniško pomoč, zglasiti se morajo prej ▼ blagajnifni pisarni na Turjaškem trgu št. 4, prvo nadstropje, ozir. poslati v pisarno svojega zastopnika, in dokazati svojo upravičenost s kako listino (z izpiskom iz rojstne knjige, poročnim listom itd.), da dobe nakaznico, brez katere ordinira zdravnik le v nujni sili. Kadar je ordiniral zdravnik bre* nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico.
Načelstvo«
V Ljubljani, dne 22. julija 1919.
Priporočamo edino tovarniško zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt ter njih
posameznih delov.
! POTREBŠČINE za Šivilja, krojače In čevljarje ter galanterijsko jj
ln manufakturno BLAGO za OBLEKE.	“
I Jos. Peteline, Lili. Sv. Ma nasip, j
■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•o
Dr. Milan Dan Orelly
odvetnik
ieigrad, Kmieginie Ljubice 118« 2.
- Dopisovanje srbo-hrvaško, nemško in ogrsko. -
19*
Popravil* se sprejemajo. Lastna delavnica.
• ItfilN JAM In sin -
JLJE>JKI-fA!kA litina;*»iR cosfn Slev. 15, IJUBUTANA
Mi stroji in itreii la pletenje.
iz tovarne v Linču. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. ....................................................
KOLESfi iz pili tovaron
Piirkopp, Styrla, Waffenrad.
M liroji Jit'.-.
regisfrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od S. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitallzirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
PesofilS daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice
se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 l‘l2 milijonov kron.
Rezervni zakladi 'iiuisajo okoli nad 50.000 K«
\