Dl« Mpblhr bar bezahlt Poštnina plačana t gotovini. Sf. 17 (806), fefo XV!!. — V Ljubljani, 26.4.1945. f Preis — cena 2 L DRUZIMSKI TEDNIK Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št 253, tel. št. 33-32. — Račun Pošt hran. v Ljubljani št. 15.393. — Naročnina: J* leta 20 ii*. SAN FRANCISCO - SAN FIASKO? K otvoritvi velekonference za povojno ureditev sveta Danes, ko to pišemo, se začenja s tolikšnim pompom napovedovana in • tolikšnimi upi pričakovana konferenca v San Franciscu — tista konferenca, o kateri je neki ameriški list že pred več tedni zapisal, da bi jo bilo treba krstiti na San Fiasko. Če v čem, utegnejo totalitarci v enem prav imeti, ko s prezirom odklanjajo zahodno demokracijo: v tem, da v njeni neusahljivi konferenčni in ustni diareji ne vidijo zdravila za komplicirano bolezen sedanjega človeškega rodu, ampak nasprotno enega od njenih simptomov. Od novembra 1918. dalje, ko se je začelo 211etno premirje v sedanji že 31. leto trajajoči vojni, tako rekoč nismo prišli do oddiha: saj skoraj ni minil mesec, ne da bi kakšno svetovno letovišče priredilo mednarodne konference za retorične vaje političnih »velmož«, zraven je pa neutrudljivo igral še ženev-«ki teater svoj neizčrpni repertoar komedij o Zvezi narodov, v kateri Imajo eni same pravice, drugi pa lame dolžnosti. Ko se je septembra 1939. premirje »ehalo, je tudi ženevski teater zaprl rvoja vrata. Niso pa šli na počitnice demokratski velmožje sami; morali so dalje teater uganjati in vprizarjati komedije, če niso hoteli, da ljudstva Izpregledajo pravo bistvo njihove vojne, t j. imperialistično tekmo za svetovno nadoblast. Takšni komediji smo bili priče leta 1942.: vprizorila sta jo dva od glavnih režiserjev sedanje svetovne tragedije, ko sta na romantičen način sredi Atlantika sestavila famozno Atlantsko listino o človeških pravicah. Usoda te listine Je znana; ko je opravila svojo nalogo, jo je eden od obeh njenih avtorjev, tisti, ki slovi po tem, da ima med vsemi državniki sveta največkrat sveto pismo na jeziku — drugi je medtem umrl — javno britanskem parlamentu proglasil za papir, ki ga nikakor ne gre dobesedno razumeti. Politični teater je šel dalje. Konferenca je sledila konferenci, obisk obi-•ku, ep^oranca govoranci. Minilo je iobroleto dni in prišel Je Teheran. Oba zahodna partnerja sta se bila medtem temeljito opomogla od udarcev prvih vojnih let in stala čvrsto na nogah, Eato je svet upravičeno pričakoval, da ne bosta več hlapčevsko popuščala pred svojim nenaravnim zaveznikom, ampak da se bosta vendar* že možato postavila zase in za svoje prijatelje. Namesto tega smo doživeli -novo kapitulacijo zahoda pred vzhodom, naj-•ramotnejšo do tistega časa, ker je morala račun zanjo plačati država, ki je bila zaveznica zahodnih velesil, ko Je vzhod še s srcem in z žepom pomagal njihovi sovražnici. Svetovni teater se je brez presledka nadaljeval. Konferenca je podila konferenco, in govori in prerokovanja (o se vrstili kar na tekočem traku. Tako sta pretekli malo man) ko nadaljnji dve leti in strmeči svet je pričakal novo komedijo, jaltsko konferenco po imenu. Prav za prav to pot že ni bila več samo komedija; to pot je bil že cirkus. Ali ni* mar eden od udeležencev te konference, zastopnik Se pred šestimi leti najkonserva-tivnejšega in zato najbolj formo spoštujočega imperija sveta, mož, ki šteje že dobrih 70 let in ima ženo in odrasle otroke ter se dela, kakor da Je vse njegovo dejanje in nehanje namenjeno enemu samemu svetemu cilju, vojni za svobodo in blaginjo tolikanj težko preskušanega človeštva — da je ta mož, pravimo, že na zunaj skrbel za cfrkuški značaj konference, ko si je natikal na plešo kozaško kučmo, fotografom in vsej drugi asistenci v smeh in zabavo? Izučeni od grenkih izkušenj nismo to oot nič dobrega pričakovali, in se hlsnjo zmotili: borca za »srečo človeštva« ' st« izdala drugega od svojih zaveznikov in ga priznala za svobodno lovišče katinskemu junaku — pod enim samim netetkim pogojem, da najde le-fa »demokratsko« obliko transakcije. Takšne so bile te konferenčne in druge politične komedije, prtrejane — kakor sta v čudoviti skladnosti zatrjevali svetu i »stara«, t. j. zahodna, ali komunizem pripravljajoča, i »nova«, t- J. vzhodna ali komunistična demokracija — za rešitev in osvoboditev človeštva. Svet ni s temi komedijami prišel dejanski osvoboditvi niti za en korak bliže (kdor drugače misli, bi utegnil še na svoji koži spoznati, da je v zmoti), nasprotno: glede Grčije n. pr. so Angleži sami priznali, da so njihovi vojaki morali žrtvovati svoje življenje ne samo zato, da rešijo Grke nemške okupacije, ampak tudi zato, da obvarujejo tako »osvobojene* Grke pred lastnimi »osvoboditelji«, ali da rabimo Izraz samega g. Churchilla, ki to druščino pač dobro pozna že od mnogoštevilnih obiskov pri njenem vrhovnem mojstru v Moskvi, pred »komunistično drhaljo«. Da Grčija ni izjema, ampak pravilo, ni neznano le slovenskemu protikomunistu; da v drugih deželah ničesar takega ne vidi, se Albion samo dela, ker mu gre to bolj v račun. In tako smo prišli do pravkaršnje, najnovejše točke v teatrskem programu »velikih treh«: do San Francisca, t. j. do krone vsega dosedanjega demokratskega komediantstva. Zakaj San Francisco naj ob asistenci vseh pravovernih demokracij, »starih« in »novih«, med drugim sankcionira vse dosedanje politične kupčije »velikih treh«, predvsem pa Teherana in Jalte. Komedija se to pot ne bo predvajala samo pred izbranimi povabljenci; to pot bo avditorij ves svet. Kaj je prav za prav namen San Francisca? Pogovor vseh zaveznikov, velikih in maiih, o ureditvi sveta po doseženi zmagi. Ko so konferenco sklicevali, so dali v časopisje lansirani glasovi razumeti, da bo dotlej vojna v Evropi že končana, tako da bi bil San Francisco nekaka konferenčna priprava za pravo mirovno konferenco. Vojna v Evropi še ni končana; nasprotno, prava, drobna vojna vseh proti vsem šele začenja cveteti. Glavni pogoj san-franciške konference torej ni izpolnjen, in že zato bo nje potek bržčas nekoliko drugačen, kakor so si ga pa njegovi sklicatelji predstavljali. Potem manjka med zavezniki zavezniško soglasje, tista entenle cordiaJe, ki je edina v prejšnji vojni omogočila končno zmago — omogočita, česar ne bi kazalo prezreti, ne samo ob izpadu Rusije iz zavezniškega tabora, ampak celo spričo take njene kapitulacije, ki je mogla veljati sama po sebi in po svojih nasledkih za sovražno dejanje. Zavezniškega soglasja med današnjimi zavezniki ni; to je menda edino dejstvo te vojne, o katerem so približno istih misli vsi partnerji na obeh straneh, Nemci kakor Sovjeti, Angloameričanl kakor naši domači »osvoboditelji« — če se le-tem ne zdi za malo, da jih imenuj smo v isti sapi z njihovimi današnjimi vojnimi dobavitelji in verjetnimi jutrišnjimi »faši-stovskimi reakcionarji«. Se v eni točki se je prvotni program San Francisca izpridil: Rooseveltova smrt je ▼ Ameriki in na Angleškem to in ono postavila na glavo. Treba je zapisati, da je bil — kljub drugačnemu videzu ameriške zunanje politike — Roosevelt tisti, ki nosi pred zgodovino glavno odgovornost za neprestane koncesije ne samo Združenih držav, ampak tudi Velike Britanije nasproti Stalinu. Roosevelt je bil človek velikih konceptov, toda ti koncepti so bili veliki samo z vidika am"Hškega Imperializma, nikakor ne z etičnega stališča »borbe za svobodo« ali kakšne druge podobne krilatice, na katero so se tako rade lovile in se še love ljudske množice. Rooseveltov naslednik Truman je človek drugačnega kova; imperialist ni sicer nič manj, vendar bolj odkrite dolarske sorte, njegovo vodilo je predvsem business. Ker je komunist slab plačnik, Truman ne ljubi Sovjetije; ker pozna židovske manire, ga Židje ne štejejo med svoje prijatelje. To dvoje Je dobro vedeti, ne da bi se zato vdajali kakršnim koli iluzijam ali jih hoteli zbujati. Resumč? Mislimo, da Je malo upanja, da bi konferenca rodila otipljiv uspeh, kakor bodo po našem trdnem prepričanju globoko razočarani tisti, ki pričakujejo bližnji oretom med zavezniki. Vsekako bo pa v San Franciscu mnogo priložnosti za Izdatno rabo ust... v vseh njihovih funkcijah. V tem pogledu bo konferenca zanesljivo dosegla svoj demokratski uspeh. K. B. V naslednjem nekaj nevtralnih brzojavk, ki utegnejo biti bralcu zanimivo izpopolnilo gornjim izvajanjem. Truman proti Jalti? Po nekem madridskem poročilu lz Londona 6odijo v britanski prestolnici, da se novi ameriški prezident Truman ne čuti osebno vezanega na jaltske sklepe, češ da ga ni pred jaltsko konferenco nihče konsultiral. Po poročilu lista Stockholma Tidnln-gen misli Truman porabiti priložnost sestanka z Molotovom, da dobi od njega pojasnila na nekatere točke jaltskega dogovora. V glavnem — pravi stockholmski list — gre Trumanu pr’ tem za poljski problem in za sovjetsko poseganje v su- verenost jugovzhodnih evropski^ držav. Se jasnejši je stockholmski list Svenska Dagbladet. Po njegovem poročilu iz Washingtona žele tamkajšnji uradni krogi razčistiti nekatere krive razlage Jaltskih sklepov, ki so nastale v Moskvi in ki zadajajo skrbi Združenim državam. USA — GB — SSSR III. SOVJETSKA ZVEZA i. Sovjeti napenjajo lok Po poročilih iz Stockholma je severnoameriško zunanje ministrstvo objavilo, da so Združene države ponovno zahtevo Moskve, naj se na konferenco v San Franciscu povabi lublinski boljševiški poljski odbor, uradno odklonile. Nekaj ur po objavi ameriškega odklonilnega odgovora je Moskva spet postavila svoja buržujska partnerja pred dovršeno dejstvo: podobno kakor pred nekaj tedni s Titom, je sklenila pakt z lublinskim odborom o »prijateljstvu, medsebojni.pomoči in povojnem sodelovanju« med Sovjetsko zvezo in Poljsko. Da bo demon' stracija še večja, je Stalin sam imel pri tej priložnosti nagovor na lublin-ske Poljake. V Londonu In Washingtonu »e izprašujejo, proti komu neki naj bo naperjeno »povojno sodelovanje«, ko vendar obe pogodbenici .izhajata s stališča, da bo Nemčija premagana. »Resne ispremembo svetovnega položaja« Prejšnji četrtek bi bil, kakor je bilo napovedano, Churchill moral ▼ spodnji zbornici podati poročilo o položaju. Do te izjave ni prišlo. Zakaj ne, nam je zdaj razodel Dally Mail. V londonskih vladnih krogih so namreč po pisanju omenjeaega angleškega lista do zadnjega upali, da bo Moskva omogočila sporazum ▼ poljski aferi. V izjavi, s katero je utemeljil odgoditer političnega poročila, je Churchill — citiramo »pet Daily Mail — dobesedno dejal: »Ne verjamem, da bi bil danes primeren čas za debato o Poljski ali pa o splošnem političnem položaju, ker bi utegnil priti ▼ neprijeten konflikt t splošnim potekom dogodkov. Od trenutka, ko smo postavili dnevni red današnje seje, so nastale resne i z -premembe svetovnega položaja. Ne bi se hotel spuščati r diskusije, ki bi mogle vplivati na uspeh dokončne rešitve problemov, o katerih smo v Jalti razpravljali, ki pa ie niso uspešno urejeni.« Vprašanje Mr. Churchilla Po raznih nevtralnih virih mislijo Sovjeti od 1. 1946. dalje izdelati za Uralom po 10.000 tankov na mesec Čemu bodo Sovjetom ti tanki, če bodo, kakor računajo, dotlej Nemci že premagani? Vprašanje, ki utegne Mr. Churchilla zanimati. In če že britanski premier odgovor nanj ve, bi si usodili zasta* viti še drugo vprašanje: S katerimi najemniškimi narodi se mislite takrat boriti proti tistim, ki iz vaših surovin izdelujejo orožje proti vam? Kar so Švicarji sejali... V švicarskem kantonu \Afaadtu so se vršile volitve v kantonski veliki sv&t. Medtem ko je v dosedanjem velikem svžtu sedel samo 1 komunist (poleg 22 socialistov), je število komunistov v novem svštu poskočilo na 41. Socialisti so napredovali na 28 mandatov. Nadušljivi gospod Salis, vir politične modrosti ljubljanske sredine, in njegova purgarska druščina, ki se zadnje čase navdušujejo ob sovjetskih (oni pravijo: ruskih) zmagah (kakor so se pred tremi leti ob nemških), so se ob teh številkah najbrže mnogo bolj zgrozili kakor mi, saj je sita švicarska purgarija vse prej kakor komunistična. Toda švicarska gospoda naj ve: samo to, kar je sejala, danes žanje. Zanimivosti iz SSSR Te dni se je po daljšem obisku v Sovjetlji vrnil na Angleško diplomatski sodelavec londonskega Timesa. O svojih vtisih je napisal zelo zanimive stvari. Za danes samo dve, tri. Življenjski standard ▼ Sovjetski zvezi je mnogo nižji od tistega, ki so ga tam poznali pred 10—15 leti. Komunistična stranka je med vojno postala vsemogočpa in šteje okoli 6 milijonov članov.'Sovjetske izgube znašajo po sovjetskih podatkih 13 do 14 milijonov mož. Zgodovina komunizma Je zgodovina človeških utopij ali pa zablod. V prvem primeru imamo opravek z idealističnim, v drugem s satanistič-nim komunizmom. Pojem idealističnega komunizma kot podreditve vsega življenja skupnosti je bil znan že antičnemu svetu. O tem nam pričajo nekatera mesta v Platonovih delih. Podobna stremljenja so kazale tudi prve krščanske verske občine. Prav tako je znano, da so se zavzemale za gospodarski komunizem razne verske in druge sekte, kakor n, pr. Prekrščevalci v Munstru (1534), avtoritamo-religiozna jezuitska država v Paragvaju (1610 do 1768), gibanja med mohamedanci itd. Leta 1516. je izdal angleški državnik Thomas More »Utopijo«, v kateri je opisal komunistično organizirano državo. To delo je zbujalo pozneje zanimanje mnogih, ki so se skušali teoretično ukvarjati s komunizmom, zlasti z gospodarskim, ki naj bi zamenjal fevdalno in kapitalistično gospodarstvo. Vendar niso imele vse te in prejšnje teorije idealističnega ko-^ munizma nikakršnega pravega oprav-''frka s tistim komunizmom, ki ga je uresničila nekdanja slovanska Rusija, sedanja internacionalistična SSSk. Boljševiški komunizem izvira iz načel »Komunističnega manifesta«, ki sta ga izdala leta 1848, Mars in Engels. Ta dva sta si prisvojila iz dotedanjih teorij »predmarksističnega komunizma« samo zunanjo obliko pojma, dala pa sta mu popolnoma novo vsebino. Iz njunih novih teorij je nastalo socialistično gibanje, ki se je izgubilo v brezkončnem teoretiziranju, v praktični politiki pa v postopno pomeščanjeni socialni demokraciji. Ostali sta samo še zahtevi po razrednem boju in diktaturi proletariata. Prvi marksistični komunizem v praksi je bila pariška komuna od marca do maja leta 1871., katere krvavo vlado je prav tako krvavo zadušila tretja republika. Od takrat je bil marksizem diskreditiran in obsojen na počasno thirpnje. Na novo ga je oživil šele boljševizem v Rusiji, kjer so našle teorije Zida Karla Mardoheja-Manca pripravna tla med mnogoštevilnimi tamkajšnjimi revolucionarji, med katerimi je bilo najmanj Rusov, največ pa Zidov. Približno 50 let po Izidu »Komunističnega manifesta« je bil v mesecu marcu leta 1898. v Minsku v Beli Rusiji prvi kongres Rosijske socialnodemokratske delavske stranke. Stranka se je že tedaj imenovala ro-sijska (rosijskaja) in ne ruska (ruska j a), ker ni hotela imeti nikakršnega opravka z ruskim narodom samim, ampak samo z rusko državo kot skupino različnih narodov. To ime je pa ustrezalo tudi njenemu resničnemu bistvu, zakaj sestavljali so jo poleg židovskega marksističnega »Bunda«, ki je bril njeno jedro, razen Rusov tudi še Poljaki, Letonci, Estonci itd. Lenina na tistem kongresu še ni biloi živel je tedaj v pregnanstvu v Sibiriji. Udeležil se je šele naslednjega, drugega kongresa, sklicanega v Bruslju v Belgiji, od koder so pa morali kongresisti v nevarnosti pred'aretacijo pobegniti v London in kongres tam nadaljevati ter zaključiti. V Londonu sta se ostro ločili dve skupini, prva pod vodstvom Lenina, druga pod vodstvom Martova in Plehanova. Ker je Leninova skupina dobila na kongresu neznatno večino, se je poslej imenovala »večinska« (po rusko: bolj-ševiška), Martovljeva pa »manjšinska« (menjševiška). To je bilo rojstvo pojma boljševtzem in vsega, kar je prišlo pozneje z njim Y zvezo. Boljševizem je bi\ radikalni komunizem, ki je terjal krvavo revolucijo, iztrebitev vseh nasprotnikov, uničenje narodov In držav, odstranitev razredov in diktaturo proletariata. Menj-ševizem je pa ostal zvest načelom in metodam progresistlčne socialne demokracije. Dokončna ločitev boljše-vikov od menjševikov se le pa izvršila šele leta 1912. na šestem roslj-skem kongresu v Pragi In na Češkem, a dokončno Ime je dobila boljševiška stranka šele na sedmem kongresu leta 1918., torej že po oktobrski revoluciji leta 1917. Na tem kongresu, sklicanem v Petrogradu, se je preimenovala v Rosijsko komunistično partijo — RKP. Leto dni po tem kongresu so ▼ marcu 1919. ustanovili v Moskvi Komunistično internacionalo (Kominterna), tako Imenovano Tretjo Internacionalo, v katere manifestu je pa govora le o komunizmu. V bistvu Je komunizem seveda popolnoma Isto ko boljševizem ln ni med njima nobenega razločka. Kakor boljševizem, Je ruskega Izvora tudi »sovjetizem«, Ta pojem je mlajši od komunizma in boljše** vizma. Beseda je izvedena od ruske-' ga »sovjet«, slovensko »svfet«. Nasta-1 la je iz organizacije Sovjetov (sv6J tov) vojaških, delavskih in kmečkih! odposlancev (deputatov), ustanovljen nih že pred revolucijo in sklicanih) na drugi kongres v času oktobrska revolucije leta 1917. Ti sovjeti sol igrali tedaj zelo pomembno vlogo« niso pa bili nikakršna izključno boljševiška organizacija. Spočetka so imeli v sovjetih večino celo menjše-viki in socialni revolucionarji. Bili so torej neke vrste parlament, ki je razglasil, da je prešla vsa oblast v državi! v roke sovjetov. Njihov proglas jo izzvenel v poziv: »Vso oblast sovjetom!« in nemoida: »Vso moč strankil*: Kongres sovjetov je ustanovil tudi prvo sovjetsko vlado, sovjet ljudskih? komisarjev z Leninom na čelu. Večina te vlade je bila pa že boljševiška, komunistična, kar je postal® usodno in odločilno za ves nadaljnji razvoj. Boljševizem je počasi likvidiral neboljševiške sovjete in uvedeli namesto diktature sovjetov ali proletariata diktaturo stranke in v stran** ki nazadnje diktaturo Stalina in nj&*> gove najožje klike. Pomemben je bil tudi kongres sovjetov v decembru leta 1922. Na sklep* tega kongresa se je ustanovila Sovjetska zveza, ki se v ruščini imenuj« uradno »Sojui Sovjetskih Soclallatl-českih Republik« (sojuz — zveza) aH kratko SSSR. Kot zveza se je država upravno razdelila na zvezne republike, in sicer so tedaj ustanovili rosijsko (ne rusko!), transkavkaško (Stalinova domovina), ukrajinsko ln belorusko sovjetsko federativno socialistično republiko. Kmalu nato so pa ustanovili v Srednji Aziji še tri tak« republike: uzbekistansko, turkmenistansko in tadžikistansko. V zvezi ■ tem se je preimenovala tudi osrednja stranka v »Vsezvezno komunistično stranko (boljševiki)«. Ni pa stranka postala federalistična, ampak je ostala centralistična! Zmotno je Sovjetsko zvezo imenovati Rusijo. Ta zamenjava je prt nas še vedno priljubljena, srečujemo Jo pa tudi v vsem tistem angleškem in ameriškem tisku, ki je pod židovskim vplivom. Nekomunisti zamenjavajo te pojme iz površnosti, komunistični agitatorji pa s premislekom, zakaj zmešnjava o pojmih je komunizmu samo ▼ korist. V resnici ni Rusije zdaj nikjer več, in vse kar jo ▼ Sovjetski zvezi še rusko in s tem, slovansko, je samo večina ljudstva,-ki govori še ruski jezik, ki pa na odloča v sovjetski državi »in ne mora in ne sme živeti ruskega narodnega življenja. Stalinova država je prva intemado-nalistična državna tvorba v zgodovini In njeni državljani so intemaciona-listično in protinacionalistično sovjet* sko ljudstvo. Program za tako od-naroditev je izdelal ie oče boljše-viškega komunizma Zid Karl Mardo-hej-Manc, in bil je vsebovan tudi ža v temeljih leninizma. Med vsemi skupinami carskorusi.ih revolucionarjev, ki so pripravljale zrušitev carska države, je bila edino skupina Ulja-nova-Lenina, ki je nastala leta 1903. iz ražcepitve prej enotne socialnodemokratske stranke na boljševtke i« menjševike, tista, ki je zasledovala izključno samo internacionalistična cilje. Vse druge skupine, tudi menj-ševiki ln socialni revolucionarji, so stremili za rusko - socialnimi cilji. Ogromna napetost z nespravljivim sovraštvom med Leninovimi boljševiki in vsemi ostalimi socialnimi revolucionarji je izvirala ▼ pretežni meri prav s stališča, ki so ga ti ali oni zavzemali nasproti Rusiji in ruskemu narodu. Menjševikt, socialni revolucionar)! In vsi drugi rušilci carizma in tiranstva v Rusiji so sovražiN ln pobijali carizem in tiranijo, toda tega niso počenjali iz sovraštva do same Rusije in ruskega naroda, ampak te nasprotnega čustva — i* ljubezni, Ker so ljubili Rusijo in ruski narod# so jima hoteli ustvariti drugačno, svobodnejše, boljše ln plodovite]!« življenje. Leninovi boljševiki so s« pa bojevali proti carizmu ln samo-drštvu zato, ker so sovražili i Rusijo i ruski narod. Kakor je brezdomovinski Žid Kali Mara dejal sam o sebi, da je »državljan sveta«, in se zato ni čutil navezanega na nobeno državo in nobeat narod na svetu (razen seveda na židovskega), tako tudi Lenin (njegovo p vo Ime je bilo Uljanov) ni totll nobenih domovinskih vezi « Rusija ln nobenih narodnih t ruskim narodom. To tudi ni čudno, saj se Ja po njegovih žilah pretakala mešanica Nadaljevani* aa 2. lirami Prezideni iopniL slovensSieznaa naroda ob odloičloS ml niegove zgodovine V soboto zvečer Je govoril po radiu (»rezident general Rupnik. Govor, nedvomno eden od najvažnejših, kar smo jih doslej slišali iz njegovih ust, je *budil spričo svoje resne odkritosti in aktualnosti veliko pozornost v vsej slovenski javnosti. Zato ga v naslednjem povzemamo v zelo izčrpnem izvlečku. Prezident je ▼ začetku svojega go-fvora poudaril, da zgodovinske okolno-feti od našega naroda niso zahtevale še »ikdar toliko treznega mišljenja, discipliniranosti in enotnosti v čustvu in ilelu kakor ravno danes. »Če je bila zahteva po takšnem zadržanju našega naroda že zadnja štiri ietn tako nujna, potem so jo zadnji ledni in dnevi stopnjevali Se bolj in Ik> v bodoče postala še glasnejša. Prav vsak Slovenec ji mora prisluhniti in ®e ji bo moral brezpogojno podrediti, če ne bo hotel stati kdaj pred zgodovino kot škodljivec svojega naroda. Spričo tega si bo prav vsak Slovenec moral postaviti vodilo: Koristiti narodu, kar mora biti edini Interes vsakega rojaka, posebno javnega delavca, kar sem v času svojega težavnega dela na krmilu naroda skozi njegove najtežje dnf Že tolikokrat poudaril.« Prezident je dalje dejal, da je narod po izgubljeni vojni, ki je nismo hoteli, stal pred grozečo smrtjo. Samo bp-snaten plamenček, tako imenovana avtonomija Ljubljanske pokrajine, nas je razčetverjene spominjal, da smo vendarle še narod. Vse preizkušnje, ki ao potem prišle nad ta narod, smo *labo prestali. Ko bi se bili morali postaviti v bran macchiavelistični politiki savojskega okupatorja s treznim mišljenjem, disciplino in enotnostjo, se Je narod dal voditi od ulice in plačanih propagatorjev boljševiškega satanizma svetovnega židovstva. Prav tako »mo doživeli še večji poraz v preizkušnji, ki nam jo je vojna namenila V obliki oboroženega zavezništva med savojskim in boljševiškim sovražnikom našega naroda septembra meseca leta 1943. »Namesto da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi zbirali pozitivne sile in Jih na osnovi brezkompromisne načelnosti, ki prezira vse druge interese razen narodnih, združene in enotne postavili proti komunističnemu naskoku, so takratni odgovorni organizatorji vprizorili medsebojno tekmo, te sile z množico najrazličnejših povelj razpršili in deloma celo poskušali doseči s komunisti sporazum za nekakšno na-»topanje, ki bi nam' pomenilo dokončen samomor. Zato je naš narod doti v el Grčarice, kočevski proces, Mozelj, Jelendol in Turjak I« Po poldrugem letu umorov in požigov je komunizem dokazal, kakšen je v resnici in da * njim ne more biti sodelovanja in sporazumevanja. Grčarice, Kočevje. Mozelj, Jelendol in Turjak s tisoči zverinsko poklanih Slovencev. so pokazali, da je prvi in največji sovražnik slovenskega naroda komunizem. Sele potem so nekateri odgovorni našli pot do generala Rupnika, ki bi vendarle še utegnil kako pomagati iz strahotne zagate. »Edino naš kmet, ki se je po svojem zdravem smislu za koristi naroda pod vodstvom mojega sina Vuka, stotnikov Kolmana, Fortuna in pokojnega Suvajdžiča trdovratno upiral savojsko-boljševiški premoči. Je položaj rešil pravilno. Temu kmetu se moramo zahvaliti, da je vzbudil pozornost nem-ikih vojaških oblasti, ki so nam potem priznale pravico do reševanja narodove substance in nas temu primerno oborožile. Is tega odpora m iz nastopa slovenske študirajoče in delavske mladine, ki je prva stopila s slovensko nacionalno zastavo na ulice naše prestolnice, 6e je rodilo naše Slovensko Domobranstvo, ki je v teku poldrugega leta v evojih tisočih moderno oboroženih vojakov postalo edini uspešni slovenski branik proti komunizmu in v svoji ideji preporeditelj slovenskega mišljenja za bodočo gradnjo. S tem je postalo Slovensko Domobranstvo edini upravičeni predstavnik slovenskega naroda, ker so njegovemu zgledu sledili tudi naši rojaki v vseh krajih.« Prezident je v nadaljnjem delu svojega govora postavil nekaj važnih ugotovitev. Rekel je, da se je naš narod uveljavil sam« zaradi podpore, ki jo je prezident užival pri naših kmetih, delavcih in mladini. >Z ureditvijo pravičnega prehranjevalnega sistema se je v prehrani naroda doseglo stanje, za katero bo nas prišleci od drugod zavidali. Socialna pomoč je opravila in še opravlja ogromno nalogo s tem, da pomaga vsem pomoči potrebnim Slovencem in bfatorn od drugod, ki so si pri nas poiskali zavetišča pred navalom pogubonoenega boljševizma. Prav ta ustanova je cementirala temelje prave vsenarodne vzajemnosti in smisla za vsenarodno skupnost Naše kulturno udejstvovanje in iz njega izhajajoče uveljavljenje slovenskega naroda ni samo ostalo neprizadeto, ampak smo dosegli celo nekatere uspehe, ki nam jih niso omogočile niti normalne prilike. »V narodnostno-političnem pogledu pa smo prav v tem času prodrli <1« tistih vrednot in prvin, ki so nam v mirnih časih ostale skrite, od katerih pa sta odvisni naša bodoča rast in gradnja. Narodnostno zavest in narodni ponos smo dvignili do stopnje, ki nam bo ob spominu na težke današnje čas« »stala vzor in bodrilo. — Krona vsega našega prizadevanja in naporov pa je naše dično, hrabro Slovensko domobranstvo, naše veselje in naš penoe v času težav in trpljenja.« Prezident se je nato dotaknil tretje In poslednje naš* preizkušnje, ki nas še raka. In dejal: »Če 'smo prestali dve preizkušnji, moramo sedaj zbrati vsa krvava in draga izkustva, ki smo si jih nabrali dosiej, da bomo tretjo in zadnjo preizkušnjo prestali zmagovito, čeprav bi od nag zahtevala še tako boleče odpovedi in žrtve. Zato sem govoril o napakah preteklosti, da se iz njih naučimo kaj koristnega za bodočnost! Sedaj Je še čas, da si postavimo načelo: korietiti narodu kot edino vodilo našega ravnanja in da se postavimo na temelje brezkompromisne, vse druge nazore in predvsem nekoristna politična čustva odklanjajoče protikomunistične načelnosti. To je načelnost, ki zahteva od nas skrajno enotnost in discipliniranost v podvigih in naporih, trezno mišljenje, zaupanje v božjo pomoč, poslušnost legalnemu vodstvu in njegovim poveljem, ohranitev mirnih živcev, pripravljenost, požrtvovalnost, vestnost v izpolnjevanju prejetih nalog in predvsem odklanjanje vsakega sporazumevanja s komunisti 1 Trdot« naše zadnje preizkušnje bo Odgovor Iz Inoslreinsiva Ljubezen Leonarda da VmcSja in tudi ne bo omrtvil nikakšen svetovni položaji Njih je alternativa: boljševizem ali smrt navzlic vsem pri- j šepetavanjem strnila v ofenzivno enot-nostl Danes sile Slovenskega domobranstva v ofenzivnem zaletu čistijo zadnja zatočišča boljševiškik predstraž pri nag skupaj z nemškimi vojaki in drugimi nacionalnimi borci ter * ne- j odjenljivimj vojaki čisto nove, način- ; nalne Rusije. Vemo, da je naša stvar 1 sveta in Bogu dopadljiva, vemo, dfi se za isto stvar bijejo odredi prebujene j Rusije za, na in pred Uralom, na Kav- j kazu in prav posebej v Ukrajini, ve- i mo, da se poloteva streznjenje in da se prižiga nacionalni upor v baltskih de-! želah, Romuniji, na Finskem, v Bolgariji in Srbiji, kjer vrli srbski nacionalisti izpodjedaj« Titovo tiranijo, vemo, da se bo kmalu polastilo streznjenje vse Evrope in sveta, ki bo z neusmiljeno doslednostjo iztrebilo zadnje ostanke zdražbarske, sovraštvo in nemire sejoče boljševiške kuge. Takrat bo na svetu zasijalo novo sonce svetlejše sreče, kot je kdaj koli bivala med otroki zemlje. Takrat bodo narodi, ki so prestali grozotno preizkušnjo židovskega izigravanja, zaživeli srečno življenje medsebojnega tvornega sodelovanja in takrat bomo v vrstah zmagovalcev »tali todi mi kot zmagovalci! »Zato se' ne bojimo nobene preizkušnje! Na vsako smo pripravljeni! Vsaka možnost je preračunana, vsak slučaj vzet v račun! Prav zaradi tega govorim to uro svojemu narodu, da vas, rojaki, opomnim na vse! Rotim vas, da se spomnite napak preteklosti, ki so-nas stale preveč žrtev in po teh izkušnjah uravnajte svoje ravnanje sedaj in v bodoče! Predvsem: Zabrišimo vse razHke v gledanjih. S svoje strani sera .prav te dni doprinesel velik delež s tem, da sem dragocene sile rešil slovenski protikomunistični skupnosti! Sedaj je treba sam« še trezne pameti in neumornega dela na uresničitvi slovenske protikomunistične vsenarodno-sti, ki pušča vse druge interese na stran in osredotoča vse svoje moči in sposobnosti na borbo proti komunizmu v okviru Slovenskega domobranstva. »Kar zadeva mene, bi rad povdaril, da bom v vseh ok«lnostih in v vsakem slučaju e«tal z narodom in če bi usoda hotela, bom za ta narod v boju z boljševizmom tudi rad padel! Moram to povedati, ker je podzemlje naše ulice zadnje čase, ko sem vojaške operacije postavil nad vse drugo delo in se zadrževal s svojimi domobranci na terenu v borbi, ©kod mehe »pletlo nnibolj neumno in nemogoče pravljice. Če bi komunisti in njihovi zavestni in podzavestni hlapci radi videli, da me v Času končnega obračuna ne bi bilo na čelu vojske, potem naj si enkrat za vselej zapomnijo, da me bodo do konca imeli priložnost videti v borbi z njimi skupaj » slovenskim narodom, ter vsemi, ki se nam bodo v tej borbi pridružili in nas podpirali, samo da mi dobri Bog da zdravja in močit »Zapoved časa se glasi: Vse razpoložljive sile na razpolago domobran- Nepisal O. P. H. Senu ta odvisna od svetovnopolitičnega polo-! stvu-, ki ostane alej ko prej nosilec Nadaljevanje 1 2. tirani <«tarsko-rusko-židovske krvi, vrhu tega j« bil oženjen s Židinjo in so se okoli njega zbirali vse njegovo življenje samo 2idje in Izkoreninjenci vseh mogočih narodov, med katerimi je Uto vselej najmanj Rusov in drugih Slovanov. V njegovi stranki niso bili v vodstvu nikoli v večini Rugj, relativno (včasih celo absolutno) večino so pa imeli vedno 2idje. V nekaterih strankinih ustanovah jih je bilo do 65 odstotkov. Ce je pa bil te Uljanov-Lenin sovražnik Rusije in ruskega naroda ter s tem splojf vsega slovanskega, je to le dosti bolj njegov naslednik Gruzinec Džugešvili-Stalin. Med narodi, ki si jih je. bila podvrgla carska Rusija, ni nobeden tako sovražil ruskega okupatorja in zato sploh Rusijo in Rose, kakor Gruzinci. (Pri tej priložnosti Je treba povedati, da Gruzinci niso Slovani) njihov Jezik je ruskemu manj podoben kakor recimo francoščina slovenščini.) To sovraštvo se ni nikoli omililo in zatreti ga ni mogla ,nobena, ne nasitna ne dobrohotna politika. Kot sin takega naroda Je tudi Džu-gnšvili ppdedoval že s krvjo staišev tudi sovraštvo do Rusije in ruskega naroda, in res je pričalo vse njegovo delovanje in priča še zdaj. da si je postavil zatrlje vsega, kar Je rusko, naravnost.za življenjski cilj. Zato se fe DžugašVili-Stalln še bolj obdal z Nerusl in Neslovanl, kakor že .njegov prednik Uljanov-Lenin, in tudi v nje-Nadnlievaele na 3, strupi v 5. stolpcu žaja, ki ga ustvarja vojni položaj. Tre-nutni vojni in politični položaj vam js poznan iz vojnih poročil, Ce boste po tej poti dosledno zasledovali tudi silnico bodočega »vetovnopolitičnega razvoja, vas trenutno stanje no bo našlo nikoli nepripravljenih.« »Nam pritlikavcem j« torej težko govoriti o položaju, ker ogromne sile odločajo o njem. Le eno verujem: to Je, da Nemčija v evropskem proti-boljleviškem boju ne bo kapitulirala, kar pomeni našo rešitev in zgodovinsko zaslugo današnje Nemčije, zaslugo, ki jo bo nečustvena in nepristranska zgodovina knjižila * zlatimj črkami.« »Načelncet, ki prinaša tudi žrtve, nas ne mor« nikoli prevarati. Bodimo torej do skrajnosti načelni kristjani in nacionalisti, kar nas dela nespravljive protikomuniste. Pri tem se »pomnimo postopanja boljševizma povsod, kamor je vdrl, in predvsem v bratski Srbiji, ki nam naj služi za najbližji in najbolj boleči primer, in se ob tem zavedimo, da je vsak komunist enak zločinec, ki mu ne gre vera, pa naj nosi slovensko. Jugoslovansko ali rusko oznako! Spomnimo se žrtev grobišč v Mozliu, Jelendolu in Krimski jami, ki »o jih napolnili Titovj razbojniki, spomnimo se stotin poklanih srbskih nacionalistov, ki so bili naivni in jih je likvidiral Titov demokratski režim federativne Jugoslavije! Potem s« bomo vedno dovolj trezno zavedali, da pomeni Tito boljševiškega poslanca smrti za Jugoslavijo, njegova »demokratska« vlada zbor likvidatorjev poštenih rodoljubov, njegova »federativna Jugoslavija«: federativno republiko moskovskega Džingiskanovega .naslednika Stalina in njegova »jugoslovanska vojska« tolpo steklih psov. ki glodajo na našem narodnem telesa- Z robijali, poklicnimi razbojniki, morilci in tatovi Jugoslavije ne bo nihče ustvaril! Če bo v tem prostoru treba kaj zidati, bomo to s poštenimi, preizkušenimi nacionalnimi silami, ki jih na Kranjskem predstavljamo mi s svojimi domobranci! »Te nacionalne sile ra so v stalni pripravljenosti proti Titovim in drugim boljlcvitom! Teb nacionalnih »tl »Odprt okno, Giovanni, Loira šumi; rad bi videl njen© vode, ki nie tako mo&io spominjajo ljubega mojega Arna.« Zvesti učenec naglo izvrši naročilo in Leonardo da Vinci se poln iskrenega veselja, preda uživanju prirode, ki je pobarvala pokrajino'z nežnimi pastelnimi barvami. Giovanni primakne visoki naslanjač, v katerem počiva 771etni mojster, tik k oknu in kmalu zaigrajo prvi sončni žarki na rokah velikega upodabljalea; prijateljstvo francoskega kralja Franca L mu je naklonilo z« večer življenja bivanje v gradiču Glouse, daleč proč od vseh bojev ia vsega hrupnega vrvenja. Bil je prvi maj 1519. Breze v parku so neizmerno dobro dele mojstrovim utrujenim očem. Globoka tišina Je vladala v velikem prostoru. Zdajci dvigne Leonardo plemenito glavo in »e obrne Pozdrav generalu Rupniku »Divizijskemu generalu, generalnemu inšpektorju Slovenskega domobranstva, prezidentu g. Leonu Rupniku, Ljubljana, Pokrajinska uprava. — Domobranci in prebivalstvo Sv. Gregorja ter bližnje in daljnje okolice Vam ob prvem protikomunističnem zborovanju pri Sv. Gregorju izražajo vdanost ob geslu: Bog, narod, domovina ter izpričujejo svojo vero v zmago Resnice na poti, ki ste jo začeli in pokazali vsemu slovenskemu narodu VL Domobranci in ostali zborovalci, Sv. Gregor, dne 15. aprila 1945. Enkratna pomoč usMljenstra ob Filbrerje^em rojstnem dnevu Obirate Kommissar tu der Operatfbn*-tenr »Adrlfttlpcbo* KQ«tcnI*nd« Je izdal naslednjo naredbo: Cl. 1. Dne 20 aprila 1945 Je en- kratno pomo5 vaera namefičertoem in dčlarcom ▼ aaoebuom ffoepodarftTu,, vHtevSi kmečko delavstvo, ki je od 1. januarja 1945 izpolnjevalo svojo dol*.nost v obratih in kf je šopomagalo pri vzdrževanju ln poveftanju proizvodnje. Cl. 2. Fomoft mala za namHtfenrc polovica plače, plačane za mesec marec, za delavce pa 96 urna meuia, pri čemer se kot osnova računa za mezdni teden pr^d 20. aprilom 1945 pripadajoča osnovna urna mezda. Cl. 8. Pomoč J« davkov 1u dajatev prosta. Cl. 4. Pomoč se trc^a tf-plačatl tiamelčon-cem obenem s mesečno plačo za apr*!, dclav-com pa obenem s mezdo za teden v katerega pade 20. april, Cl. 5. Prckrfk! bodo kaznovani. nove svobode slovenskega naroda! »Ob tej priložnosti naj ga obrnem prav posebej do vas, dragi moji domobranci, da vam od poveljnik* do zadnjega borca izrazim evojo toplo zahvalo za uspehe, ki »te jih zadnje čase slovenskemu narodu priborili skupaj z nenadkriljivimi nemškimi vojaki, četniki, dobrovoljci in vojaki Ruske Osvobodilne Arroije. Bodite ponosni, pripravljeni, poslušni, disciplinirani, podkovani protikomunistični borci / in enotni v vrstah našega domobranstva tudi naprej! Potem nas nobena preizkušnja ne bo vrgla ob tla! Odbijajte vsak poizkus razdvajanja, naj pride od katere koli strani, zakaj, kdor bi skušal razbili našo enotno pripravljenost, hote ali nehote, zlonamerno aH zaradi nesnosobnosti, ki Izvira i* prevelikega stremuštva. služi komunizmu in pripravlja nove Grčarice in nov Turjak, ki *e v slovenski zgodovini ne smeta ponoviti nikdar večf Čuvajte svoje, iz krvi in trpljenia zrastlo domobranstvo kot največjo dragocenost slovenskega naroda ▼ teh časih! Vse storit« z« domobranstvo, proti njemu ne pustite storiti ničesar, ker bi to služilo samo komunistom, ki »te iih dodobra spoznali! Slovensko domobranstvo je in ostane slej ko prej matica slovenskih protikomunističnih borcev. Z njim in samo z niim si bo slovenski narod priboril svobodo. »Naš« pridne kmeto zopet prosim, naj še enkrat stisnejo zobe, kot go jih še vselej doslej v naši zgodovini, kadar je bil slovenski narod v stiski, in naj do skrajnosti obdelajo polja, da bomo živeli! Prazno Je namreč vsako upanje, da bi nam kdor kol! in od koder koli vozil ladje alf. vlake živil. Preživeti se moramo sami! >tn tudi tokrat naj ponovim, kar sem sam ali po svolth z,Yf?tih sodelavcih ponavljal od '191$. leta naprej: Slovenci, združit© se! Opustite vsako nepotrebno ljulmsumje in v svojo ter predvsem v korist svojega naroda dajte vse razpoložljive sile svojemu Slovenskemu domobranstvu! Zavejmo se, da si moramo predvsem pomagati sami! Stremimo se tu bodimo pa- Nov zatemnitveni ?as. Do vštetega 29. aprila je zatemnitev obvezna od 20.55 do 5.S5 ure. Na, večer pred rojstnim dnem Fiih-rerja so imeli v ljubljanski Operi svečano proslavo. Prisostvovali so ji SS-Brigadefiihrer Harm, ki ga je poslat kot svojega zastopnika SS-Obergrup-penfiihrer R5sener, nadalje prezident general Rupnik, hrvatski generalni konzul Saljih Baljič, vodja nemškega konzulata g. Llesenberg in druge osebnosti nemškega in slovenskega javnega življenja. Po izbranem programu glasbenega značaja je spregovoril častnik zbora SS besede nemškega naroda za to slovesno uro, nato pa je imel slavnostni govor dr. Karl Lapner. Slovesnost so zaključili z vzklikom Fiihrerju in himnama nemškega naroda. Zvezde »e preorati. Pretekli teden iy> preorali ledino v Zvezdi, ki je oddana Po parcelah malim kmetovalcem, da jo obdelajo in posade razno zelenjavo. Ribnico se spet bombardirala zavezniška letala. Pri tem »o bombe zadete domačijo kovača Puclja in porušite župno cerkev, župnišč* ia 14 bil na Kočevski ulici. V Osebne vesli UMRLI SOI •" V Lpibflsnll Sr Iv»n Rupnik, fin. drlrsst v p.; Ignac Novak. kotl»r dr*, tek v p.: Ivan Dular, poseatnlk na Volavčab; Jakob Žarel, aodnl natlnflelal v p.: Jano« Triller, pooblaščeni aktuar Vaajemnn »avarovalnloe; Ciril Kralnik; Franc Čarmani Tina Gregorkov«; Martin Maaee, atrojcvodla drž. železnic; Marija RoJCcva; Klonjentina SHževai Franc Gabrovšek: Marija Kruharjeva. vdova po «od-nem oflelalu; Franc Ouk, šol. upravitelj v pokoju; Olga Poljšakova, bivša uCteljica. Naše sožalje! metni, ker je jalovo mišljenje, d« naš ima kdor Jedi na »vetu tako rad, da bi na» navzlic naSi neumnosti držal pokonci! »Strnimo sile, pripravimo voljo, zaupajmo v pomoč božjo, ker se po svojem svetem načelo — Bog, narod, domovina — borimo za zmago reda božjega, bodimo enotni, zasledujmo samo koristi naroda, ostanimo do zmage nespravljivi sovražniki komunizma, hodim© hrabri, pripravljeni poslušati povelja in disciplinirani; potem nam končni uspeh ne uide! Potem bo lahko ves slovenski narod zmagovito prestal -zadnjo preizkušnjo in zaživel lepše dni nove svobode, ko bo v trpljenju in krvi preizkušen z združenimi močmi lahko uresničil vse svoje tepe felje. »Tako nam Bog pomagaj!« k učencu v ozadju: »Giovanni. slifcot« Mladenič razume. Postavi pred mojstra stojalo, odide v sosedno sobo ia prinese zahtevano podobo. -' Otožnost se razlije Leonardu če* obličje; mojstrove ustne se zganejo in Giovanni, sedeč v razdalji, kj mu jo narekuje-globoko spoštovanje do mojstra, komaj že ujame besede, izgovorjene z neizmerno nežnostjo: »Mona Liza Gioconda«, Leonardo se je zagledal v skrivnostno, krasno lice oboževane žene in gre zdaj hkrati skozenj nekam v preteklost in odmaknjenost. Nič n« moti tišine v sobi. Dobra ura je že minila, odkar stoji slika tu pred njim. Kar pretrga iz parka prihajajoči pasji lajež globoki molk. Leonardu se zmrači čelo. Toda že se odpro velika dvokrilna vrata, kralj Franc vstopi in krene naravnost k umetniku. Ko mu poda roko v pozdrav, mu oko obvisi na Moni Lizi Giocondi. Z vzklikom vzhičenja obstane pred platnom: »Bog nebeški, kakšna slika!« Nato sede brez besede poleg mojstra in gleda zdaj njega zdaj zagonetno ženo na platnu. Nekaj minut mine tako, potem pa položi kralj Leonardu roko na ramo: »Mojster, to sliko moram im »lit Povejte mi ceno!« Umetnik, umetnikov pa odgovori le s trudnim smehljajem: »Po moji smrti, Sire, je vaša!« »In če si jo kljub temu prisvojim že poprej, Leonardo?« »Bilo bi po meni, Sirel« Kralj vprašujoče pogleda mojstra in spozna, da je zadel ob skrivnost, ki jo mora spoštovati. Leonardo pa je opazoval kraljev notranji boj. Da mu ga olajša, odpravi naglo ueenca v park, sam pa se obrne k Francu: »Vidim, Sire, odrekli ste se sliki; vso pravico imate zdaj, da izveste skrivnost.« »Prosim, Leonardo, pripovedujte; povejte vse!« Po kratkem molku, z očmi uprtimi v sliko, prične mojster; »Pred 27 leti je bilo, ko je prište Mona Liza, žena florentinskega plemiča, v mojo delavnico, da jo naslikam. Nadzemeljska gedba je napolnila prostor; nesmrtni pesniki so či-taii iz svojih del, da ji krajšajo čas; zakaj vedite, Sire. da sem slikal t« podobo tri dolga, pa vendar vse prekratka let*.« »Tri leta,« ponovi kralj zamišljen. »Da, točno toliko, Sirel Prav tedaj sem prekoračil petdeseto, in sprt*" neštetih svojih nalog dotlej še nisem -bil liiihu žeu&Ue. Ta žena pa me ja že prvi dan vsega prevzeta dp naj-shrlvheJŠIh globin moje duše. l/gc-nti je potem ras!a z mojo strastjo. Z vsakim dnem je hilo ganotje v meni večje. Toda naj sem še toliko iskal v njenih črtah, nobena mi ni izdajala, da bi mi vračala ljubezen.« Leonardo se vzravna v stolu, lice mu razodeva globoko presunjenost. Potem pa spet upre pogled na slik« in nadaljnje navidezno pomirjen: »Bil je sončen dan v zgbdnjem poletju prav kakor danes, Sire. Sončni žarki so se igrali na njenem obrazu kakor v rajskem vrtu. Bila sva sama v ateljeju. Zvoki večne godbe iz onostranstva so končno raztrgali spona okrog mojega srca. Čutil sem, da bom ta dan mogel izpregovoriti. Tisti trenutek pa Mona Liza odpre ustne ia mi pove. da že prihodnji dan odpotuje z možem v Kalabrijo. Paleta ml je padla iz roke, nepremično sera strmel v Mono Lizo. Nobena mišic« njenega obličja ni zatrepetala. Skrivnostni smehljaj okrog sladkih ust mi je bil zagonetnejšj ko kdaj koli poprej. Nekaj minut sva si stala tak« molče nasproti. Zdelo »© mi je, da ml skuša čitati * obraza. Čar tega pogled« pa mi je, povsem vzel dar govora. Nit| besedice nisem spravil iz sebe. Tak« .sem jo izgubil. Ko sem več mesecev pozneje dokončal sliko, sem izvedel, da je Mona Liza nekaj dni poprej v Kalabriji umrla.« Kažoč na sliko je še pristavil: »Kat Je nesmrtno na njej, mi je ostalo.« »Da, veliki mojster,« pritrdi Fran«, »ostalo tj je in tvoje naj bo!« Prihodnji dan, 2, maja 1519 je Leonardo zopet sedel pri oknu. Breze pa to not kar niso hotel« blesteti. Teinul oblaki so *© podili po nebu. Sivi ptar-ček se J« brez volje prepustil gojefl-čovim rokam, da so ga kakor otroka zavile v tople odeie, « ga je kljub temu stresal mraz. Odkar je bil govo-ril s kraljem, m več našel spanja. Vse v njem je bilo razburkano, čutil je, da takemu ganotju ni več ko*. Mona Liza je stala pred njim kakor sleherni dan. Niti trenil ni, ko te strmel vanjo ves zgrbljen vase. AH je bil še gospodar svojih čutov? Zd*l se mu ie zazdelo, da se i« razrešila uganka njenega smehljaja In ji je zaigralo okrog ust čudo najčisteiše B,t" line. Bilo mu je, ko da bo zdaj dobil odgovor na življenjsko vprašanje, ki ga tedaj ni bil več zastavil. Srce *• rau ie bolestno skrčilo. Kakor v »rebrnih zvokih je prihajalo iz neznanih višav k njemu: »Da. ljubila sem te, Leonardo!« Starčku so omahnite roke V naročje in ©krog bledih usten mu je vzcvetel blažen smehljaj, polu od-rešenia. Ko je Giovanni okrog poldneva pogledal k moistru. je njegovo plemenite obličje poveličeval ie večni mir. Iz muzeja so odšli v mestni park, kjer so si ogledali nasade in v živalskem vrtu živali, ki žive na otoku. Park je urejen okoli malega jezera in nedaleč od tem leži tudi letališče. Na nasprotni strani se širi novo mesto z modernimi evropskimi hišami in palačami, podjetji, uradi, šolami in vsem ostalim, kar potrebuje nad sto tisoč duš združujoče, mesto, med katerimi le pa le nekaj tisoč Evropcev. Ob vračanju iz parka so stopili v Več trgovin, kjer so nakupili razne malenkosti, katere ss potrebovali za potovanje. Ranoo so spremili v modni salon, kjer si je izbrala moderno potovalno obleko in nekaj drugih malenkosti. Potem so se vrnili v hotel. Popoldne je odšel knez po svojih Opravkih, Vinko in Ranoa sta se pa napotila ’ na trg, ki je v Tananarivi vreden ogleda. Dasi je na njem glavno vrvenje dopoldne, ostane nekaj Prodajalcev sadja in zelenjave tudi še popoldne na svojih mestih. Tako sta stopala med prodajalci, prodajalkami in njihovim blagom po trgu in stopila k stari ženici, da si kupita sadja. Ko pa je starka zagledala Ranoo, .r» leta 1944. Besede »o nro-eramskeaa-znašata, klic k vzaoii no-veaa rodu Slovenk lil Slovencev ter nove. trdne in zavedne slovenske družine. Istemu namenu so posvečeni sestavki: »Fant v družini« (ro), »Dhižina — vir liubezni in živltenia« (UM. »Ob družinskem ouniiščuc »Družina bodi kakor prelep vrt« in »Tudi razred ie družina« (E. B.). Precel !e v iei Številki tudi leposlovnih sestavkov, Ičf £o Uh napisali »releino naši naimlaist pišete!li in pesniki. S pesmimi go zastopan! Fi^nne Dolinar (»Naša uiati«>. Vinko BeTišii (»Aora pomladki, pokoini Frnncč Balantič (»Domov«! in Asi* (>y mraku« in »Velikonočna«), Prozo so lirispe-▼a!i Nikolai Jeločnik f-tMati ga (e pričakovala«). Stanko Sedlak (»O veliki noči«) in Iva Šolarjeva (»Mladina pa ere naprej«). l>alie ie ponatisu ion odstavek iz Kociprovega romana »Goričanec« in odlomek iz Cevčevih »Preprostih stvari« (»Bolkov kot-O Učiteljica !e v tem zvfzku gakllntfl* svoi ■ehtni prispevek »Gadia crnezda v dekliških srcih«. N« platnicah sta dva poučna se- stavka, prvi o statistiki in drnal o zeodovmi udomačen la mačke. Urednik Fr. Jesenovec P? Poroča v rubriki Z našepa knjizneea trga o novi izdati Jurčičeve novele »Sosedov sin« in o dveh pesniških zbirkah mladeca pesnika Mitie Šarabona. Številka ie tudi bogato tfustri-rana z risbami (Beranek) m fijnml. »Slovenska mladina« se tako stalno izpopolnimo P® v&ebuu in opremi, . . Naš lisi Najmlajšim namenieni mesečnik »Naš list«, ki ea .izdala nrav tako Mladinski urad Pokrajinske uprave kakor »Slovensko mladino«, urejuje Pa Kristin* Hafnerieva. ie zbral v svoji tretji številki že lepo vrsto sodelavcev, ki so s gvouini izvirnimi prispevki iamenialf ponaUa© iz reiših Resnikov in pisateliev. ki so predstavRaTi večino vsebine prvih dveh zvezkov. Pročram^ke uv°dn” , : sede ie napisal mladi borec rrcsolai Jeločnik. Jože Dular ie spesnil razpoloženjsko pesom »Pomlad«: Leopold Stanek ie poslal tri velikonočne mo-tive: >Drevo« »Kruh« in >OuenK* Karel Manser Pa »Pomladno nesem«. Ksaver Meško ie prispeval črtico »Vu-zemnlce« (ponatis i* kniisre »Mladim «$em« — Sosedov PetrčekV Aleš Gornjak »Vsta!enie« in P. Kunaver na-diiievanti? svojih zvezd osle vnih crtic »Nebo v anrflu« Po dr Turnšku (e prirejen sestavek »VeHka nedelip — praznik družine«. ftfeVilJis izpopolnjujejo rubrike Za pridne rok« *ošt». Za židano volio in Uganite V zvezi z literarno ifro ie opisano dwp Fran* Levstika. Številko, kras« večinoma Gaspariieve ilustracije. Nove slovenske kulise. V zbirki »Svet«, ki izdala dela s področij* po» ljudneaa znanstva, sta izšli v zadniem času dve novi knvitri. Prva — napisal jo ie inž. Pirc pod naslovom »Rimska ce9ta« — izpopolnjuie pri nas še vedno ničlo zvezdoslovno literaturo, druao ie Pa napisal M. Juvan nod naslovom »V rožah ie zdravje«. Dobra knjicra ie izdala za mesec aoril tri daljše povesti Honorčia de Balzaca pod naslovom »Polkovnik Chahert in druge zgodbe«. Povesti so: Polkovnik Chabert Maščevan ie in Polnočna za-dušnica. Pisatelja, ki ie orTna* Slovencih že dobro znan po nekaterih prevodih svoi ih del in • po romanu »Čudovito živlienie Honorča de Balzaca«. ie predstavil v tei izdaii Božidar Borko s kraiSo študiio ob koncu kniirre. Naša kniisa ki io izdaia Ljudska kniiframa ie na nanwedala za prihodnll mesec nov prevod že dalje tudi nri nas znane boliske pisateljice Zofie Kossakove. Tzdala bo tokrat t prevodu Rudolfa Moleta nien zgodovinski roman »Gobavi kralj«. Koncert *a djia£ko mladino. Kulturni odsek Mladinske«*' uratfa Pokrajinske uprave, ki kaže v zadnJeltt Izredno živahnost, je ort?ani*lral ponovitev velikega koncerta naša Opere Zn dilaško mladino v unionski dvorani. Pred polno dvorano in zastopniki uradov in ustanov z gospodom prezidentom na čelu ie iznresrovoril naiprei ravna teli Onere V. ITkmar o pomenu Wasnerjevih In Beethovnovih del. zlasti pa o obeh. niunih delih, ki sta bili na sporedu velikega koncerta. Po njegovem eovorn je »ledi! v Izvedbi opernetra orkestra zbora in solistov pod vodstvom Sama Hubada odlomek »Čar vefikesa petka« iz Wajj-nerieveg« »Parslfala« in veliki Beethovnom oratnrii »KrNtns na Oljs&t rorf« Koncert le usnel v marsikaterem posledu še bolje kakor prvič I« §§ š i ! g f e g n s n P I IL^Jf u fL * J f! ■F V šol| Učitelj: »Koliko vojn je bile med Nemci Ln Francozi?« Dijak: »Pet.« Učitelj: »Naštejte jih!« Dijak; »Prva, druga, tretja, četrta, peta.« Profesorska Zena: »Pomisli, naša nova služkinja je dane« razbila že dva krožnika.« Profesor: »Za kazen uaj prepiše in se na pamet nauči ,Uvod h Krstu prt Savici'.« tfajhsa napaka »Zakaj se ne poročiš * Elzo? Bogata je, zelo Izobražena, muzikalna in j* dobre družine. Samo majhno očesno napako ima.« »Kaj? To imenuje! ti majhno napako? Tako škili, da kadar joka, ji solzo padajo na hrbet« Ui »V vsem svojem življenju sem se samo trikrat zlagal.« »In zdajle četrtič.« Pri mesarju Mesar: »Zakaj pa gledate neprestano na moje prsi?« Služkinja: »Gospa me je" p«elala, naj pogledam, ali imate telečje prei.« Natančen Stražnik: »Gospoda! Kopanj« Je »a tem mestu prepovedano!« Kopalci: »Zakaj nam pa tega niste prej rekli? Saj «te vendaor videli, da se slačimo!« Stražnik: »Slačenje pa. n} prepovedano.« Nesporazam »Koliko stane soba z eno poslelk>?< »To je odvisno od lege.« »Jaz spim na desni strani.« Med prijateljicama »Pravijo, da Dušan noče ve* vedeti o Elzi.« »Morda zato, ker ie prevet ve.« V gostil«! »Zdi se mi, da sem vas ie nekje videl. Morda v Ljubljani?« »Tam nisem Se nikdar bil.« »Potem je to moralo biti nekje dru*je.< »Že mogoče, ker tja večkrat «•* Jiajam.« J.ipregledaj ge je »Gospod Huberi fe torej paljaj jgt spodično Anico pred oltar. Lani nt dosti manjkalo, da se nisem jaz z njo oženil.« »Koliko pa Jfe manjkalo?« Slabo ln še slabše Mož: »Vložil bom tožbo ta ločitev zakona, ker me je žena zlohotno v pustila.« Odvetnik: »Kako srečo imate! Moje p« je zlohotno ostala.« solze. Mnogi ljudje so nasproti vročim ali mrazu zelo občutljivi. Drufri trpe zaradi vlage in se pri duljšerft deževnem vremenu radi prehladijo. Sploh vplivajo te izpremembe zračnega tlaka na naš organizem, iz česar slede motnje ▼ krvnem obtoku ali prebavilih. Slavospev krompirja V zgodnji pomladi nam vselej primanjkuje presne zelenjave, zlasti pa premega sadja, kaj šele v sedanjem času, kc tm* glede prehrane navezani največ sami nase. Prav zelenjava in sadje pa dajeta našemu telesu največ hranilnih soli in vitaminov in puščajo ▼ prebavilih obilico zdravju tako potrebnih lužnatih snovi, V zadregi si s pridom pomagamo • krompirjem, ki vsebuje mimo škroba in po'nevredne beljakovine tudi rudninske soli in vitamine. Prebavljen tvori v prebavilih pretežno luž-nine, medtem ko žita in njihovi izdelki, dalje meso, jajc«, ribe in dr. kopičijo v naših prebavnih organih preveč kislin in'povzročajo prebavne motnje. Spričo nevtralnega okusa je uporaba krompirja kaj mnogovrstna; iz njega pripravljamo samostojna jedila, in sicer: krompirjevo solato, krompirjevo kašo, svaljke in podobno, ali pa nam služi kot dodatek: kuhan zgladi jed in jo zmehča, surov pa jo veže. S kuhanim krompirjem zrahljamo kolače, v juhah in prikuhah vam pa surov nastrgan krompir, enkrat prevret, popolnoma nadomesti moko; često nadomestimo z njim celo moko in jajce. Sok nastrganega surovega krompirja pa je naravnost zdravilen. Zato priporočajo, da v času, ko primanjkuje presne zelenjave in sadja, dodajate jedem nastrganega surovega krompirja, otrokovi hrani pa prime-iavate surovega krompirjevega soka. Važni vitamin C se v vodf topi, zato naj bi olupljen krompir nikoli brez potrebe ne ležal v vodi. Tudi predolgotrajno segrevanje škoduje, ker prav tako zmonjšuje jedem hranil-nost. NAS NAGRADNI NATEČA) Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir. Rako uporabiš grahovo moko? Grahova moka je aelo dobra za prežganje. Jed napravi zelo okusno in se jrada razpusti. Če delaš praženec ali palačinke, lahko mešaš pol grahove pol pa enotne moke. Dobila boš rahlo testo. Lahko pa jo daš tudi med moko, iz katere zamesiš kruh. Ce pa jo žgeš v suhi kozici na zmernem Ognju, da postane lepo rjava, ne zažgana in jo * potem zmešaš s kavinim nadomestkom, kj ga dobiš na karte, boš imela zelo okusno kavo in kar je glavno, tudi mešanice bo več. D. V. Kake pripraviš kislo zelje tudi ▼ poletnem času okusne Bližamo se poletju in kislo zelje postaja sluzasto, mehko in neokusno. Zelje, kolikor ga nameravaš kuhati, ga daj 2 do 3 ure pred kuho v večjo posodo (čeber) mrzle vode, nato ga ožmi in kuhaj kakor navadno. Tako pripravljeno kislo zalje je okusno in trdo kakor v jeseni. Ce pa mu voda Vame preveč kisline, mu dodaj malo kisa ali ertronina. Tician Tudi mlečna kaša je izdatna Nekateremu otroku se mleko upira. Dajte takim malčkom namesto skodelice mleka mlečno kašo, mlečni riž, j močnik ali kako podobno mlečno jed, •li pa jim pripravite mlečno kremo. Da bo malim še bolje teknilo, potipajte sladkor po vrhu jedi, namesto da ,bi ga vmešale. Tako ga bodo otroci bolj neposredno okusili hvaležnejši vam bodo zato; vi boste zadostili otrokovi potrebi sladkorju in hkrati na ta način $e bolj varčevali z njim. kakor če ga vmešavate v jedila. in pa po manj slabega araka Ho ▼ ostal« prostore. Drug način preprečitve odn. ©miljenja je, da neeete v sobo posodico * vrelo vodo in kanete v vodo nekaj kapljic smrekovega ali sivkovega olja. Vonj teh eteričnih olj bo tako močan, da bo zamoril vonj po kuhani zelenjavi. Zatiranje plevela Z veseljem gleda vsak obdelovalec zemlje, naj bo v velikem ali majhnem obsegu,, sveže obdelano zemljo. Vsa površina je gladka is enakomerno rjave barve. Komaj čaka trenutka, ko bo prikukalo na površino nekaj zelenih listkov, klic posejanega semena. Neizmerno je razočaran, če zapazi poganjke plevela prej ko zelenjave. Vendar ne moro temu drugače pomagati, kakor s pridnim puljenjem plevela in delanjem prostora zelenjavi za rast. Včasib se plevel tako razraste, da zamori posejano, takrat pa je najboljše, če ga obdelpvalec poškropi z razredčeno žvepleno kislino, namesto da ga puli. Raztopina ne sme biti preslaba, ker bi imelo škropljenje le obraten uspeh: plevel bi še bolj raseL Običajna mešanica je dva dela kre-zola, 7 delov koncentrirane žveplene kisline ter 360 delov vode. Učinek je izreden. Na en ar zemlje vzemite 10 litrov vode. Preizkušanje platna V svoji garderobi imate mogoče ie kakšno platneno blago. Vendar ne veste za gotovo, ali je popolnoma platneno ali mešano z bombaževino. Na majhno krpico kanite kapljico olja. Če bo kapljica ostala okrogla, se ne bo razlezla in vlezla v blago, je platno pravo, drugače je pa v blagu vsaj nekaj bombaža. • Fcrabni nasveti 1 Posoda, v kateri kuhamo večkrat čaj, dobi rdečkaatorjave barvo. Osna-žimo jo na ta način, da prevremo parkrat v njej vodo, kateri smo dodali nekaj kapljic kisa. Okvirje, skrinjic«, krožnike tz naravnega, nepobarvanega lesa osnažite vseh madežev tako, da jih zdrgnete s čistim zamaškom. Bakren kotliček pri Štedilniku osnažite brez čistilne tekočine * časopisnim papirjem. Vsak dan ga zdrgnite samo s papirjem. Na ta načn ne boste potrebovali nobenih pripomočkov, ki so danes zelo dragi in redki. Aluminijasta posoda izgubi pri kn-hanju čaja ali kave lepo barvo. Sneg, stepen v aluminijasti posodi, postane siv. Ce kuhamo v ujet vef-krat krompir, počrni. Casanovo kot diplomat Napisal prof. dr. Eduard Heyck Doba prosvetljenstva se Je v poznejšem osemnajstem stoletju izpopolnila še z velikim številom mistikov, magov, izdelovalcev zlata, za-klinjevalcev duhov in pustolovcev vseh vrst, med katerimi sta grof Saint Germain in grof Cagliostro oba najslavnejša, skupaj z Giangiacomom Casanovo, dragocenim chevalieroin de Saint Gallom ali tudi »Seingaltom«. Na splošno so se zadovoljili ti čudežni možje s svojimi prisleparjenimi visokimi plemiškimi naslovi s tem, da so se potikali po širokem svetu in po vladarskih dvorih, ter si znali iztisniti za svoje nastope lepe denarce. Tudi Casanova je prišel do svojih uradnih zvez bolj po naključju, ker je našel leta 1757. abbžja de Bernisa — s katerim je prej, ko je bil ta še francoski poslanik v Benetkah, tesno spoprijateljen veseljačil po tem svetovnem glavnem mestu kurtizan — v Parizu kot vodjo zunanje politike. Casanova je prišel ravno o pravem času, da je mogel dati svoje nasvete kot izkušen igralec za veliko francosko državno loterijo, ki naj bi preskrbela sredstva za vojno proti Frideriku Velikemu. Dobil je sam v roke šest glavnih mest te loterije, od katerih jih je pet takoj oddal drugim podjetnikom za težke tisočake. S tistim denarjem je šel v Dunquerque z grotesknim vladnim naročilom, da preišče bojno sposobnost tam zasidrane, sicer že močno skrčene vojne mornarice. Čeprav so mu tudi na tistem potovanju rojile po glavi njegove lastne nečimrnosti in ljubezenske štorije in ni imel o mornariških zadevah nikakršnega pojma, so mu poveljniki ladij prav radi priskrbeli »strokovno« poročilo, za katero je dobil ob vrnitvi v Pariz 10.000 frankov. Se skoraj bolj čuden je bil pojav Casanove leta 1761. v Augsburgu kamor je prišel kot svetovalec portugalske vlade velikega ministra Pombala na splošni evropski mirovni kongres. Naj so bile Casanove zveze že kakršne koli, pretirano izkoriščene ali preprosto zlagane, na vsak način se je oblekel in predstavil vselej tako, kakor je želel, da ga svet pojmuje. V Augsburg se je pripeljal kakor veleposlanik, zasedel je cel hotel in najel za svojo reprezentanco tudi neko prav tedaj tam mudečo se italijansko igralsko skupino. Prišlo pa je kmalu tako daleč, da je bil župan državnega mesta prisiljen tega dvomljivega diplomata potipati za žilo zaradi njegovih dolgov in visokih naslovov. Na to otipavanje je dobil od »chevaliera« že večkrat preizkušeni odgovor, da je izvršil svoja plemiška povišanja sam le z ozirom na svojo rahločutnost do ugleda visokih znancev in ni hotel zaradi te zadeve vznemirjati nobenega evropskega vladarja. Medtem je dobil Casanova, po zaslugi svojih hokuspokusov z neko staro in zelo bogato pariško damo, madame de Urf6, tudi spet bančni kredit, in po končanem evropskem kongresu ga je pred njegovim odhodom iz Augsburga mestni župan spet slovesno sprejel kot portugalskega zaupnika. Mravlje varafejo gozd Gozdovi iglavcev trpe, kakor znano, često zaradi množičnega pojavljanja škodljivcev, kakršni so smrekove sovke, borovi zavijači in druge žuželke, ki drevje lahko tudi popolnoma uničijo. Gospodarska škoda, ki jo povzročajo te žuželke, je zelo velika. Med predlaganimi ukrepi za pobijanje teh škodljivcev, kakor je n. pr. posipanje po žuželkah napadenih gozdov iz zraka, so se po izsledkih Nemškega zavoda za zaščito gozda obnesli le malokateri tako, kakor mobilizacija naravnih sovražnikov teh žuželk, zlasti rdečih gozdnih mravelj. Teh mravelj je več vrst in v Nemčiji so zaradi svoje koristnosti zaščitene; zato j« tam prepovedano iskanje »mravljinčjih jajc«, katere ljudje radi uporabljajo za prehranjevanje rib in ptic. Kot najkoristnejša se je izkazala mala rdeča gozdna mravlja, ki je v primeri z veliko rdečo gozdno mravljo znosnejša in rada napravlja tudi manjša mravljišča. Velika rdefa gozdna mravlja koristi po izsledkih omenjenega zavoda mnogo manj in je Trije začarani bratje © po fFRKl PRIPOVEDKI PRIREDIT. HOTIMIR V. GORAZD njeno delo le bolj preprečevalnega pomena, ker ščiti zvečine le manjše gozdove in posamezna drevesa. Tudi srednja rdeča gozdna mravlja ne dosega po svoji koristnosti male. V nekem po škodljivcih napadenem borovem gozdu je, kakor so ugotovila opazovanja, polovilo srednje veliko mravljišče male rdeče gozdne mravlje okoli 50.000 ličink škodljivcev v enem samem dnevu, tako da drugega zaroda škodljivcev v tistem letu tam sporaj ni bilo. Da se gozdovi uspešno zavarujejo, je treba seči po umetnem razmnoževanju mravljišč teh mravelj. Po merilih v primerjavi z neznatnostjo teh živalc so njihove storitve naravnost ogromne, po človeških merilih pa kljub temu neznatne. Priporočljivo je zato, urediti nova mravljišča kvečjemu v oddaljenosti 50 metrov drugega od drugega. Ureditev novih mravljišč je pa seveda nemogoča brez prejšnjega umetnega vzgajanja matic v velikem številu, kar pa ni težko In tudi ne zamudno. Slab duh pri kuhanju zelenjave S pomladjo pride v kuhinjo spet več zelenjave. Marsikatera gospodinja bi prav rada še večkrat skuhala kaj zelenjave, če ne bi pri kuhanju nekaterih tako smrdelo. Ne samo kuhinja, vse stanovanje se napolni z duhom zelenjave, ki se kuha. Kdor stopi od zunaj v stanovanje, lahko takoj ugotovi, kaj g« kuha. • Vendar iq nekaj sredstev, ki omilijo ta nftprijetni vonj. Prvi je odpiranje oken. Najboljše je, da ob takih prilit kah odprete v kuhinji okno za časa kuhanja. Zdaj je ozračje že bolj toplo, tako da ne bo zaradi odpiranja prehladno. Ce pa je vreme še mrzlejše, odprite le od časa do časa, ko pa je skuhano, napravite na hitro prepih skozi kuhinjo. Ker se ne dajo okna vedno odpirati, zavijte v majhno platno krpico košček kruha in ga tako zavitega kuhajte z zelenjavo vred. Krwh bo prevzel slabi duh. ki ga razvija zelenjava. Če ne zna gospodinja dovolj paziti, •e razširi neprijeten vonj po vsem stanovanju. Prvo je. da ne puščajte vra{ kuhinje odprtih za seboj, če imate kakšen opravek v sohah. Kadar odprete vrata. Jih ne odpirajte na stežaj in jih takoj zaprite za sebo^ tako da bo čim Zaman Je čakaia Sinja na Vojkov odgovor ih zaman Je točila solze. Pretekli so že dnevi in pretekli ko spet ledni, a bilo ni ne golobice, ne njenega Vojka. Po devetih tednih Je pa Spletko spet predrzno stopil pred kralja in ga opozoril na njegovo kraljevsko besedo. Slednjič Je kralj, dasi nerad, obljubil, da se bo svatba vršila čez teden dni, medtem se bo pa vse potrebno pripravilo za svečanost Medtem se je Vojko ie vedno hrabro prebijal skozi puščavo la pragozdove. Premagal Je nadčloveške napore, pri čemer so m« bili Trga), Lomi in Pozor najboljši pomočniki. Brez njih bi bil le davno poginil v divjini. Ko so potem nekega dne vendar prispeli na zeleno loko. Je Poior nenadoma dvignil ušesa, stekel naprej in ie po kratkem času prignal • seboj iskrega Šarca. Vojko ga J« nagio zajahal In t bliskovite« dira s* Jo mahnili proti Cvetograd«. Ali vplivalo vremenske soremembe na naše počutje ? Na mnoge ljudi vremenske izpre-membe močno vplivajo, tako na njihovo telesno kakor na duševno stanje. Zdravi in močni ljudje tega skoraj ne opazijo, medtem ko so bolehni in občutljivi ljudje zel* dovzetni za take izpremembe. V splošnem vpliva na počutje visok zračni pritisk bolj kakor .nizek. Sama sprememba tlaka se toliko ne pozna, bolj vpliva vremenska izpre-memba, tako v dobrem kakor ▼. slabem smislu. Izpremembo čutimo navadno še prej, preden nastopi. _ Pred nevihtami ali snežnimi viharji ali vročim južnim vetrom se občutljivi ljudje običajno nemimi ali pa se počutilo težke in zbito. Vsako delo jim je naporno, zelo so trudni, vendar zaspati ne morejo. Vse stare rane odn. brazgotine bole, revmatične bolečine se povečajo, kurja očesa posebno tišče in otežujejo hojo. Tudi mnoge živali čutijo izpremembo vremena, posebno brenclji, čebele in ose 50 zelo sitni, ribe skačejo iz vode, domače živali so nemirne in jih je težko krotiti, ptičje petj^ pred nevihto utihne. V šolah, tovarnah, bolnišnicah in kazenskih zavodih i. sl. opazimo podobne vplive. Otroci so mnogo bolj nemirni, slabo odgovarjajo na vprašanja, v obratih se pripeti več nesreč kakor običajno, stanje bolnikov se poslabša, kaznjenci teže prenašajo svoje stanje. Po mnogih raziskovanjih vplivajo vremenske izpremembe na naše počutje. Zračni tlak, toplota, gibanje zraka, večja ali manjša vlaga, vse to vpliva na razpoloženje človeka. nasnroti vročini ali ali preba- Vendar doslej pravega vzroka vpliva vremena na naše počutje še niso našli. Na podlagi raziskovanj ao prišli tudi do zaključka, da imajo sončne pege velik vpliv. Te vplivajo na ostalo ozračje in posredno tudi na nas. Odkrili so, da, se n. pr. suha in mokra leta periodično ponavljajo, in v enaki periodi kakor sončne pege, ki povzročajo v ozračju elekt«>-magnetske motnje. Vsi ti vplivi peg na naše počutje niso samo teoretično dognani, ampak na podlagi statistik. Ker sme mi del stvarstva hi tako pod vplivom sonca in njegovih izpre- Erižanka 5fev. 12 1 234 5 0 7 A a POMEN BESED Vodoravno: 1. Nekoč so se ob tej uri šole in trgovine odprle. Ni tebi enako blizu kakor tvoji sestri. —« 2. Kraj srditih bojev na vzhodni fronti. — 3. Dve črki iz besede ,Cai> men‘. Afriška kolonija. — 4. Izumil je dinamit, slovi pa po kulturnejšem dejanju. Hoja med letalskim napa* dom. — 5. Bere misli. — 6. Čebelja stanovanje. Moško ime. — 7. Športna panoga. Dve črki iz besede ,klop‘. —« 8. Rudnina. — 9. Brez njega ni kruha. Hrib na Koroškem. Navpično: 1. Mesto v Alžiriji. Prt cenah nasprotje od padca. — 2. Sovraži hrupnost. — 3. &. Ne trpi zn preobilico modrosti. — 4. Za vsak« ne najdeš izraza v besedi. Začimb«. — 5. Pokvara živega organizma. — 6. Vodna žival. Sienkiewiczev roma*. — 7. član nogometne enajstorie« Dve črki iz besede ,obed‘. — 8. Novo« doben poklic. — 9. Sunkovit glas. Ib»‘ senova drama. Rešitev križanke štev. 11 Vodoravno: 1. koran; bedak. --2. Oziris; nebo. — 3. Tom (Koč« strica Toma); vir; dar. — 4. on.| kolač; de.— 5. to; aceton.— 6. kupa| Aden. — 7. poluta; ak’. — 8. or; nomad; ja. — 9. gib; ser; kos. —• 10. atom; »Novice«. — 11. nobeajj Nipon. Navpično: 1. Kotor; pogan. —■ 2. ozon; korito. — 3. Rim; tul; boh. — 4. ar; kopun; me. — 6. niv3; Ato* — 6. sila; amen. — 7. raca; Aron. —■ 8. en; Čedad; vL — 9. ded; tek; kip, — 10. Abadon; Joe o. — 11. koreni basen. memb, Je torej popolnoma razumljivo, da vse izpremembe v ozračja vplivajo na naše počutje, od občutljivosti nas samih je pa odvise* vpliv ozračja. Nedvoumno Paganinija «o vprašali, kateri njegov sodobnik je po njegovem mnenj« prvi goslač. Odgovoril je: »Kdo je prvi, tega n« vem, * drugi IJpmalfi t Kdo ugane? Vesi««« Gospod Ostrožnik je navdušen pripadnik vodnega športa in lastnik čoln« Da bi ga obvaroval pred tatvino. J« potegnil skozi obroč na zadnji strani čolna srednji del dolge železne verig% •peljal oba njena konca skozi nastal« zanko in ju » pomočjo solidna žabice pritrdil aa obroi, pritrjen na breg«. Ko ee gospod Ostrožnik nekega dno sprehaja po bregu, spozna * zanesljivostjo ▼ čolnu, v katerem se vozi več dečkov, svoj lastni čoln. Nekaj ur pozneje ga najde nepoškodovanega i« pripetega n« verigi. Gospod Ostrožnik je pred ugankor ali je vendar mogoča protipravna uporaba, nft da bi poškodoval verigo i« ključavnico? (Glej sliko!) Odgovor: ■AOjrp^ud ofnafajd Bpn.n zojq otniA»ioodzA ‘tipai iiian}B.iqo a o^«y ouitABiden ©oiUABjntlJi H8 °8ijo* ilBAopongod !q »p »u ‘l«o.xd ®f urog in ‘nu[<$ uatJiud ‘jojqo izoj(« oifc* -»a ftmgaiod ojo8oui.«{ fcpz 'tajdeu jads ioj f«z»u uiouioj pod trt eSaf« onojd 'Bnnfix op bujoj BiiasA oijajd ijiuSaiod jap jfirpajs uatu ejoSoui ‘eSiop [JOAOP *8u8a at 9q 'ostisp intj e8;jaA ’zi OJftiez ouHAB-idun ut n8ajq * fjoq uri} ffluOA »u oinajajAod »» ‘ni? _oqoAS<> tqo} omajoq 05 'ouieopazo« lueurud mol * a[ atuBAOJBABjr ‘bq Izdajatelj: Kar"! Bratula. — Urednik« Ho go ir«"«, *— Z« tiskarno Meikun O. Mihalek