| 180 |
| 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
V
G 202
5
GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 69 | št. / No. 2 |
SI 
 |  
EN
ABSTRACT IZVLEČEK 
KLJUČNE BESEDE KEY WORDS
cadastral municipality boundary marks, administrative 
units, forestry units, Predjama (Luegg) Castle, forest Hrušica 
above Postojna, Windischgrätz
mejniki katastrskih občin, upravna razdelitev, gozdarska 
razdelitev, grad Jama (Predjama), gozdovi Hrušice nad Postojno, 
Windischgrätz
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
UDK: 528.44:349.418:630*9:332.3 
Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01
Prispelo: 16. 3. 2025
Sprejeto: 5. 4. 2025
DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2025.02.180-204
SCIENTIFIC ARTICLE
Received: 16. 3. 2025
Accepted: 5. 4. 2025
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl
Mejniki gospostva Jama 
(Luegg) v gozdovih Hrušice
The Jama (Luegg) estate 
boundary marks in the forests 
of Hrušica, Slovenia
In this paper, old cadastral municipalities boundary marks 
are presented that have been preserved in the forests of 
Hrušica above Postojna, Nanos, Javornik above Črni Vrh 
and Javorniki above Cerknica (Slovenija). The study area 
has been limited to the former estate of Jama (Predjama), 
for which a description of its boundary has been preserved 
from 1589. Over the centuries, its boundaries have been 
transformed into the boundaries of cadastral municipalities, 
administrative and forestry units. The boundary marks 
from 1691, 1823 and the period 1863–1881 were 
examined in the field. The inscriptions HL, HW, HH and 
BHA are carved on them. Depending on their location 
and time of erection, these are abbreviations for estates, 
administrative districts, or forestry units. In this article we 
describe 30 geodetic marks and two churches. The church 
of St. Lavrence above Studeno has a stone slab preserved 
on which the inscribed text explains that its church tower 
presented the border point of the estate Jama agreed upon 
in the year 1820. The church of St. Bric on Nanos has a 
stone with carved inscriptions preserved in the outer wall, 
which, according to folklore, was also the border stone of 
the same estate in the past.
V prispevku predstavljamo različna stara mejna znamenja, 
ki so se ohranila na mejah katastrskih občin na območju 
gozdov Hrušice, Nanosa, Javornika nad Črnim Vrhom 
in Javornikov nad Cerknico. Omejili smo se na območje 
nekdanjega gospostva Jama (Predjama), za katero se je 
ohranil opis meje še iz leta 1589. Ta meja se je skozi 
stoletja pretvorila v meje katastrskih občin, meje upravnih 
in gozdarskih enot. Na terenu smo preučili mejna 
znamenja iz let 1691, 1823 in iz obdobja 1863–1881. 
Na obravnavanih mejnikih najdemo vklesane napise HL, 
HW, HH in BHA. V odvisnosti od njihove lokacije in 
časa postavitve pomenijo okrajšave za gospostva, upravne 
okraje ali gozdnogospodarske enote. V članku opišemo 30 
geodetskih znamenj in dve cerkvi. V cerkvi sv. Lovrenca 
nad Studenim se je ohranila kamnita plošča z napisom, ki 
sporoča, da so se o tej mejni točki Jame uskladili leta 1820. 
Na pročelju cerkve sv. Brica v pobočju Nanosa pa je vzidan 
kamen z vklesanimi znaki, ki je bil po ljudskem izročilu 
prav tako mejni kamen gospostva Jama.
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   180 20. 06. 2025   11:20:40
| 181 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
1 UVOD
Glavni namen raziskave je bil na terenu preveriti in na podlagi različnih virov ugotoviti, kaj pomenita napisa 
HL in HW, ki ju najdemo na različno starih mejnikih na območju gozdov Hrušice, Javornika nad Črnim 
Vrhom in Nanosa (slika 1). Zaradi svoje starosti imajo ti mejniki pomembno kulturnozgodovinsko vlogo, 
hkrati pa so še danes veljavni mejniki katastrskih občin v katastru nepremičnin. Soavtor tega prispevka je 
s pomočjo domačinov mnogo takih mejnih znamenj identificiral že pred več kot dvajsetimi leti (Premrl, 
2024). Po ponovnem podrobnem terenskem pregledu obravnavanega območja smo na mejah katastrskih 
občin našli še druge mejnike z enakimi napisi, s preučevanjem literature ter arhivskih geodetskih virov, kot 
so franciscejski, reambulančni ter drugi novejši zemljiškokatastrski načrti in topografije geodetskih točk 
(eZKN, 2024; PREG, 2024), ter gozdarskih kart (npr. pregledne gozdarske karte v merilu 1 : 10.000) 
pa nam je uspelo ohranjena geodetska znamenja postaviti v geodetski, gozdarski in zgodovinski kontekst. 
Slika 1: Štirje primeri mejnikov katastrskih občin iz različnih časovnih obdobij, ki imajo napis HL: a) 1691 – Pri jesenu, b) 1867 
– štirimeja katastrskih občin pod Tisovim gričem, c) 1865 – pri jami Hram na koncu Črnjavške doline in d) okoli 1920 
– Pri granati (foto: M. Triglav Čekada, 2024). 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   181 20. 06. 2025   11:20:40
| 182 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
2 OBMOČJE IN NJEGOVI LASTNIKI SKOZI ČAS
Širše obravnavano območje (slika 2) lahko zgodovinsko opredelimo kot območje nekdanjega gospostva 
Jama, ki bi mu danes rekli gospostvo Predjamskega gradu (Zadnikar, 1965; Žontar, 1980; Stopar, 2001). 
Gospostvo Jama (nem. Luegg) je delovalo kot ločena upravna enota, to je okraj, v notranjskem okrožju 
med letoma 1782 in 1811 (Žontar, 1980). Okraj Jama je mejil na naslednje okraje: Planina (Haasberg), 
Postojna (Adelsberg), Senožeče (Senosetsch), Vipava (Wippach) in Logatec (Loitsch) (Žontar, 1980; Umek, 
1995). V oklepajih smo zapisali še nemška poimenovanja okrajev, saj so zelo pomembna za razlago kratic 
na še ohranjenih mejnikih. Po letu 1792 so severna in vzhodna meja okraja Jama ter vzhodni meji okraja 
Postojna in Vipava predstavljali tudi cerkvenoupravno mejo, to je mejo tržaške škofije oziroma njenega 
severnega dela, imenovanega dekanija Hrenovice (Dolinar et al., 2011).
V času Ilirskih provinc je Notranjska postala distrikt, ki je imel sedež v Postojni, delil pa se je na kantone 
Postojna, Idrija, Logatec, Senožeče, Lož in Cerknica. Vipava takrat ni spadala vanj (Holz, 1986). Po 
restavraciji avstrijske oblasti so okraj Jama pripojili k okraju Senožeče, saj je katastrska občina Bukovje 
ob franciscejski zemljiškokatastrski izmeri, ki so jo tod izvajali leta 1823, že spadala v okraj Senožeče. 
Notranjsko okrožje so takrat preimenovali v postojnsko okrožje. 
Po letu 1849, ko so razpustili okrožja, je del severovzhodne meje nekdanjega gospostva Jama postal meja 
med okrajnima glavarstvoma Postojna in Logatec (Dolinar et al., 2011). V okrajno glavarstvo Postojna 
na območju nekdanjega gospostva Jama spadajo okraji Postojna, Senožeče in Vipava. Na severu mejijo 
na okraja Idrija in Logatec iz okrajnega glavarstva Logatec1. Meje okrajnih glavarstev in njim podrejenih 
okrajev so se spreminjale še kasneje: katastrski občini Strmica in Studeno, ki sta prej spadali v okrajno 
glavarstvo Logatec, sta bili pripojeni k okrajnemu glavarstvu Postojna šele leta 1867 (Holz, 1986). Na 
sliki 2 smo prikazali mejo iz leta 1867 (vir: pregledne karte katastrske izmere: SI AS 176/S/012, SI AS 
176/S/02, SI AS 176/S/03).
Ob ustanovitvi okrajev okoli leta 1780 so se ti delili na manjše enote, to je na naborne (konskripcijske) 
občine, ki so jih v času jožefinske zemljiškokatastrske izmere uporabili kot katastrske občine, v katerih 
so ločeno izvajali katastrski popis. Meje nabornih občin so temeljile še na veliko starejših mejah vasi in 
gospostev. Meje katastrskih občin so nato prevzeli v franciscejski zemljiškokatastrski izmeri, ko so jih tudi 
prvič kartirali (Žontar, 1980; Slak et al., 2020). Ker so meje franciscejskih katastrskih občin večinoma 
ohranile svojo veljavo vse do danes, ima večina obravnavanih mejnikov iz tega članka še danes veljavno 
zemljiškokatastrsko vlogo. 
Danes na severni meji nekdanjega okrožja Jama najdemo mejo med današnjima občinama Ajdovščina 
in Logatec.
Na sliki 2 je kot najstarejša meja prikazana meja gospostva Jama iz urbarja z dne 1. maja 1589. Povzeta 
je po Rutarju (1895), tukaj navajamo slovenski prevod iz Rupnikovega tipkopisa (2018), ki je nastal že 
leta 1935: »Od Lepe jablane (ob cesti med Studenim in Strmico, kjer je še sedaj mejni kamen med Postojno, 
Hasbergom in Jamo), do Korita, na sv. Lavrencija (v južnem zidu cerkve je vzidana plošča, ki naznanja mejo), 
1 Okrajno glavarstvo Logatec se je najprej imenovalo Logatec (Planina), nato Logatec pri Planini in na koncu Logatec (Holz, 1986). 
2 Na arhivske vire iz Arhiva republike Slovenije (AS) se bomo sklicevali s signaturo PE. V primeru signature AS 176/S/01 pomeni številka 176 franciscejski 
kataster in S pregledne karte. Signatura PE (SI AS 176/A/A20/s/PG) posamezne katastrske občine je sestavljena iz številke 176 za franciscejski kataster, 
A za kresijo Postojna, A102 za katastrsko občino Nanos (102) v Postojnski kresiji (A), s pomeni spisovni del, PG pa skico. Letnice dokumentov smo 
prepisali neposredno iz spisovnih ali kartografskih delov dokumentov. 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   182 20. 06. 2025   11:20:40
| 183 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
odtod na sv. Jedert v Hrušici in dalje proti Vodicam (Suhi vrh, 1116 m); od tam proti jugu mimo Podkraja 
čez Jesen (ob križu na koncu brunske poti je še kamen) na sv. Brikcija, odtod na Pogled (višina 566 m pri 
vasi Hrenovice) in čez Landol nazaj do Lepe jablane.« 
Slika 2: Nekdanje meje gospostva Jama iz leta 1589 (rdeča), dežel, okrožij in okrajev med letoma 1816 in 1849 (sivo črtkano 
in pokončni sivi napisi), okrajnih glavarstev in okrajev po letu 1867 (modri trikotniki in ležeči modri napisi) in današnje 
meje katastrskih občin (rožnate). Prikazane meje so le informativne narave (podlaga: DPK 1 : 250.000, GURS). 
Pri tem je treba opozoriti, da si opisane lokacije ne sledijo zaporedno, ker so jih prepisovalci ur-
barjev pomešali3, zato so različni avtorji to mejo različno interpretirali (Rutar, 1895; Zadnikar, 
1965; Stopar, 2001; Penko, 2007; Rupnik, 2018). Naša, ki je prikazana na sliki 2, temelji na 
analizi predhodnih virov in pregledu ledinskih imen, ki so se ohranila na franciscejskih zemlji-
škokatastrskih načrtih. 
Omenjeni urbar je nastal, ko je Janez Cobenzl leta 1589 odkupil gospostvo Jama, ki ga je imel v zastavi 
že od leta 1567. Ker je umrl brez potomcev, je po njem dedoval njegov brat Ulrik, čigar sin Janez Filip 
je leta 1674 postal grof. Njegov sin Janez Gašper Cobenzl4 (1664–1742) je bil leta 1691 imenovan za 
državnega dvornega svetnika na Dunaju in se je nameraval preseliti tja, zato je leta 1711 gospostvo Jama 
prodal Sebastjanu Raigerfeldu. Ko je leta 1716 postal deželni glavar Kranjske, pa ga je želel ponovno 
odkupiti. Najprej je leta 1716 kupil Planino in Logatec, nato leta 1719 še Jamo (Rupnik, 2018). Tako je 
ozemlje od sredine nanoške planote do Vrhnike leta 1719 postalo last Cobenzlov. Leta 1810 je rodbina 
Cobenzlov izumrla, njegovo posest pa je podedoval daljni sorodnik grof Mihael Coronini. Ta ga je leta 
3 Urbar gospostva Jama iz leta 1589 se uvršča med reformirane urbarje, o katerih vemo, da so jih morali vsako leto prepisati v posebne priročne urbarje, na 
podlagi katerih so pobirali dajatve (Umek, 1982). Rutar (1895) v svojem delu na več mestih omenja, da je obravnaval kopijo urbarja in ne originala.
4 Janez Gašper Cobenzl je bil tisti čas zelo cenjen državnik in svetovljan. Znan je tudi po tem, da je spodbujal zemljemerca in upravitelja idrijskega rudnika 
Franca Antona Steinberga (1684–1765), da je intenzivno raziskoval Cerkniško jezero in izsledke objavil v knjigi (Preinfalk, 2022).
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   183 20. 06. 2025   11:20:40
| 184 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
1825 zapustil svoji soprogi Zofiji, ona pa ga leta 1846 prodala Weriandu Aloisu Windischgrätzu (Rupnik, 
2018; Žigon, 1995; Otorepec, 1972). Windischgrätzi so to posest upravljali do nacionalizacije po koncu 
druge svetovne vojne (Stopar, 2001). Gospostvo Vipava pa je bilo v letih od 1528 do 1910 vseskozi v 
posesti Lanthierijev (Vetrih, 2013). 
Vendar meje leta 1846, ko je posest prevzel Windischgrätz, še niso bile dokončno urejene, saj Rutar 
(1895) navaja, da so bile takrat med domačini še žive zgodbe o biričih, ki so vsako leto razglašali 
potek meje med Vipavo in Jamo v Podkraju pri koritih. Meja je bila tako slabo določena, da je zaradi 
tega prihajalo celo do mejnih sporov, zaplemb živine, na Nanosu pa celo do ubojev. Naraščanje 
napetosti na mejah v 18. stoletju ni bilo tako redko, saj poznamo podobne primere z vzhodne meje 
kartuzije Bistra (Triglav Čekada, 2023). Na nedoločenost mej med katastrskimi občinami Nanos, 
Podkraj in Hrušica iz časa franciscejske izmere kažejo tudi skice mej teh katastrskih občin, na ka-
terih sta izrisani še dve varianti meje (slika 3). Mejo pri Podkraju so Windischgrätzi in Lantieriji 
dokončno uredili šele leta 1863 (Rutar, 1895). Iz zemljiške knjige je razvidno, da so podkrajske 
gozdove Lanthieriji 25. 8. 1891 prodali Antonu Černigoju, ta pa dne 25. 9. 1910 ljubljanskemu 
kanoniku Josipu Šišku. Leta 1915 so gozdovi prešli na Ljudsko posojilnico Ljubljana, 3. 11. 1917 
pa jih je od nje kupil Hugo Veriand Windischgrätz. Lastništvo je ohranil tudi med obema vojnama, 
ko je to območje prešlo pod Italijo. Leta 1925 sta bila izdelana prvi gozdnogospodarski načrt za 
revir Podkraj in podrobna oddelčna karta z vrisanimi mejnimi kamni. Drugi načrt je bil izdelan leta 
1935 in je že v italijanskem jeziku, opombe ob njegovem izvajanju pa so v nemščini (Arhiv Zavoda 
za gozdove Slovenije OE Tolmin in OE Postojna). 
Zgodbe o nedovoljenem sekanju lesa in drugih prigodah v obširnih Windischgrätzovih gozdovih iz ob-
dobja med obema vojnama so se v ljudskem spominu ohranile še do začetka 21. stoletja (Trobič, 2014; 
Žigon, 1995; Pahor in Hajnal, 1981).
Po drugi svetovni vojni so podkrajski gozdovi in gozdovi sosednjih enot Nadrt, Jama in Hrušica, tako 
kot vsi drugi veleposestniški gozdovi v Sloveniji, po zakonu o nacionalizaciji z dne 2. 2. 1953 postali 
splošno ljudsko premoženje in so prišli v upravljanje takratnega Gozdnega gospodarstva Postojna. Po 
oblikovanju novih gozdnogospodarskih območij leta 1961 so prešli v upravljanje Soškega gozdnega 
gospodarstva Tolmin. 
Da napisov HL in HW ne moremo zmeraj enačiti z nemškim poimenovanjem za gospostvo oziroma 
okraj Jama Herrschaft Luegg ali za Logatec Herrschaft Loitsch ter za Vipavo Herrschaft Wippach, so 
poskrbeli menjajoči se lastniki tega območja skozi čas. Območje, ki je nekdaj spadalo pod gospostvo 
Jama, hkrati z gospostvi Haasberg, Logatec in Šteberg, je od leta 1846 dalje posedoval knez Weriand 
Windischgrätz (Rupnik, 2018). Torej bi bili črki L in W, ki ju vidimo na večini obravnavanih mejnikov 
iz druge polovice 19. stoletja, lahko tudi okrajšavi za njune lastnike, Lanthierije in Windischgrätze. 
Ker so to obširni gozdovi, še vedno razpotegnjeni po ogromnih parcelah, ki so jih gozdarji razdelili 
na manjše enote (oddelke in odseke), bi napis H lahko pomenil tudi sečni oddelek Hiebsfächer, po-
dobno kot v gozdovih idrijskih rudnikov (Kovač, 2004; Brence et al., 2003), saj je za našo raziskavo 
pomembna ne le upravna, temveč tudi gozdarska razdelitev na enote. Gozdarske meje so se od nekdaj 
navezovale na parcelne meje, zato ima večina parcelnih mejnikov v gozdovih tudi vlogo gozdarskih 
mejnikov (Korošec, 1993; Kozorog, 2008). Vendar lahko govorimo o gozdarski razmejitvi na višji 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   184 20. 06. 2025   11:20:40
| 185 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
ravni šele po letu 1852, ko so v Avstriji sprejeli gozdarski zakon oziroma gozdni patent, ki je prvič 
uzakonil razmejevanje vseh gozdov, državnih in zasebnih. Pred tem je bilo urejanje in kartiranje goz-
dov urejeno le v državnih gozdovih (Korošec, 1993; Gašperšič, 1995). Windischgrätzovi gozdovi v 
Hrušici, na Nanosu in Javorniku so znani kot drugi veleposestniški kompleks na območju današnje 
Slovenije, za katerega so v desetletju 1880 izdelali prve gozdarske načrte – prvi načrti so bili za obmo-
čje notranjskega Snežnika narejeni že leta 1864 (Gašperšič, 1995). Na ohranjenih gozdarskih kartah 
območja Windischgrätzovih gozdov iz let 1881 in 1906, ki jih hranijo na območni enoti Postojna 
Zavoda za gozdove Slovenije, ugotovimo, da so to območje takrat še vedno delili na gozdarske enote 
Jama (Herrschaft Luegg), Planina (Herrschaft Haasberg) in Logatec (Herrschaft Loitsch) (Žigon, 1995; 
Übersichts-karte …, 1906; Uibersichts-karte …, 1881), za katere so v nemščini uporabili enak izraz, 
kot je takrat označeval upravni okraj ali pred tem gospostvo – Herrschaft, čeprav upravni okraj Jama 
ni več obstajal že od začetka 19. stoletja, saj je njegovo ozemlje spadalo v upravni okraj Senožeče. Te 
gozdarske enote bomo v članku imenovali gozdarska enota gospostva. Notranjo delitev teh gozdarskih 
enot gospostev na podrejene revirje oziroma gozdnogospodarske enote Jama, Hrušica, ki sta spadali 
pod Jamo, in Nadrt ter Podkraj, ki sta spadala pod Vipavo, naj bi vzpostavili že leta 1863 (arhiv ZGS, 
OE Tolmin in OE Postojna). 
Zato so za pravilno identifikacijo pomena napisov odločilnega pomena letnice, ki jih večinoma najdemo 
zraven napisov na obravnavanih mejnikih, in smeri neba, proti katerim so napisi obrnjeni.
Slika 3: Deli mej katastrskih občin pod Podkrajem, ki so med franciscejsko izmero leta 1824 imele še dve varianti poteka. 
Izseka iz skic franciscejske zemljiškokatastrske izmere: a) katastrska občina Nanos (vir: SI AS 176/A/A20/s/PG, 1824) in 
b) katastrska občina Hrušica (vir: SI AS 176/A/A102/s/PG, 1823). 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   185 20. 06. 2025   11:20:41
| 186 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
3 REZULTATI
Slika 4: Zeleni rombi so lokacije, obravnavane v članku: J iz preglednice 1, D iz preglednice 2, lokacije brez številke so v besedilu 
zgolj omenjene (podlaga: DPK 1 : 250.000, GURS). 
3.1 Mejniki na nekdanji meji gospostva Jama 
Na nekdanji meji gospostva Jama iz leta 1589 še danes stojijo mejniki, ki označujejo meje katastrskih 
občin. Dva sta iz leta 1691 (slika 4), dva iz leta 1823 (slika 5), kar nekaj jih je iz druge polovice 19. 
stoletja. V preglednico 1 smo odebeljeno zapisali lokacije, ki so navedene v prejšnjem poglavju v prepisu 
iz urbarja iz 1589. Zraven smo dodali še druge zelo verjetne mejne točke, ki sta jih ob interpretaciji 
meje iz urbarja omenila že Rutar (1895) in Rupnik (2018). Najbolj nejasni lokaciji Pri jesenu in Suhi 
vrh nad Vodicami smo v prvem primeru interpretirali na podlagi starega ledinskega imena, ohranjenega 
v arhivskih zemljiškokatastrskih načrtih, v drugem primeru pa na podlagi najbolj podobne nadmorske 
višine in imena »Suhi vrh 1114«, zapisanega na topografiji povojne trigonometrične točke na vrhu hriba 
Sovič (št. 482-IV-14). Sicer pa v bližini zaselka Suhi vrh nad Vodicami oziroma Colom najdemo še en 
hrib z imenom Suhi vrh, ki ima nižjo nadmorsko višino, to je 1067 m, in danes stoji dlje od meje kata-
strskih občin kot vrh hriba Sovič, katerega nadmorska višina je bolj podobna višini, navedeni v prepisu 
urbarja, ki ga navaja Rutar (1895).
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   186 20. 06. 2025   11:20:41
| 187 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Preglednica 1: Mejniki in trigonometrična znamenja na mejnih točkah nekdanjega gospostva Jama
Št.
Staro ime, 
današnje ime
Podroben opis mejnika: napisi5 Današnja meja k. o.
J1 Pri lepi jablani 
(vzhodno od vasi 
Studeno)
Peterostrani mejnik iz klesanega kamna 39 × 30 × 28 × 25 × 31 
cm, visok 88 cm od roba korenike: G.C. H.H. 1823 / G.C. H.H. / 
Gränzpunct mit Trauni Verch / G.C. H.L. / K.K. BHA 1823. Mejnik 
ni več na originalni lokaciji.
meja Studeno in 
Postojna
J2 Sv. Lovrenc 
(1019 m) nad 
vasjo Studeno
Napis na kamniti plošči v cerkvi, postavljeni na podstavek ob desni 
steni cerkvene ladje (prevod B. Premrl6):
Št. 1.
Zvonik Sv. Lovrenca
– četrta mejna točka med
gospostvi Postojna,
Planina in Jama
na podlagi poravnave z /dne/ 16.
septembra 1820 za 
evidenco mejne 
črte od št. 1 do št. 11
na Travnem vrhu.
1823.
danes okoli 80 m proč 
tromeja: Studeno, Kačja 
vas, Bukovje
J3 Srnjak (918 m) Tristrani mejnik iz klesanega naravnega kamna s presekom 26 
× 25 × 25 cm in visok 68 cm: HH (ligatura) 1876 / SW MT / 
HHL (ligatura). Na vrhu vklesan križ. V betonu na tleh napis: RA 
1928 (Triglav et al., 2022b). Mejnik še danes hkrati predstavlja 
trigonometrično točko 1-III-16. 
tromeja Bukovje, Kačja 
vas in Hrušica
J4 Pri jesenu Naravna skala s presekom okoli 80 × 80 m in visoka 84 cm z 
vklesanimi napisi: HL (ligatura) / 1691.I.D / LVEK (VE je ligatura). 
Na vrhu je ohranjen odlomljen železni reper s premerom 2 cm, ki je 
bil stabiliziran leta 1956. Mejnik od leta 1994 ni več na originalni 
lokaciji.
meja Bukovje in 
Hrušica
J5 Sv. Jedrt v 
Hrušici, Stara 
Pošta v Hrušici
Cerkve ni več.
Danes je pri gostilni Stara pošta v Hrušici deponiran odbit kos 
naravne skale s presekom 47 × 90 cm in visok 34 cm s čitljivim 
napisom ANNO1691 in drugimi deli napisa, ohranjenimi le v 
fragmentih: [K]ANN [?] DIE I K[?]IH, W[…]M, GEMI[?][…]I[?]
WUI.
Podrt klesan mejnik z gozdarskimi napisi: c/18
meja Bukovje in 
Podkraj
J6 Suhi vrh, Sovič 
(1114 m)
Povojno granitno trigonometrično znamenje točke 482-IV-14 s 
presekom 15 × 15 cm, visoko 18 cm. V bližini v naravne žive skale 
vklesani križi, ki predstavljajo meje parcel. Vrh je zelo zarasel.
danes okrog 150 m 
bolj severovzhodno 
teče meja med Kanjim 
Dolom in Colom 
J7 Prečni vrh (887 
m)
Povojno granitno trigonometrično znamenje točke 489-IV-14 in 
naravni kamen z vklesanim križem
ni 
J8 Štefanov hrib 
(1113 m)
Dva mejnika iz klesanega kamna: 1) HW 1864 / GO; 2) III HL 
1866. Zraven je še povojno granitno trigonometrično znamenje 495-
IV-14 (Širca, 2023).
tromeja Nanos, 
Bukovje, Podkraj
5 Pri prepisih napisov v preglednici 1 in 2 smo se skušali držati kratkih navodil iz Premrl (2002) ter Kloos (2024). V okroglih oklepajih smo navedli še, 
ali so črke izpisane v ligaturi.
6 Nro 1. /Kirchthurm von st: Lorenz /- Firirter Gränzpunct zwi: /⌠chen den Her⌠chaften Adels: /:berg Haasberg und Lueg / lauth Vergleich von 16ten / 
September 1820 zur Evi: / denzhaltung der Gränzli / :nie von Nro 1 auf Nro 11 / am Trauni Verch. / J823.
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   187 20. 06. 2025   11:20:41
| 188 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Št.
Staro ime, 
današnje ime
Podroben opis mejnika: napisi5 Današnja meja k. o.
J9 Veliki Bukovec 
(1257 m)
Klesan mejnik iz kamna: II. HL. (ligatura) 1863 / II HW. 1863. Na 
strani z napisom HW je z rdečo barvo dopisano še F. 83. 
meja Nanos in Bukovje
J10 Suhi vrh na 
Nanosu (1313 m)
italijanski zidano-betonski trigonometrični steber, povojna granitna 
trigonometrična točka in skala širine 60 cm in dolžine 90 cm z 
vklesanimi napisi: I HL (ligatura) HW. 1863 / 1834 / U / M.R. 1971 
/ AGO?. / 1885
tromeja Razdrto, 
Nanos, Bukovje 
J11 Sv. Bric na 
Nanosu
V pročelju cerkve sv. Brica vzidan kamen z vklesanimi znaki meja Razdrto in Strane
J12 Landol Verjetno cerkev, mogoče sv. Nikolaj s konca 16. stoletja ni
J13 Pogled, Pugled 
(568 m)
Povojno granitno trigonometrično znamenje točke 356-IV-16 (Širca, 
2023)
50 m proč meja Hrašče 
in Hrenovice
Najstarejša mejnika z letnico 1691, to sta mejnika pri Pri jesenu (preglednica 1, št. J4, slika 5a) in pri Stari 
pošti v Hrušici (št. J5, slika 5b), nista več na originalnih lokacijah. Vendar glede na pripovedovanja doma-
činov (Premrl, 2024) in analizo arhivskih zemljiškokatastrskih postopkov (PREG, 2024) vemo, do kdaj in 
kje sta stala prej. Oba sta jo skupila ob delih, povezanih s širitvijo ceste. Odbiti kamen z napisom pri Stari 
pošti je bil do leta 1980 del dolge žive skale, visoke okoli 80 cm in vzporedne s cesto na območju, imeno-
vanem V rupah, ki se nahaja približno 900 m naprej od Hrušice proti Podkraju. Okrog dela z napisom so 
pazljivo zvrtali tri vrtine, ki se še danes vidijo na njem (slika 5b), ter napis nepoškodovan odstrelili in ga 
prepeljali k Stari pošti, živo skalo pa so razstrelili, ker je ovirala vkopavanje plinovoda7. Kamen so odložili 
na območju arheološkega najdišča Ad Pirum le nekaj metrov za gostilno pri Stari pošti. Drugi premaknjeni 
mejnik je naravna skala z vklesanimi napisi Pri jesenu, ki danes stoji ob zahodni lipi zraven razpela ob cesti 
Kalce–Podkraj. Razpelo med dvema lipama stoji okrog 100 metrov proti jugozahodu od križišča ceste Kal-
ce–Podkraj z makadamsko Zagorsko cesto; celotno območje ima na TTN5 izpisano ledinsko ime Brunk. 
Do leta 1994 je ta skala stala kakšnih 20 metrov naprej ob cesti proti Hrušici na točki, kjer meja katastrskih 
občin Hrušica–Bukovje tvori vogal. Na mejniku so ohranjeni trije napisi: LVEK, HL in 1691.I.D. Prvi je 
Luegg8, torej nemško ime za Jamo, drugi pomeni Herrschaft Loitsch, torej gospostvo Logatec, na katero je 
takrat tukaj mejila Jama. Tudi ta mejnik je bil napoti pri širjenju in asfaltiranju ceste. Letnica 1691 na obeh 
mejnikih ustreza letu, ko je bil tedanji lastnik gospostva Jama Janez Gašper Cobenzl imenovan za dvornega 
svetnika in se je odločil, da bo posestvo prodal in se bo odselil na Dunaj. Sklepamo lahko, da je kot dober 
gospodar pred prodajo najprej dal postaviti nove mejnike.
Tretji premaknjen mejnik je Pri lepi jablani ob cesti Strmica–Studeno (št. J1, slika 7a). Izklesan je iz 
kamna in nosi letnico 1823, torej je iz časa franciscejske zemljiškokatastrske izmere, žal pa ne vemo več, 
kje in do kdaj je prvotno stal. Vmes so ga namreč ukradli in le prizadevnosti domačinov se moramo 
zahvaliti, da so ga našli in postavili nazaj blizu prejšnje lokacije (Miklavčič, 2012). Ker so vsi trije mej-
niki premaknjeni, danes napisi na njihovih stranicah ne kažejo več v pravo smer, prav tako nimajo več 
veljavne vloge v katastru nepremičnin. Kljub temu je mejnik Pri lepi jablani zgleden primer predstavitve 
geodetske dediščine, saj ob njem stoji razlagalna tabla in je že vpisan v Register kulturne dediščine pod 
številko 1-23902. Geodetsko dvojno vlogo je imel nekdaj le mejnik Pri jesenu, saj je bil v prejšnjem 
stoletju precej časa tudi višinska točka – reper (PREG, 2024).
7 Za skalo je bila luknja, v kateri je bil po ustnem izročilu pokopan vojak. Ob miniranju so odkrili tudi približno 30 centimetrov globoke kolesnice v skalnih tleh.
8 V preteklosti niso bili vsi kamnoseki pismeni, zato na starih mejnih kamnih in v drugih napisih večkrat opazimo zamenjane, pomešane ali zrcalno 
obrnjene črke ter druge pisne napake (Triglav Čekada et al., 2022a; Kloos, 2024).
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   188 20. 06. 2025   11:20:41
| 189 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Slika 5: Najstarejša mejnika gospostva Jama iz leta 1691: a) Pri jesenu in b) pri Stari pošti v Hrušici (foto: M. Triglav Čekada, 2024).
Nad mejnikom Pri lepi jablani je še vrh Sv. Lovrenca na Hrušici (št. J2, slika 6), kjer je bila razpadajoča 
trigonometrična točka II. reda št. 335 starejšega tipa stabilizacije, ki so jo v preteklih desetletjih domačini 
obnovili (Triglav Čekada et al., 2022b). To lokacijo najdemo tudi v popisu triangulacijske izmere z začetka 
20. stoletja (Die Ergebnise …, 1906). Na sedlu pod vrhom stoji cerkev sv. Lovrenca, ki je ena najsta-
rejših cerkva na Postojnskem – prvič je bila omenjena že leta 1391 (Penko, 2007)9. V njej je ohranjena 
kamnita plošča z napisom, ki pove, da je njen zvonik od leta 1820 mejna točka gospostev Jama, Planina 
in Postojna (J2, slika 6a). Plošča je bila najprej vzidana v južno fasado cerkve, a je po letu 1955 razpadla 
na več kosov, nakar so jo restavrirali in prestavili v notranjost cerkve (Premrl, 2024). Napis na njej je 
zanimiv tudi zato, ker navaja evidenco meje, v kateri je ena izmed krajnih točk Travni vrh. Na nekdanjih 
okrajnih mejah iz celotnega 19. stoletja sta v bližini kar dva Travna vrha, na katerih sta se ohranila tudi 
dva starejša mejnika. Prvi se nahaja južno nad Ravbarkomando (na sliki 4 in v preglednici 2 je označen s 
številko D1) in nosi letnico franciscejske zemljiškokatastrske izmere 1823, drugi se nahaja na severu pod 
Novim Svetom (št. D5, slika 11) ter nosi letnico 1867. Na obeh so napisi, na podlagi katerih bi ju lahko 
povezali z mejno točko na Sv. Lovrencu. Pravi je južni Travni vrh, saj na njem najdemo številko XI, ki 
jo kot krajno točko omenja prav napis na Sv. Lovrencu. Poleg tega je oblika mejnika in napisov na njem 
enaka kot pri mejniku Pri lepi jablani, ki se nahaja med obema točkama in je na njem prav tako zapisan 
Travni vrh. Oblika mejnikov Pri lepi jablani in na Travnem vrhu nad Ravbarkomando je enaka obliki 
mejnikov na grebenu Javornikov nad Cerknico, ki so prav tako iz časa franciscejske zemljiškokatastrske 
izmere (slika 7). Kratice in letnice so izpisane z velikimi črkami, imena vrhov so napisana z malimi čr-
kami, ki spominjajo na rokopis. Vsak kamen ima z rimskimi številkami napisano zaporedno številko v 
določenem odseku; kot rečeno, je na Travnem vrhu številka XI. Vsaj dva mejnika, na Velikem Javorniku 
(1268 m) (Triglav Čekada in Jenko, 2020) in Velikem Kožljeku (1240 m) (PREG, 2024), imata še danes 
tudi vlogi mejnikov katastrskih občin in trigonometričnih točk. Mejnik na Velikem Javorniku ima na 
vrhu vklesan napis MT, kar pomeni vojaško triangulacijo (Militärische Triangulation), enako kot mejnik 
na Srnjaku. To pomeni, da sta imela že ob postavitvi poleg katastrske tudi vlogo trigonometrične točke. 
9 Penko (2007) navaja, da je bila po ustnem izročilu prvotna cerkev sv. Lovrenca zgrajena na mestu, kjer so pred tem stale nekakšne ruševine ali pil, kar 
je lahko povezano z dokazanimi arheološkimi ostanki antične pozidave na tem mestu. Ostanki antičnega zapornega zidu so ohranjeni tudi na Srnjaku 
(Penko, 2007). Tako lahko vsaj tri točke nekdanje meje gospostva Jama, poleg zgornjih dveh še zaselek Hrušico, povežemo z rimskim časom, kar spet 
kaže na zelo dolgo kontinuiteto ohranjanja stalnih točk v prostorskih razmejitvah (Triglav Čekada, 2022).
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   189 20. 06. 2025   11:20:41
| 190 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Kot veljavni trigonometrični točki sta Srnjak in Veliki Javornik dokumentirana tudi v izmeri z začetka 
20. stoletja (Die Ergebnise …, 1906). 
Slika 6: Sv. Lovrenc nad Studenim (foto: N. Širca, 2024): a) tabla v notranjosti cerkve, ki pravi, da je bil zvonik te cerkve mejna 
točka okrajev Planina, Postojna in Jama že leta 1820, b) pogled na cerkev z zvončnico, c) današnja oblika znamenja 
na mestu nekdanje trigonometrične točke na vrhu hriba Sv. Lovrenca.
Mejnik na Travnem vrhu nad Ravbarkomando sicer po drugi svetovni vojni ni imel več vloge trigo-
nometrične točke, jo je pa sam vrh vsekakor imel vsaj v času italijanske triangulacijske izmere med 
obema vojnama, saj ob klesanem mejniku najdemo še ostanke betonskega italijanskega triangulacij-
skega stebra pravokotnega preseka, na katerem ni napisov ali letnice. Italijanski triangulacijski stebri 
imajo velikokrat napis RA (Rete Artiglieria), kar pomeni artilerijska mreža (Triglav Čekada et al., 
2022b). Na Srnjaku in Velikem Kožljeku je napis RA dodan na betonski temelj pod ohranjenima 
starejšima mejnikoma.
Najpomembnejša vloga mejnikov iz leta 1823 Pri lepi jablani, Travni vrh, Veliki Javornik in Veliki Kožljek 
je bila razmejitev med upravnima okrajema Postojna in Planina, kar povedo tudi kratice na njih: BHA 
(Bezirkshauptmannschaft Adelsberg) pomeni Postojno, HH (Herrschaft Haasberg) pa Planino. Mejnik 
Pri lepi jablani je bil takrat tromejnik okrajev, zato ima na eni strani dodano še kratico HL, ki v tem 
primeru pomeni Herrschaft Luegg, torej gospostvo Jama, saj je bila meja okrajev Planina (Haasberg) in 
Logatec (Loitsch) takrat še na Srnjaku. Vsi imajo na eni strani še kratici K. K. (kaiserlich und königlich), 
ki pomenita cesarsko-kraljevi.
Če nadaljujemo po nekdanji meji gospostva Jama od mejnika Pri lepi jablani proti zahodu, pridemo 
najprej na vrh Pugled, kjer danes najdemo le povojno trigonometrično točko (Širca, 2023), potem do 
vasi Landol in Strane, od tam pa se vzpnemo v pobočje Nanosa, kjer je naslednja mejna točka cerkev 
sv. Brica (št. J11, slika 8). Tudi ta ima, podobno kot cerkev sv. Lovrenca in porušena cerkev sv. Jedrti 
v Hrušici, zelo dolgo zgodovino. Cerkev sv. Brica se prvič omenja kot mejnik med gospostvi v urbarju 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   190 20. 06. 2025   11:20:41
| 191 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Slika 7: Mejniki enake oblike med upravnima okrožjema Postojna in Planina iz leta 1823: a) Pri lepi jablani (foto: M. Triglav 
Čekada, 2025), b) Travni vrh nad Ravbarkomando (738 m) (foto: M. Triglav Čekada, 2024), c) Veliki Javornik nad Cerknico 
(1268 m) (foto: I. Karničnik, 2020) in d) Veliki Kožljek (1240 m) (foto: R. Škafar 2022).
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   191 20. 06. 2025   11:20:42
| 192 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
gospostva Jama iz leta 1589 (Penko, 2007). Današnja cerkev pa je novejšega nastanka, saj je leta 1840 
grozilo, da se bo stara podrla, zato so jo domačini kasneje preventivno podrli in postavili novo, ki je bila 
blagoslovljena leta 1880 (Rupnik, 2018). V njeno pročelje je vzidan star kamen z vklesanimi znamenji 
(slika 8b), za katerega so stari domačini trdili, da je mejni kamen med prej omenjenimi gospostvi (Pen-
ko, 2007). Penko sicer trdi, da očrtani križ, očrtana zvezda, lilija ali helebarda, dve vitici in rožico težko 
interpretiramo kot mejno znamenje. Vendar sta lilija ali helebarda pogost motiv v grbih gospostev, zato 
se mi temu mnenju ne pridružujemo.
Slika 8: Pročelje cerkve sv. Brica v pobočju Nanosa nad vasjo Strane; desno stari kamen, vzidan nad vrati cerkve sv. Brica na 
Nanosu nad vasjo Strane (foto: N. Širca, 2025).
Od sv. Brica nadaljujemo preko Suhega vrha na Nanosu (1313 m) (št. J10, slika 9a), na katerem danes 
stojijo povojno granitno trigonometrično znamenje, medvojni italijanski betonski trigonometrični steber 
ter mejnik, dalje na Veliki Bukovec na Nanosu (št. J9, slika 9b), od tam na Štefanov hrib (št. J8, slika 
9c) in Prečni vrh pod Podkrajem (št. J7). Najbolj severna točka zahodne meje gospostva Jama je bila 
najverjetneje na Soviču (št. J6). Na naštetih krajih najdemo stare mejnike iz let 1863 in 1864 na Suhem 
vrhu, Velikem Bukovcu in Štefanovem hribu. Vse te točke so v preteklosti že imele vlogo trigonometrič-
nih točk, že vse od časa franciscejske zemljiškokatastrske izmere naprej, in vse razen Velikega Bukovca 
so to vlogo ohranile do danes. 
Na Prečnem vrhu in Soviču danes najdemo povojni granitni trigonometrični znamenji, v njuni 
neposredni bližini pa še v žive skale vklesane križe, ki označujejo meje parcel. Po severnem pobočju 
Soviča teče meja katastrskih občin, ki je prav tako označena z vklesanimi križi. Na eni izmed takih 
živih skal, dolgi 4 metre in visoki 2 metra, najdemo poleg dveh vklesanih križev še vklesano letnico 
1862 (preglednica 2, št. D10, slika 10). Ta potrjuje ustna pričevanja starejših gozdarjev, da so križe 
na mejah katastrskih občin okoli Javornika nad Črnim vrhom vklesali po zemljiški odvezi (Premrl, 
2024). Vklesane križe, ponekod tudi z vklesanimi gozdarskimi znamenji, najdemo na celotni nek-
danji meji okrajnih glavarstev Logatec in Vipava, ki je nastala po letu 1849, vsaj od Velikega Vrha 
do Zrnetovca. 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   192 20. 06. 2025   11:20:42
| 193 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Slika 9: Mejniki z letnico 1863 ali 1864 na vzhodnem robu pogorja Nanosa: a) I. Suhi vrh na Nanosu (foto: E. Kozorog, 2025), b) 
II. Veliki Bukovec (foto: E. Kozorog, 2025), c) III. Štefanov hrib (foto: E. Kozorog, 2025), d) IV. Medvejšek jug (foto: M. Triglav 
Čekada, 2024), e) V. Medvejšek sever (foto: M. Triglav Čekada, 2024) in f ) podrt mejnik pod Hrušico (foto: E. Kozorog, 2025).
S Soviča je potem šla stara meja gospostva Jama na cerkev sv. Jedrti v Hrušici, ki pa je danes ni več. V 
Hrušici najdemo tudi prej opisani premaknjeni mejnik iz leta 1691. Od tam je meja verjetno sledila stari 
rimski cesti10, to je današnji cesti Podkraj–Kalce, po kateri še danes teče meja katastrske občine, in prišla 
10 Triglav Čekada (2022) omenja, da so meje gospostev velikokrat sledile že dolgo znanim starim razdelitvam prostora, zato upravičeno sklepamo, da je 
meja že leta 1589 tekla po nekdanji rimski cesti.
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   193 20. 06. 2025   11:20:42
| 194 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
na izhodišče pri drugem premaknjenem mejniku z letnico 1691 Pri jesenu. Tudi na tej meji marsikje 
najdemo v žive skale vklesane križe (PREG, 2024: IDPOS 2375_06025_000.pdf ).
Slika 10: V naravno vraščeno skalo vklesan križ in letnica 1862 na severnem pobočju Soviča. Rdeč krog na levi sliki prikazuje 
lokacijo detajla z letnico, ki je prikazan na desni sliki (foto: M. Triglav Čekada, 2024). 
3.2 Mejniki katastrskih občin iz obdobja po zemljiški odvezi
Na območju Hrušice najdemo še več mejnikov, izklesanih iz naravnega kamna, ali pa živih skal z napisi 
(preglednica 2). Obravnavali jih bomo po skupinah glede na njihovo starost, saj je od nje odvisno, kaj 
pomenijo napisi na njih. 
Preglednica 2: Drugi ohranjeni mejniki z napisi na območju gozdov Hrušice 
Št. Ledinsko ime Podroben opis mejnika: napisi Današnja meja k. o.
D1 Travni vrh 
(738 m) nad 
Ravbarkomando
Klesan mejnik s presekom 38 × 30 cm, visok 82 cm od korenike, na 
vrhu ločno zaključen: N° XI Trauni werch auf N° X–XIII / G.C. HH 
1823 / N° XI Trauni Werch auf dem Laussek / K.K. BHA 1823. Na 
vrhu napis VI. M.O.
Zraven je položen spodaj odlomljeni italijanski betonski 
trigonometrični steber s presekom 38 × 35 cm, visok 40 cm in z 
ohranjeno luknjo (premer 12 × 12 cm, globina 12 cm) za merilni 
signal. Na njem ni napisov.
Postojna in Kačja vas
D2 vrtačast svet pod 
vasjo Strmica
Živa skala s presekom 68 × 45 cm v nivoju tal: vklesano HH. (ligatura) 
IV.
tromeja Postojna, 
Kačja vas, Strmica
D3 Kalce 46, ob cesti 
Kalce–Podkraj pod 
Srnjakom
Klesan mejnik s presekom 29 × 29 cm, visok okoli 70 cm. Vklesani 
napisi: HL (ligatura) / + 1876 / SW / T, pod letnico je v kvadratu, 
narisanem z minijem, dopisana številka 18a.
premaknjen
D4 Pri granati Zidan ali betonski steber z vbetoniranim zgornjim delom granate 
iz prve svetovne vojne. Višina 130 cm do roba, dodatnih 30 cm do 
betonskega vrha in še 30 cm do vrha granate, presek 59 × 59 cm, 
obseg granate 100 cm. Vdolbeni in z minijem pobarvani napisi: HL 
(ligatura) / v kvadratu C/1 / 209 + HW, spodaj v kvadratu D/48 
tromeja Bukovje, 
Hrušica in Podkraj 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   194 20. 06. 2025   11:20:42
| 195 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Št. Ledinsko ime Podroben opis mejnika: napisi Današnja meja k. o.
D5 Pod Tisovim 
gričem
Klesan mejnik s presekom 18 × 34 cm, visok 56 cm, ločno zaključen, 
rahlo nagnjen proti severovzhodu: H.L. 1867. / H.W., pod njim v 
kvadratu C/5
štirimeja Javornik, 
Novi Svet, Hrušica in 
Podkraj
D6 Travni vrh (930 m) 
nad Novim Svetom
Klesan mejnik s presekom 33 × 31 cm, visok 65 cm, ločno zaključen: 
1867 H.W. / H.L. / v kvadratu 108 / na vrhu vklesan + in samo 
narisane tri črte
5,5 m proč povojna granitna trigonometrična točka 222-IV-03 s 
presekom 15 × 15 cm, visoka 18 cm. Na živi skali z vpisno knjigo (2,3 
m od granitne trigonometrične točke) vklesan in z zbledelim minijem 
pobarvan križ, na drugi skali (1,5 m stran od granitne trigonometrične 
točke) še en manjši vklesan križ (premer krakov 6 cm). Križa sta 
zavarovalni znamenji trigonometrične točke, saj sta vrisana tudi v 
topografiji.
tromeja Javornik, 
Novi Svet in Lome
D7 Špik (1189 m) nad 
Vodicami
Skala, ki se je ne da premakniti, s presekom okoli 30 × 40 cm. Na vrhu 
vklesan kvadrat z vklesano številko 30, na strani na glavno obrnjen 
vklesan napis H×W.
2,1 m proč povojna granitna trigonometrična točka 231-IV-03, ki 
gleda 10 cm iz tal.
Javornik in Vodice
D8 Dedni vrh (1217 
m) nad Vodicami
Izruvan klesan mejnik, ki ima na eni strani vklesan + in na drugi 
številko 43. Tri črte, narisane z minijem.
9 m proč povojna granitna trigonometrična točka 230-IV-03, ki gleda 
30 cm iz tal.
Javornik in Vodice
D9 Vrh Loma (988 m) 
pod kmetijo Jeler 
pod Javornikom 
nad Črnim Vrhom
Grobo obdelan naravni kamen 28 × 28 cm, visok 43 cm, 12 × 13 cm 
velikost vklesanega kvadrata, v katerem je vklesana številka 48, vklesan 
križ, na vrhu samo z minijem narisana pika.
Javornik in Vodice
D10 Severno pod 
Sovičem nad 
naseljem Suhi vrh
Živa skala, visoka 2 m in dolga 4 m. Letnica 1862 (višina številk 7 cm) 
in majhen križ (dolžina krakov 5 cm) sta vklesana na majhen del skale 
in nista pobarvana z minijem. Na vrhu skale je še en večji vklesan in z 
minijem pobarvan križ z dolžino krakov 12 cm. 
Kanji Dol in Col
D11 Vrh Kapele (1073 
m) nad Suhim 
vrhom
Mejnik iz grobo obdelanega kamna. Vklesani napis: GK 1862 
(gozdarji z minijem niso pravilno interpretirali vklesanih utorov), na 
drugi strani z minijem napisana nadmorska višina 1073 N.V.
Kanji Dol in Col
D12 Zrnetovec (1013 
m) nad Malim 
Poljem
V živo skalo, dolgo 170 in široko 50 cm, vklesano: + HW.
9,5 m proč povojna granitna trigonometrična točka 480-IV-14 (na 
topografiji je napačno napisano in narisano, da zraven stoji pokončen 
mejnik z napisom WH).
štirimeja Križna 
Gora, Col, Kanji Dol 
in Zadlog
D13 Vzhodno pobočje 
Streliškega vrha 
nad Podkrajem 
Grobo obdelana skala, na eni strani vklesan napis HW 1881, na hrbtni 
strani vklesan +. Na vrhu je bila narisana planinska markacija.
Vodice in Podkraj
D14 Sedlo med 
Streliškim vrhom 
in Javorjevim 
gričem 
Groblja, dolga 8,7 m in široka 1 m; na njenem vzhodnem koncu 
(najdlje od planinske poti) so v zložene naravne kamne vklesani: + / 
HW / v kvadratu 17. Dodatne gozdarske oznake v obliki dveh črt so 
narisane z minijem.
Vodice in Podkraj
D15 Medvejšek sever 
(909 m)
Mejnik iz klesanega kamna preseka 23 × 19 cm, višine 67 cm: V HW 
1863 / vklesan kvadrat z napisom C/3 / V HL (ligatura) 1863. Z 
minijem narisane tri lomljene črte na vrhu mejnika.
Bukovje in Podkraj
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   195 20. 06. 2025   11:20:43
| 196 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Št. Ledinsko ime Podroben opis mejnika: napisi Današnja meja k. o.
D16 Medvejšek jug 
(921 m)
Mejnik iz klesanega kamna s presekom 17 × 22 cm, višina od roba 
korenike 60 cm, od tal 82 cm. Vklesani in z minijem pobarvani napisi: 
IV. HW 1863 / v kvadratu 8/62 / IV. HL (ligatura) 1863. 
1 m proti severu ostanek betonskega stebrička s presekom 25 × 25 cm, 
visokega 45 cm. Vdelan ohranjen del napisa: kvadrat, v katerem je c/1.
Nekaj metrov naprej proti severu povojna granitna trigonometrična 
točka 408-IV-16, ki gleda 13 cm iz tal, s presekom 15 × 15 cm.
Bukovje in Podkraj
D17 V kotah 1 Mejnik iz klesanega kamna s presekom 21 × 24 cm, visok 50 cm, 
zgoraj raven: HL. (ligatura) 1865 / S.P. (višina napisa HL 10 cm, 
višina letnice 8 cm).
parcelna meja
D18 V kotah 2, bližje 
nanoški cesti
Mejnik iz klesanega kamna s presekom 22 × 24 cm, višina 64 cm, na 
vrhu raven, zelo nagnjen: HL. (ligatura) 1865 / S.P. / S.M. (višina 
napisa HL 10 cm, višina letnice 8 cm).
Bukovje in Šmihel 
pod Nanosom
D19 Na križu Mejnik iz klesanega kamna preseka 22 × 24 cm, visok 31 cm, zgoraj 
raven: HL. (ligatura) 1865 / S.M. / S.St. (višina napisa HL 10 cm, 
višina letnice 7 cm).
Bukovje in Šmihel 
pod Nanosom
D20 Pri jami Hram Mejnik iz klesanega kamna s presekom 31 × 35 pri tleh in 23 × 27 cm 
zgoraj, visok 70 cm, zgoraj raven: HL. (ligatura) 1865 / S.St. (višina 
napisa HL 10 cm, višina letnice 7 cm).
Bukovje in Šmihel 
pod Nanosom
Začnimo na severu. Mejnika na Travnem vrhu nad Novim Svetom (št. D1, slika 11b) in pod Tisovim 
gričem (št. D5, slika 1b), oba iz leta 1867, sta bila postavljena v letu zadnjega spreminjanja mej okraj-
nih glavarstev in okrajev, ki je tod potekalo leta 1867 (Holz, 1986). Oba mejnika sta ločno zaključena 
ter imata napisa HL in HW, na njiju so ohranjene tudi vklesane gozdarske oznake. Napisa HL in 
HW pod Tisovem gričem bi še lahko pomenila mejo med okrajnim glavarstvom Logatec in okrajem 
Vipava, vendar enaka napisa s Travnega vrha to domnevo spodbijata, saj Travni vrh takrat ni več mejil 
na okraj Vipava. Zato preostane le možnost, da sta ta dva mejnika predstavljala mejo med takratnima 
gozdarskima enotama najvišje ravni – gozdovi določenega lastnika ali nekdanjega gospostva. Na to 
nakazuje tudi dejstvo, da tod še danes poteka meja najvišje upravne razdelitve gozdov, to je meja med 
gozdnogospodarskimi območji (Pregledovalnik podatkov o gozdovih, 2024; Gašperšič, 1995). V tem 
primeru torej napisa pomenita gozdarski enoti gospostev Vipava in Logatec, torej Herrschaft Wippach 
in Herrschaft Loitsch. Tudi smeri neba, proti katerim so obrnjeni napisi, HW proti zahodu in HL proti 
vzhodu, potrjujejo to sklepanje. 
Enako lahko pojasnimo napisa HW in HL na mejniku Pri granati (št. D4, slika 1d), ki so ga na mestu, 
kjer je prej že stal mejnik katastrskih občin, kar je evidentirano v zemljiškokatastrskih načrtih od fran-
ciscejske izmere naprej, postavili po prvi svetovni vojni. Datiramo ga lahko po vzidani granati iz prve 
svetovne vojne, po tem, da je ulit iz betona in po podobnem preseku, kot ga imajo italijanski betonski 
triangulacijski stebri iz istega obdobja, ki so podrobneje opisani v Triglav Čekada et al. (2022b). Prav 
tako kot na prejšnjih dveh so tudi na tem mejniku ohranjene dodatne gozdarske oznake. Napis HW je 
obrnjen proti zahodu, napis HL pa proti vzhodu.
Na Srnjaku (preglednica 1, št. J3, slika 12a) na vzhodni meji nekdanjega gospostva Jama stoji mejnik s 
trikotnim presekom in napisi HH, HL, SW MT iz leta 1876. V tem času je bil Srnjak samo vogal na 
meji med okrajnima glavarstvoma Postojna in Logatec ter okrajema Senožeče in Planina. Hkrati je takrat 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   196 20. 06. 2025   11:20:43
| 197 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Slika 11:  Levo mejnik na Travnem vrhu (930 m) nad Novim Svetom, desno na pobočju Streliškega vrha (foto: M. Triglav Čekada, 2024).
predstavljal in še danes predstavlja tromejo katastrskih občin, zato ima trikoten presek. Do leta 
1849 je označeval še tromejo okrajev Senožeče, Logatec in Planina. Če upoštevamo še prestavljeni 
mejnik z isto letnico 1876 in vklesanima napisoma HL in SW (preglednica 2, št. D3, slika 12b) s 
travnika pred hišo Kalce 46, ki se lepo vidi kar s ceste Kalce–Podkraj, lahko ponovno sklenemo, da 
se tudi v teh dveh primerih napisi nanašajo na mejo gozdarske enote gospostva, saj so po pričevanjih 
domačinov ta mejnik prenesli na današnje mesto z nekaj sto metrov oddaljene lokacije iz bližnjih 
gozdov (Premrl, 2024). To pomeni, da je moral stati nekje na današnji meji gozdnogospodarskih 
območij Ljubljana in Postojna, ki teče kakšnih sto metrov proč od travnika proti vzhodu. Hkrati je 
bila to nekdanja meja obširnih Windischgrätzovih gozdov, ki danes zaznamuje le parcelno mejo in 
ne meje katastrskih občin (Übersichts-karte …, 1906; Uibersichts-karte …, 1881). Zato napis SW 
najverjetneje lahko povežemo z latinskim poimenovanjem za gozd, torej Silva Windischgrätz, HH, 
HL in HHL pa so v tem primeru ponovno okrajšave za gozdarske enote gospostev. HL na mejniku 
Kalce 46 torej pomeni Herrschaft Loitsch, HHL na Srnjaku prav tako, saj napis gleda proti vzhodu. 
Srnjak je še leta 1881 označeval tromejo gozdarskih enot gospostev v Logatec, Planina in Jama (Ui-
bersichts-karte …, 1881).
Podobno je s klesanimi mejniki na obeh ramah Medvejška iz leta 1863 (št. D15 in D16), na Štefa-
novem hribu iz leta 1864 (št. J8), na Velikem Bukovcu iz leta 1863 (št. J9) ter napisom, vklesanim v 
skalo na Suhem vrhu na Nanosu (št. J10) na zahodnem delu nekdanjega gospostva Jama (slika 9). K 
tem moramo prišteti še podrt klesan mejnik pri Hrušici, pri katerem je del z letnico danes odbit ali 
skrit v zemlji (slika 9f ). Tudi tu poleg napisov HW in HL najdemo vklesane še dodatne gozdarske 
oznake ter zaporedne številke mejnikov. Nepoškodovane so se ohranile vse zaporedne številke od I 
na Suhem vrhu do V na severnem Medvejšku. Letnica 1863 izdaja, do so jih postavili takrat, ko so 
dokončno uredili mejo med Windischgrätzi in Lanthieriji (Rutar, 1895). Zato tudi tod lahko kratico 
H razlagamo kot mejo gozdarskih enot gospostev. Ker kratice HW gledajo proti Nanosu, HL pa proti 
Hrušici, sklepamo, da napisa pomenita gozdarski enoti gospostev Herrschaft Wippach in Luegg. Tudi 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   197 20. 06. 2025   11:20:43
| 198 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
na teh štirih lokacijah so že pred letom 1863 morali stati predhodni mejniki, saj so že na franciscejskih 
zemljiškokatastrskih načrtih označene s topografskim znakom za točko, na kateri so izvajali grafično 
triangulacijo. Z enakim topografskim znakom sta označena tudi Debeli vrh (1209 m) in Črnjavški 
vrh (1265), ki sta zahodna soseda vrhov Štefanov hrib in Veliki Bukovec ter sta na sliki 3, ki prikazuje 
dve varianti zahodne meje okraja Bukovje leta 1823, prikazana kot druga varianta zahodne meje 
katastrske občine Bukovje. Oba sta ohranila vlogo trigonometričnih točk: na prvem je ohranjen itali-
janski betonski triangulacijski steber (Širca, 2023), na drugem pa povojno granitno trigonometrično 
znamenje. Mejnikov na njiju ne najdemo.
Slika 12: Dva mejnika z letnico 1876: levo na Srnjaku, desno na Kalcah 46 (foto: M. Triglav Čekada, 2021).
Če si podrobno ogledamo zahodno mejo nekdanje gozdarske enote gospostva Jama na preglednih 
gozdarskih kartah Podkraja (1964), Nanosa (1966) in Distretto Forestale Podicrai del Piro (n.d.), 
opazimo, da je večina zgoraj obravnavanih mejnikov na njih že označenih. Zato smo na terenu 
preverili še mejo katastrske občine Bukovje s Šmihelom pod Nanosom, kjer je na gozdarski karti 
Nanosa (1966) izrisanih šest lokacij z oznako HL. Te lokacije so na koncu Črnjavške doline 
deloma na meji katastrske občine Bukovje in deloma na parcelni meji, ki omejuje nekdanje Win-
dischgrätzeve gozdove. V naravi na štirih lokacijah še vedno najdemo klesane mejnike z letnico 
1865 in napisom HL (slika 1c, slika 13). Tudi ta napis pomeni gozdarsko enoto gospostva Jama 
(Herrschaft Luegg). Na drugih stranicah ohranjenih mejnikov najdemo še napise S.St.11, S.M. in 
S.P., ki jih lahko interpretiramo kot gozd (Silva) vasi Strane, Šmihela pod Nanosom in Pristave. 
Mejniki so se ohranili v bližini gozdarskih vlak, kjer ni veliko prometa. Mejnikov pa nismo našli 
na presečišču meje katastrske občine s šmihelsko potjo in na presečišču parcelne meje s krožno 
cesto v Leščevju, ki sta zraven dveh razmeroma prometnih gozdarskih cest, na katerih redno 
prihaja do sprememb. 
11 t je izpisan kot i z zvezdico na vrhu.
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   198 20. 06. 2025   11:20:43
| 199 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Slika 13: Mejniki z letnico 1865 na koncu Črnjavške doline: a) V kotah 1, b) delno podrt mejnik V kotah 2 in c) Na križu (foto: M. 
Triglav Čekada, 2025).
3.2 Druga mejna znamenja na mejah katastrskih občin v bližini
V bližini nekdanjega gospostva Jama so še drugi v žive skale vklesani napisi HW in HH, ki pa so brez 
letnic, zato jih je težje interpretirati. Tako najdemo vklesan napis HW na Špiku nad Vodicami (št. D7, 
slika 14a), na Zrnetovcu nad Malim Poljem (št. D12, slika 14c), na pobočju Streliškega vrha (št. D13, 
slika 11b), na sedlu med Streliškim vrhom in Javorjevim gričem nad Podkrajem (št. D14, slika 14b) ter 
drugod. Večinoma gre za napise, vklesane v žive skale ali na tleh ležeče kamne, zraven je vedno vklesan še 
križ in praviloma nimajo letnice. Ker Zrnetovec nad Malim Poljem ter Streliški vrh nad Podkrajem nikoli 
nista bila del Windischgrätzovih gozdov, lahko upravičeno domnevamo, da ti križi na mejah katastrskih 
občin povedo, da se meja označenih katastrskih občin nahaja znotraj upravnega okraja Vipava. Torej v 
tem primeru Herrschaft Wippach označuje upravni okraj. Na to kaže tudi dejstvo, da so vse te lokacije že 
označene s kartografskim znakom za mejnik na franciscejskih katastrskih načrtih, torej so jih obravnavali 
kot mejne točke že leta 1823. Kajti takrat čez Špik nad Vodicami in Zrnetovec ni tekla nobena okrajna 
meja, mejni točki okrajnega glavarstva sta ta vrhova postala šele leta 1849.
Edini izmed prej navedenih mejnikov, ki ima letnico, je na pobočju Streliškega vrha (št. D13). Še pred kakšnimi 
dvajsetimi leti, to je v času, ko so vzpostavljali Hribi.net12, je bil mejnik še vsajen, danes pa je izruvan. Ker 
greben Streliškega vrha ni nikoli stal na nobeni okrajni meji, bo tudi za mejnika D12 in D13 veljalo, da vkle-
sani napis HW pomeni, da je meja te katastrske občine znotraj okraja ali gozdarske enote gospostva Vipava. 
Podobno najdemo v bližini vzhodne meje nekdanjega gospostva Jame na mejah katastrskih občin v 
živo skalo vklesan napis HH (št. D2, slika 14d), ki pomeni, da se smo znotraj upravnega okraja Planina 
(Herrschaft Haasberg) ali na njegovi meji. 
Na celotnem območju najdemo še druge, iz naravnega kamna grobo izklesane mejnike katastrskih občin, 
ki hkrati označujejo gozdarske meje (slika 15). Nekateri mejniki, na primer na vrhu Kapele pod Javor-
nikom nad Črnim vrhom (št. D11, slika 15a), imajo v napisih črko G, kratico za Gemeinde, s katero so 
označevali mejnike katastrskih občin ali agrarnih skupnosti tudi drugod po Primorskem v času franci-
scejske in reambulančne zemljiškokatastrske izmere (npr. Triglav Čekada et al. 2022a; Triglav Čekada in 
Bratož-Ježek, 2024). Torej GK v tem primeru pomeni Gemeinde Kanji Dol.
12 Https://www.hribi.net/slika_pot/podkraj_streliski_vrh_hrusica_vzhodna_pot/65532.
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   199 20. 06. 2025   11:20:43
| 200 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Slika 14: V žive skale vklesani napisi HW: a) Špik nad Vodicami, b) sedlo pod Streliškim vrhom, c) Zrnetovec in d) vklesan napis 
HH na tromeji katastrskih občin pod Strmico (foto: M. Triglav Čekada, 2024).
Slika 15: Grobo obdelani mejniki z vklesanimi številkami in križi na južnem pobočju Javornika nad Črnim Vrhom: a) vrh Kapele 
z vklesanima napisom GK in letnico 1862, b) izpuljen mejnik na Dednem vrhu, c) vrh Loma (foto: M. Triglav Čekada, 
2024).
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   200 20. 06. 2025   11:20:44
| 201 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
4 RAZPRAVA IN SKLEP
S preučevanjem zgodovinskih sprememb upravnih delitev območja gozdov Hrušice in njene okolice, 
menjav lastnikov, nekdanjih gozdarskih razmejitev tega območja in na podlagi ustnih pričevanj infor-
matorjev (Premrl, 2024) nam je uspelo razložiti pomene napisov na ohranjenih starih klesanih mejnikih 
in v napisih, vklesanih v žive skale iz let 1691, 1823, 1863, 1865, 1867, 1876 in 1881. Predstavljeni 
mejniki, razen štirih, ki so bili premaknjeni, so večinoma še danes veljavni mejniki katastrskih občin 
in hkrati gozdarskih delitev gozdov. Nekateri izmed teh mejnikov pa so imeli ali še vedno imajo vlogo 
trigonometričnih točk. Le eden izmed obravnavanih mejnikov je nekoč imel tudi vlogo reperja. Na večini 
obravnavanih mejnikov so napisi HL, HH in HW, ki so kratice za nemška poimenovanja gospostev, 
upravnih okrožij ali kasnejših gozdarskih enot gospostev s tega območja: prvi napis lahko pomeni Jamo 
(Predjamo) – Herrschaft Luegg ali Logatec – Herrschaft Loitsch, drugi Planino – Herrschaft Haasberg, 
tretji pa Vipavo – Herrschaft Wippach. Ime okraja Jama se je ohranilo v poimenovanjih gozdarskih enot 
nekdanjih gospostev do začetka 20. stoletja, čeprav so upravna gospostva ukinili konec 18. stoletja, sam 
upravni okraj Jama pa v prvi četrtini 19. stoletja. 
Največje število mejnikov z letnicami se je ohranilo iz druge polovice 19. stoletja, ko so veleposestniški 
lastniki gozdov Hrušice Windischgrätzi usklajevali mejo svojih obsežnih gozdov z novimi mejaši. 
Po zemljiški odvezi leta 1848 so namreč v letu 1863 uveljavili zakonske predpise, ki so omogočili, 
da je del gozdov, v katerih so vaške skupnosti, danes poimenovane agrarne skupnosti, že prej uživale 
skupne pašne pravice, prešel v njihovo skupno vaško lastnino (Kocjančič, 2022; Gašperšič, 1995). 
Približno takrat, leta 1852, pa so sprejeli tudi gozdarski patent, ki je prvič uzakonil razmejevanje 
zasebnih gozdov, torej tudi veleposestniških gozdov (Korošec, 1993; Gašperšič, 1995). Na obmo-
čju okrog Sv. Lovrenca se je v zvezi s tem ohranilo še precej izročila o večji dobičkonosnosti dela 
v Windischgrätzovih gozdovih v primerjavi z gospodarjenjem v lastnih gozdovih in o domnevnih 
oškodovanjih, če vaški župani v postopkih urejanja skupne lastnine niso bili dovolj prizadevni (Žigon, 
1995; Pahor in Hajnal, 1981). 
Vendar tudi obravnavani mejniki skrivajo zanimive zgodbe. Verjetno sta najbolj zanimiva najstarejša 
mejnika gospostva Jama iz leta 1691, ki žal ne stojita več na prvotnih mestih. Njuno postavitev namreč 
lahko pripišemo nameri takratnega lastnika gospostva Janeza Gašperja grofa Cobenzla, da bo gospostvo 
prodal, saj je prav v tistem letu postal dvorni svetnik na Dunaju. Prodaja je bila izvedena leta 1711, že 
dobrih deset let kasneje pa je posestvo odkupil nazaj. Po izumrtju rodbine Cobenzl leta 1810 je posestvo 
podedoval grof Coronini, ki se je potem v letu 1820 zapletel v spor glede meje na Sv. Lovrencu. Materi-
alna priča tega je napisna plošča v cerkvi sv. Lovrenca nad Studenim, ki sporoča, da so se 16. septembra 
1820 dogovorili, da je zvonik te cerkve ena izmed mejnih točk gospostva Jama. Mejniki iz leta 1863 na 
vzhodnem predgorju Nanosa (na dveh ramah Medvejška, na Štefanovem hribu, Velikem Bukovcu in 
Suhem vrhu na Nanosu) bi nam lahko kaj več povedali tudi o dolgoletnih sporih glede zahodne meje 
nekdanjega gospostva Jama, ki jo je takrat dokončno uskladil Windischgrätz.
Poleg predstavljenih mejnikov lahko na tem območju najdemo še druge geodetske točke, ki skrivajo 
zanimive zgodovinske ali tehniške zgodbe, vendar bi njihova sistematična obravnava presegla obseg 
tega članka. Zato smo italijanske betonske trigonometrične stebre iz obdobja med obema vojnama 
(Triglav Čekada et al., 2022b) omenili le, če so na istih vrhovih kot tukaj obravnavani starejši mejniki. 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   201 20. 06. 2025   11:20:44
| 202 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Vsekakor se jih je na obravnavanem območju ohranilo še veliko več: na sliki 16a navajamo primer 
Streliškega vrha nad Podkrajem. Prav tako nismo omenili manjših betonskih stebričkov z napisom 
CSdP in letnico 1934, katerih ostanke najdemo na primer na Lipovem vrhu nad Petelinovo bajto (slika 
16b) in na Velikem vrhu nad Hrušico; najverjetneje so to trigonometrične točke posebne gozdarske 
izmere gozdov Hrušice.
Slika 16: a) italijanski betonski trigonometrični steber višine 110 cm na Streliškem vrhu, b) manjši betonski stebriček višine 52 
cm na Lipovem vrhu (foto: M. Triglav Čekada, 2024).
Na koncu je treba omeniti, da območje lahko skriva še druge zanimive mejne kamne na mejah nekdanjih 
Windischgrätzovih gozdov, ki jih tukaj nismo opisali, ker smo se s terenskim delom, na podlagi katerega 
je nastal pričujoči članek, najprej osredotočili na nekdanje upravne okrajne meje v bližini nekdanjega 
gospostva Jama. Šele med raziskavo smo ugotovili, da podobne mejnike lahko najdemo na mejah Win-
dischgrätzovih gozdov tudi znotraj nekdanjega gospostva Jama. Tukaj smo predstavili štiri ohranjene 
mejnike na koncu Črnjavške doline v bližini Predjame, verjetno pa se jih je ohranilo še več. Zato lahko 
ta popis ohranjenih mejnikov z območja gozdov Hrušice štejemo tudi kot podlago, ki bo spodbudila 
nadaljnje raziskave tega območja.
Zahvala
Najlepše se zahvaljujemo vsem informatorjem, ki so Božidarju Premrlu v preteklih desetletjih posredovali 
podatke o obstoju različnih geodetskih znamenj na tem območju, za dostop do arhivskih gozdarskih kart 
pa še Zavodu za gozdove Slovenije, območnima enotama Tolmin in Postojna.
Delo je delno nastalo v sklopu aplikativnega raziskovalnega projekta L2-50090: Geodetska znamenja 
kot materialni pričevalci razvoja geodetskih mrež na Slovenskem, ki ga financirata Javna agencija za 
znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter Geodetska uprava Republike 
Slovenije. 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   202 20. 06. 2025   11:20:44
| 203 |
GEODETSKI VESTNIK | 69/2|
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Literatura in viri:
Brence, S., Cankar, V., Kavčič, I., Kovač, J., Pirc, J., Pišlar, I., Šulgaj, A. (2003). Zgodovina 
zemljemerstva na Idrijskem in Cerkljanskem. Idrija: Muzejsko društvo.
Die Ergebnisse der Triangulierungen des K. u. K. (1906). Band V. Dunaj: Militär-
Geographischen Institutes.
Dolinar, F. M., et al. (2011). Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana: Nova revija.
eZKN (2024). eZKN – Pregledovalnik arhivskih zemljiškokatastrskih načrtov, ver. 1.0. 
Geodetska uprava Republike Slovenije. https://geohub.gov.si/ghapp/ezkn/ 
index.html, pridobljeno 20. 12. 2024.
Gašperič, F. (1995). Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. 
Ljubljana: Biotehnična fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 
Holz, E. (1986). Okrajna glavarstva in okrajni glavarji na Notranjskem v drugi 
polovici 19. stoletja (Teritorialne spremembe in upravna ureditev). Notranjski 
list III, 85–98.
Kloos, R. M. (2024). Uvod v epigrafiko srednjega in zgodnjega novega veka. Ljubljana: 
Založba ZRC.
Kocjančič, V. (2022). Poznane neznanke: srenje – jusi – komunele. Trst: Založništvo 
tržaškega tiska ZTT-EST.
Korošec, B. (1993). Gozdovi Slovenije skozi čas. Prostorske registrature in mapiranje 
gozdov do leta 1828. Ljubljana: Kmečki glas.
Kovač, J. (2004). Nastanek in razvoj notranje delitve idrijskih erarnih gozdov. Gozdarski 
vestnik, 62 (9), 400–401.
Kovač, M. (2018). Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju: zgodovina 
gozdnogospodarskega načrtovanja (prvi del). Gozdarski vestnik, 76 (7-8), 
279–291.
Kozorog, E. (2008). Mejna znamenja na Severnem Primorskem. Goriški letnik: zbornik 
Goriškega muzeja, 32, 77–90.
Miklavčič, A. (2012). Odmevi iz Podgore. Postojna: Galerija 2.
Otorepec, B. (1972). Iz zgodovine Gornjega Logatca. Kronika, 20 (3), 129–138.
Pahor, M., Hajnal, I. (1981). Po jamborni cesti … v mesto na peklu. Ljubljana: 
Prešernova družba.
Penko, A. (2007). Naše korenine: sledovi davnine na obrobju Pivškega. Vrhnika: 
Galerija 2.
Preinfalk, M. (2022). Družina Cobenzl na Kranjskem. V: F. Vidic, A. Stasi (ur.). I Cobenzl : 
una famiglia europea tra politica, arte e diplomazia (1508–1823). Roma: Lithos; 
Gorizia: Archivio di Stato di Gorizia, zv. 1, 441–456.
Premrl, B. (2024). Mejniki – izpisi iz terenskih zvezkov in drugega gradiva. Osebna 
korespondenca.
Premrl, B. (2002). Prispevek k metodologiji opisovanja srednjeveških in (zgodnje)
novoveških napisov oz. napisnih kamnov v Sloveniji. V: Dnevi kamna v Štanjelu. 
Združenje zgodovinskih mest Slovenije, 21–27.
Pregledovalnik podatkov o gozdovih (2024). Zavod za gozdove Slovenije. https://
prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik/, pridobljeno 20. 12. 2024.
PREG (2024). http://prostor3.gov.si/preg/#, pridobljeno 20. 12. 2024.
Rutar, S. (1895). Schloss und Herrschaft Lueg. Mitteilungen des Musealvereines fur 
Krain, VIII, 2, 45–57.
Rupnik, F. (2018). Zgodovina hrenoviške župnije. Koper: Ognjišče (original iz leta 1935).
Stopar, I. (2001). Predjamski grad. Postojna: Postojnska jama, turizem, d. d.
Slak, J., Triglav, J., Koračin, K., Ravnihar, F. (2020). Slovenska zemlja na katastrskih 
načrtih. Ljubljana: GURS. 
Širca, N. (2023). Pregled ohranjenosti točk državnih trigonometričnih mrež IV. reda 
v okolici Postojne. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta 
za gradbeništvo in geodezijo.
Triglav Čekada, M. (2023). Meje katastrskih občin pod Krimom: po sledeh meje med 
Bistro in Engelshausi iz leta 1726. Geodetski vestnik, 67 (3), 325–342. DOI: 
https://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2023.03.325-342
Triglav Čekada, M., Lojk, I., Škafar, R., Stopar, B. (2022b). Značilnosti stabilizacij 
trigonometričnih točk na Primorskem. Geodetski vestnik, 66 (2), 189–219. DOI: 
https://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.189-219
Triglav Čekada, M. (2022). Meje katastrskih občin in rimske ostaline. Geodetski 
vestnik, 66 (4), 553–561.
Triglav Čekada, M., Rože, A., Škafar, R. (2022a). Mejna znamenja katastrskih občin 
na Krasu, Matarskem podolju in v Brkinih: med dejstvi in mitologijo. Geodetski 
vestnik, 66 (3), 367–386. DOI: https://dx.doi.org/10.15292/geodetski-
vestnik.2022.03.367-386
Triglav Čekada, M., Jenko, M. (2020). Načini stabilizacije trigonometričnih točk skozi 
čas v Sloveniji. Geodetski vestnik, 64 (4), 469–488. 
 DOI: https://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2020.04.469-488
Trobič, M. (2014). Še vedno na prepihu: Pripovedi iz dežele med Logatcem in Črnim 
Vrhom, Uncem in Rovtami. Zbirka glasovi. Ljubljana: ZRC SAZU.
Umek, E. (1982). Reformirani urbarji deželnoknežjih gospostev na Kranjskem. 
Zgodovinski časopis, 36 (4), 311–320.
Valenčič, V. (1995). Statistični prikaz zemljiških gospostev na Kranjskem ob koncu 18. 
stoletja. Zgodovinski časopis, 49 (3), 399–409.
Vetrih, J. (2013). Lantieri. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in 
umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. http://www.slovenska-
biografija.si/rodbina/sbi921210/#primorski-slovenski-biografski-leksikon, 
pridobljeno 5. 12. 2024.
Zadnikar, M. (1965). Predjamski grad. Ljubljana: Tone Tomšič.
Žigon, T. (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. 2. izdaja. Logatec: Mali.
Žontar, J. (1980). Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1848. 
Zgodovinski časopis, 34 (1-2), 119–155.
Wikipedia. Johann Caspar II. Graf Cobenzl, 
 https://de.wikipedia.org/wiki/Johann_Caspar_II._Graf_Cobenzl, pridobljeno 
30. 6. 2024.
Pregledna gozdarska karta gozdnogospodarske enote Postojna, revir Nanos (1964). 
Merilo 1 : 10.000. Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna.
Pregledna gozdarska karta gozdnogospodarske enote Podkraj (1966). Merilo 1 : 
10.000. Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin.
Distr. Forest. Podicrai del Piro (n.d.). Proprieta' di S.A.S. Dot. Ugo V. Principe di 
Windisch-Graetz. Merilo 1 : 25.000. Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije, 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   203 20. 06. 2025   11:20:44
| 204 |
| 69/2| GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Območna enota Tolmin.
Übersichts-karte der Herrschaft Haasberg – Luegg – u. Loitscher – forste (1906). 
Merilo 1 : 46.000. Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna.
Uibersichts-karte der Herrschaft Haasberg forste (1881). Merilo 1 : 40.000. Arhiv 
Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna.
Triglav Čekada M., Kozorog E., Premrl B. (2025). Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice. Geodetski vestnik, 69 (2), 180-204. 
DOI: https://doi.org/geodetski-vestnik.2025.02.180-204
doc. dr. Mihaela Triglav Čekada, univ. dipl. inž. geod. 
Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za 
gradbeništvo in geodezijo,
Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana 
e-naslov: mihaela.triglav@gis.si 
Edo Kozorog, univ. dipl. inž. gozd. 
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 
Tumov drevored 17, 5220 Tolmin 
e-naslov: edo.kozorog@zgs.si 
Božidar Premrl, univ. dipl. lit. comp. 
Resljeva cesta 36, Ljubljana 
e-naslov: bozidar.premrl@siol.net 
Mihaela Triglav Čekada, Edo Kozorog, Božidar Premrl | Mejniki gospostva Jama (Luegg) v gozdovih Hrušice | The Jama (Luegg) estate boundary marks in the forests of Hrušica, Slovenia  | 180-204 |
GV_2025_2_Strokovni-del.indd   204 20. 06. 2025   11:20:44