Eatollib cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za cetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 26. kimovca 1879.
List 39.
. Mzgledi bogotfubnih otroH iz r&ih časov kersanstra. MM.
12. Sv. Frančišek Šaleški.
Beseda „omika" ali „olika' ti je, ljuba mladina, gotovo že znana in bode ti še mnogokrat pred očmi in v ušesih. Olikanega imenujejo navadni ljudje vsakega, ki se je kaj več Šolal, da znd n. pr. veliko in mikavno govoriti ali spretno pisati, lepo se oblačiti in sploh gibčno pa prikupljivo se vesti. Gleda se pri tem prerado le na zunanjost, za serce pa, kakšno je, svet ne vprašuje. In vendar je v resnici olikan le tak človek, ki je iz svojega serca odpravil vse, kar je strastnega, sramot-nega, grešnega in ki se je privadil raznih keršanskih čednosti: le kdor ima krotko, ponižno, čisto, pravično, blago serce, se smč tako imenovati; kdor ga nima, ne zasluži tega imena, ko bi bil po zunanjem še v tako svitlem blišči; podoben je le pobeljenim grobom, ki so od zunaj lepi, znotraj pa skrivajo polno smradu in gnji-lobe.
V resnici olikani, zares dobri in blagi ljudje so bili vsi oni naši srečni bratje in sestrice, ki se zdaj veselijo nad nami v nebeški radosti: svetniki in svetnice! In eden naj ljubeznjivših naj žlahtniših med njimi je bil tako priserčno krotki in goreče-pobožni škof sv. Frančišek Šaleški, ki se je od perve mladosti do groba nenavadno veliko trudil za lepoto svojega in druzih sere.
a) Dober začetek.
Sv. Frančišek je bil sin prav imenitnih in bogatih, pa tudi pobožnih staršev, rojen v grofovskem gradu oales-u 21. vel. serpana 1567. Ko so ga od sv. kersta prinesli in pobožni materi, grofinji Frančiški, v naročje položili, so ga blaga mati pobožno poljubili in z velikim verepolnim veseljem izrekli pomenljive besede: „Zdaj si družbenik angeljev, bratec božjega Deteta Jezusa, tempelj sv. Duha, ud bv. katoliške Cerkve, zastava ljubezni Božje. Bogu bodi posvečen!"
Že v zgodnji mladosti je razodeval nežni deček nekako čudno ljubeznjivost v svojem obnašanji in nekako priserčno milino v vsem djanji; kakor angelj nebeški je rastel med ljudmi; bil je miren in krotak,poln dobrote in blagodušnosti. Za take lepe lastnosti se je imel posebno dobri materi zahvaliti. Vse so si prizadjali in nikakoršnega truda se niso ustrašili, da bi le ljubljeni sinček bil dobro odgojevan. Nikdar si ga niso upali
izpustiti izpred oči; sami so ga perva leta oblatili in slačili. Nič jim ni smelo biti prikrito, kar je delal in govoril. Dobro so pazili na vse, kaj so mu drugi pripovedovali in skerbno so odvračali vse, kar bi mu utegnilo biti nevarno, ah bi mu moglo le misel na kak greh obuditi. Rekli so: „Sinček moj! rajše bi te vidila v grobu, kakor pa v smertnem grehu". Kar je imel moliti, je z materjo molil in mati so ga učili prav zgodaj Boga spoznavati in s prav otročje priprostimi besedami so mu skušali dopovedati, koliko dobrega je Bog storil človeku po svojem stvarjenju, odrešenju in posvečenju. Besedo dobrote in ljubezni pa razume že tudi naj manjši otrok. Tako je prišlo, da je tudi Francek, ki je do tedaj le nektere besede težko izgovarjal, naenkrat veselo spregovoril: „Bog in mati me imata zelo rada!"
Pa tudi oče so vestno pomagali; zlasti, če je bilo treba kdaj kaznovati.
Nekega dné dobi Francek na tleh jopič rokodelca, ki je v gradu delal, in pri zaponi zagleda pisan svilnat trak. Pisani blišč tega lepotičja otroka tolikanj omami, da se dá zapeljati in ga skrivaj vzame. Ko rokodelec po skončanem delu zapazi, da jc ob trak, ga išče in poprašuje pri grajskih poslih; toda zastonj, svilnatega traka ni najti. Ko to oče zvejo, jim pride na misel: kaj ko bi ga bil otrok spravil? Zato ga ko j pokličejo in ostro primejo. Francek kar odkritoserčno pove in se nič ne izgovarja, da ga je on uzel. Ob enem se ipusti ves skesan pred očeta na kolena in ves objokan jih prosi odpuščanja. Vsi pričujoči so se jokali, tako so bili ginjeni, in so hoteli očeta prositi zanj. Toda oče se ne aajo preprositi; dobro vedoč, kako hude nasledke bi utegnil tak pervi pregrešek imeti, ga kar vpričo druzih udarijo z bičem in pristavijo, da ga za zdaj zato tako malo kaznujejo, ker je vpervič in je sam odkritoserčno obstal; ko bi se pa še kterikrat kaj enacega primerilo, bode kazen drugač veča.
Tudi to je čednost, če otrok zasluženo kazen po-terpežljivo prenese ter si jo v prid oberne. Francetu ni nikdar več na mar prišlo, da bi kaj brez dovoljenja uzel, še sadja ne na vertu ali na polji. —
Da bi podučljivemu in vbogljivemu otroku še bolj resno in živo pred oči postavili lepoto in srečo pravega keršanBkega življenja, so se skerbna mati posluževali tudi tega le pripomočka. Večkrat so mu kaj brali iz življenja svetnikov, in mu vselej razkladali, kar je bilo že zanj primérno ter mu prigovarjali, r>aj tudi tako dela. S tem so zanetili v njegovem rahločutnem sercu vroče želje, svetnike posnemati. Večkrat je med branjem za-
klical: „Mati! jaz bi bil tudi rad svetnik!" S solzami veselega ginjeoja v očih so potlej odgovorili grofinja: „Ljubi otrok! ako resno hočeš, ti bo Bog k temu potrebno gnado dal." — Pobožna mati so kmali vživali sad tako lepe odgoje in neizrečeno jih je veselilo viditi, kako skerbno se ljubez njivi otrok varuje vsakega greha. Tako n. pr. bi bil raji še toliko kazen prestal, kakor pa se kaj zlagal. Mati so mu namreč večkrat rekli: „Le lagati nikar, ljubi France! laž nas sramoti pred Bogom, pred ljudmi in pred lastno vestjo. Lai je od hudobnega duha, in kdor laže, postane otrok hudobnega duha!" Tako vesten je bil sv. Frančišek že v pervi mladosti!
1) Mali apostelj.
Kakor hitro se je jel Francek glasiti, so ga mati učili izgovarjati presv. imeni Jezus in Marija pa lepo rekrižati se. Ko je pa toliko napredoval, da je več esedi skupno mogel izgovarjati, so ga s pomočjo nekega duhovna naučili moliti očenaš, češenamarijo, apo-stoljsko vero, tri božje čednosti ali vero, upanje in ljubezen, molitve pred jedjo in po jedi ter naj poglavit-niše resnice iz keršanskega nauka. Prav velikokrat je ponavljal molitve in to kar se je naučil, in lepo je prosil, naj ga le še več naučijo. In čeravno ni še znal brati, so ga vendar mati in že omenjeni duhoven veliko naučili iz katekizma, ker je jako zvesto in pazno poslušal, kar so mu pravili.
Pa s tem še ni bil zadovoljen. Njegovo dobro serce in ognjeviti značaj ga je nagibal, že takrat s svojo malo vednostjo drugim koristiti. Ko se je navadil gotovo število vprašanj in odgovorov, je ves vesel zapustil učilnico, uzel je zvonček, ki so mu ga bili starši za igračo dali, ter je skliceval ž njim vse sosednje otroke skupaj; potem jih je postavil v versto okrog sebe, jim je prav živo pripovedoval, kar je sam vedel, potlej pa jih je spraševal in ž njimi tako dolgo ponavljal, aa so tudi znali.
Včasih je tega petletnega aposteljčka gorečnost še dalje gnala. V tistih krajih se je bila namreč Kalvinova kriva vera vgnjezdila in razširila. Če se je zgodilo, da ga je kteri tistih krivovercev srečal, se mu je brez strana bližal in mu začel z besedami, kar jih je že iz katekizma znal, živo dokazovati, da je v zmoti. Njegovi napadi so bili včasih že presilni, in drugač mu niso mogli ubraniti, kakor da so ga v kako sobo skrili in zaperli, kadar je kak krivoverec prišel v grad. To je bil nekak začetek tistega velikanskega spreobračanja, ki g»Yje imel kot duhoven in škof tako slavno zveršiti!
Se celo svoji materi je blagi deček skor nekakšno za učenika postal. Kadar je videl mater žalovati, jel jih je ljubeznjivo tolažiti, rekoč: „Ljuba mati! k dobro tlj i vemu Bogu pribežimo, on nam bo pomagal." Če jih je med težavnimi opravili slišal zaklicati: „Oh Bog! pomagaj nam!" je nato odgovoril: „Prav ste rekli, ljuba mati! recite to večkrat, le recite prav iz dna serca in vidili boste, da vam bo Bog pomagal."
(Dalje sledi.)
Bratovšine in drugi pripomočki r pomoč dušam v vicah*
Spisuje V. K. (Dalje.)
Zdihljej: „Sladko Serce Marijno, bodi moje rešenje/"
Zdihljeji so kratke molitve, ki so ravno aavoljo tega kaj pripravne in prip-ročevanja vredne, ker ee
sa nje malo čaaa potrebuje, ae Bkorej pri vaaki priložnosti zamorejo opravljati, in ker ae človek ložej za nekoliko trenutkov raztreaenoati varuje, kakor pa pri kaki bolj dolgi molitvi. Učeniki duhovnega življenja take pobožne zdihljeje toraj kaj močno priporočujejo. Sv. Kri-zoatom priporoča, da naj bi vsaj vsako uro kak zdihljej obudili; av. Frančišk Saleaij terdi, da ao za notranje, popolnoma življenje neogibno potrebni.
Zdihljeji ne koriatijo samo Živim, ampak tudi mert-vim, ako jih za-nje opravljamo. Sv. Jedert, tako je brati v njenih bukvah ^Raaodenje 15. bukve, 15. poglavje), ko je nekega dne za ravno poprej umeriega samostanskega brata F. psalme in večernice opravljala, praŠa Jezusa, kakošno tolažbo je ta duša po tej molitvi dobila. Odgovoril ji je: „Če tudi dušam vse, kar se po večer-nicah in drugih molitvah za njih očiševanje daruje, veliko pomaga, jim vendar še veliko več koristi, ako ae iz ljubezni z malo besedami za-nje moli. Ako ima po-atavim kdo umazane roke in si večkrat vode na nje vlije, postanejo na zadnje čjste, ko se umazana reč odmoči in z vodo vred odteče. Ce si jih pa izmiva s silo, če tudi manj vode za to potrebuje, postanejo poprej čiste. Enako ima tudi ena sama v goreči ljubezni obmoljena beseda večji moč, kakor pa veliko večernic in drugih prebranih molitev in donaša tudi dušam več polajšanja, kakor pa da bi se bilo za-nje storilo veliko branja." (St. Benedikta Stimmen 1878, S. 352.)
Kar veljd od zdihljejev sploh, to veljd še posebno o že poprej pojasnjenem zdihljeju: „O Jezus, usmiljenje!" in o zdihljeju „Sladko Serce Marijno, bodi moje rešenje! Pomaga namreč veliko — živim in mertvim. Da se tega tim bolj prepričamo, poglejmo in premislimo nekoliko, kaj ima v sebi, resa nas uči, in s kakošnimi mislimi pa občutki nas navdaja.
Marijno Serce je živim zavetje in zaklad vsih milost.
Serce je sedež želji in ljubezni, v njem se spočnejo človeške djanja, preden se očitno pokažejo. Zato pravimo: Česar je serce polno, to usta govorč. Pri človeku ee pred vsem gleda na to, kakošnega serca da je, po tem ga spoznamo, je li dober ali hudoben. Ako hočemo kakega človeka za-se pridobiti, skušamo si pridobiti, kakor pravimo, njegovo serce, ker s tim je vse doseženo. On je potem popolnoma naš in karkoli potrebujemo, dal nam bo, če ga le prosimo in on nam dati zamore, ker njegovo serce, vir in pervotni sedež njegovih djanj, tako rekoč v svoji ob!a»ti imamo; z njegovim sercem našli smo pot in ključ do njegovih zakladov, to je, do vsega, česar od njega potrebujemo.
To velji tudi od Marijnega serca. Kdor si je njeno aerce pridobil, pridobil ai je tudi Marijo aamo, Mater Božjo, Mater usmiljeno, polno milosti, pribežališe grešnikov, pomoč kristjanov, tolažnico žalostnih. Z njenim sercem dobil je ključ do njenih zakladov milosti v vsih dušnih in telesnih zadevah, dobil zastavo večnega izve-ličanja, kakor pravi sv. pismo: „Kdor mene najde, najde življenje, in prejme zveličanje od Gospoda." (Preg. 8, 35.)
S tim zdihljejem Marijo čaatimo, ker jo na pomoč kličemo; jo poveličujemo, ker zaupanje na-njo stavimo. Ce Marijno serce, kakor v tem zdihljeju, proaimo, postane naše varstvo, naše rešenje, potem se nimamo ni-čeaar bati. Kaj dobro je torej Marijo a tim zdihljejem na pomoč klicati, zakaj na-njo obrača av. Cerkev besede sv. pisma: „Jaz aem mati lepe ljuhezni, atrahd in apoznanja in avetega upanja. Pri meni je vaa milost življenja in resnice, pri meni je vse upanje življenja in čednoati. Pridite k meni vsi, kteri me želite, in nasitite se mojega Badč... Kdor mene poaluša, ne bo osramoten;
in kteri ▼ meni delajo, ne grešijo. Kteri mene pojas-nojejo, bodo večno življenje imeli." (Sir. 24, 24—31.) Tako dobro, namiljeno mater, vir in studenec vsih čednost in gnad je pač dobro na pomoč klicati 1 Skladatelj tega „rožnega venca" je torej dobro etoril, da si je tak adihljej isvolil, ki nam nasnanja, kje je naše rešenje, naše aveličanje iskati.	(Dalje sledi.)
I. Štacijon.
Dvanajst JfMariJnih potov od sv. Petra m JLJublJani do eerhve MMevice Marije r Polji. *)
Bratovšine Matere Božje a imenom: „Pomoč umirajočih" za srečno zadnjo uro.
Pervič, naj bratje in sestre te bratovšine vsaki dan vso svoje misli, besede in djanja usmiljenemu Bogu in njegovi presveti Materi darujejo, da bi sebi, kakor tudi vsem bratom in sestram, in vsemu keršanstvu srečno aadnjo uro sprosili.
Drugič, morajo vsako leto naj manj enkrat teb dvanajst štacijonov ali znamenj k časti naše ljube Matere obiskati io pristavijene molitve za srečno zadnjo uro opraviti. Kteri pa brati ne znajo, naj pa pri vBakem štacijonu 3 Očenaši io 3 ČL-šenamarije molijo.
Tretjič, naj bratje, in sestre vsako nedeljo in zapovedan praznik 12 Cešenamarij k časti 12 Marijnih potov pobožno molijo za umirajoče in za duše v vicah.
Zadnjič, naj bo pristavljeno, da ni nobeden bratov m sester pod grehom zavezan te pogoje spolnjevati; kdor jih ne spolni, le nič duhovnega prida ne zadobl, ki je s to bratovšino in pobožnostjo zvezan.
Odpustki,
ktere so papež Klemen XI s pismom 19. mal. serp. 1713 ti bratovšini podelili:
1.	Popolnoma odpustek in odpušanje grehov zadobč vsi bratje in sestre, ko se vpišejo, če tisti dan ali saj kmalo potem zakrament sv. pokore in sv. Rešnjeg* Te lesa prejmejo.
2.	Popolnoma odpustek vsim udom te bratovšine četerto poBtno nedeljo, imenovano „Laetare", če po opravljeni spovedi in obhajilu cerkev sv. Petra pred mestom pobožno obisejo in tam za razširjanje sv. cerkve, sa zatiranje krivover in za mir in edinost keršanskih kraljev in oblastnikov molijo.
3.	Popolnoma odpustek vsim bratom in sestram, če se na zadnjo uro skesano s^ovedč in Zakrament sv. Kešnjega Telesa prejmejo; ali pa če zavoljo slabosti ali druzih takih zaprčk tega storiti ne morejo če saj sladko ime Jezus z ustmi ali saj, če to ni mogoče, v sercu po božno kličejo.
4.	Sedem lčt in ravno toliko kvadraten odpustka dobč tisti, ki na praznik sv. Trojice, sv. Mihela arhan-gela, vsih svetnikov in kvaterno nedeljo v adventu spoved in obhajilo opravijo, oltar te bratovšine v cerkvi sv. Petra obišejo in na gori omenjeni namen molijo.
5.	Šestdeset dni odpustka za vsako dobro delo.
*) Naslednje molitve so vzete iz bukvic z napisom: „Treuer Gefährt" auff der Allerglückseeligsten Reiss in die freudige Ewigkeit oder Zwölf Marianische Weeg umb Erhaltung einer glückseligen Sterb-Stund: durch zwölf Stationen, oder Kirchfahrts-Säulen, Welche erstlich und ursprünglich zu Laybach in Crain von der Pfarrkirchen S. Petri zu der wun-derthättigen Mutter Gottes Maria in Feld: Auff angeben eines Gottseligen und frommen My sta-Mari ophili im Jahr 1711 mhm-würdig auffgericht worden. Laybach bei Joh. Georg Mayr 1713.
Marijo peljejo njeni starti kot 3letno deklico v Jeruzalemski tempelj.
Molitev.
O presveta Mati Božja! ki si ia Nazareta v Jeruzalemski tempelj kot 31etna deklica svojo pervo pot storila, ko so Te namreč Tvoji sveti in ljubeznjivi starši, Joahim in Ana, tje pripeljali, da bi Te Najvišemu popolnoma darovali ter bi mu že v svoji naj pervi mladosti služila: prosim Te ponižno, zavoljo zasluženja te Tvoje perve poti meni ubogemu grešniku od Tvojega in mojega preljubeznjivega Boga sprosi gnado, da bom ves čas svojega življenja pridno, zvesto in stanovitno Bogu služil, v Tvoji ljubezni ostal in da nikdar od Tvojega in svetnikov Božjih češenja ne bom odnehal, dokler se moja uboga duša od telesa ne loči, ter po Tvoii sveti prošnji večno zveličanje doseže.
V ta namen re^čem s sercem in ustmi: „Češena si Marija!"
II. Štacijon.
Marija gre po storjeni poroki s sv. Jožefom iz Jeruzalemskega tempelj na v Nazaret.
Molitev.
O presveta Božja ¿Mati! ki si bila čez nekoiiko v Jeruzalemskem tempeljnu doprinešenih Ičt po posebni previdnosti Božji svetemu in angeljsko čistemu možu Jožefu zaročena in od njega iz tempeljna zopet v Nazaret pripeljana; kjer si zmiraj devica s svojim ženinom Jožefom čisto in neomadeževano živela in tako Najvišemu Bogu služila: prosim Te ponižno, zavoljo zaslu-ženja te Tvoje druge poti od Tvojega in mojega preljubeznjivega Boga meni ubogemu grešniku spros- gnado, da bom mogel ves čas svojega življenja v svojem izvoljenem (al: mi še le namenjenem) stanu tako živeti in Tebi služiti, da nikoli kaj tacega ne bom mislil, govoril, storil ali opustil, kar bi bilo neprecenljivi čednosti svete čistosti nasprot, in s č mur bi Te le količkaj razžaliti utegnil. S tem, da se hočem vsake nečistosti vselej varovati, upam, da bom vreden po Tvoji prcšnji in pomoči srečno smert doseči.
V ta namen r^čem s sercem in ustmi: „Češena si Marija!"
III. Štacijon.
Marija gre iz Nazareta Čez hribe svojo teto Elizabeto
obiskat.
Molitev.
O presveta Mati Božja' ki si se precej potem, ko Ti je angeij Gabrijel od Najvisega oznanil, da bodeš Sinu Božjega od sv. Duha spočela, in ko si od ravno tega angela zvedila, da je Tvoja teta Elizabeta v svoji starosti^ tudi sina spočela, iz Nazareta vzdignila in čez hribe Elizabeto obiskat hitela, ne samo, da bi Elizabeti stregla, temuč da bi s prečudno močjč v svojem telesu spočetega Sinu Božjega tudi Janeza še pred njegovim rojstvom izvirnega greha rešila, njegovo dušo očistila in posvetila: prosim Te ponižno, zavoljo zasluženja te Tvoje tretje poti meni ubogemu grešniku od Tvojega in mojega Boga gnado sprosi, da bom vsak čas pravo resnično in Btanovitno ljubezen do bližnjega po Božji zapovedi do konca ohranil in v nji po Tvoji pomoči in prošnji, o sveta Devica in Mati Božja, umeri, potem pa s svojim bližnjim v večnem veselji Gospod Boga od vekomaj do vekomaj hvalil in častil.
V ta nsmen rečem s sercem in ustmi: „Češena si Marija!"
IT. Štacijon.
Marija gre s sv. Jožefom iz Nazareta v Betlehem k popisovanju. Molitev.
O presveta Mati Božja! ki si potem, ko si Elizabeti postregla, v Nazaret nazaj prišla in Jezusovega rojstva pričakovala, ki si potem na cesarsko povelje s svojim ženinom Jožefom domsčo hišo v Nazaretu zapustila in v judovsko mesto Betlehem se podati mčgla, kjer po Božjem dopušenji v mestu nisi stanovanja našla, ampak v hlevu blizo Betlehema prenočila in tam svojega edinorojenega Sina, našega ljubega Zveličarja na svet rodila in molila: prosim Te ponižno, zavoljo te svoje četerte poti m;ni ubogemu grešniku od Tvojega in mojega preljubeznjivega Boga gnado sprosi, da svojega serca na časne in minljive reči tega sveta ne bom navezoval, da po bogastvu ne bom hrepenel, temuč da se bodem v vsih nezgodah tega življenja vdal Božji volji in njegovim svetim naredbam, da tako po Tvoji sveti priprosnji »rečno smert in potem večno veselje dosežem.
V	ta namen rečem a sercem in ustmi:
„Češena si Marija!"
V. Stacijon.
Marija gre iz Betlehema v Jeruzalem in nese svojega Sina v tempelj Bogu darovat.
Molitev.
O pres-.eta Mati Božja! ki si 40. dan po rojstvu našega Zveličarja Jezusa Kristusa tega svojega edinorojenega Sina iz Betlehema v Jeruzalemski tempelj prinesla, ga tam Bogu, Njegovemu nebeškemu Očeta po postavi skazat in za nas darovat, kakor tudi zato, da si ho, akoravno zmiraj čista Devica in Mati, postavi oči-ševanja podvergla in nas tako prave pouižnosti učila: prosim Te ponižno, zavolj te pete poti meni ubogemu grešniku od Tvojega in mojega preljubeznjivega Boga gnado sprosi, da bom iz resnične ljubezni do svete ponižnosti vsaki čas v svojem sercu malovrednega se štel, ▼ svojem obnašanji ponižuost skazoval, in vselej po besedah Jezusovih, kolikor mi stan in poklic dopuša, se poniževal, da tako po pravi in stanovitni ponižnosti, kakor tudi po Tvoji sveti prošnji in pomoči, o sveta Devica in Mati Božja, v tem življenji poniževan, po smerti pa k večni časti povišan biti zaslužim.
V	ta namen rečem s sercem in ustmi:
„Češena si Marija!" (Konec sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
ll Ljubljane. (Šolsko.) Ljubljanska gimnazija se je s novim tretjim oddelkom v 1. rasredu precej pomnožila ter ima letos v vsem 628 učencev. Pri realki pe so se ljudje prepričali, ds se sinovi z njo ie slabo pomagajo k kruha in se je letos oglasilo le okoli 40 učencev ▼ 1. rasred; v vsem skopaj jih ima reelke 300. Gim-nasija tedaj sopet vzmagaje, realke peša. Na gimnaeiji se jih je 150 oglesilo sa slovenska oddelka, aa nemškega 79, kterih je pa naj beržo večina Slovencev. Dragi rae-red jih ime v občh resredih 117, nadeljni zmeraj manj,
—	osmi le 27. — V Kočevji boje ime gimneaija v 1. rasredu samo 6 učencev, v drusih raaredih po 5, po 4.
—	Vedno obiloiši se slišijo glasovi sa čisto slovensko gimnesijo v Ljubljani, se ve, s nemškim jeaikom kakor posebnim predmetom po vsih resredih, do česar bode asnesljivo tudi prišlo, — čudno, da že davno ni.
Il Ljubljane. (Zlata Šola, vsakemu kristjanu potrebna.) Bukve polne lepih naukov in molitev. Spisal Janez Volčič. — Te bukve so ravnokar prišle na novo na svitlo in so res vredne napisa „zlata šola". Ob-segajo 560 strani, natisnjene so s prav razločnimi, velikimi Čerkami na ličnem popirji pri Kleinu & Kovaču v Ljubljani. Založnik je g. Matija Gerber. Na čelu je lepa podoba: „Blagor jim, ki so čistega serca." Molitve in nauki so bolj duhoviti in v serce segajoči, kakor po večem delu enacih bukev. Glavni obseg je: Jutranja in večerna pobožnost (krajši in daljši); — osnova pobožnega življenja (v 10 oddelkih, posebno koristna); —od križev in preganjanja; — tri maše; — sv. pokora, sv. Obhajilo, odpustki (obširno in priserčno); — posveče-vanje nedelj in praznikov, in dalje mnoge molitve, obiskovanje sv. R. Telesa itd.; križev pot.
Nadjati se je, da pridnemu Čitatelju bode lična knjiga mnogo pripomogla k lepemu življenju in toraj k sveličanju. — Stane z zlatim obrezkom 1 gl. HO kr., v usnji 85 kr.
V Št Juiju pri Taboru v Savinjski dolini obhajala se je na praznik sladkega Marij nega imena prelepa gin-ljiva slovesnost. Ondotni preč. g. župnik Frančišk Gio-bočnik, prej že odlikovani z z.atim križcem, zdaj postali duhovni svetovalec, so obhajali zlato mašo in 25-letnico svojega dušnega pastirovanja v št. Jurski fari. Zlata maša je ginljiva slovesnost za zlatomašnika, za duhovne njegove brate in za ljudstvo. Zlatomašniku veljajo res besede 39. paalma: „Veliko svojih čudežev si ti, o Gospod moj Bog storil, in nikogar ni, da bi bil enak v tvojih mislih. Oznanoval sem jih in pravil, pa namnožili so se brez števila." Ziatomašnik so bili svoje žive dni šibkega zdravja, pa milostijivi Gospod je varoval svojega služabnika ter jim dal doseči redko srečo, da so se za svoje leta prav z lahkoto obnašali pri altarji, ter so čversto peli Bogu slavo, hvalo in zahvalo pri zlati maši. Zato so se toliko bolj veseli vdeleževali te slovesnosti duhovni bratje ziatomašnikovi. Ginljivo je bilo viditi, s kakovim serčnim veseljem so jim iz dna svojih sere izrekali srečo njih nekdanji duhovni pomočniki, pomočniki, posebno sedanji, ki so ga ginjeni imenovali svojo desno roko; in viditi v kaki Ijubeznjivosti so jih obdajali gg. sosedje, ki starčeka serčno ljubijo in spoštujejo. Res, kaj prijetnisega, kaj veselejšega, kaj sreč-nejaga ni kmali viditi, kot je združena ljubezen med duhovnimi tovarši, ki se spodbujejo in navdušujejo za vse dobro ter so močna vojna kraljestva Kristusovega, katera se razdvojiti ne di. ,,0 kako prijetno je, kjer bratje v ljubezni zedinjeni skup prebivajo; tje pošilja Gospod svoj blagoslov." Tukaj so se vidile vresničene te besede.
Sad svojega truda in dela svojih svestih pomočnikov so vidili g. slatomašnik pri svoji hvaležni duhovniji. Otročiči so bili pervi, ki so izrekali čutila svojih hvaležnih sere zlatomašniku; dekleta poštene, ki so v hvaležni spomin zlato mašo svojega dušnega očeta složile aa prav lepo podobo Naše ljube Gospč, da bode v posebej postavljeni kapelici popotnikom in potomcem naznanjala, koliko milosti je delila nebeška Gospa dušnemu očeta št. Jurske tare, in kako lepo so jih učili častiti in ljubiti Marijo, varhinjo svojo, so s priserčnimi vošili do sols ginile zlatomašnika in vse pričujoče; srenjsko predstojništvo je s gorkimi besedami, prej pa a ljubez-njivimi deli naznanjelo, kako ljubi št. Jurska fara svojega dušnega pastirja.
Cerkvene slovesnosti med slovenskim ljudstvom rez veselo pričajo, da naše ljudstvo z zdravo pametjo dobro spozn& in čuti, kdo mu dobro hoče, ter dela zanj dokler mu serce ne oterpne. Mašnik je po postavi iz ljudstva
izbran, in je za ljudstvo postavljen. Zato oBtanejo zmi-rom zlata vredne besede r. Slomšeka: „O vi preljubi Slovenci, kdor vam boče vero kaliti, vam hoče bunčico vašega očesa skaziti in bi vas rad oslepil." — Bog ne daj tega, temveč podeli stanovitnost duhovnom v poklica, svestobo vernemu ljudstva! In čednost stanovitnost so razlagali in priporočali preč. g. govornik kanonik Košar, rojak zlatomašnikov. Da so bile v tem govora zlatá vredne besede za zlatomašnika, za duhovne njegove brate, in posebno za ljudstvo, sem s tem povedal, ko sem zapisal, da so preč. g. kanonik Košar pridigovali. O zgo-vorniški spretnosti tega gospoda si ne upam zapisati nobene cerke več, ker žalil bi njih blago serce, ne povedal bi pa nikakor tega, kar bi imel povodati. Priserčni vvod je bil navezan na Marijne besede: ,,Glej, dekla sem Gospodova" ..., obernjene na zlatomašnika, ki so se zaznamnjali za pokornega sina sv. Cerkve in ponižnega hlapca Gospodovega s svojo obljubo pri mašniskem posveČevanji na Mali šmaren 1829 — promito abedien-tiam et reverentiam — in s svojo prisego pri vmestenji za župnika št. Jurske fare pred 25 leti. Ozerli so se g. govornik na zvestobo Marijno, potem so v izpeljavi dokazali potrebo te čednosti ter naznanjali pripomočke, da jo dosežemo in ohranimo. Posebno zanimivo so izpelja-vali pripomoček stanovitnosti, prav izbrati stan, priserčno govorili o poklicu v duhovski stan, ter mile čutila zbudili v sercu zlatomašniku in v sercih pričujočih duhovnov. Potrebno so opominjali ljudstvo, naj opazujejo poklic svojih otročičev ter naj skerbijo in pripomorejo tudi sami, da dobiva sv. Cerkev vrednih in zvestih mašni-kov. Kdor pomaga mladenču, da doseže stan mašnikov, tudi on bo plačilo mašnika prejel. Ozerli so se na poklic deviškega in zakonskega stanú ter so s presunljivimi besedami izrekli, da je od tod toliko nezadovoljnosti, toliko nesrečnih zakonov, ker se jih veliko napčno, nepremišljeno in hudobno vrine v stan, v kterega jih Bog ne kliče. Pomenljivo so priporočali drugi pripomoček k stanovitnosti, zvestobo v svojem poklicu, in iz življenja in delovanja g. zlatomašnika so povedali veliko lepega in podučljivega. Milo so podajali tretji pripomoček, molitev, posebno k Mariji Devici, ki je izgled te čednosti, kakor vsih druzih. Prelepo so za sklep nategnili 3. molitev po povzdigovanji: „Supplices te rogamus", jo razložili kratko ter imenovali sublime altare — pre-vzvišeni altar Božji v nebesih, presv. Serce Jezusovo, v ktero so s priserčnim priporočilom izročili posebno molitve in zdihljeje zlatomašnikove.
Si bral, dragi čitatelj! kratki načert prelepega govora; gotovo se ti vzdiguje želja: Rad bi bil slišai ta govor. Zares, jaz sem vesel, da s^m ga slišal, ljudstvo je bilo ginjeno in razveseljeno. Skoda, da so pa tudi bili, ki so celó taki govor preslišali, ga prepili, še celó prevpili. Gorjé jim, kteri iz dobičkarije ali hudobije takim dajejo pqtuho! Bog odverni od slovenske mladine strašno razvado: med pridigo postopati okrog cerkve ali celó takrat pijančevati! „Kdor Božje besede ne posluša, ni iz Boga." Žalostno rogoviljenje in strašni poboji pozrerinjene mladine kažejo, kam pride človek brez strahu Božjega!
Iz južne Istre, 18. kimovca. (Molitev za pomnoženje delavcev v vinogradu Gospodovem in klic slovenskim Šolskim mladenčem.) V naši škofiji molijo se vsako nedeljo po pridigi 3 očenaši in 3 češenamarije, da bi Bog poslal pridnih delavcev v svoj vinograd. Pretočeno leto imela je poreško-puljska škofija samo enega bogoslovca v centralnem Goriškem semenišči, pa še tistega je Bog uzel. Do zdaj se pa še nihče sa bogoslovje oglasil ni, kakor slišim. Domačinov nsših je malo v šolah in v bogoslovje jih malo gre. Kako dobro delo keršanske
ljubesni storil bi marsikteri slovenski mladeneč, ki se čuti v vzvišeni duhovski stan poklicanega, ako bi pri našem škofu mil. g. Glavinu sprejetja poprosil. Pomanjkanje dušnih pastirjev čuti in bo še bolj čutils, če bo tako naprej šlo, zlasti ogromna večina slovanskega ljudstva. To ubogo, pa pohlevno ljudstvo je silen pritisek zoper italijančevanje v vsakem oziru. Med tem sicer zdravim ljudstvom ima dober duhoven zeló široko polje v cerkvenem in narodnem oziru. Duhovni po deželi niso le dušni pastirji svojega ljudstva, ampak tudi narodni učitelji, ker ljudske šole so zaradi nizke plače njim izročene. Dober duhoven pa ne uči v šoli le aa pičlo plačo, ampak iz ljubezni do zapuščenega ljudstva. Zato ga pa tudi ljudstvo rado posluša, ga čisla, spoštuje, ga ljubi. Slovenija, zlasti Kranjska, poslala je že veliko za Božjo čast in zveličanje duš vnetih duhovnov v ptuje, oddaljene kraje — v daljno Ameriko, Afriko — med uboge divjake, kjer so se morali z mnogoterimi, silno težavnimi ovirami boriti io se še borijo; na svoje bližnjo rojake v južni Istri — po veri in narodnosti brate — so pa Siovenci do zdaj malo gledali. Od Horvatov celó ne govorim, ker njim je v glavi velika Hervatska, da bi pa svojim zspušenim bratom v Istri pod pazduho segli, jim do zdaj še na misel ni prišlo. Ljubezen do naroda bodi delavna. — Slovenec se hervaščine hitro privadi. Poznam jib, ki so se v novomeški in ljubljanski gimnaziji šolali; niso imeli toraj priložnosti izobraziti se v hervaščini; vendar jim zdaj ta enako materinščini v besedi in pismu gladko teče.
Pri stave k. Marsikterih osmošolcev, ki nimajo zrelotne skušnje ali so sploh bolj šibki, se drugod morebiti branijo, v Poreču bi jih radi sprejeli, in zdaj te še čas, samo prošojo nsj pošljejo do milgsp. škofa dr. Jan. Glavina v Poreč (Parenzo).	Vr.
Angel varli.
Francoski listi, kakor piše „Vertec" št. 9, poročajo tole: Nedavno je keršansk oče s svojim sin čekom, kterega je peljal v šolo k Marijnim bratom v Siten, gredoč obiskal svojo hčerko, ki je bila v šoli v enakem ženskem vstavu. Pred odhodom sta še oče in sin bila pri sveti maši in priporočila sta se v molitev ondotnim redovnicam, in te so ju zopet priporočile v varstvo Mariji Devici in angelu varhu. Hčerka je bratcu tudi dala ▼ spomin lepo podobico angela varha, ki jo je s velikim veseljem hvaležno sprejel in lepo hranil. Očetu in sinu se je bilo po železnici dalje peljati. Po progi Veitant-Vivis pa so takrat vsi prostori bili tako natlačeni, da je moral oče sinčeka na kolenih imeti. Ker sta sedela pri kraji in ker imajo po Francoskem, kakor zdaj tudi pri nas, železoocestni vozovi vrata od strani, odpro se naglo vrata in predno se oče zavé, kaj da je, pade os sinek s kolen skozi vrata na cesto. Vse klicanje in vpitje ubosega očeta je bilo zastonj; moral je čakati do perve postaje — še kake tri četerti ure — vgroanem strahu, da bo potem svojega edinega sins našel mertvega, morda čisto razterganega. Te tri četerti ure so bile očeta cela večnost. Stopivši pri pervi postaji is voza, teče po železnici nazaj iskaje trupla svojega sina; ali kako se razveseli, ko že od daleč vidi ljubega sina, ki mu naproti hiti. Popolnem sdrav in nepoškodovan mu je sinek pripovedoval, kako nsglo je is vosa pahnil na cesto, in prav rahlo psdei na zemljo. Ko je vstal, bil je vlak že daleč od njega.
Nevérni ljudje tako nenavadno rešitev is smertne nevarnosti navadno pripisujejo primérljeju; ali mi verni kristjani predobro vemo, da v taki nevarnosti more ¿lo-
veka obvarovati le vsegamogočna roka Boija. Bog namreč je dal vsakema človeka tvojega angela varha, kteri posebno nedolžne otročiče velikrat prečadno reši ia nevarnosti.
Nove čada Marije Device v Lordih.
Med dragimi osdravljenji, ki so te dogodile na francoskem narodnem božjem pota v Lordih, te je dogodilo todi naslednje:
Umirajoča Marija Jaspierre je pred tremi leti ro mala a drugimi po želesnici v Lorde k Mariji Devici. Njena družina jo je preklicevala, ker menila je, kakor amo te todi mi bali (pravi popisovalec), da bo omerla predenj t je pride. Po tej nesreči pa, ki je bila viditi neisogibljiva, nam je protilo veliko pohujšanje v liberalnih časnikih.
—	Če ®e Pa osdravim? je rekla mladenčica, s komaj razločljivim glasom, ker samo sa en dihljej življenja je bilo še v nji.
—	Oh! potem bom vse veroval, je odgovoril brat, ki je bil v službi pri železnici in naj veči nasprotnik tega popotvanja.
—	Mi tudi, — to pristavili starši, ki so bili tudi nevčrni.
Marija Jaspierre je bila sdrava — v trenutku, in v trenutku močna. Poverne se v Pariz, vso svojo dru žino pelje k sv. Roku, in vsi, ki so bili po telegrafu in po pismih zvedili čudežno novico, so bili že spoved opra vili ter so ondi v zahvalo k Božji mizi pristopili.
Marija Jaspierre je pristopila k usmiljenim Sestram, vsled obljube, ktero je bila storila.
Njena sestra je postala „mala Sestra vnebovzetja" pri redovnicah, ki spremljajo bolnike v Lurde.
Njen brat, tako strahovit na železnici, je pristopil k redovnikom Trapittom.
V trenutku, ko je vlak (z bolniki) od 1. 1879 odhajal, je „mala Sestra vstajenja", strežnica bolnikov, dobila navdušeno pismo iz trapiškega samostana sv. Marije v Pušavi: njen brat ji naznanuje, da je storil obljubo na vse žive dni.
Gsp. Jaspierre je postal za vselej „Marija Efraime", in namesto miljarjenj pošilja blagoslove za vlakom, ki vozi bolnike v Lurde. („Vigilanza" v Terstu, 21. kim.
Razgled po sveta.
Na Dunaja se 7. vinotoka pricnè deržavni zbor: precej drugi dan pa se bode veršil slovesni pričetek po Njih cesarskem Veličanstva. Na 6. vinotoka ima grof Hohenwart povabljene poslance desnega središa k posvetu v prid edinosti konservativne stranke. Po drugi strani se bodo shirali tudi liberalci in posvetovali se, kako bi unim kljubovali. Dolžnost katoličanov pa je: moliti in blagoslova božjega prositi; sakaj „ako Qospod ne bo sidal hiše, bodo sastonj zidali delavci."
Tndi Jnd se začenja laii-liberalstva sramovati, ali
se ssj tako kaže. „Neue fr. Presse" namreč pravi, da „nemško-liberalna stranka" — le ona sama je v plemenitem pomenu „konservativna"! — Ali ni to lepa reč? Ti „habrusarji", — ti „kraharji", — ti preganjavci Cerkve in samostanov, — ti nesmérni sviševavci davkov in dajatev, slasti tudi šolskih — ti te hočejo „konservativce" imenovati, menda „a non conservando", kakor „lucot a non lucendo"! Ti ljudje, v kterih êri so se
potettva pri odbobnanji po 1 gld. prodajale, pravi „N. fr. Pretse", to konservativni todi oziroma na „ljudsko blagostanje"!... Mislil bi kdo, da se misli judinja spre-oberniti; toda, dokler kdo take gerde neresnice kvati, tpreobernjenja ni od njega pričakovati.
Kakošen konaervatizem to gojili novi liberalci, priča med drugim to, da laži-liberalizem je katoličanstvo terl in ljudstvo oderobom in jodom izročeval. Ravno ondan je „Allgemeinerica", kakor piše „Vtld." št. 253, naznanjala z Dunaja to-le:
Iz dunajske artilerijske kadetovske šole je bilo odpravljenih trideset očencev zarad lahkomišljeno narejenih dolgov, in tako je bila njih sreča pokopana, ker tožil jih je neki oderuh, da so mu dolžni 36.000 gold. (šest in trideset tisuč!!)... Kako pa so si lahkomišlje-neži navalila tako strahoten dolg? Petnajsteri izmed njih so mu bili dolžni 900 gld., tedaj eno k drugemu vsak po 60 gl.; drugi petnajsteri pa so se unim za poroke storili. Ta dolg je bil narejen pred tremi leti, po obrestih pa in po obrestih od obrest je v teh malo mescih od 900 narasel do 36.000 gold. (tedaj je oderuh iskal Bkoro po 1600 odstotkov!) Oderuh je tožil, tišal na svoje dolžno pismo in šolsko poveljstvo je iz šole odpravilo dolžnike, med kterimi so sinovi iz prav dobrih družin, ki no biii »icer v prav dobrem imenu pri svojih višjih. Kako je preklicani oderuh delal z mladimi neskušenimi ljudmi, tudi tole pojasnuje: Eden iz vojaške šole izključenih je v začetku lanskega leta od imenovanega žuljivca vzel na posodo 10 gld., in zdaj mu je za teh 10 gld. dolžan 400 gld.!! Tedaj bi zneslo na poldrugo leto čez 2600 odstotkov... Ne vemo, če je vse in ravno tako res, imamo pa tudi druzih brez števila izgledov, ki pričajo, kakošni „konservativci" in kakošni čuki so mladoliberalci! Opomniti, se vč, moramo tudi, da po mnozih šolah in kolegijih pomanjkuje vere, verakih vaj in sploh keršanstva; zato se lahko dogooi, da mladi ljudje zabredejo v vsaktere zadrege ia nesreče, kadar Boga pozabijo in vesti več ne poslušajo.
V Gasteinu sta se bila une dni sošla apostoljski poročni* na Dunaju monsign. Jakobini in Bismark. Mislili so, da to pomeni kako pomirjenje med Cerkvijo in Nem-čijo; pa je blezo prazno upanje, zakaj po dopisu v „Kurjeru poznanskem" iz Rima ,,kratko in malo še nismo blizo konca kulturne borbe", to je, preganjanja katr liške Cerkve na Pruskem. To kaže tudi odgovor novega pruskega naučnega ministra Puttkammerja do duhovstva paderbornske in monastirske škofije. Ti škofiji ste namreč Pustkammerju izročili pismo, v kterem je izrečeno zaupanje, da se bo minister povernil k nekdanjim po-terjenim izročelom ter bode odpravil Cerkvi sovražljive postave, ki so bile skovane o pritisku brezvčrne in boga-pozabljive stranke, da bodo zopet vstanovil stao med Cerkvijo in šolo, kakoršen je človeštvu v blagor bival nad tisuč lčt itd. Minister pa je vse odbil in vse upanje razdjal ter le to povdarjal, da se Cerkev mora udati. „Germania" na to pravi, da od Puttkammerja se v šolskih napakah nobene pomoči ni nadjati, da katoliško glasilo pri volitvah torej bodi: „Ob tla s Falkovim po-stavodajstvom!" — Gotovo tedaj je, da Prusija bode morala okušati še britke šibe, predenj se bode njena terma omečila.
Rumuni, Jugoslovani in jndje. Angleški ministerski predsednik je serbskemu ministru Rističu očital, zakaj da v Serbiji že ne rešijo judovskega prašanja. Ristič pa mu je odgovoril, da sedanja ljudska volja ni vgodnaza ravnopravnost judov, in izgovarja se z Rumuni, da potlej ko bo ondi to prašanje rešeno, bo tudi on v ta namen skupšino sklical... Velikaši in framasoni, ki sami ne čutijo žuljev, ki jih judje kristjanom delajo, hočejo
ie v tem ozira kristjane judom izročiti. Če so tako rekoč vesoljnega sveta bogastvo k sebi pograbili, ko niso enakopravni, kaj se le bodo a svojo prekanjeno grabljivostjo storili, ako bodo z vsimi drugimi ravnopravni! Čudna je tudi skerb za Jugoslovane, ko se je reklo, da jih hočejo osvoboditi, — zdaj pa jim hočejo jude v njih naročje vgnjezditi.
v Mednarodni shod za posvečevanje nedelje. Iz Berna
na Švicarskem naznanjajo: V pervi seji mednarodnega shoda zarad poBvečevanja nedelj je bilo kacih 225oséb navzočih; največ jih je bilo iz ovice in iz Nemškega, potem iz Avstrije, Holandije, Belgije, Francoske, Italije, Norvegije, severne Amerike in Rumunije. Tudi je prišlo nekaj vladarskih in železniških poslancev. Sprejeti so bili sledeči predlogi: Pervič, vojašina naj bo vsako nedeljo pri službi Božji itd.; zbiranje vojakov, vaje in marši naj se ne stavijo na nedeljo; naj se vstop in izstop iz vojaštva ne zgodi v nedeljo. Drugič, naj se o nedeljah — kar je moč — vtesnijo vlaki z berzovož-nino, navadni z blagom pa naj čisto nehajo; ravno tako naj se delo na železnicah ob nedeljah popolnoma opusti; gleda naj se, da se vtesoi dajanje vračilnih listkov čez nedelje in nedeljski vlaki sami, pa da vradniki na poštah in pri telegrafih naj bodo ob nedeljah prosti. Tudi naj se v ta namen vstanové društva po posameznih krajih, ktere bodo z glavnim društvom v zvezi, in ktere bodo imele namen pospeševati praznovanje nedelj, potem se volijo posebni odborniki za posvečevanje nedelj, kteri bodo v ta namen popotvali, da bi praznovanje nedelj pospeševali, dajale se bodo posebne okrožnice do fabri-kantov v enak namen; in v prihodnje se bode tudi v časnikih več o praznovanju nedelj pisalo. Slednjič je sedanjemu središnjemu odseku sedež za nadaljoi dvé leti poterjen v Oenevi (Geot na Švicarskem).
Tako se za praznovanje dné Gospodovega potegujejo celó protestantje in sploh drugoverci, celó marsi-kteri liberalci; koliko gorečniši bi morali v ta namen biti katoličani, da bi bili vredni tega imena.
Cvet in sati zveste molitve.
Zahvala.
Čast bodi Bogu, ki mi je na prošnjo Naše ljube Gospč presv. Serca priporočenega sina rešil groznega terpljenja! Cešena Marija!	N.
Prošnje.
Mati mnogo malih otročičev, ki silno hude bolečine terpi po vsih udih, se prav živo priporoča v bratovsko molitev Nase ljube Gospč presv. Serca. Uslišanje hoče po „Dan." naznaniti. — Oseba, ki že veliko lčt ss. zakramente opusa, je goreče priporočena v bratovsko molitev za serčnost, da to versko dolžnost zopet pričn& spolnovati in odide proteči šibi. — Že več mescev bolna oseba za zdravje, če je Božja volja. — Neka dušna potreba. — Neka škofija za delavcev v vinogradu Gospodovem. — Mladeneč za milost sv. Duha v življenji in učenji. — Nekteri študentje in šolarji.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec vinotok 1879.
I.	Glavni namen: Zmaga katoliške vere nad posvetnjaštvom.
II.	Posebni nameni:
1. vinotoka. Sv.Remigij škof. Priporoč.: Večmla--denčev v neki posebni potrebi. Cerkev na Francoskem.
2.	Sv. Juiijan muč. Priporoč.: Katoliški misijonaiji. Stradajoči v raznih deželah. Maloserčni.
3.	Sv. Jožef Kalasancij. Priporoč.: Zapušena mladina. Cerkev na Avstrijanakem. Vsi v dušnih težavah.
4.	Sv. Frančišk Serat. Priporoč.: Serafiški redovi. Katoliški mladenči. Zapušeni.
5.	Osemnajsta ned. po Bink. Roženkranska. Evangelij: Jezus ozdravi mertvoudnega (Mat. 9). Priporoč.: Katoliške bratovšine. Odvernjenje nevrednih spjved in obhajil. Zatrenje pretepov in nevarnih drušinj.
Listek za raznoterosti.
H* G. Anton Perurä, dobro znani posestnik in tergo-vec v špitalskih ulicah, je bil 24. t. m. med silnim vde-leževanjem občinstva spremljen k sv. Krištofu. Bog mu daj večni mir.
V	katoliški bukvami se dobiva: 1. Novi brevir: „Brevarium Romanum" iz tiskarne Miroslava Pustet-a 1879. Tiskan je na lepem papirji, s srednjimi, ličnimi čerkami ter bodo posamezni čveteri zvezki bolj tenki in pripravniši tudi za popotvanja. Poterjen je v Rimu in posebej tudi od Ratisbonskega škofa. Vsi 4 deli stanejo nevezani 12 gl.
2. „Populäre Predigten" über die wichtigsten Wahrheiten der heiligen Religion, von P. Bernardin Thuilie, Mitglied der tirolischen Kapuciner Provinz. Freiburg, Herder, 1879. Cena 3 gl. 60 kr. Debela knjiga z 839 str. obsega katoliški nauk na vse nedelje in praznika skoz leto razdeljen, jasno in umevno razlagan — v 5 odsekih: a) Apost. vera; b) ss. zakramenti in posebna obredi sv. mase; c) očenaš in druge cerkvene molitve; cl) adventne in postne; e) prazniske pridige. Aproüacija redovnega vikšega v Inomostu pravi: ,,clare et solide doctrinam chrisTiano-catholicam ad utilitatem et aedifi-cationem populi sermone practico exponit."
Duhovne vaje v misijonski podobi bo bile v Terstu v novi cerkvi sv. Antona skoz 12 dni. Vodil jih je sloveči govornik kapucin P. Robert Splitski. Ravno ta je imel Ze lansko leto duhovne vaje v cerkvi sv. Jakopa. „Vigilanza" pravi: Preč. gosp. kanonik župnik je s tim storil Bogu posebno drago, vse hvale vredno delo, ko je povabil P. Roberta, da je k sveličanju klical ondotno številno prebivalstvo. Po trikrat na dan je pridigal, in bil je sad njegovega truda prav vesel in obilen.
V	ravno ti cerkvi bode od 27. kim. do 5. vinot. obhajal duhovne vaje za ondotne Nemce preč. superijor P. Frančišk Dolijak, jezuit, ter bode imel govor po dvakrat na dan, ob 6 zjutraj in ob 5 zveččr. Bog daj obilno sadu!
Spodbndljiv izgled se nam naznanja z Dunaja. Svitla nadvojvoda Karol Štefan in Evgenij sta 18. t m. prejela zakrament sv. birme. Ne le oba sama sta poprej prejela zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, ampak tudi oba visoka botra z njima vred, namreč svitla nadvojvoda Karol Ljudovik in Albert
Presvitli cesar hočejo, da je v šolah podoba kriza-nega Jeznsa. Sedmega tega mesca so se bili Njih Veličanstvo podali v Line k ljudski slovesnosti. Obiskali so med drugim tudi pedagogijo, učiteljsko pripravljav-nico, in tam so razodeli svoje začudenje, kako da v učnih sobanah nimajo „bridkomarter", podöb križanega Zveličarja.
Poslednje novice. O prihodu Bizmarkovem 21. t m. na Dunaj se sdaj poprašuje, kaj da neki to pomeni? Nekteri se bojč kake zveze med Avstrijo in Prosijo zoper Francijo in Rusijo. Zaterja se pa od nekterih
vrednih strani, da Avstrija se ne bo vtikala v prepir ■>ed Nemčijo in Francijo, ter se ne bo nagibala na nobeno stran. Toliko je gotovo, da samo na uro gledat Bismark na Dunaj ni prišel. Nad tem tudi ni dvomiti, da Prusiji na korist pred vsim drugim meri njegovo oko. Francija boje posebno streže po ruski prijaznosti, pa tudi po angleški — v ta namen, da bi se o vgodnem času nad Prusijo znosila. Toda Anglija, kakor smertna sovražnica Rusije, pravi, da Francija bode toliko sto-pinj dalje od Anglije, za kolikor stopinj se bo Rusiji približala. Tudi Švedija menda ni prijazna Rusiji. Fra-masoni mladolaški se bojo iskali naj berže okleniti tistega, kdor bi Avstriji kaj odpulil in njim dal. — V Ercegovini, v Nevesinjski okrajini, je zarad nepovoljnega novega razdeljenja okrajev in krajev vstalo neko rogo-vilstvo. Serdar pandurski Spaic je na čelu kacih 200 vstajnikov, ki so požgali karavlo Kotenico in so imeli spor tudi že z vojadino. Upajo pa, da bode vojasina upor kmali zaterla. — V južni Afriki so angleški dra-gonarji večkrat imenovanega zulovskega kralja Cetevaja vjeli. Njegov sin Medle, njegov brat in drugi so se tudi podali; tedaj kaže, da ondotna angleška vojska je končana.
Duhov* hte spremembe.
V	Ljubljanski ¿kofiji: Prestavljeni in postavljeni so naslednji čč. gg.: Fr. Tavčar iz Kranja za ekspozita k av. Jostu; — Fr. Kregar s Predoselj v Kranj; — Adolf Pogorelec od sv. Petra na Brezovico; — Ljud. Skuvca a Trebnjega v Leskovico nad Loko za namesto.; — novoposv.: Sim. Ažman v Jesenice, Jan. Belec v Stari log, Pet. Berčič v Polhov gradeč, Al. Bobek v Loški potok, Fr. Gregori v Svibno, Tom. Potočnik v Horjul, Jož. Regen v Dole, Jož. Samide v Mozelj, Jan Sakser v Predoslje. M h. Terček v Metliko, Jož. Zalokar v Čer-inosnjice, Fr. Zoreč v Stopiče, Jernej Zupanec v Kamno gorico; — Mart. Malensek, sem. duhoven, v Čemomelj; Jož. Lavtižar iz Poljan v st. Juri; — Pet. Ogrin s Trate v Šoštanj; — Val. Lah iz Begunjske kazn. naprave v Naklo; — Drag. Ceme iz št. Jurija v Mengeš; — Fr. Kadunec s Kamne gorice za 1. v Hrenovice; — Jož. Močilnikar iz Dol k sv. Petru pri Vin.; — Jan. Mavrič is št. Jerneja v Dolenjo vas; — Jož. Pekovec iz Ško-cijana za II. v Hrenovice; — Jan. Plevanič iz Šoštanja v Šmarijeto; — Jan. Železnikar s Šmarijete za benef. v it. Vid pri Berdu; — Val. Alijančič od sv. Petra pri Vin. v Preddvor; — Jož. Poklukar iz Metlike v Sodra-žico; — Jan. Mazgon, v pok., v Drago; — Al. Jerše is Starega loga v Poljane nad Loko; — Tom. Varelj ia Sodražic v št. Jernej; — Mat. Ferčej iz Drage na Trato; — Fr. Rus z Verhnike za ekspoz. v Begunje pri Cirknici; — Andr. Pipan iz Polh. gradca na Verhniko; — Jan. Bevec iz Hrenovic za kurata v Podkraj; — Ferd. Kogej iz Hrenovic v Mirno peč; — Fr. Zbašnik ia Mirne peči v Trebno; — Jož. Merjašič iz Čermošnjic v škocijan pri Dobravi; — Jož. Laznik iz Žuženbrega ▼ Šmarijo; — Rok Merčun, sem. duh., za prefekta v Alojzijeviše; — Mart. Molek s Preddvora v kaznilno napravo v Begunje. — V stalni pokoj se podasta: čast. g. Jsn. Celer, župnik v Svibnu, in bivši administrator č. g. Uirik Zupan. — Razpisani ste duhovniji Svibno in Banjaloka.
V	Lavantinski škofiji: Visokočast. g. zlatomašnik in inful. opat št. Lambertski Aleksander Setznsgel je postal župnik na Muti, in č. g. Fr. Dovnik provisor v it. Mihelu pri Šoštanju. — Prestavljeni so čč. gg. ka-
plani : Martin Kolenko v Lembah; Alojzij Haubenreicb k sv. Marjeti pod Ptujem; AntonFišer mlaj. k sv. Petru pod Mariborom; Alojzij Šijaneo v Šmartin v Rožni dolini, in Marko Štuhec v Haišperg. — Č. g. jubilant in župnik pri sv. Mibelu poleg Šoštanja je umeri 17. t. m. R. I. P. — Razpisane so do 3. novembra t. 1. sledeče fare: Sv. Mihael pri Šoštanju; sv. Primož na Pohorju; Tinje in Kalobje.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce na Igu: Iz Vodic po č. g. župniku
1	gl. — S Planine pri Vip. po č. g. J. Nakusu 1 gld.
—	C. g. M. Zagorjan 1 gold. — S Podkraja č. g. A. Lušin 2 gold. — Z Rudnika čast. gosp. župnik 2 gold. 50 sld.
Za pogorelce na Verhniki: Iz Šmarske fare pri Kranji po preč. g. fajm. 11 gl. — S Podkraja č. g. A. Lusin 2 pl. — Iz Vodic 1 gl. — Z Rudnika č. g. župnik 2 gld. 50 sld.
Za pogorelce v Terzinu: Iz Vodic po č. g. fajm.
2	gl. — S Planine po č. g. J. Nakusu 1 gl. — S Podkraja č. g. A. Lusin 1 gl.
Za pogorelce v Zagradcu v ZaliniŠki fari: C. g. M. Zagorjan 1 gl.
Za pogorelce„ pri Sv. Trojici: Iz Vodic po č. g. župniku 2 gl. — Č. g. M. Zagorjan 1 gl. — Duhoven iz Loke 1 gl. — G. Ant. Žlogar 1 gl.
Za katol. pogorelo cerkev v Sarajevu v Bosni: G. J. V. 1 gl. — S Planine pri Vip. po č. g. J. Nakusu
3	gl. — Iz Vodic po č. g. fajm. 6 gl. — Duhovnik v Ljubljani 50 gl. — Duhoven iz Loke 1 gl. — L. Pavlin po g. Rozmanu 3 gld. — Neimenovani 2 gl. — Helena Pečar 1 gl.
Za pogorelce v Sarajevu: Z Dobrave po č. g. župniku J. Poličarji 12 gl. — Neka oseba iz Loke 1 gld.
—	Duhoven iz Loke 2 gld. — M. M. 50 kr. — Č. g. A. Jugovic 3 gld. — Iz Polhov, gradca po č. g. župn. 12 gl. — Po č. g. Jož. Nakusu s Planine 2 gld.
Za usmiljene sestre v Sarajevu: Duhoven iz Loke 1 gld.
Za sv. Oleta: S Planine^po č. g. J. Nakusu 2 gl.
—	Helena Pečar 1 gld. — Č. g. Mart. Zagorjan 2 gl.
Za afrikanski misijon: Mar. %Doveč 1 gl. Za misijon v Adrijanopolu: Č. g. A. Jugovic 1 gl.
—	G. J. V. 1 gl.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Č. g. A. Jugovic 1 gl. Za mis. Gazo v Sveti deželi: Duboveu iz Loke 2 gl.
—	M. M. 50 kr.
Za sv. Detinstvo: Železniški otroci 50 sld. Za stradajoče v Kini in druzih jutr. deželah: C. g. A. Jugovic 4 gld. — Z Dobovca č. g. župnik L. Ber-gant 6 gl. — Po č. g. Rozmanu L Pavlin 2 gl. — Neimenovan 5 gl.
Za stradajoče v južnem Tong-Kingu: Duhoven is Loke 5 g. — M. M. 1 gl.— Margarita Vandrovec 5 gl.
—	Oseba iz Loke 2 gl. —_ Helena Pečar 2 gl.
Za ubožne Študente: Č. g. A. Jugovic 1 gl.
Pogovori z gg• dopisovalci*
J. Č. v L.: Vse hvaležno prejeli. (Treba je vediti, kadar se denar pošilja po pošti, da je treba vselej zunaj na pismu znesek zaznamnjati in pismo primčrno zapečatiti, da je pošiljanje varno; še ložej pa se pošilje po nakaznici.) — G. B.: Mični dopis se nam je bil po nepriliki med papiije za-šaril in pride prihodnjič; prizanesite.
Odgovorni vrednik: Lnia Jeran. — Tiskarji in saloiniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.