IN   MEMORIAM
Plemenito srce se je ustavilo
Izgubili smo enega ii-med prvih sodelavcev naprednega gibanja na železnici in proletarskih Mostah, po prvi svetovni vojni Šlambergerjevega ata. Dolga in težka je bila njegova življenjska pot. Začela se je pred 90 leti, v revni kmečki družini na Štajerskem. 2e v zgodnji mladosti, ko se je komaj izučil obrti, se je podal v tuji svet, da bi naše! sebi in svojemu znanju primer-no delo. Tu se je začela nova šola življenja, spo-znal    ie   še   večje   krivice,
ponižonja in izkoriščanja delavca — proletarca. Čeprav v domovini ni bi-lo dosti bolje, se je raie vrnil med svoje rojake in z   njimi   delil   trpljenje.
Se pred prvo svetovno vojno sta se s svojo živ-Ijenjsko družico priselila v Ljubljano. Kot železni-čar se je hitro spoznal i naprednimi železničar-ji, ki so ga pritegnili v svoje vrste. Sodeloval je v organiziranju delavskih shodov, ki so bili običaj-no zunaj mesta, prazno-vanju 1. maja in drugih manifestacijah, ki jih je organiziral tako imenova-ni Rdeči sindikat želez-ničarjev.
Bil je soustanovitelj prvega železničarskega doma v Ljubljani. Sode-loval je tudi v stavkov-nih gibanjih železničar-jev na Zaloški cesti. Kmalu po krvavem do-godku leta 1920, je bil soustanovitelj    podružnice
socialistične stranke ko-munistov v Mostah in prevzel funkcijo blagaj-nika te podružnice. Mo-čne življenjske sile in globoka proletarska za-vest sta terjali od njega veliko naporov, da je vzdržal pritisk režima predaprilske Jugoslavije. Ker ni hotel voliti po-slance takratne režimske stranke, so ga tik pred upokojitvijo premestili z delovnega mesta blokov-nika na delo vratarja v Grobelnem. Ločen od svoje družine, manjši za-služek, ter prenašati težo krivice, ga niso zlomili. Postal je še bolj odločen borec za delavske pravi-ce.
V tem duhu sta s se-daj že pokojno življenj-sko družico, s katero sto doživela 50 let skupnega življenja vzgojila tudi svoje otroke. Njegovo družino okupacija ni na-šla nepripravljeno. Že decembro 1941 je v nje-govi hiši delovala ile-galna tiskarna, v delav-nici pa so izdelovali rai-no orožje, za borbo pro-ti   okupatorju.
Njegov dom je bil vedno odprt in na voljo za razne sestanke in po-svetovanja aktivistov OF. Bil je tudi zatočišče vid-nim funkcionarjem OF, ki jih je okupator prega-njal.
Njegovi sinovi so od-šli med prvimi borci v partizane, najmlajši je padel že leta 1942. Hčerke pa so bile odpe-Ijane v nemška taborišča, od koder so se vrnile še-le po osvoboditvi domo-vine.
Pri obnovi porušene domovine je Šlamberger-jev oče med prvimi pri-jel za delo. Kot brigadir v Zeleni jami je štiri leta vodil delo prostovoljcev na raznih gradbiščih in drugih javnih delih, za kar je prejel zasluženo priznanje.
Ohranili ga bomo v trajnem   spominu.
Naj mu bo lahka do-mača   zemlja!