8554 AA
60100200
o S R E D N J A K N JI '2 NIC A
p , F', i 26 66001 KOPER
■ IVI
rJSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,,
postale 1 gruppo ( .HUB 5(l(l llI*
Leto XXXIX. Št. 47 (11.463)
TRST, sobota, 26. februarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« T Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREDSEDNIK ITALIJANSKE VLADE FANFANI KONČAL OBISK V VELIKI BRITANIJI
Slični pogledi na vprašanje evroizstrelkov Razhajanja pri načrtovanju politike EGS
Državi vztrajata pri «ničelni opciji», pripravljeni pa sta tudi na alternativne rešitve
LONDON — Precej stičnih tcčk Pogledih na mednarodna vpra-nJa, pa tudi mnogo razhajanj o postranskih odnosih in o delova-J? Evropske gospodarske skupno-.. • 40 je obračun dvodnevnega o-slfi ^eviKie delegacije italijan-Fe ''lade — seveda pod vodstvom _ anfani a — v Londonu. Fanfani in oatcherjeva sta posvetila veliko Pozornost vprašanju razorožitve v vropj in sta potrdila, da še vedno Mpirata Reaganov predlog o «ni-v p.1 °Pciji*. Vendar pa Italija in
-SJ® Britanija menita da, tudi .e n& ostro sovjetsko stališče, rešit 0flc'“'a ne more biti edina sitev in ne izključujeta svojega g na alternativne rešitve,
'eda pogojem, da vsebujejo *atere osnovne postavke, ki jih nteva Zahod. Te postavke so vnovesje med jedrskimi silami aeh vojaških blokov, izključitev i,« ?skih 111 britanskih jedrskih _ trelkov, ki so jih že upoštevali pri £a?ajaniib SALT in ki so po zna-•6 m po značilnostih omejeni, iz t cunanja atomskih sil obeli blokov ^ Primerno mednarodno nadzor-i ’0- Ena takih rešitev bi lahko bi-m v .^oknosti. da bi na Zahodu na i ti 1 * mtln'ae število raket «cruise» t ^rsbing*. v zameno za zman.j-števila raket SS 20 v Sovjet-Skl zvezi,
tu? tem vPrašanju sta razpravljala 1 ', Vnanja ministra Emilio Co-Utb n 'n Francis Pym, ki sta po-n,A| a> da je nesprejemljiva po-šu ■? Sovjetske zveze, da zmanjša 51 m° rake‘- S; 20 na 162, to je na ketp franooskili in britanskih ra Potri-i nfani in Thatcherjeva pa sta bua, da bosta, v primeru, da
VeliiT^6 c*° sP°razuma, Italija in *\m 3 ®r’tanha sprejeli rakete na »clv^ ,0?e'n*|e- zaiitevali pa bosta ^ °Jni ključ*, to je aktivno sode-anje pri odločanju o morebitni u-Po^i teh raket.
bliž '°^k° več razhajanj je bilo o junjevzhodnem vprašanju. Italija
Konjaev zavrača obtožbe sodstva
RIM — Namestnik rimskega državnega pravdnika Domenico Sica je včeraj dve uri zaslišal direktorjevega namestnika sovjetsko - italijanske družbe «Nafta - Italija* Viktorja Konjaeva, ki ga obtožujejo, da je skupaj s svojim sonarodnjakom Proninom in genovskim industrij cem Negrinom vpleten v vohunsko dejavnost na škodo Italije. Za razliko od Pronina, ki je do sedaj pred sodnikom Sico dosledno molčal, je bil Konjaev izredno zgovoren. Trdi namreč, da so vse obtožbe izmišljene in da je bil v normalnih poslovnih vezah s podjetjem «Microlito».
Medtem pa se je sovjetsko veleposlaništvo v Rimu po dveh dneh molka končno oglasilo. Za veleposlaništvo so obtožbe proti Konjaevu brez osnove, služijo le tistim krogom v Italiji, ki hočejo prizadeti sovjetsko - italijanske odnose in preprečiti njihov nadaljnji razvoj. Glasnik sovjetskega veleposlaništva je tudi navedel sovjetsko protestno noto z dne 17. februarja, s katero je Moskva protestirala zaradi aretacije Pronina in izgona dveh funkcionarjev «Morflota» iz Genove.
Ob vsem tem pa tednik «Panora-ma» na' aja imena dveh funkcionarjev sovjetskega veleposlaništva, ki naj bi kot prvi navezali stike z Negrinom. a so trenutno že v Sovjetski zvezi. Kaže pa, da sta Genadi Čufirej in Jurij Misjuk Negrinu predlagala le «čiste posle* in šele kasneje, ga je Pronin izkoristil za vohunstvo.
Dri »n« * 1 vpiasauju. emuja
glnava pomembno vlogo orgamza-Win \R osv°boditev Palestine, medlo.; *° Thatcherjeva odklanja vsa-„ust?° sodelovanje s PLO. V Libano-ra ^ Velika Britanija manj angaži-seiLa Kalija in britanski vojaki 'bodo čez 3 mesece že vrnili do-dI,'- Obenem pa si Thatcherjeva * ^deva, da ne bi dajala vtisa.
preblizu Izraelu
in je zato po-
“V ^
lini *a izraelsko ekspanzivno v Bejrutu.
D, ,ar padeva vprašanje odnosov En; j^av'ama na ravni Evropske lotiti ar‘ske skupnosti je bilo na (.» paškem srečanju zaznati veliko tu-laianje. Velika Britanija nasproti' Vsakršnemu povečanju prispev-. EGs za nekatere nove skupne A i 'n precllaga. da bi znižali Hie t 0 u.lpntli premije za zmanjša-pa .ktnetijske proizvodnje. Fanfani dejal, da bodo morali mulijo. • nv članic EGS o tem odlo-p°vy^da bo treba ta sredstva še
zvezi z odnosi med državama Siri80 Italijanski in britanski mini-jeki Pu0u^',l nekatere skupne pro-Vaa kot na primer možnost sodelo-32q “a ■ Italiie P1! projektu airbus kjer pa Italija zaideva prever n. J« o ekonomičnosti projekta, ker ki ^PnavlJena sodelovati le pri ne-Vorip Cni akciji. Prav tako so go-V0- . 0 možnosti skuime izdelave K * > 8 helikopterja EH 101.
Sta o\\ UVlim’ r*IIi * nvlnroirl io ir* r*o boncnvirofiimo «•! orln
skati v zaporu, ker je baje v slabem zdravstvenem stanju.
Poslanec KD Costamagna je v zvezi s tem naslovil v parlamentu interpelacijo, v kateri zahteva pstrez-jp i06 varnostne ukr epe, da bi se pre-I prečil morebitni poskus zastruplje-nja zapornika preko hrane ali zdravil. Obenem je postavljeno vprašanje, aii je rei,' da je ijnel Carbo-ni, ko .je bil še zaprt v Lodiju na razpolago tolikšne vsote denarja, da si 'je lahko privoščil hrano iz odlične restavracije, medtem ko naj bi v Piacenzi razpolagal z borimi 280.OCO lirami mesečno, zaradi česar
«spustil mačko iz vreče*. Edini cilj sovjetske politike je zasejati razdor v zahodnem zavezništvu in tako u-treti pot sovjetskemu ekspanzionizmu.
Tudi socialdemokratski strokovnjak za razorožitvena vprašanja E-gon Bahr je zavrnil Gromikovo izjavo. ZDA so zaveznik Zvezne republike Nemčije. Samo od Sovjet-
fllUIIIIIIMIItllUtlllllllMHHIIIIfllIHnillllllMimiltlllIMMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUinillltllllMII
Umrl je dramatik Teanessee Williams
a sl'ki (telefoto AP); ministrski tatit "'k Amintore Fanfani in bri-•Hph*1 ,)rei"ier Margaret Thatcher Y včerajšnjo tiskovno konferenco T Lomioou.
dvojezična vojska ^ Južnem Tirolskem
k.fi0CEN — šestčlanska komisija. tir J.czadolžena za izvajanje južno-o j' ,e8a «paketa», je razpravljala je n“jez*6iosti v vojski. Zasedanju je *>r*sostvoval general Cavazza, ki v.,,'Ialijanski vojski zadolžen za Ušuiska vprašanja. Govorili so tu,,'^‘javljanju določil, ki uvajajo tQ, ,v vojski (seveda na Južnem Ti-pravico ralre materinega jg V poročilu, ki so ga izdali, lovil n°’ t*a ie 6en- Cavazza zago-ftiož ’ C*a ie ra*,a nemščine že sedaj na (čemur so južnotirolski pred-uK°varjali). izrazil pa je stvPravljen°st obrambnega ministr-v ’a' da pristane na jasna določila tljpvez' s tem vprašanjem. Vpraša-p|L za?e so sicer nujni primeri in vr>5jfcr’' ko gre za javno varnost, Za** i*" J50 treI)a t-L|rii v teh primerih Sotoviti pravico do rabe materi-, 8a jezika z dvojezičnim osebjem * dokumenti v obeh jezikih.
Tennessee VVUliams
NEW YORK - Včeraj je v zna nem hotelu Elisee v Manhattanu u-mrl Tennessee \Villiams, svetovno znani dramatik in pisatelj, eden izmed najvidnejših njegove generacije. Truplo pisatelja je v hotelski sobi odkril njegov osebni tajnik John Ucker. Po prvih policijskih vesteh naj bi šlo za naravno smrt, kar bo pa dokončno potrdila le obdukcija. \Villiams je prispel v Ne\v York pred enim tednom in čeprav je bil zadnje čase bolj šibkega zdravja, nihče ni pričakoval njegove nenadne smrti.
Tennessee \Villiams je . bil rojen leta 1914 v Columbusu, v zvezni državi Mississippi z izvirnim imenom Thomas Lanier Wiliiams. Bil je
vzgojen v puritanskem južnjaškem duhu in se kmalu po končani univerzi odselil na sever, kjer je dolgo živel klateško in neurejeno življenje. Lahko bi ga primerjali s po znejšo «beal* generacijo, ki je u-stvarila kult spontaneistične ustvarjalnosti, vendar to ni bil njegov cilj, kajti AVilliams je v tistih letih vztrajno gradil svojo narcizistično in dekadentno osebnost.
Njegova prva dela so bila osredotočena na pisanje kratkih sintetičnih skečev dramatične vsebine, ki v glavnem obravnavajo seksualno patologijo in osebno ter kolektivno degradacijo. Najplodnejše obdobje v pisateljevem življenju je bilo v letih od 1944 do 1962. To obdobje beleži njegovo naraščajočo uveljavitev in razvoj. Dokončno se je oprijel e-nodejanke in postal v kratkem odličen. včasih celo izreden manirist. Njegova dela so doživljala velik u-speh, tako da je v kratkem postal najbolj cenjeni avtor v slovitem Broadwayu. Prvi njegov uspeh je bila znana drama Steklena menaže-rija, v kateri so že prišle do izraza osnovne značilnosti njegovih o-drskih del. Svetovni sloves so doživele tudi drame Tramvaj poželenje, Mačka na vroči pločevinasti strehi in Nenadoma prejšnje poletje, pa še vrsta drugih, iz katerih .ie hollywoodska filmska proizvodnja dolgo let črpala velike uspehe.
pripravljajo na konservativno vlado v Bonnu za daljše obdobje, ki zagovarja dodatno oborožitev NATO in zavrača sovjetske razorožitvene pobude. Chevsson je pred kratkim med izčrpnimi pogovori v Moskvi jasno povedal, da se Francija ni voljna odreči svoji atomski neodvisnosti, dokler se čuti ogroženo.*
V Bonnu so s posebnim zanima njem sprejeli izjavo generalnega sekretarja KP Francije Georgesa Marchaisa. ki se je izrekel za dodatno oborožitev NATO. če bi se izjalovila ženevska raketna pogajanja. «Naše stališče je: nobenih pershin-gov, nobenih manevrimih raket in nobenih r'S-2fl.* je rekel Marchais. Toda če tega ne bo mogoče doseči, potem zastopajo francoski komunisti mnenje predsednika Mitterran da. da je treba postaviti natovske rakete.
BOŽIDAR PAHOR
V Veroni umrl voditelj (M
Komisija P 2 zaslišala Pellicanija
RIM — Po dolgem zasliševanju Emilia Pellicanija je preiskovalna komisija o framazonski loži P2 sklenila, da prekine z delom za deset dni, v času ko bo vsedržavni kongres KPL 8. marca se bo po vsej verjetnosti začelo zasliševanja Fla-via Carbonija, ki je zaprt v Piacenzi. Parlamentarci bodo morali sardinskega podjetnika najbrž obi-
je prisiljen uživati hrano, k£ je na menjeiia zapoi nikom.
Medtem so člani preiskovalne komisije včeraj razprav!jali o zaslišanju Pellicanija in ga na splošno ocenili za koristnega. Podpredsednik komisije Ando je na primer ugotovil, da posl a; a jasno, da je cela vrsta bolj ali manj uglednih osebnosti. ki je imela opraviti s Carbo nijem točno vedela za koga v resnici gre.
IZVESIIJA TRDIJO, DA JE KABUL PRAV« OBSEDENO MESI«
V Moskvi zaskrbljeni ob naraščajoči dejavnosti afganistanskih upornikov
Karmal sc nc bo udeležil bližnje konference neuvrščenih v Ncw Delhiju
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Vsaj po vesteh sodeč, ki prihajajo te dni iz Kabula v Moskvo, postaja na afganistanskih tleh vse bolj vroče. Sovjetsko časopisje poroča o širokih spopadih med vladnimi in protivladnimi silami, o stalnih napadih na Kabul, o veliki materialni škodi in o zajetih ter mrtvih na vseh koncih dežele. Očitno se tudi vse bolj redčijo vrste tamkajšne redne vojske in pripadnikov drugih varnostnih o-dredov, saj posega «mobilizacija» že zelo široko v partijske in uradniške vrste kabulskega režima.
Kot zdaj poroča sovjetski tisk, se je ofenziva protirežimskih sil začela baje že konec lanskega leta s prihodom zime. Najbrž je pretirano reči, da je Kabul v zadnjih tednih obkoljen, vendar se iz vojaških o-peracij vidi, da se pritiski na afganistansko prestolnico nadaljujejo z vseh strani in da oblasti le z največjo težavo ohranjajo red. Predmestja Kabula so že nekaj časa tarča odkritih napadov protivladnih sil, pa tudi stalnih podzemnih akcij, pri katerih imajo očitno uporniki tudi vse širšo podporo samih prebivalcev.
Po štirih letih bojev, v katerih na strani Karmalovega režima tudi ?e vseskozi sodeluje comeien* kontingent sovjetske vojske (po zadnjih pedatkih približno sto tisoč vojakov) se tako položaj v Afganistanu v marsičem spreminja. Uporniški odredi, ki naj bi po tukajšnjih interpretacijah dolgo operirali le v odmaknjenih planinskih predelili (predvsem v dolini Pandžšir) so zdaj očitno prerasli v močne sile, katerim se režimska vojska, z njo vred pa tudi sovjetska vse težje zoperstavlja. Sovjeti to zdaj tako ali drugače tudi sami priznavajo, dasiravno so prej dolgo trdili, da se afganistanske revolucionarne o-blasti* na vseh področjih utrjujejo in da je »kontrarevolucija* zgolj delo zunanjih sovražnikov ...Afganistana.
Po ocenah večine tukajšnjih opazovalcev sta zaradi tega v tem trenutku zašla v velike škripce tako Kabul kot tudi Moskva. Vsa stvar je za Kremelj še toliko bolj neugodna. ker se težave na afganistanskih tleli stopnjujejo neposredno pred konferenco neuvrščenih v * Delhiju, kier bo afganistansko vprašanje prav gotovo predmet posebne pozornosti. Nekateri že pravijo, da se bodo s tem v Delhiju samo še zaostrile zahteve po takojšnjem umiku tamkajšnje sovjetske vojske, saj naj bi bilo vse bolj jasno, da njena vsakršna nadaljnja prisotnost le še odmika politično rešitev problema.
Ravno zaradi tega nai bi menda v Moskvi tudi odsvetovali Babjaku Karmalu. da bi sam odšel v Delhi. Kot so organizatorji konference že
potrdili, bo na tokratnem sestanku afganistansko delegacijo vodil premier Mohad Kistman, ki bo najbrž slišal tudi kakšno pikro na račun svojega režima. V Moskvi že nekaj tednov vodijo tudi zelo široko kampanjo, ki naj bi med neuvrščenimi deželami zagotovila vsaj malo »razumevanja* in »popustljivosti* za sovjetsko politiko, ki je v zadnjem času ravno zaradi afganistana doživela tudi zelo nesrečne trenutke.
Po pisanju Izvestij vlada v Kabulu pravo obsedno stanje. Na vseh pomembnejših točkah, bodisi da gre za šole, ambulante, trgovine ali krajevne organe oblasti ter partije, so organizirane straže «vojakov revolucije*, ki po nalogi partije za tri do šest mesecev zapuščajo svoje delovno mesto in prevzemajo stražo strateških objektov v prestolnici. Pri tem «mobilizacija» tudi ne pozna več nobene meje, saj posegajo po puškali baje tudi zaposleni po ministrstvih in drugih visokih vladnih ustanovah.
Kako se stiska obroč okrog Kabula. pričajo končno tudi vesti, da u-
porniki nenehno ogrožajo komunikacije, ki vodijo v mesto, in rušijo električne napeljave. V tem mesecu je bil tako spet nekaj dni ves Kabul v temi, enako pa se je zgodilo tudi že nekajkrat prej. Preskrbo s kurjavo so na primer v začetku leta zagotovili šele potem, ko so organizirali konvoj 150 težkih tovornjakov. ki so se z močno stražo prebili v provinco Pakti ja.
DANILO SLIVNIK
Dr. Šuštar se je vrnil iz Avstralije
LJUBLJANA — Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, dr. A-lojzij Šuštar se je vrnil s tritedenskega obiska v Avstraliji. Poudaril je, da je imela njegova pot med slovenske vernike in izseljence dušno-pastirski značaj in da je na vsakem koraku ugotavljal njihovo tesno povezanost z matično domovino, ljubezen in skrb za ohranjanje slovenske kulture
lllllllllllllUIMMIIIIIfinillltllllllllllllllllkllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUIHiMN
Sodnik Imposimato tarča organiziranega kriminala
SODEČ PO ODMEVIH NA PREMIK V ZDRAVSTVU
Naj novejši kompromis zadovoljil združenja zdravnikov in sindikate
Ponekod se stavke še nadaljujejo, ker se zdravniki upirajo odločitvam vodstev ANAAO, ANPO in CIMO
RIM — V italijanske bolnišnice in v zdravstvo nasploh, se počasi vrača premirje in z njim normalizacija razmer; vendar ne povsod in predvsem ne kar čez noč. V Rimu, Padovi, Turinu in v Kalabriji se zdravniki ne strinjajo z odločitvami vodstev treh samostojnih zdravniških združenj, zato nadaljujejo stavke. Drugod, kjer so jih prekinili, pa bo
treba še precej časa, preden bo delo v bolnišnicah steklo z normalnim ritmom, saj se je v poprečno štirih tednih stavk nabrala množica bolnikov, ki čakajo na zdravljenje ali kirurške posege.
Pogajanja za sklenitev enotne zdravstvene pogodbe se bodo nada ljevala prihodnjo sredo. Pogajalci so v noči od četrtka na petek uspeli
■iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiitiiiiiiiinitiiiiiB
Proces «7. cKpril odložili
VERONA — Sinoči je nepričako- j vano podlegel srčnemu infarktu kon j federalni tajnik C1SL, 57-letni Česa re Del Piano, tik preden se je po 1 dal na pot za povratek v Rim. Sin j dikalist je v Veroni predsedoval de-1 lom glavnega sveta tamkajšnjega združenja C1SL.
Rimski sodniki so včeraj za 10 dni odložili proces proti 71 predstavnikom organizirane avtonomije. Članek na zadnji strani (Telefoto AP)
najti še enega iz vrste kompromisov, če upoštevamo, da se nasprotovanja med konfederalnimi sindikati, ki zastopajo v največji meri pomožno zdravstveno osebje, in med zdravniškimi sindikalnimi združenji, niso zmanjšala. Ustanovili pa so dve temeljni delovni skupini, ki bosta poglobili vprašanja o sredi-ščnosti in specifičnosti vloge zdravnikov, o delovnih urnikih, sindikalnih pravicah, strokovnem izpopolnjevanju in drugem. Zaključke; ki bodo izšli iz dela komisij, bodo nato predložili pogajalcem za dopolnitev zdravstvene pogodbe, ki jo bo sestavljal tudi sporazum, ki so ga podpisali 3. februarja. To sicer v svojem sporočilu o nadaljevanju poga janj zanikajo zdravniška združenja, ki tega sporazuma ne sprejemajo in zato predlagajo novo globalno razpravo o vseh vidikih pogodbe, tako normativnih kot materialnih. Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL -U1L pa nasprotno, z zadovoljstvom ugotavlja, da ni bilo znova dano v razpravo tisto, o čemer so se 3. februarja že sporazumeli, medtem ko ostaja pri svojem negativnem stališču do ustanovitve specifične zdravniške vloge znotraj zdravstvene službe, ki naj bi jo na zahtevo zdravniških združenj čimprej sprejeli z vladnim odlokom. Takemu razlikovanju med zdravniki in drugimi visoko usposobljenimi strokovnjaki po bolnišnicah, slednji seveda nasprotujejo, kar pomeni, da tudi fiziki, kemiki in biologi, ki delajo v okviru javnega zdravstva, terjajo zase, prav tako kot zdravniki, priznanje polne profesionalne vloge.
RIM — Sicilska mafija, neapeljska kamora in kalabrijska endran-gheta* so skupaj pripravljale umor rimskega preiskovalnega sodnika Ferdinanda Imposimata. Naklep so pravočasno odkrili finančni stražniki med sedanjimi številnimi preiskavami o dejavnosti organiziranega kriminala širom po Italiji. Pri tem so kot kaže bile odločilnega pomena preiskave v Milanu, Genovi, Neaplju in Palermu.
Atentat na rimskega sodnika predstavlja prvo skupno pobudo treh najnevarnejših kriminalnih organizacij v Italiji, id so združile svoje sile, da bi spravile s poti sodnika, ki jim je postajal prenevaren. Taka «svcta aliansa* pa predstavlja nevaren precedens, saj so podobna zavezništva možna tudi v bodoče.
Finančni stražniki so tudi ugotovili, da je bila glavna nositeljica skupne pobude sicilska mafija. Sodnik Imposimato je navsezadnje vodil še največ preiskav prav o mafiji, med katerimi je bi'a še najbolj znana preiskava o Sindoni in o bratih Spatola.
Načrt je predvideval, da bi morilci prispeli s Sicilije, kritje pa bi jim v Rimu nuditi predstavniki ka-more in «’ndranghete». Uspeh preiskovalcev, ki so v kali preprečili a-tentat, pa ne zmanjšuje nevarnosti, da bi lahko bil jutri tarča atentatov organiziranega kriminala vsakdo, ki se bori proti temu pojavu v I-taliji.
Manj Jugoslovanov potovalo v tujino
BEOGRAD — Jugoslovani so lani nekaj več kot 15.9 milijonkrat prestopili mejo. Število potovanj je bilo za 13 odstotkov manjše kot leto prej, ko je bilo 18,4 milijona prestopov meje.
Na meji z Avstrijo so na primer zabeležili približno 6,9 milijona pre. stopov ali za 15 odstotkov manj, na meji z Italijo pa okoli 5 milijonov, oziroma 12 odstotkov manj kot 1981.
V Turistični zvezi Jugoslavije o-pozarjajo, da se je število potovanj zmanjševalo skozi vse leto in ne le po uvedbi depozitov v oktobru.
KLJUB « VROČEMU» POLITIČNEMU OZRAČJU
Na seji tržaškega občinskega sveta niso razčistili političnih nejasnosti
Občinski odbor ostaja še dalje na svojem mestu - Kan* didat SSk Milič ai bil še izvoljen v gradbeno komisijo
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta ni prinesla napovedanega in pričakovanega političnega razči-ščenja. Odbor, ki ga sestavljajo LpT in laično-socialistične stranke, ostane a svojem mestu in bo kljub politični krizi še dalje izvrševal svoje funkcije.
Vse je spet odvisno od tega. kaj se bo zgodilo v Rimu s «tržaškim paketom* in kaj mislijo ukrepati demokristjani na deželni ravni v odgovor na »nespoštovanje sporazuma o razširitvi tržaških koalicij*. Glede tega kaže. da Do KD na deželi takoj izkoristila v svojo korist imenovanja v vse pomembne ustanove in tako »kaznovala* laiko-socialiste zaradi njihovega zadržanja v tržaških izvoljenih telesih. Sami odborniki PSI. PSD1, PRI in PLI pa baje nimajo v teh pogojih namena odstopiti iz odborov, kar bi po njihovem mnenju pomenilo »krizo v temi*. Ta odločitev, ki jo podpirajo pokrajinska vodstva štirih strank, je bila po mnenju nekaterih sprejeta ob nasprotovanju deželnih vodstev istih strank, ki se očitno bojijo »negativnih učinkov* na deželi, kjer KD razpolaga z zelo trdno večino.
Skupščina je sinoči na začetku seje z glasovi LpT, KD, laiko-so-cialistov in MSI zavrnila zahtevo komunistov, da se odbor izjasni, ali v tem položaju obstajajo politični i pogoji za upravljanje in vodenje občine. Poleg seveda KPI je to zahtevo podprl tudi Parovel (MT), medtem ko se je Lokar (SSk) vzdržal.
V nadaljevanju seje je svet odobril načrt, ki predvideva investicijo 17 milijard lir v korist stanovanjskih gradenj v mestu. Sklep so pod prle stranke, ki sodelujejo v odboru. MSI in SSk, medtem ko so se svetovalci KD, KPI in MT vzdržali. O vsebini tega sklepa, ki je zelo pomembnega značaja, poročamo na drugem mestu.
V poznih večernih urah pa je pri šlo v občinski dvorani do presenečenja. Načelnik svetovalske skupine PSI D'Amore je namreč predla gal, da bi sejo prekinili in odložili imenovanja občinskih zastopnikov v nekatere precej pomembne komisije in upravne organe javnih ustanov.
V svojem posegu, ki je izzvenel kot politično stališče laiko - socialistov, je D’Amore kritično ocenil tako zadržanje KD kot LpT v sedanjem političnem položaju. Njegovo zahtevo po prekinitvi seje pa je skupščina z veliko večino glasov zavrnila. Podprli so jo le PSI, PSDI, PRI in PLI, proti pa so se izrekli vsi ostali, razen demokristjanov in župana Cecovinija, ki so se vzdržali. Naj še povemo, da kandidat SSk včeraj ni bil izvoljen v občinsko gradbeno komisijo, ker ni prejel zadostne
ga števila glasov. Zvedeli smo, da so za Mitiča zagotovo glasovali SSk, komunisti, socialisti in Parovel (MT). Glasovanje bodo morali vsekakor ponoviti in upamo, da bo takrat slovenski predstavnik končno prodrl.
Nove finančne težave za gledališče Verdi
Tržaško gledališče Verdi se je znašlo v preteklih dneh pred novo težavo. Z odobritvijo zakona o re-finansiranju gledaliških m glasbenih dejavnosti (osnutek je odobrila senatna komisija za šolstvo), bi bilo namreč gledališče ob tri milijarde in pol ministrskih prispevkov. Enotni sindikat gledaliških delavcev je ostro obsodil tako možnost. Gledališče Verdi je moralo ob začetku letošnje sezone zaradi pomanjkanja sredstev že zapreti scenografski laboratorij; odtegljaj ministrskih pri-
spevkov bi pomenil nov hud udarec za delovanje ustanove, ki za-posljuje 350 oseb.
Sprostitev kreditnih sredstev za družbo italcantieri
Družba Italcantieri je s posredovanjem Banco di Roma dosegla sprostitev kreditnih sredstev v višini več kot 14 milijonov dolarjev (skoraj 20 milijard lir). Operacijo so izvedli s prodajo ene ladje.
• Ministrstvo za trgovinsko mornarico namerava ohraniti plovno progo med LR Kitajsko in Italijo, ki ima glavno postajo v tržaškem pristanišču. To je včeraj potrdil minister Di Giesi in to svojo trditev utemeljil s strateško važnostjo relacije za vsedržavno gospodarstvo.
Delovanje občinskega odbora
Občinski odbor je na svoji zadnji seji proučil prošnjo združenja Italia nostra za prireditev razstave o industrializaciji in urbanem razvoju Trsta v obdobju med letom 1700 in začetkom leta 1900. Občinski odbor je nadalje odobril proračune za dotacije občinski knjižnici ter občinskim kopališčem in muzejem.
Občinskemu svetu pa je poveril nalogo, da se izreče o obnovi o-preme v salonih občinskega muzeja Revoltella.
Na predzadnji seji je občinski odbor sklenil ustanoviti sklad za proslave ob stoletnici Sabe ter dodelil šest milijonov lir kot prispevek za upravljanje laboratorija za morsko biologijo za leto 1983.
Posegi občine v socialnem sektorju
Občinski odbor je sklenil, da bo za dobo dveh mesecev še obdržal v službi 24 socialnih operaterjev, ki so dodeljeni za oskrbo handikapira-nih. Za mesec marec je nadalje nakazal 85 milijonov lir, ki jih bo uporabil za nakup mesečnih abonmajev konzorcialnega podjetja za prevoze — ACT — v korist upokojencev z minimalnimi in socialnimi pokojninami. Za oskrbo ostarelih pa je odobril razne podpore v skupnem znesku enajst milijonov lir in pol.
DREVI PO NAŠIH VASEH IN DRUŠTVIH
Zelo bogata sobota kulturnih prireditev
na
Prešernove proslave v Miljah, Kontovelu, v Rovtah in v Prebenegu
miiiiiiiiiiiiinimuiiiimniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiitiiHiiiiiiiiiiMiHMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMimimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiinmifiNi«
NA SVOJI ZAONJI SEJI
Glavni svet Kmečke zveze razpravljal o bližnjem občnem zboru organizacije
Letošnje zasedanje naših kmetov se bo odvijalo na temo: Za razvoj kmetijstva, za obrambo naše zemlje in narodnih korenin
Ob številni prisotnosti odbornikov se je v četrtek sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je glavno pozornost posvetil bližnjemu občnemu zboru. Po uvodni razpravi o sploš nem položaju v državi, deželi in pokrajini ter o vprašanju zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, je glavni svet KZ prešel na obravnavo specifičnih tem, ki bodo jedro občnega zbora. Predvsem je bil poudarjen njegov namen: na njem morajo biti iznešeni predlogi za razvoj kmetijstva, za o-brambo naše zemlje in za zaščito narodnih korenin. Ta sporočila morajo biti namenjena predvsem političnim strankam, ki se že pripravljajo na bližnje deželne volitve;-tr-žaški kmetje bodo prav na tem zasedanju pozvali stranke, da bi v svoje prpgranlfl Mteteer
zahteve, ki jih že dolgo postavljajo.
Poudarjen je bil pomen ohranjevanja narodnostnega teritorija, ki
UMIItlllllVBnnilllMIHIIIIItllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIHIMItHMtIUMtfaitHHIMItMIIIIMItiamtIIIIIMIIimmilMIIIIIIin
7 VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCE
KPI kritizira delovanje odbora o izbirah v gradbenem sektorju
Na dnevnem redu sinočnje seje občinskega sveta sta bila tudi dva sklepa, od katerih je prvi predvideval odobritev izrednega načrta za stanovanjske gradnje na osnovi za kona štev. 94/82, drugi pa odobritev konvencije med občino in družbo Lloyd Adriatico za posege na zemljišču pri Sv. Andreju.
Ti dve vprašanji, ki sta velike važnosti za prihodnost gradbenega sektorja v mestu, sta komunistični stranki dali priložnost, da je na tiskovni konferenai orisala svoje stališče do njiju, pri čemer pa se je zaustavila tudi ob splošnem položaju gradbenega sektorja v mestu, ki ni med najbolj rožnatimi. Konferenci je predsedoval načelnik svetovalske skupine na občini Cala bria. prisotna pa sta bila še svetovalca Poli in De Rosa. ki sta v KPI med odgovornimi za ta vprašanja.
Potem ko je Poli uvodoma izrazil zaskrbljenost KPI, da se stvari v tem sektorju odvijajo na tak način (med glavnimi krivci je navedel občinsko upravo zaradi zelo počasnih proceduralnih postopkov), je De Ro sa orisal oba sklepa, ki lahko za gotovita utrditev tega sektorja za dobo štirih, petih let. Prvi sklep se, kot rečeno, nanaša na izredni načrt za stanovanjske gradnje; povedati je treba, da je ministrstvo za javna dela dodelilo tržaški občini 17,556 milijarde lir za izredne na črte za stanovanjske gradnje. Uradno sporočilo o dodelitvi tega nakazila je občina prejela meseca januarja; od tedaj je KPI večkrat nastopila pri občinskem odboru, da hi se o tem vprašanju razpravljalo in opozarjala, da je treba do konca februarja s sklepom občinskega sveta določiti področja, na katerih uresničiti nova poslopja. Do tega pa doslej še ni prišlo.
Občinski odbor v bistvu predlaga tri področja: pri ovinku »Masč* v Ul. F. Severo, na Pantalejmunu (Ul. Puschi in Ul. Rossini) in na Rocolu (v Ul. Dei Pellegrini). Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci pa KPI osporava tem izbiram, predvsem pa osporava postopku, ki se ga je držal občinski odbor pri celotni zadevi. KPI skratka poudarja, da če je po eni stra ni prav, da se uporabljajo državna finančna sredstva za gradnjo novih hiš, ni pa po drugi prav, da se do tega pride na tak način, kot ga je uporabil občinski odbor, to je v zmedi, z dvomi in pridržki ter tveganjem, da bi kontrolni organi lah-
ko zavrnili omenjeni sklep (pri glasovanju o katerem se bo KPI vzdržala, kakor se bo vzdržala tudi glede konvencije med občino in družbo Lloyd Adratico).
Glede konvencije med občino in družbo Lloyd Adriatico pa je KPI mnenja, da je prav, da omenjena družba zgradi nov sedež na omenjenem zemljišču, kar bo nedvomno velike koristi tako za družbo, za gradbene delavce in končno za celotno mesto. Ni pa prav, da se do takih izbir pride, pravijo komunisti, s tako majhno mero jasnosti in brez točnih obvez. Tudi v tem primeru obstaja namreč možnost, da bi kontrolni organi lahko osporavali temu sklepu.
O političnih odnosih, ki pretresajo občinsko večino na eni strani ter večino in KD na drugi pa je na tiskovni konferenci spregovoril svetovalec Calabria, ki je predvsem postavil v ospredje, kako ti odnosi pogojujejo sprejetje takih, zgoraj o-menjenih sklepov, ki so velike važnosti za celo mesto.
je za našo skupnost velikega pomena; s tem v zvezi je važna revizija deželnega urbanističnega načrta, ki naj enakovredno upošteva kmetijske površine; revizija tega načrta je važna tudi zato, da se ponovno pregleda vprašanje kraških rezervatov, ki predstavljajo grožnjo za razvoj naše skupnosti. Revidirati je treba nadalje — je bilo še poudarjeno — občinski regulacijski načrt, ki naj bo odraz potreb skupnosti ter dejavnik njenega razvoja in utrjevanja.
V ta okvir sodi tudi problem razlastitev; glavni svet KZ je podčrtal, da je treba temu problemu posvetiti večjo pozornost in ne samo s strani KZ; istočasno pa je bil poudarjen--pomen enotnosti, s katero so bili na tem področju doseženi zelo važni in pozitivni rezultati. KZ sen je .zatD obvezala. da bo tudi v prihodnje dosledno sledila tej poti.
Glede specifičnih kmetijskih problemov je bila na glavnem svetu KZ poudarjena potreba po ustreznem načrtovanju (izdelava conskega in sektorialnega načrta, ki naj pomeni predvsem zaščito kmetijskih površin), po dodeljevanju finančnih sredstev (za infrastrukture za kmetijstvo) in po strokovni pomoči (v uradih in službah), kjer mora biti osebje, ki obvlada slovenski jezik.
Poudarjene so bile tudi težave v odnosih med KZ in nekaterimi ustanovami, kot npr. s trgovinsko zbornico in deželo; obravnavan je še problem nerazumevanja delavskih sindikatov do problemov kmetijstva, predvsem glede proizvodnih stroškov in prodajnih cen. Soglasno pa je bil na glavnem svetu KZ obsojen vedno večji administrativni pritisk, ki ga izvaja predvsem država z raznimi normami in zakoni: to zahteva velike napore in izgubo časa od kmeta; še posebej je bil obsojen zadnji vladni ukrep o posebnih znakih IVA, s katerimi bo treba od 1. marca dalje opremiti posode do 60 litrov zmogljivosti za prodajo vina; ta ukrep — je bilo poudarjeno — bo v bistvu malo koristil državi, da bi preprečila davčne u-taje in ščitila vinski pridelek, gotovo pa bo povzročil velike težave vinogradnikom.
V razpravi je nadalje tekla beseda, da je treba razčistiti odnose z italijansko strokovno organizacijo Coltivatori diretti, s katero je KZ večkrat izrazila pripravljenost do sodelovanja; leto pa je zaradi za držanja italijanske organizacije stvarno nemogoče. V zvezi s tem vprašanjem se bodo morale izraziti
tudi politične stranke — je bilo poudarjeno — predvsem tiste, ki predstavljajo Slovence, katera je tista organizacija, ki predstavlja in brani resnične interese naših kmetov.
Ob koncu zasedanja je glavni svet KZ podčrtal potrebo po okrepitvi u-radov in strokovne službe organizacije. čeprav so bile v zadnjem času uresničene nekatere pozitivne pobude. Tudi odnosi z matično domovino morajo postati kvalitetnejši — je bilo poudarjeno — istočasno pa se morajo utrjevati dobri odnosi z vsemi našimi organizacijami.
• Na sedežu v Ul. Venezian 27 (2.
nadstropje) bo danes, ob 10 30, tiskovna konferenca svetovnega sklada za varstvo narave - WWF - in njemu sorodnih naturalističnih organi-žhcijrna kateri bo govora o zakonskem osnutku deželnih svetovalcev Cavalla in Cociannija, ki prepoveduje lov na ptice.
Dan slovenske kulture ima za našo narodnostno skupnost pomen, ki presega pojem kulture kot take in se izraža kot manifestacija naše bit-nosti in naše življenjskosti na vseh področjih družbenega življenja. Letos praktično ni bilo kulturnega društva, ki se ne bi na ta ali oni način spomnilo Prešerna in njegove ustvarjalnosti, nekateri s tako imenovanimi tradicionalnimi proslavami, drugi z iskanjem nečesa novega, mogoče primernejšega za čase v katerih živimo.
Po naših vaseh in po naših društvih bodo tako danes na sporedu še nekatere prireditve ob prazniku slovenske kulture. Društvo Sloven cev miljske občine prireja Prešernovo proslavo drevi ob 19. uri v dvorani Verdi v Miljah. Na že tradicionalnem snidenju Slovencev, ki živijo v tej občini, bodo nastopili otroci slovenske sekcije občinskega vrtca, učenci celodnevne šole, mladinska skupina in domači mešani zbor Jadran. Na proslavi bo govoril pesnik Ace Mermolja. za zaključek pa bo zapel oktet iz Škofij.
V večernih urah bo tudi kulturna slavnost v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu, ki jo prireja KD Prosek - Kontovel. Na njej bodo sodelovali otroški pevski zbor, moški zbor »Vasilij Mirk*, člani in članice amaterskega odra »Jaka Štoka* ‘er godbeno društvo »Prosek*. Pobudo za Prešernovo proslavo je dalo tudi KD Rovte - Kolon-kovec. Na prireditvi, ki se bo odvijala v društvenih prostorih (Ul. Monte Sernio), bodo sodelovali recitatorji, kot gost pa bo nastopil ženski pevski zbor »Prosek - Kontovel* pod taktirko Janka Bana.
Dan siovenske kulture bodo drevi počastili tudi v Prebenegu in sicer
lavci po skupščinah na svojih delovnih mestih ocenili sporazuma o ceni dela, ki sta ga sklenila vodstvo e-notnega sindikata in predstavniki zveze industrijcev. Skupščina ugotavlja. da bi morale izreči dokončno besedo o doseženem sporazumu
Sinoči je bil v Ljudskem domu v Trebčah resnično prijeten in živahen literarni večer, ki sta ga v sklopu proslav Dneva slovenske kulture priredili KD Primorec iz Trebč in KD Slovan s Padrič.
Večera so se udeležili pesniki Marij Čuk, Boris Pangerc, Ace Mermolja in Marko Kravos. Po pozdra vih predstavnice KD Primorec Milene Padovan in predsednika KD Slo van Oskarja Grgiča so domači reci-
prav najširše množice delavnega I tatorji Dejan Malalan, Delia Sivitz, ljudstva, saj so delavski sveti pod *" " ’
laga sindikalne strukture.
Kabaret o pomanjkanju osmič drevi na Opčinah
»Vse manj je dobrih osmič*, je naslov zabavnemu pevsko-pivskemu večeru, ki ga bo priredila kabaretna skupina v openskem Prosvetnem domu drevi ob 20.30 na pobudo domačega SPD Tabor. Opencem se bo predstavila skupina v sestavi: šef Miran Košuta, gost iz Toronta John Česnik in trije vinski bratci Bel-mondo. De Vettak in ščen, poleg njih pa tokrat še izjemoma domača u-metnica Giuliana Sosič kot povezovalka celotnega programa.
Viviana Bukavec in Irena Kralj občuteno in neposredno prebrali nekaj del vsakega izmed avtorjev. Nato so tudi sami ustvarjalci prebrali po nekaj svojih pesmi.
MimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiMfiHmimnnumfiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiimimtiiiiitttiimtmiiimitftiii
JUTRI V NABREŽINI
Večer za ovrednotenje krajevnega obrtništva
Pobudo za svojevrstno in zanimivo prireditev je dalo SKD Igo Gruden
V OKVIRU PREŠERNOVE PROSLAVE
V
Živahen literarni večer v Ljudskem domu v Trebčah
Prijetno presenečenje pa je bil del večera, ki je bil namenjen pogovoru z našimi književniki. Odziv številnega občinstva je bil tak, da je stimuliral poglobljeno in razvejano razpravo o književnosti v zamejstvu, o možnostih in vlogi pisateljev pri nas, kot tudi razmišljanje o splošnem družbenem življenju in u' dejstvovanju naše narodnostne skupnosti. Skratka bil je to posrečen m pristno doživet večer, ki je dokazal, da poezija nikakor ni oddaljena in tuja zavesti naših ljudi.
V prvih devetih mesecih 1982
Italijani povečali uvoz iz Jugoslavije
Ob nedavnem obisku jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Mojsova v Rimu je statistični zavod Istat objavil podatke o blagovni izmenjavi med jadranskima sosedam* v obdobju januar - september 198* Ti kažejo, da je Italija uvozila za 827 milijard lir jugoslovanskega blaga, to je za 39 odst. več kot v prvih devetih mesecih leta 1981- Izvoz na jugoslovansko tržišče, ki Je znašal 968 milijard lir, pa je pov£ čala za 2 odst. Nasproti Jugoslaviji je tako Italija imela konec lanskega septembra 141 milijard lir P1®* bitka.
Opozoriti pa velja, da so gornj* številke varljive, ker so izražene < lirah, namesto v dolarjih, ki bi bolje ustrezali tečajnemu razmerju med dinarjem in italijanskim de; narjem. Med zunanjetrgovinskimi
partnericami 'Jugoslavije je ItaliJ* na 3. mestu za SZ in ZRN (n* drugem kot uvoznica — prva J® SZ).
SKD Igo Gruden - Nabrežina
priredi jutri, 27. februarja, ob 17. uri
KULTURNI PRAZNIK — obrtništvo kot kulturna dediščina
Vabljeni!
SKD »Igo Gruden* iz Nabrežine si je letos zamislilo zanimivo in po-
v srenjski hiši. KD Jože Rapotec je j vo gg v marsičem razlikuje od povabil k sodelovanju moški zbor tradicionalnih tovrstnih prireditev, «Fantje izpod Grmade*, ki ga vodi saj bo potekala v smislu spozna-Ivo, Kralj ^ ter gledališkega igralna j vanja in ovrednotenja domačega o-
brtništva, torej v smislu naravnega povezovanja med kulturo in med ljudskimi, rokodelskimi običaji.
Zamisel za tako pobudo je prispevala domačinka Patricija Terčič, ki jo je nato posredovala društvenemu kulturnemu referentu prof. Zvonku Legiši. Delovni skupini, ki si je prevzela odgovornost za to srečanje sta se nato pridružili tudi večletna pro-
vsem originalno Prešernovo prosla- Skupina je tako izoblikovala večer
'z namenom, da ovrednoti obrtništvo
Jožka Lukeša. Kulturni prireditvi bosta danes zvečer na sporedu v Skednju in v Riemanjih, jutri, kot poročamo na drugem mestu, pa tudi v Nabrežini.
• Zaradi zadržanosti senatorja Ma-scagnija v Rimu zaradi razprave v senatu o davčnih odlokih, je za da-nas najavljeno zasedanje v organizaciji KPI o vprašanjih poučevanja in glasbene vzgoje preneseno na po nedeljek, 14. marca.
Kritična stališča miljskih delavcev
Skupščina delavcev javnih ustanov miljske občine je izrazila negativno mnenje nad dejstvom, da niso de-
Danes praznuje 60. rojstni dan
MARJETA. ŠIRCA iz Šempolaja
Še na mnoga zdrava leta ji kličejo
mož Ladi ter družine Toninato, Širca in Cah
svetna delavka Nadja Doljak in pa mlada študentka Liana Draščea.
LEPA POBUDA V KAVARNI TOMMASEO
Sredo nje o Krleži in njegovem delu
Zanimiva in visoko intelektualna predstavitev Ferrarijevega prevoda Krležev ega dela gHrvaški bog Mars* v italijanščino
Na sliki od leve: L. Ferluga, S. Carinam, S. Ferrari In F. Tninizza
PO PREDSTAVITVI PLANA ZA RACIONALIZACIJO TRGOVSKIH DEJAVNOSTI
Trgovski načrt: kljub zamudi nujno potreben
Ocena direktorja SREZ Vojka Kocjančiča - Opčine in Prosek le s časom trgovska centra
»Trgovski načrt za racionalnejšo porazdelitev trgovskega omrežja, krosnjarstva in gostinskih lokalov v tržaški občini prihaja z dvajsetletno zamudo, kljub temu pa predstavlja dober inštrument za reorganizacijo’ in bolj smotrno koriščenje trgovskih dejavnosti v našem mestu.* Takšna je v grobih obrisih ocena direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojka Kocjančiča o trgovskem načrtu, ki so ga občinski upravitelji pred dnevi predstavili javnosti. SDGZ je pred časom skupaj z drugimi sorodnimi italijan skimi organizacijami »prerešetalo* študijo družbe Oecometra, na podlagi katere je bil izdelan sedanji projekt, in je izdalo o planu tudi svoje mnenje.
»Družba Oecometra je pripravila zelo do bro študijo, v kateri je dobesedno «fotogra firala* dejansko stanje trgovske dejavnosti v Trstu. Bila je praktično prva, ki je skoraj do potankosti kvantificirala dotok tuje valute v naše mesto. Iz študije jasno izhaja velik presežek trgovin glede na dejanske kupne zmogljivosti mesta in okolice. Načrt skuša zato na nek način »zamrzniti* takšno nebrzda
no širjenje trgovin in prilagoditi trgovsko omrežje realnim potrebam področja,* meni Kocjančič.
Množično odpiranje trgovin, kupovanje licenc je bila v prejšnjih letih le logična po sledica velikega povpraševanja po določenih vrstah blaga, artiklih. Trg se je tedaj pri lagodil situaciji, vse to pa je bilo oprav ljeno brez vsake kontrole. Tako je prišlo še med posameznimi trgovskimi sektorji do očitnih nesorazmerij: trgovine z oblačili obsegajo na primer 27 tisoč kvadratnih metrov po vršine več, kot bi bilo realno potrebno za naše mesto. Večina teh trgovin je v Terezi janski četrti, kjer pa primanjkuje gostinskih lokalov. Prav tako so nekatera predmestja (na Melari, pri Sv. Alojziju, Sv. Ani, na Ko lonkovcu) slabo »pokrita* z najnujnejšimi trgovinami.
Trgovski načrt skuša odpraviti ta nesorazmerja, in sicer tako, da omogoča odpiranje določenih vrst trgovin ali razširitev teh trgovin v predelih, kjer sedaj primanjkujejo (možne so tudi selitve trgovin iz centra v pe-
riferijo), medtem ko ne dopušča odpiranja novih trgovin tam, kjer jih je že itak preveč.
»Sedanji presežek trgovin v Trstu ni mo goče kar tako uničiti. Počakati bo treba, da bo del trgovskega omrežja po ,.naravnem" postopku, zaradi pomanjkanja kupcev, od mrl. V tem krčenju na podlagi tržnega zakona bodo verjetno zapopadeni tudi nekateri slovenski trgovci. To bo nekakšno prehodno obdobje, v katerem se bo zreducirala distribucijska mreža. Sele potem, po kakih treh do štirih letih, bo lahko govor o usmerjanju trgovine in o kontroli nad trgovsko dejavnostjo,* je podčrtal direktor SDGZ in se nato »obregnil* ob bodoča trgovska centra, ki bi morala zrasti na Proseku in na Opčinah.
»V obeh primerih gre za dolgoročno izbiro,* pravi, »saj ne bosta postali obe vasi kar naenkrat trgovska centra za Kras. Trgovski načrt dopušča v teh dveh centrih širjenje trgovin in ustanavljanje novih prodajnih površin, kar naj bi šele čez čas preobli kovalo Prosek in Opčine v trgovski središči zahodnega oziroma vzhodnega Krasa.*
Kavarna Tommaseo, kjer je včeraj šola srbohrvaščine priiedila kulturno srečanje o Miroslavu Krleži ob izidu italijanskega prevoda *Hr-vaškega boga Marsa» je, čeprav le za kratek čas ponovno pridobila vlogo, ki so jo kavarne in kavarna Tommaseo v Trstu še posebej imele v prejšnjem in v začetku tega stoletja, ko so bile središče kulturnega dogajanja. Novinar tržaškega RAl Sergio Canciani, profesor Silvio Ferrari in pisatelj Fulvio Tomizza, ki so sodelovali na srečanju, so osvetlili lik in ustvarjalno delo Miroslava Krleže ter odprli celo vrsto vprašanj glede njegovega odnosa do avstroogrskega sveta in do socia-vlizma, njegovega pojmovanja vloge umetnika v družbi njegovega pomena v svetovni književnosti. Vprašanje pa, ki je bilo na prvem mestu, je prav gotovo bila j ugotovitev zaprtosti in ozkosti tržaškega oziroma italijanskega kulturnega sveta, ki je komaj zdaj dobil prvi prevod v italijanščini. Gre za knjigo 'Hrvaški bog Mars*, ki jo je prevedel profesor Silvio Ferrari, izdala pa mala pordenonska založba Studio Teši. Naj omenimo, da so bila dela Krleže prevedena v 30 jezikov in da je bil poznan v Franciji. Nemčiji, Angliji ter v drugih deželah že v tridesetih letih. Postavljeno je bilo torej še enkrat vprašanje Trsta kot posredovalca jugoslovanske kulture italijanskemu svetu, njegove vloge mostu med dvema svetoma in nenazadnje nezadostno poznavanje lastne zgodovine, saj se raziskovalci in literarni zgodovinarji tudi v proučevanju avstroogrskega obdobja opirajo predvsem na nemško literaturo, ne da bi poznali in pravilno vrednotili delo u-stvarjalcev iz tbalkanskega» ob moč ja.
Razpravo je obogatil z zanimivim in dražljivim posegom tudi profesor Claudio Magris, inštrumentalni trio violinista Velimira Dugine pa je ustvaril ustrezno glasbeno vzdušje z izvedbo treh motivov Dugine samega na srbskohrvaško melodiko.
(jn)
• Danes ob 18. uri je v sklopu dramskega niza »Slovenska žena v boju in delu* radijska igra z naslovom »LJUBLJANSKI. SOLIN ARKE*. Napisala jo je in s člani Radijskega odra realizirala znana slovenska režiserka in avtorica Balbi-na Baranovič - Battelino.
kot tako in da skuša vzbuditi med mlado generacijo zanimanje za te poklice, ki žal dan za dnem nepre stano upada.
Krajevni obrtniki so se z veseljem odzvali vabilu SKD «Igo Gruden*. ki je za to svojevrstno proslavo vložilo veliko truda in napora. Pridobitev, ki bo na sporedu jutri ob 17. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini, bodo obogatili brivec Mirko Antonini in krojač Silvester Markuža iz Sesljana. zidar Ivan Brecelj iz Devina, mizar Peter Do-l.jak in kovač Danilo Mihelič iz Nabrežine. čevljar Dušan Colja iz Ce-rovelj ter kamnosek Božidar Marušič iz Slivnega. Obeta se nam torej zanimiv večer, ha katerem' se bp-mo lahko seznaniti z marsikatero skrivnostjo naše obrti. Dan slovenske kulture v Nabrežini bo obogatil tudi mešani pevski zbor »Igo Gruden*. (DB)
• Občinska uprava je včeraj oddala v zakup dela za izcedno vzdrževanje šolskih poslopij na Krasu. Dela bo opravilo neko tržaško podjetje, stala pa bodo 100 milijonov Ur.
Neznanec oropal priletno žensko
Sinoči so na nevrokirurškem oddelku sprejeli 70-letno Verando Mau-ri, doma iz Ul. GiuUani 33. ki se bo morala zaradi raznih udarcev po glavi in poškodb kolka, zdraviti 10 dni. Po zaprtju bratove trafike v Ul. Gatteri 17/A, se je Veranda Mauri vračala domov, ko jo je pred vhodnimi vrati neznanec star približno 30 let, srednje postave, s temnimi lasmi, udaril v glavo in ji iztrgal torbico. V njej je imela zaslužek dneva, približno milijon lir, razne dokumente in ključe trafike.
Nesreča gasilca
med gašenj’em v Humlnu
V tržaški bolnici so včeraj sprejeli na zdravljenje 20-letnega gasilca Roberta Norbeda iz Ul. Benussi 8. Zdraviti se bo moral dva tedna zaradi zloma nosnih kosti. Mladi gasilec se je ponesrečil v dopoldanskih urah v Huminu, kjer je gasil požar v tamkajšnji tobačni tovarni.
«Marika in Pepa» danes na Radiu Koper
Opozarjamo poslušalce Radia K? per, da bo danes na programu °“' daja, namenjena dvema dolgoleiu1' ma sodelavkama Radia Koper ® njegovih nedeljskih zamejskih odd0' iah 'Sosednji kraji in ljudje» — riki in Pepi. Oddajo, ki bo na sP redu v času od 13. do 13.30, 1 pripravila novinarka Zvonka °r®/ celj, poslušalci pa bodo tako i1** priložnost, da še bolje spoznajo pb simpatični sodelavki, ki s sV0?.. vedrim humorjem razveseljujj®«®
vse, to in onstran meje, ki S^'L nedeljski oddaji, posvečeni življa™ in delu Slovencev v Italiji.
f Čestitke
Danes praznuje 20. rojstni dan ANICA PURIČ iz Repna. Vse najboljše ji želi sestrična Nadja.
ZOPER OSKRUMBE SPOMENIKA NOB
Jutri na Proseku proles ni shod
Delegacija predstavnikov vaških organizacij in društev * Proseka in Kontovela je Pre dala včeraj vladnemu komisar-ju v Trstu protestno pismo, v katerem ostro obsoja zadnje & skrumbe spomenika padlim v NOB na Proseku in zahteva <*> oblasti, da čimprej izsledijo in zgledno kaznujejo krivce. D®-legacija se je mudila tudi na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu, kjer je izročila obširno dokumentacijo o oskrumbah
proseškega spomenika padlim-
Jutri dopoldne bo na Proseku protestna manifestacija zoper neovirane fašistične provokacije. ki jo prireja krajevna Zveza partizanov VZPI - ANPI, jn h kateri je poleg vseh vaških organizacij in društev s Prose; ka in Kontovela pristopil lun' Koordinacijski odbor dijakov višjih srednjih šol, ki je izdal letak, v katerem poziva slovenske in demokratične dijake, o® se udeležijo manifestacije. U' deleženci protestnega shoda se bodo zbrali jutri ob 10.30 pred Soščevo hišo na Proseku, od koder bo krenil sprevod prot' oskrunjenemu spomeniku. Nad pomazano -ploščo bodo vaščan' postavili tablo z dvojezičnim napisom, ki bo opozarjal mimoidoče na vandalska dejanja fašistične drhali. Po nagovoru predsednika krajevne sekcije VZPI - ANPI bos'a spregovorila predsednik SKGZ Boris R*j ce in pokrajinski tajnik KPI Arturo Calabria.
VČERAJ JE nemo POB VEJKO
NEVARNOST GOZDNIH POŽAROV JE V SUŠNIH DNEH VEČJA
Gasilci so imeli včeraj spet polne roke dela. Gorelo je pod Vejno. O-genj je uničil precej širok pas gostega grmičevja nad Furlansko ce sto. Gasilce so na kraj požara poklicali okrog 10. ure in potrebnih je bilo dobrih pet ur preden so popolnoma ukrotili zadnje plamene.
čeprav je ogenj povzročil precejšnjo škodo, bi vest o včerajšnjem požaru pod Vejno še ne zaslužila pretiranega poudarka, če bi ne šlo za pojav, ki je zlasti v sušnih zim skih mesecih dokaj pogost in ki nam vedno znova narekuje, da je v naravi potrebna velika pažnja. V veliki večini primerov so gozdni požari posledica človekove malomarnosti, če ne gre včasih celo za namerna in zlohotna dejanja. V zad njih dneh, ko je spet nastopila suša, je bilo več primerov požarov.
Kot znano, so prvi trije meseci v letu najbolj prikladni za gozdne po žare. Pravzaprav gre obdobje nevarnosti od 1. novembra do 30. a-
prila. Prav to obdobje je namt*“ nekako opredelila deželna uprava svojem načrtu za zaščito g°zd°,j pred požari, ki predvideva tjj® vrsto preventivnih ukrepov. Poveča no nadzorstvo in uvedba prostovolJ' nih gasilskih služb sta deianlL mnogo prispevala, da se je ta P?" jav nekoliko omilil, čeprav seve® še ni rečena zadnja beseda. O tem govorijo statistike. Medtem ko so letu 1981 našteli v vsej deželi prvih treh mesecih leta 257 P®z. rov, ki so uničili skupno 3000 he tarov površine, in ko so v P^HJ treh mesecih lanskega leta naste 167 požarov, je v tem letu doslej *
bruhnilo v vsej deželi le 60 goži
požarov. Podobna ugotovitev
velja
za tržaško pokrajino, ki je i® P® sebno podvržena temu pojavu. * tu 1981 je bilo v prvih treh meseC 96 požarov, v letu 1982 so jih šteli 89, letos pa doslej samo tr najst. Vsekakor spodbuden podate*« ki pa nas ne sme zadovoljiti,
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
Koncerti
VERDI
Jutri ob 16. uri zadnja predstava Borodinove opere «Knez Igor* za red G. Dirigent Oskar Danon, režiser Mladen Sablič.
V četrtek bo v gledališču Verdi toliko pričakovana premiera baleta «Les intermittences du coeur* Rolanda Petita v posvetilo Marcelu Proustu. Izvajal bo Državni balet iz Marseilla. Skupino vodi Jacques Bazire. Premiera bo ob 20. uri za led A za parter in H za galerije.
Rossetti
Danes, 26. t.m., ob 16. uri (red prost) in ob 20.30 red druga sobota, gostuje Stalno gledališče iz Genove 2 delom Oliverja Goldsmitha «E lei P®r conquistar si sottomette*. Režiser Marco Sciaccalunga. V abonmaju odrezek št. 6. Predzadnja Predstava.
avditorij
Danes ob 20.30 PODREKOVE LUTRE predstavijo »Lunin svet* Carla Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek *tev. 10. Rezervacije pri glavni blagajni. '
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Sprejemna dvorana
Do 8. marca: Razstava — Kulturna dragotine Slovenije.
Velika dvorana
Jotri, 27. t.m., ob 17. url: Globe Unity orchester — Jazz orkester iz Zahodne Nemčije.
Srednja dvorana
Danes, 26. t.m., ob 20. uri: 90-let-mca Slovenskega planinskega društva.
Mala dvorana
Danes, 26. t.m., ob 10. uri: Otro-ska matineja: «Vžigalnik*.
Velika dvorana
Slovenske filharmonije.
V ponedeljek, 28. t.m., ob 19.30: Srebrni abonma - Marjana Lipov-“®k, mezzosopran, Eriča Werba, kla-
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 8 do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom nredstave.
CaPPella Underground 18.00-20.00-22.00 «Help* z Beatlesi. Glasbeni film.
Ariston 16.30 »La signora e di pas-saggio». Romy Schneider in Mi-chel Piccoli.
®den 16.30 «La storia di Piera*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale lo.OO »Spetais*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00-22.15 «In viaggio con papa*. A. Sordi, C. Verdoni.
ženice 17.00 «Vado a vivere da solo*.
Mignon 16.30 «Kaan principe guer-riero*. Barvni film.
11 uodrammatico 15.00—22.00 »Erotico 2000». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Victor victoria*. Barv-
r ni film.
taPitol 16.30 »Scusa se h poco*. Barvni film.
Cristallo 16.30 »D tempo delle mele 11».
Moderno 16.30 «Police station - turno di no‘te». Prepovedan mladini Pod 14. letom
Kadio i5.3o »Erotication*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
'Rtorio Venelo 16.30 »Viuuulente-niente mia». D. Abatantuono, L. Antonelli.
Dumiere 15.30 «Culo e camicia*. R. Pozzetto, E. Montesano.
Včeraj j- danes
Danes, SOBOTA, 26. februarja ANDREJ
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 16 — Dolžina dneva 10.56 — Lu-na vzide ob 16.37 in zatone ob 6.39 Jutri, NEDEIJA, 27. februarja GABRIJEL
''retne včeraj: najvišja temperatu-? 1-6 stopinje, najnižja 0,3 stopinje, 1® 18. uri 4,7 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, brezvetrje, vlaga “ odstotna, nebo skoraj jasno, mor-r skoraj mirno, temperatura mor-Ja 7.3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Cipria-r,?'. Alessandro Mosca. Sabrina de ‘oia, Massimo Sgambati, Michele nvernizzi, Tomaso lnvernizzi, Ga-riele D'Orlando. Loris Sinigoi. 1JMRLI SO: 80 letna Maria Rosa nana vd. Forti, 74 letna Palma Fal-°ne por. Pellicoro, 76 letna Nerina r°rian vd. Miraz. 94 letna Olimpia erardis vd. Salvador. 83-letna Eu-li^n’a Ench- 79-letna Domenica Pa-n vd. Filippi, 85 letni Francesco ^grifnglio, 65 letna Carolina Luc-f c*1 Por. Braiuca. 68-letni Gerardo oselli, 84 letna Vittoria Tamburini Ego, 76-letna Maria Mattiassich Ban. 56 letni Elio Ciriello, 66-let-a Virgilia Bencich. 90-letna Gem-8 Pizzamiglio vd. Michelli, 44-let-! Bruno Marsini, 78-letna Anna Ro-5 vd. Surian.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN , (od 8.30 do 20.30)
®rgo Piave 2. Borzni trg 12, Mira-garski drevored 117, Ul. Combi 9, fčosek, Zavije.
i,°d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) rS Ospedale 8, Ul. delTIstria 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN T (od 20.30 dalje)
r,r8 Ospedale 8, Ul. deUTstria 35, trosek, Zavije.
lekarne v okolici
. Bol junec: tel. 228 124: Bazovica: S1- 226 165; Opčine: tel. 211-001; Crosek: tel. 225 141: Božje polje, fgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 40° 121; Sesljan: tel. 209 197.
Nravstvena dežurna služba
Nočna službe od 21. do 8. ure 732 627, predpraznična od 14. do
JL ure in praznična od 8. do 20.
Šola Glasbene matice - Trst vabi na ciklus koncertov «Mladi mladim* z začetkom v četrtek, 3. marca, ob 18.30 v Gallusovi dvorani. Ul. R. Manna 29. Jelka Klemenčič bo na klavir izvajala skladbe Ježa-Brezav-ščka, Skrjabina, Messiaena, Stock-hausena, Cowella in Nunesa. Vabljeni.
• * •
Jutri ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Car-lo 2) četrti nedeljski koncert. Nastopil bo vokalni ansambel gledališča s solisti Marijo Tararan (sopran), Ondino Altran (mezzosopran), Giu-liom Cannato (tenor) in Paolom Los-som (bariton). Vstopnice na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 631948).
KD Jože Rapotec - Prebeneg
priredi danes, 26. februarja, ob 20. uri
PROSLAVO
ob Dnevu slovenske kulture.
Sodelujeta Jožko Lukeš ter moški pevski zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja.
Vabljeni
KD Slavec
priredi danes, 26. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih
VESEL VEČER
Nastopajo otroški ter mešani pevski zbor in dramska skupina KD Slovenec iz Boršta z veseloigro «Ne kliči vraga*.
Marijin dom pri Sv. Ivanu
Ul. Brandesia 27/2
danes, 26. februarja, ob 20.30
PREŠERNOVA
PROSLAVA
Sodelujejo: govornik Franc Mljač, recitator Stane Raztresen, pevski zbor Marij Kogoj.
Vabljeni
KD Rovte - Kolonkovec priredi danes, 26. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Nastopa ženski pevski zbor Prosek - Kontovel pod vodstvom Janka Bana. Sledijo recitacije... ........
Vabljeni
Razna obvestila
Ženske iz Boršta in Zabrežca obveščajo, da bo «Praznik žensk* v soboto, 5. marca. Vpisovanje 28. februarja in v torek, 1. marca, od 19. do 20. ure v Prosvetni dvorani v Borštu.
KRUT obvešča vse, ki so se prijavili za plavanje v Strunjanu, da je odhod v četrtek, 3. marca, ob 15. uri s Trga Perugino.
Sekcija Zveze partizanov Prosek-Kontovel priredi jutri, 27. fe: biuarja, skupno z vsemi vaškimi organizacijami protestno demonstracijo zoper mazače in skrunitelje naših spomenikov. Zbirališče pri Soščevi hiši na Proseku ob 10.30. Odbor
Sekcija VZPI In aktivisti Lonjerja-Katinare skupno s KD In ŠD Adria organizirajo danes, 26. februarja, ob 20. uri v prostorih KD Lonjer-Katinara sestanek prebivalstva naših vasi. Pogovorili se bomo o pripravah na 40. obletnico napada na bunker in o u-editvi partizanskega spomenika.
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirane profesorje, da je na sedežu Sindikata, v Ulici Filzi št. 8, na ogled razpis natečaja za dosego habilitacije in za vstop v stalež na nižji srednji šoli. Zainteresirani profesorji bodo dobili na sedežu tudi obrazec prošenj v slovenščini in osebne liste, ki jih morajo priložiti prošnji.
Rok za vložitev prošenj zapade danes, 26. februarja!
Sindikat slovenske šole obvešča, da nudi univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani dve štipendiji za udeležbo na 19. seminarju slovenskega jezika in kulture, ki bo potekal od 4. do 16. julija letos. Interesenti naj se čimprej, vsekakor pa do konca februarja javijo pri odbornikih SSŠ
Izleti
SKD Barkovlje organizira jutri, 27. t.m., smučarski izlet na Vogel. Odhod ob 6. uri izpred barkov-ljanskega portiča. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Telefonirati na št. 43-819.
Sekcija KPI J. Verginella iz Križa prireja od 4. septembra 1983 15-dnev-ni krožni izlet po Sovjetski zvezi (Moskva, Samarkanda, Bukara, Taškent, Alma-Ata, Moskva). Vpisovanje in informacije vsako soboto od 17. do 19. ure v Ljudskem domu v Križu.
Združenje Union priredi enodnevni izlet ob priliki praznika »Dneva žena* dne 13. marca v Polcenigo -Casarsa. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/11, vsak dan razen sobote od 17. do 20. ure. Telefon 64459 ali 732858.
Jutri, 27. februarja, priredijo starejši planinci izlet po Krasu, in sicer od Obeliska do Nabrežine. Zbirališče ob 9.15 pri openskem tramvaju na Oberdankovem trgu. Odhod ob 9.30.
Obvestilo Kmečke zveze o dopolnilni odškodnini
V ponedeljek, 28. februarja, bo zapadel rok vlaganja prošenj za dopolnilno odškodnino (indennita compensativa) za leto 1983, to je za prejem prispevka, ki ga deli KGZ na o-snovi števila glav živine in razsežnosti obdelane površine. Zainteresirani morajo to obveznost izpolniti čimprej, da bodo deležni tretjega obroka odškodnine. Ker je časa na razpolago zelo malo, je nujno, da se držijo navodil Kmečke zveze, ki te prošnje izpolnjuje. Kot je znano, mora podpis na prošnji overoviti občinski tajnik ali poverjeni občinski funkcionar. Kmečka zveza zato poziva vse, ki so v prejšnjih letih zaprosili za dopolnilno odškodnino, naj se zglasijo:
danes, 26. t.m., od 12. do 13. ure v srenjski hiši na Gro-čani zainteresirani iz Gročane;
danes, 26. t.m., od 12. do 13. ure na sedežu repentabrske občinske uprave zainteresirani iz občine Repentabor.
Kmečka zveza priporoča vsem, naj se javijo točno, s seboj pa naj prinesejo osebno izkaznico.
Tajništvo Kmečke zveze
m
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1982/83 7. abonmajski koncert
V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ZAGREBŠKI
MADRIGALISTI
Dirigent Vladimir Kranjčevič
Na sporedu: Orlando di Lasso, Ivan Zajc, Stjepan Šulek
Prodaja vstopnic ure pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
m
s«
TABOR
Danes, 26. februarja, ob 20.30 nastopa v Prosvetnem domu kabaretska skupina
VSE MANJ JE DOBRIH OSMIH
šef Miran Košuta, gost iz Toronta John Česnik, trije vinski bratci — Belmondo, Ščen in De Vettak. Izjemni gost večera: Giuliana Sosič.
Vabljeni
FQ
IVAN
GRBEC
ŠKF.DKNJ
priredi danes, 26. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih
KONCERT V DUHU MLADIH
Nastopajo otroški pevski zbor F. Venturini - Domjo, Suzana Žerjal - harmonika, Tatjana Blokar - klavir ter mladinska godba na pihala Breg.
OBJAVLJENI IZSLEDKI SOCIOLOŠKE RAZISKAVE 0 ORUSTVIII
Na Goriškem je največ športnih društev tudi število kulturnih društev narašča
Po podatkih instituta ISIG deluje na Goriškem nad 1300 društev, v katerih je včlanjenih nad 180 tisoč ljudi - Slabše je razvito zadružništvo - Sinoči predstavitev sociološke raziskave
Združevanje po društvih in interesnih skupnostih se je menda najbolj razvilo, to še v prejšnjem stoletju, pri sosedih v Ameriki. Združevanje na prostovoljni podlagi za dosego skupnih ali podobnih ciljev, z nudenjem znanja, sposobnosti, pa tudi materialnih dobrin, stopnja združevanja naj bi bila torej po mnenju sociologov in politologov e-na od osnovnih značilnosti demokracije. O teh stvareh je tekla beseda na sinočnji javni predstavitvi izsledkov sociološke raziskave o društvih v goriški pokrajini. Predstavitev je bila v dvorani pokrajinskega sveta. Raziskavo, pravzaprav
vrsto društev, ki delujejo v naši pokrajini. Vseh je nad 1300, anketa pa je zajela le 1207 društev. Največ je športnih (26 odst.), verskih (21 odst.), kulturnih (16 odst.), gospodarskih itd. V primerjavi iz leta 1970, ko je bila opravljena podobna sociološka raziskava, se je število društev znatno povečalo. Prišlo je tudi do občutnih sprememb glede ciljev, ki jih društva zasledujejo. Tako se je povečalo število društev, ki jih prištevamo med tako imenovana kulturna društva, manjše je število verskih društev, nazaduje pa tudi število tako imenovanih političnih društev, ki so tako ali dru-
gre za dve ločeni raziskavi, eno o __ " ~z r
zadružništvu, drugo o kulturnih, vezana na dejavnost političnih
zadružništvu, drugo o kulturnih,,0 . "
športnih, političnih in drugih druš- strank ab SlbanJ- Glede stevlla elan-tvih, je po nalogu pokrajinske u- stva vp1,a 7ahpWiH Ha ,'main ',ca prave opravil Inštitut za mednarod-
no sociologijo (ISIG), ki ima sedež v Gorici in ki uspešno delu je že poldrugo desetletje. Na sinočnji pred stavitvi, ob udeležbi predstavnikov krajevnih uprav, različnih združenj in organizacij, je najprej spregovoril predsednik pokrajinske uprave prof. Cumpeta. Poudaril je pomen opravljenega raziskovalnega dela, zlasti še. ker je bila podobna raziskava, kar zadeva društva, opravljena že leta 1970 in so naj-novejši izsledki torej precej zanesljivi pokazatelj gibanja tovrstnih družbenih tokov. Zatem je prof. Silvano Pagura, predsednik inštituta ISIG, govoril o pomenu raziskovalnega dela, ki ga je ta ustanova o-pravila v preteklosti, zlasti na področju znanstvenega proučevanja mednarodnih odnosov, pa tudi z izvedbo najrazličnejših raziskav, katerih izsledke naj bi, to je bila želja prof. Pagure, v večji meri s pridom uporabili predvsem študenti, pa tudi upravitelji. Kot zadnji je na sinočnji predstavitvi spregovoril dr. Bernardo Cattarinussi, ki je vodja raziskovalne ekipe in oblikovalec študije, ki bo v bližnji prihodnosti tudi objavljena. Naj omenimo še, da je institut ISIG prevzel to anketo oz. nalogo opravil v približno enem letu ter zbrane podatke in ugotovitve sinoči že tudi predstavil.
Nekaj najbolj zanimivih podatkov in ugotovitev iz zgoraj omenjenih socioloških raziskav: v goriški pokrajini deluje 179 zadrug, ki združujejo skoraj. £33 tisoč članov. Največ (71) je gradbenih zadrug, sledijo mešane zadruge (37), kmetijske in ribiške (24) in konsumne (13). V 38 tovrstnih ustanovah sestavljajo članstvo izključno moški, v 19 zadrugah prevladujejo, v ostalih pa je članstvo precej mešano. Po ugotovitvah zavoda ISIG je šest zadrug, kjer je članstvo izključno slovenske narodnosti. Anketa je zajela le 145 ustanov, kajti 34 zadrug ni izpolnilo anketnih pol ali ni dalo na razpolago podatkov, še bolj zanimivi so podatki, ki se nanašajo na število in
stva velja zabeležiti, da imajo vsa društva nad 180 tisoč članov, dejavnost, ki jo opravljajo pa posredno zanima vsaj petkrat večje šte-
vilo občanov.
Po ugotovitvah sociološke raziskave, so najbolj delavna slovenska društva, najmanj pa tista iz furlanskega območja.
Pripravlja se konferenca o gospodarskem sodelovanju
Na včerajšnjem srečanju med delegacijama občinskih komisij za gospodarstvo in sodelovanje med Gorico in Novo Gorico so se domenili o pripravi konference o možnostih gospodarskega sodelovanja na obmejnem področju, v luči osimskega sporazuma in dogovora med Jugoslavijo in EGS. Konferenco bodo predvidoma pripravili prve dni maja, ob vsakoletnem sejmu ESPO MEGO.
JAVNA RADIJSKA ODDftJA
Spoznavajmo svet in domovino drevi v Kulturnem domu
V znanju in poznavanju novejše slovenske zgodovine se bodo pomerile štiri mladinske ekipe • Pri realizaciji in prenosu oddaje sodeluje tudi deželni sedež RAI iz Trsta • Po tekmovalnem delu koncert pevcev zabavne glasbe
Ekip« ljubljanske radiotelevizije se bo drevi oglasila iz Kulturnega doma v Gorici. Številnim poslušalcem priljubljene radijske oddaje Spoznavajmo svet in domovino v Sloveniji in zamejstvu, bo neposredno prenašala tekmovalni del prireditve, na kateri se bodo v znanju, predvsem v poznavanju novejše zgodovine in zadnjih dogajanj v svetu pomerile štiri mladinske ekipe iz zamejstva in Nove Gorice.
Radijsko kviz oddajo pripravljata RTV Ljubljana in Mladinski oder SKGZ v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu, katerega uslužbenci bodo tudi neposredno sodelovali pri realizaciji in prenosu prireditve.
Tekmovalni del se bo pričel točno ob 20. uri — zaradi neposrednega prenosa se priporoča največja točnost — zatem pa bo glasbeno zabavna prireditev z nastopom znanih pevcev zabavne glasbe Tatjana Dremelj, Ota Pestnerja, Branke
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiimiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiimiiumiiiimiiiiiifiiiiimiiKHiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ŠTANDREŽU, SOVODNJAH, DOBERDOBU IN NA VRHU
Počastitev slovenskega kulturnega dne drevi kar v štirih kulturnih društvih
Nastopile bodo domače in gostujoče kulturne skupine
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Prosek - Kontovel priredi danes, 26. februarja, ob 20.30 na Kon-tovelu Prešernovo proslavo. Nastopajo otroški pevski zbor Prosek - Kontovel, moški pevski zbor Vasilij Mirk, amaterski oder Jaka Štoka in Godbeno društvo Prosek. Slavnostni govornik Boris Pangerc.
KD Kolonkovec vabi na Prešernovo proslavo jutri, 27. februarja, ob 17.30 v društvenih prostorih. Sodelujejo domači zbor in recitatorji.
J3 A N CA DI C n E DI TO DI TRIESTE 'TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P.A. '
mar - --ulica r. filzi 10 - t'®
24. 2. 1983
Ameriški dolar 1.388.—
Kanadski dolar 1.115.—
Švicarski frank 685,—
Danska krona 160.—
Norveška krona 193.—
Švedska krona 185.—
Holandski florint 520.—
Francoski frank 201,50
Belgijski frank 27,50
Funt šterling 2.120.—
Irski šterling 1.870.—
Nemška marka 575.—
Avstrijski šiling 81,50
Portugalski escudo 12.50
Pezeta 10,50
Jen 5.—
Avstralski dolar 1270.—
Drahma 14,—
Debeli dinar 16,50
Srednji dinar 16,50
GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP
ZAGREBŠKI
MADRIGALISTI
Dirigent: Vladimir Kranjčevič
* Katoliški dom,
v torek, 1. marca, ob 20.30
Dan slovenske kulture bodo danes proslavili v številnih krajih na Goriškem. Prešernovo proslavo v znamenju domače kulturne ustvarjalnosti pripravljajo v Štandrežu, na pobudo KD Oton Župančič. Ob 19.30 bodo v domu Andreja Budala odprli fotografsko in slikarsko razstavo (pripravili so jo člani fotood-seka), sledil bo pester kulturni spored z recitacijami pesmi domačinke Ivanke Jermola Zavadlav, nastopom otroškega pevskega zbora in koncertom tržaškega kvarteta flavt, pri katerem igra tudi domačin Fa-bio Devetak.
Drevi, s pričetkom ob 20. uri, bo Prešernova proslava tudi v Sovod-njah. Kulturni spored bodo oblikovali dekliški pevski zbor, mladi recitatorji, gojenci šole Glasbene matice. Nastopil bo tudi Sovodenjski nonet. Na sporedu je kajpaj?, tudi priložnostni govor.
Vrsto prireditev pod naslovom Dan slovenske kulture bodo imeli drevi v Doberdobu, na pobudo društva Jezero.
Ob 19. uri bodo v društvenih prostorih odprli fotografsko razstavo »Predmeti govorijo*, ki sta jo pripravila Marino Černič in Karlo Fer-letič. Zatem, ob 19.45 pa bo v ob činski sejni dvorani prireditev z naslovom »Dnevnik RTV Jezero*. Nastopil bo popevkar Tone Cedur, zatem pa še pevski zbor Jezero. V prostorih osnovne šole na Vrhu pa bo, prav tako drevi, s pričetkom ob 20.30, kulturna prireditev, ki jo pripravlja KD Danica. Na sporedu bo priložnostni govor, kub urni spored pa bodo oblikovali mladi recitatorji. Pel bo zbor »Kras* iz Dola - Poljan.
V ponedeljek v Novi Gorici
Jubilejni koncert Godbe milice iz Ljubljane
Uprava za notranje zadeve in Kulturni dom v Novi Gorici pripravlja-
iliiiiliiiiimiiiHiiiiiiiiiitiiiiuitlliliiiiiiiiiiiKiiiiiiHiitniifiiiiinmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiin
POPOLNOMA JE ZGOREL «CAMPER»
Skoraj 30 milijonov škode v požaru pri zastopstvu Citroen
Niso še jasni vzroki požara, ki je izbruhnil kar sredi noči, zdi pa se, da gre za kratek stik
Prejšnjo noč je na parkirišču pred magazinom zastopstva avtomobilov citroen v Ul. Terza Armata izbruhnil požar, ki je po prvih ocenah povzročil okrog 25 do 30 milijonov lir škode. Ogenj je popolnoma uničil »camper*, ki je bil ustavljen na ograjenem parkirišču zastopstva, katerega lastnik je Gilberto Plahuta. Manjšo škodo so utrpela tudi druga vozila, ki so bila ustavljena v bližini in ki jim je zaradi ognjenih zubljev nekoliko porumenela karoserija.
Gasilci so prihiteli na kraj požara z dvema ekipama okrog 2. ure ponoči, z delom pa so bili zaposleni skoraj poldrugo uro. Kot so nam povedali včeraj, niso še mogli ugotoviti točnih vzrokov požara. Gotovo je le to, da se je ogenj vnel v no-
tranjosti camperja, ni pa jasno kako se je moglo to zgoditi kar sredi noči, ko ni bilo nikogar v bližini. Ker niso dobili ničesar, kar bi lahko podkrepilo kako drugo hipotezo, je najbolj verjetno, da je začelo goreti zaradi kratkega stika.
DANES POPOLDNE
Ne bo toka na območju Tržaške in bližnjih ulic
Zaradi nujnih vzdrževalnih del v transformatorski postaji, danes med 13. in 16. uro ne bo toka v Gorici na območju Tržaške ceste, Ul. dei Ma-gazzini. Ul. Roselli in Cipriani. Tako občinsko podjetje v Gorici prosi za razumevanje.
RTV LJUBLJANA in MLADINSKI ODBOR SKGZ V SODELOVANJU Z DEŽELNIM SEDEŽEM RAI
priredita drevi ob 20. tiri v Kulturnem domu v Gorici javno radijsko kviz oddajo
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
Tekmovale bodo ekipe MK iz Gorice. MO iz Sovodenj in Dober doba, OK ZSMS in Nove Gorice in MK Prosek - Kontovel in Križ. Radijsko kviz oddajo bosta prenašali ljubljanska in tržaška radijska postaja — Po tekmovalnem delu bo glasbeno-zabavna prireditev z nastopom TATJANE DREMELJ, OTA PESTNERJA, BRANKE KRANER. EDVINA FLISERJA, LADA LESKOVARJA in ansambla PARTY. Sodelovala bosta igralca Jerica Merzel in Marko Simšič.
ta v ponedeljek jubilejni koncert Godbe milice iz Ljubljane. Gre za ansambel, ki slovi po visoki umetniški ravni in vzorni interpretaciji. Godba letos praznuje 35-letnico delovanja. Iz začetnih skromnih možnosti se je razvila v enega vodilnih pihalnih orkestrov v Jugoslaviji, ki je znan in cenjen tudi v tujini. Naloge orkestra so se od njegovih prvotnih programskih značilnosti razvijale predvsem v smeri koncertnega dela in temu primemo je ansambel dograjeval tudi svojo kadrovsko in instrumentalno zasedbo. Godbo milice sedaj pozna sleherni slovenski kraj, veliko pa je orkester gostoval tudi po drugih republikah' in se uspešno
uveljavljal na koncertnih turnejah po Nizozemskem, v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Svoj obsežni repertoar Godba milice sproti dopolnjuje z novimi izvirnimi skladbami za pihalne orkestre in s koncertnimi skladbami domačih in tujih mojstrov. 35-letno delo orkestra je med drugim zapisano tudi na več gramofonskih ploščah in številnih radijskih in TV posnetkih.
Koncert bo ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Vstopnice so po 5 tisoč starih dinarjev in bodo na voljo na dan koncerta, od 10. do 12. ure in uro pred prireditvijo pri blagajni Kulturnega doma.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitimimiiimiiiiiiiiiiiKiiuiiiMiiimuiiiiiiiiitiititiiiintiintintiiiiiiiiiiiifitiiifi
NOVO TOLMAČENJE 0 PREHODU MEJE
IZREDNO VELIKO JUGOSLOVANOV JE BILO VČERAJ V GORICI
Na mejnih prehodih je bila gnečo, na parkiriščih nisi dobil prostega mesta
Jugoslovani iz obmejnega pasu so včeraj dobesedno preplavili Gorico. Na vseh mejnih prehodih je bilo včeraj od jutra do večera, še najbolj v popoldanskih urah, veliko gneče, v vsem mestu pa nisi dobil parkirnega prostora, toliko je bilo avtomobilov z novogoriško registracijo. Trgovci so si meli roke, saj niso imeli toliko klientov v svojih trgovinah že od lanskega oktobra, ko so v sosedni Jugoslaviji stopile v veljavo odločbe o depozitu za prehed meje.
Kaj se je zgodilo včeraj? Že v četrtek se je v jugoslovanskem obmejnem območju razširila vest, da lahko vsi prebivalci obmejnega pasu izkoristijo do vključno včeraj pet prostih prehodov, ki so bili prvotno predvideni za vse leto, kajti z današnjim dnem bi stopila v veljavo nova odločba, ki dovoljuje imetnikom obmejnih prepustnic dvanajst prehodov v letu 1983. To število dvanajst naj velja od danes dalje.
V četrtek popoldne je sicer bilo nekaj več Jugoslovanov v Gorici kot je to običaj v zadnjem času. Najbrž pa niso vsi znali za tako tolmačenje najnovejših predpisov, kar je tudi najbrž v zvezi z objavo novih predpisov v Uradnem listu SF RJ. Včeraj pa so ljudje dobesedno navalili. Mnogi pa najbrž za stvar niso niti znali in najbrž ni nihče, tudi med tistimi, ki so v zadnjem trenutku izvedeli za tako tolmačenje predpisov, izkoristil vseh dosedanjih petih možnih prehodov.
Bralcem sosednjega obmejnega področja vsekakor svetujemo, naj se pri pristojnih oblasteh pozanimajo, kako je pravzaprav z novimi določili in če morebiti veljajo že od danes.
Vandalizem, ki ga je težko opredeliti...
Težko je najti ustrezen izraz za »dejanje*, ki so ga neznanci opravili v četrtek ponoči v Gorici. Okrog dvajset javnih telefonskih kabin na Korzu, v Ulici Diaz, v Ulici Vitto-rio Veneto so neznanci, ki so se tokrat sicer pozabili podpisati, pomazali s človeškim blatom. Pomazali so predvsem telefonske aparate, slušalke, aparate za izdajanje žetonov, pa tudi vrata.
O podvigu, ki morda doslej nima primere, so na upravi podjetja SIP zvedeli včeraj, sredi dopoldneva, ko je dežurna ekipa opravljala rutinski pregled vseh javnih telefonskih kabin. Kaj kmalu so ugotovili obseg mazaške akcije in se lotili neprijetnega opravila čiščenja. V nekaterih primerih so morali celo zamenjati del naprav. Ni pravega i-zraza s katerim bi označili početje
prav gotovo skupine oseb, saj bi posameznik težko sam opravil tolikšno nalogo.
Družba SIP je poleg vsega utrpela še precejšnjo gmotno škodo, saj iz kabin na omenjenem področju včeraj nihče ni telefoniral, najbrž pa bo manj prometa tudi v prihodnjih dneh. Zadevo so prijavili orožnikom.
Ob koncu pa še ugotovitev, ki daje misliti na precejšnjo brezbrižnost občanov. Da so bile telefonske govorilnice pomazane so morali ugotoviti šele uslužbenci SIP, nihče od občanov tega ni sporočil ravnateljstvu telefonske službe. Težko je verjeti, da od sinoči nihče ni poskusil telefonirati iz omenjenih kabin...
Zanimivo predavanje o Virgilu Ščeku
Predavanja o slovenskih primorskih katoličanih, ki se vršijo v tej sezoni v Katoliškem domu, postajajo vedno bolj zanimiva. Po prvem slavospevnem in akritičnem predavanju o Jakobu Missiji, zn drugem, bolj zanimivem o Antonu Mahniču, smo pred približno mesecem dni poslušali kritičen pregled političnega življenja na Primorskem, prejšnji večer pa zelo zanimivo in kritično oceno, seveda ne brez p ra vilnega vrednotenja obravnavane osebnosti, o delu Virgila Ščeka. Pred sicer premalo številno publiko je govoril Tone Požar, Sčekov prijatelj, ki je imel možnost Ščeka pobliže spoznati in tudi preučiti njegovo zapuščino.
Podobo tega moža, ki je nekaj časa bil tudi za zelo aktivnega poslanca v Rimu, ki je pa zelo veliko delal na Primorskem, velikokrat v sporu tako z liberalci kot s staro klerikalno garnituro, zaradi česar ga je nadškof Sedej tudi izgnal iz Gorice v Avber na Kras, je predavatelj ponazoril zelo dobro. Prav tako je bil zanimiv opis Šče-kovega odnosa do narodnoosvobodilnega gibanja, ki je bil vsestransko pozitiven pa čeprav je kritiziral neke ekcese. Požar je tudi prikazal Ščekovo odločno obsodbo Natlačenovega in Rožmanovega klečeplaziva pred fašističnimi okupator, ji v Ljubljani v letu 1941, kar pa ni očitno zadovoljilo nekatere med poslušalci, ki se še danes nočejo sprijazniti z dejstvom, da je slovenski narod obsodil in odpisal domobrance, belogardo in vse vrste kolaboracionistov.
Predavanja, ki se ponavljajo tudi v Trstu, so zanimiva, predvsem zato ker nam prikažejo, po tolikih letih, ne samo svetle, marveč tudi temne strani, naše primohske zgo dovine.
Kraner, Edvina Fliserja, Lada Leskovarja. Igral bo ansambel Party. Napovedovala bosta Menči Klančar ob pomoči tržaških kolegov Ivane Placer in Livia Valenčiča. Menda bo nastopil tudi pes Štumfi.
V zvezi z današnjo prireditvijo naj omenimo še, da se bo, na povabilo Mladinskega odbora SKGZ, danes na Goriškem mudila tudi delegacija mladih iz Porabja in Koroške. Zvečer bodo sledili prireditvi v Kulturnem domu.
Bo prišlo do zamenjave
v vodstvu
zveze industrijcev?
Kakšno ozračje vlada v krogih ge-riških industrijcev, bo mogoče oceniti na letni skupščini, ki bo 4. marca. Krožijo namreč glasovi, da bi dosedanjega predsednika združenja Pierina Guerro utegnili zamenjati. Razlog je menda v tem, da so njegova stališča glede reševanja hude gospodarske krize v pokrajini preveč podobna stališčem, ki jih zagovarja enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. To pa naj ne bi bilo po godu določenim krogom v tem združenju, ki si izhod iz krize po vsej verjetnosti zamišljajo drugač*.
Od danes dalje bodo šteli dvanajst prehodov
Vse kaže. da bodo jugoslovanski obmejni organi z današnjim dnem pričeli izvajati določila o dvanajstih prehodih meje brez dinarskega depozita, za lastnike prepustnic, število prehodov v januarju in februarju se menda ne bo upoštevalo. Pač pa menda nameravajo carinski organi dosledno izvajati določila o količini, oziroma vrednosti vnesenega blaga (2000 dinarjev enkrat mesečno). Novica ni iz uradnih virov.
Leto dni zapora za poskus ropa
v neki včeraj
Ponedeljkov spodleteli r trafiki v Gradišču je bil predmet obravnave na goriškem sodišču. Po hitrem postopku so namreč sodili 32-letnemu Carlu Bellanu iz Gorice, Ul. Montenero 50, ki je v ponedeljek zvečer vstopil v trafiko zakoncev Gandin na Trgu Unita v Gradišču z namenom, da se polasti denarja v blagajni. V žepu je imel kos železa, delal pa se je, kot da ima samokres. Sodnikom je Bellan izjavil, da je že dalj časa brezposeln, da je v ponedeljek spil kak kozarec preveč in da se je za nepremišljeno potezo odločil, ko je na tleh dobil kos železa.
Ta razlaga ni prepričala javnega tožilca Staffe. ki je zahteval 2 leti zapora in 350 tisoč lir globe zaradi poskusa ropa ter mesec atesta zaradi posesti predmeta, ki bi ga lahko uporabil tudi kot orožje. Branilec Genovese je bil mnenja, da je treba upoštevati razne olajšalne o-koliščine in obsoditi Bellana na najnižjo možno kazen. Sodniki, predsednik Marinelli, stranska sodnika Castro in Trotta, so izbrali nekako srednjo pot s tem. da so ga obsodili na leto zapora in 350 tisoč lir globe za prvi in 20 dni aresta ter 80 tisoč lir globe za drugi prekršek, niso pa priznali Bellanu pravice do začasne prostosti.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence smučarskega izleta v Cima Sappada, da bo avtobus odpeljal ob 7 uri s Korna, ob 7.05 iz Štandreža in ob 7.10 iz Sovodenj. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
Društvo nadalje obvešča člane, ki se nameravajo udeležiti zimskih športnih iger na Zoncolanu, 6. marca, da se do srede. 2. marca, vpišejo na sedežu društva v Ul. Maha.
Razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini razstavlja slike in risbe Milan Erič. Razstavo umetnikovih del so pripravili v sodelovanju z Obalnimi galerijami v Piranu. Odprta bo do 13. marca.
Kino
f iorica
VERDI 18.00-22.00 »Dio U fa poi 11 accoppia*. J. Dorelli, L. Banfi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 «Executor». K. Wahl in A. Watson.
VITTORIA 17.00—22.00 »La ragazza di Trieste*. O. Muti in B. Gazza-ra. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Bingo bon-go».
PRINCIPE 18.00-22.00 «ET - l'extra-terrestre*.
JVorri (iorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Podgane z asfalta*. Mehiški film. 22.00 »Nemoralne nune*. Italijanski film.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 «Oblečena da ubija*. Ameriški triler.
V Nurnbergu se je sodišče ponovno sestalo in obsodilo
Tokrat so sodili «nuklearomaniji»
Na zatožni klopi sta bila labod in Vzhod
NORNBERG - Morebitna jedrska vojna bi izbrisala s površja Zemljem najmanj 600 milijonov ljudi. To je le ena od mračnih prognoz nezaželenega konca blazne tekme v oboroževanju, je to prognoza. ki je bila izražena na dvodnevnem. čeprav fiktivnem sojenju, ki so ga organizirali v za-hodnonemškem mestu Niirnberga. Na zatožni klepi so se tokrat, pa čeprav spet fiktivno, znašle velike sile, oziroma njihovi arzenali jedrskega orožja. Kot tožite-Iji so se poja ili ugledni politični aktivisti in publicisti iz zahodnega sveta. V sodnem zboru je sedelo šest članov stranke, ki jih poznamo pod popularnim imenom »zeleni*. Niimberg je torej drugič v svoj zgodovini postal središče mednarodnega sodišča. Prvič so se zbrali v tem mestu predstavniki štirih velikih sil, ZDA, SZ. Velike Britanije, Francije ki so 1946 sodili in obsodili skupino največjih nacističnih zločincev, Hitlerjevih ožjih sodelavcev. Sedaj so se zbrali tu predstavniki manj pomembnih političnih sil, vendar pa z namenom, da bi opozorili svet na še večjo nevarnost kot jo je predstavljala sicer strahovita nacistična vojska. V dvorani se je nad sodnim zborom vil velik napis, ki je poudarjal, da se tu sodi kopičenju rušilnega orožja, «na zahodu in na vzhodu* in da «je na zatožni klopi* tudi misel o «prvem udaru*, prvem sunku, ki naj reši Zahod. V »sodni dvorani* je sedelo okoli 500 v glavnem mladih ljudi, najostrejšo obtožbo «nuklearoma-nije* pa je izrekel ameriški časnikar Daniel Elsberg, ki je nukle-aromanijo imenoval kot »najbolj
brezobzirno in najbolj neodgovorno politiko v vsej zgodovini človeštva*.
»Če bi prišlo do jedrske vojne, bi prebivalstvo sveta doživelo e-nako usodo, kot so jo Judje doživeli v drugi svetovni vojni. Nikjer ne bo kraja, ne bo mesta, da bi vanj pobegnili, da bi se vanj skrili. Usoda človeštva bo popolno iztrebljenje,* je rekel Daniel Elsberg, ki je kritiziral sovjetske rakete SS-19 in SS-20 in ameriške »pershinge*. prav tako pa je o-žigosal tudi misel o «prvem udaru*, ki da naj v prvem trenutku onemogoči sovražnika s tem, da mu uniči orožje še preden bi ga u-tegnil uporabiti. »Ker so ZDA slabo zaščitene pred morebitnim nehotenim in nenamernim aktiviranjem orožja, so s svojimi «pershin-gi» namenile žrtvovati Zahodno E-vropo, da bi v morebitni jedrski vojni ohranile svojo varnost v morebitnem obračunu s Sovjetsko zvezo,* je izjavil eden od »obteže-valnih prič* na tem sojenju in sicer francoski upokojeni general Antaine Sanguinetti.
Vse, kar je moglo občinstvo na tem sojenju slišati, so bile zelo hude obtožbe o možnostih in strahotah jedrskega «žrtvovanja», ki bi ga doživelo človeštvo. Med tolikšnim občinstvom se ni našla o-seba. ki bi izgovorila eno samo besedo v obrambo jedrske oboroževalne tekme. Sicer pa je bilo to sojenje v Nurnbergu organizirano ali če hočemo prirejeno v zvezi z ameriško - sovjetskimi pogajanji o strateški razorožitvi, torej o pogajanjih, ki se vršijo v Ženevi. In prav odtod je treba čakati na zagovor te nove tekme.*
Spomenik, ki poziva k miru
FILM FILM FILM
l'rvju kintMMtvljv
Včeraj je 64-letna Yoshie Fujieda, ena izmed žrtev atomske bombe, ki so jo leta 1945 Američani vrgli na Hirošimo, odkrila spomenik vsem žrtvam tega strahotnega pokola, ki je hkrati pomenil konec druge svetovne vojne. Spomenik so postavili v veži memorialne zgradbe
........................................
KADAR SE SICER SUHOPARNEGA DELA LOTI STROKOVNJAK
ZHO ZANIMIVA IN TEMELJITA ANALIZA TAKO IMENOVANEGA JAPONSKEGA ČUDEŽA
Kaj vse se krije izza velikega gospodarskega razvoja Japonske - Ni res, da je delavec na Japonskem res trajno zaposlen - Okoli 70 odstotkov začasnih zaposlitev
«Z zanemarjanjem kakršnekoli iveue ali temne plati povojnega japonskega čudeža ter globlje lo-giKe njegovega kapitalističnega razvoja se ustvarja lažna mitologija in se od Japonske pričakuje to, kar Japonska svetu ne more nuditi*, je citat iz knjige D. Buvača z naslovom »Japonska — anatomija uspeha*. Ker vzbuja Japonska veliko zanimanje, ponekod tudi občudovanje [x>prečnega človeka, se bomo ustavili pri tem delu. ker nam daje pravo sliko dejanskega stanja. Gre zares za znanstveno študijo, ki daje veliko podatkov, informacij ter analiz o anatomiji japonskega uspeha. Izhodiščna točka, namreč to, po čem je Japonska postala znana ir v zadnjih desetletjih malone slavna, je velik japonski gospodarski razvoj. Gre za gospodarstvo, ki je v fazi svojega vzpona imelo eno največjih, najbolj naglih razvojnih stopenj na svetu. In prj tem ta razvoj ni zanemaril kakovostne komponente, ki mu je omogočila, da zelo naglo premaga tudi globalne gospodarske težave, posebno tiste sedemdesetih let. In čeprav japonsko gospodarstvo čuti vse posledice sedanje gospodarske recesije. njeno prilagajanje razmeram dobesedno preseneča. tako da moremo govoriti o izredno uspešnem usklajevanju kvantitativnih in tudi kakovostnih elementov rasti, česar ne moremo zaslediti v nolieni drugi deželi na svetu.
Ko pa odkriva način, kako je bilo to doseženo, nam avtor na kaže tudi drugo plat tega sicer včasih privlačnega in zanimivega pojava. Gre namreč za specifične družbene odnose, na katerih te meljj funkcioniranje japonskega gospodarstva, za odnose, ki jih nikakor ne bi mogli presaditi v nobeno drugo deželo sveta. In glavni namen avtorja tega dela je nekako razjasniti ali bolje razkriti dejansko vsebino teh odno S' v. ki se pogosto skrivajo v goli ekonomski statistiki ali v ideclo-giziranhj določenih japonskih posebnosti, ki se kažejo v »elegant-n'h» in vabljivih teoretskih konstrukcijah. Kaj se na primer krije za »pročeljem* japonske družbe, ki deluje, ki funkcionira kot zelo harmonična, usklajena družina ali
za zelo razširjenim mišljenjem o veliki varnosti in trdnosti zaposlitve v obliki dosmrtne zaposlit-' ve pri nekem podjetju in kaj se krije tudi za plačo, ki se viša in veča v točnem razmerju s stažem nekoga, po letih zaposlitve pri nekom podjetju. Vse to so pravzaprav elementi mitologije dela, ki je v bistvu tudi glavni razlog velikih in prilagodljivih sposobnosti japonskega gospodarstva.
In tako se tu, v tem delu Buvača odkriva, kako se slika harmoničnih odnosov v japonski družbi, v japonskem podjetju, če jo gledamo od znotraj, more spremeniti v sistem močno izpopolnjenega pritiska in manipulacije človeka. Avtor navaja japonske vire. po katerih se na primer veliko število samomorov v podjetju «Toyota* povezuje z velikim. surovim psihofcškitn pritiskom, katerim so podvrženi ra-meščenci in delavci tega podjetja. Razen tega je obdelan tudi cel sistem navidez neopaznega navezovanja delavca na družbo, ki praktično kcnU-olira vse njegovo življenje, celo pogojuje njegov način življenja. In v tem je tudi razlika med stalnimi in začasnimi delavci, to je tistimi delavci, ki obnavljajo delovne pogodbe od leta do leta in katerih plače so mnogo nižje in nimajo niti pravice do nagrad, hkrati jim ni zajamčena zaposlenost in se ne morejo včlaniti — v sindikat. Japonski viri, kj jih avtor dela obilno navaja, govore tudi. da je prav težak položaj tega dela delavstva, torej začasnega delavstva vir visokega dobička, resničnega profita in konkurenčnosti japonske industrije
Sistem dosmrtne zaposlitve na primer ne velja za večino zaposlenih, kaj še da bi v tem smislu prišli v poštev vsi japonski dela sposobni ljudje. Ta sistem, sistem trajne zaposlitve je v navadi v vodilnih korporacijah, ne pride pa v poštev v tako imenovanem drobnem gospodarstvu, v mali industriji in obrtništvu, ki zaposluje okoli 70 odstotkov japonske delovne sile.
Nadalje se navaja tudi velika negotovost večine delavcev zaradi zelo nizke pokojninske mere,
kar japonskega delavca sili k izredno težkemu skoraj nemogoče-,'mprvarčevanjtrv času, dokler je še zaposlen in kar je eden izmed glavnih vzrokov velikih hranilnih naložb v japonskih bankah.
Nato se v delu podrobno opisuje tudi grupiranje velikih družb, pomen tako imenovanega zaibatsu konglomerata, razčlenja se velika povezanost države, to se pravi povezanost med politiko in gospodarstvom, ki dobesedno onemogoča večje spremembe oblasti in tudi sprememb družbenih razmer v deželi. Sicer pa bomo glede tega navedli še izredno zanimiv podatek: Italija je na primer znana po tem, da ima največ upokojencev z najniž.jimi pokojninami. To gre v Italiji do tolikšne mere, da pride na enega upokojenca komaj 1.4 aktivne de Im ne moči. Na drugi skrajnosti je Ja jamska, kjer pride na enega upokojenca kar osem aktivnih delovnih moči. Če je res. da je na ramenih aktivnega prebivalstva v Italiji preveč upokojencev, je tu-
di res, da pride na Japonskem mnogo premalo »upokojenca*, po-scbntvob" dejstvu, da so na Japonskem pokojnine nizke.
Toda avtor že omenjenega dela ne prikazuje le temnih strani japonskega ekonomskega razvoja; pač pa navaja tudi racionalnost in učinkovitost japonskega gospodarstva. njegovo organizacijo in tudi poskuse uvedbe partecifjacije delavca pri • naložbi, v nekaterih primerih celo japonskega sistema samoupravljanja, kar vse da misliti in nudi tudi za zgled, kaj bi se dalo proučiti, nikakor pa ne enostavno kopirati, posnemati.
V trgovskih odnosih Japonske z ostalimi razvitimi deželami sveta je prav tako veliko dobrih in slabih plati in isto velja glede japonskih odnosov do dežel v razvoju. Z druge strani je zanimivo japonsko notranje tržišče, ki ne dopušča nikakršnih monopolnih položajev, vendar je to notranje tržišče prilagojeno temu, da nudi najboljše pogoje najbolj aktivnim pa čeprav pogosto ožjim krogom.
'M
DAMA S KAMELIJAMI — 1937. Režija: George Cukor. Igrajo Greta Garbo. Robert Tavlor, Lionel Barrjmoore in drugi. TV Ljubljana, v nedeljo, 27. februarja, ob 13.35.
Po istonaslovljenem romanu A-lesandra Dumasa mlajšega je nastalo kar enaindvajset filmskih priredb. Od vseh je prav gotovo najbolj znana Cukor jeva: v nepozabni vlogi Marguerite Gautier »božanska* Greta Garbo.
I BAMBINI CI GUARDANO — (Otroci nas gledajo), 1943. Režija: Vittorio De Sica. Igrajo: Isa Pola, Emilio Cigoli, Luciano de Am-broslis, TV Koper, v nedeljo, 27. februarja, ob 20.15.
S sodelovanjem pri scenariju tega filma začenjata De Sica in Zavattini plodno dejavnost v o-kviru italijanskega neorealistič-nega gibanja. Že tu so prisotne vsebinske prvine, ki jih bosta skupaj razvila v naslednjih filmih »Sciuscia* (1946), »Ladri di bici-clette* (1948), »Miracolo a Milano* (1951) in »Umberto D» (1952). Otrok je žrtev in nema priča nenehnih spopadov med staršema v njuni zakonski krizi.
IL PISTOLERO — »The shoo-tist», 1976. Režija: Don Siegel: I-grajo: John Wayne, James Ste-vvart, Laureen Bacall, John Car-radine. RAI 1, v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.30.
To je zadnja vloga in filmska oporoka velikega ameriškega vve-stemerja Johna Wayna. Identifikacija med Resničnostjo in fikcijo je skorajda popolna. Že ostarel in utrujen od vsega, se protagonist vme v mesto, od koder je odšel kot mlad. Vse je spremenjeno (tramvaji so nadomestili kočije...), on sam je na smrt bolan, zato se še zadnjič odloči za dvoboj, ki je sicer zmagovit a smrten. Režiser Don Siegel je odličen »obrtnik* in poznavalec akcijskega filma (detektivke, gangsterski, vojni, znanstvenofantastičen film, vestem).
WINCHESTER ’73 — 1950. Režija: Anthony Mann. Igrajo: James Steuart in S. McNaIly. Euro TV, v ponedeljek, 28. februarja, ob
20.30.
Za tem naslovom, oziroma za to puško, se skriva kot v nekakšni Goldonijevi »pahljači* cela serija karakterjev in prizorov, ki prikazujejo v mogočni freski ameriški Daljni Zahod. Epskim motivom pustolovščine in akcije, ki so prisotne pri Havvksu in Fordu, je Mann pridal še podčrtano vlogo pejsaža, oziroma časa in prostora.
GRISSOM GANG — »The Gris-som Gang», 1971. Režija: Robert Aldrich. Igrajo: K. Dorby, S. Wil-son in drugi. Rete 4, v sredo, 2. marca, ob 21.30.
Tolpa Ma Grissom (mati Gris-som in hjepi štirje sinovi) ugrabi zelo bogato mlado dekle... Tokrat gangsterski film vsestransko nadarjenega ameriškega filmarja, ki je preizkusil več filmskih poklicev, preden je prišel do režije in se je lotil skoraj vseh tradicionalnih hollyvvoodskih žanrov. Vse to morda z namenom, da preseže njihovo konvencionalnost in jih obogati tudi z bolj mrkimi in krutimi linijami. Formalno je njegov slog neoporečen, saj obvlada hiter in dinamičen ritem in pa čut za dobro fotografijo.
IL POZZO E IL PENDOLO -»The Pit and the Pendulum*, 1961. Režija: Roger Corman. Igrajo:
dm
človek išče vedno kaj novega. Tudi za zabavo. Na sliki vidimo tri dekleta, ki se preizkušajo v novem plesu- telovadbi, ki ga z uspehom uvajajo v Duesseldorfu v Zahodni Nemčiji
NiiiiiiiiiiMiniuiiiMiiiiniiuiiiiiiiiiiiMimiiiiiiMHiuimiiMitiiiiiiiiHtiiiiiitiiiiiiMiiiiiMHiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiniiitiiiiimiiiiiiiimfriitiiiniiiiiiiiiiiii«
Primer «potrošniškega kanibalstva» ali nepričakovan naval v trgovino
Mnogi so blago izbrali in plačali, drugi pa samo izbrali in odnasii
BRUSELJ — Znana bruseljska veleblagovnica »Galeria Anspah*. ki je zaslovela lani zadnje dni decembra in letos prve dni januarja zalo, ker ni razposlala novoletnih čestitk, pač pa proglasila štet čaj in odposlala odslovilna pisma kar 800 svojim nameščencem in nameščenkam, je te dni ponovno
v središču izredne pozornosti. Iz doslej še neugotovljenih in tudi nepojasnjenih razlogov je nekega dne vdrlo vanjo kakih 20.000 kupcev. Ker gre za izredno veliko trgovino, bi mogli tudi razumeti ta pojav, če bi bila trgovina, če bi bila veleblagovnica najavila vsakoletno razprodajo ob koncu zimske sezone, toda o tem ni niti govora. Kljub temu je tega dne vdrla v prostore trgovine prava množica potrošnikov, ki je pustila za seboj pravo opustošenje. V veliki gneči so razbili tudi več izložbenih oken in neko žeasko, ki se je pri tem porezala s steklom, so morali na naglo odpeljati v bolnišnico. Sicer pa je bila gneča tudi pred veleblagovnico tolikšna, da je morala policija z bodečo žico olrdati vse poslopje, da bi prepre čila nadaljnji naval kupcev.
Pravzaprav bi morali te kupce ati vsaj de) njih označiti tudi s kakim drugim imenom ali naslovom. Po tem, kar .je prikazala televizija, je 20.000 kupcev ali potrošnikov, kar je približno 5 ali 6 krat več kot znaša normalno število kupcev pustilo za seboj pra
vi kaos, pravo opustošenje, ki o-draža razpoloženje potrošnika in hkrati tudi nemoč novega vodstva trgovine v takem primeru. Ker si niso mogli pomagati drugače, so trgovino ponovno zaprli, da bi
spravili v red to, kar je po veli--kem navalu ostalo. In ko so delali inventar o tem, kaj je v trgovini ostalo, so prišli do presenetljivih' ugotovitev: tudi v bogatih deželah, kakršna je Belgija, je veliko dolgoprstih ljudi. Čeprav je bil naval velik, se je vse vršilo »v mejah normalne trgovine*, bi kdo rekel. Kljub temu je bil »inventar* ne le zanimiv, pač pa tudi porazen.
V oddelku za prodajo čevljev so na primer našli zelo veliko parov starih, rabljenih čevljev, ki so jili »kupci* pustili, ko so enostavno zamenjali stare čevlje z novimi. To se pravi, da je veliko kupcev zapustilo trgovino z neplačanimi čevlji. V »kabinah* za poskušanje ali premerjanje oblek in perila, je bilo presenečenje še veliko večje. Trgovske pomočnice in pomočniki so v malih kabinah našli na kupe starih oziroma rabljenih plaščev, kril, jopic in dru gib delov oblek, celo spodnjega perila, kar pomeni, da se »kupcem* ni tako mudilo pri »nakupovanju*, da so imeli dovolj časa, da so se povsem preoblekli. Si-per pa so o tem govorili tudi kupi papirnate in drugačne embalaže. Zanimivo je tudi to. da so na primer v pritličnih prostorih trgovine našli večje preproge, ki jih sicer prodajajo v četrtem nadstropju. Kaže, da je kak »kupec* nameraval domov tudi z večjo preprogo, pa se je pred blagajno ali pred izhodom ustrašil in je «na lahko kupljeni predmet* pustil kar v pritličju.
Ko so se belgijski časopisi lotili tega pojava, so uporabili zanimiv, nov izraz »potrošniško kani-
balstvo*. to se prati potrošniško ljudožerstvo. To je bil sicer prvi tovrstni primer v Belgiji, .ki pa ni nov v svetovnih merilih, ker so se s podobnimi pojavi srečali drugod po svetu, predvsem v ZDA.
Presenečenje v Bruslju pa je v tem večje, kar so se prav nedavno zaključile tradicionalne razprodaje, kjer bi bili kupci po razmeroma nizkih cenah mogli kupiti marsikaj, kar so sedaj kupili v »Galerii Anspah* v Bruslju. Toda vtem ko je del potrošnikov to blago dejansko kupil, torej izbral in plačal, je precejšen del kupcev blago le izbral in ubral pot izhoda, ne da bi se oglasil pri blagajni.
Vrhu tega komentatorji pravijo, da se je to zgodilo v času, ko so žepi belgijskega potrošnika precej prazni, kajti konec decembra in v januarju so na vrsti številni prazniki, ki terjajo veliko stroškov za darove. Poleg tega je bilo. kot smo rekli, veliko razprodaj.
Zakaj torej tolikšen naval na o-menjeno veleblagovnico? Čeprav nihče ne poudarja tega elementa, vendar se slišijo tudi komentar ji, da so potrošniki vdrli v trgovino tudi zato, ker je prejšnje njeno vodstvo proglasilo stečaj neupravičeno in je novo vodstvo prevzelo obrat z velikim zaslužkom. Ne kdo je celo rekel, da se »žebelj izbija z žebljem*: če namreč vodstvo trgovine krade, zakaj bi ne kradel potrošnik, kupec. Sicer pa drugi menijo, da je bila škoda velika, da pa bo trgovina v kratkem nadomestila izgubljeno, ker ji je ta naval služil kot odlična re klama.
Vincent Priče, Barbara Steele in dr. RAI 3, v četrtek, 3. marca, ob 22.10.
Po fantastični povesti Edgarja Allana Poeja. Nadnaravna dogajanja med življenjem in smrtjo. Mračno vzdušje, delirij, občutje tesnobe, obsesie: se lovimo tudi mi v tem kraljestvu živih mrtve cev in mrličev, ki kličejo k življenju?
Opozarjamo vas na dokumentarec, ki ga je Duccio Tessari pravkar posnel v Hollywoodu in ki bo na sporedu prav tako na RAI 3, v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.30. V intervjuju odgovarjajo sam Roger Corman, Gene Corman, Shel-ley \Vinters, Mark Damon in David Carradine.
I 3 GIORNI DEL CONDOR — »Three Davs of the Condor*, 1975. Režija Sidney Pollack. Igrajo: Robert Redford, Faye Duna-way, Cliff Robertson, Mas von Sydow. Euro TV, v petek, 4. marca, ob 20.30.
Zelo uspešna in napeta «spy sto-ry* režiserja nove generacije a-meriškega filma, ki je naredil tudi filme kot »Thej shoot horses, dont’they?» (1970), «Jeremiah Johnson* (1972) in «The Yakuza» (1974). Ob pesimističnem gledanju na sedanjost, se loti spominjanja in poglabljanja preteklosti brez vsakršnih iluzij: zavrača sleherno obliko institucionaliziranega nasilja in se zateka k opevanju pustolovščin «trapperjev» in šir-irh oddaljenih prerij, na robu civilizacije ,kjer ti samostojno živijo. Tudi v tem filmu lahko beremo »med vrsticami* subtilno in boleče razmišljanje o osamljenosti in relativnosti afektivnih odnosov.
LILITH — 1964. Režija: Robert Rossen. Igrajo: Jean Seberg, \Var-ren Bcattv, Peter Fonda in Gene Hackman. RAI 1, v petek, 4. marca, ob 20.30.
Veteran se zaposli v kliniki za duševno prizadete in se tu zaljubi v nežno Lilith, ki je polna vesoljne ljubezni do vsega. Vendar iz ljubosumja privede nekega mladega pacienta do samomora; zalem Lilith...
Rossen je tudi avtor filma «The Hustler* (Lo spaccone, 1961),-kjer je igral vlogo protagonista Paul Newman. V obeh delih pride do izraza značilnost tega režiserja, da analizira, poglablja in razlikuje človeške tipe, katerim je že od vsega začetka usojen propad.
RDEČE KLASJE - 1970. Režija: Živojin Pavlovič. Igrajo: Majda Potokar. Rade Serbed/ija, I-rena Glonar in drugi, (glej BELEŽKE) TV Koper, v petek, 4. marca, ob 20.30.
Filmi v kinodvoranah
STORLA Dl PEERA - 1983. Režija: Marto Ferreri. Igrajo: Manna Schvigulla, Isabella Huppert, Marcello Mastroianni.
To je pravzaprav filmska «zgod ba o Pieri*, ki'je nastala po auto-hiografiji igralke Piere degli E-sposti. Režiser Marco Ferreri nam pripoveduje o ženski, ki ni zaljubljena !e v enega moškega, marveč v vse, kar jo obkroža, tako da se lahko obnaša svobodno, kakor se ji zahoče, tudi različno od ostalih, in o njeni hčerki, ki je sama Piera degli Espositi in ki je zaradi te materine narav nanesti sprejela gledališki poklic kot poslanstvo in tako postala vrhunska igralka. Tudi tu lahko za beležimo značilne prvine Ferreri-jeve poetike: zamenjane družinske vloge (v ospredju lik matere, odsotnost ali skoraj pasivnost očeta) in pa rahel sarkazem, skrajnost odnosov, groteska. Vse to podčrtava glasba saksofona in metafizična urbanistika lacijskih novih mest, ki so jih zgradili v fašističnem »ventenniu*.
Delo se torej dosledno navezuje na prejšnje etape Ferrerijevega raziskovanja kriz sodobnega človeka in njegovih institucij.
Beležke
Četrto srečanje s sodobnim sto venskim filmom na zaslonih TV Koper nam omogoča, da se seznanimo z izjemnim imenom in de lom. Slovenski film »Rdeče klasje* iz leta 1970 srbskega režiserja Živojina Pavloviča je gotovo važno poglavje v zgodovini doma čega filma. Scenarij je nastal po Potrčevem romanu «Na kmetih* in se časovno omejuje na dogodke tik po drugi svetovni vojni. Zrelo Ln stvarno je prikazana tedanja prisilna kolektivizacija zemlje in akcija za ustanavljanje kmečkih zadrug. S propadom «nezrelega i-dealista, ki hoče z glavo skozi zid uresničiti ideal kolektiviziranega podeželja* pridejo na dan še dru ga protislovja začetne faze revolucionarnega razvoja družbe.
Srb Pavlovič, ob svojem usneš-nem delovanju doma. se še dvakrat sreča s slovenskim filmom. Že leta 1973 režira po scenariju Branka Šiimna »Let mrtve ptice*, nadvse lepo pastoralno tra gedijo o pomurskih ljudeh, o ga starbeiterjih, in o tem, kako se slovenska tradicionalna kulturo razkraja.
Leta 1980 pa posname po Zupa novem romanu «Menuet za kitaro na petindvajset strelov* svoj tretji slovenski film »Nasvidenje v naslednji vojni*. V tem filmu spo minjanja se prepleta sedanjost s preteklostjo. Razbiramo zgodovino nekomformistično. daleč od kompromisov in stereotipov. Kot v »Rdečem klasju* se vse suče o-krog protagonista in ta je ključ vsega dogajanja.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.25 Svetovno prvenstvu v smučanju
11.00 Oni drugi Simenon
12.20 Brez pogodbe
12.30 Check-up Program o zdravstvu
13.25 Vremenska slika
13.30 DNEVNIK
14.00 Prizma — Tednik o predstavah dnevnika 1
14.30 Športna sobota
17.00 DNEVNIK 1 — Flash
17.05 Programi za prihodnjih sedem dni
17.20 Problemi gospoda Rossija
18.10 Izžrebanje loterije
18.15 Nabožna oddaja
18.25 Posebna odd. iz parlamenta
18.50 Franco Battiato
19.45 Almanah
20.00 DNEVNIK
20.30 Al Paradise — Glasbeni variete, ki ga vodijo Milva, Heather Parisi in Oreste Lionetlo
21.50 DNEVNIK 1
22.00 Fontamara — 4. in zadnji del
23.00 Košarka
23.40 DNEVNIK 1 — Vesti in Vremenska slika
Drugi kanal
10.00 Bis!
12.00 Obisk — TV film
12.30 DNEVNIK 2 — Za in proti
13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30 DNEVNIK 2 — Scoop
14.00 šola in vzgoja
14.30 Mezzogiomo di. .. fifa, film, igra Jerry Levvis
16.00 čudežna kocka
17.30 DNEVNIK 2 — Flash
17.35 Izžrebanje loterije
17.40 Programi za prihodnjih sedem dni
18.00 DNEVNIK 2 — Italija
18.30 DNEVNIK 2 - Šport
18.40 Blitz, kviz
19.45 DNEVNIK 2 - Vesti
20.30 Postali bodo slavni —
TV film
21.20 «Per favore non toccate le palline* — film s Stevom McQueenom
22.45 DNEVNIK 2 - Vesti
22.55 Nočne predstave
23.30 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
17.15 GJi indifferenti — film, igrajo Claudia Cardinale, Rod Steiger in Tomas Milian
18.45 Programi za prihodnjih sedem dni
19.00 DNEVNIK 3
19.35 Palec
20.05 L'orecchiocchio — glasbena oddaja
20.30 Slikarji in kiparji od 1923 do 1933
21.30 DNEVNIK 3
22.05 Tisto dolgo poletje v Bre tanji — 2. del
23.05 Jazz club
JIJGOSI OVANSKA TV Ljubljana
8.15 Poročila
8.20 Zverinice iz Rezije:
Mravlji in muren
8.40 Ciciban dober dan:
Budnica za miške
8.50 Mali odred — otroška nanizanka
9.25 Veles'a)om za moške
IC.55 Arabela
11.25 Veso’Je: Potovanje skozi čas in prostor
12 25 Naši olimpijci:
Alpski smučarji — 2. del
13.10 Veleslalom za moške
16.00 Poročila
16.05 Feren — rdeči jelen
17.00 PJ v košarki: CZ - Borac
18.30 Prvič nič drugič nič. tretjič — živ žav otroška veselica Živžav je ime otroški veselici. ki se je letos že drugič dogodila v Stražišču pri Kranju. Tam so se krajani z Andrejem šifrerjem na če
lu zarotili, da bodo imeli živžav vsako leto in to točno zadnjo soboto v avgustu. V letu 1981 jim je to uspelo. ker je sonce držalo z njimi (in s prodajalci osvežilnih napitkov ter sladoleda). V letu 1982 pa je tisto soboto zalil dež, pa ne samo soboto, ampak še nedeljo povrhu, tako da dvakrat ni bilo nič. Stražiščani so zvito počakali v zasedi na lepo vreme — in uspelo jim je. Večtisočglava množica je dodobra zatrla vse bilke, ki so poganjale še tisto jutro na zabaviščnem prostoru, od jutra do zarje se je balinalo, vrtelo, lovilo srečo, poslušalo, ploskalo, pelo, pilo, lizalo lučke in druge sladolede, zabavalo, tudj malo jokalo, zlasti najmlajši, na odru pa so se vrstili nastopajoči, med njimi Mateja Koležnik, Neiv Sving kvartet, ansambel 12. nadstropje. Oto Pestner, mladi folkloristi, najmlajši vrtičkarji in še in še, kot se za veselico spodobi. Poglejte oddajo, vam bo kar jasno, kako je bilo. In približno tako bo tudi letos avgusta, pia prihodnje leto avgusta. . . Andrej pravi, da bo to tradicionalna prireditev — zaprmej!
19.10 Risanka
19.26 Zrno do zrna
19.30 TV dnevnik
20.00 90-letnica slovenskega planinstva — prenos iz Cankarjevega doma
21.10 Billy Jack - film
Film Billy Jack je kombinacija socialno - politične i*1 melodrame, ki je značilna za režiserja Toma Laughli-na. V središču pozornosti je naslovni junak Billy Jack, mešanec Indijanca in belca, ki se razočaran vrne iz vietnamske voine in poskuša živeti kar se da svobodno, saj v družbo in njene predsodke ne verjame več. Znajde se sredi prerije, kjer poskuša preprečiti lovcem pobijanje dragocenih mustangov. Sreča pa tudi mlado Barbaro, pobeglo dekle, ki je zanosilo in zbežalo od doma. Barbara se sicer vrne domov, a oče — šerif, ugleden meščan, jo premlati, zato znova zbeži od doma. Bi)ly Jack ji pomaga, da začne obiskovati svobodno šolo. v kateri je prostora za vse rase, študentje po naj bi se izpopolnjevali v skladu s svojimi željami m nagnjenji. Družba pa vendarle na to gleda skeptično. Tudi Barbara zaide v težave, saj je nanjo razpisana nagrada V razpletu, ki sle-«Kr--se —prav na videz sramežljivi in moralni meščani komnromitirajo z nesramnimi dejanji.
Koper
16.45 Z nami pred kamero
16.50 TV D - Novice
16.55 Košarka
18 30 Smučanje
19.30 TV D - Stičišče
20.15 Mtadj policaji — film
21.15 TV D - Danes
21.30 Strel v sadovnjaku —
TV drama
Zagreb
15.15 Kritična točka
16.00 Peter prvi — nadaljevanka
18.30 Mali koncert
18.45 Neuvrščenost — vest člove štva
20.00 Vzpon in padec Legsa Dia monda
22.00 Po vašem izboru
TRST A
7.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19 00 Po-ročiJa; 7.20 Dobro juuo po naše;
I. 10 Kulturni dogodki; 8.40 Glas oena matineja - Imena naših vali; 9.00 Sobotni trim; 10.10 S kun-ertnega in opernega repertoarja;
II. 30 Poldnevniški razledi: Beležka; 12.00 »Bom naredu sfzdice, ejer so včas' bie»; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Boris Pahor: »Zatemnitev*; 14.30 Otroški kotiček: «Naj-dihojca*. Pripravlja Zlata Jut m;
15.00 Iz studia neposredno: 17.10
Mi in glasba: skladatelj Franc Pollini; 18.00 A. Marodič; »Upor ezne gospodinje*, radijska kome di ja; 18.40 Pii ljubljeni motivi;
t9.20 Pesmi jug. avtorjev; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino -neposreden prenos kviz oddaje iz Kulturnega doma v Gorici.
KOPER
(blove islc progrorn)
6.00. 6.30, 14.00, 16.00 Poročila; >.00 Glasba za dobro jutro, 7.00 Jutranja kronika; 7.15 tal 202;
13.00 Na valu radia Koper; 13.30 Zamejska reportaža; 14.10 Glasba, zanimivosti itd.; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00 Primorski dnevnik; 16.30 \iladim poslušalcem; 16.55 Žaklju ek s pregledom novic.
KOPER
(Itoltiansl«' m oprani)
6.30. 7.30. 12.30. 16.30, 18.00 Ra dijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 15.30, 17.30 Poroči.a:
6.00 Jutranji variete; 7.15 Horoskop; 8.15 Blues feeling; 8.32 Popevka dneva: 8.45 Knjige v izložbi; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Glas ba in besedilo; 10.32 Glasbeni pro štor; 10.40 Mozaik: 11.00 Kirn; 11.32 Popevka tedna; 12.00 Na
Srednji val 277,8 metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra
ali 1170 kilohertzov
UK\V - Beli križ 97,7 Miz
UK\V — Koper 89,3 MHz
UKVV - Nanos 101,0 MHz
prvi strani; 12.05 G'asba po že ijah; 15.15 Counlr.v mušic; 15.32 Glasbeni vikend: 16.15 Casadei;
17.00 Pozor na one tri: 17.32 45 obratov; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00. 12 00. 13.00. 14.00, 15.00, 17 00. 19.00 Po ročila; 6.03 do 9.02 Zeleni val: 10.15 Black out; 10.55 Glasbeni asterisk; 11 10 Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 13.30 Rock Vil lago: 14 03 Maria Calias; 1625 Problemi ‘emigracije; 17.30 Smo tudi mi; 18.30 Glasbena pavza:
19 15 Start; 19.30 Radiouno jazz. 21.03 Oddaja o zdravju; 23.10 Te ItTonskj pogovori.
RADIO 2
6.30, 7.30. 8.30. 9.30, 12 30, 13 30 15 30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročita;
6.00 do 8 30 Jutranji progi am; 8.45 Tisoč popevk; 11.00 Lot.g Plavili Hit; 12.48 Glasbeni efekt; 13 41 Sound Track 15 12 Beatles; 17.02 Tisoč in ena popevka- 19.50 Jazz;
21.00 Koiuert.
UJURL.IANA
6.00, 6.30. 8.00 9 00. 10 00. 11 00 12 00, 14.00 Poročila; 6.50 Dobi' jutro, otroci; 7.00 Jutranja kroni ka; 7.35 Prometne informacije: 7 45 Iz našiti y|K>redene mladine Slovenite; 19.00 Radijski dnevnik: 19.35 Mladi mo stovi: 19 55 Domovina je ena:
20 00 Sobotni zabavn' večer: 21.00
23.00 Za Slovence po »vetu; 23.05
Literarni nokturno Mole: Iz knji ge sjiomiuov; 23.15 Od lod do pol noči: 00.05 5.00 Nočni program
SMUČANJE
NA DP V SMUKU
Komaj 18-letna De Lago premagala vse najboljše
Lanska prvakinja Rocchettijeva je bila druga
CERRETO LAGHI ( Reggio Emi-— Komaj 18-letna Carla De La-?° n°va državna prvakinja v smuku- Naslov si je priborila včeraj v t-erretu, kjer se je za prvo mesto Potegovalo skupaj 60 tekmovalk. Na ®ugo mesto se je uvrstila dosedanja prvakinja Linda Rocchetti. ki je ua v poskusnih spustih najhitrej-sa’ a je najbrž slabo namazala
smuči.
Zaradi včerajšnje zmage in do-
o.nn uvrstitev v slalomu in vele-s*alomu. ki sta bila v prejšnjih dneh j Greeju pri Cuneu, si je De Sagova priborila prvo mesto tudi J. kombinaciji. V svoji kratki karie-L1 ul ta mlada smučarka doslej zma-°ala še na nobeni pomembnejši tekla1' 1820 metrov dolgo progo, ki jo zarisal selektor državne reprezentance Santuz, je prevozila s po-Pfecno hiti-ostjo 45 km na uro.
Vrstni red smuka
1. De Lago 1’09”46; 2. Rocchetti riO' 39; 3. Alberti 1’10’'85; 4. Ber benni 1'10”90; 5. Bini 1’11”02.
DANES NA ŠVEDSKEM
Moški veleslalom za svetovni pokal
GALLIVARE (Švedska) — Danes in jutri bosta na Švedskem še zadnji tekmovanji evropskega dela letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Najboljši tekmovalci «belega cirkusa* se bodo danes pomerili v veleslalomu na 1263 m dolgi progi, jutri pa bo na sporedu še slalom. Obe progi sta mehki. Ta ko Stenmark kot Wenzel lahko še spodrineta Američana Phila Mahra s prvega mesta na skupni lestvici,
DANES PADE ODLOČITEV: BO KRAS PREMAGAL' Miiifiii.iMi..
°DBOJKA
V PRVENSTVU C-2 LIGE
V Trstu privlačen slovenski derbi Borovci gostujejo Juventino Belco
V ženski B ligi: Bor Intereuropa v Fiume Venetu, Sokol Meblo počiva
skih* nadaljevanju ženskih odbojkar-soh„(Prvenstev B in C-l lige se to ločil • ln ne