4. številka. »boto S. januvapja 1898. (▼ Tnti, ▼ Nktlt zjutraj dne 8. jioiTarja 189S) Tečaj XXIII. „KDIlfO tahaja po trikrat aa todaa v toatlh u-Jfiajtb ob torkih, Aalvtkih i* »ohotah, Zjutranjo iadanje is-hajo ob A. ari cjutraj, vaAarno p» ob 7. uri — Oboj i« iadaaje ataae : •• jidHiMn .t. 1.—, Inu ATitrU* t. l.K M tri BHM . , . 3.— . , . 4,W) 1« pol 1«U , , . 4,— . , , K,— u m let« . . . 13.— • t . lh.— NareMse I« plrimtl Mfn| u unik km frihiNi iiralal« m ifn«i m •tir«. foHBlto« itorilka -loti»aj« * pm-..4«.jftlnio*h tobHR* v lrmtu po M uu, hi«a Trat« p« 4 ari. EDINOST Of iaal m ra*aaa P* Vtrlh v pok««; u aaaloro s dobeltaai Arkaaaf ■« pls«u proator, kolikor obaofa narodnih ffi t Poalana. oaartaioo In jovno T*h»%lo. a»Ai oglaai itd. aa ra^una.io po porod o ▼•i dopiai naj ao potiljajo aro4«i*t» alioa Ctiarai it. 18. Vaako pi—o na i biti frankoraao, kor aofraakovaa* a« i iprojntnajo. Rokoptai »•• o* Naročamo, roklaiaaoljo i« oglaao apro-j«aa upravniitvo uiiea Moliae pi«* eolo hit. S, II. aadat. Saroftniao is oglaa« j« plaAorati loco Trat. Odprta rekla« tijl •« proato poitaiae. r mKmhN J* mM** * Za sprava. lat ®8 una aber b«sebied«n, (lir immer Wirthshaus- and BtirgerklabPolitik zu maehen, dann brauchen wir uns um keino Maj ori tat za ktiminani, dann brancbon vir Niem&n-d«n and--— Nichta. Ob nastopil novega leta ozrli smo se, po •Uren običaja, ▼ staro leto. Zabeležiti sna morali, da je bilo leta 1897. polno vikarjev in usodnih nevspehov sa na« Slovence. Narodne in poli* tilke borbe so zadobile v tem leta najadarniie oblike, strasti so kipele bolj in bolj, vrelo je na vseh koncih in krajih te drŽave, dokler ni — prekipelo. Agitacije naiib nasprotnikov nemške in italijanske narodnosti bo naraičale slično deročemu hudourniku, umazano valovje je prestopilo avoje bregove, railivii se po livadah in valč seboj zdivjane običaje in katilinarične ekzistence is političnega ži »ljenja. Zmožni in resni politiki so se morali nmakniti, da napravijo prostora — kričačem. Zakoni uljudnosti, veljavni v občevanja med omikanimi ljudmi, so stopili in veljave; na mesto argumenta je stopila psovka. Meato oplojevalne borbe med duševnimi silami, meato onega plemenitega tekmovanja, ki vspodbuja in bodri k nadaljnjemu delo, k stremljenju po poti napredka in k približevanju idejalom človeštva, poslušati smo morali kruti nauk, da morajo poginiti jedni, ako hočemo, da bodo ■ogli prijetno živeti drugi; da mora biti sužnjev na svetu, ako hočemo, da bodo avobodno dihali drugi. Na vseh koncih in krajih se je propovedo-vala teerija, da jeini morajo biti kladivo, drugi pa nakovalo. Propovedovala se je ta teorija kakor evangelje in tudi izvrševala. Nakovalo pa smo bili povsodi — mi Slovani 1 Na to nakovalo so neusmi* Ijeno padali udarci nemškega in lalkega kladiva. Huronsko veselje se je razlegalo o zadnjih volitvah po našem Primorakem, ko sti brutalna sila in prevara dnšili resnične odnešaje in voljo slovensko- hrvatskega življa; huransko kričanje ae je razle- - PODLISTEK. Predaja straža. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Pras. Poslovenil Podravski. Ob tej cesti ima Poiž svoje stavbe. Tu vidiš kočo, obrneno z jednimi vrati proti cesti, z drugimi na dvorišče; tn je hlev za konje, svinje in govedo pod jedno streho ; je skedenj in naposled kolnica za vozove. Vse to je razpostavljeno na straneh poleg četverovoglateg* dvunšča.f Dolinski kmetje so govorili Polžu šaljivo, da biva v prognanstvu kakor Sibirijak. Resnica, da do cerkve — so dejali — ima bliže, n^go mi; za to pa vendar nima s kom spregovoriti kako besedo. Pustinja vendar ni bila tako pusta. V jeseni, kadar je bilo toplo vreme, opazil »i na griču hlapca, kako je a parom konj oral zemljo, ali pa si videl Polževo ženo in deklo, najemnico, obe v rudečih spodnjicah (jankah), kako sti kopali krompir. Med griči je trinajstletni Andreicek navadno pasel krave, zbijaje o tem različne šale. Ako bi iskal pozornejše, našel bi še osemletnega Stanka, s lasmi, belimi kakor povesmo, ki s« je potikal po jarkib, ali pa je zamišljen zrl v dolino, sedi na griču pod borovcem. Ta pristava, kapljica v morju človeških zanimivosti j, bila je vendsr nekak poseben svet, ki galo po vsej državi, ko se je posrečilo gori omenjenim kričačem, da so zanetili strašen ogenj med nemškim ljudstvom, ko so je nverili, pomočjo najdrzniših in lažnjivih sredstev, o neki nevarnosti, preteči nemškemu ljudstvu, katere nevarnosti pa v resnici nikjer nit A to divjaško veselje, to besnenje forij najsrditejega narodnega sovražtva, to hropenje najkruteje gospodstvaželjnosti Ijodij, sledečih najnižim instinktom, je švhnilo na svoj vrhunec, ko se je morala pred tem viharjem nmakniti vlada, o kateri moremo verevati, da so jej bili nameni dobri, da-si ni možno tajiti, da je bila najnesrečneja v svoji taktiki. Gola resnica je namreč, da je grof Badeni sam — bodisi, da res ni poznal naših, ki so bili tudi njegovi nasprotniki, bodisi, da je bil prisiljen v to po močnih zaščitnikih germanizatorične ideje v Avstriji — in dosledno otvarjal vire hudourniku skrajnega nemškega radikalizma, ki je zajedno podajal roko italijanskemu radikalizmu. Dogodki zadnjega leta so znani. Udaree je padal ze udarcem na slovanske hrbte. Kladivo se je dvigalo in je padalo neprestano. Toda tega, česar so pričakovali naši nasprotniki, vendar ni izvršilo krnto nemško-laško kladivo. Ni nas razpršilo na koščeke, ampak zbilo nas je skupaj v trdnejo In kompaktneje maso. Potisniti so nas hoteli kraj propada, a potisnili so nas v — Krakove I Hoteli so, da bi mi ob zvršetka leta bolestno vsklikali na razvalinah svoje bodočnosti, a prišlo je tako, da je po vsem avstrijskem Slovanstvu v harmoničnem akordn zazvenelo geslo: Vsi v vrsto, rama ob rami, v obrambo! Ne, ne, tega si niti ne moremo misliti, da bi bili dogodki v Krakovem le posledica hipne dulavne razvnetosti. Kako bi se mogli odreči bla-žilni veri, da vzroki, ki so doveli na veliko pobratimstvo v Krakovem Čehe, Poljake, gSlovence, ' Hrvate In Maloruse, temelj6 globoko, v srečnem spoznaujn o skupnih koristih, o ukupnih potrebah, o skupnih sovražnikih in o skupni nevarnosti ?! je doživel raznih premeab ter je imel posebno zgodovino. Bilo je na primer časov, ke je Jožef Polž imel samo sedem oralov zemljišča ter v koči samo ženo. V kratkem ga je vendar doletelo dveje ne-pjifiakovanih stvarij; žena mu je povila sina An« drejčka, posestva pa se je vsled služnostne pogodbe povečalo za tri orale zemlje. Ta dogodka sta povzročila dokaj sprememb v kmetovem Življenju; dokupil je še jedno kravo in prašiča ter jel najemati vaške gostače, da so mu obdelovali zemljo. Nekoliko let pozneje je prišel na svet drugi ain. Tfdaj si je najela Polževa za pomočnico staro dninarieo Sobiesko, na poskušojo za pol leta. Ta poskušnja se je podaljšala za tri četrt leta, na kar je Sobieska, koprneča za krčmo, zbežala pe noči v vas, na na njeno mesto pa je prišla .bedasta Zofija" vnovič za pol leta. Polievi se je zdelo, da po dovršitvi najnujnejšega dela bode mogla prebiti brez služabnic. „Bedasta Z< fija" je prebila pri njih kakih 6 let; in dasi je potem šla slnžit v grajščino, pri Polževih vendar ni zmanjkalo dela. Gospodinja je torej vzela k sebi petnajstletno siroto Magdaleno, ki je vendar rajše šla med ljudi, nego bi sedela v svoji koči, dasi je imela svojo kravo, nekoliko goonov zemlje ter pol koče. Rekla je, da jo je Smešno bi bilo, ako hi hoteli prikrivati dej« stvo, da avstrijski Slovani ne soglašamo v vsem. Ni mogoče to. Poljak je deželen avtonomist notri do mozga, mi Slovenci pa ne moremo biti — vsaj tako dolgo ne, da si ustvarimo zanesljive jezove proti nevarnostim, ki bi jih prinesla našemu narodnemu obstanku deželna avtonomija. Čehom je kardinalna točka njih državno pravo; mi Slovenci pa bi hoteli, da se najpoprej dovede do definitivne zmage — načelo popolne in absolutne jednako-pravnosti vseh narodev. Tudi gospodarske potrebe avstrijskih Slovanov niso popolnoma jednake. Take razlike so naravne, ker izvirajo iz različnosti zgodovinskega razvoja posamičnih narodnosti in is različnosti zemljepisnega položenja. Ake smo resni politiki, ne smemo prezirati teh raslik. Toda v hipn nevarnosti, po dogodkih, ki so nam dokazali da zbira vse svoje sile sovražnik, ki jednako sovraži nas vseh — po letošnjih dogodkih nam veleva najnaravneja in najpošteneja naredna sebičnost, da se avstrijski Slovani ne obiramo na to, kar nas loti, ampak, da iščemo le teya, kar nas d ruš i in spaja. Mi se moramo okleniti ;take velike ideje, ki je lastna nam vsem: želje, da ai ohranimo svojo narodno iodividuvalnost in jej zagotovimo pot do nadaljnega razvoja in spopelnje-vanja M Uknpna nam mora biti borba proti gospodstvaželjnosti — nočemo reči: tujih narodnosti, ampak tujerodnih kliki Kraj vseh označenih in sličnih diferenc je glavno — in to .glavno" je tudi možno: politika nam vsem bodi slovansko-narodna, kar pa ne izključuje, da ne bi bila tndi pravična vsem sosedom, ki so dobre volje in Žele živeti z nami v miru in plemenitem tekmo* vanju. Taki vzajemnoati se je ustvaril v Krakovem okvir, velik načrt. Sedaj pa treba, da ne pozabimo, da najlepšim načrtom ni nade do uresničenja, ako niso tudi posamični deli urejeni primerno nkupnemu okvirju. Ako hočemo, da bode možno zležno delo med slovanskimi plemeni, mora atrije preveč pretepal; daljši sorodniki pa so jo nagovarjali le, uaj mu bode pokorna, trdeči, da čim več palic položi stric na njo, tem bolje bode za njo. Polž je neprestano sam obdeloval polje, najemajo le redkokedaj dninarjev. Razun tega je imel še toliko čau, da je hodil a konji iia dvor, ali pa je dovažal blaga iz mesta židom, bivajočim v vasi. Grajski pa so ga čimdalje pogosteje klicali na delo, torej tudi Polžu niso več zađoščevali dninarji i o jel se je ogledavati za stalnim pomoč nikom. Neke jeseni, ko mn je žena zabičevala najmočneje, naj si dobi pomočnika, se je pripetilo, da se je vračal iz bolnišnice Matija Ovčar, kateremu je bil vez pohabil nogo. Pohabljenca je vodila pot mimo Polževe hiše. Reven in utrujen sel je na kamen pri vratih ter jel gledati milosrdno v vežo. Tam je gospodinja ravno mečkala za prašiče krompir, tako oknsen, da se je njega okus s soparo vred razširjal celć na cesto. Ovčarja je kar za-Ičegetala po ustih ta vonjava ter se niti ni mogel dvigniti več z kamena. ,To ste vi, Ovčar?" oglasila se je Polževa, komaj spoznavši ubožca v njegovih cunjah. .Kajpada", je odgovoril revež. (Pride še). priti do »praveći« prej v posamič-Dih plemenih. Ti> j pošiljat slovanskega rodoljub ja v sedaniih časih. Tej žabce/i se ne sae odtezati sedaj nob^n p^^.iiiićaik in — uobrna stranka. Tej zahtevi v piilog mora biti vsaka slovanska stranka pripravljena tudi do žrtev!! Tej nnjni, neizogibui potreoi v prilog jemljemo ni radi n.vse tudi odij, ki gA je valil na nas neki slovenski list — odij protektorata .dihurjev*. Mi nistao re&goval, ker se nnm take vrste polemika zdi pre-uiesna. In že celd smešna je bila opazka, da veljava izvestuih ljudij iz Ljubljane rasa „morda v Trstu, drugod pa ne I" S tem je hotelo povua-rit: menda dotično glasilo, da smatra nas v Trsta z« najbolj — kako bi rekli ? ! — oiaejencs politike v Slovencih. Mi se ne razgrevamo radi tega. V vsaki skupini ljudij jo nekdo najbolj bister in nekdo najbolj omejen. V Slovencih emo najbolj omejeni mi Tržačani se svojimi „krasftimi buti-cami* in najbolje bode tako, da se lesignirano udarno v voljo bolj — pametnih, nego smo mi 1 Tudi danes ne bi omenili dotične polemike, da ni tam dvoje izrekov, ki se ne tičejo nas, ampak stvari, važnih načel. Jeden teh izrekov se glasi : »Naravnost smešno je, če nam vedno obmejne Slovence na steno slikate, prav tako, kakor nam bi ti v prvi vrsti imeli predpisovati kako naj si svoje razmere la Kranjskem uredimo*. Mnogočemu smo se že privadili obmejni Slo-venci zares, ali da nam v sedanjem času pride tak glas iz Ljubljane. tega ne bi bili pričakovali. Vemo, da bi postali ostri, ako bi hoteli odgovarjati na tako enuncijacijo ; zato molčimo raje in se to-latimo z nado, da ogromna večina stranke ne soglaša a tem izrekom svojega glasila. Ls to jedno bodi nam dovoljeno, da povdarimo: obmejni Slovenci si niso nikdar domisljevali tega. da bi predpisovali rojakom na Kranjskem, le apelovuli so vedno in apelujejo še danes na njih rodoljub je v ta namen, da bi poštevali naše tužno poloienje, poloienje onih, ti se sicer le bore, ki se pa ne bodo mogli boriti več dolgo brez zaslombe bratov, ki Site v ugodneiem etnografiškem in zemljepisnem položenju ! t Le toliko lahtevajo obmejni Slovenci^ ako to zahtevanje res aeza predaleč, potem pa — tužna nam majka! I Drugi izrek bi bil ta, da narodna stranka aklene premirje, toda Je tako, da ne bosta trpela stranke ugled in čast. Ozirom na ta izrek moramo ponoviti, kar smo že rekli nedavno temu. Stranka ne sme biti oni moloh, kateremu bi morali žrtvovati — vse! To jedno skrb moramo imeti vedno pred očmi, da ne storimo ničesar, kar bi bilo na škodo časti, ugleda in koristi _naroda 1 Ni kdo ne zahteva od nobene strauke, da bi zametala samo sebe. Pač pa je stranka najlepše opravičila svoj obstanek in svojo zmožnost za delo aa narodno stvar, ako se je pokazala pripravljeno T ono, kar imenuje Italijan „sacrifizio deli'inteletto" — v samozatajevanje. St anka, odklanjajoča tak« samozatajevanje, kadar zahteva tako domovinska stvar, se je postavila izven narodne organizacije. Ako sladočeška stranka ni zgubila ničesar na svoji .časti* m .ugledu', ko je v trenotku nevarnosti podala reko Starofiehom in plemstvu, potem menimo, da ne zgubi ničesar na svojem u-gledu katerasibod; slavenska stranska, ako stori to, cesar treba, da storimo vsi, ako hočemo, da se dnevi v Krekovem ne preleve v igolj prijetne sanje, in da nam donesejo praktičnih posledic, sadu, v blagor avstrijskemu slovenstvu. VtisBimo si v spomin besede, ki smo jih posneli iz nekega članka v .Politik" iu katere smo postavili kakor motto t«mu članku. Ako hočemo tirali narodno politiko, moramo gledati, da uhranimo sedanjo večino, oziroma zložnost slovanskih poslancev! Gospodje na Kranjskem — in to obeh strank — pa naj vprašajo svoje zaupnike v parlamenti, da-li bode možno Vzdržati tako zložneit, ako se doma koljemo med seboj?! Ne, saj ne treba vprašati, kajti poslanci obeh strank so nam že povedali, da ne bode možnot »lit es aber beschieden, fflr imuier Wirtha-haus- nud Bfirgerklub.Politik zu niacken, danu branchei wir uus um keine Majoritat zi kummera, dann brauchen wir Niemanden nud — nichts\ Mi bi preveli tako-le ta rek : Ako koćemo tirati le politike svoje lastile stranke, potem se nam seveda ne treba brigati za ukapnost; ne trebamo nikogar in — ničesar! Ali smo res že tako daleč mi Slovenci? Ali smo se res že laznarodili v toliki meri? M-nimo, 1 da ua. Kavno sedaj se moramo pokazati zmožne ■ za življenje s t m, da se pokažejo dovzetne za | spoznanje, česa nam treba v teh usoduih trenot-\ kib: da trebamo vsi vsakogar in vsakdo vseh; da < trebamo — miru in sprave! PolItlAke vesti. V TR8TU, dne 7. januvarja 1898. Položaj na Češkem. Z\ zaupniki Nemcev so prišli na vi sto z*upniki Čehov. Za danes namreč je povabil baron Gaunch k sebi posl. Kramafa, dr«. En^ela, dra. Herolda in dra Pacaka, da jim sporrčf o • vojih razgovorih z zsupuiki Nemcev ter o konceojah. ki jih hoče privoliti posle4n)im. Od V9peha današnjih pogajanj med ministerskim predsednikom in Čehi da je zavisno, da-li se skliče deželni zbor češki. Tako se glasu dHnašnja suha poročila. Naravno: ako je vspeh današnjih posvetovanj z Č»hi odvisen od vspeha nedavnih posvetevanj barona Gautsoha a Nemci, potem ae« veda ni možno ugibati o današnjem vspehn, ker ni znan prejšnji. Niti nemški listi sami ne vedo povedati ničesar o vspehn pogovora ministerskega predsednika z zaupniki Nemcev. To pa je jasao, da gredo želje nemških skupin ze!6 navskriž. Nemcem liberalne barv« se vidi, da bi se radi reiili lz zagate, v katero to zašli po obstrukc jskem nasilju. Zato pišejo dokaj optimistično, češ, da je vsa nada, da so spor reii častno za Nemce. Tema slikanju v lepih, iivih barvah je očevidno ta namen, da bi pripravili, oziroma potolažili občinstvo za slučaj, da liberalci vendar smuknejo v lopo Gautschevo. Drugačna je slika v nemškona-cijonalnea taboru. Tu nočejo uiti čuti o kakih pogajanjih. Nacijonalce* velja deviza: Le naprej, slepo naprej 11 V tem zmislu grozi seveda tudi SchOnerer. A to potnenja nekaj v sedaojik časih in ob seilaujih razmerah. Če tudi se ue da tajiti, da bi se liberalci rali rtšili iz zagate, vendar je staviti sto proti jedueuu, da se ustrašijo v sadnji hip in store tako, kakor bode hotel Schonerer. Liberalci so sploh izgubili ne le svojo čast iu svoj ngied, ampak tudi zadnjo sled svoje lastne volje. Več no moro zgubiti politik. Ker pa ni misliti, da bi SchOuererjanci odnehali, sodijo poznavatelji razmer jako pesimistično, kar se dostaje šans za spravo, vzlic temu, da ae kažejo jako spravljive toliko češki voditelji kolikor tudi češka glasila. Tako piše „Politik" od minole srede, da Čehi se nikakor uočejo kusati timoglave, ker jim le do živega prava. Glavna stvar jim je, da pridejo do svoje pravice, ne aiene se za to, ali v tej ali oni obliki. Ako umemo prav to izjavo, se Čehi ue bodo protivili sprememtti jezikovnih naredeb, da le ostane nedotaknjeno načelo jednakopravnosti in jednakoveljavrnuti obeh narodnosti. Morda nam ie danes brzojav kaj sporoči o današnjem pogovora med baronom Gautschem in Čehi. V našem zrnisiu izvaja tudi praška .Politika* tko govori o ozirih, ki jih je dolžna večina parlamenta nemškim konservativcem. Mi smo rekli, da tega ne more zahtevati katoliška ljudska stran* ka nemška, da ne bi slovansae skupine smele povdarjaii vzajemnosti svojih interesov, da ne bi se smele čutiti slovanske 1 Zavezništvo takih Ijadij — tako smo rekli zadnjič — ne bi imelo nobene vrednosti za na«. Tako obsoja tudi „Politika* tisto večno intrigiranje Zailingerja iu njega ožjih somišljenikov. Praški list piše namreč: „Najprimitiv-nejše razumevanje o politiškem taktu bi zahtevalo, da ne bi uavalivali na organizacijo, kateri pripadajo sami. Ako se Zailiingerjeva skupiua ne čuti več domače v večini, pa naj izvede posledice iz tega. Ako ne stori tega, potem se mor« držati onih ozirov, katere jej nalagala dostojnost in disciplina". Gotovo je tako. Ti gospodje naj bi enkrat nehali grešiti na račun večine in plašiti: brea nas ni večine. Kajti, Slovani se morajo vprašati sle* dnjič : kaj uam hasne večina, ako pa imamo vezane roke v ujej ? V polni zavesti o dobroti, ki jo nudi vsaki stranki dejstvo, da je v večini, vendar bi morali dati prednost manjšini, v kateri bi se smeli gibati slobodno za svojo stvar, pred večino, ki nam hoče nalagati dolžuost — trapistov, kadar hočemo izjavljati narodno čntstvovauje svoje. Ako hočejo nemški konservativci sodelovati z nami za sa- niranje razter — lobi\, nam došli! Ako nočejo, potem pa jim je doltnoit, da pjlože jasne ra*un». Sicer pa je še jeden moiaent jako tolažilen za nas. Po kri/di v d.iueg* relaSbvani s?. z?-se res nimajo ve?he. Ali pa jo morajo sestaviti Nemci z Italijani vred? Na koliko frakcij bi se razbili oni, v tisti hp, ko bi ss sali mri p j,> za mizo, da sejtavijo ukupen pozitiven program ? I Kako je pisal dvorni svetnik Jagič Mommsenu ? Slovani la1 k-i čakajo na to, kar jiin mora priti! Deželni zbor istrski. Zadnja „Naša Sloga" je priobčila lep članek, v katerem je naglavno vse, kar je slednjič moralo dovesti do pren-^ščeaia deželnega zbora istrskega iz Poreča v Pul;. Vse to — tako izvaja člankar — da so se slevensku-hrvat^ki deželni poslanci od leta 1861 naprej posluževali v deželnem zboru izkljnčljivo italijanskega jezika in da so postopali j»ko ponižno nasproti italijanski večini ter jako miroljubno, ni pomagalo nič in niso mogli dobiti nikakih pravic za svoje volilce. Nasprotno: Italijani so jim postajali vedno bolj krivični. Meseca avgusja 1883 pa se je čul prvič slovanski glas v tem zbora. Znano je, kolike in kake so bile tedaj demonstr** cije od strani Italijanov v zbornici in v mestu Poreča proti slovanskim zastopnikom. Badi tega ja odposlala slovanska manjšina deputacijo do grofa Taaffea, da se potoži radi kritičnosti, ki so se jej godile. Od leta 1890 naprsj ni se pa več čnla italijanska beseda od slovanskih poslancev. V istini se je zapričala sedaj prava gonja proti tem s»-stopnikom. Znani so gotovo vsem našim čitateljem divji napadi Italijanov na naše zastopnike. Kamenjani so bili. Niso dobili ni postrežbe, ai hrane; iti da so si rešili življenje, morali so jedenkrat bežati peš ter si nositi sami svoje ktvčeke vet ur daleč. Sploh so je žnjimi ravnalo tako sarovo, kakor nikjer drugod: bedisi v zbornici, bodisi sanaj iste. Deželni zbor je sedaj premeščen v Pulj.Tega je želela najbrže tndi vlada sama, da osredotoči tamkaj vse važnejše stvari, ker Palj je namenjen glavnim mestom Istre. Italijani preti že sedaj slovanskim poslancem ter Jim proroknjejo, da se jim tudi ▼ Polja ni nadejati boljšega. Radovedni smo, da li se jim posreCi to. Še bolj pa smo radovedni, kaj poreče vlada k tem« in je-li ona voljna jedenkrat storiti konec dosedanjim nasiifttvom ter akrstiti strasti krivičnikov?! Mislimo, da je £e čas injvemo tudi, da ima ona za to dovolj morti na razpolage. Jagii proti Mommsenu. Profesor na vseučilišču dunajskem in dvorni svetnik Jagič je doposlal onemu glasevitemn Mommsenu pismo, v katerem dokazuje staremu nemškemu profesorju da so njega (Mommsena) nazoii o nalogah in namenih Avstrije — auahronizem, da Avstrije si niti ni možno misliti, kakor centralizovano jednotno nemško državo. Vzajemuo podpiranje različnih, narodno zavednih plemen, jednako stremečih po napredku: to je program Avstrije. Avstrije ni možno vladati niti proti Nemcem uiti proti Slovanom Slovani v svoji pasivnosti — tako poučuje dvorni svetnik Jagid svojega nemškega kolego,—- so zmožni velikemu. Njih ne pršijo hipni n&vspehi. Oni čakajo lahko boljših časov, ki jim morajo priti. M: bi vzeli jednostavno in zadovoljstvom na znanje to lekcijo, ki jo je podal vzlic svoji učenosti skromen Slovan do skrajnosti nadutemu ia oblastnemu Nemca, da si bi prigovarjali lahko, da niso biii baš umestni toli globoki pokloni Jagidevi pred „uajpoklicanejimi učitelji našimi«, in da-si bi mn povedali lahko, da smo se v Trstu smejali kar vse vprek, ko je govoril o kulturni misiji — Italijanov med Slovani! Nočemo tajiti, da smo Slovenci vsprejeli marsikaj od Nemcev in Italijanov. Vzlic vsemu temu pa je ob sedanjih poli-tiških od lošajih v Avstriji naravnost usodna zmota, ako brez potrebe razglašamo, kar nam itak Nemci in Iulijani sami mečejo v obraz preko mare, ako jim v slavnostnih himnah pojemo zahvalo za kulturo, kptero so Bi osnovali tudi oni na pedlagi tega, kar so prejeli od — drugih I! Kakor račeno, mi ue bi govorili dalje o tem, da nismo dobili iz liabljane pisma, kako se iz« vestni ljubljanski krogi tndi ob tej priliki — po stari lepi navadi — drgnejo ob nas, češ: „Vidite, kako krivico je delala „Edinost" Jagiču I* Z ono notico namreč, ko smo ožigosali Jagida radi teg*, da se je pridružil ovaciji, ki j- priredili dunajsai t-u.l aorji M mui.s<-au!! Graja je bila ua svojfn mesni k o je bilo veodar ,ja*n'% da ona ovac;ja ui bila »ume iiena učenjaku, marveč ju bila i« politišin. prot.slovauska demonstracija. Mi omu obi- di i i J*gi(5a aa to, kar je bilo — aa to ^a, kar bode ie le, nismo mogli vedeti. Mi vemo le to in grajamo de danes, da je Jagič propovedova! v delegaciji o nekem bosanskem jeziku ; tai gra-jaiao in bodemo grajali, da Jagić kakor Slovan in ileu gosposke zbornice ne sedi na delnici med a.ionomiati, ampak v takozvani srednji stranki, ki pa ni druzeg«, nego v pavolo povita podružnica nemško-liber alne stranke. Iz kratka: mi smo in bodemo grajali tisti kozmopolitizam, ki je stara slabost slovanskim učenjakom. Poleg v ne graje pa ne edrekamo istnn priznanja, kjer in kadar so ga zaslutili 1 Kar se pa Speci* jalno t.iče nade graje Jagiću radi Mommsena moramo povdariti, da so ga radi tega napatili hrvat-ski listi že poprcd in «>no pisali mi na podlagi Uga, kar je pisata ,Hrvatska domovinaPrihodnjič hočemo doslovno ponatisniti dotično notico (Domovine", da dokažemo eklatantno, kolikim opravi-čenjem se ob vsaki priliki drgnejo ob nas izvestna gospoia v metropoli „Slovenije*. Shod nacionalnih Nemcev je bil včeraj v Lincu. Razume se ob sebi, da so kolikor možno napeli struno ua svoji vijolini. Hreščala je strnna proti Slovanom, proti vladi, proti nemškim konservativcem in proti vsem onim Nemcem, ki M hoteli stopiti v pogajanja z vlado. Refren pesmi pa je bil: Avbtrija bode ali nemška, ali — je ne bo krvi in bližnjih po veri arčnm vsklikom : Čvstit vam Božiči Mesto poitnega odpravnika se razpisuje na novoustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Kozani, okrajno glavarstvo Gorica, proti pogodbi in kav« eiji 200 gld. Letna plača 150 gld., nradm pavšal 40 gld. in letni pavšal 150 gld. za vzdržavo eduokratne pešne zveze na dan a poštnim uradom / Knjskem. Prošnje v t-ku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Umrla je v Pragi Maruška B::tnerova. Bila je slavuozaana, jako priljubljena in jedaa najboljših igralk češkega gle lališča. Prebivalstvo Prage ji je priredilo sijajen pogreb. Za božićnico družbe <»▼. Cirila n Metoda n* Gr*-t- darovali: Fat Kanina 50 nvč., P. žar Frančiška 50, Piščanec N« tra 50, Ki el Franc 30, M. kina 50 Grnden 5, R sa Kl*vcn 50, Albr-ht Marija 50, Markuj Aatou 30, An^ Umek 1 go!d., Petri.»iač 1 gl., Bn»-čina 50, Simonč.ič 40. Gnšiin 10, Građen 1 gold., Jožef Pertot 50, Oskar Puh 20, Ivan Pertot 20, Anton Oiel 20, Rošalija Čoter 50, Alojzija Žigon 1 gl. 60, Marija Korošie 1 gld., Anton Milliarčič 50, Ii?nac Gec BO, Majcen Antonija 60, Jožef Kulielj 1 gld., Amalija Kovač 50, Liza Gustinčič 20, Rozika Rijeker 40, Milka Uršift 50, Ana Volk 30, Filip Knmatar 50, Terezija Sanciu 30, Moder 60, Znlderšič 50, Vodopivec 50, Martelanc 60, Aite in Zadnik 6 maje, 9 p. rokovic, 8 p. n igovic ter 13 volnenih rut, Anton Krnjcer 3 vence fig. Učiteljska razmere na Tolminskem. Pišejo nam : Znane so žalostne šolske in učiteljske raz mere na Tolminskem. A vendar bi ne mislili nikdar, da bi bil mogoč sledeči slučaj. Ožji in pomnoženi okrajni šol. svet je v stptembiu 1897. imenoval na ljudsko šolo v Kobaridu — poslavši jednega tamošnjih učiteljev na Srpenico — za meščanske šolo tzprašanega nadučitelja g. Ivana Krajnika. B tf ve, ali je znano to imenovanje dež. šol. svetu? Isto se, ni izvršilo do dandanes in prav zaradi tega niso nekateri učitelji poučevali več mesecev iu otroci so pohajali t Ni dosti to. Podpredsednik v okraj. šol. svetu, prečastiti gosp. Josip Kragelj (glavar je na dopustu), prestavil je svojevoljno g. Ivana Krajnika iz službenih ozirov na Srpenico namesto sa to šolo določenega učitelja, sklicevaje se na neki ukaz dež. sol. sveta. In to bres vsake seje I Seje ni bilo od meseca septembra minolega leta 1 — Ali je tik<» postopanje zakonito in pravilno? Zakaj se na Uk nezaslišan način dražijo in izzivajo učitelji ter spra«!jajo v nesrečo?! Odsek slovenskih trgovskih pomočnikov naznanja si. občinstvo, da priredi isti svoj veliki ples dne 6. februvarja t. 1. v redutni dvorani „P I teama RossBttiM. K {.lesu bode sviral vojaški orkester pešpolka št. 97 Natančni program o svojem času. Odsek. Pevsko druitvo „Kolo" naznanja vsem onim, ki se želijo vežbati v p*tjn, naj se zglase v »Tržaškem pod (»ornem in bralnem drnltvn* v nedeljo ob 3. uri popoludue Prične se poučevanje novih pesmi za boiioči koncert. Oni, ki se priglasijo pozneje, ne bodo mogli sodelovati na koncertu. ,, Odbor. Silvestrov večer .Tržaikega podpornega in bralnega društva*. To je bil res lep večer, ki ga nam je prired io omenjeno društvo. Okolo 8. ure /.»Čeli so se zbirati drustveniki in društvenice ter povabljeni gostje, tako, da so napolnili vse kotičke lepe društvene sobano. Ob 8. nri in pol nastopili so pevci društva .Kolo* ter zapeli: „Slovenec i Hrvat". Zatem je nastopila vrla mlada deklamovalka Dugica Tomažičeva, in je deklamo-vala „Izdajnika*. Govorila je globokim čutom ter nam j* izražala grozo izdajstvo na lastnem domu. Igro ,Š«laki nadzorniku so prav dobro izvajali gg Rustja, Dolenc, Ta »čar, Luin in gospici Ivanka Ivančič in E»na Dekleva ; posebno se je odlikoval .učitelj Rtiovič". Dvogovor „Slovenija in njena h-'c-rka Tržaška Slovenka* je bil gauljiv in sti ga predstavljalki uiorali ponoviti. Gospića Rezika Zorzut je k^j lepo siikala bolečiue trpeče matere, katero zapuščajo nezvesti sinovi in hčere; tolažila jo je njena zvesta hčerka mala Milica: da jej napočijo boljši dnevi, kadar se zbudi hčerka njena. Manjkalo je še nekaj minut do ptdunoči in zopet se je vzdignilo zagrinjalo. Na odru je stal mal deček Staako, ki je deklamoval bližajočemu se novemu letu. In ko je udarila ura polnoči, prikazalo se je .novo leto" ter podalo roko dečku in je poživljalo vse navzoče, naj si sežejo v roke, z besedami: „Mej vami uaj sovraštvo mine, drug drugemu rokč podaj, kot prerojene v delu istem, strmi vas svet zagleda naj". Po tem pHzoru ni bilo ii;:< dušeija ni k >nca ne kraj*, segali so s » roke znanci in prijatelji in marsikateremu se je stajal led okolo srca ter je segail v roko tudi svojemu ua-^r tniku. Potem fce je prikazal na odru častitljiv starček, društveni podprediedoik g. Matija Čudvnd, da je voščil vsem zbranim veselo novo leto. Spodbujal jih je k vzajemnosti in bratski slogi na splošnem delovanju v prospeb druitva. Oficijelni del veselice zaključili so naši vr'i „Kolasi" z 1-po pesmijo: „Morje Adrijansko". Zatei« he je pričela siob dna zabava, se^tuječa v tomboli, šaljivi 1 •ariji in plesu. V.-a veselica se je izvršila v najlep em redu. Opazovalec. Veaelični odšel; .Tržaikega podpornega in bralnega društva, podaril je temu društvu o i svojega čistegi preostanka svoto 50 gld. Za odbor veseličnega .jd*eka. Josip Rože, načelnik. Dobrovoljno gasilno druitvo v St. Petru na Krasu vabi na predpustn) veselio, kibu'e v nedeljo dne 9. prosinca 1897 v prostorih e. Fr. Giline v Št. Petru. Vspored : 1. Godba. 2. Pe'je. 3. Tombola. 4. Ples. K plenu bode svirala g<>d:>% na lok. Začf tek točno ob '/»8. uri zvečer. Usto« puina za osebo 30 kr., z« družino 50 kr. Čisti dohodek je namenjon za poplačilo in popravo orodja ter se preplačila sprejemajo hvaležno. Na obilno udeležbo vabi uljudno ODBOR. Poskus samomora. Predsinoii je prišel v lekarno Praxmarer neki tnlad-mič ter ^e je pot Žil nasproti lekarni čar ju, da mu je .slabo. Ta pa je za-duhal takoj duh po žvepleni kislini, ki je prihsial od mladen ča. Naročil je takoj nekemu stražarju naj sprovede mladeniča na zdravniško posiajo, kjer so mu opomogli za prvi hip in so ga posUlt potem v bolnišnico. To je bil neki Fran Albori ii Reke, kar se je doknalo iz pisma, katerega je ia-ročil ua praiauje njegovega imeua. Valed preoblle pijače. V krčmi „Ali' Auitr*lia-prišlo je slabo nekemu trgovskemu agentu, tako, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Istotako je bil prenešen v bolnišnico neki mladenič is nlice Media. Njega sestra iu mati sti bili v velikem strahu in sti jokali na ves glas. Utola-žili, sti se še-le ko ste doznali, da ni posebno hudega. — Vsak« stvari kar je prav tako tudi pijače. —> Josip Štrukelj, pndel je na ulici, ker mu je prišlo tako slabo, da s<> morali poklicati zdravnika. Nenavadne je, da prihaja do pričkanja v ljudskih kuhinjah. Včeraj se je pa zgodilo to in sicnr med Albertom Bučarjem, pekom iz Ljubljane, in vojakom Antonom Kladora. Bučar, nekoliko vinjen, pričel je zmerjati vojaka brez povoda. Nekoliko časa je ta ie potrpel, slednjič ga je pa vendar vprašal, kako prihaja on do tega ? Odgovor Bučarja je bil ta, da je hotel teptti vojaka ter ga nek ko razerožiti. Vojak se je seveda uprl temu in ravno med tem časom jo prišla straža, ki je odvela Bučarja seboj. Kritični dnevi tekočega leta. Dr. Falb prerokuje, da bodo naslednji dnevi kritični in sicer najkritičoejii bodo; 22. jacu var, 20. februar, 8. marec, 22. marec, 6 april, 6. maj, 3. julij, 2. august, 81. august, 30. september, 16. oktober; manj kritični bodo: 6. f-bruar, 20. april, 4. junij, 17. august, 1$. september, 20. oktobev, 14. november; najmanj kritični pa bodo: 8. januarij, 90. maj, 17. jun-j, 18 julij, 28. november, iu 28. december. Da jo profesor Falb zadei pravo ni dvoma - pa gotovj sami za,nekatere; kajti vsaki dan je kritičen za one, katere je obiskala nesreča in leto je velike. Saharjin svetovznani ruski zdravnik v Moskvi je umrl 5. t. m. On je zdravil ruskega cara Aleksandra III. ter je bil večkrat poklican za zdravniško pomoč ua ruski carski dvor.. Dvojčka in dvojčici je porodila na enkrat 40letna kmetica Ivankn Franovič iz Lnkešov (Hrv. Primorj«). Troje novorojencev je kmalu Hmrlo, mati je pa zdrava. Bila je že dvakrat udova; ni dolgo temu, kar se je omožila v tretjič z 26letnim mladeničem. Naroden dobrotnik. Poljski trgovec Vaveiberg v Varšavi je daroval en milijon rubljev v svrho, da se ustanovi v Varšavi tehnična šola. Razvea tega bode on dajal letnih 400.000 rubljev za vtdrievanje to šole. V rasne drog« prosvetne svrhe je daroval 300.000 rnbljev. Le nekoliko takih dobrotnikov ki se hotelo nem Slovencem, da bi ei vsdrievali vse Sol«, ki se aam neobhodno potrebne. In res bi jih trebali. Vlada sama nam noče dati iol in tndi noče prisiliti dotičnih občin, da nam istenovijo Iol, če tndi nam pritičejo vsled sakonitih določil. Iz Abtainija. Novo leto se povsod praznuje. Poseben pa je način tega praznovanja med Abe-sinkami. Največja je čast za Abesinko, ako je spremenila barvo kože, ki je po naravi alilna barvi čokolade, v ono kave. Predno se pa zgodi to, treba Abesinki prebiti mnogo. Postaviti se mora pod raztegneno ianeno rjuho ki ima samo jedno luknjo za glavo. Pod to rjuho gori jet zelenih tvarin is nekega lesa. To 9e vrši skozi cele tri ■esece ns samem. Tako skušnjo more prebiti le ■alokatera, in jih je radi tega le Balo, ki se prikazujejo za novo leto z novo kožo. Loterijska itevllke izžrebane dne 5. t. m. Praga Lvov 86, 53, 89, 5, 70, 24, 90, 75, 5. Oznan i I o c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu dan 1. januvarja 1898, s katerim se vnovič razglašajo veljavni roki za plačevanje raznih neposrednih davkov in nasledki, ako se ne držijo sledeči roki. Finančno ravnateljstvo naznanja vsled zakona od dne 9. marca 1870 (d. i. št. 23), da se sledeči davki imajo plačevati v teh-le rokih: a) Zemljarina v mesečnih rokih in to : prvega vsakega meseca a a p r e j; b) hišno-razredai, ravno take h i i n o -najemni davek, zunaj meata Trsta v mesečnih rokih in to: prvega vaakega meseca naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno-najemni davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1 decembra. Radi popusta na zemljarini in dossarini, omenjenega v Členu VIIL zakona od 35. ektobra 1896, drž. zak. it. 220, ae izda posebno oznaniloj c) obča pridobarina se ima plačati vaako četrtletje naprej 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako treba plačati pridobarino od javnemu dajanja računov podvrženih podjetij v štirih jednakih, 1. jannvarja, 1. aprila, 1. jnlija in 1. oktobra dospevajočih obrokih ; d) v koliko se prihodarina ne plača na način, označeni v §. 133 zakona od 26. ektobra 1896, drž. zak. št. 220, t. j. potom odbitka, treba jo poravnati v dveh jednakih, 1. junija ter 1. decembra dospevajočih okrokih; e) s pridržkom ^določeb §. 234 zakona od 25. oktobra 1896, dri. zak. št 220 je plačati osebno dohodarino v dveh jednakih, 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih. (§. 234 prvi odstavek ae glasi: Vsakdo, ki izplačuje dohodke v §§. 167 ter 168 gornjega zakona omenjene vrste, je dolžan odtegniti od i*tih prejemnikom od teh dobitkov predpisano osebno dohodarino in plačarino, ki te mu vsakoletno prijavi v to svrho. 0 5 % davščina od hiš, davka svobodnih iadi zidanja, ima se naprej plačati v onih rokih kakor hišno-najemni ;davek, t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra; zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca. Kdor navednih neposrednih davkov z državnimi dokladami vrel ne plača najpozneje v 14 dneh potem, ko izteče rok, postavljen za plačilo vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če preseza posamični redni davek z državnimi dokladami vred za vse leto 50 gld. Zamudne obresti se itejejo za čas od prvega dneva po tistem, ki je določen za plačilo davka, do dne plačila tako, da pride po 1*/,® kr. na vsakih sto goldinarjev vsaki dan, ter ae potirjajo z delžnim davkom vred. Slednjič ae opozarjajo plačevalci še na sledeče naredbe: §. 5 zakone od dne 9. marca 1870. drž. zak. it. 23. slove: Če bi se o začetku novega davčnega leta še ni bil mogel stalno predpisati posamuim davkoplačevalcem za to leto dolžni davek, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v zne-dcu, predpisanem za minolo davčno leto, dokler s« ne cdmerijo novi davki, v katere je potem všteti že zvršeoa plačila, f - Člen XVI. zakena od dne 25. oktobra 18t«, drž. zak. št. 220 pa slove: Zastran uporabe zakona od .dne 9. marca 1870 drž. zak. št 23 v prvem letn veljavnosti tega zakona velja za davek prejšajega leta: a) gledš pridobarine dosedanja pridobarina in dohodarina I. razreda s izredno doklado vred: pri tistih pridebarinaki dolžnosti po tem zakonu zavezanih podjetjih in opravilih, doeadaj samo do-hodarini I. in II. razreda podvrženih, ta dohodarina z izredno doklade vred: b) gledć plačarine dosedanja dohodarina II. razreda z izredne doklado vred. Dr. Maksimilijan Schnster pl. Bonnott. c. kr. dvorni sretnik in finančni ravnatelj. Kajnovcjie veati. Trat 7. V ponedeljek dne 10. t. m. se otvori zasedanje deželnega zbora tržaškega. Po seji deželnega zbora bode takoj seja mestnega sveta, v ka t e r i e e iz v o li ver ifl k a ci jsk i odsek, kakor sklenjeno v zadnji seji. (Radi afere Naberffojeve. Op. nred. Trst 7. Današnja „Triester Zeitung" oporeka vesti, ki se je širila te dni, da je namreč predsednik Lloyda, baron Kalihberg določen za drugo službo ter da pride na njegovo mesto ekscelenca vitez Rinaldini. Ta govorica da je neosnovana popolnoma. Dunaj 7. Generalni nadzornik vojske, Anton baron Schtfnfeld je umrl danes. Tt>g«Tlnak« brsajavk« tu v^eal. Bavilmpeifia. PAeaioa i»je*«a 9 36 9-38 Planica »a ■pomlad 1*98—.— do —.— Oves za spomlad 6.38—S.40 H*. 8« pposalad 8.7S. 8 77 Korusa ur maj-jnai 1897. 1.84 B.86 PAenic« nova od 78 kil. f. 13 05—18.15 od 79 kdo 13 80 18 26 o,i 80 kil f. 13.30-13 35., od Si. kil. f. 18.30 18*86, od 82 kil. fo«. ——.—. I^uen|*80 t,— pro.o 6-15' 6-45 Plenica: ponudbo srednje, povpraievanje boljio. Prodaja 10000 n. st. K—10 nt. ceneje Vreme : megl«. Havr«. Kara Santo« gooii /% dec. 88.— ta april 88.50 Ban Santo« zoori nverair« sa deoamber 31.50 ■a mare 82 — sa maj 32.71 m aeptomber 88 50 mina. DanalaKa bafM 7. J Dr)e.v«i Iol« t papirja „ „ ▼'•rebrn A»«,, , Napol«.>'i: ... 20 murk l'Hl 11 % i l »U rAija iftCH včeraj dine« 102 60 102.55 121 60 102.36 456 25 119 95 4.52 11.74 45.40 102.35 102.56 191 66 102.85 357.— 120 — 9.53 11.75 45.45 . NAZNANILO. Spodaj podpisani ruznašaler. list« ."Rdinost* ki ie zajedno URAR, priporoča ae toplo p. n. oh činst.vn zh popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario ŠENTPETERSKA MLEKARIJA Frana Geržina na trgu S. Giovanni štev. 5. Vsaki dan dvakrat sveže mleko po 10 nov6. liter od 10 litrov naprej, na drobno do 10 litrov po 12 novč. Centrifugirana sladka smetana po 1 gld. liter. ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Dri»vna kalasnla«. (Postaja pri av. Andreja) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 8.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Danaj, v Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Polj. 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pili in Rovinj, 7.80 „ ▼ brsovlak ▼ Polj, Divačo, Beljak na Dnn^ Lokalni vlak ob praiaikita 2.16 popol. ▼ Divačo. DOHOD: 8.05 predp. is Ljubljane, Divače. 9.45 „ is Pujja. Rovinja. 11.15 „ ii Hnrnelj, Ljbljnane. Dunaja. 7.95 popol. is Piilja, Rovinja, Izubijano, Danaj a, 9.45 a brzovlak Diva Palja, Rovinja, (JniiiR i«l«uloA (Postaja jnine ieleiniee.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 7.45 predp. brsovlak na Dunaj, sveta z Reko. 8.26 „ brzovlak v Nabreiino, Benetke, Rim. 9.— B omnibns v Nabreiino, Videm, Benetk« In Terano. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Peito in Zagretem 12.50 popol. omnibns v Kormin. 4.40 6.25 8.06 805 8.45 10.- omnibns v Nabreiino, Videm, Rim. {oitni rlak na Dunaj, zveza z Reko. rzovlak na Dnn^j, zveza s Peito, Reko brsovlak t Kormin. meiani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. mešani vlak do Miirzznschlaga. Lokalna vlaka ob praznikih, v Gorico, Kormio, červinjan. t Nabreiino. Tedenski vlak: (eredaj ekspres t Ostende. DOHOD: meiani vlak is Mtirszuschlaga, Beljaka, Itd. meiani vlak iz Milana, Vidma, Nabreiino. brzovlak is Kormina, brsovlak t Dnnaja. poštni vlak z Dnnaja, zveza s Reko. brzovlak ia Rima, Benetk. omnibns is Rima, Benetk, Nabreiine. „ 4.25 . 7.60 popol. 6.55 predp, 7.80 „ 8.36 „ 9.25 „ 10.25 „ 10.37 „ 11.20 „ 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibns is Verone, Kormina, Nabreiine. 8.80 „ brzovlak iz Milana. Benetk, Vidma, NabroŽiue 8.6»» „ brzovlak s Dsnaja zveza z Roko. Motori oa par od 1 do 50 konjskih moči, prosti koncesije v v sakate ri delavnici. Ekonomični mlini „IDEAL" narokoin z nerazpočljivim kotlom najpripronteji in gakoli drugega najceneji zistemu, od bodisi katere-50*/, prihrambe, na par z nepokvavljivini kamenom, prepotreben /a vsakega posestnika, 40% pri-rambe moči, mele v vsaki meri od najfineje do debele moke za žgance, seuielje 1 ur i 450 do 470 kilogramov, ne da bi se moka segrela. 2 Via Molin ptccolo 2 G6SSi & PSLOlilli — TrSt 2 Via Molin piccolo 2 Generalni zastopniki c. kr. priv. tvornice strojev in motorjev na par C. H. Hoffmeiatrr — Dunaj. & loooocoooooooocoocoocoo V-V® ^o t $ ?oooooooooooooooobooppooooooooooooooo< • "»ii in «d(>« V'»ni >r-"iiii F**«« Godaik riakaruj« O«1- * Trstu,