PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2041. £at*r*4 m Dac. C. IMI. mt tkm pmm» mittem mt Chttmmm, I«., uM^r Um Act of C«*r*M «1 kUrck J. Uit. tlllCAGO IS. ILL., 13. NOVKMHKA (November 13), 1»««. ,lhlMra w«*ly .t 2S0! 8. Uwnd.l. Av, •II LETO—VOL. XLI. Velik del Evrope na pragu lakote, v mrazu in politični negotovosti Iz Nemčije — največ iz Hamburga, ki je V angleški okupacijski coni, prihajajo obupna poročila o lakoti. Oblast se boji izgredov. Zdravstveni organi pripovedujejo o naraščanju tuberkuloze posebno med otroci. Umrljivost vsled podhranjenosti narašča med vsem prebivalstvom. Tudi v ostali Nemčiji — z izjemo v sovjetski okupacijski coni — ki je v poljedelstvu najbolj samostojna— je pomanjkanje silno občutno in bo še vse bolj skozi zimo. GORNJA SLIKA predstavlja palačo angleške ambasade v Kimu, ki so jo pred tednom dni porušili podtalniki, in oblast je nato obdolžila »a zločin najbolj Žide in v drugi vrsti Slovence. Angleži takih ineid«»ntov kajpada niso veseli, a jim je — namreč posebno sedanji vladi — silno liudo, ker morajo požirati toliko nezazeljcne dedščlne, ki so jo dobili od torijske vlade. V Franciji se je ekonomska kriza povečala do takih višin, da preti katastrofa. Inflacija je zavalovela še bolj kakor po prvi svetovni vojni. Delavci zahtevajo zvišanje mezde, toda kaj pomaga nekaj frankov po-viška, ko pa so naslednji dan že brez vrednpsti. Francoska industrija je vsled vojne iz tira in vzelo bi milijardo ali dve ameriških dolarjev, predno se jo bi moglo izpopolniti z modernimi stroji. Slabo, silno slabo se obeta Franciji. Velik del njenega ljudstva je v teh okolščinah glasoval za komunistično stranko. Jugoslavijo je v minulem poletju zadela nesreča hude suše, ki je uničila velik del žitne setve. Pridelek koruze n. pr. je 40 odstotkov nižji kot pa je bil v normalnih razmerah. Kmetje so bili že spomlad/ v stiski za semena in za vprežno živino. UNRRA je veliko pomagala in bi skozi to zimo nekako šlo, ako bi elementi ne nagajali. Sedaj so kmetje v stiski za krmo, žito in sploh ne vedo kako se bodo prebili. Koljejo živino, ker je ni s čem hraniti in ljudstvo v mestih pa živi po odmerkih, ki so strogo odrejeni. Ker je bila Jugoslavija v vojni prizadeta sorazmerno boli kot katera koli v vojno zapletena dežela, ji je obnavljanje njenega gospodarstva izredno težavno. Samo Poljska ima morda enako velike teŽkoče, in pa Ukrajina, toda slednja se nadeja lahko saj nekaj pomoči iz ostale Sovjetske unije. Vlada v Moskvi bi rada pomagala vsem v prizadeti Evropi, a USSR bo morala |H garali najmanj kakih pet let, predno se postavi na ji.je ameriško politično vreme ■ ohranil svoj vojiv, dočim ca je „„ a u i lij • -i • * ci znano iz prejšnjih volilnih kam- Truman saj na videz povsem iz- "<>?«'°''fco< da bo lahKo ' V pomot. Skoz, prI- panj. Ampak vseeno, ker je se- gubil. Vzrok, da je naš državni no/o/očo Zimo SO v stanju pomagati le tiste dežele, p O daj administracija s svojo manj- i tajnik poraz svoje stranke pre-j. katerih vojna vihra ni pustošila, torej Zed. države, K a-šino na eni strani, opozicional- bil pa je to, ker je njegova vna-na stranka pa na drugi, "kaj naj nja politika taka. kakršno mu "združeni narodi pričakujejo odobravajo njegovi demokrat- Združeni narodi v zastoju radi sporov v 'Veliki trojici" Predsednik Truman vabi obe stranki v enotnost posebno v vnanji politiki. — Ali mir, ali pa taktika izzivanja s posledico nove vojne Ko so se v Nevv Yorku sešli zastopniki "združenih narodov", je bila volilna kampanja v tej deželi že skoro zaključena, a a v VVailace je bil odslovljen, volilni kampanji so ga še uporabljali, seveda brez uspeha, kajti republikanski plaz je šel vendar so vsi z napetostjo pri-J skoro preko vseh demokratov, čakovali rezultata. Večina nad razen v južnih državah, izidom ni bila presenečena, ker Vendar pa si je Byrncs iz te čudne situacije' Predsednik Truman govoril Minuli pondeljek je v ta res neugoden položaj posegel predsednik Truman, ki je javnosti skozi vir časnikarske konference poudarjal, da mu je predvsem za dobrobit vse dežele in pa da naj republikanci razumejo njegove dobre namene ter sodelujejo posebno v vnanji politiki tako kakor so doslej, ko je bila ski kolegi iz juga in pa zmagovita republikanska stranka. Obojim se dopade, ker je potegnil v vrtinec boja proti Sovjetski zvezi Anglijo — ali pa je morda ona njega? Predvsem Churchill' nada, Argentina itd. Ampak denar, določen za UNRRA, je pošel. Da, po svetu je milijone ljudi v največji bedi, a državniki pa se prepirajo o atomski bombi, o bazah in drugih takih rečeh, ki povzročajo gorje po svetu, namesto da bi ga odpravili. Konferenca socialistov v Londonu in volitve v novi francoski parlament V Bourncmouthu na Angleškem se je minuli teden vršila Ni še volje za sporazum Senator Vandenberg — republikanec iz Michigana, ki je ameriški delegat na vseh važnih sestankih pod načelstvom Byr-demokratska stranka v večini. | nesa in ki govori v imenu svoje Trumanovo stališče je sedaj stranke, je po izvolitvi republi- konferenca zastopnikov sociali-težavno, prvič, ker bržkone v kanske večine %v obe kongresni stičnih strank iz osemnajstih dr-vnanji politiki, kakor jo je za-1 zbornici izjavil, da bo deloval zav. To je bil torej le ožji sestopal njegov prednik Roosevelt,1 kot doslej za "mir", za soglasje stanek socialistov*.iz tistih de-ni nič podkovan, in drugič, ker nied narodi in za kolektivno var- j žel, ki so Angliji najbližje, ni idealist po ntfturi, ne politik nost vseh dežel. In Molotov mu s širokim obzorjem, temveč se je čestital na zmagi republikan-vse njegovo znanje nanaša le na ske stranke, kot se menda za diplomata spodobi, če hoče biti včasi tudi vljuden. Da-li bo Vandenberg mogel krotiti v svoji večini v zbornici tiste, ki — pa čeprav nenameno-ma — ščujejo v novo vojno in Ljudje si krčijo pas, ker njihni dohodki ne dohajajo višanja cen Vlad ni podatki pravijo, du že sedaj 75 odstotkov ameriškega ljudstva kupuje vsled podražitev manj mleka, manj masla, manj mesa in raznih drugih potrebščin kot pa jih je med vojno in še precej mesecev po vojni. To pomeni nižanje našega ziv-Ijtnskega standarda. Stanovanja se starajo — namreč hiše, in nove so slabše zgra jene. čeprav so modernejše kakor pa prejšnja poslopja. Ampak vse to posega po dohodkih in ljudje si morajo pritrgavati. Isti vladni viri trdijo, du (i(» odstotkov ljudi mora že sedaj posegati po prihrankih, čeprav so stalno zaposljeni, ker jim mezda za tekoče stroške ne zadostuje. To povzroča vedno večji indusirialnl nemir, Ui pa s<» pri nas izraža drugače kot v evropskih deželah. Tu se je mas.i pri volitvah 5. novembra izrazila za krcnitev ua "desno", dasi jc demokratska stranka prav tako in marsikje še boli desničarska, kakor republikanska V Evropi pa ljudstvo spoznava. da s kapitalizmom ni mogoče več shajati in se je treba na j kak način ra/poročiti z njim. Potnega pa mu kajpada ameriška | vlada, ki se resno trudi za ohranitev sistema kakršen je tu, v Evropi in v Aziji. Ameriški standard je hil tekom Vojne uižan polagoma, dasi I je še vedno visok, ako delaš in prilično zaslužiš. Toda je padel po vojni, ko so govorili in prerokovali, da se ho zvišal. Vsaka {stvar je ne le dražja ampak tudi i slabše kvalitete, če ne docela zanič in uporabna le za nekaj tednov namesto za leto dni in več. kakor prej. Predsednik II. Truman je minulo soboto pred polnočno uro , oznanil, da je kontrole nad cenami koner razen kar se tiče stanarin. sladkorja in riža. "Free jenterpsie" ima torej prosto pot. da si ktipiči dobičke, kajti dru-; gega smotra itak nima. Dolgotrajne stavke so tudi pospešile nižanje "standarda". In kompanije, ki so se za dobičke, vladne dajatve in za popuščanje davkov dovolj preskrbele tudi v bivšem demokratskem kongre sii, pa so letos zagotovljene s tolikšnimi profili, da je zanje ve->elje. ozke meje, v katerih se je gibal kot politik krajevne politične mašine v Missouriju. Tako je kar tjavendan pohvalil govor, ki ga mu je predložil Henry Wallace, takrat še član (Konec na 4. njegovega kabineta, proti politi- oodpirajo reakcijo ki, ki jo vodi državni tajnik James Byrnes. Stvar je bila velik polom in zviti diplomati mnogih dežel v organizaciji "združenih" narodov so se čudili, čemu toliko nesoglasja in pa tako malo znanja o vnanjih zadevah v naši vladi? kjerkoli strani) Tajnik delavske stranke Morgan Philips je pojasnil, da je čari so bili nemški ter avstrijski (nemškii socialdemokrati vodilna sila v mednarodnem delavskem gibanju. Kari Marx. Kautsky in mnogi drugi teoretiki svetovnega slovesa so prišli iz njihnih vrst. Polom vveimar-ske republike in nacizem pa sta to prvenstvo nemške socialde- bil glavni namen sklicateljev u- mokracije potlačila in s tem je jo krepati, kakšno stališče naj evropske socialistične stranke zavzamejo napram obnovljeni nemški social - demokratski stranki, ki je v nedavnih volitvah v Berlinu ter v mnogih drugih velikih mestih dobila presenetljivo veliko glasov. V- bilo za mnogo let tudi vse mednarodno delavsko gibanje vrženo s tira. Socialistična interna-cionala je razpadla in med vojno je bila tudi kominterna raz-puščena. Morgan Phillips je časnikarjem pojasnil, da se zastopniki socialističnih strank na prej omenjenem zasedanju niso zbrali v namenu obnoviti internacio-nalo temveč, kot že rečeno, v glavnem radi Nemčije ter drugih nujnih problemov. Veliko važnost za <4elavsko gibanje so imele tudi volitve v prvi rodili francoski parlament, ki so so vršile minulo nedeljo. Iste tri stranke, ki so bile naj-jačje v provizorični konstituan-ti, so izšle najjačje tudi iz minulih volitev. Komunisti so na prvem mestu in socialisti na tretjem. Vmes je stranka republikanske unije, ki so proglaša za krščansko socialno. Več o tem bo v prihodnji številki. • ••••••••••••••••••••••••t« i KOMENTAR JI! '/hira in presoja urednik Na Hrvaškem so imeli v nedeljo 10. novembra volitve v j konstituanto. Dr. Jernej Krnje-1 vič je dan pred volitvami brzo-javil našemu državnemu tajniku Byrnesu, da hrvaško ljudstvo teh volitev ne bo priznalo, ktr se jih opozicija proti Titu vsled terorja ni mogla udeležiti. Ampak narod se jih je le udeležil. Zmagala je kajpada osvobo-lilna fronta, ki pa je v politiki /se drugačna, kot pa je bila biv-m Mačkova - Krnjevičeva hrvaška seljačka stranka. Slednja se jo med vojno kompromitirala s j poglavnikom" Paveličem dočim se je "Titova fronta" borila proti njemu. Dr. Krnjevič v zamejstvu še nastopa kot tajnik omenjene seljačke stranke in Vladko Maček v Ameriki pa kot njen glavni vodja Ampak kot se stvari razvijajo, bosta morala ostati brez stranke razen kolikor jo imata v zamejstvu. Senator Wherry (republikanec iz Nebraske) se je pripravil za potovanje v Evropo, da se prepriča. kako se deli potrebščine,1 ki jih pošilja tja UNRRA Predvsem bi rad vedel, dali se jih v Rusiji in v Jugoslaviji uporab-. I ja v korist ljudstva, ali pa se z j njimi hrani rdečo in Titovo armado. V Evropi bo 19 dni in potoval bo na svoje stroške. Ne-i davno je v Jugoslaviji preiskovala delitev relifa posebna vnanja komisija in ugotovila, da se s pošiljatvami UNRRA pravično • ravna. Izgleda, da ji senator | Wherry tega ne verjame. dobili, mu dolarje vzeli — in glej, tudi dolarji so bili ponarejeni! Oba denarna kupčevalca sta sedaj pod ključem. Časnikar \Villiam MeGaffin poroča v čikaških Daily Nevvs, da se na Čehoslovaškem giblje popolnoma svobodno. "Železni zastor" ga nikjer ne ovira. Vizo je dobil na češkem konzulatu v Chicagu v desetih minutah. Na potovanju po Čehoslovaškem mu nihče ne sledi. Gre kamor hoče in piše po svoji volji in svoje spise brzojavlja ne da bi mu po poročilih brodil kak cenzor To ga je presenetilo. Pravi, da ima na Čehoslovaškem več svobode kot jo je imel v marsikateri drugi deželi, ki jih je prepotoval. To je zanimivo, kajti po Churchillovo je Cehoslovaška onkraj železnega zastora. Poveljstvo ameriške 88. divizije v Gorici je izdalo dekret,jda ne sme noben časniški poročevalec — namreč bodisi ameriški kot drugi — blizu vojaških instalacij in vse kar napišejo, je podvrženo strogi cenzuri. Vzrok temu je, ker so iztihotapili v svet poročilo o dveh tajnih telefonskih žicah iz "komunističnega urada" v Gorici v jugoslovanski vojaški tabor v coni B. Ameriško poveljstvo je hotelo, da bi ta stvar ostala tajna Kaj se je zgodilo s "komunisti", ki so se z napeljavanjem telefonskih žic pregrešili proti zavezniški za-sedbeni oblasti, tega omenjeno poročilo iz Gorice, datirano 9. novembra, ne pove. Na črni borzi v Rimu je nekdo prodal 200 ameriških dolarjev za sto deset tisoč lir. Smatral je, da je napravil zelo dobro kupčijo. Toda je kmalu uvi-del. da so njegove lire ponarejene Oblast je hotela izvedeti, kje jih je dobil in kako. Pa je priznal, da jih je zamenjal za ameriške dolarje. Dotičnika so Volitve v Franciji so izpadle | "levičarsko", pri nas pa "na desno". Tukaj republikanci — ki se sicer od demokratske stranke, od kar ni več Roosevelta, in pa Wallaceja ter njegovih tova-. rišev zraven, nič ne razlikujejo, v Franciji pa komunisti. Postali so minulo nedeljo najjačja (Konec na 5. strani.) Ali se bodo unije iz 5. nov. kaj. naučile? Byrnes sedaj glavna osebnost Po incidentu med VVallaceom in Byrnesom je postal vsled Tru-manovega političnega umika slednji vodilna osebnost v obstoječi demokratski administraciji. Slavnost 30-letnice IN KONCERT w ZARJE rr Senator Bali iz Minnesote pre- Sedaj sc ta isti kapitalizem pomika v novo krizo. Vsled lakomnosti za profili pa tega ne vidi in s tem ruši življenski standard delavstva (oliko, da se kriza pozna celo že sedaj, ko brezposelnosti v pravem pomenu besede še ni. Wagnerjev zakon pomeni predvsem zaščito unij pred kapitalizmom. Sicer v postavi ni tako rečeno, ampak njen smisel je, da se naj delodajalcem ne pusti zavreti ali pa uničiti napo- rokuie, da bo prva naloga nove« ga kongresa "popraviti" Wag-nerjev in druge fakozvane "delavske" zakone. Seveda v škodo unijam. Predvsem gre, da se prepove zaprto delavnico, ki je v nekaterih državah z zakoni že odpravljena. Senator Bali je tudi za druge omejitve proti unijam. On je močna osebnost, republikanec in v novem kongresu bo bržkone načelnik senatnega oddelka za delavske zadeve. Slremljenje krogov ameriške trgovske komore in zveze indu-slrialeev je, da se udari po vseh postavah, ki so bile sprejete v času, ko je "new deal" z Hoose-vcltoin na čelu rešil ameriški ka- na Zahvalni dan 28. nov. v Slov. nar. domu CLEVELAND, 0. wyw«w«v1* zadnje depresije. I "nevvdealske" zakonodaje konec I kako da so predstavniki unij — t in da se bodo morale vse unije — ene kot druge — umaknili z juga. Sedaj so v njih šc v medsebojni organizacijski tekmi unije AFL in CIO — žal, marsikje bolj med sabo kakor pa zoper izkoriščevalce. Drug udarec hi rada zveza in-dus*rialcev napravila na socialno zavarovanje. Sicer jim je bil tudi prejšnji kongres, v katerem je imela večino "demokratska" stranka, prijateljski, ampak zaradi bližajočih se volitev se pore delavcev, ki žele hili organi- slanci niso upali naravnost uda-zirani za kolektivna pogajanja rili. V prihodnjem zasedanju — in za pogodbe med unijo, v ka- v nudi — da delavci v dveh le-tero spadajo, ler med deloda- tih,' to je, do predsedniških vo-i«lci. litev itak pozabijo« kakor so po- V južnih državah, kjer repu- zabijali vse udarce doslej. A se« hlikanci niso zmagali, se "demo- daj jim jih reakcionarci toliko krati" vzlic temu vesele, da je slabega obetajo, da je čudno, namreč vseh unij — tako tiho! In nobene volje ni še med njimi za slogo. Dokler so ljudje zaposleni, ho Še nekam šlo. Ali kaj, kadar se dogodi spet nova depresija? V prejšnji, ali bolje, tik po prvi svetovni vojni jc AFL padla v članstvu za okrog dve tretjini, dasi ni imela nobene tekme od kakih industrialnih unij. Sedaj še raste, ker je vsled svojih strokovnih zvez boljše organizirana kakor pa CIO. Ali kaj če se spet ponovi vse listo kakor po prvi svetovni vojni? Vse lako izgleda, da je tak proces že v teku. Toda linijski magnati — visoko plačani kajpada — sc rajše gnjavijo tekmah za pozicije kakor pa da se hi skupno pobrigali za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Prijatelji "Proletarca" na delu, da se prebijemo skozi težave V tej številki je objavljen izkaz prispevkov v tiskovni sklad. Iz njega je razvidno, da naši prijatelji pravilno razumejo položaj, v katerega so "Proletarca" potisnile povojne razmere in so pripravljeni pomagati. Tudi za pridobivanje novih naročnikov so mnogi na delu. N. pr., minuli teden je pisal upravnici Ani Be-niger vedno hudomušni "Big" Toni Tomšič iz Kalifornije, ki se je pošalil, da čeprav jo osebno ne pozna, jo ima vseeno-rad in pa ker veruje v naše (ki so i njegove) ideje, dela naprej za skupno stvar. Nedavno je bil "big" Toni na obisku v Fontani in dobil tri nove naročnike. Veliko besed je treba, predno se nove naročnike dobi in Tomšič se s tem ukvarja že leta in leta — vedno z uspehom. Vzrok, da ga tu omenjamo je, ker opisuje težave na tej svoji agitaciji in pri takih poslih sploh. Ko je dobil naročnine, je šel v banko, da pošlje ček. Vozil se je okrog več minut, da je dobil prostor za "parka-nje". A v banki pa je videl pred seboj dolgo vrsto, čakal je v nji in izprevidel, da bi ga vzelo še precej časa, predno bi mogel opraviti svoj posel, pa je odšel rajše na pošto, da bi tam kupil money order. A je spet naletel na procesijo čakajočih ljudi. To so agitatorjem sicer stare stvari, a je dobro, da jih včasi povemo tudi čitateljem v nadi, da bi jim šli bolj na roko. V Fontani, Calif., ki je sicer majhna naselbina, imamo sedaj po zaslugi naših starih prijateljev 15 naročnikov. Na seji federacije SNPJ okraja Westmoreland, Pa., je nabrala Mary E. Fradel $17, federacija sama pa je prispevala $10. Na seji konference Prosvetne matice v Moon Runu, Pa., so nabrali v tiskovni sklad $31. Jacob Ambrožič je tajnik te krajevne organizacije Prosvetne matice. Deluje v zapadni Penni, kjer ima ta list že od začetka veliko somišljenikov. Kot je bilo poročano že v prejšnji številki, se je Anton Zornik iz Herminija, Pa., odločil potrošiti nekaj dni za agitacijo v vzhodnem Ohiu in v drugih naselbinah, ki jih je obiskal mimogrede. Več o drugih, ki pomagajo, bo v prihodnji številki. PROLETAREC LIST ZA INTERESE D^«-AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. 1*4« j* JHfiiloftnik« Dtltvika Tukovu Druib«, C bičat«. IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE VA ROČK IN A t Zedinjenib državan /a celo leto 93.00; za pol let* 91.71; s« četrt leta 91.00. Inoiematro: aa celo leto 93.60; ia pol lata 92.00. Vti rokopiai in ogUai morajo biti t naiem uradu najpozneja do pondeljka popoldne za priobči ta v v številki tekočega tedna. PROLETAREC Puoliahed everj Wedneaday bv the Jug osla y Workmen'a Fubllahing Co., In«. Eatabliahed 1*06. Editor. ..Frank Zaitz JOSKO OVEN: RAZGOVORI 8UBSCRIPTI0N RATES: Jnited States: One Year 93.00; Sil Months 91.75; Three Montha Foreign Countriea, One Year 93.50: Six Montha 92.00. 91.00. PROLETAREC «301 S. I*awndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Te lep h one: ROCKVVELL 2864 2IDJE se ukvarjajo s skrbjo, kaj bo zz njihnlmi begunskimi taborišči, ako jim Angleži ne dovolijo neomejenega priseljevanja v Palestino. Na vrhnji sliki je stara židovska ženska, ki je popolnoma odvisna od javne dobrodelnosti. Bila bi je rajše deležna v Palestini, kakor pa v Nemčiji. KATKA ZUPANČIČ: Kdo pravzaprav je zmagal v minulih kongresnih volitvah, ako sploh kdo ? Plaz glasov za kandidate republikanske stranke je pokopal takozvano demokratsko stranko in ji vrgel iz služb par sto tisoč malih in velikih "politišnov". Zmagoviti republikanci obetajo da jih bodo toliko odslovili in se delajo, kot da to store v korist ekonomije. Ne povedo pa, da bodo vsakega odslovljenega demokratskega uslužbenca nadomestili s svojim. Rezultat, kakršen je bil 5. novembra, je bil pričakovan, prerokovan in se je dogodil prav tako kakor se je v naši politični situaciji moral. Demokratska stranka je mešanica reakcionarjev in pa raznih liberalnih skupin, ki je bila vseskozi o<* Rooseveltove smrti—in tudi že prej, nezmožna za delo. V vladi, namreč v Trumanovem kabinetu—se je v resnici uveljavil samo en član—tajnik državnega oddelka James Byrnes, ampak ne vsled kakih svojih izrednih sposobnosti temveč le. ker je "aroganten" z Rusijo, ker para-dira z našo mornarico v Sredozemskem morju, ker lomasti po zahtevah Jugoslavije glede jugoslovanskega Primorja in lotil se je ♦ udi male Albanije. V vnanji politiki torej ne pomeni zmaga republikanske stranke nobene značilne spremembe. Saj sta v nji zastopani obe stranki in obe obetati, da sta za skupno vnanjo politiko. Nekoliko spremembe pa bo glede naših notranjih razmer — in to je važno za unije in za delavstvo v splošnem. Kakor so republikanci in demokrati bili solidarni v svoji vnanje-politični ofenzivi proti Rusiji, tako so si složni—morda še veliko bolj za utrditev v prihodnjem kongresnem zasedanju takih postav in naredb. ki bodo unijam strup. To je bilo znano že pred novemberskimi volitvami, pa so se tisti unijski voditelji, kateri so se tega zavedali, trudili pridobiti zmago strank o kateri so v naprej vedeli da je diskreditirana in da ameriška masa zahteva spremembo. • Demokrati pod Trumanom so jo razočarali. Republikance iz Hoovrovih dni, ko so obetali po dva avta v vsaki garaži in praže-nega piščanca v vsaki ponvi, pa so te mase pozabile. Sicer pa — tudi ako jim bi zadnja depresija še bila v mislih — proti komu pa iiaj se znesejo, če nimajo med nikomur izbirati. In tako je šlo znova po naše — po Mdvostrankarskem sistemu" ki pomeni v bistvu samo eno stranko, za en in isti kapitalizem in eno in isto vnanjo politiko obeh strank proti vsaki državi in vsakemu gibanju, ki kjerkoli na svetu ogroža "naš način življenja." Zelo žalostno vlogo so imele v minulih kongresnih in gover-ncrskih volitvah unije. S svojim polovičarstvom niso dosegle nič orugeg? kot spoznanje, da volilci oportunizma nočejo. Ker niso mcgl.' protestirati drugače, so se rajše izrazili, da so začasno pripravljeni iti magari z dežja pod kap. V veri seveda, da republikanska stranka ne more biti slabša kakor pa je demokratska pod sedanjim vodstvom. In umevno, volilci se niso motili. Motili pa so se delavski politični odbori — takozvani — in drugi, ki v volilnih kampanjah trdijo, da je demokratični politični "ajmoht" nekaka delavska stranka pod tujim imenom. Poraženi demokrati in zmagoviti republikanci se pripravljajo na snovanje postav proti unijam in proti delavstvu vobče. Kaj bo k temu rekel "republikanec" John L. Lewis, pa unijski voditelji, ki so bili za "demokrate"? Kaj n. pr. Daniel Tobin? Ali se bodo kdaj naučili, da delavstvo brez politične moči v industrialni državi, kakor je naša, nič ne pomeni? • P almiro Togliatti in njegov pose t pri Titu radi Julijske krajine V Italiji in v Jugoslaviji, ter (irav tako diplomatski krogi Anglije ter Zed. držav so se 2clo začudili, ko se je nedavno vrnil iz obiska v Beogradu italijanski komunistični vodja Palmiro Togliatti in v glasilu svoje stranke v Rimu objavil, da je jugoslovanski premier Tito pripravljen na kompromis z Italijo. Togliatti je z njim dosegel sporazum, ki naj bi Italijo in Jugoslavijo zbližal, ne Ju razdvojil, je rečeno v njegovem poročilu. Italija in Jugoslavija morata Živeti tik druga ob drugi, hočeš nočeš. Anglija je od nju oddaljena in še veliko bolj pa Zed. države. Torej čemu naj bi ti dve deželi reševale vprašanje Primorja, ko pa je vendar to v glavnem zadeva jugoslovanskega ter italijanskega ljudstva? Seveda — Italija zahteva, da Trst. Gorica, Pulj itd. ostanejo pod njeno oblastjo. Jugoslavija pa ima na svoji strani dobre argumente, da spadajo nji, in da so ji bili na versajski mirovni konferenci po prvi svetovni vojni odfečeni—ne s stališča pravičnosti— ampak ker se je z njimi podkupilo italijansko vlado za umik iz trozveze. Tvorile so jo Avstro-Ogrska, Italija in Nemčija, Cena je bila. da se Italija pridruži s svojo oboroženo silo antanti, ki sta ji načeljevali Anglija in Zed. države. V minuli vojni je bila Italija sovražnica Anglije in Francije, Rusije in Zed držav. A vzlic temu ima Jugoslavija silne težave v naporih, da se bi med njo in Italijo sporno obmejno vprašanje IVERI Iz dežja pod kap 1 p°rcdoma gw*>v«io za Roose- Izid zadnjih volitev je jasne velta in nje«ov P™*ram, ki ga pokazal, kam se jeziček ameri- Je začrtal in izvajal na dobro ške politične tehtnice nagiba in svoji deželi in še razsežnejši pro-kam se bo nagnil čez dve leti. gram ostalemu svetu na dobro. Za volilne kampanje ni bilo opaziti posebnih kresov na nobeni strani. Republikanci niso imeli ničesar pozitivnega, s čemer bi se lahko ponašali. Polena, ki so jih skozi vsa uo*ga, ourna leta na Rooseveltov naslednik, nesrečo produkt politične ma-šine, kar je pomenilo črno piko na njegovem ugledu, je takoj spočetka storil vrsto napak, in metali demokratski vladi pod bil<» več. In ker riien- noge tudi niso baš primerna za da tudi napake ljubijo družbo, reklamo, zlasti ne spričo mno- se jih je v teku njegovega ura-žice veteranov. In tako so se dovanja nabralo precej. Ali omejili na običajno naštevanje vse to bi se mu bilo nemara grehov nasprotne stranke v upa- sproti spregledavalo. ako bi si nju seveda, da so njihovi lastni ne bil vtepel v glavo, da mora na vsak način izgladiti "hrapavost med nasprotujočima si strankama v obeh zbornicah in je v ta namen popuščal. Kdor ŽIDOVSKI RELIFNI ODBOR troši v pomoč potrebnim, skupno s UNRRA, za brezdomske Žide v Nemčiji in drugod v Evropi stotisoče dolarjev na mesec. Gornja slika prikazuje medicinsko pre-iskavanje mladih Židov v Nemčiji predno se jim pomaga bodisi v službo ali pa v izselitev v druge dežele. bi hotel, in vendar se še vedno sklicuie nanj! Ameriški narod mu je sledil najprej s kritičnimi očmi, nato pa z vse večjim srdom v srcu. Videl je tudi. kaj je predsednik s svojo politiko ustrezanja in popuščanja dosegel v kongresu. Demokratske vrste so se cepile in so zakrknjeni republikanci imeli nič koliko povoda, da so se zadvoljno in škodoželjno hah-ljali v svoje pesti. Za skrajne nazadnjaki je bil Truman pre- malo nazadnjaški, za napred- sta trgovina, brez vsakih držav- nejši krog pa preveč nazadnjaški; tako mu je ostala zvesta le mala peščica zmernih nazadnja- kov. Pri zadnjih volitvah pa je dobil Truman. in z njim vred vsa demokratska stranka tolikšno nezaupnico, da je vsem skupaj zaprlo sapo. Lljudstvo je spre politika ga je speljala na dež, sito dežja, je stopilo pod — kap. Mi? Nimamo posebnega vzroka. da bi se s poraženci jokali, a $e veliko manj vzroka, da bi se 7. zmagovalci veselili, kajti, krdar se smejejo različni Tafti, se ni nadejati ničesar dobrega. In Tafti se zdaj nele smejejo, marveč krohočejo . . . Nekaj časa je krožila v zraku stari grehi vsaj napol že pozabljeni. In se menda res niso motili. Kampanja demo\ratov je bila šele prav klavrna Kurili so tako se v kabinetu z njegovim popu-pohlevne ogenjčke. da je bilo vi- Panjem ni strinjal, je zletel s deti le nekaj dima. Prav dobro svojega stolca Tu je pokaral so se zavedali, da je že poldru- svojo odločnost. In ni bilo dolgo leto nemirnega miru že za ko je — novinec sam — nami in da je tudi njihovo meč- irnel okrog sebe skoro same no-kanje in simo-tamo nihanje že vince, največ prijatelje, čijih poldrugo leto staro, izmečkali zvestobo je bilo treba nagraditi, j pa niso razen vnanje "tough" j kakopak. In dokler iipa cvete, se j vest o nameravani tretji stran-politike doslej še ničesar, kar bi J* čebelic bogme ne manjka' ki. \torda bi se bila obnesla. Na deželi moglo izdatno koristiti in Da, že Roosevelt je proti kon- vsak način bi radi nje pogori-kar je celokupni narod čimdalje jcu popustil v tem ali onem. toda nc moglo biti večje, kot je. bolj nestrpno pričakoval. Zato ne v nadi, da bi si stare reak- so že kar v naprej slutili, da si! cionarce s tem pridobil — za Konferenca PrOSV bo ljudstvo dalo duška^in so že take zmote je bil premoder — kar v naprej prerokovali poraz j pač pajz razumljivega razloga, na svoji strani. Toda na tolikšen da bi si vsaj nekoliko olajšal poraz pa niso bili pripravljeni. strašno breme, ki mu je zavoljo Nič jim niso pomagale izjave t zrahljanega zdravja postajalo pokojnega Roosevelta, ki so jih pretežko. Truman pa je srna-rekordirane in tiskane obešali i tral to v sili storjeno potezo za ljudem na oči in ušesa. Se ško- edino možno izhodišče in je v dovale jim so, ker so se ob; tej smeri nadaljeval, ne ozira- konsinsko okrožje njih ljudje še bolj živo domisli- joč se na meje. ki bi jih njegov deljo 24. novembra v li i programa, ki so ga točasni j prednik prav getovo nikdar ne keeju. vvashingtonski mečkači tako raz- bil prekoračil. Oddaljil se je od Zborovanje bo v Rebcrniško-redčili, da je samo še žegnana Rooseveltovega programa taivo, v> Sostaričevi) dvorani. 339 voda. Ljudstvo jc? štirikrat za- da ne more več nazaj, tudi če Vsi. ki pridejo iz Chi- _—------------—---—--—---— caga ali ii WauktKatvi po elek- najvet seveda glede večine Italijanov v spornih mestih. A vsi trični železnici, naj izstopijo na drugi argumenti pasov prilog Jugoslavije. | National Ave., od kjer imajo še govorilo. Trumanova zavožena demokratska stranka jadrala ve- di svoje življenje. Sovjetska ljudstva, katera so doprinesla take kolosalne žrtve, imajo pravi^) do zahteve, da se kaj takega več ne prigodi v bodočnosti. Na Grškem še vedon divja civilna vojna. Ali ker je Grška v sferi demokracij, se o tem bolj malo piše. Glede Jugoslavije se je tudi nekoliko umirilo. Tu in tam. še vstane kakšen naš liberalen državnik, kadar se omeni fašistično Španijo, češ: "Kaj sitnarite! Kaj ni Titova Jugoslavija še slabša?" Ali vse zaman. Bolj ko se odriva to vprašanje, katero je zelo sitno našim in angleškim diplomatom, bolj prihaja na dnevni red. Frankova Španija je na zborovanju združ. narodov ponovno na dnevnem redu. Kajpada, da bo zopet odrinjeno na en ali pa na drug način. Ali katoliški "caudillo" še vedno gospodari v obubožani Španiji. Ječe so še vedno, natrpane političnih jetnikov. Zadnji teden so v Španiji spet aretirali nad tisoč oseb. Je pač nekaj narobe z našo demokracijo, katera tolerira odprt fašizem v osrčju Evrope. Več kot milijon ljudi je bilo žrtev tega krvoloka, lakaja italijanskega in nemškega fašizma. In vendar ga podpira jn varuje še danes katoliška cerkev in zapadne demokracije, uklju-čivši Zed. države. Naše gibanje Ne vem v koliko je vplivala republikanska zmaga v zadnjih volitvah na čitatelje Proletarca. Ali mislim, da so naši sodrugi pričakovali nekaj podobnega. V deželi, katera je tako izpopolnjena v tehnični dobi, s tako mizer-no delavsko politično silo, kjer se organizirano delavstvo naslanja na svoje prijatelje dveh kapitalističnih strank, sploh ne moreš pričakovati drugačnega hovih republikanskih kolegov, jizida Naši slovenski delavci so Vse tisto mešetarjenje s kontro- v PreJsnjih letih volili v preeej-lo živil in drugih potrebščin je šnJem številu socialistično. Ni potrebno, da še jaz pojem Misertre", kajti dovoli je padlih kongresnih, senatskih in drugih kandidatov, katerim je to na mestu. * Poraz demokratske stranke je bil strahovit. Ne samo tukaj v Chicagu, kjer so volilci precej prelomastili dosedaj nepremagljivo "mašino" našega očeta župana, ampak od enega kraja dežele pa do drugega, izvzemši juga, je bil položaj isti. Zadnje dneve, kadar obračaš strani našega meščanskega časopisja — ne vidiš drugega kot zadovoljne, smejoče, rejene obraze kmagovitih republikanskih kandidatov, kateri zopet po tolikih letih stopajo na površje. Demokrati so izgubili ne samo kontrolo poslanske, ampak tudi senatsk^ zbornice. Isto se je dogodilo tudi v posameznih državah. Organiziranemu delavstvu, sploh delavstvu v splošnem, se ni treba veseliti te zmage. Prva točka na programu novega republikanskega kongresa bo "reformiranje" delavskih zakonov. Kaj to pomeni za delavske unije, katere so že občutile delo zadnjega kongresa glede tega, je lahko umljivo. Z eno besedo, stopili smo nazaj v pred "new-dealsko" dobo, v takozvani "laisse faire", to je po naše pro- nih kontrol, kot za časa Hardin-ga, Coolidga in Hooverja Z drugo besedo: industrialci, bankirji in veletrgovci bodo imeli prosto pot. Vsakemu razredno zavednemu delavcu je bilo jasno, kakšen da bo izid. S smrtjo pokojnega predsednika Roosevelta je dno bolj na desno. Ne samo v zunanji politiki, ampak tudi v notranjih domačih zadevah se niso reakcionarni demokratski politiki prav nič razlikovali od nji- kazalo splošen bankrot ne samo njih programa, ampak tudi njih zmožnosti za vladanje. Mesto res pravega liberalnega, progresivnega programa, so se na vseh vogalih zvežali in združili Upajmo in delujmo na to, da v bližnji bodočnosti ponovno skupaj z našimi ameriškimi tovariši ustvarimo razredno zavedno delavsko stranko, v kateri bo mogel sodelovati vsak pošteno matice bo 24. nov. v Milwaukeeju newdealizma" — Henryja A VVallacea. Oostal je samo še predsednik Truman, na katerega apelirajo njegovi Iju-Kakor je bilo v prejšnjih šte- dje naj resignira vilkah že poročano, se bo prihodnja konferenca Prosvetne matice in JSZ za i!linoiško-wis- z reakcijo in vrgli človeka, ka- mis,ec delavec socialist teri je bil edini in skoro zadnji Opomba: Ta kolona bo vsled up progresivizma, kot ga je ime- oblle8a deIa v delavnici in doma la stranka v prvih letih Roose- za nekaJ tednov prenehala, veltovega V Nemčiji še ne bo sloge med delavci Očividno je, da se v Nemčiji bratomorni boj med delavstvom vršila v ne-Milvvau- v Delavstvo bo imelo priliko v prihodnjih letih, še posebno v letih pred predsedniškimi vo- Ko se je Togliatti napotil na obisk v Beograd k Titu, je moral dober blok do dvorane, kajpada dobiti vizo od italijanske vlade. Potovanja v sedanji dobi Tajnik Louis Zorko poroča, so namreč silno zavirana; v naši deželi označujemo take težkoče d« se konferenca prične ob 9:30 z "red tape". Ker pa je Togliatti predstavnik velike stranke, je dopoldne. Rcferanta na nji bo- smel k Josipu Brosu-Titu in predmet njunega pomenka—tako je stH J"*ko Oven in Milan Med ve- litvamT v letu 1948 spoznati očividno iz vseh poročil — je bil. čemu se ne bi rajše Jugoslavija *ek Da,jf bodo na dnevnem re- dpreisAnilul praznovajna je bila podvojena ga kandidata, nr pa Južni Sakhalin spet nase-Ijevan z Rusi Južni Sakhalin, ki ga je mo- mir Vsi govorniki so naglašali j nih državah, ki'j de- Trstu v škodo, in ne nji v podčast, ampak njenemu ljudstvu ter Jugoslaviji ter vsi Evropi v korist, pa bo dobro. Ampak to so za sedaj le optimistične želje, ki pa se bodo pravično rešilo, namreč v kolikor je to pravično sploh mogočo | nekega dne vendarle uresničile. Kajti imperialistična, kapitali-Kajti Italijani imajo prtvej dobrih argumentov za svoje stališče,1 stična diplomacija, ki meša vsevprek, zatonjuje. s takim, ki vsak hip išče prilike za incident in s tem za tepež. , , ____ Naj se Italija odloči rešiti tržaško vprašanje tako, da ne bo ! ^ I Tpu.™»na, ♦« mi „ikakor nc ^ sila dela za rekonstrukcijo in us-J mokratske stranke n. so se Zedinili za sija prepustiti nji, v minuli voj- vjetska unija In kdor razume ni pa ga dobila nazaj, postaja strahovite napore ter strašno spet "ruska zemlja". Japonci so razdejanje, katerega je zapustil so morali izseliti in do 1. nov. je sovražnik, bo vedel, da Rusija prevzelo nihova mesta 1H 000 j in rusko ljudstvo želi samo mir priseljencev iz Rusije. ga iivolili Inžho. I* čemu s«, ljudje , ». ^ * ituku n**ei«ni in imix .,i ! in pa priliko, da s» ponovno zgra^ mi nr gre v glavo' PREŽIHOV VORANC : ZMAGOVALEC Kakor vsako jutro, tako je Coklarjev Siman tudi to jutro zgodaj vstal in se lotil dela. Bilo je poletje in za delo je bil sam pri hiši, kajti mati mu je bila že čez sedemdeset let in je še komaj zmagovala hišno delo. Na Štajerskem se je že svetil dan, vsak hip se bo pokazala rdeča sončna krogla izza hribov in zagorela nad pokrajino. Tu pri Coklarju pa je bilo še mračno, zadnji ostanki mraka so se topili v svitu in jutranji rosi. Siman je pogledal okrog hiše. "Mati še ležijo," je pomislil. "Naj počijejo, saj so reva," si je potem zamrmral in stopil proti hlevu s počasnimi koraki. Pri hiši je bilo dovolj hudo za oba. za sina in za mater. Dežela je bila že tri leta zasedena od Nemcev in pritisk okupacije je bil vedno hujši. Ko bi ne bilo matere pri hiši, bi Siman že davno zapustil dom in odšel v goro Tako pa je odlagal zaradi matere. Ko je prišel do hleva, pa je nenadoma zagledal pred seboj postavo Esesovca. ki je prišel okrog ogla Samo za hip je Siman zistrmel v nemškega vojaka pred seboj, potem je odločno pogledal na desno. Toda tam je zagledal že drugega Esesovca. ki se je bližal izza stoga drvi. Nato je Siman hitro pogledal na levo. srce mu je skočilo, ali tudi od leve strani je bila pot zaprta, ker sta nenadoma stala tam dva nemška fašista. Simanu je srce padlo tako težko navzdol in roki sta se mu pobesili z rameni vred: bil je obkoljen in nobenega izhoda ni bilo več. Nikdar ni mislil, da ga bodo dobili, sedaj pa so ga presenetili. Njegova zadrega je trajala le hip, toda nemški vojaki so jo opazili in tisti, ki je pnšel izza hleva, je zavpil grozeče 4 Roke kvišku, svinja!" Siman. ki je imel na sebi le hlače in srajco, še ni utegnil izpolniti povelja, ko so vojaki že pristopili tesno k njemu in ga prijeli za roke ter mu jih zvezali. Ko je bil že zvezan, se je prikazal izza ogla sam komandant esesovske policije. Pristopil je čisto tesno pred Simana Cok-larja, mu pomolil stisnjeno pest pred nos in zasikal s sovražnim glasom: "Je pa le prišla tudi tvoja ura. svinjar!" Siman je molčal in strmel, naenkrat je bilo dvorišče polno policije, zunaj na cesti je videl konje, ki so bili vpreženi v vozove, na katerih so sedeli vojaki, kakor hlapci, ki gredo na polje. Takoj je razumel, kaj to pomeni: Prišli so. da ga bodo izropali, kakor so to storili drugod. Straža je postopala z njim zelo surovo in neprizanesljivo. Komandant je še vedno režal vanj: "Dolgo si igral, svinja bandit-ska, zdaj si odigral!" Neki drugi policaj se je zadri vanj: 4 Kje'imaš ključe od mesa?" Zdaj se je začelo. Siman je velel, da je policija predvsem div-a na svinjetino in slanino. Gru-;a policajev se je zagnala v hiso. >d koder se je kmalu začulo pokanje in reška nje omar in skrinj. Potem se je slišal mate-*in krik, ki je bila medtem že vstala. "Drži gobec, kurba stara!" je >dgovoril nato surov glas iz hiše Siman se je zganil in se zvezan hotel zagnati proti hiši. 4*Stoj. ali te pa ustrelim!" Po-ieaj mu je pomolil pištolo pod nos. "To je moja mati." je zavpil Siman in se skušal izviti iz pe-»ti, ki so ga držale. Seveda je bil njegov trud zaman, ker je bil sklenjen. Pritisnili so ga nazaj c hlevski steni in trije možje so »a tesno obstopili. V hiši so sedaj gospodarili vo-iaki kakor se je jim je zdelo. Kmalu se je na pragu pojavil vojak, ki je z nožem obrezoval veliko suho gnjat, drugi vojak oa se je pokazal z zelenim vr-••em, iz katerega so zapovrstjo pili. Ropanje je bilo v polpem razmahu. Komandant se je izgubil v hišo, od koder se je za-čul njegov zapovedujoči glas. "Ne uničevati, na vozove, na vozove!" Ko so vojaki natešili svoj glad, so začeli nalagati živež na vozove. Dva sta privlekla najprej veliko dežo, polno zabele, iz hiše in sta jo zakotalila na voz. Drugi vojaki so nosili vreče in jih nalagali tja. Ko je bil ta voz poln, so začeli nalagati na drugega. Na tega je šla pijača. V kleti je bilo še pet polovnjakov sadjevca, ki je bil pri Coklarju znano imeniten. Sedaj so trije sodi drug za drugim romali iz kleti. Nekateri vojaki so začeli nakladati seno. Na policiji so imeli konje in so potrebovali krmo. Med delom so vojaki ves čas črepali iz velikega vrča. ki je krožil od rok do rok. Siman- je gledal vse to in se držal mrko.»Uničevalo se je blago, ki je bilo pridelano z žulji in zdaj so ga žrli ljudje, ki jih je sovražil. Njegova usoda je bila zapečatena. Gotovo ga je kdo izdal. Pri njem je bila že dolgo časa partizanska baza. V naglici bi se rad domislil kakega dejanja, ki bi ga posebno obteževa-lo. Ali misli so se mu začele mešati, ko je videl razdejanje pred seboj. Matere niso pustili na spregled iz hiše. ker je koman-dand zapovedal. da se mati in sin ne smeta videti. Kdo ve. kakšne namene ima policija? V tej duševni tesnobi si je naenkrat zaželel videti mater in zato je na ves glas za klical proti hiši: "Mati!" Iz hiše se je takoj odzval materin glas: "Siman!" Nič drtlgega kakor samo ta klic, pritisnjen ob hlevski zid. je bil pomirjen. Materin glas je bil močan, veder, čisto nič ob- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA \ 99 Naročnina sa Zdruiene driave (Itvsemftl Chlcafa) in Kanado $6.00 l na leto; $3.00 za pol leta; $1.50 sa četrt leta; za Chlcafo In Cleero l $7.50 za relo leto; $3.75 za pol leta; za Inozemstvo $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••o upan. Ali je bil tudi njegov glas tak? Sjman si je začel izpraše- j vati vest. Starka je takrat sedela med dvema policajema ob peči in se ni smela ganiti. Njuni klici so povzročili velikansko razburjenje med roparsko patruljo. Kakor bi se bila podrla streha nad glavami. Komandant je skakal in začel vpiti nad vo-j jaki, ti pa so se začeli znašati nad materjo in nad sinom, jima groziti in mašiti usta, kakor bi znoreli. Sele čez dolgo so se spet | toliko pomirili, da so mogli nadaljevati svoje zločinsko delo. Naloženi vozovi so že stali v v(*sti pred hišo in sedaj se je nekaj vojakov zakadilo v hlev po živino. In ko da bi žival slutila, da se je nad hišo zrušila nesreča, je začela žalostno mukati. Ko so jo gonili iz hleva, se je nekaj živali vojakoma iztrgalo iz rok in potem begalo po sadovnjaku. Naposled je cela kolona že stala pripravljena na odhod; spredaj par naloženih vozov, zadaj tista živina, ki so jo vojaki mogli poloviti. Ob straneh so tali vojaki z nasajenimi bajoneti, ko da bi bilo kolono treba varovati. Tedaj je napravil komandant kazenske kolone veliko napako, ker je ukazal privesti mater iz hiše. ne da bi prej dal odstraniti sma z dvorišča. Bil je že pijan, ker so v shrambi našli par steklenic črničevca, katerega je mož nad vse ljubil. Mati in sin sta se videla. Materi se je zdelo, da vidi v sinovih očeh polno solz, ko gleda za njo, drugače pa ji je bilo zelo prav, ker je pogumno stal po-| konci kakor junak. Sinu se je zdelo, da stopa mati zelo-težko, a se mu je vzlic temu zdela lepa. ta njegova stara, zgarana mati, ko je šla čez dvorišče. Sele, ko je mati zaklicala sinu: "Siman!" In šele, ko je sin odgovoril: 4 Mati!" Sele takrat je komandant spoznal svojo napako in je ukazal ' odpeljati sina za hlev Toda bilo je že prepozno, mati in sin sta se videla. Videla sta se ravno v hipu, ko je obema bila potrebna njuna medsebojna ljubezen, da sta postala močna v najtežjem trenutku življenja, ki je že stoletja teklo na Coklarjevem domu. Mati je šla s trdimi koraki h koloni, a sin se je oddahnil, ko so ga prislonili na drugi strani za hlevski zid. Tam izza dvorišča so doneli kriki, nato se je pojavil komandant za hlevom. Zabodel je v Šimna svoje krvave oči in hripavo rekel: "Ali veš, izdajalec , da boš crknil?" Siman je ostal nepremičen Takoj je spoznal po izgovorjenem glasu, da govori komandant resnico, ker je bil glas skrajno mrzel in sovražen. Tudi to je dobro vedel, da velja ta komandant za najokrutnejšo zverino v vsem okraju in da je že veliko ljudi lastnoročno poslal na oni svet. Na hitro je še pomislil, ali ne bo dal življenja prepoeeni in ali se izplača taka smrt. In ko je pretehtal ceno, si je z zadoščenjem priznal, da ne bo umrl zastonj. Nato je mnogo odločneje zadihal. Komandant se je še enkrat zadri: "Ali veš. da boš crknil?" Vem," je tedaj spregovoril Coklarjev Siman, ki se je domislil nekaj zagonetnega. "Izpolnite mi še eno željo, preden umrjem." "Kaj bi še rad?" ga je vprašal komandant nekoliko osupel. 4 Eno cigareto bi še rad pokadil pred smrtjo," je dejal Siman z vdanim glasom. "Ho-ho. to pa lahko dobi*," se je zakrohotal komandant s surovim glasom in mu pomolil cigareto, katero je prej že prižgal Cez nekaj časa je še dejal: "Napravi hitro, ker se nam mudi." Siman je z zvezanimi rokami prijel za cigareto in jo dvignil k ustom. Počasi in mirno je vlekel dim vase. Gledal je po sa-njaku, ki s r je s svojimi stote-dovnjaku. Gledal je po sadov- Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, poeta ja VVGES, 1360 kilocycle§. Vodi jo George Marchan. je določil Morganovo demarka« eijsko črto. Ta je razdelila Julijsko krajino v dve coni, ki sta bili podvrženi kontroli zavezniških čet v coni A, in jugoslovanskih v coni B. Hud položaj V Trstu se je ustoličila zavez-1 niška vojaška vlada, ki je sprva | pustila na svojem mestu Julijski osvobodilni odbor s predsednikom Italijanom Pogassijern,in Slovencem Stoko. Ker pa je zahteval Osvobodilni svet priključitev Trsta k Jugoslaviji, so angleški vojaki prevzeli upravo v svoje roke ter postavili v ospredje italijanski CLN pod predsedstvom Fonde, ki sodeluje s polkovnikom Bovvmanom, ameriškim šefom zavezniške vlade. Tako je Trst postal središče reakcionarjev in fašistov, pribe-ižališče vojnih zločincev, ustaških i oficirjev in drugih krvnih * zlo-i čincev italijanskega in jugoslovanskih narodov. Fašisti so pelo organizirali v Trstu pod zaščito stu tuje policije manifestcijo za ob- Zeleh bi, da ne. letnico osvojitve tega mesta po italijanskih imperialistih. In končno dokazujejo vesti, ki smo jih dobili iz Julijske krajine, da i jc položaj delavskih mas te po-; krajine težak. Brezposelnost še i vedno raste. Edini izhod Gre se /u t<>. da podpisniki mi- BridgeviUe 27. okt. $31; dr. št. 89 rovnih pogodb ne ponove krivice SNPJ M si4pj „ llkraj W)M jugoslovansko meje. /.ato bo tre- moreland $ir Prjspevali so: Andv ba ločiti tri stvari: zaledje, me- Bertelj $2; po $1: Mary Matko, L. sto in pristanisce. Bregar, Josephine Klobuchar, Mary Jasno da spada Trst med škoda, Matt Marovich, Mr. in Mrs. mesta, ki morajo deliti usodo Slibar. Frank Zupančič, John Fra-svojega zaledja, od katerega so del, Frank Medved, Alex Skerlj, dati manjšinam. To je tudi eden najmočnejših argumentov, ki so jih navedli Jugoslovani. Vendar Angleži kljub temu podpirajo Italijane v njihovem odporu proti jugoslovanskim zahtevam. Oni seveda pozabljajo omeniti, da so samo najbolj reakcionarni italijanski krogi najbolj protijugoslovanski, da pa hoče italijansko ljudstvo v Trstu tvoriti del svobodne Jugoslovanske republike Da se stvar natančneje določi, bo( morda zadostovalo, če po Magnienu omenimo, da so na neofašističnem kongresu gibanja "Uomo qualunque", ki se je vršil v Milanu, zagovarjali reakcionarno in imperialistično tezo, naj ostanejo Trst, Istra in vse ostalo Slovensko Primorje v mejah iz leta 1919. Ali bodo Anglija in Zed. države še dolgo podpirali stvar, ki se ne da braniti, kakor stvar reakcije v Grčiji, Španiji ali Tr- TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XIII. IZKAZ PENNSYLVANIA: .Moon Run: Nabrano na konferenci JSZ in Prosvetne matice v SNPJ za okraj VVestmoreland $10. (Poslal Alex Skerlj, blagajnik.) Sharon: Jos. Cvelbar $2 90, Jos. Johnstovvn: Frank Meden f>0c Kav Travnik (Detroit) $1. (Poslal F Cvetan.) Crosbv: John Kandare 25c. OHIO Cleveland: Frank Cerne $2. Anton Jankovich 25c. (Poslal A. Jan- Nl NOBENE KAZLIKE, kdo je zmagal v volitvah 5. novembra. Stavkarje so pretepali prej. jih sedaj in jih bodo se bolj kadar spet pridemo v "Hoovrovo" prosperiteto. Gornje je »lika i* stavke filmskih igralcev v llollvuoodu. Nad 100 igralskega osebja je bila v akciji. In pribilžno toliki* tudi policajev. Ix zgornje slike je razvidno, da so bili najmanj štirje policaji proti enemu stavkarju. rimi drevesi razprostiral za hle- s;imo z enim očesom. Precej ča- vom. Vejam se je že poznalo, da sa ogenj ni hotel prijeti, potem odvisna glede sirovin, delavskih Anton Zornik. Frank šustar. Frank so bogato obložene s Sadom Ce p«i se je najprej nekaj pokadilo rezerv, pa tudi prometnih zvez. °meK in Mary E Fradel; po 50c: bi v tem trenutku tudi mislil na in koj nato je že siknil plamen To zaledje je ozemlje s kom- Jos, KIun in Matt Drop to. kar so gledale njegove oči. bi iz stoga. Ogenj je zaprasketal. paktno naseljenim sslovanskim * *P°rt: Federacija mu kot kmetu gotovo postalo Ta tenki glas je komandanta prebivalstvom, hudo pri srcu, toda njegova bit vzdramil. Ko so je obrnil, je vi- Trst more in mora biti fede- je bila že vsa odsotna od tega le- del. da stog gori ralna edinica jugoslovanske re- Steklačič $1 (Poslaij Cvelbar ) pega pogleda Njegove misli so Svinjar banditski" je zaklel publike, ki jamči vsem svojim Herminie: Anton Zornik poslal vrtale nekje drugej .. . Tik na strupeno, ker prvi hip ni vedel, državljanom demokratski razvoj $2.50. Prispevali so: A Chatez. njegovi desni strani je bil zlo/en ali bi se zakadil v Simna ali pa brez vsakih zaprek. Kakor osta- PitUburgh SI. Jos. Juvan, VVest kup suhe praproti, ki je bila tam v ogenj. Toda ogenj je medtem le federaTne edinice v Jugosla- Nevvton $1. J. Oražen. Banning že od lanske jeseni. Ta suhi stog že zajel vso stran stoga in je se- ciji. bi Trst imel svojo ustavo, 50c je segal gori do parne, ki je bila i»al že visoko pod slamnati svod svojo parlamentarno vlado in na koncu se natlačena s slamo Tedaj je zagrabil pištolo in vrhovno sodišče, ki jamči spošto- skoraj doli do praproti. Proti ustrelil proti kmetu. Ko se je vanje ljudske volje, hlevu je pihljal oster jutranji Siman Coklar zgrudil zadet v Italijansko, slovensko in hrva- vetric in zibal s posameznimi srce ie komandant zarjul še zad- ško ljudstvo Trsta je že manife- stebli. Simanovi možgani ^o se njo kletev "Pes" . . . stiralo svojo voljo v tem smislu, bolestno zapičili v to podobo . . . Potem je vtaknil pištolo v Kar se tiče tržaškega prista- kovičh > Kako ga je že poklicala malo nožnico. N'ato so vsi tri je esesov- nišča. ki mora ostati naravno Willoughby: John Prudich $2. prej mati ...? In kake so bile pri ci urno odskočili od morišča. ker pristanišče vsega južnega dela i (Izročil L. Zorko.i tem njene oči? je bil že zadnji čas. kajti praprot srednje Evrope (Avstrije. Ceho- Barton: Mr. in Mrs. Joe Skoff $2, Medtem se je naredil na kon-; je zagorela že s Qolim plame- slovaške. Madžarske*, kakor tu- John Vitez $1. (Poslal J. Vitez ) cu njegove cigarete velik, žareč nom in slama nad njo se je bila di jugovzhodne Evrope lUkra- Lisbon: Jacob Bergant $2. ogelj. Komandant je bil s hrb- že vnela. jine in Poljske*. je jugoslovan- Martins Ferrv: Johanna Rebol tom obrnjen od njega. Tista dva. Esesovska kolona je učno zbe- ska teza internacionalizacije ki sta ga stražila, sta zijala ne- zala / dvorišča, ker je bilo vse njegovih bazenov najpamet- ILLINOIS Chicago: Thos. Svetlik $1, Steve „ . Malnarich SI, Jos. Slogar $1. Močni argumenti Clarendon Hills: Steve Vidmaver Italija, ki jo uradno podpira $1 00. La Salle: Leo Zevnik $2 25. Springfield: John Goršek $1, John Ocepek $1. Waukegan: A. Kobal 50c, Martin Judnich 25c. WISCONSIN Miluaukee: Mike KoSin $3 (Izročil Jacob Rožič.) Kacine: John Pueely $1.25. Sheboygan: Frank štih 75c. Santa Ynez. Calif.: M J Reading $2.00. Pueblo. Colo.: Louis Korošec $2, John Stonich $1 Detroit. Mich.: Janko Zornik $2, Lawrence Sluga $1. \Vashington, D. C.: Annie Bester $2.00. Carolina, W. Va.: Josef Torkar $1 00. Arma. Kansas: John Kocjan 50c, Luka ftetina 25c. Coopertoun, N. Y.: Adolf Krisch $2 00. Gouanda, N. Y.: Jim Dekleva 75 centov. t Skupaj $107.90, prejšnji izkaz $1,204.96. skupaj $1.312.86. kam proti sadovnjaku. Brez pre- hlevsko poslopje naenkrat v og- 1 nejša. misleka je tedaj Siman puhnil nju. Mater so morali pehati, ker tlečo cigareto v stog praproti je le s trudom zapuščala dom. Nato se je topo naslonil na zid in kjer je živela sedemdeset let čakal. Straža ni opazila njego- Sele potem, ko je komandant za- vega dejanja vpil nad njo: Mladi gospodar na Coklar je- 'Pes je sam zažgal!" je mati vini je nekaj trenutkov srepo stopila krepkeje na svojo sveto strmel v stog s praprotjo, toda zemljo. KDO SO RES NASPROTNIKI PRAVE REŠITVE TR2ASKEGA VPRAŠANJA? V francoski reviji 44Regards"[ ... je napisal o vprašanju "Trsta" i , It«1,Jf "skl, faslstl s» .uklnl1' G Milhaud sledeči članek, ki ga sl"VenJNkuc so,.p 1,1 Jras0Pise1. ,eur ponatiskujemo iz "Primorskega is,Uh duhovnistvo da v cerkvah dnevnika opusti slovenski jezik. Slovence . . _ , , so nameravali potujčiti in tako Vprašanje Trsta je eno najkoe- IXjitalijaneiti pokrajino. Z nasil- .................. Ijivejsih vprašanj v sedanjih nimj umotnimi sredstvi so nasta- morski promet 3.400.000 ton. Le- Anglija, utemeljuje svojo tezo. po kateri naj bi bil Trst italijanski. z dozdevno italijansko večino. Jti jo je v Trstu ustvaril fašizem. Toda če upoštevamo Trst skupaj z zaledjem, ki je z njim gospodarsko povezano, ne dobimo samo velike večine Jugoslovanov, ampak opazimo tudi. da Italijani, ki živijo v tej pokrajini, ne le da niso v večini, temveč so celo tudi njihovi lastni interesi enaki interesom slovanskih someščanov. Trst je pod italijansko okupacijo životaril. Zadostuje le nekaj številk: leta 1913. je dosegel po- mednarodnih prilikah. Rešeno nih y sam(?m meBt|| Trstu nad mora bitiiz biz.ijo mirovno po- sl()tisoč syojih rojakov godbo z Italijo. | Julijska krajina, naseljena že od 8. stoletja s Slovenci in Hrvati, je živela : Ino pod tujim go-spodstvom. bodisi germanskim ali pa italijanskim.' Pod avstrijsko oblastjo je postalo tržaško pristanišče glavni izhod na morj ledju srednj? in jugovzhodne Evrope. V tem obdobju so morali tako Italijani kot Slovenci prenašati obl-ist avstrijskega gospodarja. Leta 1919 . ob koncu prve svetovne vojne, so dali Trst Italiji in v teku 20 let so morali Slo- Po osvoboditvi Kaj se je zgodilo po razsulu italijanskega fašizma? L. 1943. jc za nekaj dni prevzel v svoje roke mestno upravo ljudski odbor. Toda Nemci so kmalu zaključili delo odbora ter njegove ogromnemu sa-1 člane deportirali v Dachau. Pod pritiskom nemškega škornja so se znašli Slovenci in napredni tržaški Italijani in združili proti okupatorju. Slovenci so žrtvovali za stvar narodne osvoboditve 42.800 mrtvih. Ob času nemškega razpada in ob prihodu osvobodilnih čet maršala Ti- venci in Hrvati prenašati naj- ta je prevzel oblast v mestu Pri-bolj okrutno preganjanje Mus-1 morski osvobodilni odbor, solonijevih "črnih srajc". j Toda ravno v Trstu so se sre- |čale britanske čete, ki so prekoračile Italijo, z Jugoslovansko armado. Tako je prišlo do vojaškega dogovora junija 1945., ki Dr. John J. Zavertnik ®rtYSIClAN and SlHEON HEST 26th SllEET 3721 Tel. Crauford 2?l2 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except Wed , Sat. and Sun ) 6:30 to 8:30 P. M. ogodb z Italijo, glede tržaškega vprašanja itd., to je že prilično znano. Toda ali bo v bodoče kaj spremenjeno? Strah pred naklonjenostjo Nemčiji Mnogi delegati združenih na rodov kanci "boj di. In vsi govorniki poudarjajo. da so r,a vzajemnost, za mir, pro-se boje, da bodo repubii- ti-atomskim bombam, proti im-pokazali močno voljo perializmu in za vse druge ide- vala v svetu zunanjih ministrov, katerega se je dozdaj bila poslu močno Nemčija znova utrditi, še pre- al ne reči A dejanja pričajo, da dno bo demokratizirana, in s j* velika večina delegatov iz sta- tem omogočiti nov val panger- re šole in da jim je ljudstvo in manizma v Evropi.* Mnogi glav- mir prav malo mar. bilo mnogo iažje razpravljati o n* časopisi, ki so 7.a republikan- Morda se bodo apeii Ustih, ki mirovnih pogodbah , , A . . i Največja zapreka pri tem je zevala kot svojega poglavitne- ] atomska ^mb*. Eden vzrokov ga sredstva za posvetovanja med velesilami. Zelo verjetno je. da so sovjetski prvaki precenili težkoče. katere je pričakovati pri sklepanju miru — pri reševanju tržaške zadeve, plovbe po Donavi, pri ureditvi vprašanja italijanskih kolonij in reparacij — in prišli do zaklju- sporazum" čka, da ni verjetno, da bi se našla rešitev za nemško vprašanje, dokler se vsa mednarodna atmosfera temeljito ne spremeni. Osnovno vprašanje pri mirovni pogodbi za Nemčijo nam- da so bile ruske armade močne, je bil ta. da so hotele nadomestiti atomsko bombo z grožnjo, da hi v slučaju spopada zasedle velik del Evrope in široke predele Azije. Ako bo postavljena atomska bomba izven zakona, bo nedvomno lažje najti osnove za Združeni narodi v zastoju radi sporov v "veliki trojici" so vzklikali lo nepopisno. reč nikakor ni vprašanje, kako (Nadaljevanje s 1. strani.) | "Trst je naš!" bo ta dežela urejena, ali bo cen- kaj iztaknejo, to se bo pač vide- ' Gorica je naša! tralizirana ali federalna, itd , lo, ko prične novi kongres zase- ljudje, temveč le to. ali bo nekdo izmed dati. Torej v pričetku prihod- A zavezniki so mislili zaveznikov uspel, da Nemčijo njega leta. Pa tudi že sedaj, kaj- je — namreč ameriška ter an-gospodarsko zopet obnovi in jo ti razni zmagoviti republikanci gleška vlada in namesto navdu-potem doda k svojemu lastnemu sklicujejo konference in se na vojaškemu potencialu kot zavez- njih prerekajo, kako njihni vo-nico. Dokler bodo vojaška vpra- j lilni triumf izkoristiti. A pri tem sanja ostala nerešena, bo ta za- ne mislijo kdo ve koliko na ko-deva pravo osrčje nemškega pro- risti skupnosti, temveč kako si blema. ker gre zato, ali se bo iztisniti čimveč zase, za svoje Namčija naslonila na vzhod ali! politične mašine in pa kako iti na zapad. i v zmago tudi v predsedniških Molotov je najbrže sprevidel, volitvah leta 1948. da ne more priti do pravega mi- Sloga navidez Zelo verjetno je. da bo v vna- sko stranko najbolj agitirali, so so razsodni in odgovorni v svo-namreč Nemčiji izre*dno naklo- jih izvajanjih in pri svojem de-njeni. Zahtevajo, da se naj ji lu, posrečili. Toda za enkrat je čimbolj pomaga, ob enem ščitijo sedanja konferenca združenih 1 njene reakcionarne industrialce • narodov še zmerom le "debatno' in sploh delujejo, da se Nemčijo društvo. Upi Primorskih Slovencev po vsem videzu ie ne bodo uresničeni j • ..._______ .*. -------------------- ■ —.-----r------- Bilo je tik ob zlomu Nemčije. -------------------; ko so slovenske čete na Primor- kuhala kosilo, ko si prišel v ofen-1 ske m 'in v ostal« Julijski Bone - *ivi ,a(en k nam — Kaj sem že j čiji izvršile skupno z zavezniki hotel - Kako P™v za i svoje končno osvobodilno delo. Prav v dolini'' — P°žri še in po-! Navdušenje med narodom je bi- vci " Kurir Je Pa s skopimi be- seeiami pripovedoval, da se mnogo sliši o dogodkih po svetu, da je radio povedal to in ono, da pa ni še nit- gotovega. "Naši gredo k čim prej obnovi za jez proti,. .. . ..., .. .. , "komunizmu". Rusiji ter nje- Luc,J°' S" t. ljudje po nim zaveznicam. , *rič,h okr.°« T"buse __ , I Cepovana in teh krajev, kjer so V takem ozračju sesedaj vrši. partizani imeli glavna oporišča,! meu "združenimi naro- mQČ svojc zemlje Tako velika se jim je zdaj zazdela ta v hribe potisnjena domovina, ta po la-, ških grabcžljivcih zamorjena de-i žela. da se je ponos v njih dvi-| gnil še višje. 1. maja zjutraj se je po vseh j gričih raznesel glas. da je Trst osvobojen po Jugoslovanski vojski. da je Gorica pred osvoboditvijo in ljudstvo se je zlivalo z vseh gričev proti Trstu in Gorici. 1. maja zjutraj sjno odhajali s svoje baze tudi mi, da bi se srečali s'svobodo. Poslavljali smo se od dobre matere na Plešah, ki je že tri leta kuhala partizanom podnevi in ponoči, kadar je pač lačen borec potrkal na vrata hiše in čustvo sreče, da smo učakali svobodo, se je mešalo v nas z nejasnim občutkom otožnosti. "Tako smo bili vajeni partizanov, zdaj pa bo vsega konec. In na teh gričih bomo tako sami," je z enim očitkom tožila mati na Plešah, ko smo se poslavljali od nje in zdelo se nam je. da ji je radostno vest o svobodi kanila La Salle in okolica: Anton Udcvicb in Leo Zevnik. SprinffieN: Josoph Ovci ln John Goriek. Vir Jen t Fr. Ilersich. Wauk«gan No. Chicago: Martin Judnich. IND1ANA. Indianapollat Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadiat Jofrn Shular. We«t Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit Dearborn John Zornik. Joe Koršič, Joseph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl: Mas Marti. Chlftholir: Frank Klun. Dulutk: John Kobi. El>. Jchn Teran in Jacob Kunstelj. MISSOURI St. Louis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. East Helena: Joseph &Iihelirb. Red Lodgai K. Erznožnik. NFW JERSEY. Eliaaboth: Amalia Oblak. NE\V MEXICO Gallup: Mary in Jennie Marinšek. NEW YORK. Gowanda. James l)ekleva. OHIO. Akron-Barberton: Mike Kopach. Avella: Frank Bregar. Ckrmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: John Terčelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc. E šport: Jos. Britz. Forea Ciijrt Anthony Drasler Jr. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguitin. Johnstovvn in okolica: Frank Cvetan. Latrobe: John tn Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Librarjr: Nick Triller. Meadowlanda: Martin Baje. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-Hoy. Sbaront Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Hermini«, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johmtown. ( WASHlNGTON. Soattl*. Lucas Debeljak. W£ST VIRGINIA. Elm Groee: Frank Kosem. Star Citjr: Lawrence Selak. Thomas* Len ha rt Wcrdinek. WISCONSIN*. Milwaukee in Weit' AUit: Louis Bar-borich Shebojrgan: Frank Stih. Willard: Matt Malnar. WYOMING. Kemmerer in okolica: Anton Tratnik in John H. Krsisnik. Ročk Springs: Frank Remitz. ru. dokler ne bo rešeno vpraša nje vojaškega ravnotežja in je radi tega predložil splošno omejitev oboroževanja. Ta ruska ofenziva se je začela že davno — že takrat ko je Gro-mejko pred dvema mesecema predložil varnostnemu svetu, naj se sestavi popis vseh zavezniških vojaških formacij, ki se nahajajo na ozemlju prijateljskih ali nevtralnih dežel. ske stranke, kakor so jo doslej oni njemu. Toda delegatom združenih narodov na tem zborovanju ni to-Ta predlog je bil Ameriki in liko mar, kako si demokratska Veliki Britaniji neprijeten, ker in republikanska stranka vlogo so njihove čete raztresene po razdelite, pač pa, kaj pravzaprav vsem svetu. Med drugimi argu- je njun program? menti. ki SO bili takrat navede- Kakšno stališče imata gl»H» šenja plove sedaj po Primorskem napram zaveznikom gnjev. Bilo je ob prvem maju letos, ko je v tem prvotnem navdušenju zmage zaveznikov in osvoboditve (?) Primorske napisal Ignac Koprivec sledečo shko ("Ljudska pravica", Ljubljana): Že nekaj dni je bilo na Cerkljanskih gričih tako čudno. Po veliki nemški aprilski ofenzivi nji politiki naše vlade po minu- so bili vsi gozdovi od Cerknega lih volitvah med demokratsko pa do Oblakovega vrha in Tri- in republikansko stranko še več j buše polni naše vojske, ki se je j obrazi ob teh vesteh. Bilo je ja-"sloge" kakor jo je bilo, že radi izmikala iz švabskih zased in sno^ da vesti, ki so jih prinašali tega. ker bo rporal državni ta j-j obroče v. zdaj je je pa nenado- kurirji, niso bile neresnične. "Če nik Byrnes prepustiti glavno b?- ma zmanjkalo, ne da bi kdo ve- razstreljujejo, potem ne bodo s< do predstavnikom republik m- del kam se je premaknila. morju," je važno zaupal gospo- po svo- dar ju. ko je odhajal ..... . . * kaplja grenkobe. Zanjo bi bila Včasih ; < je zašel v osamelo \ J _ v ___ hišo na hribih bolj zgovoren kurir, ki je vedel mnogo povedati in ki je sam poslušal radio. Od Gorice in Trsta se je čulo streljanje, vmes pa težke eksplozije. Ljudje so stali zvečer pred hišami in gledali, kako od časa do časa zažari nebo, nato Ko smo J1 ^ Poslednje v pa so slišali strahoviti pok. roko, se je obrnila vstran, si otr- "Nemci razstreljujejo mostove. nila solze» kl so i1 \ezleJz Pn? važne zgradbe in skladišča." se *aInih <*> in momljala: 'Ta prvi je širilo med ljudmi. To je bilo maJ si ^m zapomni a! Prinesel na nek način neprijetno, vendar nam svobodo, nas hribovce pa so pa kmetom po hribih žareli Je udaril s samoto. Ta leta, v pač svoboda popolna, če bi vse tiste stotine partizanov, ki jih je nahranila in jim dala streho, prišle to uro k nji, da bi jim lahko dejala: "Vidite, fantje, zdaj se vam ni treba ničesar več bati." HELP WANTED ATTENTION - GIRLS - VVOMEN "HERE IS A VVONDERFUL OPPORTUNITY " WE URGENTLY NEED SHOE VVORKERS "EARN HHILF. YOU LEARN" LEARN SHOEMAKING Help Needed in Ali Dcpartments—Piece VVork Rate—Group Insurance Plan—Excellent VVorking Conditions PERMANENT VVORK ALL YEAR AROUND APPLY HAMILTON, SHEU & WALSH SHOE CO. 2107 LUCAS — ST. LOUIS, MISSOURI SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE jvečja slovenska igarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 230! S. LAVVNDALE"AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Četniki. ki so med ofenzivo zasedli skoraj vse vasi in osamljene bajte po gričih, so izginili, kakor da bi se pogreznili v zemljo. Na Plešah so si pripravili obed. ko je pritekel doli od Oblakovega vrha zasopli kurir in komandantu izročil pismo. Komandant je poskočil, kakor da bi gn začelo neznansko zvijati v trebuhu. Zakričal je in vsa njegova tolpa je v eni sapi pograbila najbližje stvari in jo odku-rila. Pripravljeno kosilo so pustili na štedilniku, v skladišču so pa ostavili nekaj jestvin, ki so jih naropali. Tekli so. kakor da bi se bližala povodenj, je pripovedovala gospodinja. Ljudje so začeli šepetati: "Silna jugoslovanska armada s tanki in letali prihaja proti Sloveniji. Nemci se umikajo. IX. korpus se premika proti Trstu. Zdaj je na Predmeji, zdaj je na Krasu," so vedeli povedati. Kmetje so lovili redke kurirje ter jih vpraševali v koprnečem pričakovanju o novicah. "Stopi v hram. tovariš, stopi!" so prigovarjali kurirjem in gospodar je segel v skriti kot po stekleni-| co žganja, ki mu ga četniki niso i našli ter ga ponudil molčečemu ! kurirju. "Požri, močno požri!" mu je prigovarjal. In ko je oni napravil požirek, se* mu je začel "dobrikati; "Ali nisi že hodil tod0 Če se ne motim, ti je naša mati ki smo jih preživeli skupaj, so ! bila tako lepa'" Zamislila se je in zamahnila z roko, nato se je pa skrila v hram. Spuščali smo dolgo v Gorici!" je "prerokoval ^ Proti Tribuši. šli proti Čepo-1 Rupar Naslednjega dne je pri- vanu in ozirali smo se na svetli j šel glas: "Po Baški grapi in po hram na Ple^h' kJer Je P^šar-' vseh cestah se umika tisoče ska mali ioka,a » Partizani. Vsa Nemcev. Četniki gredo proti leta se ni bala '^stičnih gro-Vidmu. Po Vipavski dolini so ce-I ženi in kro«e1' zdaj ,se Pa ste polne bradatih banditov s "strašila samote, Kakor se je četniškimi kokardami, ki bežijo matef> ,8 Ples takrat Jt«z,1° P° in gledajo plaho po vaseh. Ne- na*: kakor so zrle v odhajajoče kaj bo. nekaj bo'" so si šepetali Butchers and Meat Cutters F.XPER1ENCED OR INEXPERIENCED, — STEADY YEAR AROUND VVORK. — EXCELLENT PAY AND VVORKING CONDITIONS. Clean Dre rs in* Room — VVe serve meat to ali our employees. — Learn a trade in the food industry. — VVe vvill train you. Apply early by person or vvrite to— Grand Rapids Packing Co. Bristol Road N. W. M MILE NORTH OF LEONARI) PHONE 72414 Grand Rapids, Michigan ljudje. Zdaj so začeli verjeti v svobodo. Začutili so, da bo tudi ta vojna imela svoj konec, vendar pa so bili še previdni. Po dolinah šo se slišali vriski. Narodna zaščita je patrolirala po cestah in lovila izgubljene četni-ke, ki so tavali po hostah in po |X)teh. Iz Gorice so začeli prihajati prvi izpuščeni zapornikj, ki so vedeli povedati, da Nemci zapuščajo Gorico, da je pa hočejo braniti četniki, ki streljajo po cestah in napadajo ljudi. "Naši so pred Gorico!" je prišel glas, in takoj nato: "Jo že obstreljujejo." Od drugod je nekdo prinesel vest: "Poulične borbe v Trstu. Naši zasedajo Trst. Nemci so umikajo ob morju." To i oJ)ili 7.a Primorsko veliki časi. Pj^aseh je ljudstvo stavilo mlaje. Naše zastave so plapolalo po vseh hišah. Od hribovskih vasi do onih v dolini so sc ljudje pripravljali, da pojdejo v Trst in Gorico. "Gorica bo svobodna, Gorica bo slovenska!" To je bilo za marsikoga skoraj neverjetno in nemogoče. • Da bo partizane začudene oči prebivalcev cerkljanskih gričev, ki so mislili, da bo pesem partizanov zmerom napolnjevala njihove hrame, tako se oziramo s toplo mislijo in hrepenenjem tja gori še danes mi partizani. Plešarska mati in matere s cerkljanskih gričev, bodite pozdravljene. Mnogokrat mislimo na vas. na vašo plemenitost, na vaše hrepenenje po svobodi, na vaše dobro srce in težko nam je, ker še niste učakale tistega dne. ki ste se ga najbolj veselile: da bi bila Gorica svobodna, da bi bil Trst svobodeVi. A tudi ta čas pride. ZAKAJ? ZATO! Kdor nikdar vnemal ni se za os išče, najlaže v Trstu pride pred sodišče Kar tam še zdaj so v službi takšne buče, ki dvajset let so drle se: Eviva Dure Iz "Pavlihe". Motion Picture Studio Permanent Position For Stenographer Excellent VVorking Conditions 5-Day VVeek — Good Salarv Filmack Trailer Company 1527 SOUTH WABA$II HARRISON 3S95 i VVOOL PRESSER WE NEED AT ONCE EXPERIENCED In Our Modern Cleanin* Department Good Hours — Top VVages Excellent VVorking Conditions Stcady Ali Year Around Apply novv Crescent Laundrv 12»5 HARRISON STRKET DAVENPORT, IOWA J POLISHERS - BUFFERS TOP VVAGES See me NOVV — Apply TRI-METAL PRODUCTS «44 MILVVAUKEE AVENUE ENGINEERING DRAFTSMEN Experienced REFINERY or HEAVY CHEMICAL PLANT EQUIPMENT LAYOUT, DESIGN Give full particulars, salary etc. THE MATHIESON ALKALI WORKS, Inc. P. O. Box 896 LAKE CHARLES, LA. MEN—NO AGE LIMIT Learn Lcather Goods Trade. Steadv work for men vvilling to learn — High pav. Overtime. Paid holidays and vacations. — Apply m4 SOUTH WABASH AVE. (l«t Floor) ORDER FILLER 48 HOUR VVEEK — $39 — UNION STEADY JOB j. F. BAMBAS & CO. 1657 HI.I E fSLAND AVfNUE SEVVING MACHINE OPERATORS Experienced or VVilling to Teach I^enther goods manufacturer _ Steady work Good pay Overtime. Paid holidavs and vacations. Apply 2W4 SOUTH VV A BAS II AVE (lst Floor) VVE NEED GIRLS FOR LIGHT FACTORV VVORK Good vvorking conditions Apply ROSE 1*1. ATI N G VVORKS 21? VVest Illinois pr Iz SANSovega urada 3935 V/. 26Hi Sf., Chicago 23, ILL Pismo Pavle Lovšetovc Mnogo naših rojakov se šc spominja odlične operne pevke Pavle Lovšetove. ki je pela po mnogih naših naselbinah in zbujala našim ljudem spomine na staro domovino. Gotovo se jih je mnogo vprašalo, kako neki je ona preživela strašna letu vojn«? in sedaj jc na to nekaj odgovora. S posredovanjem gospe Plevni-kove v Clevelandu je dobil predsednik SANSa. brat Etbin Kristan pismo, odposlano iz Ljubljane 14. septembra, in ker bo gotovo zanimalo njene številne prijatelje in občudovalce v Ameriki, ga v naslednj em objavljamo: Spoštovani tovariš:— Ko sem prvič stopila na ameriška tla in ko sem jih zapuščala, ste mi izkazali toliko ljubeznjive pozornosti kot naš izšeljeniški komisar, da ste me s tem za večno zadolžili. Srečna in ponosna sem. ko Čitam. da je ta moj odlični rojak danes med voditelji onih Slovencev, ki se v tujini spominjajo svoje bridko preizkušene domovine in ji z zbiranjem obilnih d velike stav-brc družbe, ki je gradila podzemske tovarne in aerodrome. Preživel sem nešteto anglo-ameriških bombardiranj, zndnjo noč (en teden pred vkoi tkanjem ameriške voj rke) sem kemaj ušla smrti pri obstreljevanju bežečih Nemcev, potem sem prestala pravo Kulvanjo pi i vračanju v domovino med dvorna ognjema in mučnim pešučenjem med razbitimi železniškimi progami. Vs to me je zadelo zato, ker sem kot odbornica Slovenske narodne pomoči skrbela za družine naših borcev (katerim je okupator odtegnil plače in živilske nakaznice ter jih tako obsodil na smrt od lakote) in storila le svojo človeško in naiocino dolžnost. Moja sodelavca, univerzitetnega profesorja dr. štur-ma je malo prej odstranila ^'črna loka", dr Mesesnela pa so med strašnim mučenjem ubili na Turjaku. Meni je usoda prizanesla z mu-čeniško smrtjo, kolikor mi je še ostalo življenske sile. na jo bo treba rmotreno uporabiti pri obnovi domovine za naš mladi rod. V veliko radost mi bo, če Vam bom mogla še kdaj seči v roko — ali če bom vsaj dobila par vrstic napisanih od Vaše roke. Vrs in gospo soprogo prisrčno pozdravlja Vajina Pavla I.ovsetova Murnikova 20. Ljubljana Op.—Dr. Mesesnel je bil par dni pred osvutx>ditviji> Ljubljane odpe Ijan po Hacinovi policiji in domobrancih na Turjak in tam zverinsko ubit. ADAMIČEVA NAJMLAJŠA SESTRA P1SE fLouis Adamič je že odpotoval v Air?riko, ko se je rodila njegova najmlajša sestra Anica Prvikrat jo je videl kot 14-letno deklico leta 1932. ko je Šel na obisk v Jugoslavijo in se mu je porodila misel za knjigo o svoji rojstni deželi <"My Native Land" i. Pismo je tipično mlajša sestra s ponosom občuduje in obeudava starejšega, brata, ki je radi svojega velikega doprinosa v korist nove Jugoslavije postal posebno čislan in občudovan. Iz pri-prostih vrstic pa se izliva globoka tuga mlade matere-udove, koje mož jc daroval svoje mlado življenje za svobodo* svoje domovine.—M K) Dragi brat:— Morda boš presenečen, da Ti tudi jaz enkiat pišem, kot Tvoja najmlajša sestra Veliko let je od kar sva se prvikrat in zadnjikrat videla. Takra sem bila še otrok, sedaj pa sem že poročena in na žalost tudi partizanska vdova Poročila sem sc leta i942 z Borisom Jagodičem. absolventom medicine. Študija ni mogel dokončati v vojni zato, ker se je kot rezrvni jugoslovanski oficir boril proti ustasem; bil je že obsojen za "preki sud", pa ga je rešil neki polkovnik Študiral je v Zagrebu. Ob italijanski kapitulaciji je stopil v partizanske vrste in nič več ga ni bilo nazaj. 2e v bivši Jugoslavij se je boril za sedanji čas. parkrat je bil zaprt. a seveda mu niso mogli ničesar dokazati; bil je le osumljen. Mene so preganjali, zaplenili so mi vse. kar sem imela. Belogardisti so me hoteli odpeljati v Nemčijo, pa ko sem pričakovala otroka, sem se na ta način rešila, štiri nscsecc po moževem odhodu se mi je rodil sin. Veliko sem pretrpela, vedno sem se bala. kedaj me bodo ločili od otroka. Bila sem ves čas pri Tončki (starejši sestri, ki živi v Ljubljani). Težko sem čakala konca vojne, čakala moža, da bi mu pokazala otroka, pa ga nisem pri- čakala .. . Vsega enajst mesecev je t lajala moja zakonaka •sieča. Ah, tako krotek čat.t Imela (fin kras negu. poštenega moža Po osvoboditvi sem se preselilu k moževim staršem (v Celje), obenem sem v njihovi trgovini v službi kot bia-gajničarka. Sedaj si nabavljam, kar mi plača dopušča, du bom imela vsaj del tega. kar so mi vzeli. Tu ti prilagam sliko. Imam moi nega, lepega otroka, da je veselje. Sedaj je stnr dve leti in pet m*s -ctv. Neverjetno razumen Je za tu leta. Ko brga mogla saj enkrat pokazati možu. Pred mescem sem bila z njim doma na dopustu. Mama je se vedno tako čila in fri-ška\ kot je bila pred leti, ko si bil Ti tu. Kdaj kaj prideš s Stelio sem? Vtčkrat se pogovarjamo o vama. Kako kaj Stella? Ali se me še Kaj spominja" Jaz se Je še vedno. — tako dobra in preprosta — radu bi jo že videla. V naših časopisih se večkrat pise o Tebi, veš, kar ponosna sem nate. Toliko zbirate tam daleč za na'.o ubogo domovino. Ko sem bila v Piapučuh, sem bila tudi Jaz nekaj delež: cd Tvoj lir paketov Prav lepo : ? Ti zahvaljujem Saj mj vse lako prav pride, ko nimam nič. Cs bol le kaj poslal, pošlji kaj perila (pt.trljine in telesnega perila —» blrgo. če moreš!). Tukaj se ne dobi Oproiti, ker Te nadlegujem Drugače je duma vse v redu, samo me dve s htfstro Pavlo sva inorali toliko dati, *amo da bi z našimi žrtvami dosegli pravice, katere nam pripadaj > Potem bi nam bilo veliko ložje. Pavlu je na tako tragičen način izgubila svojega Janezka na dan osvobojenja 5. maja Moj mož pa je padi I aprila 1945, oba ob koncu. Pozdruvlja Tebe ln Stelio. Anica. V stari Jugoslaviji je nudila ljubljanska univerza le prvi dve leti medicinskega študija. Vseučililki dijak! so morali študije za vršiti v Zagrebu, Beogradu ali izvvn Jugoslavije. Danes pa je ljubljanska mcdicinska fakulteta kompletna, z tržnimi klinikami. Druge popolne fakultte so filozofska, inženirska, pravna in teološka. MGK KOMENTARJI Churchill toži Louiso Adamiča NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA N J m ji r m* a.* JAK Cena $5.00 IN ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00 Avtor obrh knjig jr DR. F. J. KERN NAROČILA SPREJEMA 1 J m i 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Tožbe so na dnevnem redu. Listi so dnevno polni poročil o tožbah, tožilcih in obtožencih i vseh vrst, ki zbujajo lokalno zanimanje. Toda senzacija svetovnega značaja je vest, da je bivši premier Velike Britanije VVin-ston Churchill vložil tožbo proti Louisu Adamiču. SANSovem častnemu predsedniku, ter tvrt-ki Ilarper Brothers, ki jc založila njegovo najnovejšo knjigo "l)inn?r at the VVhite llousc". Vsebina obtožnice nam ni znana. Lahko pa si jo omisli vsakdo, ki je prečital in se poglobil v snov "Večerje v Beli hiši *. Adamič je mojstrsko naslikal Churchilla torija, imperialista. ki si je nadel nalogo "vzdržati imperij za vsako ceno", Churchilla, — borca proti fašizmu in naci-emu, ki pa je obenem držal v svoji pesti skoraj polovico sveta. Senzacija je te.n večja . če upoštevamo dejstvo, da je bil Churchill svoječasno vodilna osebnost na svetovni pozormci. vladar skoraj polovice sveta, to-ii pa za razžaljenje časti, blatenje karakterja, misreprczentaci-10 in nc vem kaj še vse drugega navadnega slovenskega priseljenca. podržavljenega Amcri-kanca in uspešnega pisatelja, ki ?i je drznil zapisati svojo sodbo in mišljenje o britanskem premier ju, ki je sam povedal vsemu svetu, da ni njegov namen predsedovati ob razsulu britskega imperija. Toda dasi ima ta tožba značaj izvojevati si na sodniji osebno j zadoščenje, je očividno globi je-: ga pomena, političnih implikacij. Churchill-človek ni važen; i Churchill-politik in diplomat, prvak med eksponenti imperializma. Churchill-torij pa je nadvse važen. Adamičeva slika Churchilla je impersonifikacija kapitalistič-! nega imperializma, politično-ekonomske ideologije, ki ne zaostaja, če ne prednjači nacifasi-stični ideji, da so le gotovi narodi poklicani za svetovne gospodarje. drugi jim pa morajo bUi podvrženi. Ekspremier Velike Britanije je v svojem ful-tonskem govoru jasno povedal in predsednik Truman mu je ploskal, da je le anglo-saksonska rasa zmožna vladati ta pregrešni svet. V drugih govorih je na-glasil slovansko nevarnost, ki jo je treba po njegovem mnenju zatreti v kali. Taki izrazi so klici na vojno. Sovjetska zveza se ni predolgo obotavljala in nazva-la Churchilla prvaka vojnih huj-skačev. Adamič je v svoji "Večerji v Beli hiši" točno analiziral ves Churchillov politični karakter in podal razloge, zakaj je tu in tam užaljeni ekspremier bil pripravljen bratiti se celo s Stali nom in Titom in s "komunisti". da je rešil, kar se je rešiti dalo. Churchillu gotovo tudi ni ljubo, da ima "Dinner at the VVhite House" dobro cirkulacijo tudi v Angliji, saj so jo prejele najpro-minentnejše osebe, vključivši vsi člani britanske vlade in parlamenta V Zed državah so jo kritiki pohvalno Ocenili, dasi-ravno so gotovi katoliški krogi izrabili svoj cerkveni položaj vplivali na gotove knjigarne, da knjige niso razprodajale. Večina snovi te knjige je |m>-vezana s političnim ozadjem, s katerim je imel opraviti tudi SANS. Radi tega in pa radi tekoče tožbe je priporočljivo, da jo čita vsakdo, ki mu je mar pretekla. tekoča in bodoča svetovna politika. T Dinner at the VVhite Houso" sc prodaja po $2.So in je napro- daj pri avtorju: Louis Adamič, Milford. Nevv Jersejr, in v večjih knjigarnah. Naročila sprejema tudi SANS.) Zapisnik kongresa in prve konvencije SANS-a V uradu SANSa (3935 VV. 26th St., Chicago 23, 111.) se sedaj dobi lična knjižica, broječa 100 strani, pod imenom "Dvoje pomembnih zborov ameriških Slovencev — v bojnih letih 1942 in 1944 \ ki vsebuje popolna zapisnika Slovenskega narodnega' kongresa (1941> in Prve konven-< cije\ 11944» Slovenskega ameri-1 škega narodnega sveta. Primerne uvode je spisal predsednik Etbin Kristan, ki je oba zapisnika tudi uredil. Poleg zapisnikov vsebuje knjižica tudi vsa imena delegatov kongresa in konvencije. ter imena društev in krajev, ki so jih zastopali. Iztisi se pro-1 dajajo po $1. Naročite jih pri krajevni podružnici SANSa in I če te ni v vaši naselbini, pošlji-, te naročilo in denar v SANSov urad Ker je za občo prodajo namenjenih le omejeno število izti-sov. bodo dobila prednost le tista naročila, ki prihajajo od delegatov in oseb. ki so prisostvo-) vali bodisi na kongresu ali konvenciji. Z naročili se naj ne odlaša. Mirko (i. Kuhel. tajnik. * S konference v Bridgevillu Konfcrenca Prosvetne matice in JSZ za zapadno Pennsylva-nijo dne 27, oktobra je bila še precej dobro obiskana. Razprave so bile stvarne in zaključki odbri. Vet' o tem bo pisal Anton Rcdnak. ki je vodil zapisnik Predsedoval je Frank Augu-i štin. Odbor je ostal prejšnji. Kolekta v podporo Proletarcu je znašala na seji $31. Društvo št. 89 SNPJ, Midway, je prispevalo $2. in Anton Cipčič od prejšnje kolekte $1. Skupaj $34. Vsem prispcvateljem iskrena hvala. J. Anirbrozieh, tajnik. Francija obnovila preko-atlantski promet Tik za Anglijo je obnovila reden pomorski promet med svo-iimi pristanišči in Zed. državami tudi Francija. Toda prvovrstnih ladij ima sedaj malo, ker so ji bile med vojno uničene ali pa toliko poškodovane, da niso več za rabo (med njimi Normandija*. Prva francoska potniška ladja, ki je prišla sem po vojni, je bila I le de France. Dospela je v Nevv York koncem oktobra DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK no*« knjiftica, a poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica le v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine £e-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Llncol-nov govor v Gettysburgu, Predaed niki Zedinjenlh držav in Poedin« države z glavnim mestom. Številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjiiici j« uno SO ceatev i poitnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2101 ft. I.aunilale Avenne CHICAGO 23, ILL. (Konec s 1 strani ) stranka v državi in ako se bi mogli s socialisti, ki so na tretjem mestu, na kak efektiven način zediniti, bi lahko prevzeli vlado in preuredili Francijo v demokratično socialistično državo. Oboji trdijo, da je to njih namen. Torej če je tudi volju, ne samo besede, in pa iskren program, ne pa skriti nameni, upajmo, da Francija spet postane to kar vsi napredni delavci želimo, da postane. Leon BI um za poslanca ni več kandidiral. A njegova beseda še veliko zaleže ker ima za sabo čisto zgodovino. Dejal je tik pred volitvami, da Francija ne sme postati orodje niti zapadnih sil (Velike Britanije ter Zed. držav), niti Sovjetske unije. Enako sta izjavila komunistična voditelja Maurice Thorez in Jac-ques Duclos. In prav tako je v volilni kampanji poudarjal sedanji provizorični predsednik Francije ter minister vnanjih zadev Bidault. Slednji je vodja MRP. kar pomeni politično gibanje za četrto francosko republiko na krščanskem i katoliškem! socialnem temelju. To je bila po vojni nekaj časa najjač-ja francoska stranka a sedaj je na drugem mestu. Toda skupno z drugimi skupinami iz centra, in z desničarji, je še mogočna sila. Nazadovanje socialistov v Franciji je pojav, ki ga je vredno študirati. Bili so skozi ves čas vojne revolucionarna stranka. Kar je bilo med člani izdajalcev. so pospravili z njimi Socialisti so pomagali v vojni še ko so francoski komunisti, kakor ameriški in drugi trdili, da je to le imperialistična vojna in v isti sapi opravičevali ter branili |$akt 20-letnega prijateljstva me*d Berlinom in Moskvo A vzlic temu. vedno več mase Francije gre na komunistično stran, nazaduje pa "zmerna levica" in center. Kajti v volitvah zadnjo nedeljo je tudi francoska skrajna reakcija dobila veliko glasov Seveda v primeri s tremi vodilnimi strankami malo — a že to, da jih je dobila, js slabo znamenje. Ka|ti francoski reukcionar ni krogi co kolaoorirali s Hitlerjem in Mussolini jem. Nekaj izmed njih j? bilo po vojni 6b:6- | jerih v mirt. ali pa v zapore, to-Ja drugi nadaljujejo po tturih potih. Francija je sejaj v silni bili. Pij XII. se močno trudi, da bi s pomočjo Zed. držav in Anglije otel Italijo za klerikalizem. ki pa ga jc pripravljen reformi-i roti, da bo imel več smisla za socialne potrebe prebivalstva. A pri tem se cerkev v volilnih kampanjah poslužuje zelo nedopustnih sredstev. N pr., vernikom spovedniki v vsakih takih volitvah, od kar je konec Mussolinija ter fašizma, prete z odvzemom zakramentov. Socialisti in komunisti so torej že zaradi tega primorani biti v boju proti cerkvi, tudi ako bi drugače še tako verovali v Rooseveltovo "štiri svobodščine". ki jih Italija še nima. In jih v nji še dolgo ne bo. V CIO je veliko medsebojnega trenja in predsednik Philip Mi n ay je t>o drugih osebah že pretil, da to službe ne bo več sprejel temveč sc posvetil le uniji jeklarskih delavcev, kateri na-čeljuje. A jo nedavno pustil v javnost vest, da bo mandat predsednika CIO na letošnji konvenciji šc sprejel. Ampak — s komunisti se mora pospraviti! Baje jih je v CIO jako veliko in nekatere unije, cli pa posamezno podružnice umi so v njihnih rokah. Murray je dober pred-edni/. in pošten, toda je tudi «?lo veren katoličan in pod vpli-/om cerkve baje vidi komuniste *'časi tudi tam, kjer jih ni. Ko-munisti bi k razčiščenju pojmov morda baš cedaj lahko veliko oomagali, kajti reklama, ki jim jo daje kapitalistična propaganda v zle namene proti vsemu delavstvu, njim nič ne koristi, škodi pa vsemu delavstvu. Na konferenci socialistov v Bournemouthu na Angleškem je bilo največ prerekanja radi nemških socialdemokratov. Kot že omenjeno drugje v tej številki. je bilo na tem sestanku zastopanih 19 držav, oziroma stranke iz devetnajstih dežel. Angleži so zaželeli, da se sprejme remško socialdemokrate nazaj v socialistično družino. A na-sprotstva je bilo toliko, da je večina sklenila nemško stranko poklicati "na zaslišanje" šele ko se bo vršila prihodnja mednarodna socialistična konvencija. To bo enkrat prihodnje leto. Boj za nadškofa Stepinaca Vatikanski krogi se še prizadevajo mobilizirati javno mnenje v Zed. državah4 v Angliji in kjer še mogoče za pritiskanje na jugoslovansko vlado, da bi po-milostila zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinaca. ki je bil obsojen vsled vojnih zločinov na IG let zaporne kazni ob trdem delu. . Član angleške vlade Hector McNeil je v parlamentu na vprašanja pojasnil, da se Anglija v prid Stepinaca ne bo umešavala. ker je to notranja zadeva Jugoslavije. • ..vvhile dinner Cooks Electrica!ly! ' MOJE Božično nakupovanje bo letos končano pred časom, zakar se moram zahvaliti moji avtomatični električni peči. Ko v mestu nakupuicm darila, s? večrja 7j»čne kuhati. Ko se vrnem domov ob času večerje, je moja večerja skuhana... in se lahko servlra." Da. edino kadar kuhate na električni način, lahkb postavite ves obed v peč, naravnate kontrolne vzpone in pozabite na kuho! Peč se sama avtomatično prižge, obed se kuha tako dolgo kot hočete, nakar sc kontrolne vzpone same zapro. Pri avtomatični električni peči vam ni nikdar treba skrbeti, da se bo kuhanje pokvarilo ... niti ne takrat ko niste doma. da bi pazili na kuhanje. Po-služite se svojih priljubljenih receptov .. . natančen čas in kontrola vročine pa vam zagotovi popolen uspeh po * receptu i knjigi" vsakokrat. Pripravite se. da boste uživali avtomatično el^k trično kuho kmalu. Električne peči se instalirajo brezplačno v vsakem rezidenčnem eno-družinskem. dvo-družinskem in tri-družlnskem poslopju v Chicagu, ki sedaj uporabljajo Edisonovo postrežbo Oglejte si nove električne peči pri vašem trgovcu ali pa v bližnji Edisonovi trgovini. .r " '»oling """••"V rt.. ' Z*" '.o,.,. "»k. """"•o* Mvo« ......... se.. čUitlivjil COMMOjVWEALTH EDISON COMPANT A Yugotlav W#ekly Dsvoted to the Interest of the Worksrt PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its iducotioncl Bureau Publiahcd W»«kly «t 2301 So. L*wad«U Av« A STATEMENT OF FACTS Labor Should Have It Ali "FREEDOM OF SPEECH FOR THE EMPLOYER The re seems to be much confusion as to our economic condition and the problem of vvages and prices Scarcely a day goes hy vv.thout a yarn in some nevvspaper to the effeet that vvhen vvages go up there must follovv the corresponding rise in prices. Many nevvspapers ar-- printing the l»e that our entire reconversion and produetion program has been stymied. First, lets see about vvages and prices The truth is that vvages have not brought on higher prices. VVages have lagged far behind prices. The priče inereases the public must pay today have soared far beyond lhe ability of the vvuge-carners to meet them. Incidental!y, profits are at an all-time high as vvell. The reports of the big corporations themselves furnish ample proof of this fact. Novv vvhat about vvages? After a survev of the problem, the Federal Trade Commissions statisticians report that vvages average oniy 25 percent of the cost ot produetion. Thus, vvhen vvages go up 10 percent Mich a vvage raise might force a priče boost of tvvo and one half percent Employers and associations vvhich try to make the public oe-lieve that the priče booosts are due to vvage inereases are deliberatclv inisrepresenting the facts. The vvage inereases in almost every instance could be absorbed vvithout raising prices. Industry and business are not being plunged into chaos. In fact, they found a way to make eleven billion dollars in profits in 1945 after paying taxes. though profits in the peacetime vears of 1936 to 193» averaged slightlv less than four billion The official report ot the Na tional City Bank of Nevv York for 1946 says that "profits are almost double that Qf the preeciding quarter." National Dairv, thc nation'.« largest dairy company, and Bordens' shovv profits of 70 and 50 percent higher than in the same period of 1945 Goodyear Tire profits are up 100 percent in a year. American VVoolen Companv profits are 200 percent over last year. The truth: vvage inereases have not brought on the present high prices; they are due almost entirelv to eagerness for high and stili higher profits.—The Progresive Miner. Leaders of organized lalior aic loud and frequent in their dcclara tion* favoring a "free" economy VVe, on the contrary, are opposed tc »vhat is called "free"—wrongly b^ cause it is control led by privaU »vvncis—and aeclare for an eco iomy that vvill be eontrolled by thc Vmeriean people. There are a number of reasoiu vhy vve cannot compromise on tha' iiffeience of opinion. For on< Ihing. vve thiuk it has been amply ^monstrate that the greater 1hc icv dom ol private business the les: reedom ordinary vvorkers have A noti er reason is the fact that under the kind of economy vve novi iiave vvorkers have to dividethe nuits ol their labor vvith ovvners —and vve don't vvant anybody. to be paid anything merely for'*>wn-ing something. VVe think that labor should have it ali; or. as early Socialist soap-boxers used to say; "the full social value of the product of their toil." Since vve appeal to vvorkers as a class, vve are ccmstantly in head-on Coilision vvith those leaders of organized vvorkers vvho are content vvitl. sn arrangenient under vvhich a fevv ovvn that everybody needs ind collect a rake-off for ovvning Despite the fact that they believe that vvorking people are missing^ in npfu«4wmty and subjeet in g themselves to many costly strug-,'ies vvhich vvould nol l>e necessary f the means of life vvere brought und* r social ovvnership. Socialists »ave alvvavs stjod read.v to aid and elL»vo t lat vvorkers act wisely •vhen thev vote to continue the sys-tem under vvhich the evils they suffer ne ineseapable. — Reading Laber Advcoate. ter*0«ldi PRiCE Controls were lifted- v*iTh thf F01L0w»n6 risikts MDM THAN 100,000 FIRMS vve nt bankrupt. merc.hants, parmers ANO INOUSTRiES SufFLC-| EP fNvtNTORV LOSSES 1 OF SlKTIEN BlUON dollars MORE THAN 5,000.000 | VVORKERS L06T THf i«. JOBS. -453 ooo parme rs lost Their farms. A SECQNDARY WAR PROFIT From VVashington comes the nevvs that government agencies are haridling out valuable information, useful in industrial operations, to the private-profit interests vvho have grovvn rich by supplying the needs of the vvar. Here is a secondary profit that a fevv people are going to reap from the sacrifice and slaughter that has vietimized the American people. VVe call attention to the fact that the government is handing scien-tific information to corporations. not because vve think that such facts . nd figures as the government has should be hidden or destroyed Hovvever, vve do object to permitting private interests to use information to make further vvar profits at the public\s expense Giving the fruits of scientific stud.v to the privateers of capitalism is part of the capitalist raeket just as much as vvas the failure of the Roosevelt administration to plan in advance to use for the public vvelfare industries that vvere built and equipped by the use of many millions of the peoplc's dollars. If the investment vvas public money, the material and knovvledge gained by such money should novv be used by and for the public vvelfare. VVhen the vvar broke upon the nation private capital lost its taste lor private capitalism and refused to capitalize the additional plants needed to supply the nation s needs But novv that the government has something to give they are ready to take Big business. much more than vvorkers vvho demand more vvages, are alvva.vs on the "gimme" side—especially vvhen vvhat they get is a chance to make easy money for a long time to come.—Reading Labor Advocate. &>UY UHtON LA6EL ptLOVoCT9 ANO VOU MELP ALL OF LA6CR . fNl© iS THE ON»ON LA£€L IPENTIFVING UNION-MAPi HAT5. LOOK. FO« iT- INSIST OH iT i ___ Mr Americus Dubb is a determined optimist and a good democrat Hovvever. vve did expect some kind of rise out of him vvhen. after a hasty look at the headlines vve informed him that Truman s surrender to the meat profiteers had sent hog prices soaring to 30 cents a pound on the hoof. * For a moment—a very brief moment—a look of oismay appeared dimly in the far corner of Mr Dubb s left eye. But our hope of an out-burst vvas shattered by the vvords that greeted our announcement "VVell," said Mr. Dubb in a ton of virtuous resignation. "I can do vvithout meat." H VVe've been thinking the matter over and have come to the topclusion that Mr. Dubb can indeed do vvithout meat. Why not; aren t Chinese coolies "doing vvithout" almost everything except a handful of rice novv and then?"Xf»d aren t the Americus Dubbs as good as a "Chink"? VVe believe Mr. Dubb could "do vvithout" almost anything—except his memories of Franklin D. Roosevelt. VVe vvish vve vvere his boss VVe d like to make him happy by taking a fevv dollars out of his pay envelope each vveek. Why not; he could "do vvithout" em! VVe think Mr. Dubb 3hould be thankful to vvhoever i\ vvas coined the phrase *'Buyers' Strike." It gives him a high-sounding reason for "doing vvithout" things Othervvise somebody might think that he vvas passing up pork chops because he couldn t afford them — Reading Labor Advocate VVhether or not there are 60.000.000 jobs. as advocated by Henrv VVallace vve don t knovv but vve vvonder vvhat good any kind of a job is vvhen one can t buy the elementary neeessities of life vvith vvages such as they are after various pavroll deductions Clothes, vvork or dress. are absolutelv bogu«; thev an* neithci vvarm in the vvinter nor cool in the summer and »re in novviae service. able. It must be much more trouble to make shoes that wil! come apart iri a fevv vveeks than to sevv them right. There is plentv of beef. pork and mutton on the hoof but none to be had in the buteher shops. The components of the available luneh meat loafs and potted meats should be used to make dog biscuits and lertilizer instead of being sold at fancy prices Doubtless the povver politicians who are playing for vvorld favor vvith American eats are alraici to send such junk to other countries If the needy of the recent depression times vvere given for nothing. the kind of meals novv sold for heavy prices in restaurants their leaders vvould be hounding the public vvelfare officials. The American people are a patient and good natured lot. but once aroused. are vicious If the packers. polificians and the alphaoetical agencies do not cut out their clovvning. they may avvakc some morning to find their playhouse vvreeked.—Miners Voice. UNEMPLOYMENT COMPENSATION Manufacturers and employers se.ierall.v fear an inerease in vveek-ly compensation pav during periods of unemployment. They point out that in ten vears they've paid out of their ovvn pock-ets. so they ciaim. the huge sum of little more than ten billion of dollars. Of tlns sum, one-third has been paid out as unemployment compensation, the balance remains for future pavment. rmpioyers cry vvith alarm at any proposed inerease. Their claim that it comes out of their pockets is pure unadulterated eye-wash. It comes out of their profil*—profits built bv their vvorkers Their ciaim that vvorkers prefer unemplo.vment pay to jobs is more balonev. Exeept for diseharged service men, vvho feel. and perhaps nghtly so that they are entitled to a little vacation, not one man in a thousand vvith family rcsponsibili-ties, prefer that vveek tca dole to a man - si zed job and man - sized vvages. Tl.e Chicago Journal of Commerce points out that appro\im-ately 58.000 vvorkers in Illinois are dravving unemplo.vment compensation as an argument against inereasing the dole because it keeps people idle. I.snt it a shame that 58.000 are unemployed, representing a total of approximately 2 per cent of the total vvorking population? Just think of it—banish un-employment compensation to stifle 98 per cent of thc vvorkers because tvvo per cent are dravving it!—The Progressive Miner. Double-Edged Sword Against Monopolies The approachlng postvvar erisis! of inflation, depression and the threat-of further vvorld vvar forces the consumers cooperative move- I rr.ent to re-examine Its historic position regarding its relationship to government. The most fundamental problem of the coming erisis is that of unres-tiained concentration of economic povver in the hands of monopoly capitalism Thru finance and business organizations such povver is continuing to be used increasingly j to exploit the economic vvell-being of people. Such a trend is rapidly earrying out nation into a state of economic and government fascism j vvhich. among other things. destroys i the democratic right of people to j organize and to operate cooperatives. People in this nation may take aetion to protect themselves against the abuses of monopoly capitalism thru tvvo institutions—their government and their cooperatives. Their use of government for this purpose has been largely ineffective because the monopolies rather than the people have usually eontrolled the government. Nevertheless, thru us trust busting activities. the government has materially aided in breaking up some of the more vicious rftonopolies and restraining the formation of others. In the per-formance of this funetion the government vvould be far more effective it people vvould gain greater control of it and insist that its full povvers be used in preventing or ir» regulating monopolies in the public interest. People should, therefore,! vvork thru their cooperatives as one means of gaining greater control of their government. The anti-monopoly aetion ol government is at best, hovvever, negative The evils of monopoly cannot be eliminated by governmental aetion nlone. Unless people vvork thru cooperatives to provide eco- J nomic service for themesleves. the destruetion of one monopoly by government only creates a vacuum into vvhich other monopolies can and usual!y do develop. It is for* this reason that people in their fight against monopolies must vvork thru both their cooperatives and their government. Hovvever. people have not yet pooled sufficient resources in their cooperatives to c>pe successfully vvith many of those actions of monopolies vvhich are carrying us headlong into an economic erisis. It is not likelv that they vviU do so in the time that remains for cor-teetive actiin. In order to step up sufficientiy their economic aetiv-ities. they need the resources vvhich millions of people. novv, outside of the cooperative movement. have pooled in their democratic government. Some of these resources have already been utilized thru the Bank of Cooperatives and the Rural Electrification Administration. Much more assistance of this typc vvould be provided b.v the government if cooperatives developed the proper means thru vvhich to request and to utilize it. In vievv of the peoplc's desperate fight against the abuses of monop-oly capitalism and the limitations in the present situation of their aetion thru either uovernment or cooperatives alone. this Congress accepts as a fact the necessity for cooperatives and the government to work together more closcly in the future than they have in the past. The Congress, therefore. direets the League's Board of Directors to analyze and subsequently to develop such positive vvorking relations vvith government as vvill enable people vvho are vvorking to fight monopolies thru either government or cooperatives to give each other inereased assistance in realizing their common objeetive.—Resolution adopted by the National Co operative Congress. at Columbus, Ohio. "IT'S A VERY HOPEFUL SIGN" From the ' Letters to the Editor" column of "VVall Street Journal," vve culi the follovving: "I dropped into a tenanfs office and vvhile there for about 10 min-utes tvvo men came in vvanting vvork. My tenant had run an ad-vertisement for tvvo davs, vvanting common laborers. "And this tenant said he had been contacted either over the telephone or in his office, by at least a hundred men, ali vvanting vvork. "This is the first time in several .vears that I have an associate teli me he had been able to turn vvorkers away in numbers to amount to anything. Ifs a very hopeful sign." That s probably the vievv of a great number of benighted business men. "Unemployment ia a hopeful sign'" Undoubtedly. that's true if ^usiness men vvant the country to go through another depression like the one vvhich shook the republic after the stock market erash in '29 VVe bprely cscaped disaster that time. Perhaps vve won't be so for-tunate next time. In that event, the gentleman vvho vvrote to the "VVall Street Journal" may not have a tenant. He may be digging into a garbage can in some out-of-the-way allcy, hoping to find a erust to satisf.v his hunger. B.v that time he vvill no longer think the sight AN OVERSIGHT The British ottlcer gazed stern-ly at the private vvho had been brought before him. "Did you calK the sergeant a Harv' he demanded. "I did, sir." "And a tvvister?" ,lYes, sir." "And did you go on to deseribe him as a pop eyed, knock-knerd, black-blighted stooge?" The private hesitated. Then, vvith a note of regret in his voice. he replied "No sir. I forgot that!" TIME MARCHES The Oay Ninetiei: A i girl. The Roaring Twenties ver and a flapper The Ninetecn Fort les and a Jane. of idle men. seek ing jobs vvhere there are no jobs. is "a very hopeful sign."—Labor.