^tJE. 8.ÂPRIÏJV 1976 — ŠTEVILKA 14 - LETO XXX — CENA 3 DINARJI îLASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Dan zdravja letos v svetu praznujejo v znamenju varovanja oči in prepre- čevanja slepote. Pri nas bi se v glavnem, za to prvo že lahko pofivalilt, da smo bolezen zatrli, za drugo pa v širši razlagi ne moremo biti povsem zadovoljni. Slepota pomeni namreč predvsem ne videti sočloveka! Pa ga vselej vidimo? Kaj pa brezobzirno vedenje in mrtvi na cestah^ »poceni« proizvodnja in onesnaženo ozračje, in še bi lahko našteval. Ta slepota je trenutno za nas še posebej huda — se da spregledati? Slepo ravnamo tudi, ko v teh izjemno sušnih dneh in še močno vetrovnih zažigamo suho travo in drugo rastlinje. Slepimo se in gluhi smo za vsa opozo- rila in, žal, še številne primere rdečega peteliim, ki nam uničuje tu tri, tam dvaj- set, drugje še več hektarov gozda. In jutri, ko se bodo vile kolone nedeljskih izletnikov v naravo, bodo slepi zapuščali onesnažena zemljišča in razdejano okolico, da bi vsi skupaj zatisnili oči — od sramu? VAS UREDNIK VARUJMO OČI IN PREPREČUJMO SLEPOTO. To je geslo letošnjega svetovnega dne zdravja, geslo, ki pomeni tudi veliko obveznost. To znajo cemti zlasti tisti, ki so povsem ali delno prizadeti na vidu. Navzlic temu se uspešno vključujejo v delovne procese. Tako imamo na celjskem območju že okoli trideset slepih, ki uspešno opravljajo delo telefonistov. Na drugem mestu so fizioterapevti. vštirje so, ki izpolnjujejo normalne delovne obvez- лosti, navzlic vsemu.' In potem je tu še strojepisje in ne nazadnje različna montažna dela v industrijskih kolektivih. Na posnetku: Rudi Pustinek, slepi telefonist pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. (Foto: M. BOŽIČ) ■ Ko si je svetovna zdrav- rti/ena organizacija izbrala b sedmem aprilu, svetov- em dnevu zdravja, letošnjo oslanico — VARUJMO OČI ^ PREPREČUJMO SLEPOTO, - imela v mislih predvsem '^razvite narode in ljudi ЈбгкоП v Afriki, Aziji, Ocea- ali Južni Ameriki, ki jim ® življenje zaradi tega po- 'talo tragedija. Evropski narodi očesnih bolezni, ki še danes pestijo "■ebivalstvo nerazvitih dežel, ''^öraj ne poznajo več. 2a- •"'i so jih z uspešnim zdrav- ljenim varstvom, enako tu- li f>ekatere nalezljive bolezni. ^Jberkuloza, ki je še med ■^Ino pobirala ljudi, zdaj ni pogostna. ^ veliki meri lahko pripi- '^f^o tak uspeh antibiotikom tudi sistematični zdrav- ljeni vzgoji med prebival- i^om, ki jo pogojuje med 3''4gim tudi družbeni stan- Zahteve ljudi so se °yečale in prihajajo iz vseh j°jev prebivalstva. Še pred .^jno je kmečki živelj iskal ■'^'"avniško pomoč le pored- fp> danes pa se je ne otepa čeprav zdravstvenih pra- ne izrablja 'Medicina je v svetu med- tem šla svojo pot. Vedno več je vrhunskih posegov, specializacij in tudi še ugi- banj etične narave. Tudi pri nas beležimo nekaj posamič- nih medicinskih dosežkov na svetovni ravni (okulistika, kardiologija, plastične opera- cije). Zelo prav je, da sto- pamo po tej poti, a z enim samim zadržkom — da ne siromašimo ob tem osnov- nega zdravstvenega varstva. Nekaj let nazaj se nam je to že dogajalo, zato so v zadnjem času vsi programi zdravstvenih organizacij us- merjeni nazaj h krepitvi zdravstvene zaščite prebival- stva. Bodisi v kadrih, opre- mi ali zdravstveni vzgoji, бе veliko nam sicer manjka, zdravstvenih postaj, bolniš- nic, modernih aparatur. Ko pa človek zboli, se sprva sreča z zdravnikom, ki mu bo dal prvo in osnovno po- moč, da bo ozdravel. Priča- kuje tudi razumevanje in včasih bi že pogovor zado- stoval. Če pride kasneje v bolnišnico, opazi najprej, na kakšni postelji spi in kakšen odnos ima do njega medicin- sko osebje. Šele potem raz- mišlja, kako in kdaj ga bodo ozdravili. Morda smo v zadnjem ča- su v naši družbi na te stvari pozabili, zato so nas v času delegatskega sporazumeva- nja, ko raste zavest ljudi, začeli opozarjati posamezni- ki. Pripombe na osnovno zdravstveno varstvo prihaja- jo iz baze in so velikokrat subjektivno pogojene, opo- zarjajo pa na to, da je me- dicina namenjena ljudem. In če se v zadnjem času zavze- mamo za okrepitev osnovne zdravstvene službe, pomeni to, med drugim, tudi zadovo- ljiti ljudi, pomeni pa hkrati tudi več sredstev za zdrav- stvene potrebe. Če smo leta nazaj preveč trosili, smo se zdaj prisiljeni stabilizacijsko obnašati. Zdravstvo celjske regije je krepko zakoračilo v to smer. Zmanjšana pri- spevna stopnja, ki je iz leta v leto nižja, bo potegnila za seboj vrsto ukrepov, ki se bodo odražali na ta način, da bo manj bolnišničnih in zdraviliških zdravljer>j, zmanj- šati pa bomo morali tudi potrošnijo zdravil. Ker solidarnostni kriteriji prelivanja sredstev v repub- liki še niso tako izdelani, če- prav je bil njihov namen iz- enačevati zdravstvo v repub- liki in odpravljati razlike, da bi zadovoljiili vse zdravstve- ne regije, je razkorak z raz- vojem osnovne zdravstvene službe večji, kot bi želeli. Nihče ne zanika, da moderen kliničrii center za Slovenijo ni potreben, marsikdo pa se vpraša, zakaj se v njem ne more zdraviti, čeprav je pri- nja in jih na ta način zatrejo. Če nas kdaj takšna, že po- trošniška miselnost zavede, ne smemo pozabiti na uspe- he, ki so bili v zdravstvu le narejeni in smo nanje opozorili že na začetku. Naj k temu dodamo še skokovit porast dispanzerske dejavno- sti, zlasti žena in otrok. S sistematičnimi pregledi pre- prečujejo marsikatera obole- nja in jih na ta način zatrejo že v kali. Morda bo kdo memi, da je vlagan,je v razvoj osnovne zdravstvene službe v nekem smislu nazadovanje v medi- cinski znanosti. Tudi slednje ne sme manjkati, le pravilno mora biti porazdeljeno. Sto- pinK) korak nazaj, da bomo čez čas laže naredrli dva koraka naprej. In če si lahko poslanstvo svetovne zdravstvene orga- nizacije, ki je za vodilo letoš- rvjega dneva zdravja zapisala — varujnK) oči ¡л preprečuj- mo slepoto, razlagamo tucK simbolično, potem lahko za- pišemo: varujmo zdravstvene pravice občanov in prepre- čujmo slepoto nad bliščem medicinskih eksperimentov, ki v nekem smislu in danem trenutku te pravice celo kra- tijo. Zato ne bodimo stepi, ko jim odmerjamo delež. ZDENKA STOPAR 2. stran — NOVI TEDNIK 8. april 1976 -- St. 14 CELJSKI IZVRŠNI SVET Vprašali so se sami oziro- ma se je najprej vprašal predsednik izvršnega sveta celjske občinske skupščine, Marjan Ašič. Vprašali ob spoznanju, da razreševanje nekaiterih problemov ne teče tfl.ko kot so memili, kot so poudarili in kot so se do- govorili s prizadetimi. Zlasti s tovariši iz nekaterih gospo- darskih delovnih organizacij. Razumljivo, da s tistimi, ki tudi po zaključnem računu za lansko leto niso pokazali najboljših rezultatov in ki jim sedanji prehod na zavarova- nje plačil povzroča namajhen glavobol. Ali naj torej razprava o teh in drugih vprašanjih, več kot aktualnih za zdajšnji čas, ostarle samo pri ugotovitvah, samo v okviru izvršnega sveta, samo kot debata? Iz- vršni svet se je odločil za drugo pot, za razreševanje problemov do konca, zlasti pa do tistega, da bo položaj na dlani, da bodo tudi odgo- vorni tovariši iz delovnih ko- lektivov povedali, kaj in ka- ko mislijo vnaprej. Kako bo s proizvodnjo, kako z njeno preusmeritvijo, kaiko z zaloga- mi, ki tu in tam še kar na- prej rase jo, kako s kopico drugih vprašanj. Zato debata na sejah izvrš- nega sveta ne more izzveneti v prazno, ne more se raz- vijati v mejah debatnega kluba. Gre za odgovornost, ki se je vsi v izvršnem svetu dobro zavedajo. Ali tudi dru- gi? Sicer pa je izvršni svet celjske občinske skupščine na seji zadnji dan marca, spre- jel še nekaj drugih pomemb- nih odločitev. Tako je tudi izrekel soglasje za povišanje stanarin in najemnin za 20 odstoitikov. Vtem ko velja- jo višje najemnine že od pr- vega aprila dalje (to ni šala), bodo za 20 odstotkov i>oveča- ne stanarine obračunavali od prvega maja naprej. Pomemben v tej zvezi je še sklep, da naj se sred- stva od povišane najemnine za poslovne prostore porabijo samo za obnovo nekaterih pročelij. Priprava OisnutJka odloka o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja se bliža koncu. Sicer pa je bil izvršni svet še mnenja, da bi bilo prav, če bi se za unenovanje ulic in cest odločili še v Voj- niku in Trnovljah, kjer na- stajata že veliki stanovanj, ski soseski. Izredno zanimiva bo javna razprava o predlogu odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje in seveda v starem mestnem jedru. Po tej pobudi naj bi razširili tako imenovano za- prto oziroma peš cono in tudi sicer uveljavili nekatere spremembe v mestnem pro- metu. Razprava o tem odlo- ku bo tekla v delovnih ko- lektivih in še zlasti v krajev- nih skupnostih. Izvršni svet je med drugim obravnaval še predlog celj- skega Izletnika o sanaciji tu- rističnega centra na Golteh in v tej zvt<7;i o pobudi za nadaljnjo integracijo gostin- stva v Celju in na širšem celjskem območju. Ker izvrš- ni svet zlasti glede nadalj- nje integracije in njegovega nosilca ni imel izoblikovahe- ga stališča, je naročil svoji komisiji, da prouči vpraša- nje in pripravi predloge za rešitev več kot aktualnega problema. M. BOŽI C PO ANKETI —. Tako bi se lahko vpraša- li Qb anketi, ki jo je med 26 tisoč delavcev v celjske delovne organizacije razpo- slal Oddelek za notranje za- deve pri Skupščini občine Ce- lje v želji, da delavci, zlasti tisti ki ee vozijo na delo v Celje, povejo svoje predloge za izboljšavo prometnega stanja. To je zlasti kritično ob tako imenovanih promet- nih konicah (zjutraj in po štirinajsti uri), dopolni pa se še v sezoni zaradi turistične- ga prometa, ki ga žal zaenkrat še ne moremo izpeljati izven ožjega mestnega jedra. Zaradi prevelikega prometa (ta je vsak dan večji, ceste pa ne kaj dosti boljše) prihaja do takšnih »zapletljajev«, kot jih lahko vidimo na našem po- snetku, v Celju pa vsaJc dan. Vse to povzroča močan ro- pot, onesnaževanje zraka, ne- jevoljo in nestrpnost med ljudmi in ostalo. Do sedaj so dobili vrnjenih skoraj polovico anketnih li- stov, kjer so obe ini ^zlasti veliko napisali poti rubriko »razno« in dodajali svoje predloge za izboljšavo. Ko bodo te anketne liste izpolni- li v vseh delovnih organiza- cijah, jih bodo pregledali in napravili ustrezne zaključke. Edini namen te ankete je, da bi se po rezultatih, ki jih bo pokazala, takoj pristo- pilo k reševanju teža\Tie problematike in odstranjeva- nju vsega tistega, kar danes povzroča »hudo kri«. Zato naj bodo ljudje pri izpolnje- vanju teh listov natančni, saj le tako bomo lahko prišli do podatkov, kaj je treba naredi- ti. Več ljudi več ve. Torej možnost je dana, izrabimo jo in pomagajmo, da bo zgor- njih posnetkov v našem me- stu vse manj, istočasno pa zagotovljen prevoz do delov- nega mesta tako, da ne bo zamud in vsega ostalega, kar to potegne za seboj. T. VRABL MOZIRJE: MALO V OBČINSKI BLAGAJNI v občinski blagajni bo letos okoli 13,8 milijona dinarjev. Morda po pr- vem popravku za okoli 300.000 dinarjev več. Toda, navzlic temu bo tudi le- tos za vse potrebe pre- malo. In ne samo to: v občini ne bodo mogli zbrati vseh proračunskih dohodkov sami. Okoli 1,4 milijona dinarjev bo pri- teklo iz solidarnostnega prelivanja. Proračun mo- zirske občine bo torej v stiski. Gre torej za ob- čutno omejitev splošne porabe, za korak, ki je v skladu s stabilizacijski- mi napori pa tudi z na- menom občinskega prora- čuna. Zaradi varčevanja bodo tudi proračunski potroš- niki zaenkrat dobivali le okoli 90 % predvidenih sredstev po dvanajstinah. Paziti bo treba na vsak dinar, v pravem ix>menu besede. Prav za.radi tega bosta izvršni svet in pred- sedstvo skup-ščine tudi proučila trošenje sred- ste(v, ki gredo za regres v kmetijske naložbe. Ne gre za vmešavanje v pri- stojnosti kreditnega odbo- ra pri gomjesavinjski kmetijski za.rugi, marveč za oceno porabe družbe- nih sredstev. Ko so delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Mozirju na zadnji skupni seji, v sre- do, 3. marca, sprejeli od- lok o občinskem proraču- nu za letos, so tudi skle- nili, da naj bo 100.000 di- narjev iz kmetijskih sred- stev nameojenih za letoš- njo živinorejsko razstavo. Na petnajsti skupni se- ji delegatov vseh treh zbo- rov občinske skupščine pa so med drugim spre- jeli tudi samoupravni sporazimi o ustanovitvi kluba samoupravljalcev. V tej zveza so še sklenili, da naj klub dela pri domači delavski univerzi. Končno so delegati po- trdili poročila o delu ne- katerih pravosodnih usta- nov, zatem postaje milice v Mozirju pa tudi organa za kaznovanje prekrškov. MB NOVO v Predsedstvo skupščine obči- ne Žalec ter družbenopolitič- ne organizacije so že v letu 1975 podale iniciativo, da se za občino Žalec izdela osnu- tek grba, plakete, značke ter zastave. Občina Žalec namreč do- slej ni imela svojega značilne- ga obeležja. Zato je Izvršni svet v letu 1975 imenoval posebno komisijo za izdelavo omenjenih osnutkov, vendar je bil odziv na razpis zelo skromen. Komisija tako ni podelila prve nagrade in tu- di ni podala ustreznega pred- loga IS v sprejem in pred- log skupščini občine Žalec. Nato sta se komisija in IS odločila, da ponudita za iz- delavo osnutka grba, plakete, značke in zastave svobodne- mu umetniku iz Dobriše vasi — Adi ju Arzenšku. Le-ta se je prizadevno lotil dela ter v sodelovanju s člani komi- sije in IS pripravil vse ome- njene osnutke. IS je predlo- žene osnutke sprejel brez pripomb in jih ocenil za zelo uspešno kreacijo, ki z eno- stavnim, vendar zelo efekt- nim, likovno čistim znakom simbolizira Savinjsko doline in se pojavlja tako v plaketi, na grbu, znački in na zastavi. Gre za kobulo hmelja, v rahlo povečani velikosti ter stiliziran hmeljev list, ki pa je nekajkrat manjši od narav- nega. Ta znak se pojavlja v naravni, zlato rumeni bar- vi. Osnova znaka je zelena barva, značilna za Savinjsko dolino. V grbu in znački se pojavi tudi modra črta, ki simbolizira tretjo osnovno značilnost doline — Savinjo, Osnutke dela Adija Arzen- ška bodo še enkrat pregledali na seji skupščine in jih nato dali v javno razpravo. M. P. LETUŠ V NOVI PREOBLEKI V letošnjem letu bo žalska občina praznoTOla svoj občin- ski praznik v Letušu. Pri- prave zanj so stekle že v lan- skem letu, vendar pa pospe- šeno tečejo prav te dni. Znano je, da je občinski praznik praznik, v okviru ka- terega urejujejo posamezne probleme, ki so stvar urejene- ga življenjskega okolja obča- nov določeni krajevni skup- nosti. V Letušu bodo v okvi- ru priprav na občinski praz- nik dokončno zgradili vodo- vod. Ta investicija pa zahteva" preko 250 miljonov starih di- narjev. Uredili bi radi posa- mezne odseke cest, krajevno postajališče in dostopno pot v krajevno središče Letuša, za kar bo spet treba odšteti preko 200 starih miljonov di- narjev. Letušane že dalj ča- sa tare tudi ureditev krajev nega središča. Gre za uredi- tev kompleksa, v katerem je predviden kulturni dom, dom za gasilce, rekreacijske po- vršine in camp prostor; torej to, kar naj bi v bodoče da-, jalo Letušu kot turističnemu kraju svoj pečat. M. P. NAČRTI IN NALOGE MLADIH Mladi pri Občinski konfe- renci zveze socialistične mla- dine v Žalcu so, brez dvo- ma, zelo delavni, kar so že dokazali na številnih področ- jih. In kaj delajo zdaj, v teh dneh in kakšne so njihove zastavljene naloge, je v imenu mladih povedal nekaj besed predsednik OK ZSMS Žalec Branko Povše. ANTON PEROVEC Prvikrat sva se srečala pred leti, ko sva z Loj- zetom zbirala podatke o začetkih pogrezanja Џгиг- mirja. Ponovno sem ga obiskal pred dnevi in pri- znati moram, da se ni popolnoma nič spreme- nil. Se vedno je šivahen in pripravljen na pogo- vor o vsem, kar se doga- ja novega v njegovem kraju ali kje drugje. Sta- nuje sredi Druèmirja, kjer je dolgo vrsto let mizaril, saj je mizarski mojster^ zdaj ¿e v poko- ju. Pove, da je star prav toliko, kolikor ima hišno številko. No, in ker ne gre za žensko, lahko to številko povemo — 61 ozi- roma nekaj mesecev čez. Potem se spominja svo- mladosti, ki je bila vse prej kot lahka. Že le- ta 1941 se je vključil v delo za NOB. Pri njih doma je bila javka in de- lali so tudi za OF. Nekdo ga je izdal in tako so ga najprej zaprli za sedem- najst tednov v celjski Stari pisker, nato pa v grad Bori, kjer je bil pet tednov. Zatem so ga z večjo skupino odpeljali preko Maribora v nemško taborišče Mauthausen. »Tu je bilo grozno. V Mauthausen smo prišli de- cembra sredi najhujše zi- me. V taborišču so nam rekli, naj se slečemo do golega, obleke pa položi- mo predse. Tako smo sta- li na odprtem, kjer je pi- halo, da je bilo grozno, do naslednjega dne. Pred nami pa naše obleke ... Se marsikaj smo doživeli, prav gotovo pa ničesar le- pega in dobrega. Kaj tak- šnega tam niso poznali.« Anton Perovec je za svo- je delo med NOB in tudi kasneje dobil odlikovanje tovariša Tita, zasluge za narod, lani pa ob dnevu OF tudi srebrno značko. Ima tudi več gasilskih priznanj . . . »Ja, kar enajst let sem vodil naše prostovoljno gasilsko društvo v Druž- mirju, zdaj pa so me iz- volili za častnega predsed- nika. Spominjam se, da sem pomagal gasiti pri ve. likem požaru na Mozir- skih planinah pa v šo- štanjski tovarni usnja in še mnogokje. S pogreza- njem Družmirja se bo po- slovilo tudi naše driištvo, saj so nasproti gasilskega doma že morali poriišiti gostilno. Zdaj je še samo cesta vmes .. .« Potem pove, da so v Družmirju že »izbrisali« s tal deset hišnih številk, kmalu pa se jih bo že nekaj poslovilo. Mnogi so že dali oceniti svoje hiše in ostale objekte, drugi pa še čakajo. »So pa tudi takšni, ki kar postavijo visoko ceno — recimo 50 milijonov — in rečejo, če to daste, potem gremo, drugače ne. Seveda zaen- krat ne pridejo skupaj, ampak enkrat bodo, saj bodo morali. Midva z že- no si že tudi iščeva, kam bi šla, vendar je izredno težko kaj pametnega dobi. ti. Sinu sem rekel, naj doma prevzame, pa noče. Pravi, kaj bom tukaj vla- gal, ko pa se bo vse po- greznilo. Zdaj dela hišo v Topolšici. Sicer je pa tako, da bodo ljudje mo- rali spoznati, da gre za širše interese in se jim tudi prilagoditi.« Tako Anton Perovec, upokojenec iz Družmirja, ki mora na leta svoje je- seni razmišljati o tem, kam se bo preselil, name- sto da bi užival ves po- treben mir. Vendar takš- no je življenje in zaradi tega se Anton Perovec tu- di preveč ne razburja in ne dela problemov, kajti stvar razume, čeprav bi vseeno rad ostal tu, kjer je bil rojen. TONE VRABL 8. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 pPj^VSKA KONTROLA ORGAN PREGONA V petek je bilo v Celju po- ivetovanje o samoupravni de- Bvski kontroli, ki ga je orga- niziral občinski svet ZSS. posveta so se udeležili števil- ji člani samoupravnih delav- skih knotrol iz celjskih kolek- tivov, prisotna I» sta bila udi Mitja švab, sekretar re- publiškega sveta ZSS za vprâ lanja družbene ureditve in Ivan Kukovec, predsednik ko- misije za samoupravljanje pri tepubliškem svetu ZSS. Os- Mva za razpravo in seveda ^no o delovanju samo bravne delavske kontrole je ïila analiza, ki so jo izdelali fiani komisije za samouprav- ljanje na podlagi razgovorov I» desetih gospodarskih organi- zacijah v Celju. Ta analiza ka- že, da delavska kontrola do danes še ni dobila enakoprav- nega položaja v primerjavi z irugimi samoupravnimi orga- al. Ko v tozdih obravnavajo Jelo samoupravnih organov, med njimi ni samoupravne lelavske kontrole. Programi tomisij delavske kontrole ni- и časovno opredeljeni, zato e njihovo delo odvija od- visno od slučajnih pojavov, •rav to dejstvo pa močno tfomi akcijsko enotnost in )rodornost teh organov ш Wvzroóa, da se nekatere ko- misije sestajajo v času svo- ega mandata le enkrat ali Ivakrat in to z nepomembni- 'li dnevnimi redi. V delovnih >rganizacijah, kjer so or ga- zirani tozdi, je značilna ugo- ovitev, da je aktivnost delav- •fe kontrole neprimerno л-^б- ® na nivoju celotne organi- ^ije, kot pa v posameznem ■^du. Strokovne službe pre- '^o pomagajo članom delav- il^e kontrole, enako pa velja ® vodilne in strokovne de- ki ne kažejo dovolj ^^^^evanja za delo teh or- ^ov. Značilna je tudi ugoto- '^^ev, da sproži postopek ko- JJsije takojšnje delovanje ^ranibnega mehanizma tistih ki so neposredno od- porni za določeno nepravil- Seveda je zato delo ¡^'''iisij otežkočeno in veli- ^•trat neuspešno. Pomoči s "•^ni .družbenopolitičnih or- ^izacij ni dovolj, njihova ■^zornost do delavske kon- -se navadno konča z J^^anjem, kaj ste delali in , tp običajno ob koncu leta. je še ena ugotovi- tev članov komisije aa samo- upravljanje in to je, da se člani delavske kontrole po- gosto boje šikan s strani vo- dilnih in vodstvenih delav- cev. Razprava na posvetovanju je še bolj konkretno osvet- lila vse navedene ugotovitve, ki nedvomno hromijo delo delavske kontrole. Oglasil pa se je tudi Mitja švab, ki se je v svoji razpravi omejil predvsem na vlogo in vsebi- no samoupravne delavske kontrole, kot jo opredeljuje predlog zakona o združenem delu. Dejal je, da sta vloga in vsebina dela delavske kontrole doživeli vrsto defor- macij. Tako so ponekod ob- likovali delavsko kontrolo v nekakšen organ milice, v or- gan pregona, v organ SDK ali v inšpekcijsko službo. V takšnih primerih delavska kontrola jasno ni mogla za- živeti, saj to ni tista vsebina, ki bi jo morala delavska kon- trola uresničevati. Delavska kontrola mora predvsem ob- vladovati proces ustvarjanja in delitve dohodka, njena funkcija pa je kontrola vzpo- stavitve takšnih samouprav- nih in dražbenoekonomskih odnosov, kot jih narekuje ustava. V nadaljevanju raz- prave je Mitja švab omenil še nekatere novosti, ki jih prinaša predlog zakona o združenem delu v Bvezi z de- lom delavske kontrole. Po- membna novost so strokov- ne službe delavske kontrole, ki bodo zbirale in oblikovale podatke, ki jih bodo rabili člani komisij pri svojem de- lu. Zakon tudi jasno opre- deljuje sankcije aa vse tiste službe ali posameznike, ki zaradi kakršnih koli vzrokov prikrivajo podatke članom delavske kontrole. Pomemb- na novost pa je tudi ta, da postaja po novem zakonu pravzaprav sindikat tisti, ki je nosilec aktivnosti in delo- vanja delavske kontrole, če- prav le-ta še vedno deluje preko delavskega sveta. Posvet o delavski kontroli v Celju je odprl vrsto vpra- šanj, ki so značilna za delo komisij v različnih organiza- cijah. Izzvenel pa je z misli- jo, da je potrebno v teh or- ganih še temeljiteje poprijeti za delo in tako že uresničeva- ti naloge, ki jih zaenkrat še v pKDvojih prinaša nov zakon o združenem delu. DAMJANA ST.\MEJĆIC Aktivnost komunistov v vrstah rezervnih vojaških starešin bo morala biti vedno večja. Ne samo v zw&zi rezervnih vo- jaških starešin po strokovni plati, ampak vedno bolj v oko- lici, kjer živijo. Zato so se pred nedavnim sestali v Narod- nem domu vsi komunisti ZRVS celjske občine, kjer jim je predava.' Boris Rosina, član koordinacijskega odbora pri občinskem komiteju ZK Celje o dejavnosti komunistov v OZD in TOZD ter v krajevnih skupnostih. Foto: D. MEDVED POMOČ VELENJSKiH RUDARJEV Takoj, ko so dobili ve- leni sJd rudarji klic na po- moč iz rudnika Kanižarl- ca, so se odavali klicu že 5. marca. Na isto mesito je nato 22. marca ob 21. uri pono-vTio vdrla voda, takrat pa je bil pritok *vode 138 litrov na sekun- do. Po posvetu vodstva jam- ske reševalne čete je od- šla na pomoč še 12-član- ska ekipa — 6 ključavni- čarjev in 6 elektrikarjev ter tovornjak z dodatno opremo za reševanje. Takoj za njimi so odšli še jamski reševalci, kate- re vodi ing. Avgust Ter- glav in so opremljeni z reševalnimi aparati Drä- ger BGM-174, s katerimi se lahko zadržite okoli 4 ure v breíKraónem pro- storu. Po prihodu so se takoj vključili v reševa- nje rudarske opreme iz jame rudnika Kanižarica, kjer ocenjujejo, da je škode za več kot 30 mili- jonov din. L. OJSTERjSEK ŠENTJURSKI INVA- LIDI SO AKTIVNI Društvo invalidov v šentjurski občini, ki zajema pri- bližno 600 članov, je organiziranih v devetih krajevnih po- verjeništvih ter združuje vojne in mirnodobske invalide vseh zvrsti. Iz razgovora s predsednikom društva Шгкот ščurkom smo zvedeli, da ise je organizacija iz skromnih začetkov pred leti razrastla v solidno društvo, ki nudi svo- jemu članstvu vsestransko op>oro in pomoč. Njihova skrb velja posebno socialni varnosti tistih članov, ki so nepo- kretni; lani so obiskali 15 takih članov na njihovih domo- vih in raznih zavodih in jih razveselili z manjšimi da- rili in denarnimi vsotami. Zelo dobro imajo razvito pravno službo, ki pomaga članstvu svetovati pri urejanju statusa invalida, možnostih prekategorizacije in podobno. Razume se, da je pravna služba invalidom na voljo brezplačno. Izmed športnih panog se je najbolj razvila strelska sekcija, ki se redno udeležuje vseh tekmovanj invalidov na celj- skem območju. Poleg tega prireja društvo za svoje član- stvo izlete po ožji in širši domovini. Trenutno pripravljajo v Šentjurju območno razstavo, s katero bodo javnosti prikazali, s čim se invalidi ukvarjajo. Razstavili bodo najrazličnejše izdelke od rezbarij, pletenin, slik itd., vse ročno izdelano. Razstava bo od 11. do 18. apri- la v Kulturnem domu v Šentjurju. V drugi polovici meseca maja bo na Slomu pri Po- nikvi proslava mednarodnega dneva invalidov z bogatim kulturnim sporedom, srečolovom. strelskim tekmovanjem in prosto zabavo. Naloge društva so izredno široke, saj želi zajeti v svoje /rste vse vrste invalidov. Pomoč širše družbe obstaja, ven- dar je pomanjkljiva predvsem v tem, da se premalo briga za zaposlitev invalidov. Najhuje je, če mlad invalid nima prave zaposlitve, ter se čuti manjvrednega in zato lahko zaide na stranpota. EÎRNEÎST RiE}ÖNIK BRIGADIRJI — VETERANI NA KRAJU DEJANJ POVRATEK V MLADOST Minuli teden so ob dnevu mladinskih brigad, proslavi 30. obletnice prve vseljugoslovanske mla- dinske delovne akcije Brčko—Banovići in ob svečanem začetku letošnje štafete mladosti sodelo- vali tudi brigadirji vseh treh izmen na progi Brčko—Banovići, oziroma vseh treh brigad iz teda- njega celjskega okrožja. Udeležbo ob 30.obletnici začetka del na progi Brčko—Banovići so nekdanjim brigadirjem omo- gočili njihovi delovni kolektivi, konferenca ZSMS v Celju, no, nekateri pa so morali stroške kriti sa- mi, oziroma so jih pokrili udeleženci družno, solidarno. Od Celja do Brčkega. Osem ur časa za ponovno spoznava- nje aa vse tiste, ki so skri- vaj opazovali obraze, si jih zamišljali brez gub, dodajali lase na pleše ali v mislih bar- vali osivela lasišča. Kdo si? Te poznam? Si tisti? Tisti, ki se pogosteje sreču- jejo, so bili oficirji za zvezo. Ne poznaš? Ta in ta je. Se- veda, takrat je bil prekljast, namesto pleše je nosil bujne svetle kodre — do striženja na nulo. Kot nekoč na čelu »kolo- ne« Stane. Kot nekoč se je z administracijo ukvarjala Ne- va, intendant Cveto pa je v bunkerju avtobusa hranil dobrote za telesni blagor. Kajti veterani na pragu mo- drostnih let so že osvoboje- ni idealizma (?), saj smo bi- li vsaj tretjino težji kot pred tridesetimi leti. Ne vsi, v po- prečju! BrČKO. Kdo bi ga spoznal. Nekdanja selendra, kasaba, zanikrno mestece ob Savi je bilo še ob 25 letnici nespoz- navno, tokrat še toliko bolj. Zdrknemo skozi moderno Brčko in naprej nas vozi Iz- letnikov avtobus — do Buk- vika. Bukvik je bil skoraj dva meseca drugi dom prvi brigadi, Kajuhova imenovani. Tod blizu poteka proga, ki že trideset let nenehno nosi na svojih železnih tirih boga- te tovore premoga iz neizčrp- nih banoviških in sanskih rudnikov. Bukvik je nekdanji samo že zaradi ceste, še vedno je makadam, prah in blato ob dežju. Toda hiše, le redkokje stara kočica iz lesa, komaj kaj večja kot kurnik. Veliko hiš je novih. Tudi tista, v ka- teri stanuje s svojo mamo, nekdanjo brigadirko, Ana Pajič, ki je letos prva nosila štafeto mladosti, ki je kreni- la na pot s proslave v Brčkem. Nenadoma Karli spozna »vik) nedolžnosti«. Kdo ve, če se ni uštel, kajti pri vsaki i/aški hiši stoji kak koruzni silos, na kakršnega so vezani kdo ve kakšni spomini izpred tridesetih let. Ob vrnitvi v Brčko kljub vročini nenadejan srhljiv tuš. V »glavnem štabu« priredit- ve nas gledajo začudeno, kje neki smo ^ vzeli. Če smo povabljeni, nas vprašujejo, če imamo delegatske pozivnice. Ko jim povemo, da smo si oskrbo in prenočišče sami oskrbeli, sd oddahnejo in nas zasujejo z jubilejnimi značka- mi — po jurja. Po ogledu me- sta od blizu in peš, se zbere- mo pri avtobusu. Ugotovimo, da imamo i>ogrešanca. Nekaj se jih razkropi v hajko za izgubljencem. Zaman. Do Bjeline, kjer smo prenočevali, je en sedež v avtobusu pra- zen. Računamo, da se bo po- grešanec pridružil naslednji dan, ko bomo v paradi vsem na očeh. V Bjelini" si priredimo bri- gadirski večer. Minuta molka za umrle. Kar nekaj jih je ... Drago nateguje isto har- moniko kot pred tridesetimi leti. Melodije še znamo, be- sedila bolj malo, pa je vse skupaj bolj la-la-la. Potem odrinejo premično steno. Skandiranje bratstvu-enotno- sti in dvorani se združita v eno rajanje. Meščane Bjeline vpeljemo v skrivnost in mik »pouštertanca« in če mislite da so nas oni povedli v kolo, se motite, tudi kolo so začeli brigadirji iz Celja. Morda streljaj, morda bli- že od nas v mladinskem klit- bu sedijo brigadirji iz Bjeli- ne, naši nekdanji sosedje na gradbišču proge. To smo sž povedali naslednji dan med parado. Kratek stik. Vsem je žal, da drug za dmgegia nismo videli. 1. april. Dan slavja. Kar ste lahko prebrali v dnevnikih in videli na televizorjih, ne bi ponavljali. Spet smo si izsilili svoj prostor v ešalonu veteranov, ki so bumo poz- dravljeni korakali mimo slav- nostne tribune. Pred nami bjelinska, za nami maribor- ska brigada. Mariborčane re porter odkrije. Nosili so tran- sparent, ki je zaKnl vso bri- gado. Celjanov ne opazi nih- če. Tudi Tomažu Terčku smo se po »ilegalsko« izmaknili. No, delov reporter v Brčkem pa menda sploh ni opazil, da je bilo budi nekaj »zgodo- vinskih subjektov« iz Slove- nije (nekaj sto). Pa saj ni važno. Važno je, da smo bili skupaj, da smo na kraju naših mladostnih dejanj skočili v mislih in spominih za trideset let na- zaj — v našo mladost. Na koncu nas je le čakalo presenečenje. Opravičili so se nam in nas povabili na »bri- gadirski ručak«. Lepo. Po- vedali so nam. da je bilo tudi na akademiji dovolj pro- stora in sploh škoda, da nis- mo bili tam ... Smo bili pa res zanikrni. Pustimo očitke. Vsaka gene- racija misli, da se svet z njo začenja. Takšni smo bili mi nekoč. Dovolj opravka smo imeli s svojimi spomini, s svojim ponosom na briga- dirske dni. JURE KRAŠOVEC PRIZNANJE ŠPORTNIKOM V ponedel.jek je pred- sednik občinske skupšči- ne prof. Jože Marolt po- delil v Celju državna od- likovanja večjemu številu družbenih in športnih de- lavcev v cel.iski občini. Red republike z brona- stim vencem je prejel Stane Sotlar, red dela z zlatim vencem je prejel Janko Vagner, red dela s srebrnim vencem pa so prejeli: Anton Galuf, Franc Ambrož, Marjan Goleš, Drago Mravljak, Ciril Debeljak, Eva Lud- vig; Pavel Bukovec je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zve- zdo, isti odlikovanji pa sta prejela še Rudolf Ur- šič in Franc Kavka. Z medaljo dela so bili odli- kovani: Borts Ropoša, Stane Pertinač in Bori- slav Vrečko. Odlikovancom iskrene čestitke! K. J. 4. stran — NOVI TEDNIK 8. april 1976 -- St. 14 POZD TAJFUN NA PLANINI IPogodbena cvrganiziacdja »druženega dela TAJFUN na Planini pri Sevnici nam lah- ko služi ssa primer, kaJco se neka zakonska zamisel, kjer ee sirečuje zasebnik skupaj z delavci, neverjetno uspelo srečuje v praksi. In kar je Èe bolj razjveseljivo, kaže obetavno perspektivo za na- daljnji irazvoj. Tajfun šteje danes 60 de- lavcev, raavil pa se je iz pri- vatale delavnice bratov Span, ki sta prefl dvema letoma vpeljala prva v Sloveniji in tudá v Jugoslaviji nove ob- like v oi^fanizacájo združene- ga dela. Dveletni vzpon Taj- ftma je izyemnega pomena Ea Planino in za okolico v osrčju nerazvitega Kozjan- skega. S sposobnim poslov- nim vodstvom bratov Span, ká imata izredne organizacij- ske sposobnosti, je uspelo tej pogodbeni organizaciji preití v dveh letih od 22 za- poslenih m 60 delavcev in ustvarita preko dve milijardi bruto produkta in 300 mili- jonov starih dinarjev ostanka dohodka. Taka trdna materialna po- dlaga je odličen temelj za nadaljnje ambiciozne načrte, ki predvidevajo, da bodo imeli v podjetju leta 1978 kar 90 zaposlenih, 1989 pa 120 delaATcev. To je izrednega po- mena za te nerazvite kraje, zlasti zategadelj, ker računa- jo, da bodo 1978 leta doseg- li preko tri milijarde bruto prodiikta. Izredno pomembno je tudd povezovanje s poslovnimi partnerji v bližnji in dalnji okolici, ki ga Tajfun zelo skrbno goji. Trideset odstot- kov svojih artiklov prodaja- jo v sosednje republike, 70 odstotkov proizvodov pa os- tane v Sloveniji. Najtesnejše kontakte imajo z železarno v štorali, povezovanje pa je v obojestransko korist in vzpodbudo. Gojijo celo načr- te, da bo ta povezava traj- nejša, da bo tudi železarna pomagala vlagati v Tajfun, kar bi bil močan impulz za nadaljnji pospešeni razvoj te pogodbene organizacije. Izrednega pomena je tudi skrb za probleme delavcev socialnega značaja. Veliko se vlaga tudi v izobraževanje de- lavcev in v njihovo rekre- acijo. V Tajfimu beležijo tu- di izredno nizek izpad na de- lovnem mestu zaradi bolez- nin, oek) neprimerno nižji je od izpada v drugih družbe- nih obratih. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da 50 odstotkov delavcev v Tajfimu izvira iz mešanih družin, ki so kmečko delav- skega karakterja. Primer pogodbene organi- zacije združenega dela na Planini je zelo obetaven in nam potrjuje, da tako obliko gospc^rjenja v Sloveniji in Jugoslaviji razvijamo še bolj. Take oblike gospodarstva mo- ramo nadaljevati v lastno korist, korist delavcev, kra- jevne skupnosti in tudi širše koncepcije, ki smo jo z usta- vo na novo zastavili. POLZELA: NOVA TRGOVINA Tovarna nogavic na Polzeli je pred dnevi odprla specializirano trgovino za nogavice. Nova prodajalna, ki je prva te vrste v Jugoslaviji, meri 180 kvadratnih metrov pro- daljnih površin, kolektiv pa je stala milijon osemsto tisoč din. Tako si sedaj lahko potrošnik sam izbere vrsto nogavice, barvo, velikost in kvaliteto, (Na sliki: notra- njost prodajalne) T- TAVČAR MOZIRJE: LETOS 25 STANOVANJ Morda tudi enega ali dva manj. Odvisno od načrta, ki bo veljal za Ljubno ob Savinji, Icajti v Nazarju so že pričeli z gradnjo petnajststanovanjskega stolpiča. Na Ljubnem pa računajo, da bodo letos zgradili devet oziroma deset stanovanj. Tako bodo v rnozirski občini letos gradili petindvajset družbenih stanovanj in z nji- mi rešili probleme, ki so že dlje časa več kot pereči. To še posebej velja za Ljubno, kjer so zlasti učitelji v najtežjem položaju. Po besedah direktorja komunalnega ^podjetja Alojza Bastia, bodo letos v dolini začeli tudi 'z gradrijo okoli tridesetih individualnih liišic. Ker pa se ta gradnja po navadi vleče nekaj let, je težko reči, koliko teh sta- novanj bo vseljivih letos oziroma prihodnje leto. MB ŠENTJUR: JODA" DOBRO DELA Konfekcijsko podjetje Moda, ki se je samorastni- ško razvilo iz neznatne obrtne delavnice, zaposluje za- enkrat 170 delavk. Upravnik Ivan Salobir, ki je od ustanovitve do danes neumorni organizator podjetja, nam je povedal, da so njihovi proizvodi v glavnem lahka konfekcija. 2e daljšo dobo so njihov glavni pro- izvod pižame, katerih dnevna proizvodnja znaša nad 3.000 komadov. Vsled solidnosti svojih izdelkov so si pridobili sloves pri zahodnonemških partnerjih, s ka- terimi že dolgo časa zelo uspešno poslujejo. Blago za pižame dobivajo iz Nemčije, kamor tudi 60% izvažajo svoje proizvode. Ker imajo zelo dober posluh za modne novosti, za katere je na tržišču vedno veliko povpraše- vanje, izredno prožno prilagajajo svojo proizvodnjo. Sedaj na veliko izdelujejo moške »djins« telovnike, za katere je na zahodnem trgu izredno veliko povpraše- vanje in bi jih lahko prodali še in še. Delovni prostori Mode sicer niso stari, vendar niso več najbolj funkcionalni. V srednjeročnem planu pod- _jetja načrtujejo novo delovno halo, v kateri bi bili za delavke boljši delovni pogoji. V delavski samoupravi, samoupravnih interesnih skupnostih in delegacijah ob- činskih zborov in krajevnih skupnostih sodeluje sko raj tretjina delavk. Podjetje je bilo svoje dni samostojno, potem pa se je združilo s celjskim Toprom. Sedaj tečejo pospe- šene priprave za ustanovitev samostojne TOZD, ki bo po pričakovanjih uresničena tam do začetka julija letos. RADEČE MUFLON TRDNO STOJI Čeprav ob rojstvu ni imel botra, ki bi odprl debelo de- narnico, je shodil in se po- stavil na lastne noge. Danes že krepke. Odločil se je za samostojno pot, za takšno, ki je doslej pri nas še ni nihče utiral. To je nova te- meljna organizacija 2jdruže- nega dela Miiflon v okviru tovarne dokimientnega in kartnega papirja v Radečah. Muflon je danes dejstvo. Njegovo delo že rodi prve sa- dove. Pa tudi sicer je značil- no, da navzlic močni investi- ciji v tem času ni zašel v težave. Tudi v tem je potrdilo pravilnosti poti! Muflon je zrasel tudi s po- močjo švicarskega kapitala. Toda, domači delež je večji. Zdaj ima že svojo streho. Veliko proizvodno balo z le- pimi delovnimi prostori, la- boratoriji in vsem, kar sodi zraven. Sicer pa imajo grad- beni delavci še zdaj polne roke dela. Zraven proiza^od- ne hale že rase skelet za bo- doče skladišče in druge pro- store. V novi hali je zaenkrat le en stroj. Kmalu bodo po- stavili še dva. In potem bo proizvodnja stekla v polnem obsegu. Sicer pa že doseda- nja napoveduje hiter vzpon. Kolektiv Muflona se je od- ločil za proizvodnjo special- nih papirjev. Trenutno pre- vladujejo samolepilni papir- ji. Tu pa so že samokopir- ni papirji in drugi izdelki. Proizvodni seznam je obširen, na vsak način pa takšen, ki zananjšnije iwoz. Po načrtu, ki ga uspešno uresničujejo, bo znašala vred- nost letošnje proizvodnje okoli 55 milijonov dinarjev. Čez tri ali štiri leta se bo povzpela že na okoli 200 в lijonov! To bo delo kolek va, ki bo štel okoli 120 s delavcev. Nova proizvKXinja je ! stavljena. Njen obseg 1 sčasoma zelo velik. Hvaleâ je ugotovitev, da gre za i delke, ki smo jih doslej uvažali. Kolektiv pa teži i za tem, da bi se čim bc osamosvojil tudi glede osno nih surovin. Uvožene sure ne zavzemajo zdaj 22 odst( ni delež vseh materialov. Jugoslovanski trg je izdi ke Muflona sprejel z odpr mi rokami. Nič čudnega. Б mači izdelki imajo vsekafe prednost pred uvoženin Prednost pa ima tudi kva teta, širina sortimana in kaj. Tako se je komaj trilet Muflon predstavil na neda ni tiskovni konferenci. Poi zal je tudi svojo moč in p pravljenost, da se uvelja in da uresniči svojo osnovi nalogo. M. ' K.\REL POLUTNIK. direk- tor temeljne organizacije združenega dela Muflon: Sprva smo bili na domačem trgu skoraj neopazni. Toda zdaj je položaj povsem dru- gačen. Zanimanje za naše iz- delke rase iz dneva v dan. STANE KOSELJ, glavni di- rektor tovarne dokumentne- ga in kartnega papirja v Ra- dečah: V Muflonu smo se odločili za proizvodnjo zah- tevnih artiklov, vsekakor pa tak.šn'(h, ki jih pri nas nihče ne izdeluje in ki jih uvaža- mo. MOZIRJE DOVOLJ PITNE VODt v Mozirju je zdaj dovolj pitne vode. Gradnja vodovo- da LetDšč-Nazarje-Mozirje je v glavnem končana oziroma vsaj do tiste mere, da imajo zdaj vsi dovolj pitne vode, tudi stanovalci v višjih pre- delih Mozirja. Stiske, ki jih je pestila ne- kaj mesecev, zdaj ni več. In tudi tisto čakanje, kdaj bo priteklo nekaj kapljic vode iz pip, je že šlo skoraj v po- zabo. Dela na gradnji vodovoda .so se pričela jeseni 1973. leta. Potem, ko so zgradili pnro etapo do Nazari j, se je zaradi pomanjkanja denarja zatak- nilo. Pa ne za dolgo. V Mo- zirju so uspešno rešili tudi to vprašanje in tako ob kon- cu marca pripeljali vodo tudi do občinskega sredi.šča. Vsa dosedaj opravljena de- la cenijo na okoli šest milijo- nov dinarjev. Kot rečeno pa niso končana. Se jih čaka ureditev in zaščita zajetja pa nekaj vmesnih jaškov, zla- sti na odseku od Nazarij do Mozirja. Za vsa ta dela bo- do potrebovali še okoli 400.000 dinarjev. Mozirjani so se oddahnili. Velika skrb je za njimi. Vode je zdaj dovolj in to ob vsa- kem času! Z zgraditvijo novega vodo. voda pa so zaenkrat opustili starega. Pri njem se je tudi znižal nivo talne vode. Zdaj bodo imeli besedo strokov- njaki in povedali, kaj z nj«i Ali ga čuvati in vzdrževi za zlato razervo, ali ga pí sem opustiti. Naj bo tako i drugače, stari moEirski vod vod začasno počiva. Ko so začeli graditi tf vodovod, so rekli, da bodo njim rešili problem za ok' petdeset let. četudi je te^ reči, ali te napovedi še drži] je na dlani dejstvo, da bO* imeli za najmanj dvajset j vode dovolj. Morda še za dll Sicer pa je ob današnji P rabi vode, ki neprestano " rašča, tudi težko dajati ® povedi, za koliko časa ' zadostoval novi vodovod. ' vsak način so v mozif' občini opravili izredno Í membno delo. In ljudje, sti tisti, ki so občutili ? manjkanje pitne vode. ea jo dobro ceniti! . M. во^ NOVI TEDNIK ~ stran 5 Interesi povezujejo Pripravljalni odbor za ustanovitev poslovne skup- nosti za turizem se je lotil svojega dela z veliko od- govornostjo. Razprava je stekla. Pripravljen je tudi urnik bodočih akcij. Vse do zaključka, do prvih dni junija, ko naj bi bila tudi ustanovna skupščina po- slovne skupnosti za turizem. Za celotno celjsko ob. rtiočje. Tako vsaj kaže, čeprav se tu in tam čujejo glasovi, da bo regijska enotnost doživela na tem po- dročju svoj polom. Poleg celjske je na vidiku ustano- vitev vsaj še ene poslovne skupnosti za turizem, ki pa se zna razširiti še na dve sosednji občini. Takšne so priante in če bodo pokazali interesi, da je tako bolje in prav, bo do takšne cepitve tndi prišlo. Sicer pa je tudi zadnja seja članov pripravljalnega odbora za ustanovitev turistične poslovne skupnosti za celjsko območje pokazala, da naj bodo vodilo za for- miranje takšne skupnosti (ene ali več) predvsem inte- resi, ne pa ugotovitev, da bo do takšnega povezovanja prišlo tudi v drugih regijah. Ne gre zdaj za to, da mo- ramo dobiti takšno skupnost zategadelj, ker jo bodo ustanavljali tudi drugod. Interesi naj bodo tisti, ki naj povezujejo in vodijo do boljših uspehov na celotnem turističnem in gostinskem področju. Razcepljenost in razdrobljenost je tu preveč, očita. To pa je škoda, ki jo ugotavljamo vsak dan. In nič več. če bodo vidiki dela in vloge teh skupnosti dovolj poudarjeni, potem se tudi naravna zdravilišča ne bodo ustavljala ob dile- mi, ali se naj včlanijo v to skupnost ali ne, ali naj ostanejo samo pri napovedani republiški poslovni skup- nosti za naravna zdravilišča in ali naj se povezujejo tudi v zdravstveno skupnost. Najbrž bodo prav storili tisti, ki se bodo včlanili v vse tri skupnosti. Seveda pa bi pri tem morali zgotoviti, da ne bo prišlo do dvo ali celo do večtirnosti. Za delitev dela in nalog bi se morali dogovoriti že prej. Takšna delitev bo lahko tudi zagotovila učinkovitost dela vseh skupnosti, v medse- bojni povezavi bodo tudi rezultati dela drugačni, na vsak način pa takšni, kot si jih vsi želimo, v tem pri- meru tudi ne bo važno, koliko skupnosti za turizem bo delalo na širšem celjskem območju, čeprav meni- mo, da bi bila ena dovolj in da bi lahko v marsičem pripomogla k sprejemanju enotnih programov, k trd- nejšemu sodelovanju in ne nazadnje k nadaljnjim inte- gracijam gostinskih in turističnih kolektivov. Enotna poslovna skupnost za turizem na širšem celjosame2!nih investicij. Izvršni svet naše občine je že sprejel konstrukcijo razde- litve teh sredstev in priorité, to izgradnje, kar mora potr- diti še skupščina oböiaiskega sklada skupnih rezerv. Prva faza tega srednjeročnega pro- grama se že odvija, saj smo že v letu 1975 pričeli z iz- gradnjo hotela v Preboldu in osrednje tržnice v Žalcu. Medtem, ko bo tržnica pre- dana svojemu namenu- 1. ma- ja letos, bo hotel v Preboldu iž^rotovljen v mesecu juliju. Za leto 1976 smo programi, rali začetek gradnje blagovne hiše, ali bolje rečeno,, cent- ralnega potrošniškega centra v novem mestnem jedru v Žalcu. Z veseljem ugotavlja- mo, da smo rok začetka grad- nje tega centra celo prehite- li. S tem pa se odpira real, na možnost, da bo objekt predan namenu še oktobra le- tos. Blagovnica bo veljala z op- remo in zimanjo ureditvijo blizu 4 milijarde starih dinar- jev. Imela bo, 3500 kv. met- rov prodajnih površin. Čez leto dni pa mora doseči bli- zu 10 milijard starih dinarjev prometa letno. To рка obeta tudi občinskemu proračunu znatno višja sredstva, seveda preko zbranega prometnega davka. Blagovnico gradi žal- ski TOZD Ingrada. V tem mesecu je predvildm še začetek izgradnje sodobne avtobusne postaje, ki bo ime- la tudi turistični urad, bife in še nekatere druge prosto- re. S tem bomo rešili izred- no pereč problem občanov, ki danes čakajo v Žalcu na neurejenih postajališčih.« M. P. LETOS PREBERI TUDI KAKŠNO CANKARJEVO KNJIGO, TOVARIŠ! Maketa novega mestnega središča v Žalcu. Crka »G« označuje blagovnico Namo. 6. stran — NOVI TEDNIK 8. april 1976 -- St. 14 ŠTIPENDIJE V CELJSKI OBČINI ŽIVETI ZA NAZAJ Ze v začetku lanskega leta so v celjski regiji podjyisalá samoupravni sporazum o šti- pendiranju učencev in štu- dentov, ki naj bi ga strokov- no, enotno in ekonomično izvajali. Zato so se nekatere občinske skupščine odločile prepustiti finančno-admini- strativna dela skupnosti za zaposlovanje. Seveda omogo- ča sodelovanje pri štipendi- ranju službi- za zaposlovanje aktivnejši odnos do kadrov- ske politike, poleg tega pa odpira večje možnosti, da usmerja mladino v tiste pok- lice, za katere je driižba naj- bolj zainteresirana. EÍo začetka letošnjega leta so se sredstva za štipendije v redu prelivala, štipendisti so jih prejemali vsak mesec. Z januarjem pa so se pričele težave. Predvsem štipendisti iz celjske regije so denar prejeli z zamudo, nekateiri pa sploh ne, ker ga ni bilo. Mnogi celjski štipendisti, predvsem študentje, ki so potrebni pomoči, so prejeli zadnjo štipendijo sredi feb- ruarja. Od takrat do danes še niso videli »razveseljivih papirjev«. In zakaj? Prvič zato, ker bodo štipendije zvi- šali, in drugič, ker ni denar- ja. PoročilaT o višini sredstev predloži vsak mesec skup nost za zaposlovanje najprej Republiški komisiji v Ljub- ljani, ta daje naloge SDK, in šele nato se lahko dvignejo sredstva za izplačevanje šti- pendij. Proces je sicer učin- kovit, toda preveč dolgotra- jen. Nihče si namreč ne more predstavljati (in tudi noče), kaj pomeni biti brez denar- ja, brez sredstev za preživ- ljanje. Kako naj živi npr. študent, izven svojega doma- čega kraja brez štipendije, ki mu je mogoče edini vir sredsteN»^? študentski domovi niso tako poceni (da ne go- vorimo o cenah privatnih sob), toda če nimaš niti sred- stev za preživljanje, vsaj za hrano vsak dan, kako naj še plaouješ najemnino? Lahko se tudi zgodi, da ti sobo od- povedo. Kako se bo študent zagovarjal? Se bo mogoče namesto njega štipenditor? Pomislite malo, kako bi bilo, če bi delavcem, za mesec. dva, odvzeli plače z izgox^v rom: »Nimamo denarje!« Ka- ko bi živeli, plačali stanova- nje, kaj jedli? Ni malo štipendistov pri skupnosti za zaposlovanje Ce- lje, tako dijakov kot študen- tov. In ni malo študentov na višjih in visokih šolah, bodisi v Celju, Mariboru ali Ljubljani. Zadnji mesec na svojih sestankih veliko govo- re o tem, in vsi se v en glas v'prašujejo: »Kako živeti? (>dkod dobiti sredstva za pre- življanje«? S tem vprašanjem sem od- šla tudi na skupnost za za- poslovanje Celje rn izvedela, da štipendije verjetno bodo, povišane, mogoče že ta teden, toda samo za celjske štipen- diste (opozarjam, da samo za tiste, ki so predložili vsa potrebna potrdila, ki so jih rabili za ponovno preverja- nje prošenj, za po^šico). Kdaj bodo ostali dobili, še ne vedo. Se pravi, znajti se bo treba po svojih najbolj- ših možnostih. Pa srečno! V imenu kluba celjskih študentov-štipendistov Darja GIANČNIK DROBNE IZ ŠOŠTANJA OBRNJENA PLOŠČA Ф Nekateri Soštanjčand se pritožujejo, da velenjski ob- činski fimkcionarji pre- redko zaidejo mednje. Sled- nja pritožba gre tudi na ro- vaš proslave mednarodnega dneva invalidov, kjer, pravi- jo tako, spet ni bilo nikogar. Občinski fim'kcionarji pa ve- do, takole med štirimi očmi povedati, da kadar pridejo med krajane so tarča v ka- tero vsi samo streljajo. To pa seveda ni potrebno, pa tudi po tej poti perečih pro- blemov ne bodo rešili. In zaradi njih naj bi Velenjča- ni hodili v Šoštanj. Moško je treba sesti skupaj in se pogovoriti, • Teden dni p« slednjem dogodku se je ргалп1о pre- udarnosti in razumnosti po- kazalo za koristno. Sedli so skupaj predstavniki šoštanj- skega gospodarstva in vrh velenjske občinski skupščine ter dogovorili akcijo za ure- ditev okolja kulturnega in zdravstvenega doma. Uredit- vena dela bodo veJjaJa mili- jon in tristopetdeset tisoč rtinarje\-, krajani pa bodo s prostovoljnim delom še do- datno pri.spevali k ureditvi mesta. NEK.\J ŽE ZDAJ • Spomenik Karlu De- stoTOiku-Kajuhu stoji v ne- posredni bližini gostinskega podjetja Kajuhov dom in no- vega kulturnega doma. Lučaj od spomenika je mesnica in bivša klavnica. Na wnesnem prostoru med tednom tu naj- de svojo »čakalnico« živina za zakol. Nekaj bo najbrže treba ukreniti še prej, pre- den bo okolje urejeno po načrtu. • Za začetek bi bilo mor- da prav, da kaj ukreneta ko- munalna in sanitarna inšpek- cija, dokler še kulturne ni- mamo. Verjetno bi živino lahko odkupovali tudi na kakšni kmetiji, kjer ni v ne- posredni bližini ali na dvori- šču kakšnega spomenika po- membnemu možu. POTREBA IN IDILIKA • èlandroi-a pot je ne- kdaj veljala za urejeno pot Ч sosednjo Lokovico. Vije se v hrib ob hudourniku, zato se je včasih imenovala kar Strma pot. Zdaj je ta pot slabo, lahko tudi nevarno prehodna, ker ni vzdrževana. V Lokovico pelje urejeno cestišče, resda sicer nekaj metrov daljše kot prejšnja peš pot. Redkim posamezni- kom je hudo žal za potjo in si želijo vnovične ureditve. Ureditev te poti pa bi, zara- di plazov in hudournika ve- ljala več kot milijon dinar- jev. # Saj idilika ne bi bila tako slaba, če bi bila poce- ni. Toda samo idilika (za milijon dinarjev) je le dra- ga, dokler je še premalo de- narja za druge bolj potreb- ne reči. In očitno je, da de- narja primanjku,)*, proble- mov pa tudi ne manjka. NE LE Z NEBA • Med tem ko nekateri čakajo n^ ureditev šlandro- ve poti se je po mestnih uli- cah in trgih čez zimo nabira- la kar debela plast prahu, saj in standardnih odpadkov iz polivinila, papirčkov i)a še česa drugega v kar podjet- ja embalirajo svoje proizvo- de. Kaže, da se bo treba prej lotiti urejanja »pri tleh« kot pa siUti v oblake od ko- der Šoštanj itak že dobira dovolj vlage iz elektrarniških hladilnikov in saj iz dimni- kov. Pa še navaditi se bo treba, da ni povsod prostora za odlaganje smeti. Ф Tega se zavedajo tudi odgovorni, ki so za teden pred 2T. aprilom napovedali spopad z nečistočo. Delovna kolektiva tovarne usnja in elektrarne sta presela nase obveznost, da bodo njihovi gasilci z vodnimi curki spra- li vse mestne ulice in trge. šoštanjčani pa bodo s pro- stovoljnim delom sodelovali. Prav bi bilo, če bi kaj duha očiščevalne akcije ostalo tu- di .še za kasneje. PRIPIS Ko so mi nekateri opazo- valci teh razmer ponujali »pritožno knjigo«, nenapisa- no, posneto na trak si nisem mogel kaj, da ne bi »poslu- šal« tudi odgovore. Vselej mora biti tako, da slišimo stvar do konca. Hudomušni zapis pa naj bi spodbudil razmišljanja, da z neba ne pade ničesar, razen padavin, saj in tega, kar sami odvržemo. Delo, dobra volja (in zlasti pri- pravljenost za družbeno ak- cijo) pa je v nas samUi. Pa .še nekaj: Ne zanašajmo se preveč na družbena (prora- čunska aJi izvenbilančna) sredstva, kajti njih je toliko, kolikor jih ustvarimo, ust- varjamo pa Jih manj kot so naše zahteve in potrebe. Pa brez zamere, vaš rojak BOJAN VOLK Čret ob železniškem tiru. Za- gorel je star katran. Tudi za- radi neprevidnosti. Foto: M. Seničar MALI TRAVEN POJASNJUJE Kot je pravilno ugoto- vil naš sodelavec Viktor Kojc iz Šoštanja, so bile pn'oaprilske potegavščine »vse kar je napisal m fo- tografiral M. Traven«. V uredništvu smo se za tak podpLs sestavkov odločili zato, da kakšna potegav- ščina le ne bi imela »huj- ših« posledic. In zdaj ni- smo več prepričani, da ni bilo hujših posled'ic. Vsaj dve potegavščini sta moč- no odjeknili. Drugim so se ljudje nasmejali. Ne vemo pa še, ali jih bodo zdaj nekateri resno vzeli. Včasih bi to bïlo kar prav, kot recimo tisto o integraciji osnovnih šol. .4и pa bo Šentjur ree filmsko mesto, pa še zdaj ni docela jasno, kajti ti- skarski škrat nam je za- godel ïn -te vesti ni jiod- pisal, tako da ne vemo, če vest le ni resnična. Bodi kakor bodi, opra- vičujem se vsem, ki so kakorkoli »nasedli«. Še posebej pa moram pojas- niti dve norča\i novici. Pr\'a je btla iz Slovenskih Konjic o akciji občanov za ureditev in olepšanje mestnega parka. Menda je naključje hotelo, mor- da pa tudi moja nepou- čenost, da se je zgodilo to, česar smo se »najbolj bali«. Namreč, da bo nek- do našo potegavščino vzel sila resno in se po njej ravTial. Kaj so delali Ko- njičani v soboto dopoldne, ko smo prvoaprilsko na- povedali, boste prebrali posebej. Še huje pa so nas pre- senetili Šmarčani. Ti so vendar od nekdaj veljali za hudomušneže in vese- ljake, ki so se med seboj kar naprej »potegovali«. Tokrat pa smo jim za- godli od zunaj. IzmisliR in zapisali smo v sestav- ku Za nov kulturni dom najbolj neverjetne reči. Tudi tako, da okoli na- črta manjkajo le še ma- lenkosti, ker stvar ni ta- ko preprosta, saj bo »kul- turni dom velika stavba, naj\eč prostora bo v njej zavzela prireditvena dvo- rana, delana po vzoru ve- lenjske in celjske«. Od- govorni v Šmarju tega »poročila« niso prvi mah spoznali za prvoaprilsko šalo, sede so mu nasedli! Dobra je ta! RABA PEČATA KJER SE M Nič ni tako sveto kot pe- čat. Brez njega kakor da pri nas ne gre. Pečat je najbolj iskan dokaz nečesa. In rabi- jo ga povsíxl. Za odobritev kredita, za otroške dodatke, z njim dokazujemo rojstvo, resno opominjamo na nepo- ravnane obveznosti — skrat- ka, brez njega praktično ne moremo živeti. Kako tudi si- cer, saj ga pritiskamo celo na bone za topli obrok po sindikalni listi. Pa medna pri njegovi zve- ličavnosti le pretiravamo. Ve- ljalo bi se vprašati, kdaj je njegova uporaba na mestu, resnično potrebna. Zdaj pre- tiravamo že tako daleč, da odgovorni nosijo pečate kar s seboj, da so jim vselej pri roki. Tudi takrat ko romajo na občino aJi v republiko podpisovati družbene dogovo- re in samoupravne sporazu- me. ^V svetu so pri rabd pečatov dosti bolj razumni kot p, nas. Predvsem podpis p, oblaščene osebe nekaj velj in ne pečat. Pri nas pa j v navadi nasprotno. Glavn je, da je dokument оргец Ijen s pečatom, podpis ni t( liko pomemben. Niti ne рђ verjamo, če so akti in do ф kumenti podpisani od poot^ ščene osebe. Izjema so morda le banj ni zavodi, kjer dajo na po( pis več kot na pečat. Sevi da pa imajo tu opravka le. z denarjem! Zato pa bolj spoštujenj pečate in pritiskamo jih kje so potrebni in kjer niso. i nosimo jih povsod kamor hc dimo uradno. Morda jih b( mo jutri nosili še na de pust, da bi potrdili resniK nost našega bivanja v dopuia niškem kraju, kajti, to bo t( melj za koriščenje regresa г dopust. Razmislimo malo! KJE Tia ZNANJE? A'sak dan na sestankih ZSMS slišimo, kako pomemb- no je stalno idejnopolitično izobraževanje in usposablja- nje mladine. Beremo poro- čila, koliko seminarjev je bi- lo organiziranih. Da je bila udeležba vprašljiva, včasih pa tudi zadovoljiva, da so seznanili o tem in onem in da bo pridobljeno znanje ko- ristilo mladini pri njihovem delu, tam, kjer delajo in ži- vijo. Premalokrat pa se vpraša- mo, kako pridobljeno znanje udeleženci različnih izobra- ževalnih oblik, ki stanejo tu- di precej denarja, koristno uporabljajo in v praksi uve- ljavljajo. Priznati moramo, da ni kontrole med mladimi akti- visti, obogatenimi z znanjem, kje, kako, kaj in koliko de- lajo. Ničesar ne ukrenemo tudi proti tistim, ki so na seminarju bili prisotni le z enim ušesom, samo da je prijetno minil dan z opravi- čenim izostankom iz šole ali TOZD. Žal se to dogaja pred- vsem zaradi t^a, ker pač hočemo zagotoviti udeležbo, sicer bo seminar »neuspe- šen«. Pri Občinski konferenci ZSMS Celje v zadnjem ob- dobju namenjajo idejnopol tičnemu usposabljanju velik pozornosti. Njihovo delo j predvsem usmerjeno v oi novne organizacije, kajti tai je izobraževanje najbolj po rebno. Glede na rezultate v pral si pa bi veljalo razmislil prav o prej navedenih p( manjkljivostih pri organizi ranju raznih izobraževalni! oblik. Saj nam rezultati ud( ležbe zadnjih seminarjev to žejo, da je bila udeležb vprašljiva. Seminarja pre dnevi na Dobrni se .je od 2(1 povabljenih udeležilo le 3 mladincev iz TOZD. Pa n samo to, tudi premiki pi delu ZMS na šolah in TOZl še niso vidni. Nedvomno je za takšn stanje več razlogov. Verjei no bo potrebno v prihodnj več pozornosti nameniti tui kvalitetni pripravi seminai jev, strukturi vabljenih, kd troli izvajanja dogovorjeni nalog in več neposrednih ras govorov in obiskov na šola ter TOZD. In nenazadnje, ti di v šolah in TOZD bo pol rebno več pozornosti nam« niti vT»rašanju, koga in zaka pošiljamo na seminarje. VIKI KRAJN< IzobraŽevanje mladih vojakov Orçanizacija zveze ko- munistov v celjski g^mizi- ji je pred dnevi začela s seminarjem za mlad.e fan- te, ki služijo vojaški rok v Clelju in ki so že člani ZKJ oz. želijo to postati. Seminar bo trajal do 15. junija, zajema pa enajst različnih tem, ki jih bodo vojakom posredovali dru- žbeno^politični delavci Ce- lja in vojaške starešine. Ob otvoritvi seminarja, katerega namen je dati večjo izobrazbo na tem področju mladim vojakom, je spregovoril sekretar os- novne organizacije ZKJ v celjski garniziji Sreten Džešnič in zaželel vsem 158-tim udeležencem, da bi v teh seminarskih dneh pridobili čimveč znanja ter ga kasneje seveda tudi koristno uporabili tako v vojski, kot tudi kasneje v civilistu. Zanimiv je po- tek, kako bodo vojaki študirali posamezne teme. Najprej bodo Visak četr- tek skupaj predelali eno temo v dveh urah, nato pa bodo individualno te ma- teriale obnavljali in dopol- njevali z branjem ustrezne literature. Vsak torek pa se bodo dobili zato, da bodo s predavateljem dis- kutirali o vsem tistem, kar jim je v določeni te- mi nejasno. Program so že predelale tudi vojaške starešine. Vsi udeleženci bodo ob za- ključku dobili posebno priznanje »Kurs marksi- stičnega obrazovanja mla- dih komimista u -JNA«. Ta seminar je nov dokaz, ka- ko tudi v obeh celjskih vo- jašnicah skrbijo, da bi bi- li usposobljeni ne samo v vojaških disciplinah, tem- več tudi na idejno^politič- nem področju. tnr jj i4 — 8. april 1976 NOVI TEDNIK — strm t V spomin na Ivanko Uranjek Večkrat sem slišala o hrabri skojevki Ivanki Ura njek is Griž, ki je končala svojo življenjsko pot 30. julija 1941. leta v Krškem, stara komaj dvajset let. Po naključju sem na Osankarici spoznala Ivankino se- stro Marijo, ki ji je v Pohorskem bataljonu padla še ena sestra, Pepea Urisek-Zmija z možem. In tako je Marija pripovedovala, kako je zvedela za sestrino smrt: »Kot trgovska pomočnica sem tedaj delala v Mart boru^ Ivanka pa je bila na učiteljišču. Stanovala je pri meni v sobici 2x4 metre, ki sva si jo delili s ku- harico. Spali sva skupaj v isti postelji. Ivanka se je dobro zavedala, da je ena plača premalo za obe. Zato mi jis velikokrat pomagala pri delu, zlasti ob nede- ljah. Ves ta čas pa sva iskali zanjo sobo, v kateri bi se lahko tudi ona učila. Nazadnje jo je dobila pri pro- fesorju Oniču, ki je bil doma iz Gotovelj Ko je nemški okupator zasedel naše kraje, so zaprli šole v Mariboru, Ivanka pa se je napotila v Ljubljano, odkoder mi je sporočila, da je šolanje uspešno kon- čala in da se bo podala k neki prijateljici, ker je bolje, da ne pride domov. Potem sem Ivanko še enkrat videla. Tedaj^ ko sem ostala brez službe in ko mi je skupaj z bratom in drugo sestro pomagala seliti. Toda, zvečer se ni vračala z nami. šla fe svojo pot. Kam? Ko je bila še v Mariboru, je Ivanka tu in tam uredila pričesko tudi kakšni svoji ali moji prijateljici. Tako tudi Emici Oblakovi iz Griž, ki je že nekaj let živela v Mariboru. In tako mi je Oblakova neki dan omenila, da so v mariborski tiskarni natisnili veliko rdečih plakatov na katerih piše, da so Nemci ustrelili deset mladih komtinistov, med njimi tudi učiteljico Johano Uranjek iz Griž. še isti dan sem na koroški cesti in na Glavnem trgu videla te plakate in pred njimi veliko ljudi. Zri. nila sem se bliže in tedaj sem na njem zagledala napisano: Johana Uranjek. »Ivanka, kje si?« sem zaklicala in se zgrudila. To je slišal in videl tudi nek gestapovec in že naslednji dan so me zaprli, v zaporu sem bila sedem tednov in ker o Ivanki nisem vedela ničesar povedati, so me izpustili, a imeli so me pod stalnim nadzorstvom. Da so te talce in med njimi tudi Ivanko pokopali v domači zemlji, smo zvedeli šele po vojni. Iz Krške- ga je namreč, prišlo na občino Griže pismo, v katerem so poizvedovali, če ima Ivanka še kakšne svojce. In tako sva se z bratom odpravila v Krško, kjer nama je Rafko Magdič povedal in pokazal skico, kjer so pokpane žrtve tistega streljanja in tudi Ivanka. Za skupnt grob je vedel le logar Geč iz župelevca. ki je na rednem obhodu opazil skupino okupatorjeiñh pomagačev, kako so teptali zemljo. Zaslutil je, kaj se je zgodilo in čemu počenjajo vse to. Zato se je že naslednji dan vrnil na ta prostor in zasadil na grobu štiri smrečice. O vsem tem je molčal. Vse do svobode, ko je odšel v Krško in povedal. In tako je bil 28. novembra 1945. leta izkop pO. smrtnih ostankov ustreljenih talcev in pokopanih v Dobravi pri Brežicah. Dva dni za tem je bil nov po- QTeb, povsem drugačen od prvega,« se je spominjala Marija, Ivankina sestra. Včeraj bi Ivanka Uranjek praznovala svoj 55. živ- ljenjski jubilej. Toda, njeno mlado življenje je v bor- bi za svobodo ugasnilo dosti prej, staro komaj dvajset 'ei. JOŽICA CESAR KOZJANSKI DOMOVI ZDRAVJA PREPOČASNA GRADNJA Mimo dejstva, da se zdrav- stvene postaje v Podčetrtku, Kozjem, Planini in priizidka v Šmarju, ki j:h je prizadel po- tres, grade prepočasi, ne mo. remo iti. Na vprašanje, kje so vzroki za takšno stanje, nam je skušal odgovoriti direktor regionalnega zdravstvenega doma Celje, doiktor Joško Majhen. Kako napreduje gradnja zdravstvenih postaj na Koz- janskem? Niso morda ti ob- jekti predimenzionirani in za- to tudi zastoj? »Na zadnji seji republiške zdravstvene skupnosti se je razpravljalo o pomoči za od- pravo potresa na zdravstve- nih objektih Kozjanskega. De. legati so sprejeli sklep, da se zgradijo nove zdravstvene po- staje. To je bilo jeseni 1974. Mi smo imeli pred tem že idejne osnutke za zdravstveni postaji v Planini in Podčetrt- ku. Nadaljnje delo smo po prvotnem projektu odpoveda- li, ker je na pobudo republi- ške zdravstvene skupnosti prevzel projektive Medicoen- genering. ki je specializiran za gradnjo zdravstvenih ob- jektov. Že januarja 1965 nam je solidarnostni sklad republi- ške skupnosti nakazal prvo vsoto 8.230.000 dinarjev, s ka- terimi smo začeli gradnjo vseh objektov. To je bilo po- leti. S kakšnimi sredstvi ste to- rej razpolagali? »Leta 1974 smo torej dobili 8.230.000 dinarjev, v nasled- njem letu pa smo napravili prošnjo z vso potrebno do. kumentaciijo, vendar denarja iz solidarnostnega sklada ni- smo dobili, ker regionalna zdravstvena skupnost ni mo- gla zagotoviti lastne partici- pacije. V tem času vsi programi predvidevajo usposobitev os- novnega zdravstva, zato pri- čakujemo, da bomo v letoš- njem letu uspeli pridobiti ustrezno regijsko participaci- jo in s tem tudi dodatna po- trebna sredstva iz republ'iške- ga solidarnostnega sklada. Zdravstvena postaja v Koz- ,jem v primerjavi z drugimi postajami na Kozjanskem ka- sni z gradnjo. Prebivalci Koz- jega so nezadovoljni in na- slavljajo peticije na različne republiške in občinske orga- nizacije. Zakaj tak zastoj? »Prebivalci Kozjega so za- hteivali spremembo lokacije. To je potegnilo za sabo do- datno projektiranje, ki je spremenilo prvotni tipski na- črt kot je v Podčetrtku in Planini. V Kozjem je torej spremenjen. Sprememba lo- kacije je zahtevala doidataia dela pri temeljenju in drena- ži, nadalje, prestavitev daljno- voda, pa tudi sama stavba je nekoliko drugačna zaradi opi- sanih prilagoditev. V Kcajem je predvidena tu- di lekarniška postaja, v vsa- ki zdravstveni postaji pa je predvideno tudi po eino tri. sobno stanovanje za zdravni- ka in ena garsonjera za me- dicinsko sestro. Financiranje ambulantnega dela so prevze- le zdravstvene skupnosti, fi- nansiranje stanovanj pa sta- novanjske skupnosti. Na splošno pa se v ambulantnih zdravstvenih objektih ne gra. di stanovanj. Na Kozjanskem pa smo se namerno odločili, da vključimo stanovanja, ker na t-a način upamo, da bomo dob ili potrebne zdravni ke in medicinske sestre. Upamo!« Kdaj bodo domovi zdravja na Kozjanskem pod streho in ali obstaja glede na potrebe kakšen prioritetni red? »Regionalna zdravstvena skupnost je kot izvajalec del dolžna, da realizira sklepe in leta 1974, ki predvidevajo ia- gradnjo teh postau in prizid- ka v Šmarju. Uspelo nam je zagotoviti dokaj reden dotok sredstev in je zaostajanje ali prehitevanje pomembnega ob- jekta za štirinajst ali mesec dni nastalo iz tehničnih raz- logov. Tako je nastala zamu- da v Kozjem ker so projekti zaradi dodatnih zahtevkov kasnili. V zimskem času so bile možnosti za delo ugodne in v Podčetrtku je postaja v gradnji najdelj. Sledi jd zdravstvena postaja na Plani, ni, prizidek v Šmarju pa je zgrajen do tretje faze. Dela na njem pa so začasno ustav- ljena. Ostaija Kozje. Tehnično Т lahko slavili otvoritev zdravstvenih postaj v Podče- trtku in Planini konec sep- tembra in v Kozjem do kon- ca letošnjega leta. Ravno ta- ko prizidek v Šmarju. Reden dotok sredstev pa bo odločal o rokih, ki smo jih dokaj op. timistično zastavili na začet- ku.« ZDENKA STOPAR SLOVENSKE KONJICE Bilo je pred dobrim ted- nom dni, ko smo se v redak- ciiji domenili, da bomo v pr- voapriteko številko tednika natrosili tudi nekaj šal iz raz- ličnih občin. In ko sem tako- le razmišljala, kaj naj napi- šem, sem se nenadoona spom- nila na konjiški park. Zapu- ščen, neurejen, sem razmiš- ljala, in le zakaj si ne bi kot potegavščino ob 1. aprilu iz- mi'sUla delovno akcijo, ki jo v parku organizira krajevna skupnost, in ki bo v soboto, 3. aprila. Rečeno — storjeno! Članek je bil objavljen v zad- nji, prvoaprilski številki No- vega tednika. Že naslednji dan pa je v redakcijo telefo- niral tovariš iz Slovenskih Konjic. Veste, je dejal, res- da je bil tisti članek o delov- ni akciji v Konjicah mišljen kot prvoaprdlska šala, a na- ključje hoče, da smo se ta- borniki iz Konjic res dome- nili, da bomo imeli v sredo, 3. aprila delavno akcijo. Oči- stili bomo mesto raznih od- padkov in se lotili tudi naše- ga parka. Tako je dejal tova- riš iz Konjic in še pripomnil, da bi bilo zelo lepo, če bi si novinar, ki je napisal prvo. aprilsko Šalo, tudi ogledal de- lovno akcijo. In kaj mi je preostalo drugega, kot da sem si v soboto oprtala fotoapa- rat, vzela beležko in odšla v Slovenske Konjice med ta- bornike, ki so ob 9. uri zju- traj, ko sem prišla mednje, že pridno odnašali iz zelenih površin velike zaboje najraz- ličnejših odpadkov. Takole je nastal tudi tale razgovor z nji- mi, ki je pravzaprav posle- dica prvoaprilskega naključ- ja, vsebinsko pa ni prav nič več prvoaprilski. Nanaša pa se iKključno na delovno ak- cájo konjiških tabornikov ter na pomen, ki jo ima takšna akcija za vzgojo mladega človeka. Ileda Vidmar — Zarja: »Taborniki smo se za tole delovno akcijo odločili zato, ker so Konjice precej zane- marjene, saj ni nobene služ- be, ki bi stalno skrbela za čistočo mesta. Po drugi stra- ni pa smo akcijo organizirali tudi zato, ker smo taborni- ki ljubitelji narave in stre- mimo k temu, da bi narava ostala čista in ohranjena. Že v program dela našega od- reda smo zapisali, da bomo vsaj dvakrat letno organizira- li takšne očiščevalne akcije. Tako smo prvo akcijo orga- nizirali danes, drugo pa načr- tujemo v jesenskih mesecih, v njej pa naj bi poleg tabor- nikov sodelovali tudi mladin- ci in občani Slovenskih Konjic.« Lidija Kokot — Maca: »Mislim, da je ta delovna akcija tabornikov zelo korist- na, saj bo opravljena dala lepši videz Konjicam. Pa tu- di občani bodo videli, da ta- borniki res nekaj delamo, saj se nas je tu zbralo pre- ko 160. Namen taborniške or- ganizacije je tudi ta, da po- maga ohranjati naravo lepo in čisto, zato je naša dolž- nost, da organiziramo takšno akcijo.« Iztok Razperger — Brzi: »Zelo lepo mi je, ko takole deLam, saj vem, da bo potem okolica bolj čista. Po pravici moram povedati, da sem včasih tudi sam odvrgel kak papir ali vrečko kar na ce- sto, sedaj pa to nič več ne delam. Pa saj je naša glav na naloga, da skrbimo za na- ravo in jo imamo radi, zato jo moramo ohranjati čisto. Mislim, da ne bo nobeden od nas po tej akciji odme- taval odpadke kar na zeleni- co ali v parku.« Zoran Kladnik — Ponirek: »Pa saj ne moremo kar na- prej živeti v takem okolju in prepuščati drugim genera- cijam takšno umazano okolje. Zato moramo vztrajati, da se vsi naučijo počistiti za se- boj. Saj je tudi lepše, če ži- viš v takem čistem okolju, kot da se ti vsakih deset metrov zasveti kak papir- ček!« DAMJANA STAMEJCIÖ 8. stran — NOVI TEDNIK 8. april 1976 -- St. 14 NAŠA BESEDA 76 PRVIČV Prebold je bil gostitelj prve Naše besede v žalski ob- čini. To razveseljivo dejstvo potrjuje voljo in delovni elan mladih, ki so se odločili, kot njihovi vrstniki pred osmimi leti v Celju, da pripravijo to manifestacijo, to gledališko, kulturno gibanje mladih v šolah in krajevnih skupnostih. Zato bi bile morda odveč besede o uspehih in neuspehih. Saj končno, Naša beseda ni tekmovanje. Je srečanje vseh tistih, ki so hoteli pokazati na gledališkem odru, kaj so se naučili in kako so se hoteli naučiti spoštovati slovensko besedo, posredovati občinstvu del bogate domače in tuje zakladnice. Naj uvodoma zapišem, eia si zaslužijo vso pohvalo mia. di in prizadevni organizator- ji v žalski občini, tako občin- ska konferenca ZSMS Žalec, kot mladi v Preboldu, ki so se potrudili, da je prva Na- ša beseda v domači občini uspela kljub prvencu in po- manjkanju prepotrebnüi iz- kušenj. Pri organizaciji je sodelovala tudi občinska ZKPOS. Ni namen mojega pisanja obravnavati vsako skupino posebej. To je že naredila posebna komisija, ki jo je imenovalo podiočno združe, nje gledaliških skupin. Rad bi samo opozoril na nekaj bistvenih dejavnikov, ki so vplivali na izvedo in izven Naše besede 76 v žalski ob- čini. Dobro je, da so se mladi odločili za ta korak. Dobro zaradi tega, ker je letošnja prireditev pomenila v bistvu nek pregled vseh tistih sil, ki se lahko in ki se more- jo ukvarjati z negovanjem slovenske besede. To se se- veda najbolje odraža na gle- dališkem odru. Ta pregled pa je pokazal nekaj značilnih slik in sličic. Pokazal je, da imajo mladi veliko volje do dela. Da se marsikatera sku- pina ni slepo vdala v uso- do, da pač mora nastopiti na Naši besedi, ampak so se smotrno lotili dela. Najprej pri izboru besedila, pri po- stavitvi in spolh pri celi po- dobi predstave. Toda tega, takšnih prime, rov je bilo bolj malo. Vse preveč je bilo klasičnega pojmovanja okoli predstavit- ve in možnosti interpretacije kakšnega teksta. Bili so ce- lo primeri, ko smo videli na odru nemogoče uprizorit- ve, predvsem zaradi slabega besedila, ki р>оп€шп1ја, ki ni- ma mesta na gledališkem od- ru, najmanj pa na amater- skem, ali pod imenom Naša beseda. Po končani prireditvi mi- nulo nedeljo je bil tudi spro- ščen in prijeten pogovor z režiserji ali mentoirji posa- meanih skupin. Beseda je tekla sproščeno in kritično, zaradi tega tudi zielo pošteno in ustvarjalno. Zato je toliko bolj nerazum- ljivo dejanje nekega pred- stavnika žalske ZKPOS, ki je v nekem kraju pred ig- ralci dejal, da naj se nikar preveč ne ozirajo na mnenje žirije, češ, saj je tako kot je, tudi dobro. To dejstvo osvetljuje nam- reč širšo problematiko, ki se v žalski občini kaže na področju dramskega dela. Naša beseda je bila letos nujno tudi rezultat dela ali nedela kulturne skupnosti in občinskega sveta ZKPOS na tem področju. Predstavnikov slednjih ni bilo tudi na raz govoru v Preboldu ob zakiju. čku prireditve. Ni bilo tudi predstavnikov domačega kra- ja, čeprav so vsi vabljeni do- bili brezplačne vstopnice za ves teden. Bili sta samo dve izjemi. V tem mojem pisanju na- menoma ne navajam kon- kretnih imen, ker nočem, da bi stvar dobila nepotrebne, predvsem škodljive razsežno- sti, ki niso v pirid sicer šte- vilnim poštenim prizadeva- njem mladih. Rad bi samo poudaril še enkrat, da bo- do morali odgovorni dejav- niki v občini spremeniti svoje gledanje na dramsko dejavnost mladih v občini, posebej še takrat, kadar gre za Našo besedo, ki je izred- no dragoceno gibanje z dol- goročnimi posledicami. Orga. nizatorji so kljub majhnim napakam (povsem upraviče- nim, ker so šele začeli orati ledino) ipovsem opravičili pri- čakovanja in zaupanje, nasto- pajoči so vložili potreben trud. da bi se ne dalo narediti več, saj je bila prva prire. ditev odlična šola za nasled- nje leto, tiste pa, ki jo bo- do izvedli, naj usmerja v boljše iskanje ustreznejših besedil, v islränje lastne ust- varjalnosti, v resnično živ- ljenje mladih na gledališkem odru. DRAGO MEDVED Zanimivosti iz narodopisne zbir ice Na razstavi, ki bo v Li- kovnem salonu v Celju od- prta javnosti danes, dne 8. aprüa 1976 ob 18. uri, bomo predstavili nekaj za- nimivosti iz zbirke Etno- loškega oddelka Pokrajin- skega muzeja v Celju. Razstava obsega predme- te, ki jih Etnološki odde- lek celjskega miizeja hra- ni v Zbirki iz celjskega območja. Poleg zbirke iz celjskega območja hrani muzej še dve izvenevrop- ski zbirki, to sta: Izvenev- ropska zbirka Alme Kar- lin in Azijska zbirka, ki vsebujeta predmete iz Azije, Oceanije in Sred- nje Amerike. Zbirka iz celjskega ob- močja je nastala kot plod prizadevnega zbiranja predmetov predvsem po drugi svetovni vojni. Ma- terial, ki so ga zbrale sku- pine na terenu, je bil pred- stavljen javnosti že več- krat in sicer na stalni raz- stavi v muzeju (1957 do 1962) in na občasnih raz- stavah v (üelju, pa tudi v drugih krajih. Razstava predstavlja iz- bor zanimivosti Zbirke iz celjskega območja. Vanjo bi lahko vključili še pre- cej predmetov, vendar nam širšega izbora pro- stor ne dovoljuje. Sestav- ljena je iz predmetov ma- terialne in duhovne kultu- re ljudi, ki so živeli na področju med Alpami, Po- horjem in Sotlo. Iz ma- terialne kulture razstav- ljamo predmete notranje opreme, kot sta naprimer skrinji in svetila. Izdelki lončarske obrti, ki je bila nekoč na celjskem območ- ju zelo dobro razvita, so predstavljeni z raznimi predmeti, kot sta napri- mer kotel za kuhanje žga- nja, posoda v obliki bren- te in drugi. Poleg lonče- nih posod za shranjevanje in točenje pijač ter za shranjevanje drugih teko- čin, je razstavljenih tudi nekaj lesenih »bariglic«, ki imajo podobno funkcijo kot danes čutare. Ljudska umetnost je za- stopana s panjskimi konč- nicami, med katerimi je nekaj takih, ki še niso bi- le uporabljene, kljub temu pa izvirajo iz 2/2 19. sto- letja. Poleg panjskih konč- nic obsega razstava tudi slike na steklo in ljud- sko plastiko. Ob otvoritvi razstave bo sodeloval tudi tovariš Cakš Jože z recitacijami slovenskih ljudskih pesmi. V okviru razstave smo v četrtek, ^e 15. IV. 1976 ob 18. uri pripravili pre- davanje z barvnimi diapo- zitivi »Človek in narodo- pisno zanimiv prostor Sa- vinjske doline«, ki bo v Likovnem salonu v Celju. Predavala bo tovarišica Moškon Milena. Razstava bo odprta do petka, dne 16. IV. 1976. VLADIMIR ŠLIBAR Celjska baletna šola Isadora Duncan lepo napreduje. Zdaj je vanjo vpisanih že čez dvesto učencev, od tega samo iz Laškega preko 70. Danes bo baletni ansambel te šole pokazal na modni reviji Tehnomercatorja svoje znanje, šola pa se srečuje že s prvimi in ne majhnimi problemi. Težave so s prostori, denarjem in samo registracijo šole, ki trenutno ni od niko- gar. Nekaj mladih strokovnjakov, ki so bili prej pogodbeno vezani na Möns greek balet iz Zagreba poučuje v Celju balet, status šole pa ni rešen. Verjetno bo treba zastaviti ob tem problemu širšo družbeno besedo, saj navsezadnje je zanimanje za to dejavnost veliko in bi nam ne smelo biti vseeno, kaj bo z zametki baletne šole v prihodn.je. Na sliki: z vaje klasičnega baleta. Foto: D. MEDVED .lANKO NAPOTMK — miiičmk, predsednik OO ZSM.S Prebold in član predsedstva OK ZS:M.S Žalec »Na.ša beseda je bila leto.s prvi- krat organizirana tudi v x-'Si ob- čini. prav zaradi tega smo se pri izvedbi srečevali z najrazličnejši- mi težavami. Pomanjkanje izku- šenj in pa organizacijska izvedba, ki je i)ravzaprav slonela večidel le na ramenih enega človeka, je v mar.sičem povzročala težave. Na to pa je vplivala tudi časovna stiska in pa nerazumevanje kra- jevnih družbenih dejavnikov, saj niso pokazali razumevanja niti za ogled dejavnosti mladih kulturni- kov, kaj šele, da bi od njih la- hko pričakovali v.saj bodrilnih be- ted, če že ne kaj drugega. Kljub temu, da kvaliteta naše besede ni bila na pričakovani ravni, je ven- darle izredne.ga pomena za nadalj nji razvoj kulturne dejavnosti med mladimi v žalski olK-ini. .1021СЛ OCVIRK — administra, tivni tehnik, predsednik iniciativ, nega odbora NAŠE BESEDE 76: »Sama že precej časa aktivno de- lujem v igralski skupini »Svobo- de« Prebold in pa v amater.skem gledališču Zarja iz Trnovelj. Že od vsega začetka, ko smo zvedeli, da bo naša beseda tudi v žalski občini, smo se odločili tudi pre- boldski mladinci, da v njej sodelu- jemo in pripravili .smo recital ».ЛТАТ1«, ki ga je komisija ocenila kot zelo dobrega. To pa je še poselino vzpod- budno za nas, saj nam pri reži- ji ni nihče pomagal in smo vse izpeljali izključno sami. ROZIKA KOBALE — SUWISTI- K.A na OŠ Prebold, vodja skupine Ofl Prebold: »Skupina, ki ste jo imeli prilož- nost videti v recitalu »LJUBIM TE, ZEMLJA MOJA«, je skupina, ki večinoma delu.je na vseh šol- skih proslavah in drugih kultur- nih prireditvah. Tako ni slučaj, da smo se odločili za sodelova- nje tudi na naši besedi. Res pa Je tudi, da smo se srečevali s težavami, ki so bile predvsem bolezenskega značaja, saj smo le dan pred tem nastopom uspeli. da smo imeli skupno vajo. Sicer pa lahko rečem, da na osnovnih šolah obstaja problem, ki se ga pravzaprav ne da odpraviti, to pa je predvsem odhajanje učencev, ki so komaj dobro prišli v tisto obdobje, ko bi lahko dosegali več- je kvalitete svoje ustvarjalnosti. JOŽE PAJK — gostinski tehnik, igralec v Prevaranem rogonoscu: »Ta skupina, v kateri sem ig- ral vlogo sluge, je še zelo mla- da, saj je bila ustanovljena šele pred dobrim letom. Osebno sem zelo navdušen nad to obliko kulturne dejavnosti in ml pomeni nepogrešljivo z;uiovoljstvo. Pri sa- mi izvedbi igre »Prevarani rogo- nosec« smo se srečevali s preiic- katerimi težavami, ki so se odražale tudi pri naši izvedbi, ki ni bila takšna, kot smo si želeli. ANICA HRIBAR — dijakinja, re. citai MATI in samostojna recita- cija: »Sama že vseskozi aktivno so- delujem pri najrazličnejših reci- talih, recitacijah in igralskih vlo- gah. Prej sem delovala v okvi- ru OS Slavko ŠI ander, zdaj pa sem vključena v amatersko gle- dališko skupino »Svobode« Pre- bold. V program naše besede sem vskočila tudi naknadno in sem imela poleg recitala »MATI« še samostojno recitacijo DARKO NAR.\OLAV GRIŽE: 30 LET PETJA Začelo se je takoj po osvoboditvi. Tedaj še ne- kaj žensk in deklet, ki so prepevale slovenske pes- mi. Iz svojih vrst so iz- brale pevovodjo, danes še vedno aktivno pevko Justi Holobar. Tako je v Gri- žah nastal ženski pevski zboiT, ki je edini žeuiski zbor v Savinjski dolini in sodi med boljše v Slove- niji. Pozneje so zbor vodili še: Jakob Roter, ki slavi letos 91. življenjski jubi- lej, Franjo Rizmal, Drago Predan, Avgust Cerar, od 1957. leta pa Ivan Gosttó- nik. Zbor je eden redkih, ki ima dovolj pevk. Kar 44 jüi je. Zena in deklet, ki prihajajo na vaje tudi iz več kot deset kilometrov oddaljenih krajev. Več kot polovica jih ima Galluso- ve znake. Marija Gorišek dela pri zboru od nj^ove ustano- vitve: »V Grižah imamo zadnja leta zelo veliko prireditev in smo vedno z veseljem sprejele sodelo- vanje, čeprav je na dlani, da takšni nastopi za ženo niso noben luksus. Več- krat je zelo naporno, še zlasti, kadar se nastopi vrstijo di4ig za drugim. Naše i)evke so po večini gospodinje in kmečke de- lavke. Vendar smo vesele občinskih in medobčinskih revij, na katerih lahko pri- merjamo svoje znanje in kvaliteto. Tako se že zdaj pripravljamo na medobčin- sko revijo v Rogaški Sla- tini. Največja prireditev v le- tošnjem letu pa bo kreso- vanje. Tokrat bomo poča- stili 50-letnico griške Svo- bode in 30-letnico našega zbora«. EDI MASNEC V prihodnji številki bomo objavili izvleč- ke iz pisem udele- ženk našega izleta »100 kmečkih žena na morje«. št. 14 — B.aprîl 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 delegati občinske skupščine Ko govorimo o uresničevanju delegatskega sistema ter v zvezi s tem o delu delegacij, se več- krat ustavimo ob vprašanju, kdo so pravzaprav delegati, ki nas zastopajo v skupščinah. So to ljudje, ki odgovorno in celovito zastopajo naše interese in stališča v skupščinah, ali pa so to delegati, ki zagovarjajo v glavnem le svoje interese in odločajo le v svojem imenu? To vprašanje se nam poraja tudi ob tem, ko na sejah skupščin pogosto srečamo delegate, ki se znova in znova pojavljajo na nji- hovih zasedanjih. O vprašanju, ali postajajo nekateri delegati res odborniki v pravem pomenu besede, smo se pogovarjali z Borisom Rosino, tajnikom občinske skupščine v Celju. V pogovoru smo se omejili le na delegate občinske skupščine, medtem ko bomo o istem vprašanju, ki pa se bo nanašalo na dele- gate splošnih delegacij, spregovorili kdaj drugič. NT: Ali res postajajo ne- kateri delegati, ki se pojav- ljajo v občinski skupščini, odborniki? Boris Rosina: Z izvolitvi- jo delegacij smo zagotovili občinski skupščini široko ba- zo, ki jo tvorijo delovni ljudje in občani. Tako smo pravza- prav onemogočili oživljanje odbomiškega sistema v skup- ščini. Seveda pa je resnica, da se v skupščini večkrat рк)javljajo eni in isti delega- ti, kar marsikoga navaja na misel o oživljanju odbomišt- va. Ta pojav pa moramo je- mati s precejšnjo rezervo, saj se ponavljajoči ali stal- ni delegati pojavljajo le v zboru krajevnih skupnosti, medtem ko v zboru združe- nega dela dosledno uveljav- ljajo fleksibilni mandat dele- gatov. NT: Zakaj pa velja ravno 7a zbor krajevnih skupnosti takšna ugotovitev? Boris Rosina: Zbor krajev- nih skupnosti je po svojem obsegu dela izredno širok. Ker pa krajevne skupnosti še niso zaživele tako, kot jim nalaga ustava, se tudi njihov obseg dela skladno s tem kr- či na komunalne, socialne, stanovanjske probleme ter vprašanja otroškega varstva. Kljub temu pa je problema- tika, ki bi jo moral dele- gat poznati, izredno široka. Tako se dogaja, da prihaja v delegacijah krajevnih skup- nosti, ki so sicer kvalitetno sestavljene, do določene di- ferenciacije delegatov. Na eni strani so tisti, ki so vključe- ni tudi v druge organe v krajevni skupnosti in so zato dobro informirani o vseh problemih kraja, na drugi strani pa so delegati, ki so o problematiki krajevne skupnosti le površno sezna- njeni. Tako se objektivno po- gojeno pojavljajo v skupšči- ni predvsem tisti delegati, ki so dobro informirani o problematiki krajevne skup- nosti. To pa pomeni, da se pogosto pojavljajo eni in isti delegati, ki pa zastopajo inte- rese krajevne skupnosti in ne svoje lastne interese, kar je bilo nekje značilno za odbor- nike. NT: Ob tem pa se srečamo še z enim vprašanjem. Nam- reč, kako zagotoviti v skup- ščini prisotnost tistih dele- gatov, ki se na obravnavano gradivo najbolj spoznajo in ob tem uveljavljati še načelo fleksibilnega mandata delega- tov? Boris Rosina: Ustavno na čelo jasno pravi, naj prihaja v skupščino delegat, ki obrav- navano materijo najbolj poz- na in ki bo kvalitetno zasto- pal interese delovnih ljudi in občanov, žal opažamo, da to načelo ne uveljavljajo pov- sod. Zagotavljanje fleksibilne- ga mandata marsikje poteka po poenostavljenem abeced- nem redu in delegati tako marsikje vedo kar vnaprej, kdaj bodo prisostvovali seji. Takšen način seveda hromi delo skupščine. Menim, da bomo veliko več lahko storili tedaj, ko bomo delegatom po- sredovali še bolj kvalitetne informacije o delu skupščin- skih organov, družbenopoli- tičnih organizacij in krajev- nih skupnosti ter tako res uresničili načelo, da bodo de- legati prihajali v skupščino oboroženi z vrsto kvalitetnih informacij, tako pomembnih za njihovo odločanje. NT: Kaj pa bi morali poleg kvalitetnih informacij še za- gotoviti delegatom, da bi nji- hovo delo potekalo bolje kot dosle.j? Boris Rosina: Sklop vpra- šanj, ki bi morala biti v celo- ti rešena, da bi delegatske skupščine res dobile svojo ustavno vlogo, je izredno ši- rok. Kljub temu pa je nekaj nalog, ki jih opredeljujemo kot prioritetne. Ena je goto- vo tudi informiranje, o kate- ri sem že govoril. Zatem je tu družbenopolitično izobra- ževanje delegatov. V Celju smo na tem področju že pre- cej storili, saj je bilo doslej vključenih v stalno šolo dele- gatov preko 600 delegatov iz naše občine. Nadalje moram omeniti naloge, ki jih bo treba rešiti v samih delega- cijah. Dosledno bo potrebno izvajati odgovornost delega- tov, zagotoviti ustrezen od- nos strokovnih služb do de- legacij v toedih ter popraviti nekatere stvari v samem de- lu skiipščinskih organov. Tu mislim predvsem na tiste stvari, ki zadevajo informira- nje delegatov. Nenazadnje pa bo potrebno zagotoviti, da bodo v sam proces snovanja predlogov za sejo skupščine pritegn.ieni delovni ljudje in občani. Danes, žal, še ni ta- ko. V največ primerih se po- javlja kot predlagalec nekega gradiva izvršni svet, tako da se delegati soočijo z gradi- vom šele tedaj, ko ga prejme- jo skupaj z vabilom za sejo skupščine. Tej nalogi bomo morali nedvomno posvetiti še veliko pozornosti. DAMJANA STAM&IĆI0 OB 30-LETNICI „MLADINSKE PROGE" BRCKO- BANOVIĆI Od 1. maja 1946 dalje je bilo vzdolž 72 kilometrov dolge trase od Brčkega do Banovičev okoli 24.000 mladih brigadirjev-akcijašev. Do konca leta se je na progi zvrstilo okoli 70.000 mla- dih iz vseh krajev Jugoslavije. To je bila velika, zvezna, vsedržavna akcija, ki ji je bila posve- čena vsa pozornost. Prekoračevanje norm je postalo nekaj samo po sebi razumljivega in s proge je duh udarništva zavel po vsej državi. Udarniki so vznikali v rudnikih, na gradbiščih ., Brčko—Banovići je bila akcija, ki je bila odmevna. Rekli bi, da je mimo vseh dogodkov tiste- ga leta bila na vrhu tedanje lestvice aktualnih družbenih dogodkov. Oni dan smo bili v Brč- kem na proslavi 30. oblet- rüoe piTve mladinske de- lovne akcije. Povedano je bilo, da ni bila to prva ak- cija, da ni niti bila prva železniška proga, ki jo je gradila mladina po vojni. Zakaj potlej tolikšen po- udarek na »mladinski pro- gi« Brčko—Banovići. Naj- brž zato, ker je bila to prva zvezna akoija, ki je na eno delovišče zbrala mladino vse države, da je bila akcija krepka po svojem ekonomskem vidi- ku, da je bila tu zbrana velika množica in da je z brigadami živela vsa dr- žava V tistih časih, ko je bi- la nedotakljivost Jugo.sla- vije nenehno ogrožena, je kovanje bratstva in enot- nosti na zaiotraj bilo goto- vo najvažnejša naloga. V času, ko je bilo treba zbra- ti zagonske sile za kas- nejšo socialistično izgrad- njo, je bòlo prostovoljno delo, je bilo neplačano ali komaj plačano delo tisto, kar je za Jugoslavijo jx)- menilo »začetni kapital«. In z udarniškim delom se je začel mit ustvarjal- nosti, mit dela, mit storil- nosti čez meje osebnih po- treb. In tako se je zgodilo, da so literarni časopisi in re- vije po vsej državi začele objavljati novo, delovr», navdušujočo poezijo. Na- stajale so črtice, povesti, novele, celo roenani. Ni bilo filmskega tednika brez prizorov z mladin- skih akcij. Na likovnih razstavah so prevladovali listi iz skicirk, ki so jih umetniki porisali nekje med Brčkim in Banoviči. Napete mišice, telesa v najrazličnejših položajih. Saj je tudi bila paša 7a umetnike vsa ta množica rjavih mladink in mladin- cev. Iz krokijev, ki so na- stali ob trasi, bi lahko se- stavili dolg animirani film in če bi ne bilo mladin- ske proge, bi Bosna in nje- ni takratni motivi nikoli ne bili v tolikšni množini ujeti na risalne liste, na platna, In nastajale so pesmi, skladbe, popevke. Pesem je bila še najbolj množi- čen izraz, kot je bila pe- sem hrbtenica morale med NOB. Na primer spet Kajuho- va brigada, prva na progi. Cez noč se je rodila bri- gadna pesem po znanem napevu »mi Celjani, to smo vam tiči« . . . Melodi- ja je čez noč dobila по\ч) besedilo: Smo Celje mesto zapustili in v daljnji kraj se napotili, Tam v Brčki na§i je simbol graditi progo, kot komsomol... No, komsomolcev ta pe- sem, pa tudi pozivi mladi- ni vsega sveta, na progo ni privabila. Od p>ovsod so prišli mladi, tako iz zapa- da, kot iz socialističnih, takrat Ijudskodemokratič- nih dežel, le iz So\getske zveze ni bilo nikogar. Ali je bil izgovor, sami ima- mo porušeno domovino, zadosten razlog? No, vrnimo se k pesmi. Oe je imela brigada svo- jo pesem, so jo hitro ime- le tudi čete. Refvirci so po napevu »Druže Tito, ljubičice be- la«, prepevali svojo: Druga četa iz črnih je revirjev... Prostovoljno smo se mi odzvali, tja v Brčko srno se odpeljali. da zgradimo »omladinsko« progo... Seveda so svojo peli tu- da v pi%'i četi, pa v tretji in v četrti. Konjiško- šmarska si je izposodila melodijo znane medvojne angleške (ali kanadske) »It's a long way ... Bese- dilo pa je bilo: Daleč zdaj so domači kraji daleč, daleč smo mi. Daleč zdaj smo v Bosni ravîii, sami mladi udarniki. Progo novo, zdaj vsi gradimo za obnovo zemlje vse, ker Tita ljubimo in zemljo našo, da naše nosi ime .. . Da naše nosi ime. Proga je bila resnično delo mla- di rok. Na vsej 72 kilo- metrov dolgi trasi je bilo le 14 kompresorjev, 21 me- šalcev betona, 13 drobilcev kamenja, 22 buldozerjeiv. S takšno »mehanizacijo« je bilo predrtih čez 500 met- rov tunelov, zgrajenih 22 mostov, vgrajenih mihjoei in 300.000 kubikov zemlje ter Ш.ООО kubikov kame- nja. Vse to praktično z goli- mi rokami, 22 dni pred ro- kom in šestkrait hitreje, kot so račimaM projek- tanti pred vojno. Pred 30. leti. Skupina Kajuhoveev pred koruznim silosom, »vila nedolžnosti« imeno- vanim. V sredini (v belih kratkih hlačah) komandant brigade Stane Berglez. Objavljamo le pisma s potnim naslovom avtorja. Za vse naved- be v pismih odgovar- jajo izključno pisci. DVORANA V VOJNIKU LEPO IN PRAV JE, da so tudi drugi začutiU pro- bletin dvorane v Vojniku, kajti tukajšnji kulturniki smo bili doslej »glas vpi- jočega v puščavi«, želeli bi imeti kulturno urejeno divorano, kar smo dokazali pred leti, ko smo pobirali samoprispevek. Za seda- njo ureditev dvorane, ki nag bi služila za delovanje vsah sekcij, pa potrebuje- mo milijonska sredstva, ki jüi z dobro voljo ni moč doseči. Da ne bi kdo mi- slil, da držijo Vojničani roke križem, vas želimo se- znaniti z naslednjimi po- datki. Delegat kulturne skupnosti je prikazal pro- bleme na seji, vendar skupnost nima denarja za vzdrževanje domov. Kra- jevna skupnost zbira sred- stva za mrliško vežo, ki je v Vojniku prav tako po- trebna. Dvorana ostaja ne- dograjena, kljub temu da ima Vojnik stalno gledali- ško publiko in želi spreje- ti dobra dramska dela. V dosedanjih pogojih je ne- mogoča vsaka dramska de- javnost društva, še manj pa moremo sprejeti gosto- vanja. Organizatorjem zad- nje predstave so bile raz- mere dovolj dobro poizna- ne, zato se ne morejo pri- toževati nad Vojničani. »PD FRANCE PREŠEREN«, VOJNIK OSTAL BOM NAROČNIK Tovariš urednik! Ko sem v za^dnji številki No- vega tednika prebral med drugim tudi vest, da se bo oziroma da se je NT s prvim aprilom 1976 po- dražil, nisem bil preveč razočaran. Seveda bi bil bolj zadovoljen, ko bi bi- la to prvoaprilska šala. Pa je žal — resMica. Res- nica edina, ki jo je treba ob prvem aprilu vzeti za resno. Saj to ni nič novega. Niste edini, ki ste se od- ločili za takšen sklep. To je še edino, kar v današ- njih modemih časih la- ste. Ne škoduje nobena suša, nobena povodenj, nobena toča ne pobije in noben potres ne uniči. To so cene, ki nemoteno ra- stejo. Sicer pa ste vi še edini, ki s ceno za NT ne pre- tiravate, kajti naše plitke žepe čakajo še druga huj- ša razočaranja, ko se bo ta plevel — cene, razbo- hotil še na druge artikle. Lepega vremena za to je za,dnji čas dovolj. No, vaš naročnik bom navzlic temu ostal še na- prej, ker mi je list všeč in ga priporočam tudi drugim. Ce boste ta zapis obja- vili, ne pozabite mi odgo- voriti tudi na moj zadnji prispevek, v katerem sem vas vprašal, zakaj je ta- ko pomešan vrstni red v zaporednih številkah na- daljevanja povesti »Hči grofa Blagaja«. Za odgoivor se рпрнзго- čam ANTON ARH. Šentjur, stolpič II PRIPIS UREDNIŠTVA: Hvala za prvo in drugo p'ismo. Hvala tudi za ra- zumevanje, ki ga imate do podražitve našega ted- nika. Moramo reči, da v tej podražitvi v resnici nismo pretiravali, ker se tudi zavedamo, kaj b'i bi- lo, če bi se odločili za »daljši« korak. In zdaj glede prvega vprašanja. Edini pošteni odgovor na vašo ugotovitev, da so za- poredne številke pri ro- manu v nadaljevanjih za- mešane, je v delu tiskar- skega škrata. Verjemite, da nam ni ljubo, ko tudi sami ugotavljamo te na- pake. Toda, tiskarskemu škratu ne bo nihče in ni- koli preprečil njegove de- javnosti. Pride takrat, ko ga človek najmanj priča- kuje. Tudi tedaj, ko je prï delu naglica in podob- no. Prepričani smo, da ste navzlic temu uredili pra- vilno zaporedje podlistka. Prosimo vas, da nam to napako oprostite, v ured- ništvu pa se bomo zavze- li, da bo imel tiskarstó škrat čim manj ali nič dela. ŠTORE: KAJ ZA VARNOST PEŠCEV Smrt dveh Radičev, ki sta nedavno tega bila novi dve žrtvi prometa skozi Štore, me je zavezala, da glasno povem svoje mne- nje in kritiko vseh kraja- nov Štor, ki nemočno opazujejo prometno zme- do in z njo skoraj iz dne- va v dan naraščajoče šte- vilo projmetnih nesreč. Cesta skozi štore je po- stala vsled cest proti Ro- gaški Slatini, Kozjanskem in Hrvaški, ki so že sko- raj v celoti asfaltirane, prava magistrala. Zlasti ob petkih, sobotah in ne- deljah se vlečejo skozi štore neprekinjene kolo- ne a\''tomobilov. Prava zmeda v štorah pa nasta- ne ob času izmene v že- lezarni, ko je avtobusna postaja dosledno zatrpa- na z avtobusi. Take ko- munikacije že same po sebi, pa čeprav bi bile najbolj sodobne, ne bi mogle več zagotavljati po- polne varnosti. Naselje štor je skoraj vse na se- verni strani ceste, obe tr- govini, zobna in splošna ambulanta, uprava žele- zarne, sama železarna in naselje Lipa s šolo pa je na južni strani ceste. Ka- kršenkoli opravek že ima človek v starih štorah, skoraj vedno mora čez cesto. Starši pošiljajo ot- roke v trgovino, otroci morajo v šolo in vsi mi moramo čez cesto po več- krat na dan. Toda vsak korak čez to cesto je lah- ko že usoden. Zakaj to ni več cesta, to je trak črnega asfalta in nič dru- gega. Dosledno sem si jo ogledal. Iz smeri Šent- jurja je na začetku nase- lja prometni znak, da je ustavljanje prepovedano, kmalu za njim pa znak, da so na cesti kotanje. Iz smeri Celja je prometni 2inak za spolzko cesto, na odcepu proti ambulanti ali železarni pa znak, 'da je ustavljanje prepovedano. To je tudi vse. Nikjer nobenega znaka, ki bi va- roval pešce, nikjer nobene omejitve hitrosti, zgolj sa- mi znaki za varnost vo- znikov. Cesto bi skozi vse naselje morala deliti ne- prekinjena bela črta, pre- hodi za pešce pa označe- ni z zebrami in tablami, ki bi opozarjali voznike na te prehode, če že o kakem semaforju za peš- ce ni mogoče govoriti. To- da le-ta je edino zagoto- vilo varnosti prometa v štorah. Prepričan sem, da bi krajani rade volje pri- spevali tudi kak dinar, saj so doslej že pokazali čut za solidarnost in pa tudi gotovo je, da jim je var- nost zlasti njihovih otrok primarna. Saj že ob do- sledno označenih komuni- kacijah ob takem prome- tu nesreč ni mogoče v celoti od.praviti. Organi prometne milice ob tako naraščajočem pro- metu tudi niso na bolj- šem. Preveč je takih kri- tičnih točk, da bi zmogli vse delo. Toda z malo dobre volje bi tudi več- krat lahko prišli v Štore in odvzeli vozniška dovo- ljenja voznikorrt, ki vozi- jo skozi nase>je tudi čez 100 km na ura pa pre- hitevajo in izsiljujejo prednost, kjer se le da. Ko je nésreca tu, je kriv avtobus, ki je stal na ce- sti pa neoznačena cesta ali pomanjkljivi promet- ni znaki in nedisciplini- ranost pešcev. Oba Radica, sedemde- setletnika, sta šla trezna čez cesto, pod roko, da bi bilo bolj varno. Cesto sta prečkala na prehodu za pešce ali pa tudi ne, ker le-ta ni bil omačen. Gotovo je le-to, da ju na črnem asfaltu težko po- škodovana ni bilo mogo- če ločiti od umazane ma- . se cestišča in da sem sli- šal dva, ki sta rekla: »Naj gre k vragu avtomobil. Ni- koli več ga ne bom vo- zil!« VINKO PEVCIN V soboto, 10. aprila, bo ob 20. uri nastopila v Slovenskem ljudskem gledali folklorna skupina »žikica Jovanović-španac« is Beograda. Nastop je organizirala turna komisija pri OK ZSMS Celje. Omenjena folklorna skupina deluje v okviru društva, ki je bilo ustanovlj pred 20 leti. Umetniški vodja orkestra je Velimir Cvetković^ koreograf pa Bra Marković. Gostovali so že skoraj v vseh evropskih državah, njihov program pa obsega klorno predstavitev vseh jugoslovanskih narodov, v soboto bo nastopil tudi folkh ansambel KUD »Študent« iz Maribora. PO KUHINJ.\H BO DIŠAI.^4 — V kuhinji Osnovne šole v Šempetru je bil minulo sol zaključen začetni kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 18 mladih deklet in žena. Vodili je priznana kuharica Alojzija Šepec iz Žalca. Tudi ta tečaj je pripravila Delavska univi iz Žalca. Na sliki: tečajnice iz Šempetra. Na Polzeli pa se bo 13. t. m', pričel začetu nadaljevalni tečaj šivanja. Foto: T. TAV< Velikega zbora brigadirjev vseh generacij v Brčkem so se udeležili tudi mladi del in delavke iz Cetinja, Banjaluke, Beograda, Svetozareva, Niša, Zagreba, Maribora, Kr^ in Velenja, ki so sestavljali brigado »Bratstvo in enotnost« elektro in elektronske i strije Jugoslavije. Ta brigada, ki jo je organizirala tovarniška konferenca ZSMS TGO lenje, je v okviru zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko« pomagala graditi Gračnica—Ledenščica. Za izredne rezultate dosežene na tej akciji je brigada preje' Brčkem plaketo »Veljka Vlahovlča«. | Na sliki: Mladi iz brigade »Bratstvo in enotnost« ponosno korakajo mimo slavnog tribune. FOTO: STANE V • ŽALEC: MLADI . SKLADATELJI Ob koncu tedna so se žalskemu ob- ijnstvu prvič predstavili mladi skla- iatelji, sicer gojenci žalske glasbene i(,]e. Takrat so sodelovali učenci sta- od deset do petnajst let iz oddel- kov za klavir, harmoniko in flavto. ! Enajst mladih skladateljev je pri- etno presenetilo navdušeno občinstvo, »iajveč mojstrske ustvarjalnosti pa je ^Kazal 14-letni pianist Georg Kranjc, [i je svoji skladbi »Sončni zaton« in ,jutranji dež« res izredno izpeljal. , Učenci glasbene šole so ob tej pri- ožnosti izdali tudi svoje glasilo »Mla- ii skladatelj«. EDI MASNEC • ŠEMPETER: PRIJETNO POPOLDNE ' Več kot 800 gledalcev si je v ne- leljskem popoldnevu na dveh pred- itavah ogledalo izbrani program uče - !ev osnovne šole Šempeter »Veseli to- )Ogan«. To ni bil tobogan, ki ga pri- iravlja RTV Ljubljana, marveč sî>o- ed, ki so ga pripravili učenci sami n z njim posegli na področje glasbe, »lesa, literature, humorja itd. Nekate- ■6 pesmi so učenci napisali sami. Glasbeno je učence spremljal jBnsambel Borisa Terglava, oddajo pa e vodil Toni Rehar. Ves čisti doho- lek pa so učenci namenili za uredi- ev šolskega okolja. [ EDI MASNEC Ш LEPA NJIVA: I USPELA »POGODBA« 'Zadnjo nedeljo v marcu so mla- i linci Lepe njive nad Mozirjem upri »Tili veseloigro »Pogodba«. Gledalcev je bilo veliko preveč za malo dvora- nico. Veliko število občanov, ki si je igro ogledalo pa tudi tistih, ki je za- •adi prostorske stiske niso mogli, ka- le na izredno zanimanje ljudi na tem :oncu za kulturno izživljanje. Kako whvalno je to spričo oddaljenosti po- ameznih domačij do šole na Lepi ijivi! Zato bi kazalo vsestransko pod- )reti in omogočiti delovnim ljudem eh predelov naiosnovnejše pogoje za tulturna doživetja. Krajani se tolažijo s tem, da bo la Lepi njivi zgrajena nova šola, ki 10 dala streho tudi tistim požrtvoval- lim mladim ljudem, ki po trudapol- lem dnevu pripravljajo sovaščanom Jrijetna kulturna presenečenja. Ljudje eh hribovskih vasi si jih želijo in so sanje tudi hvaležni. Pa še beseda o mladih kulturnikih. Го so fantje in dekleta, ki jih druži 'Olja do dela; mladi delavci in kmeč- ti ljudje, ki se udejstvujejo na kul- urnem področju čeprav nimajo naj- boljših pogojev. Nimajo zakurjenih ïrostorov za vaje in kar rabijo, mo- ■ajo sami pripraviti in narediti. Delo 'odijo spontano in iščejo rešitve od brimera do primera. Krajani so po- nosni na njihovo požrtvovalnost. Veseloigra je uspela. Vsi igralci so iobro opravili svoje delo in predsta- vili vloge. Zato bi moralo začeto de. o , dobiti tudi'širšo podporo v obči- li. kjer so prav gotovo pripravljeni pomagati tistim občanom, ki delajo ^ kulturnem in tako tudi na druž- зепегп rvMrivo.'íin A. V. • DOBRNA: LEP VEČER Pred dnevi je osnovna mladinska ^'■ganizacija na Dobrni priredila v dvorani zdraviliškega "doma kulturno Zabavni večer. Spored so sestavljale ^ce, ki jih je pripravila taborniška ^anizacija, medtem ko so člani ka- društva pokazali veščine, ki so ј^ћ osvojili v času enoletnega vztraj- treninga. Nekaj plesnih parov je Predstavilo več latinsko-ameriških in standardnih plesov, za prijetno razpo- loženje pa je poskrbel instrumentalni duet. Prireditev je uspela tako v izved- bi programa kot tudi po udeležbi gle- dalcev. BOJAN REBEC ® ŽALEC: SEMINAR ZA BLAGAJNIKE Na pobudo občinske konference Zveze socialistične mladine je bil te dni v Žalcu seminar za blagajnike os- novnih mladinskih organizacij. Občin- ska konferenca ZSMS v Žalo« se je za to obliko izpopolnjevanja odločila zategadelj, ker je prihajalo v vodenju blagajn do tehničnih različnosti. Mla- di udeleženci so bili s seminarjem zadovoljni. Vodila ga je ekonomistka Vanka Kapušar. Darko Naraglav Ш SLATINA PRI PONIKVI: MLADI NA KMETIH Zbrali smo se proti večeru. Mla- dinci organizacije Slatina pri Ponikvi. Nestrpno smo čakali goste s šmarske- ga radia, čeprav nismo hoteli prizna-> ti, smo se krepko tresli, ko se je za- čelo snem.anje za oddajo »potujoči mikrofon«. Pogovarjali smo se o te- žavah in problemih naše osnovne or- ganizacije, predvsem pa o življenju mladih na kmetih, kajti naša organi- zacija vključuje predvsem kmečko mladino. Poskrbeli smo še za zabav- ni del oddaje. Naš novoipečeni ansam- bel: kitarist Jože, harmonikar Franc ter Pevki Marjana in Jelka so zape- li in zaigrali nekaj pesmi. Marta šemrl ^ LESIČNO: O ALKOHOLIZMU Učenci osm_ega razreda imamo vsak teden uro poklicnega usmerjanja. Tu spoznamo različne poklice, za katere se bomo morali vsak čas odločiti. In tako smo pred dnevi učenci sedmega in osmega razreda naše šole obiska- li železarno štore. Najprej smo si ogledali livarno in zatem še druge ob- rate. Popoldne smo obiskali še novi ob- rat tovarne Alpos v Šentjurju, vrh te- ga še tovarno lahke obutve TOLO, prav tako v Šentjurju. Peter Klakočer o. š. Lesično ^ LESIČNO: POKLICNO USMERJANJE Pred kratkim smo imeli na naši osnovni šoli predavanje o alkoholizmu, ki smo se ga udeležili učenci osmega- razreda in naši starši. Predaval je Vla- do Pajk iz Celja. Predavanje je uspelo, saj smo med drugim zvedeli marsikaj zanimivega pa tudi o strašnih posledicah, ki jih zapušča. Peter Klakočer o. š. Lesično © ZBOR VELEN.IRi^íH RIBIČEV Ti so zelo delavni in to v petih po- gledih: nadvse skrbijo za ribji zarod, saj so vložili nad 2000 kg raznih rib v jezera, kar je za ribiško družino ve- lik izdatek. Da pa lažje premagujejo finančne težave, si veliko pomagajo predvsem s čiščenjem jezera, z udar- niškim delom kjer mora vsak član RD Velenje opraviti v enem letu 10 udarniških ur. Nič manj niso aktiv- ni v športnem ribolovu, saj so lani tekmovali na 11 tekmovanjih in pri tem dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Zelo delavni pa so seveda bili tudi pri domačih ribnikih, kjer so ulovi- li preko 2000 kg raznih rib. Ob tem naj še povemo, da so aktivni tudi pri včlanjevanju mladih v velenjsko ribiško družino, ki ima sedaj več kot 300 članov, od tega nad 50 mladin- cev in pionirjev. L. OJSTERŠEK SEMINAR ZA KOMUNISTE Komite OK ZKS Šentjur je v soboto v lovskem domu v Šentjurju priredil poklnev- ni seminar za mlade in iio- vosprejete komuniste Šentjur, ske občine. Okrog 40 udele- žencev seminarja je poshiša- lo tri predavanja. O program- sk'i in statutarni usmeritvi in organiziranosti ZKJ .je predavala tov. Žmaharjeva. Sekretar M K ZKS Janez Za- hrastnik je zbranim podal konkretne naloge ZKS. Zad- nje predavanje o metodah in oblikah dela v ZK pa je imel sekretar komiteja ZKS Šentjur Franc Ogrizek. Predavanja so bila tako sestavljena, da je bilo veliko časa namenjenega vpraša- njem. To so mladi komuni- sti tudi izkoristili. Predava- telji so menili, da niso pri- čakovali takšnih ATjrašanj. JANKO JUG POLZELA: PRED PRAZNIKOM OF V ponedeljek so se v pro- storih krajevne skupnosti na Polzeli zbrali predsedniki društev in družbeno politič- nih organizacij iz Polzele, da bi se pogovorili o pripravah prispevkov ob izdaji biltena, kot priloge glasila Lastov- ka, tovarne nogavic na Polze- li. Živahna razprava pa je stek- la tudi o pripravah na bližnji praznik Osvobodilne fronte. Ob tem prazniku bo namreč na Polzeli osrednja občinska proslava, ki pa bo nekaj dni prej; in to 24. aprila. Na slo- vesnosti bodo podelili števil- na občinska priznanja OF in kulturna priznanja. Sicer pa se na Polzeli skrb- no pripravljajo tudi na praz- novanje 1. maja. Mladina bo okrasila kraj, pripravili pa bodo kulturno prireditev in zakurili kresove. V tem mesecu je na Polzeli stekla akcija: čistimo in olep- šajmo Polzelo. V kratkem bo- do vsa gospodinjstva prejela apel za čiščenje okolja in ob- vestilo, kje so odlagališča smeti. In spet bodo zavihali rokave mladi, ki so zelo ak- tivni. S pomočjo občanov in s podporo Krajevne skupno- sti se bodo lotili čiščenja in lepšanja svojega kra,ia. Akci- je za lepši kraj se bodo ude- ležile tudi delovne organiza- cije. Ob taki prizadevnosti vseh Polzelanov uspeh res ne more izostati. Hortikulturno društvo pa je prevzelo nalo- go, da bo uredilo okolico blo- kov in jo polepšalo s cvetli- cami in okrasnim grmičev- jem. Čeprav številna društva na Polzeli le ne deluje.jo brez problemov, tarejo jih pred- vsem finančne težave, pa se trudijo, da bi vse zastavljene naloge in načrte kar na.ibol.je izpeljali. M. P. CELJE: ZBOR UPRAVLJALCEV Jutri, v petek, 9. t. m. do- poldne, bo osmi redni zbor upravljalcev celjske podruž- nice Ljubljanske banke. Po predlogu dnevnega reda ne gre samo za običajno oceno poslovne politike v minulem letu ter za sprejem finančne, ga načrta za letos, marveč še za nekatera druga aktualna vprašanja. Tako bo beseda tekla še o širjenju mreže po- slo\Tiih enot Ljubljanske ban- ke, zatem o predlogu samo- upravnega sporazuma o skup- ni politiki bank na območju Slovenije in drugem. MALA ANKETA BO BOLJŠE? Tako pravijo žalski občani zaradi svoje trgovine in njene založenosti. Znano je, da je trenutna situacii? glede trgovine v Žalcu izredno slaba. Tako so pred leti zaprli edino trgovino z zelenjavo (baje zaradi sa. nitarnih ukrepov!), v ostale trgovine pa niso kaj dosti vlagali. Samo mesto se vedno bolj širi in zaradi tega so sedanje trgovine s svojimi kapacitetami občutno premajhne. Tako se velikokrat zgodi, da zmanjka mie. ka jn ga tisti, ki pridejo popoldne iz službe ne dobi- jo. Zmanjka tudi kruha, zelenjave, sadja in ostalega. Vse to povzroča slabo voljo, ki pa bo verjetno kmalu minila, saj bodo v kratkem v Žalcu dobili dva nova pomembna objekta — tržnico, ki naj bi jo odprli že enkrat v teh dneh ter veleblagovnico Namo, za katero teanelje so že izkopali, gotova pa naj bi bila do 1. ok- tobra. Zaradi tega je tudi bila trgovina tema našega razgovora v mali anketi. IVAN JURHAR, Žalec: »S sedanjo založenostjo v naših trgovinah absolut- no ne moremo biti zado- voljni. Nova tržnica in ve- leblagovnica bi morala v našem mestu že zdavnaj zrasti. Te izboljšave pri- hajajo prepozno, še pose- bej dobrodošla bo resta- vracija, ki bo v Nami, saj zdaj nimaš kam peljati gosta, še težje je ob ne- deljah, ko je vse zaprto. Res ne razumem ljudi, da s tako pomembnimi ob- jekti, kot so tržnica, vele- blagovnica, restavracija in podobno tako dolgo za- vlačujejo.« JOŽA FLAJS, Žalec: »Zaradi tržnice ne mo- rem reči nič posebnega, ker jo sama ne bom upo- rabljala (je edina kme- tica v Žalcu — op. p.), vendar pa bo brez dvoma velikega pomena za osta- le gospodinje, ki se zdaj 'najbolj ra2Íburjajo nad po- manjkanjem zelenjave, kar pa jo je, je ponavadi slaba in prebrana. Brez dvoma bo izrednega po- mena veleblagovnica, kjer bo možno kupiti več stva- ri v isti stavbi, ne pa dir- jati iz trgovine v trgovine ali celo iz kraja v kraj.tt LJUDMILA NARAKS: Žalec: »Ker stanujem v novo nastajajočem naselju v Žalcu, moram povedati, da bo za nas nova trgo- vina izrednega pomena. Zdaj moramo hoditi pre- cej daleč v mesta, kar pa ni prijetno, saj je treba prečkati tudi glavno ce- sto, to pa je zlasti nevar- no za otroke in starejše. Poleg tega je v sedanjih trgovinah takšen naval, da moraš iti že zgodaj, če hočeš vse, kar potre- buješ, dobiti.« VIKTORIJA CEPIN, Ža- lec: »Prav gotovo bo bo- lje, ko bomo dobili trž- nico in veleblagovnico, saj zdaj je vsaj ob neka- terih dnevih prav obupno. Posebno težavno je za ti- ste, ki pridejo iz službe popoldne in hočejo kupiti mleko, kruh ali kaj po- dobnega pa ti lepo pove- do, da je že vsega zmanj- kalo. Tudi mesa ne more- mo kupiti takšnega, kot si želimo.« MIODRAG PEROVIĆ, sanitarn'i inšpektor iz Žal- ca: »Za nas je najboljša konkurenca, ker ta pogo- juje izboljšave, nam pa manjša delo. No in zdaj bo prišlo do konkurence, ki bo dobra tudi za kup- ce. Še posebej pa sem ve- sel, da bo v sklopu vele- blagovnice tudi sodobna restavracija, torej objekt, ki ga v Žalcu že dolgo po- trebujemo. Do zdaj smo bili na tem področju še bolj »bosi«, kot pri trgo- vini.« Zdaj nam drugega ne preostane, kot upanje in ča- kanje. Vsi občani Žalca pa tudi bližnjih zaselkov (Lož- nica, Vrbje itd.) komaj čakajo, da bi odprli oba nova objekta, saj se jima bo z njima marsikaj izboljšalo. Samo želeti je, da v obeh objektih, tako tržnici kot veleblagovnici, ne bi bili dobro založeni samo nekaj mesecev po otvoritvi, temveč ves čas. Sedanje trgovi- nice pa bodo morale krepko razmisliti, kako in kaj bodo delale dalje, da bodo imele še vsaj nekaj pro. meta. tekst: TONE VRABL 12. stran — NOVI TEDNIK 8. april 1976 -- St. 14 Teden požarov na celjskem območju — Zagorelo več desetkrat — Izredna prizadevnost gasilcev, občanov in orioadnikov civilne zaščite v stoletju vesoljskih pole- tov se človek še vedno bori proti starima prijateljema pa tudi sovražnikoma iz narave — vodi in ognju. Kako uni- čujoč je ogenj, je bilo mogo- če spoznati v zadnjem ted- nu, ko je na širšem celj skem območju le redko minil dan brez požara. V petek so jih zabeležili devet, v soboto tri, v nedeljo 8 in v pone- deljek enega. V večini primerov gre za požare na travnatih in gozd- nih površinah, požare, ki sta jih povzročila skrajna nepre- vidnost in malomarnost posa- meznikov. Suho in sončno vreme je spremenilo travnike in redkejše gozdne površine v idealen teren za izbruh ognja. Žal, se tega niso zave- dali številni neodgovorni ob- čani. Najhujši požar na ob- močju Planine pri Sevnici — je iz neprevidnosti zanetila ženska, ki je kurila vejevje na travniku. Veter je plame- ne zanesel v smrekov nasad, zatem pa še v goed. Uničenih 13 hektarjev. Drugi najtežji požar, ki so ga omejili v so- boto, vendar je znova zagore- lo v nedeljo, je bil v Liscah pri Celju. Gasilski avtomobili so z vključeni sirenami hiteli na pomoč. V nedeljo popoldne je nad celjski Otok legel rahel bel dim, veter pa je neneho- ma prinašal vonj po požaru. Delo gasilcev, občanov, pri- padnikov civilne zaščite in JI.A ni bilo lahko. Na Planini so s prekopi zavarovali tri ogrožene domačije, prekope pa so kopali tudi drugod, saj je bilo mogoče le na ta način omejiti ogenj, škoda še ni F>ovsem ocenjena, zapiše- mo lahko le, da bi bila mnogo večja, če ne bi bilo izredne prizadevnosti vseh, ki so ga- sili ozroma pomagali pri ome- jevanju gašenja požarov. Teh ni bilo malo. Izkazala se je tudi izredna solidarnost med društvi iz različnih občin. Ta- ko so žalski gasilci prihiteli na pomoč celjskim pri po- žaru na Lisci, toda, zagorelo je tudi v Žalcu in to kar tri- krat • — nakladalna rampa, stanovanjska hiša in gozd. V takšnih trenutkih spozna- vamo kako pomembno je, da so naši gasilci dobro oprem- ljeni in motorizirani. Težko je predvidevati, kaj bi bilo, če ognjene stihije ne bi ome- jili v tako kratkem času. Iz Šentjurja poroča ZDENKA STOPAR: Pretekli teden je minil v šentjurski občini v znamenju požarov, ki jih je povzročila človeška malomarnost. S kur- jenjem odpadkov je nastala neprecenljiva škoda, ki je do danes šele približno ocenje- na. Prvič je zagorelo v pone- deljak, 29. marca, na Resevni in zgorelo je okoli tri hektare gozda. Približna škoda je ocenjena in znaša dva mili- jona, 700 tisoč dinarjev. Po- žar je gasilo 64 gasilcev, ki so prišli iz delovnih organiza- cij in poklicnih gasilskih dru- štev. V noči od 30. na 31. marca se je požar ponovil in zgorelo je še dodatno pol hektarja gozda. Požar je tokrat krotilo 22 gasilcev in 20 domačinov, kljub temu pa se je nadalje- val preko 31. marca. Šele po- F>oldan je uspelo s štirimi ga- silskimi stroji črpati vodo na vrh Resevne in tako so pol hektarje gozda totalno sprali. V petek, 2. -aprila, ob 10. uri je zagorelo v Planini pri Sevnici. V tem požaru, ki je uničil po približni oceni preko 13 hektarov gozda, so na pomoč pri gašenju prišli še gasilci iz Sevnice, Laške- ga in Jurkloštra. Okrepitev je znašala 100 gasilcev, sicer pa je sodelovalo 112 domači, nov, članov domačega gasil skega društva in civilne za- ščite. Izredno so se izkazali delavci Tajfima. saj je ga- silo požar poleg redne ga- silske čete še 24 prostovolj- cev. V soboto, 3. aprila, je v šent- jurski občini zagorelo na dveh mestih. Na območju Šentjur — Stopče je na povr- šini pol hektara gasilo požar preko 30 gasilcev, škoda pa je ocenjena na milijon starih dinarjev. Zagorelo pa je tudi še v Krivici pri Prevorju, kjer je sodelovalo 18 gasil- cev. V nedeljo, 4. aprila, se je ponovno vnel gozd na Resev- ni, ki je zajel tri are gozda. Pri gašenju je sodelovalo 23 gasilcev in 7 mladincev. Skupna približno ocenjena škoda, ki je nastala v pretek- lem tednu v šentjurski obči- ni zaradi i>ožarov, znaša 22 milijonov, 600.000 starih di- narjev. V soboto popoldne se je pričel valiti gost, čm dim tudi iz smeri celjske Cipkame. Ob- lak dima je bil tako visok, da so ga videli tudi v Žalcu. Kot nam je povedal Polde Slapnik, direktor splošnega sektorja, požar ni nastal na njihovem območju — čeprav smo Celjani bili prepričani, da nam je Cinkarna postregla s pošiljko dima — ampak med železniškimi tiri, ko so delavci železnice zažigali tra- vo. Ogenj je »preskočil« v jamo s starim katranom in pod nebo se je dve uri valilo in povzročalo še večjo one- snaženost zraka. Tudi to je posledica neprevidnosti! Za zaključek opozorilo. Ne- varnost gozdnih in drugih po- žarov še ni minila. Naredimo vse — to pa je v prvi vrsti naša previdnost — da daje- mo rdečim plamenom čim manj možnosti. MILAN SENIČAR HOKEJ NA TRAVI: NE NASTOPAJO VEČ Hokejisti aa tr. vi Par- tizana Gaber j e ne nasto- pajo več v zvezmi ligi. Vse tekme so predali brez borbe. To odločitev so prinesli v soboto in ob tej priložnosti nam je vodja ekipe Rudi Rovan dejal: »Ne moremo več na- prej. Finančnih sredstev ni. Nima jih ne društvo Partizan Gaberje, niti ne dobivamo dotaciij od TKS Celje. Sami pa žal ne mo- remo kriti vseh stroškov. Žalostno, toda resnično, po 28 letih ukvarjanja v tej športni panogi bomo obesili palice na kUn.« V prihodnjih dneh še bodo trenirali m se re- kreirali, toda za tekmo- vanje ne bo sredstev. J. K, Priprave na kviz o OZN V petek, dne 2. aprila je bila v prostorih Mladin- skega kluba seja sekietariata OK KOZN Celje. Pogovor je tekel o pripravah občinskega in regionalnega kviz tekmovanja. Na razpis RCK OZN Slovenije iz Ljubljane je OKK OZN Celje pripravila občinsko kviz tekmovanje, ki bo 9. aprila v prostorih mladinskega kluba s pričetkom ob 10. uri. Tekmovalne teme: — delavsko gibanje v Sloveniji 1918-11, — kaj moramo vedeti o OZN, — manjšinska problematika — meddržavne pogodbe. Ekipo sestavljajo trije tekmovalci, sodelujejo pa ekipe osnovnih in srednjih šol. Nekatere šole so prija- vile kar več ekip, tako osnovna šola Ivana Kovačiča- Efenka dve, dijaki gimnazije pa bodo sodelovali kar s štirimi ekipami! To ponovno potrjuje, da je gimna- zijski klub OZN eden izmed najbolj delavnih klubov OZN na celjskem območju. Konkurenca je huda, zato se nam obetajo zanimivi boji za točke in s tem za čim- bolj šo uvrstitev. Prvo mesto v konkurenci osnovnih in srednjih šol pomeni uvrstitev na regionalno kviz tek- movanje, ki bo tudi v Celju in to 24. aprila 1976 v dvo- rani tovarne EMO. Za kulturni program pa bodo po- skrbeli člani mladinske gledališke skupine Hrast. Osnovna šola Ivana Kovačiča-Efenka je pripravila gradivo za Bilten (prej Informacije) OKK OZN Celje, sredi aprila pa ga bo izdala študijska komisija pri OKK OZN Celje. B. K. MOZIRJE: 17 NOVIH RIBIČEV Pred komisijo zveze ribi- ških družin iz Celja je prejš- nji teden uspešno opravilo ribiške izpiti sedemnajst kandidatov mozirske druži- ne. Potem ko so bili priprav- niki eno leto pod nadzor- stvom izprašanih ribičev, so po uspešno opravl,ienem is- pitu pridobili pravico do športnega ribolova. Povečanje števila ribičev je v skladu z gospodarjenjem v vodah ribiške družine Mo- zirje in temelji na vsakolet- nem odločanju zbora ribičev. JOŽE MIKI.A VC V vsak dom NOVI TEDNIK Med prvimi sta га vicedomom Jurijem Rainerjem jez- dila vitez Doljanski in mladi baron Marko Gradnikar. Vitezu Ahacu je trepetalo dolgo pavje pero nad težkim šlemom. Ob širokih prsih sta mu bingljali opletena vin- ska čutara in kositrna puščica, polna lekovitega mazila, ki ga fe bil kupil od veleučenega židovskega zdravnika Jisroela. Ker se je hudo bal, da mu sovražno orožje pre- seka čutaro in se mu izlije prežlahtna malvazija, je odpil dobro tretjino, preden si je zapel čelado in naličnik. »Zdajle pa bo nekaj!« je prišlo vitezu na misel. »Po- magaj mi, ljubi streti Jurij, pa tudi ti, moj prijazni patron Ahac!« Ko so Turki uzrli sovražnike, se je razleglo iz tiso- čerih grl: »Alah il Alah !« Kakor pobesneli so planili nad pehoto in konjenike. Kristjani so se jim tiho bližali. Urno je izhajala tudi druga polovica oklopnikov. Osman paši so žarele oči kot žerjavica. Visoko je vihtel svojo damaščanko in kričal: »Naprej, junaki! Ne oskrunite slave naših dedov.« Turki so izpahu svoje dolge samokrese. Kmalu so se pomešali bojevniki v metežu in prahu. Pisana mno- žica se je motala in gnetla v ljuti borbi ter pomikala zdaj nekoliko naprej, zdaj nekoliko nazaj; zdaj so se vrste širile, zdaj ožile. Toda viharnemu navalu težkih oklopni- kov se lahko turški konjeniki niso mogli dolgo ustavljati, tem manj, ker se je njih orožje domala zastonj lomilo in krhalo ob železnih oklepih. Osman paša je ukazal, naj se umaknejo na streljaj daleč. Kristjani so takoj planili za njimi. Tedaj je poslal paša čilih čet sovražniku v za- ledje, da bi ga naskočile in mu zastavile povratek v mesto. Križali so se težki meči in ostri handžarji, da so se kovale iskre. Kri je tekla konjem od griv, od sedel, od stremen; podkve so polzele v rdečih lužah. Na tleh so ležali pod padlimi konji ranjenci, kleli, tulili, ječali ter zabadali sulice in sablje sovražnikovim konjem v trebuh ali kolena. Vitez Ahac je oddal kopje in ščit svojemu oprodi, Joahimu Kheberlu. Izdrl je meč in ga sukal z obema rokama tako hitro, da s>e je videl nad njim kakor svetlo kolo. Mahal je s tako vnemo in jezo naokoli, da je odse kal sam sebi pavje pero iz čelade. Zdajci je pobil dolgi Turek Kheblerla s težkim buzdovanom. Razjarjeni vitez Ahac je maščeval svojega oprodo; razklal je Turku lo. banjo. Naenkrat je začutil Osman paša, da mu lije toplo iz- pod turbana. »Gospod, ranjen si!« so vpili prestrašeni konjeniki okoli njega. Odjahal je v Gradišče k oddelku v zaklo. nišču. Kar je pridirjal sel in mu naznanil, da si je Isa 'paša zlomil roko in se umaknil s četami v svoj tabor. Tedaj je sonce posijalo skozi izginjajočo jutranjo m.e- glo. Na luskinastih, verižnih in gladkih oklepih so drhteli podolgasti odsevi, od golih palašev so bliskale iskre in žarki. Nenadoma je močan pok potresel ozračje; na Gra- du so jeli 'grmeti topovi. Za silo obvezam Osman paša je zapovedal, naj se vrnejo čete v šotorišče na LjubljcVskem polju. »Turki beže! Turki beže!« se je radostno glasilo med ljubljanskimi bojevniki, »Za mano, kdor je junak!« je zavpil Marko in dirjal za bežcčimi sovražniki. Za njim je drevil vitez Ahac. Oba sta bila v kratkem daleč pred drugimi. »Nazaj', Marko, nazaj!« je kričal vitez Ahac in skušal obrniti žrebca. Toda konj se je vselej okrenil in dirjal za Markom, kakor je bil vajen. To je po pravici jezilo viteza Ahaca in grdo je jel zmerjati rjavca: »Kam, pa, kam, ti osel? Kam pa te nese vrag, prismoda rjava? Bodi no pameten in nikar ne s'ili lahkomiselno v pogubo! AH si obseden?« »Ujemita obadva živa!« je velel Osman paša. Po kratkem boju so jih razorožili in jih odvedli na njunih konjih proti taboru. Grajski topovi in možnarji so venomer bruhal kamenje in železo. Turki so se razkropili v majhne roje. , »Zdaj so naju pa ujeli!« je žaloval vitez Ahac. »Pres- neta reč vendar! Kdo bi pričakoval kaj takega? Sem pa res radoveden, kaj vse bodo uganjali Turki z ubogim Mar- kom in z mano. Lepega gotovo nič. Obeta se nama slaba zabava. Kmalu bo tvoje glorije konec, vitez Ahac.« Na ljubljanskem gradu so topovi in možnarji še ved- no peli bojno pesem. Turki, prašni, znojni, okrvavljeni^ so morali podreti šotore v jami pri Svetem Krištofu in za njo ter se zaJcloniti za logi bliže k Savi. Tu je bil vitez Hans Frauensteiner. Zaradi turškega poraza se je bal Isa paševe jeze. Po ljubljanskem polju so begali splašeni openjeni ko- nji s praznimi sedli križem naokoli. Nekateri so bili ranjeni in so prišepali samo v novi tabor. Druge so po- lovili konjeniki, ki se niso udeležili navala. Sapa, nebeška hišna, je pometala bele oblake, ki so jadrali izza polho- grajskih Dolomitov in delali dolge porujoče sence po šir- nih poljanah. Ujetniki, prignani od četašev, so prinašali v meho. vih in sodcih vode iz Save. Tovariši so ranjencem ustav- ljali kri s kresilno gobo, izprali rane, polagali nanje zmečkane trpotčeve, hrastove in rmanove liste^ namočene v vinu ali olju, in ovijali otekle ude z mokrimi cunjami. Ko so videli veliko število pohabljenih, grgrajočih, umi- rajočih in mrtvih pajdašev, in ko so videli, koliko so izgubili ljudi in konj, ne da bi dosegli najmanjši uspeh, so jeli, hudo varani, naglas godrnjati in se jeziti zlasti nad Beglerbegom, ki jim je bil slovesno obetal toliko dragocenega plena. S psovkami so sprejeli njegovega sla, ki je prišel Osman paši poročat^ da je sklenil Isa puša zjutraj, kar takoj po prvi molitvi odriniti proti domu. »Jutri navsezgodaj se napotimo proti Vranduku!« je rekel Osman Paša Omarju. »Ko se odpočijemo, te od- vedem v janičarsko šolo v Carigrad.« Omar se je posilil k veselemu nasmehu; neznansico hudo mu je bilo pri srcu. Osmanova rana na glavi ni bila ne velika ne nevarna; vendar ga je precej bolela in ozlovoljevala. Ker mu js bilo v šotoru presoparno, si je dal pogrniti preprogo z blazinami pod košat hrast. ј4 — 8. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 franc SREBRE iz Druž- ¡rja 8, kmet: »Tmam 4,5 lia ^elovalne zemlje in še tri ¡litare ffozda. Doma nimam ¿ živine, ker ni varno za- di pogrezanja in sem jo J k sosedu kmetu Dvorni- I. Sedaj gradimo hišo v intilju. Naše posestvo so že rjkrat ocenili, vendar še smo prišli skupaj. Veste, vedati se je treba, da mi ¡ prodajamo posestva, am- ili da moramo zaradi šir- i interesov družbe od tod zato upravičeno tudi pri- kujemo razumevanje. Ce bo vse skBpaj tako hitro (frézalo, kot doslej, bo na- hišo voda zalila že do ju- ja letos. Kjer stoji kozolec, že jezero«. IMARIIA NOVAK ¡z Druž- mirja 62, kmetica: »Živimo od kmetije, delamo od jutra do mraka in kam naj zdaj gremo — v zrak ali pod zemljo? Hišo in gospodarsko poslopje so sicer ocenili, vendar ne vemo koliko. Ce gremo vprašati na REK, ka- ko je s tem, ne dobimo kon- kretnega odgovora. Novo hi- šo graditi brez denarja, to pa tudi ne gre, kajne? Po- drli so nam že manjši kozo- lec in rekli, da ga bodo drugje postavili. O tem pa ni ne duha ne sluha, saj jih še blizu ni. Ko bi vsaj prišel kdo pogledat, v kakšnem stanju ži\imo. Nekaj kmetti Je že prav grobno ogrože- nih.« FRANC BRODNIK iz Druž- mirja 49, lanet: »Imamo pet hektarjev obdelovalne zem- lje in šest hektarjev gozda, v štali pa osem glav živine. Radi bi, da bi čimprej kon- kretno začeli reševati naš problem. Gre za naš obstoj! Saj prihajajo iz REKA ven- dar nič konkretnega ne po- vedo, Ce pa greš k njim, odpiraš vrata, izveš pa zo- pet nič in tako je leto na- okoli, mi pa še na slabšem, kot smo bili. Star sem 65 let in težko se mi je odločiti za gradnjo nove hiše in gospo- darskega poslopja. Zdaj, ko bi lahko kolikortoliko mirno živel, me je pa to doletelo. Saj razumem, da gre za šir- še interese.« EDO BRODNIK, šofer iz Družmirja 49: »Doma imamo veliko kmetijo, od katere starši živijo. Zame še ne bo toliko težko, težje bo za star- še, kam bodo odšli zdaj na stara leta. To ni tako eno- stavno. iše nekaj mesecev, morda leto, bo minilo in bo- mo odrezani od Šoštanja, saj sedanje ceste ne bo več. Ta- ko bomo ponovno odvisni od poveizave na glavno cesto pri Pesjem mimo jaška Preloge. Tudi ta cesta pa je v obup- nem stanju. Nastali problem bo morala reševati širša družba, saj REK vsega ne bo zmogel, poleg tega pa REK tako ne dela samo za sebe, ampak za vse nas«. STANKO SREBOTNIK, za- poslen v REK v TOZD ESO, drugače doma v Družmirju 44: »Moja hiša se bo poruši- la med zadnjimi v vasi. Nič si ne moremo pomagati. Se- daj gradim novo hišo v Lo- kovici in sem že prišel do tre .je faze. Vse delam z lastnüni rokami in zaenkrat od REKA še nisem ničesar dobil. Enkrat so sicer bili pri meni in so mi ponujali 20 milijonov, starih seveda, vendar se nismo »zglihali«. Vem, da vse škode REK ne bo mogel poravnati, saj ne gre samo za nekaj hiš. Tu bo potrebna čimprej širša druž- bena akcija, kajti tudi naš problem je treba rešiti.« ZOFKA MIHELAK, kmeti- ca, z otroki Miranom (liodi v šolo RŠC), Zofko (zadnji razred osemletke) in Bran- kom (ta pomaga doma) iz Pesja: »Bomo ob kmetijo, kjer je izredno rodovitna zemlja brez kamenja in kjer vse uspeva. Poglejte, kaj so nam zdaj napravili: iz grad- bišča nove termoelektrarne vozijo težki tovornjaki od- padke tu k nam in jih stre- sajo kar na travnik, tako da so nam celo zaprli dovoz do njiv. Nihče jim ne reče, da tega ne bi smeli, čeprav ima- jo drugje veliko ustreznega prostora za odpadni mate- rial. Tudi naša hiša že poka in slej kot prej bo treba iti. Toda kam?« )BISK v POGREZAJOČEM DRUŽMIRJU, KJER BO NEKOČ JEZERO ZARADI PREMOGA OB DOBRO POUE Ob zadnjem obisku v Druž- irju (začetek aprila), kra- i (samostojna krajevna iupnost! ) sredi rodovitne llîne med Velenjem in šo- linjem, smo se ponovno gasili tudi pri Antonu Pe- vcu, upokojenemu mizar- emu mojstru, borcu, (med mçim je dobil tudi odli- [iianje zasluge za narod), »stnemu predsedniku tam- ošnjega gasilskega društva |emu je predsedoval kar lajst let), ki nam je med ^gim zaupal: i»lz šole se spomnim, da je fanc Hrihernik, takrat rav- itelj meščanske šole v Šo- inju, spisal drobno knjižico ¡naslovom »Nekoč je bîlo ^ero«, kjer med drugim tu- Ipiše, da so se včasih vozili čolnom od Škalske cerkve > do Jakobove cerkvice. No, I lahko vzamemo za tiste livne čase kot anekdoto, ki И vse kaže, postaja resnič- |i, saj nimamo več samo Henjskega jezera, ampak na- vajo že druga jezerca, ki ! bodo v nekaj letih združi- I in nastalo bo veliko jeze- M Zakaj vse to? \'elenjski Iđnik se širi, kajti vedno ^ potrebujemo premoga za (frgijo, ki nam jo na vseh ^ncih in krajih primanjku- !• In »smola« je v tem. da • največje plasti premoga av tam, kjer so na znna- ' strani najlepša in najrodo- 'nejša polja v Šaleški doli- ni. In ker se bo zemlja po- greznila, bo nastalo jezero. Ljudje se že izseljujejo in to Je najtežje, kajti težko je od- diti iz kraja, kjer si bil rojen in še težje je drugje najti tako rodovitna polja, kot so v družmirskem koncu. In tam je največ kmetov! O teh živ- ljenjskih problemih naj bi tek- la beseda v današnji reporta- ži, ki smo ji dali realen na- slov »Zaradi premoga ob ro- dovitna polja«, lahko pa bi dodali samo še to, da bo čas pokazal, kakšni bodo rezulta- ti tega posega. Jasno je, da premog potrebujemo za ener- gijo, jasno pa je tudi, da z vsakim letom izgubljamo ro- dovitna polja, ki so pa tudi še kako pomembna za člo- veštvo. Dejstva so znana. Velenj- ski rudnik mora nakopati vsako leto več premoga, ki ga potrebujemo za energijo v Sloveniji. Ker so raziskave pokazale, da so velike plasti dobrega premoga (debelina preko sto metrov) v smeri proti Družmirju in šoštan.iu, pač ni preostalo drugega, kot da začnejo v tisto smer kopa- ti premog ter seveda nad njim odstranjevati cela na- selja. Pri tem pa se je poja- vila cela vrsta težav, ki pri- naša številne ekonomske in sociološke probleme. Ljudje na teh območjih (škale, Pre- loge, Družmirje, Gaberke, Pes Je in Šoštanj) so si leta iz ¡reneracije v goneracijo gra- dili svojo ekonomsko osno- vo, si ustvarili okolje, v ka- terem so živeli. Zdaj so po- stavljeni pred dejstvo, da mo- rajo vse to zapustiti. Gre za izredno boleč problem, pri katerem gospodarske poteze morda niti niso v ospredju, saj bodo prizadeti dobili od- škodnino na osnovi premože- njskega prava. Bistvo je, da se morajo l.Judje iztrgati iz znanega okolja in se naseliti drugje. Prav to pa je najtežje. Naj- težje zato. ker gre konkretno v Družmirju za večino čistih kmetov, ki svojih rodovitnih polj, od katerih živijo in v katera so vlagali vse svoje življenje, enostavno ne mo- rejo odnesti s seboj. Družmir- ski konec je eno samo ravno polje z izredno rodovitno zemljo, kjer praktično uspe- vajo vse kulture. In zdaj mo- rajo ti kmetje (za ostale, ki so zaposleni, še ni takšen problem) iskati nov prostor, kjer naj bi začeli znova. Tu pa se največkrat zatakne, kaj- ti ustrezno kvalitetno zem- ljo Je težko dobiti, poleg tega pa so ljudje »zavohali«, da se morajo Družmirci in ostali izseliti ter zdaj v tem vidijo priložnost za zaslužek, če bi kaj prodali. Tako recimo sta- re lesone bajte ponujajo tudi po štirideset starih milijonov, kar Je seveda več kot samo pretirano. Ob takšnem navija- nju cen bi morali postati pozorni tudi drugi in vsem izseljujočim kmetom poma- gati, da bi čim lažje prišli do ustrezne zamenjave. Ker gre za starejše ljudi, je trganje iz tiste zemlje še toliko bolj boleče. Boleče pa je tudi to, da mnogi še zdaj, ko imajo vodo že skoraj pred pragom, ne vedo kam in koli- ko bodo dobili za tisto, od česar se morajo posloviti. Ta- ko se bo moralo iz Družmirja izseliti okoli 400 prebivalcev in okoli 1200 iz Šoštanja na desnem bregu Pake. Zaradi pogrezanja tal so prizadete ceste, prihaja do izpada elek- trične energije in podobno. Občani žalostni ugotavljajo, da so Jim že pred mnogimi leti povedali, da naj ne ob- navljajo hiš. ker jih bodo ta- ko podrli, zdaj pa. ko pridejo ocenjevalci pa pravijo v ka- kšnem slabem stanju so. In seveda vse skupaj manj oce- nijo. Zaradi rudarskih del Je v Šaleški dolini že prizadetih okoli .500 ha zemljišč, priča- kujejo pa, da se bo ta šte- vilka v prihodnjem obdobju povzpela na 2000! Prav gotovo stojijo v velenjski občini za- radi tega pred velikimi teža- vami, ki Jih sami ne bomo mogli odpraviti. Ker gre za širše družbene interese, bi morali tudi drugi pomagati. Vsako zavlačevanje akcije lahko povzroči še večjo slal)0 voljo mod pri7artotirni obča- ni, ki se morajo posloviti od tistega, čemur so dali mnogo kapelj znoja in žuljev v svo- jem življenju. Mrtve so pred leti že prekopali na novo po- kopališče. To je šlo lahko, saj niso bili bogvekako prizadeti zaradi tega. Težje pa Je z ži- vim človekom, saj kot smo že zapisali, lahko je iti iz stano- vanja v stanovanje, težje pa .je, če ne moreš s seboj odne- sti jablan pa polj pa vseh tistih spominov, ki so le pri- vezali na tisti košček med Velenjem in Šoštanjem, ki ga bo slej kot prej zalila vo- Ha. Morda se niti vsi še zave- damo ne, kaj se lahko iz te- ga vsega izcimi. Prav gotovo bomo dobili veliko premoga in to Je dobro. Prav gotovo je, da bomo izgubili veliko rodovitnih polj, ki jih danes še kako potrebujemo. To ni dobro, vendar oboje — žal — ne gre skupaj. Tretje, najza- gonetnejše, bo verjetno vedno ostalo: kako bo to vplivalo na človeka, ki mora od tam, kjer Je bil rojen. Marsikatera bolečina bi se dala odpraviti in rana zaceliti, če bi bili pri zdajšnjem ukrepanju (ocenje- vanje vrednosti objektov, iz- plačevanje odškodnin in iska- nje novih površin) elastičneJ- ši. Tako pa . .. Gradivo sta zbrala: TONE VRABL IX)JZE OJSTERŠEK To ni posnetek hiše prizadete po potresu nekje na Kozjan- skem, temveč hiše v Družmirju, kjer so stene začele razpa- dati zaradi pogrezajoče se zemlje. Takšnih hiš je veliko in veliko jih še bo! •■."žmirje, prijeten kraj z nekaj sto prebivalci, se počasi, toda vztrajno pogreza. Hiše in polja se umikajo jezeru, ki se bo nekoč združilo z velenjskim, spodaj pa si bodo rudarji ^'zadevali nakopati čimveč premoga za potrebe šoštanjske termoelektrarne in seveda tudi drugih. Ljudje, ki so toliko let preživeli v Družmirju, pa dan in noč razmišljajo, kam se ^ao preselili. To ni navadna selitev iz stanovanja v stanovanje, to je selitev, ki bi jo lahko tudi imenovali trganje dre vesa iz zemlje... 14. stran — NOVI TEDNIK 8. april 1976 -- St. 14 DOBRNA — LOKOVINA VSE ZA VODOVOD! Lepo, sončno in toplo ne- deljsko jutro. Z vseh strani so prihajali prostovoljci v Lokovino. Nekaj nad sto dvaj- set so jih našteli. Med njimi člani vseh krajevnih dniž- benopolitičnih organizacij, društev, zdravilišča, mladinci, učenci osmega razreda osnov- ne šole, domačini.. . Lepa in dolga kolona, sicer pa raz- tresena na sedmih delovnih mestih. Med njimi pa hribčki, njive, domačije . . . Privabil in združil jih je vodovod. Nova delpvna akcija na območju krajevne skup- nosti Dobrna, ki se bliža svo- jemu uspešnemu koncu. »Danes bomo zasuli vse jar- ke, v katere smo že prej po- ložili vodovodne cevi. Dela na polju so se pričela in tudi travniki že dobivajo drugo barvo. Da bi v tej spremem- bi ne zaostajali in da bi poz- neje ne delali škode na nji- vah in drugod, kjer teče vod, smo se odločili za akcijo. Gre za 3.2 km glavnega voda in za okoli 7 km stranskih vodov. Torej, lepa dolžina,« je pripovedoval predsednik komisije za komunalna dela pri svetu krajevne skupnosti Dobrna, Anton Mogu. »To pa seveda ni edina de- lovna akcija,« je dodal pred- sednik sveta krajevne skup- nosti, Milan Rehar. »Imeli smo jih že prej in tudi na jesen računamo, da bo stek- la nova, na Klancu.« Ljudje na Dobrni in zlasti v Lokovini so se ogreli za svoj vodovod. Pomeni jim življenje. Drugačno in lepše Zato niso pomišljali, kadar ]e bilo treba prijeti za kram- pe in lopate in kadar je bilo treba tudi drugače pomagati. Celotna investicija bo vredna okoli 1.2 milijona dinarjev. V tem znesku pa je kar polo- vico domačega prispevka. Tu- di v delu. Drugo polovico so zagotovili krajevna skupnost, občina in spet krajani. Mladinci, bilo jih je okoli trideset, so sprejeli celo nor. mo. Šest metrov na uro. Nav- zlic pripeki niso popustili. Brigadirski ho-ruk je odme- val tudi okoli razvalin Kačje- ga gradu. Po delu sicer rahla utruje- nost. Sonce je opravilo svoje. Toda navzlic vsemu v srcih veselje. Spoznanje, da pro- stovoljne delovne akcije ro- dijo lepe uspehe, je dobilo tu na Lokovini svoje potrdilo. M. BOŽIČ Prostovoljci pri gradnji vodovoda v Lokovini MOZIRJE — CESTA ^ v Cesia je že zdaj. Toda slaba in neprimerna za večji pro- met. Zato ni naključje, če se zlasti domačini ogrevajo, da bi jo rekonstruirali in mo- dernizirali. Prvotni načrt za ta dela je zahteven, saj bi morali odšteti kar deset mi- lijonov dinarjev. To pa je ve- liko denarja, ki bi ga v ob- čini težko zbrali. Zato pogo- vori tečejo o cenejši izvedbi. Vsekakor pa takšni, da bi na sedanjo traso položili asfalt in prav nič širili ali kako dru- goče popravljali njeno traso. Za takšna dela bi potrebovali dosti manj denarja. Gre za odsek, ki je dolg okoli štiri kilometre. Odločitev bržčas ne bo lah- ka, navzlic sredstvom. Gre tu- di za sp>oznanje, da bo lahko ta cesta veliko pomenila za povezavo gornjega konca doli- ne z Žekovcem oziroma Colte- mi. To še posebej tedaj, ko bo tudi čez Črnivec stekla asfaltirana cesta in ko se bo Gornja Savinjska dolina na- enkrat močno približala Kam- niku, Ljubljani in celotni Go. renjski. To pa je tudi čas, ki bi lahko prinesel nov utrip Rečici in njenim ljudem. Zdaj je ta lepa vasica odmaknje- na od glavne prometne žile pa tudi od glavnega življenja. Z modernizacijo ceste bi ve- liko pridobila. Tudi ali zlasti v turističnem pogledu. Ljudje v Rečici se ogreva- jo za cesto. Kako bodo rešili vprašanje, bodo odločali na svojem zboru. Naj bo tako ali drugače, v vsakem pri- meru gre za pomembno od- ločitev, ki je ni moč odpravi- ti samo s splošnim mne- njem. Položaj bo treba dobro pretehtati in najti najboljšo rešitev, četudi na prvi po- gled dražjo. Ljudje v Rečici pa bodo svojo zavzetost za cesto dokazali tudi s samopri- spevkom v eni ali drugi obli- ki. In še nekaj je treba zapi- sati: modernizacija te ceste je bila predvidena in načrtovana že v času gradnje turistič- nega centra na Golteh. že tedaj so ugotovili velik po- men tega cestnega odseka, žal, so ta dela zaradi po- manjkanja denarja ostala sa- mo na papirju, tako kot mnoga druga na Golteh. Kaj- ti Golte so še vedno nedo- končana investicija. Tako je zdaj gradnja te ceste ponovno aktualna. Do mačini v Rečici pravijo, da bodo uspeli v prizadevanjih. To jim tudi želimo. RAZSTAVA V ŠENTJURJU V soboto in nedeljo je bila v kmetijski šoli v Šentjurju zanimiva razstava uiJenk te znane kmetijske šoie. Poudarek razstave je bil v prikazu dejavnosti kmečke žene-proi/vajalke. Naš posnetek .je nastal v prostoru, kjer so bili razstavljeni tudi številni sodobni kmetijski stroji, ki jih delovne organizacije Muta-Gorenje, Agrotehnika in Železarna štore dajejo na razpolago šoli za pouk. To je vsekakor hvalevredno dejan,je. Dekleta so na razstavi pri- kazala vrsto spretnosti v izdelkih ročnega dela, pogrinjkov in drugih spretnosti, predvsem pa strokovno znanje, ki jim bo v praktičnem delu in življenju najbolj koristilo. Foto: D. MEDVED TAJNIK: DRUŽBENO- POLITIČNI DELAVEC Pred dnevi ( t. j. 25. 3.) je občinska konferenca SZDL Celje pripravila raz- govor s tajniki iz 17 kra- jevnih skupnosti. Na raz- govoru so razpravljali o delu tajnikov KS kot dru- žbenopolitičnih delavcev na terenu. V razpravi so poudarili, naj bi se taj- niki v prihodnje v mejah časovnih in delovnih mož- nosti v večji meri kot do- slej uveljavljali kot druž- benopolitični delavci in organizatorji političnega in samoupravnega življe- nja v KS. Takšno vlogo tajnikov zahteva tudi re- organizacija SZDL kot fronte socialističnih sil in kot najširša politična os- nova krajevne samoupra- ve. Punkcijo tajnika kot družbenopolitičnega delav- ca izpostavlja tudi sama narava njihovega dela, sti- ki z občani in sodelova- nje z drugimi subjekti, saj KS postaja živahen druž- beni prostor povezovanja občanov. Občinska konferenca SZDL bo v prihodnje bolj neposredno povezova- vala tajnike KS, saj lahko mnogo prispevajo k pm- vilnemu razumevanju vlo- ge nove SZDL, razvija- nju krajevne samouprave, medsebojnih odnosov ter pri preprečevanju pojavov krajeraega tehnokratizma. Prizadevati pa si bo tre- ba za ustvarjanje enotnih delovnih pogojev, opisa delovnega mesta tajnikov, enotnih meril za osebne dohodke, opredelitev od- nosov z občinskimi uprav- nimi organi itd. Razmisliti bo treba tudi o ustreznej- šem deloл'■nem času tajni- kov zaradi prilagoditve potrebam in željam obča- nov. Razprava je opozori- la tudi na neurejene druž- bene prostore v KS, na problematiko informiranj a občanov, na povezovanje s TOZD in uveljavljanje delegatskega sistema. VOJNIK: OLEPŠAJMONAŠ KRAJ Po zgledu Cel,ia bo tudi v Vojniku stekla velika akcija za olepšavo kraja. »Očistimo in olepšajmo naš Vojnik«. Tako jo imenujejo. Izvedli ,)о bodo v soboto. 10. tega meseca. V dnevih pred tem pa so oziroma še bodo domači gasilci obiskali vse kolektive, obrtnike in sta- novan.jske hiše ter opozorili ljudi na odvoz večjih odpad- kov in smeti. Tudi podstreš- ja in kleti naj čutijo rezulta- te akcije. Vse te odpadke bo- do pripeljali na določeni me- sti, sicer pa .so za samo oči. ščevalno akcijo razdelili V^oj- nik na tri okoliše. V vsakem bo tudi tovomi avto za odvoz »meti. V sobotni akciji za olepšavo Vojnika bodo sodelovali čla- ni vseh družbeno političnih organizacij, društev, mladina. kolektiv .lavnih naprav in ne nazadnje pripadniki celjske garnizije .ILA. Pravijo, da bo ta dan na nogah nekaj sto domačinov in drugih. Akci.ja v Vojniku je do zastavljena, zato tudi usj ne bodo izostali. ЈД — 8. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 alpinistični kotiček ZIMSKI OBRAČUN IN ŠESTICE Zimska plezalna sezona, ki časovno sovpada s ko- ledarsko , je letos bolj skromna kot lani. Ne sa- mo v Celju in Savinjskih Alpah, tudi v Julijcih je »padlo« komaj nekaj tež- kih smeri in nobena res velika. Alpinisti so pri tem najmanj krivi, saj so te- den za tednom čakali pod stenami z lepimi na- črti, zima pa je muhavo odločala po svoje. V de- cembru je bil v stenah pršič in dobri pogoji sa- mo v južnih smereh. V januarju idealno vreme z relativno visoko tempera- turo čez dan, kot posle- dica pa v vzhodnih in se- vernih stenah nenormalno veliko požleda (vodili led). Brez velikega tvega- nja bi táko smer naveze zmogle v teh pogojih sa- mo z dolgotrajnim pleza- njem z veliko nabijanja in več bivaki. Čas pa je tudi alpinistom postal dragocen; doba velikih tveganj je preteklost. Ple- zanje v slabih pogojih in uspeh za vsako ceno se vedno pogosteije neha pri kirurgu. Preplezane težje smeri AD Celje v zimski sezo- ni 19T5/76: — 3. zimska ponovitev Stebra Štajerske Rinke (čanžek, Mesarec); — 1. zimski vîspon Celj- skega stebra v Mrzli gori (Lesjak, Deželak); — zimska ponovitev Di- rektne smeri v Mrzli gori (Canžek, Lesjak, Deželak); — 2. zimska ponovitev šalajevega grebena v T. gori (Zupan, Gračner); —1. zimski vzpon Pust- ne smen v Mrzli gori (čanžek, Bergant); 1. —zimski vzpon Cico- ve poči v Mrzli gori (čan- žek, Bergant); — 2. zimska ponovitev vzhodne stene Križa (čan- žek, Mesarec, Deželak, Lesjak). Po 21. 3. pa so bile opravljeiiie naslednje po- novitve: — Sarina poč in Leva smer v Dedcu (Čanžek, Bergant); — južni raz Ojstrice ob priliki zimskega tečaja z 11 udeleženci pod vod- stvom načelnika (Лса De- beljaka. 28. 3. sta Pâlir Andrej in Zupan Jože ponovila Rumeno zajedeo Kogla V-H, Al. 3. 4. sta Canžek in Cre- pinšek ponovila Kamni- ško smer v Koglu VI, Pâ- lir Andrej in Zupan Jože pa Zupanovo v isti steni V+. V okviru plezalne šole bo v četrtek predavanje iz prve pomoči. Predava dr. Jože četina. Zadnja novica: Cic De- beljak, načelnik AO Ce- lje, je v ponedeljek dobil odlikovanje predsednika Tita: red dela s srebrno zvezdo za vrhunske dosež- ke v alpinizmu in za dol- goletno delo z mladimi, čestitamo! ZAUPNO DVE OSAMLJENOST Stara sem osemnajst let in Obiskujem srednjo šolo. Vča- sih sem mislila, da bom vsaj pred drugimi ljudmi drugač- »a, kot v resnici sem. To tli je tudi nekaj časa uspe- ШО. Pred učitelji sem se pedia, kot da me snov in vsa Rajanja zanimajo, če je bteri sošolec kaj rekel čez pene, sem se obnašala brez- brižno kot le kaj, če mi je tošolka kaj rekla, da sem labo oblečena, sem ji sku- lala razložiti, zakaj imam tak Vlašč in drugo, če se doma i nihče pogovarjal 'z menoj, Di je bilo na videz \^^еепо. iedaj pa mi je tega sprene- ledanja dovolj in pred dru- ipmi sem takšna, kakršna v esnici sem: zagrenjena in alostna. Saj sem si veliko rizadevala, da bi bila dru- ačna in se s sošolci pogo- arjala o ansamblih, revijah №to in Stop, športnih do- odkih, itd. Prizadevala sem i tudi, da bi biM s sošolko irijateljici. že štiri leta siva kupaj in bi si morali zau- ati. P^ je vedno takole: ved- 0 mi pripoveduje le ona, D se vrača iz treninga, o do- ivetjih s fanti. Skoraj ni- oli pa ji ne pripovedujem te, ker se nikoli ne zgodi aj takega, kar bi njo zani- oalo. Moje sobote in nede- ie so vedno enake, ker sem edno doma. Sprva je sošol- a mislila, da ji nočem nič ovedati, vendar sem ji ved- , o iskreno odgovarjala, če 1 povem po pravici, zmaja glavo in reče: Kaj vse si i zamudila, v življenju. Sedaj mi že dalj časa nič ne pove, večkrat pa mi reče, kako naj zaupa dekletu, ki se s fanti še poljubljati ne zna. Jaz sem se i>a še bolj za- kopala v svoje knjige in sa- njarim. Ko potem vidim, ko- liko časa izgubim za to, se jezim sama nase in se celo sovražim ob misli, kakšna reva sem in kakšno bedno življenje živim. Ne vem, če je vse to še normalno, ko življenje okoli mene kipi in ga drugi uživajo z veliko žli- co. Le čemu sem vam pisala, ko pa ne vem, če mi boste odgovorili. Pa mi je že lažje, zdaj pa še upam, da mi bo- ste še vi odgovorili. Kaj, ne vem, vendar pričakujem na- svet. MILICA Zelo sem osamljena in ne- priljubljena. Nimam prijate- ljic, ker se ne znam pogo- varjati z ljudmi. Kadar sem v družbi, ne vem kaj govori- ti, zato sem povečini neopa- žena. Vsi me zafrkavajo, dru- gače ne govorijo z mano. Sta- ra pa sem že dvajset let in rada bi dobila poštenega fan- ta. Toda strah me je, da bi s fantom hodila, ker današ- nji fanti zahtevajo vse. TONČKA DRAGI DEKLETI vajini pismi (pr\'o daljše, drugo krajše), sta ubrani na isto temo, zato odgovar- jam obema skupno. Skupna je vajina osamljenost, le da jo vsak občuti na svoj način in tudi neizkušeni sta obe. Prva se zateka v sanjarjenje in se spreneveda pred okoli- co, druga pa se v družbi ne znajde. Skratka, nieta mo- dernï dekleti in to vaju mu- či ter skrbi kako bo pote- kalo vajino življenje. V življenju so navidez vse smeri enake. Včasih je lažje voziti v to ali ono smer, ka- kršni so pač tokovi. Neizku- šen mornar gleda, kam plo- vejo druge ladje. Ce gredo mnoge v eno smer, pomeni, da ta pot nekam pelje. To so preprosti zaključki, ki so povsem zgrešeni. Pravi mornar pozna trdne točke, na katere se lahko zanese. V življenju je prav tako: z očmi ne vidimo kopnega lah- ko samo izračunamo, kje je naš pristan. Kako bomo pri- šft do njega, je drugo vpra- šanje, vsekakor pa bomo imeli na poti opravka tudi z vetrom in čermi. Drži, da je lažje phiti z vetrom, kot pro- ti njemu, potrebno pa je tu- di sodelovanje vsakega po- sameznika. Od njega je po- tem odvisno kako bo priplul v pristan. Nihče pa ne bi rad na poti zamudil nečesa vrednega, do- brega, zlasti ne, če je to pri- vilegij mladosti, mlad pa si samo enkrat. Milica in Tončka, obe se bojita, da sta že nekaj za- mudili. Pa je to res? Cilj de- kl'iškega zorenja, se mi zdi, je čimbolj skladna osebnost, ki bo kot žena in mati dru- gim, zlasti družini, v oporo. Ce v večini naših družin da- nes ni več zadovoljstva, če so otroci nesrečni, če se dru- žne razkrajajo, če je v njih stalen gost prepir, komu sc moramo zahvaliti? .Mar ne ta- kemu pojmovanju sreče? Ce je sedaj verziranost v poljub- ljanju z vedno novimi part- nerji pogoj zato, da čim manj zamudiš v življenju, mar pozneje ne bo veljalo isto? Kdo ima večje možno- sti v življenju, ti >niica ali tvoja prijateljica? Pa ti Tonč- ka, ki se bojiš fantov po ne- potrebnem, ne greš v drugo skrajnost? Sta se morda kdaj vprašali, kako polno je vajino življenje, s čim ga ovrednotiti? Ce bi se to zgo- d'ilo, se ne bi pritoževali nad osamljenostjo prve in druge vrste, ki pa je mislim, le pre- hodnega značaja. Leta, de- kleti, leta so to in še po- mlad povrhu! NATAŠA Zdaj poznajo naš pozdrav tudi v ZiUužcnili drža- Amerike. In to po zaslugi kolektiva rogaških steklarjev, '^^'klarna »Borisa Kidriča« v Rogaški Slatini namreč izvaža , Ameriko tudi kristalne kozarce za najrazličnejše pijače. Škatli so štirje kozarci. Na ovitku pa napis »2iveli« in v angleškem jeziku tolmačenje te besede. Na vsak posrečena odločitev za izvoz, ki je, kot pravijo v Ro- 'Slatini, naletela na veliko povpraševanje. (Foto: M. B.) »Trda, trda je ta zemlja. Toda delo se .splača, še zlasti, ker po tej naši izabeli glava nič ne boli... Zdaj nas je sicer bolj malo, zato pa nas bo jeseni več, ko bomo trgali...« so rekli. Tale pasnetek pa je iz Laz pri Šentilju pri Velenju, na meji med velenjsko in žalsko občino. Foto: Lojze Ojsteršek ŠPORT GIMNASTIKA: PODROČNA PRVAKA ŠŠD S. SLANDER CELJE IN ŠŠD GUSTAV ŠILIH VELENJE Na p<)dreda- gogov in pedagoginj za telesno vzgojo ta športna zvrst v posa- meznih občinah ne bo izumrla, pa čeprav zahteva trdo delo, ki trenutno ni vrednoteno v naši družbi. Po zaključku javne razprave pa lahko ugotovimo, da kljub vse bolj.šim pogojem za razvoj gimnastike, nobena TKS v celjski regiji ni postavila t« športne zvrsti v o.spredje. Vrednostni faktorji in bogata tradi- cija gimna-stike je bila s tem postavljena na stranski tir. Odličja — kolajne in diplome — pa so bila najboljšim na področnem prvenstvu le velika spodbuda za nadaljnjo športno udejstvovanje v gimnastiki. K. JiJ(i STRELJANJE: DOBRO LAŠKO v domu »Dušana Poženela« v LaSkem je bilo občinsko pr- venstvo v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 28 tekmoval- cev iz štirih strelskih družin, na.heč uspeha pa so imeli strelci iz Zidanega mosta in l^kega ter strelke iz Radeč. Doseženih je bilo tudi pet novih občinskih rekordov: pionirka Mirjana Strel s 135 krogi, pionirska ekipa strelske družine >»Stane Roz- man« s 467 krogi, Niko Mejaš s 355 krogi med mladinci, mla- dinska ekipa strelske družine »Tone Bostič« s 1018 krogi ter Joža Kožar s 336 krogi med članicami. Poleg tega pa je kar šestnajst tekmovalcev izpolnilo normo z» nastop na republi- škem prvenstvu. Dobri rezultati kažejo, da se je kakovost la- škega streljanja precej dvignila, hkrati pa vzbujajo up, da se boilo strelci tudi na repuhlišJiem prvenstvu dobro ^ ROMAN MAIKK SKOKI ZA POKAL Kljub pomanjkanju snega so prizadevni smučarski delavci v Braslovčah za zaključek letošnje smučarske sezone pripravili м Dobrovljah na 20-metrski skakalnici meddruš4vene skakalne túfe- me za pokal »Dobrovelj«. Pokrovitelj nad prireditvijo je bila krajevna skupnost Braslovče. Nastopilo Je 69 tekmovalcev iz Zirov, škofje Loke, Gorenje vasi, Kranja, Jesenic, Velenja, Ce- lja, Andraža ter domačini. Rezultati — ml. pionirji: 1. Kralj (Brivslovče) 160,0 točk (skoka 14;5, 13,5),... 10. Javomik (Ve- lenje) 138.0 (13, 13) in Trogar (Bra.sIovče) 138,0 (13, 13), ... 20. Debelak (Bra,slovče) 108,0 (12, 12,5); st. pionirji: 1. Krolnik (Ži- ri) 177,5 (14,5, 15,5),... 14. Dovečar 150,5 (14, 14,5),... 19. (Triglav) 197,5 (17, 18); člani: 1. Bukovnik (Triglav) 189,0 Trogar (oba Braslovče) 138,0 (13,5, 14); mladinci: 1. Finžgar (17,5. 18), 2. Peter Ceh 187.0 (17, 17), 3. Martin Ceh (oba Ve- lenje) 179.5 (16.5. 16.5). Ekipno: 1. SD Žiri 1. 653,0 , 2. .SD Triglav I. 635,0, 3. Triglav II. 623.0 točke. Ob koncu so vsi zmagovalci prejeli lepe pokale, ki so jih prispevali: KS Bra.slovče, Turistično dru.štvo, ZB NOV Braslov- če. Smučarski klub in T\'D Partizan Braslovče. Tekmovanje si je ogledalo več kot 10« gletlalcev. T. TAVČAR CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA Prvenstveno tekmovanje .se je pričelo tudi na področju celjske nogometne podzveze. Minulo nedeljo so startale ekipe v I. in II. skupini. Rezultati: Žalec : Papimičar 2:1, Olimp — Opekar 3:2, Boč — Senovo 1:1, L.iubno — Šoštanj 3:3, Kovinar — Bre- žice 3:2. II. skupina: Polzela — Kozje 2:0, Oplotnica — Gotovlje 0:1. šmar,)e — Dolenja vas 3:1. V nedeljo pa se bo pričel« tek- movanje tudi v mladinski podzAi-zni ligi. T. TAVČAR SAVINJSKI ŠPORT TVD Partizan Braslovče je pripravil C turnir v badmintimu, kjer je nastopilo 22 igralcev iz Planine in Braslovč. Največ uspeha so imeli domači tekmovalci. Vrstni red — mo.ški: 1. Rojnik, 2. Hanjšek, 3. Gajšek (vsi Braslovče); ženske: 1. Turn- šek, 2. Stmad, 3. Weiss (vse Braslovče). V počastitev praznika OF bo TVD Partizan Polw4a pripravil v osnovni šoli Vere .Slander namiznoteniški turnir, ki bo obenem tudi občinsko prven-^tvo. Turnir bo 24. aprila. Ped pokroviteljstvom TKS Žalec bo od 20. do 24. aprila v Preboldu, na Л ranskem in v Šempetru tekmov anje v odbojki. Nastopili bodo člani, mladinci, pionirji in veterani. Do sedaj se je prijavilo že 18 ekip. 15., 16. in 19. pa bo festival pionirskega rokometa. Tekmovanja bodo na igriščih v Bra.slovčab, (.rižah in v Petrovčah. Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu v Žalcu Ut TKS sta že razpi.sala sindikalno tekmovanje v šahu. ki bo 13. t. m. v dvorani Kmetijskega kombinata Hme- zad Žalec. Prijavljenih je že 15 ekip. T. TAVtìAR 16. stran — NOVI TEDNIK 8. april 1976 -- St. 14 PRVIREZULTATI z otvoritvenim mitingom tako v Celju in Novi Gorici, ki sta bila v idealnem vre- menu, imamo že v rokah pr- ve rezultate, znanilce o pri- pravljenosti atletov in atle- tinj za letošnjo sezono. Sicer prve lastovke še ne prinašajo p>omladi, vendar že oznanjajo novo obdobje. Tako velja tu- di v atletiki. Kar so si atleti in atletinje pridobili preko marljive vadbe v zimskem obdobju in v pripravljalnem času, to bodo lahko dokazo- vali s svojimi rezultati tudi v tekmovalnem obdobju, ki je letos pomaknjeno vsaj pri nas na zgodnje mesece — predvsem maj in junij! O celjskem mitingu, ki je zbral blizu 150 atletov in atle- tinj iz številnih slovenskih klubov, ne moremo napisati preveč spvodbudnih besed. Z nekaterimi izjemami so bili tu doseženi povprečni гетШ- tati. Veliko dobrih atletov in atletinj še tudi ni nastopilo, kjer še »skrivajo« svojo for- mo. Paradna disciplina je bi- la vsekakor met kopja pri moških, kjer je 16 letni Ma- riborčan Miran Globevnik zmagal z odličnim rezultatom 69.00 m postavil s tem nov državni rekord za ml. mla- dince in s tem rezultatom na- javil novo atletsko zvezdo v našem slovenskem prostoru, še 5 atletov je premagalo me- jo 60 m, kjer je ing. Jože Kopitar s 64.26 m ponovno premagal ves mladi rod Kla- divarja! Od gostov velja omeniti še , izvrsten rezultat Bizjaka (OD v skoku ob palici s 4.75, do- mačina Rener in Planinšek pa sta se morala zadovoljiti s skromnih 3.80 m. Omenili bd le še rezultate Celjank na 100 m, kjer je zmagala M. Kopitar z 12.7 pred Erne- stlovo 12.8, Poteko Tanjo in Maroso Zlatko — obe 12.9. Vendarle 4 mlade Oljanke nadarjene v sprintu, ki mno- go obetajo za letošnjo sezo- no. Tu je še Blatndkova z do- brim rezultatom na 300 m — 42.1 Drugi rezultati so na povprečni ravni in niso vred- ni posebne obdelave. V Novi Gorici, kjer je na- stopilo zastopstvo Kladivarja, srečamo pri mladincih Hro- vata s 694 na drugem in Re- nerja s 646 cm na tretjem mestu, Čopa z 205 cm na 6. mestu v članski konkurenci (na 14.—16. pa M. in D. Prez- Ija z domačinom Tišmo s 195 cm!) in štafeto Kladivar- ja na 4x200 m z 1:31.3 na 3. mestu. To je ves izkupiček moškega zastopstva. Pri žen- skah je M. Kopitar z 12.9 še- sta na 100 m, Blatnikova tret- ja na 400 m s 58.4, na 4x200 m so bile atletinje Kladivarja tretje, Jagrova je bila s 160 cm enajsta v skoku v višino in Kovačeva peta v metu kop- ja s 40.06 m. Rezultati iz No- ve Gorice pravtako dokazu- jejo, da celjski atleti in atle- tinje še niso v vrhunski for- mi. Brez dvoma so njihove priprave tempirane na pravo tekmovalno sezono, ki je pred durmi in upajmo, da bomo takrat lahko napisali o njihovih boljših dosežkih. K. JUG ROKOMET: CELJANI V FINALU Rokometaši Celja so finalisti pokalnega tekmova nja Mladosti v Sloveniji, v polfinalni tekmi so pre- magali v Kozini domači Jadran 36:26 (19:11). S tem uspehom imajo realne možnosti, da se borijo letos v zaključnih borbah najboljših jugoslovanskih ekip. V finalu se bodo pomerili proti Inlesu iz Ribnice. Zadetke na tem srečanju pa so dosegli — Levstik 9, Božič 6, Mrovlje, Luskar, Vlado Bojovič in Anderluh po 4, Ivezič 3, Miha Bojovič in Guček i zadetek. J. K. KEGLJANJE: IZVRSTNA JANJA MARING Janja Marine je uspela na velikem mednarodnem kegljaškem turnirju v Pomurju. Na kegljišču Carda je osvojila med najboljšimi kegljavkami Jugoslavije, Avstrije in Madžarske prvo mesto z odličnim rezul- tatom 893 kegljev. Skupaj z našim reprezentantom Bibrom pa je osvojila tudi prvo mesto v mešanih dvo- jicah. Le nekoliko slabša je bila druga celjska državna reprezentativka Magda Urh. Osvojia je peto mesto — rezultat 838 in v mešanih parih četrto mesto skupaj s Senišijem. Dobra forma pred svetovnim prvenstvom. -T \С117.ЛЛ Д TRIM Zveza za športno rekreaçj jo obvešča, da sprejema pr¡ jave za sindikalno prvenstv! v kegljanju samo še do pej ka, 9. aprila. Organizator- rekreacije lahko prijavijo sj mo toliko ekip, kot prej pisuje pravilnik, ki so ga prj jeli minuli teden. Ker so ke« Ijišča zelo zasedena, pros zveza, da vsi rekreatorji oi vestijo kdaj imajo rezerw rane steze, tako da bi čir lažje izpeljali tekmovanje. Telesno kultiirna skupnoj Celje in predsedstvo občit skega komiteja ZMS v Celj sta se dogovorila, da bodo mladinskimi akcijami očisti rekreacijski center na Grički in ostala igrišča, ki so na menjena rekreaciji. Na te akcijah bodo sodelovali dij¡ ki osnovnih in srednjih šo mladi iz krajevnih skupnost ter mladinski odsek pri Pl; ninskem društvu v Celju. Rokometni klub TRIB TEAM obvešča vse člane ii tudi druge ljubitelje rokd meta, da se bodo pričeli redi] treningi v četrtek, 8. april] ob 18. uri na Skalni kletS Vabljeni so vsi, ki bi želeB igrati rokomet in se na t^ način rekreirati. Meseca aprila bo že drugj letošnja trim akcija »Pot poj noge — krepimo srce«. V ne deljo, 25. aprila, boste morai prehoditi eno izmed poti štore — Svetina, Skalna kle — Celjska koča, krožna pc na Gričku, Dobrna — špil na Pa^em Kozjaku in moi da še kje. Zato vabimo vsi ljubitelje narave in hoje, di izkoristijo lepo vreme in s večkrat podajo na sprehodi v naravo. Kolesarska akcija »Vsi m kolo za zdiravo telo« pa bo 23 maja, zato bi bilo umestne da že sedaj začnete kolesari ti in se pripravljati in nabin ti telesno kondicijo za 28 kr dolgo pot okoli Celja. Pra tako bi bil čas, da že seda začnete misliti na svoje »žc lezne konjičke«, da kasnej ne bo nepotrebne jeze zars di slabe založenosti trgovii in podobno. Rekreacijski cer ter na Gričku je minule soni ne dni obiskalo več ljubitelje narave in rekreacije. Občan obveščamo, da si lahko brea plačno sposodijo rekvizite z namizni tenis, mini goli badminton, lokostrelstvo ii drugo. F. F ROKOMET RoKometaši Rovinja so moraU priznati xiremoc celjskim rokome- tašem, ki so v nedeljo dopoldne v sončnem vremenu privabili na Skalno klet več kot 1500 gledal- cev. Celje dejansko živi za ro- komet. Tega se fantje morajo za- vedati. Potrebno je torej i^ati res- no in zbrano vseh 60 minut. In ne tako, kot v nedeljo, ko so vodstvu 5:16 popustili in dovolili srčnim borcem iz Rovinja, da so ob koncu dosegli več kot časten poraz al:7 (18:1). Z igro našega drugoligaša mo- ramo biti zadovoljni. Zlasti v pr- vem delu igre so vsi igrali zelo dobro. Zlasti Miha Bojovič, Bo- žič in Vlado Bojovič v napadu, ter Luskar, Mrovlje in Levstik v ob- rambi. Ocena te igre je bila so- glasna — odlično! Toda pozneje smo le popustili. Takšen spodrsljaj pa si v soboto v Varaždinu ne bi smeli privoščiti. Vodja prve ekipe RK Celja, Pe- ter Hribernik, nam .je dejal po sre- čanju sledeče: Fantje so prvič na. stopili pred svojim občinstvom. To je bila za mlaj.še tekmovalce psihična obremenitev. Mimo tega pa tudi ni branil Žarko Presinger, ki je bolan. V celoti smo le uspe- li.« Na tablici so Celjani še vedno prvi. Brez poraza. V prihodnjem kolu gredo v Varaždin. Igrati pro. ti neugodnemu Varteksu bo tež- ko. Uspeh pomeni korak bliže k prvemu mestu. V popolni postavi in seveda z resno igro lahko us- pemo. Zlasti pa, če bo z moštvom odšla tudi skupina zvestih navija- čev. V republiški rokometni ligi gre v^ po načrtu. Vrstijo se uspehi. Minerva je že v drugič uspela v gosteh. Tokrat je premagala ostre igralce Dobove 7:18. Šoštanj pa Je doma uspel proti Izoli 20:12. De- kleta niso nič slabša. Šmartno je uspelo v Šempetru pri Gorici in premagalo Iskro 28:16, Velenjčan. ke pa so doma ugnale Borec iz Ljubljane 17:14. Na tablici je Minerva druga, Šoštanj pa tretji v moški konku- renci, ter Šmartno četrto in Ve- lenje šesto pri ženskah. V prihodnjem kolu pa bo na sporedu srečanje med Minervo In Radgono v Grižah, Šoštanj gostu- je v Tržiču, medtem ko bo v Šmartnem derbi med domačinkami in Slovanom. Velenjčanke pa lah- ko uspejo na gostovanju v Kamni- ku. J. KUZMA KOŠARKA: PROTI VRHU Iz Vrimike so se celjski košar- karji z lepo zmago — 103:88 (55:47). Le v začetku tekme so domačini povedli, potem pa so pobudo vzeli v svoje roke Celja- ni, ki so čvrsto igrali tako v ob- rambi in napadu. Presenečenja nI bilo in celjski košarkarji koraka- jo s svojin* uspešnimi nastopi proti vrhu v republiški ligi. Trener Zmago Sagadin je o sre. čanju dejal: »Domačine smo to- krat prekašali s telesno višino Ig- ralcev, kar v košarki veliko pome. ni. Po slabem začetku so naši ig- ralci pokazali svoje pravo znanje, prevzeli pobudo in držali ugoden rezultat skozi vso tekmo v svo- jih rokah. Vodili smo največ ■ 16 koši razlike, zmagali pa s 14 koši prednosti. Tokrat sem bil zadovoljen z igro celotnega moštva tako v obrambi kot v na- padu. Odlikovali so se z uspešni- mi skoki pod obema košema, kjer smo polo vili veliko žog. Igralci Ce. Ija pa so se tokrat odlikovali tudi kot precizni strelci tako od blizu in celo iz večjih razdalj. Posebej bi pohvalil mladega Pipana, ki je bil s 43 koši najuspešnejši, veliko partijo pa so dali še Subotič, To. ne Sagadin, Gole in Jug, ki so bt- U zelo uspešni tudi kot oblikoval- ci končnega rezultata v tej tek- mi.« Celjani so se s to zmago že prebili na drugo mesto v republi- ški ligi. Ta teden pa bo za njih dokaj naporen. Med tednom bodo v Novem mestu odigrali zaostalo tekmo v Novoteksom, v soboto pa bodo doma pričakali neugodnega gosta Beti iz Metlike, ki je Celja nom vselej delal preglavice. Pre- senečenja pa si v tem trenutku vsekakor ne bi smeli privoščiti, če želijo vnaprej držati korak z vrhom. Upajmo, da bomo tudi čez teden dni lahko napisali razve.se- Ijive vesti. K. JUG NOGOMET- SMOLA V ŠMARTNEM Ostali smo praznih rok. Takšen je šport. Brez športne sreče ne moreš uspeti. To so preteklo kolo doživeli na svoji koži igralci Kla. divarja in Šmartnega. Zlasti v Šmartnem je bil vodeči Maribor blizu poraza. Pred 2000 gledalci so domačini igrali popolnoma ena- kovredno in po vodstvu gostov 2:0, zmanjšali preko Zeleznikarja na 1:2. Ko pa bi morali v stalni pre. moči izenačiti, niso imeli v svo- jih vrstah strelca. Kljub temu pa je bila igra tako kvalitetna, da so ob koncu vsi zadovoljni zapu- ščali štadion. Lep nogomet je naj. večji magnet za gledalce. In tak- šen nogomet smo videli v nedeljo v Šmartnem. V nedeljo gostuje Šmartno proti Litiji. Enako je bilo v Mariboru. Kla- di var je podlegel železničarju 1:3 (1:1). Toda pOraz je zaslužen. Za. služen zato, ker celjska obramba še ni kos težki nalogi. V borih treh minutah so namreč Celjani prejeli dva zadetka. Oba po svo- ji napaki. Nasprotno temu pa pri vodstvu Kladivarja 1:0 Dobrajc zadene vratnico. Namesto vodstva Kladivarja 3:0 so domačini izena. čili in vse se je obrnilo. Trener Ilija Ubavič pravi: »Poraz je za- služen, kajti naša obramba nI bi- la kos svoji nalogi. Bomo že mo. rali v nedeljo proti Rudarju iz Trbovelj popraviti spodrsljaj.« V conski nogometni ligi je pri- šlo do presenečenja. Vodeči Ru- dar iz Velenja je Izgubil proti Straži v Rogatcu. S tem tudi pr- vo mesto in dvomimo, če bo us- pel v dvoboju z Branikom osvoji, ti prvo mesto In uvrstitev v re- publiško ligo. Steklar je uspel v Bakovcih in igral 1:1, Dravinja pa je v prvi letošnji tekmi iz. gubila proti Kovinarju v Mariboru. In še srečanja prihodnjega kola: Steklar — Straža, Rudar — Raki- čan in .Aluminij — Dravin.ja. J. KUZMA VANOVŠEK ODLOČIL v prvenstvenem srečanju celjskih kegljačev z ekipo Slovenija ceste je zmago Ce- lju priboril izvrstni Viki Va- novšek, ki je z rezultatom 928 kegljev dosegel najbolj- ši rezultat in preusmeril vod- stvo gostov v korist celjskih kegljavečv. S to zmago ima- jo Celjani realne možnosti za osvojitev sedmega mesta in s tem tudi za osvojitev so- delovanja na državnem pr- venstvu. Tokrat so za celjsko vrsto dosegli uspeh tile ke- gljači: Tisovec 862, Lai>an 810, Ravtar 848, Gobec — Orešnik 866, Lubej 840, Va- novšek 928, Tomašič 863, Šrot 836. J. K. VESNA JAVERŠEK DRUGA Na republiškem kegljaškem prvenstvu mladink, ki je bilo v Slov. Konjicah je celjska predstavnica Vesna Javeršek dosegla drugi najboljši re- zultat in osvojila srebrno ko- lajno. Dosegla je rezultat 407 kegljev. Čestitamo! J. K. Rokometašice Šmartnega, ki so presenetljivo četrte na republiški tablici. Takšnega uspeha si kot novinke ndso nadejale. Stoje od leve proti desni: Gril, F. Kolenc, Tanjšek, Šmarc, Jeraj, M. Podjavoršek, trener Križ. Cepijo — Krevselj, N. Podjavoršek, S. Kolenc, Verbič, Meh in Peršičeva, tehnični vodja sekcije. Foto: T. Tavčar DROBNE Џ v prejšnji številki Novega tednika smo tudi na športni strani objavili nekaj »prvoaprilskih«, za katere pa želimo, da bi bile resnične. Za tiste, ki morda niste ločili, katere so bUe prvoaprilske in katere ne, povej- mo danes. Prvoaprilski nista bili samo prvi dve, vse ostale pa. Škoda! Kako lepo bi bilo, če bi res že imeli v Celju vsaj bazen z ogrevano vodo, če že zimskega ne more- mo dobiti! Kako lepo bi bilo, če bi obstajal tisti pevski zborček na TKS! Kako lepo bi bilo, če bi prišlo do združitve odbojkarjev, hokejistov na travi in še koga! Kako lepo bi bilo ... Morda pa bo tako do prihodnje- ga 1. aprila? To pa že ni več dobro, mora biti prej ali pozneje, drugače ponovno ne bomo verjeli... # Vse kaže, da se letošnje mednarodne pionirske olimpiade, katere rojstvo je bilo v našem mestu, ne bodo udeležili mladi celjski športniki. Vzrok? Denar! Ker pa je le malo nerodno, da ne bd ustanovitelji büi zraven, so nekateri prišli na originalno idejo: pošljimo delegacijo! To pa ne bodo sestavljali pionirji (saj ti se vendar ne morejo i>ogovarjati na tako visoki rav- ni!), ampak odrasli. Pametna rešitev, ni kaj reči. Sa- mo sprašujemo: koliko bi pa to stalo? Tretja drobna: PA BREZ ZAMERE! KONJICE: MLADINKE KEGLJALE v Slovenskih Konjicah je bilo v soboto in nedeljo r& publiško prvenstvo v kegljanju za mladinke. Tekmovalo j« 8 ekip in 38 posameznic iz dvanajstih slovenskih klubov^ Med ekipami so bile najboljše tekmovalke iz novomeški Krke, druge so bile tekmovalke iz Konstruktorja, Murskä Sobota in tretje tekmovalke iz ekipe Novega mesta. КопЧ sove tekmovalke so se uvrstile na šesto mesto, osme V'' so bile tekmovalke iz štorskega Kovinarja. Med posamei nicami se je Ulčnikova iz konjiškega Konusa uvrstila ni dvanajsto mesto. D. ^ st. 14 — 8. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 18. stran — NOVI TEDNIK 8. april 1976 -- St. 14 ^ — 8. april 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 CELJE Poročili so se trije pari, med njimi franjo PLANING, tiskar in MARIJA IC-^NGLER, ek. tehnik, oba iz Celja. LAŠKO ADOLF JAN, delavec in DRAGICA UOAKAR, gospodinja, oba iz Radeč ter JOŽE HOČEVAR, delavec, Počakovo in OLGA JANŠEK, gospodinja, Kladje. ŠENTJUR PRI CELJU DRAGO 2APRAN, 24, delavec. Bu- kovje in TATJANA MIRNIK, 27, nata- karica, Celje; JOŽE CMOK, 25, strojni ključavničar in VIDA VRABIČ, 21, uslužbenka, Grobelno. t;EL,fE HILDA ŠPES, 40, Vojnik, FRANC KNEZ, 83, Celje; ANA VRANKAR, 67, Celje; DANILO GORIUP, 84, Žalec; ЛJLIJANA ŽOHAR, 75, Dobriša vas; NL\RIJA šxME4gOUT, 74, Laško; FRAN- ČIŠKA KRÜxV^AK, 73, Kristan vrh; MARIJA HOČEVAR, 82, Celje; LADI- SLAV OTOREPEC, 5Ö, Celje; IVAN FRICBLJ, 75, Mozirje; MARIJA IIX>- VAR, 78, Celje; LJUDMILA MEŠIČEK, 83, Celje; ALBINA PILIH, 56, Celje; STANKO TURNŠEK, 47, Celje; PEGRI- NA GALOF, 75, Celje; JOŽEF GOBEC, 75, Celje; ELIZABETA BREMEC, 76, Šentjur; ALOJZ VRTNIK, 70, Ptuj; JAKOB TANJŠEX, 81, Celje; MARIJA GRAŠIČ, 52, Konjice; IVAN ŠELIH, 76, Konjice; JANEZ GUZEJ, 38, Gomilsko in MARIJA LIKEB, 72, Žalec. GORNJI GR.\n JANEZ PODLINšE^, 86, upokoje- nec, Gornji grad. LAŠKO MATIJA KNEZ, 75, preužitkar, Pola- na; JANEZ FLIS, 82, kmetovalec, Bre- ze nad Laškim; M.\RIJA JELEN, S3, druž. upokojenka, Breze; ANTO^NIJA R.A.CMAN, 96, druž. upokojenka, Mrzlo polje; MARTIN KNEZ, 71, upokojenec, Brezno; FRANC MARTINČIČ, 79, upo- kojenec, čimerno; IGNAC LAMOVŠEK, 76, upokojenec, Strensko in JOŽEFA ŠBSLER, 96, upokojenka, šmihel. SLOVENSKE KONurTi: IVAN OSTRUH, 89, Stranice; IVAN ŠELIH. 76. Dobrava; MARTA NAPOT- NIK, 88, Tepanje; M.\RIJA GRAŠIČ, 52, Stare Slemene; MARIJA KALEB, 81, Nova Dobrava; MATILDA M.ALEC, 84, črešnova in TEREZIJA VEHOVAR, 81, Nova vas. ŠENTJUR PRI CELJU AMALIJA ŠKORJANC, 60, kmetoval- ka. Dobrina; JOŽEFA DROBNE, 88, upokojenka. Dobrina; TEREZIJA KRE- SNIK, 76, upokojenka, Rifnik; JOŽICA TANŠEK, 21, pletilja, Grobelno; DAR- JA ŠUMEJ 14, učenka, Vrbno; JOŽE BERTO'NCELJ, 84, upokojenec, Nova vas; AMALIJA KOLAR, 83, kmetovalka, Podgrad; MAKSIMILJAN SENEGAČ- NIK, 44, uslužbenec, Brezje in JULI- JANA FA.JDIGA, 87, kmetovalka, šibe- !i nik. ŠMARJE PRI JELŠAH KATARINA HORVAT, 97, Kristan vrh; BARBARA ŠKRABL, 77, Ceste; EMA TURK, 74, Imeno; FRANČIŠKA PILKO, 77, Vršna vas; MARIJA ма TOH, 74, Lemberg; KATARINA VODO- PIVEC, 98, Močle; ALOJZ JUG, 26, Go- stinca; MIHAEL KOVAČIČ, 76, Brezo- vec; MARIJA MIKOLIČ, 84, Žagaj; JU- LIJ ANA ŠUC, 81, Sp. Kostrivnica in FRANČIŠKA SELEKAR, 73, Imeno. ŽALEC FRANČIŠKA POKELŠEK, 85, upoko- jenka, Vojnik; JOŽEF BELEJ, 65, de- lavec, Polzela; ANGELA PETERNEL, roj. Felici jan, 77, upokojenlta, Žalec in PRANC KUSIJAN, 78, upokojenec, Go- milsko. CELJE 24 dečkov in 25 deklic SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 2 deklici ŠENTJUR PRI CEÎJU 1 deček Četrtek, 8. aprila ob 13.30 uri Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor- janski« za I. mladinski abonma ob 19.30 uri isto delo za III. mladinski abonma. Petek, 9. aprila ob 19. uri »Pohuj- šanje v dolini šentflorjanski« — za- ključena predstava za društvo raču- novodskih in finančnih delavcev Ce- lje Sobota, 10. aprila ob 9.30 uri »Po- hujšanje v dolini šentflorjanski« za 4. šolski abonma; ob 16.00 uri isto delo za 1. šolski abonma; ob 20 uri — Gostovanje Študentskega kulturno- umetniškega društva Žikica Jovanovič ŠPANAC s folklornim večerom Ponedeljek, 12. aprila ob 19.30 uri »Pohuj.šanje v dolini šentflor,ianski« — gostovaje v Mestnem gledališču v Ljubljani Torek, 13. aprila ob 15.30 uri »Po- hujšanje v dolini šentflorjanski« za II. mladinski abonma; ob 19.30 uri isto delo za VI. mladinski abonma Sreda, 14. aprila ob 17.45 uri »Po- hujšanje v dolini Šentflorjanski« za 3. šolski abonma. Pokrovitelj predstave Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Tehnomerca- tor Celje. UNION: do 11. aprila ameriški barvni film »šerif iz države Tenesi« od 12. aprila dalje ameriški barvni film »Dva nezlomljiva« METROPOL: do 11. aprila fran- coski barvni film »Dve dekleti v eni pidžami« od 12. do 13. aprila jugoslovanski barvni film »Med strahom in dolžnost- jo« od 14. aprila dalje francoski barvni film »Manekenka in minister« ПОМ: 8. aprila še jugoslovanski barrai film »Pristava v malem moč- virju« od 9. do 11. aprila italijanski barvni film »Izziv bele šape« od 12. dK) 13. aprila ameriški barvni film »Vroči diamanti« od 14. aprila dalje angleški barvni film »Zlato« KOLESAR .MRTEV Po Cesti na Ostrožno se je peljal z osebnim avtomobilom MILAN KU- KOVIČ, 216, iz šmiklavža. Nenadoma je zapeljal na levo stran cestišča in tu trčil v kolesarja FR.VNCA DROBNJA- KA. 56, iz Šmartnega v Rožni dolini, ki se je pripeljal nasproti pravilno po desni strani. Kolesarja je vrglo na po- krov motorja, z glavo je udaril v rob strehe ter obležal na cesti. Med pre- vozom v celjsko bolnišnico je zaradi hudih poškodb umrl. PREHITEVANJE V ŠKAKJK Voznik traktorja .ST-VNISLAV SPEä, 25, iz Vrbnega je nakazal spremembo smeri v levo s smerokazom in zape- ljal v Vrbnem proti sredini cestišča. Takrat se je srečeval s kombijem, ki ga je vozil ŠTEFAN ŠKORJANC. 29, iz Loke pri Žusmu. Ko .sta bila že vzpo- redno, pa je pričel traktorista prehite- vati voznik osebnega avtomobila ALOJZ KiVIVIENšBK, 27, iz Celja. Najprej je zadel v levi sprednji del kombija, nato pa še v traktor. Kombi je nekaj me- trov še peljal po desni bankini, nato pa se prevrnil v dva metra globok ja- rek. Pri nesreči se je težje poškodoval voznik Kamenšek, na kombiju in na osebnem avtomobilu pa je škode za 30.000 dinarjev. PEŠEC JE OBLP:Ž\L NEZAVESTEN Voznik neregistriranega traktorja s prikolico FRANC KOCHNAR, 25, iz Logarske doline je vozil iz Luč proti domu. Prehiteval je pešca -JOŽETA RBMŠAKA, 26, iz Gornjega grada, ki je hodil po svoji desni strani in takoj za- tem je traktorist zavil v desno na stransko cesto. Pri tem pa je pešec, ki ga je nekoliko zaneslo, udaril v sredino prikolice in padel po cestišču, nakar ga je še kolo prikolice odbilo in je obležal nezavesten ZLOMIL SI .lE NOCiiJ ANTON AMBROŽ, 35, iz Zagaja je vozil po Ulici 29. novembra v Celju, ko je z njegove desne strani zapeljal pre- denj in zavijal v levo voznik pony ekspresa FRANC ZALOKAR, 67, iz Celja. Zalokar je izsiljeval prednost, saj je križišče označeno s prometnim znakom »Križišče s prednostno cesto«. Pri trčenju si je Zalokar zlomil levo nogo v kolenu- NEPRAVILNO NALOŽEN TOV OU V semaforiziranem križišču na Ljub Ijanski cesti v Celju je zavijal v levo proti Čopovi ulici voznik tovornjaka s prikolico FRANC MESEC, 27, iz Škof- je Loke. Ker pa je bil tovor — bale steklene volne — nepravilno naložen, se je tovornjak med .navijanjem začel nagibati in se je prevrnil na desni bok na pločnik. Pri nesreči se ni nihče te- lesno poškodoval, škode pa je za 30.000 dinarjev. POBEGNIL JE S stranske ceste iz amartnega v Rožni dolini je pripeljal do prednostne pri Vojniku voznik osebnega avtomo- bila MARJAN ČERČNIK, 33, z Brezove. Tu je zavijal v levo in s tem izsiljeval prednost vozniku MILI VO JU KARANO- VIÖU. 23. iz Zagreba. Vozili sta trčili, pri čemer je nastalo škode za okoli 6.000 dinarjev, voznik čerčnik pa je s kraja nesreče p>obegnil — miličniki so ga našli doma že iez dohro uro. BL.\TN1K JE RAZBtL STÌ:KLO IGOR ROTAR, 24, iz Dobrteše vasi je vozil skozi Ločico pri Vranskem in nenadoma zapeljal v levo. Tu je s sprednjim levim delom avtomobila trčil v zadnje kolo tovornjaka, s ka- terim je iz nasprotne smen pripeljal STANE ZAZJAL, 42, iz Griž. Za tovor- njakom pa je vozil z osebnim avtomo- bilom PR.A.NC BOŽIČEK, 24, iz Bistrice ob Sotli. V vetrobransko steklo njego- vega avtomobila je priletel levi blatnik, ki se je odtrgal na avtomobilu, kate- rega je vozil Rotar. Pri nesreči so oce- nili škodo na okoli 10.ПОО dinarjev. MRTVA Z.AKONCA V štorah sta izven prehoda za pešce prečkala cesto 75-letni LUDVIK RADIČ in njegova 72-letna žena FANIKA •— doma sta iz Lipe nad štorami. Takrat je iz smeri Šentjurja pripeljal z oseb- nim avtomobilom STANISLAV JEZOV- ŠEK, 29, iz Šentjurja in pešca zbil po cestišču. Odpeljali so ju v celjsko bol- nišnico, kjer je po treh dneh umrl Ludvik Radič, dva dni ka.sneje pa tudi njegova žena Fanika. POTEPANJE PO EGIPTU KAIRO IN PIRAMIDE Ko je pri nas zima in zgodnja ix>mlad je v Egip- tu tuirisbićra seaona na višku, saj je v tem ob- dobju tam najugodnejše podnebje. Normalna polet- na temperatura se diviga nad 40 stopinj C in je za turista neznosna. Zračna ix>t od Ljublja- ne preko Beograda in Aten do Kaira znaša približno 2.500 km in je z letalom hitro opravljena. Prvi stik z deželo smo dobili na kairskem letališču, kjer so nam precej točno pregle- dali potne liste, prav nič pa prtljage. Že pred poto- PIŠE: ERNEST REČNIK vanjeni so nas pri Kom- pasu opozorili, da v pot- nih listih ne sme biti iz- raelskih viz — kei- v tem pnmeru v Egipt ni vsto- pa. Ljudje, ki so že bili v Izraelu, so si morali nabaviti nove potne liste. Ure smo premaknili za 1 uro naprej in šlo je že proti polnoči, ko so nas z avtobusom odpeljali v 25 km oddaljeno mesto. Kljub pozni uri smo takoj občutili mogočen utrip skoraj 8-miLijonskega ve- lemesta. Promet je izred- no živahen in predvsem zelo »glasen«, saj vozniki s sirenami vseh mogočih uglasitev nenehno opozar- jajo na svojo navzočnost v prometu. Vsa važnejša cestna križišča so sicer se- maiorizirana, ne pa avto- matizirana — semafore upravlja prometnik. Kljub anarhičnemu videzu pro- mfftnega vrveža v dobrem tednu nikjer nismo videli prometne nesreče. Večina avtomobilov ima na bokih lu na prednjih ter zadnjih odbijačih »lepotne« napa- ke, kar pa v tem vrvežu ne moti. Prva pot turista v Kai- ru, ki je glavTio mesto Egipta in hkrati največje mesto afriške celine je nedvomno Egiptovski mu- zej, ki hrani okoli lOO.OOO rrrstavljeîiih predmetov in je največja svetovna zbir- ka umetniških zakladov faraonske dobe. V dveh nadstropjih so риз časov- nih obdobjih razporejeni primerki starega, srednje- ga in novega kraljestva, se pravi s pričetkom v letu 3.000 pred našim štetjem. Polovico prvega nadstrop ja zavzemajo izkopanine po faraonu Tutankamonu, ki so jih izkopali šele leta 1922 v Dolini kraljev v Tebah v Gornjem Egpitu. Mumificirano ali balzam'i- rano truplo faraona je bi- lo shranjeno v več sarko- fagih ali rakvah. V naj- večji, kameniti, je bila ma- sivna lesena rakev, prevle- čena s tanko zlato ploče- vino In okrašena z vrsto dragih kamnov. V njej je bila 110 kg težka notranja zlata rakev in v njej mu- mificirano truplo faraona. Trupla so balzamirali ta- ko, da so iz njih odstranili drobovino, ki so jo shra- nili v posebno posodo, truplo pa so preparirali z dišečimi drevesnimi in rastlinskimi smolami. V posebni dvorani muimij smo videli nekaj tisoč let stara trupla, ki so tako dobro ohranjiena, kot bi bila pred nedaTOim poko- pana. Faraonska doba se prič- ne leta 3000 pred našim štetjem in se konča leta 525 pr. n. št., se pravi, da je trajala polnih 2500 let. Iz te dobe so ohranjeni najstarejši kultumo-zgodo- vin&ki spomeniki, kot so piramide, sfinge, templji, obeliski, grobnice itd., ki so danes glavna turistična zanimivost Egipta. Keopsovo piramido, ki velja še danes za eno iz- med največjih gradbenih stvaritev človeštva, je po zgodovinskih podatkih gra- dilo 100.000 ljudi polnih 20 let. V njo je vgrajienih 2,3 milijona kamnitih blo- kov, od katerih vsak teh- ta 2,5 t. Stranica te ena- kostranične piramide meri 230 m, se pravi, da znaša površina osnovne ploskve kar 5,30 ha. Visoka je 137 m in ob izračunu pro- stornine se izkaže, da zna- ša kar 2,6 milijona kubič- nih metrov. Ta kolos je bil zgrajen leta 2690 pred našim štetjem in če k te- mu prištejemo 1976 let po našem štetju dobimo ča- stivredno starost piramide — 4666 let. Kefrenova pi- ramida, ki je le za meter nižja od Keopsove je kar zraven, sledi ji i>a Mikeri- nova, ki je visoka le 63 m. Sfinga, to je kip ležečega leva s kraljevo glavo, ki je v neposredni bližini pi- ramid, je visoka 20 m in dolga 73,5 m. Zaenkrat je ta stinga največja kipar- ska stvaritev vseh časov na svetu. Piramide in sfinga s templjem se nahajajo v Gizah, ki leže na levem bregu Nila in ga lahiko smatramo za predmestje Kaira. Te kulturnozgodo- vinske znamenitosti so sre- dišče pozornosti sto in sto- tisočev radovednih turi- stov z vsega sveta, med katerimi seveda tudi ne smemo manjkati Jugoslo- vani. Vsa Kompaso va sku- pina, ki jo je vodila sim- patična Anja, si je seveda ob poglobljeni zgodovinski razlagi ogledala vse zna- menitosti in tudi notra- njost Keopsove piramide, v kateri je razbit kamniti sarkofag, do katerega se pride po nizkem hodniku. Nadaljevanje prihodnjič ZADNJA VEST NA HLAČKAH Neka londonska tvrdka za izdelavo ženskega spodnjega perila je na osnovi ankete in pre- gledov svoje prodaje »znanstveno ugotovila«, da vedno več deklet ho- di brez perila. Da bi zbu dili interes za nošenje ženskega perila, najbrž jih je vodil bolj komer- cialni kot zdravstveni cilj, so začeli izdelovati na primer spodnje hlač- ke z različnimi tiski. Na primer so to hlačke, ki jih potiskajo z najnovej- šimi izrezki iz časopi- sov, hlačke, na katerih je vtisnjena patentna zadrga, kot na tej sliki in podobno. Baje je več }Ovpraševanja po peri- u, čeravno tisti, ki pri- dejo tako blizu, niso kaj posebno zainteresirani (vsai začasno ne) za branje agencijskih ve- sti. I STROKOV- i I NJAK i \ Svetovalec je človek. • [ ki pozna devetinštiri- : j deset ljubezenskih j : položajev — toda no- i [ bene ženske. : : Ekonomist je stro- | j kovnjak, ki ve rešitve : [ za vse probleme — j i v minulem letu. j I Specialist je zdrav- i I nik, ki je svoje paci- : j ente navadil, da so j j bolni samo med nje- : I govimi objavljenimi j j govorilnimi urami. j ANGLEŠKA ANEKDOTA (k; jo lahko razume samo tisti, ki ve, da so Angleži pred leti uvedli decimalni si- stem ) 2ena je vedela, kako rad ima mož mesne paštete, pa je v shrambi na škatljo s konzervami napisala z veliki- mi črkami: v škatlji je natanko du- cat. konzerv! Drugi dan je našla nov na- pis: Navadi se že enkrat na de- oimalrui sistem! DIPLOMATSKI JEZIK Rekli so nekoč, da je to francoščina. Toda bolj po- membno je, da je treba ra- zumeti, kaj diplomat misli, ko izreče kakšen stavek. V diplomatskem slovarju stav- ki nimajo enakega pomena kot v pogovornem jeziku na- vadnih smrtnikov. Ce diplomat reče, da so bi- li pogovori koristni, pomeni da ni bil dosežen noben spo- razum, da je zdaj znano sta- lišče nasprotne strani, kar se da po določeniimi okoliščina- mi izkizati za plodno. Ko pa diplomat reče, da je bil sestanek ploden, je s tem hotel povedati, da na njem ni bilo nič urejenega, da pa ni izključena možnost, da bo naslednji krog pogo- vorov produktiven No, za diplomata besede produktivno še vedno ne po- meni nobenega soglasja, mar- več pogovor, ki je potekal v odprtem ozračju. Pod odprto diplomat razu- me povsem nevsklajena sta- lišča, toda ni treba izgubljati upov, da bi iz vsega le prišlo kaj smiselnega na površje. In smiselno je, da je za diplomata bil banket pri žu- panu v mestu, kjer je pote- kala konferenca, čisto prije- ten dogodek. O Kdor si domišlja, da s vsi ljudje proti njemu, № zadnje uspe, da se njego strah uresniči. • Kdor se zaradi kritik jezi, s tem dokaže, kako pri vično je bila izrečena. • Ozrvaka »avtomatik« pomeni, da stvari ne mori mo sami popravljati. • Konference sklicujem takrat, ko sami ne najdeni več poti naprej. • Kadar rečemo, da tal( delamo že od nekdaj, potei najverjetneje delamo narob Ko je bil na večerji pri beneškem dožu, je Dante videl, da so mu postreg- li s precej manjšimi riba- mi kot drugim povabljen- cem. Tedaj je Dante vzel ribo in si jo nesel pred uho. Dož ga je vprašal, kaj to pomeni. »Moj oče,« je ogovoril Dante, nje utonil v tem morju in rad Oi zvedel kake vesti o njem.« »In kaj vam pravi ri- ba?« »Pravi, da je premlada, da bi o tem kaj pove- dala, da pa so tu še dru- ge ribe, ki so starejše bi to lahko storile.« Dož je razumel namig. NOVI TEDNIK — Glasiio občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice. Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi; Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra* šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din^ četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-369, 23-105, oglasi in naročnina 22-800.