štev. 232. o Ljubljani, v torek, dne 8. oktobra 1901. Leto xxxu. Velja po poiti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ IO1— za fetrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ V70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez _ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nafrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list m slovenski narod Upravništvo v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ■---Vsprejeina naročnino, inserate In reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. Bolktin. Riisko-anjjfeška pogodba. — Disraeli. — Miirzsteg. — Ideal Rusije. Ali ni med vsemi mnogobrojnimi zvezami v tem desetletju najčudnejša angleško - ruska? Od leta 1820 sem si angleške zunanje politike brez osti, naperjene proti Rusiji, bodisi v Aziji, bodisi na Balkanu, sploh misliti ni bilo mogoče, zdaj pa sta se medved in som prisrčno objela. Državniki so pri tej pogodbi obračali pozornost javnosti na Azijo — Perzijo, Afganistan in Tibet — toda važni dogodki v zadnjih tednih kažejo, da je pri pogodbi tudi Balkan igral važno vlogo. Po sestanku med cesarjem Francom Jožefom s kraljem Edvardom se je vršil sestanek med Aerenthalom in Izvolskim; slednjega je sprejel tudi cesar. To in še drugi momenti brezdvomno pričajo, da ie Angleška konečno odobrila takozvani miirzsteški reformni program avstrijsko-ruski. kateremu je dozdaj neprestano nasprotovala. Z angleško-rusko pogodbo je to v toliko v zvezi, da se je Rusija zavezala odreči se svojim aspiracijam glede na angleško Indijo, kar hoče Angleška s tem poplačati, da pusti Rusiji svobodo na Balkanu in ob Bosporu. S tem je zopet Avstriji in Rusiji odprta r>ot. ki je obema državama takorekoč po naravi usojena. Obedve državi sta se ravno vsled bojev in v boiih z Izlamom razvili do velesile. Leta 1529 in 1683 je Avstrija preprečila za vedno uresničitev ene najgorečnejših teženj sultanov, ^posaditi znamenje polmeseca tudi na stolp Štefanove cerkve na Dunaju, leta 1877/78 pa bi bila Rusija kmalu postavila krščanski križ na Hagijo Sofijo v Carigradu. To pa je preprečila Angleška in Disraeli je na berolinski konferenci uničil ruski balkanski ideal. Sčasom pa se je jelo na Angleškem iavno mnenje izpreobračati. Ob priliki armenskih grozodejstev so Angleži bili dejansko na tem. da zadajo »neizgovorljivemu Turku« — unspeakable Turk — smrtni udarec, pa tega seveda vsled zavisti ostalih velesil niso mogli. Medtem pa so se začeli trgati za dedščino sultanovo še Italijani, ki so svoje roke stegovali po Albaniji. Zato je Viktor Gmanuei II. najprej obiskal ruskega carja v Peterburgu in ignoriral svoja trozvezna zaveznika. Toda ta diplomatska poteza se je Italiji korenito ponesrečila. Ruski car italijanskemu kralju obiska ni vrnil in kmalu potem sta se glede na Balkan zedinili Rusija in — Avstrija ter pri tem popolnoma prezrli Italijo. Uspeh te pogodbe je bil ta, da se je na Balkanu — ne glede na poboje band — tudi med rusko-iaponsko vojsko vsled lojalnosti Av- strije vzdržal mir. Zdaj je v miirzsteški krog stopila še Angleška in hočešnočeš se je moral pridružiti še signor Tittoni. V Carigradu so zdaj v velikih skrbeh. Sultana, ki je s tolikim zadoščenjem zasledoval boj na Daljnem Vzhodu, kjer je Japonska premagala silnega carja, je zdaj minulo vse veselje. Rusija je zopet pritisnila na Balkan, kar je seveda čisto naravna posledica njenega poraza v Mandžuriji in kar so nekateri diplomati dobro slutili. Sultan dobro ve, da je polumeseceve slave konec, kakor hitro se Makedonija res reformira--Rusija je zopet jela sanjati sen Petra I. NAGODBA. Različne kombinacije. Dunaj. 7. oktobra. Dopisniku dunajske »Zeit« je neki ogrski državnik dejal, da niti bančno niti kvotno vprašanje v nagodbi ni definitivno rešeno, ampak da se gre le za pro-vizorično podaljšanje sedanjega stanja. Budimpešta, 7. oktobra. Pri proto-kolaciji nogodbe se je pokazalo, da so še vedno nesoglasja, vsled česar so se ministri zopet sešli k pogajanjem. Sporazumljenje se je takoj doseglo, vsled česar so poročevavci nadaljevali svoje delo brez ministrov. V vseh ministrstvih sestavljajo nagodbo posebne komisije, da bo do 16. t. m. gotova. Dne 7. oktobra ob desetih zjutraj so se ministri zopet sešli. da rešijo nekatera sporna vprašanja. Budimpešta. 7. oktobra. Zveza Ko-šice-Bogumin se Ogrom ni dovolila in tudi druga tračnica se ne položi. Budimpešta, 7. oktobra. V krogih neodvis. stranke pripovedujejo, da znaša zvišanje ogrske kvote 85/is odstotkov. Rešitev bančnega vprašanja je odložena. Sicer pa nagodba natančno določuje, pod katerimi pogoji privoli Ogrska v eventuelno podaljšanje bančne skupnosti, pod katerimi pogoji pa lahko doseže ločitev. Neodvisna stranka označuje tako rešitev bančnega vprašanja v nagodbi za uspeh Ogrske in zato je skoro čisto gotovo, da ogrski parlament nagodbo sprejme. Budimpešta, 7. oktobra. Dne 8. oktobra se bo končala protokolacija in pregled nagodbe, tako da bodo vsi avstriski referenti mogli že 8. t. m. odpotovati na Dunaj. Budimpešta, 7. oktobra. »Magyar Orszag« tudi piše, da jc bančno vprašanje za Ogrsko zelo povoljno rešeno. Po treh letih da hoče vlada že ustanoviti samostojno ogrsko banko. Nagodba se bo parlamentoma baje predložila 20. t. m. Konnend, 7. oktobra. Košut je tu v nekem govoru izjavil, da se je v nagodbi varovalo načelno stališče neodvisne stranke. — >;Pester Llo.vd« vsled tega upa, da bo ogrski parlament nagodbo sprejel. PASIVNA REZISTENCA ŽELEZNIČARJEV. D u n a j, 7. oktobra. Na prošnjo ravnateljstev severozahodne in južno-severonemške zvezne železnice je začelo med železničarji in upravo posredovati železniško ministrstvo. Upati je. da se na ta način doseže sporazumljenje. Dogovori so se začeli žc 7. t. m. zvečer. Dunaj, 7. oktobra. Vsled zakasnjevanja tovornih vlakov pogine mnogo naložene živine. V enem samem vlaku je poginilo 8 volov in 20 prašičev. POLJAKI. Lvov, 7. oktobra. Državnozborski poslanci Kopycinski, Luszczkieuicz in Pa\vlusz-kiewicz so izstopili iz državnozborskega poljskega kluba in se pridružili poljski ljudski stranki. To je zato neprijetno za poljski klub ker bo odslej štel lc 52 poslancev, torej nekoliko manj kot polovico gališkili mandatov, kar bo posebno pri volitvah v delegacijo za poljski klub imelo neprijetne posledice. KRŠČANSKI SOCIALCI. Dunaj, 7. oktobra. »Reichspost« objavlja izvajanja nekega krščanskosocialnega voditelja. Pravi, da je skoro nemogoče, da bi bila nagodba za Avstrijo ugodna, ker bi We-ckerle take nagodbe spričo odpora neodvisne stranke sploh ne mogel sestaviti ali pa parlamentu predložiti. Avstrijski parlament najbrž na nagodbi ničesar ne bo mogel izpreminjati, ampak ali io sprejeti ali pa odkloniti. 10. OKTOBER NA OGRSKEM. Budimpešta, 7. oktobra. Ker je mestni načelnik prepovedal socialnodemokra-ški obhod 10. t. m. pred parlamentom in je minister za notranje zadeve Andrassy priziv proti prepovedi zavrnil, hočejo socialni demokrati aranžirati pred parlamentom »prome-nado« in na ta način demonstrirati za splošno in enako volivno pravico. 10. t. m. bo vojaštvo konsignirano. Listi ne bodo izšli, ker se bodo tudi stavci udeležili »promenade«. NOVI NUNCIJ. Rim, 7. oktobra. Za nuncija v Madridu je imenovan marki Nicola Canaii. NASILSTVA V RUSIJI. Peterburg, 7. oktobra. V Rykamu je roparska banda napadla nadškofa Vladimirja in ga hotela živega zažgati. Komaj so ga rešili ljudje, ki so v zadnjem hipu škofa rešili. KORUPCIJA V RUSKI CERKVI. »Novoje Vremja« piše ob priliki debat, kdai naj se otvori vseruski cerkveni zbor, da je korupcija v ruski cerkvi postala neznosna. Kaj razume rusko ljudstvo pod pojmom cer- kve? Na eni strani nek z zlatimi mozaiki okrašen prostor, kjer se molijo neskončno dolge molitve, na drugi duhovniške konzistorije, kjer se mnogo piše, numerira nebroj aktov, pa se nobenega ne reši pred pretekom enega ieta, ako ravno nimaš mnogo denarja, da podkupiš pisarje. Zato »Novoje Vremja« tudi prav nič ne upa, da bi mogel vseruski cerkveni zbor na tem,kaj izboljšati. Korupcija se je že preveč zajedla v vse sloje. Kako češ fige pobirat od kopriv? Od ruske revolucije se odigrava šele »1. čin«, katastrofa šele pride. Tako piše velekonzervativno glasilo. PROCES PROTI STESLJU USTAVLJEN. M a g d e b u r g , 7. oktobra. »Magd. Ztg.« poroča iz Peterburga, da je car s posebnim ukazom ustavil proces proti generalu Steslju in tudi razveljavil odlok sodišča, da se Steslju odvzamejo vojaške časti. (To dokazuje, da ni samo Steselj Port Arturja Japoncem prodal, ampak da so pri tem udeleženi tudi drugi višji dostojanstveniki, katerih imena morajo seveda ostati tajna.) CERKVENI ZBOR. 7. oktobra. Car je sklical zbor dne 29. novembra v VSERUSKI Peterburg vseruski cerkveni Moskvo. DUMA. P e t e r b u r g, 7. oktobra. V drugem razredu volivnih mož ie dozdaj izvoljenih 66 zmernih, 42 konzervativcev in 33 članov levice. CARIGRAD. »Deutsche Orient Correspondenz« piše, da se sultan še vedno boji, da se ne bi uresničila ideja Petra Velikega, da bi iz Carigrada res postal —• carjev grad. Zdaj, ko se je sklenila angleško-ruska pogodba, da je postal sultan šc bolj nervozen, ker je baje v tej pogodbi v tajni klavzuli tudi določeno, da imej Rusija na Balkanu kolikortoliko prosto roko .. Predvsem je turška vlada čisto tajno popravila in preuredila utrdbe ob Bosporu, tako da bo zdaj za tuje bojne ladie res težko to morsko ožino pasirati. Napravili so betonsko obzidje v obkopnih hodnikih, odkoder gledajo na morje mogočne baterije; tudi topovi in njihovi podstavi so se popravili tako, da zaniorejo obstreljevati pred njim ležeče okrožje križema i.a več strani. Na važnih mestih se nahajajo poleg 28colskih Kruppovih topov še močnejši. Na azijatski strani Bospora se nahajajo baterije Poiras, Fil-Burun. Anadoldi-Liman, Sira-Tah, Sarijeri, Rumeli-Kavak. Natar-Bahi, Ka-ribdie-Kale, Kariteh-Burun, Feneraki in Ru-meli-Fener. Na štirih krajih, kjer je morje najožje, so postavljeni torpedi, ki se avtomatično izprožijo. LIK6K. Pristava o Mampshlru (Spisal Conan Doyle.) (Konec.) »Poizkusimo, če bi šlo. Kai bi bilo to, kar želite, gospod Holmes?« »Midva prideva ob sedmi uri v Cooper Beeches. Rucastlova bodeta ob tem času gotovo še iz doma. Toller pa pijan. Ostane edi-nole še njegova žena, ki bi nam delala lahko zapreke. Ko bi vi poslali to žensko pod kako pretvezo v klet ter urno za njo zaklenili vrata, bi nam bila stvar zelo olajšana.« »Jaz sem pripravljena, da to izvršim.« »To bi bilo izvrstno. Hočemo pa si pred vsem stvar nekoliko ogledati, seveda je tu samo en razlog. Vi, gospica, ste v hiši, da predstavljate neko drugo osebo, in ta je brezdvomno jetnica v oni sobi. To je kot pribito, in da je to domača hčerka, o tem nimam najmanjšega dvoma. Da se nahaja v PhiladeU phiji, to ie izmišljotina Rucastlova. Da pa jc ravno vas vzel v službo, jc tudi lahko umevno; gotovo ste ji zelo podobni. Lasje so ji bili odrezani mogoče vsled kake bolezni in ravno zato ste morali žrtvovati tudi vi vaše kite, da .ie sličnost še večja. Saj ste omenili, da ste našli tudi one kite v predalu omare. Dotični mož. ki ste ga videli na cesti, je gotovo znanec, ali celo zaročenec domače hčerke, iu ker ste nosili vi obleko gospice Rucastlove, ko vas je opazoval, je moral sklepati iz tega, da ste popolnoma zadovoljni, in ker ste mu celo z roko odmigavali. da naj odide, vedel je. da ne želite njegove pozornosti. Seveda vas je imel iz daleka za svojo zaročenko. Pes pa, ki je izpuščen vsako noč okrog hiše, ima pred vsem nalog, da zabrani skriven sestanek zaljubljencev. Najresnejša točka se rni pa dozdeva značaj in obnašanje otroka.« »Kaj za vraga ima pa vendar otrok z vso stvarjo opraviti?« vprašam jaz. »Ljubi Watson, ako hočeš poznati otroka, opazuj natanko njegove stariše in videl boš, da se ravna otrok vedno le po stariših. Ta otrok ima nenaravno nagnenje do krutosti in brezsrčnosti, dasi se jc navzel tega od svojega očeta ali pa matere, brezdvomno je pa to zelo slabo znamenje za usodo mlade deklice, ki jo ima Rucastle zaprto.« »Vi imate popolnoma prav, gospod Holmes,« ic pripomnila gospica Hunter. »Sedaj sc spominjam še na tisočere stvari, ki so se mi dozdevale prej popolnoma brez važnosti in sedaj uvidevam. da ste zadeli popolnoma pravi razlog. Ne izgubljajmo niti trenutka, da rešimo ubogo deklico.« »Pri tej stvari moramo biti zelo oprezni in previdni, kajti opraviti imamo z zelo prekanjenim človekom,« odvrne Holmes. »Pred sedmo uro ne moremo pričeti nič. Točno ob sedmih prideva pa k vam iu potem upam, da razrešimo to zamotano stvar.« Bila je ura ravno sedem, ko sva se pripeljala z vozom v gostilno ob cesti. Po opisanih bukvah sva spoznala takoj hišo, vrhutega naju je pa že tudi gospica zadovoljnega obraza pričakovala pred hišnimi vratmi. »Ali se vam je posrečilo?« vpraša Hol- mes. Močno trkanje nama je pričalo, da je pti-čica žc v kleti. »To je žena Tollcrjeva v kleti.« pravi gospica, »in mož njen spi v kuhinji. Tu so tudi že njegovi ključi.« »Storili ste vaš nalog prav izvrstno,« vzklikne Holmes vesel in zadovoljen. »Sedaj nas peljite še v oni del hiše iu uganka bode rešena v par minutah. Hiteli s.no po stopnicah navzgor, odprli vrata in vstopili na temoten hodnik in obstali pred zaklenjenimi vratmi Holmes ie odstranil zapah in potem skušal z različnimi ključi odkleniti vrata, a brez uspeha. V sobi ni bilo čuti najmanjšega šuma, to nas ie nekako razburilo. »Menda vendar nismo prišli prepozno,« izpregovori Holmes. »VVatson, upiraj se v vrata, notri moramo priti; ker nimamo ključa skusimo na drug način.« Vrata so bila že zastarela, ne preveč trdna in so sc vsled najinega skupnega pritiska odprla. Vstopili smo v sobo, bila jc prazna. Vsa oprava te sobe jc bila — ozka postelja iu mala mizica, na kateri je stala košara s perilom. Okno v stropu jc bilo odprto, in o jetnici nikakega sledu. »Tu se jc pripetilo zopet sleparstvo,« reče Holmes, »Rucastle je naše naklepe uganil in pravočasno svojo žrtev spravil na boli varen kraj.« »In kako vendar?« »Skozi to odprtino v stropu. Poglejmo vendar, kako je to izpeljal.« Nato je zlezel Holmes na streho in opazil lestvico, ki jc molela čez strešni žleb. »A, — tako nam ic torej jastreb odnesel golobico,« zakliče Holmes na strehi. »Saj to ni mogoče, lestvica ni stala še tu prislonjena, ko sta Rucastla odšla.« »Potem je pa gotovo vaš krasni gospodar ramenoma prišel nazaj, da izvrši ta čin popolnoma neopaženo. Bodite prepričani, ta človek je zvit in tudi nevaren obenem. Nikakor bi se tudi ne čudil, čc bi bili ti koraki, ki jih čujem sedaj na stopnicah, njegovi.' VVatson, dobro storiš, ako pripraviš svoj samokres za vsak slučaj.« Komaj je izrekel Holmes te besede, je že stal Rucastle z debelo gorjačo med vratmi. Gospica Hunter je strahu zakričala ter sc naslonila na zid, Holmes pa mu skoči nasproti in zakriči nad njim: »Nesramne?., kje ie vaša hči?« Rucastle se ozre po sobi in na okno v stropu. »To vprašanje stavim jaz vam predrzneži, tatovi! A sedaj ste v moji oblasti, posvetil vam bodem, da pomnite svoj živ dan to vašo drznost!« Obrnil sc ie ter tekel kolikor jc mogel po stopnicah navzdol. »Sedaj gre po psa,« zavpije gospica Hunter. »Vsaj imam jaz samokres,« jo pomirim. »Zaprli bodemo raje hišna vrata,« omeni Holmes, in vsi trije smo hiteli po stopnjicah. Komaj smo dospeli do vrat, culi smo že močno lajanje psa in takoj nato bolesten krik. Iz stranske sobe se prikaže starikav mož, tresoč se strahu iu teče proti izhodu. »Kdo ie izpustil psa?! Urno, tirno na pomoč, predno ni prepozno!« Dnevne novice. + Kdor ne trobi v liberalni rog, bodi uničen! To je danes parola liberalne stranke, kakor tudi v družbi sv. Cirila in Metoda vladajoče klike. Ker si je usojal nekdanji nam. tajnik Bradaška tudi v »družbenem« vodstvu zastopati svoje nazore, zato je moral pasti. »Slov. Narod« z dne 5. oktobra t. 1. je napadel namreč Bradaško z najrazličnejšimi — liberalno ojniko kažočimi -r- priimki. Imenuje ga pa ne le večnega intriganta, marveč mu obenem očita, da ie hotel nekoč oškodovati trgovca - znanega cikorijaša — Jebačina, ter mu očita tudi, da je zavedel »družbo« v nepotrebno tožbo zoper Jebačina. Prosili bi uredništvo »Slov. Naroda«, da pride z dejstvi na dan ter pove, kje da je ta mož intri-giral. Obenem pa si usojamo vprašanje na isto uredništvo, je-li pozabilo na to, kako da je ono samo hvalilo odločni nastop nam. tajnika Bradaške v znani umazani zadevi, na-zvani: Jebačinova cikorija in družba sv. Cirila in Metoda? Hoče-li »Slov. Narod«, da priobčimo one detajle iz te velezanimive pravde tičoče se tovarnarja Jebačina še enkrat? Ali ni takrat, ko se je Bradaški dokaz resnice glede vseh tovarnarju Jebačinu kot založniku družbene cikorije očitanih manipulacij pred sodiščem popolnoma posrečil, občutil to ves slovenski svet in ž njim tudi »Slov. Narod« kot nekako rešilo od parasitstva na narodnem telesu? Kar se pa tiče onih bedastoč, da se bode dal Bradaška odslej izrabljati kot »spreten rabelj«. ki naj pomaga uničiti »družbo«, pa odgovarjamo le toliko, da ve vsakdo, kdor pozna narodno naziranje Bradaške, tudi to, da se Bradaška niti v to niti v ono izrabljati ne da, ako bi bilo to ali ono »nenarodno« zasnovano. Toliko smo smatrali kot potrebno, da pojasnimo širni javnosti, pripravljeni smo pa, da pojasnimo tudi. komu da gre častni naslov »večni intrigant« ter da tudi eventualno priobčimo razsodilo v tožbi Jebačin contra Bradaška dobesedno, ako je to uredništvu »Slov. Naroda« in njega pristašu-ci-korijašu Jebačinu ljubo in če smatra slednji, da mu bode to koristilo. Takega škandala še ni zagrešil noben slovenski list, kakor ga je »Slov. Narod« s tem, da je v soboto branil Jebačinovo postopanje napram družbi sv. Cirila in Metoda. Jebačin je dal društvu »Narodovih« časnikarjev par desetakov, pa je zopet vse dobro. Ali se med Slovenci tako kupuje »čisto, požrtvovalno domoljubje«! + Županom občine Št, Peter na Krasu jc bil dne 6. oktobra (in sicer že v tretjič) izvoljen gospod Frančišek Margon iz Trnja št. 35. Svetovalci so gg.: Penko Matija, posestnik v Gradcu; Franc Križaj, tovarnar v Št. Petru; Šabec Ivan, posestnik v Selcah; Krnel Anton, posestnik v Radohovi vasi; Stnerdel Pavel, posestnik v Petelinjah; Žele Franc, posestnik v Klenku; Vadn.ial Ivan, posestnik v Nemški vasi in Cesnik Anton, posestnik v Palčji. Vsi so odlični in vrli pristaši Slovenske Ljudske Stranke. + Župnijski izpit so pretečem teden dovršili naslednji čč. gg.: Jane Ivan, župni upravitelj na Colu; Koechler Viktor, mestni kaplan v Trnovem-Ljubljana; Medved Janez, kaplan na Dovjem; Occpek Jožef, kaplan v Cemšeniku; Perjatel Jernej, župni upravitelj v Podkraju; Smolej Rihard, kaplan v Železnikih; Sušnik Matej, župni upravitelj v Rov-tah; Svigel.i Josip, ekspozit na Vrpolju; Tr-škan Štefan, kaplan v Prečini; Vidmar Frančišek, mestni kaplan v Krškem; Vole Alojzij, kaplan v Šmarji; Zevnik Mihael, mestni kaplan v Idriji: Zorko Frančišek, mestni kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani. + Shod »Kmečke zveze« za gorvški okraj. V nedeljo popoldne se je vršil v Šeni-pasu na Vipavskem lepo obiskan shod »Kmečke zveze«. Shod je otvoril in vodil načelnik »Kmečke zveze«, štandrežki župan g. Lut-man, ki je v kratkih, a pomenljivih besedah označil važnost »K. Z.« za kmečki stan. Z Živijo-klici ie bil vzet na znanje govor in nastop načelnika »K. Z.« Nato je urednik Krem-žar govoril o razvoju kmečkega stanu, opisal Hitela sva s Holmesom ven, okrog hiše, Toller za nama. Velikanski pes se je zagrizel v tilnik gospoda Rucastla. ki se je v groznih bolečinah vil na tleh. Skočil sem urno na kraj nesreče in pognal pasji zverini kroglo v glavo. Z velikim trudom smo dvignili gospodarja, ki je bil grozno razmesarjen, in ga nesli v hišo . Položili smo ga na posteljo, Toller pa ie hitel gospej Ru-castlovi nasproti, da jo obvesti o tej nesreči. Med tem časom sem skušal jaz kolikor mi je bilo mogoče olajšati ranjencu bolečine. Stali smo vsi okrog postelje, ko se odpro vrata in v sobo je vstopila dolga, suha ženska. »Tollerjeva žena!« reče gospica Hunter. »Da, gospica iaz sem. Ko jc prišel gospod Rucastle domov me je izpustil iz kleti predno je šel k vam. Kaka škoda, gospica, da mi niste razodeli že prej vaših namer; povedala bi vam lahko, da se trudite zaman.« »Tako,« izpregovori Holmes, »gotovo veste vi mnogo več kot marsikdo.« »Da, tako je in povem vam rada vse, kar mi je znano.« »Potem prosim, sedite in pripovedujte, priznam, da nisem še s stvarjo popolnoma na jasnem.« Povedala bi vam že poprej vse, ko bi mogla iz kleti. Ako bi se razpravljalo o celi stvari pred sodnijo, prosim vas ne pozabite, da sem vaša zaveznica in da sem gospici Rucastlovi hotela vedno le dobro. Ko se je gospod Rucastle iznova poročil, se ni čutila gospica več srečno pod domačo streho. Bila je v vsem omejena in brez vseh kmečko gibanje nekdaj in zdaj ter prešel na »Kmečke zveze«. Obširno je razložil program »Kmečkih zvez«. Povdarjal je tudi, da stoje »Kmečke zveze« trdno na temelju krščanstva, branile bodo pravice katoliške cerkve, kadar bo treba. To pa nekaterim navzočim agrar-cem ni bilo po volji in začeli so delati šum. Govornik jih je pozval, naj se oglasijo k besedi, med govorom pa morajo mirovati. Ker so se agrarci izpodtikali nad vprskim programom »K. Z.«, je to dalo govopifoo povodi da je razkrinkal agrarno stranko. lki pravi, da je vera zasebna stvar in da se protivi zlorabi vere v politične svrhe. To je le slepilo. Isto geslo imajo vsi sovražniki vere in cerkve. Sramotno se je morala umakniti »agrarna« petorica. Omeniti je še, da ie neki »agrarni« kolovodja navajal vzglede, kako nasprotniki vere, ki pravijo, da je vera zasebna stvar, napadajo verske resnice in jih hočejo utajiti, češ, da je vse skup izmišljeno, je k temu za-klical neki »agrarec«; »Saj je tudi res!« S tem svojim nastopom so se »agrarci« razkrinkali ie kot polimani liberalci. Dosegli so s svojim neumnim nastopom le, da se je lepo število članov vpisalo v »K. Z.« Za tem je bil lepi shod »Kmečke zveze« zaključen. To je bil prvi shod »Kmečke zveze« v vipavski dolini, ki so se na njem »agrarci« razkrinkali do golega. 4- Lenarčič-Hribar-Pirčeve politične zadruge. Glede na popravke gosp. Pirca smo se informirali natančneje in podamo tu o niiste-riozni zadružniški libe.alni akciji nekaj več luči. Liberalna stranka ie sklenila nastopiti v ljubljanski okolici pri prihodnjih volitvah, seveda ne pod pravim, atnpak topot pod kmeč-kozadružnim imenom. Odločili so Zirovniku nalogo, da vrže dr. Šusteršiča, Lenarčiču pa, da podere Povšeta. Zato je začel Zlrovnik pri »Slepem Janezu« govoriti »o gospodarskih razmerah Št. Vida in okolice«, Lenarčič pa je osnoval kar dve zadružni zvezi in pol tu-cata zadrug za svinje, ljudi, konje in govedo. Pire je glasom § 19.. tiskovnega zakona pri vsem čisto nedolžen, katji to sam spozna, da je jako čudno, da bi uradnik c. kr. kmetijske družbe hotel vreči podpredsednika c. kr. kmetijske družbe, zlasti, če ima pri tem tako malo upanja, kakor ga ima Lenarčič proti Povšetu. Pa vkljub temu, da ie Pire glasom § 19., tisk. zakona popolnoma nedolžen, ga vprašamo: Kdo je bil tisti, ki je v seji Zveze liberalnih — pardon — slovenskih zadrug rekel Lenarčiču, naj pospeši ustanovitev njegove Zveze mlekarskih zadrug, samo da prepreči ustanovitev Mlekarske zveze, ki se snuje po prizadevanju vseh poklicanih faktorjev in za katero so se izrekli vsi interesentje brez razlike političnega ir.išljenia? Šlo se je za nekako prevaro poljedelskega ministrstva. Kajti odlok poljedelskega ministrstva priporoča osnovanje posebne čisto strokovnjaške Mlekarska zveze, in medtem, ko so se interesentje temeljito posvetovali, kako bi ustanovili tako zvezo v vsestransko korist in zadovoljnost. so pa nasprotniki hitro zmašili neka pravila, .iih dali registrirati ter poslali poljedelskemu ministrstvu, češ, da je to tista zveza, ki jo hoče imeti poljedelsko ministrstvo. Seveda so ti ljudje, ki nimajo niti ene mlekarne, takoj stegnili roko za podporo. Ta manever je bil pa tako neumen in neokreten, da je za vselej pokvaril vse liberalno prizadevanje na zadružnem polju. Razdirači so žc razkrinkani in njihove intrige razdrte. Le-narčič-Hribarjcve politične zadruge pa so umrle, preden so začele živeti. G. Lenarčič ne bo kot kandidat mogel paradirati z drugim nego s svojo zadružno — blamažo. Pa naj g. Pire pove, če ni tako! + Hrvaški krščansko socialni delavci za splošno volivno pravico. Hrvaški krščansko socialni delavci dobro znajo, da so brez-^ pravni. Sedanje postave na Hrvaškem koristijo le posameznikom. Delavci na nimajo niti pravice, da se združujejo in nimajo niti volivne pravice. Zato je pa sklenilo hrvaško krščansko socialno delavstvo, da nastopi za splošno, enako, ta.ino in direktno volivno pravico. Zato so sklicali hrvaški krščansko socialni delavci v nedeljo 20 shodov na Hrvaškem, da obrazlože svoje težnje in zahteve. Shod v Zagrebu ob 3. popoldne so izkušali pravic, akoravno je imela precejšen delež pri tem posestvu po smrti svoje matere. Bila pa je preveč rahločutna in dobrosrčna, da bi si lastila te pravice in prepustila je vse svojemu očetu. Ta je pač vedel, da lahko stori kar hoče z njo. Ko pa se je gospica Rucastlova zaročila z gospodom Frovvlerjem. postalo jc razmerje med očetom in hčerko bolj napeto. Oče je zahteval, da mu hčerka podpiše pismeno izjavo, da se odpove vsem testamentaričnim naredbam svoje matere in prepusti posestvo popolnoma svojemu očetu, naj se že potem omoži ali ne. Gospica Rucastlova pa se v tej zadevi nikakor ni hotela ukloniti očetovi volji; mučil jo je toliko časa, da je zbolela, vsled česar so ji odrezali tudi njene krasne lase. Bila je po bolezni komaj senca prejšnje cvetoče narave. Vse to pa ni ostrašilo in ohladilo njenega zaročenca, ostal ji je zvest kot poprej.« »Po vaši izpovedi si stvar razlagam sedaj že lahko sam naprej,« reče Holmes. »Kaj ne, lakomni oče, ki se je bal, da bi njegov zet zahteval zapuščino utnrle gespe, je zaprl svojo hčerko?« »Da, tako je.« ,.io »In je šel nato v London, da'^i polŠČfc svoji hčerki podobno gospico. ki naj bi mu potnogla odvrniti od hiše gospoda Frow-lerja?« »Da, da.« »Gospod Frowler pa je oblegal hišo neustrašeno naprej in si znal pridobiti tudi vašo naklonjenost?« motiti socialni demokrati, a njihov napad so odbili krščanski socialci. Zborovanje se je nato vršilo v dvorani »Kola«. Otvoril je shod delavec Lorko. Za predsednika je bil izvoljen Milan Anderlič, zapisnikarjem pa Svoboda. Na predlog delavca Kampuša se sklene resolucija, ki zahteva splošno in enako volivno pravico za vse zastope. Glavni urednik »Hrvatstva« je govoril o verskem stališču in o položaju, v katerem žive danes Hrvatje. Predlaga resolucijo, v kateri se protestira, da valjajo v blati/' vero in njene svetinje ravno oni. ki naglašajo ob vsaki priliki, da je vera zasebna stvar. +Istrski deželni zbor je zakonski načrt o uravnavi Mirne soglasno v drugem branju sprejel. Prihodnja seja v sredo. + Dalmatinski deželni zbor. Tresič, Milic in Trumbič hvalijo reško resolucijo, češ. da je to prva pametna stvar, ki so jo Dalma-tinci v teku zadnjih desetletij 'storili. Tresič in Cingria slavita italijansko kulturo, posebno slednji vabi Italijane na hrvaško stran, da bi štrli pangermanstvo, ki steza svoje kremplje po slovanskem jugu. Vladni zastopnik Tončič naznanja vladne naredbe glede na povzdigo visokomorskega ribarstva. Prodan imenuje reško resolucijo mrtvorojeno dete, dočim Trumbič pravi, da je reška resolucija vzrok, da se je vlada začela za Dalmatince brigati. + Zelo čedno. »Tagespost« od 5. t. in. je šele zdaj izvedela, da v Parizu izhaja znanstvena »Revue Slave«. Pravi, da vanjo pišejo »srbski zarotniki iz Bosne in Hercegovine«. Baje je ta revija naperjena proti Avstriji. Vanjo pišejo tudi Slovenci, kar se »Tagespošti« zdi zelo značilno. Ne glede na popolno nein-formiranost. ki sc kaže v tej notici, je obenem značilno nizkotno denuncianstvo, ki se kaže v njej. Sicer pa je tako brezpomembna, da ni o njej vredno besed izgubljati. Od graških vse-nemcev se patriotizma pač ne bomo učili. — Nagla smrt na delu. 67-letni Lovren-cij Sancin je bil v službi kakor pometač v mestni klavnici v Trstu. Včeraj predpoldne je nenadoma umrl na delu v klavnici. Zvrnil se je namreč na tla, in ko so drugi delavci priskočili k njemu, so ga našli že mrtvega. — Roparski napad o belem dnevu v starem mestu. 63-letni kmetovalec Anton Gre-gorovič, doma iz Draguča pri Buzetu, je bil včeraj v Trstu. Ko je šel ob 10. uri predpoldne po ulici di Riborgo, je skočil iz ulice di Poz-zacchera proti njemu neki neznan človek, ga prijel z eno roko za prsi in ga potisnil proti zidu ter mu z drugo roko vzel iz žepa nov-čarko, v kateri je Gregorovič imel 158 kron denarja, in potem pobegnil. — Gregorovič je prijavil dogodek policiji. — Hudournik odnesel romarico. Na Sv. Višarjih bil je preteklo soboto. 4. t. m. silen dež, da je pri lopah (utah) hudournik naenkrat narastel in odnesel neko romarico. Po sreči bil je blizu drugi romar. Jakob Kuralt iz Zab-nice, ki je skočil za njo v deročo vodo in jo z nevarnostjo za svoje življenje rešil gotove smrti s — Električni tok ubil cerkovnika v cerkvi. Na Reki je prenašal v cerkvi 38 let stari cerkovnik Ivan Notar električno svetilko. Na-krat se je zgrudil na tla. Brat njegov duhovnik Ludovik Notar mu je prihitel na pomoč, a tudi on je dobil od električnega toka močan udarec, a imel je še toliko moči, da je klical na pomoč in je kmalu prišel do zavesti. Bratu Ivanu pa ni bilo pomagati. Električni tok ga je na mestu ubil. — Velikodušnost hrvatskih delavcev v Ameriki. Konzul Zedinjenih držav ameriških dr. George M. Hotshik je pripovedoval uredniku »Trščanskega Lloyda«, gospodu Franu Kučiniču, o nastopnem dogodke: V mali gorski vasi Javorje (pošta Poljane) na Gorenjskem je živel slovenski kmet Matija Mesak s ženo in šestero malih otrok. Slabe gospodarske razmere in slabe letine so zadolžile njegovo posestvo za K 2400. Ta svota je bila vknjižena na njegovo posestvo. Kaj je hotel siromak. Odločil se je v Ameriko, kjer si je nadejal toliko zaslužka, da poplača ta dolg, in potem bi se povrnil zopet domov. Vkrcal se je v Trstu in dospel v New York. Od tu ie od- »Gospod Frovvler je bil zelo dober in radodaren,« odvrne Tollerjeva žena mirno. »In skrbel je tudi, da je bil vaš mož mnogokrat pijan, da je stala lestvica pripravljena in tako še mnogo drugih stvari, ko sta zapustila gospod in gospa hišo?« »Imate popolnoma prav, gospod, ravno tako je bilo napeljano in pripravljeno vse za rešitev.« »Hvaležni smo vam za vse podatke, kajti razkrili ste nam še vse nejasne točke. Tu prihaja sedaj ravno okrajni zdravnik z gospo Rucastlovo; menim da bi bilo sedaj najbolj umestno, da greste vi gospica Hunter z nama v London, ker vam v tej hiši ni mogoče ostati več.« Tako se jc torej rešila uganka te neprijazne pristave Gospod Rucastle je ostal sicer pri živ-ienju, a bolehal je redno in le požrtvovalnosti svoje soproge se je imel zahvaliti, da je polagoma okreval. Tollerja sta šc vedno v njegovi službi, ker jima je preveč stvari iz njegovega življenja znanih, da bi jima odpovedal službo, ter ju pognal kratkomalo po svetu. Gospod Frovvler in njegova nevesta pa sta se poročila še isti dan po njunem begu v Sruthamptonu; gospod iie točasno uradnik na otoku Mauritius Kar se tiče gospice Hunter, ni se brigal moj prijatelj v moje veliko začudenje nič več zanjo, kakor hitro je bil rešen ta problem. Kolikor je znano meni o njej, je ona sedaj prednica nekega zasebnega zavoda v Wal-sallu, kjer se počuti popolnoma srečno in zadovoljno. potoval z železnico v Ročk Šprings, Uriš, (država Wyoming). Tam je res dobil takoj delo kakor delavec v nekem premogovniku. Ali že po treh dneh je siromak ponesrečil v rudniku in izgubil svoje življenje. Hrvatski delavci v Ročk Springsu so dostojno pokopali svojega tovariša Matijo Mesaka. Ker so pa vedeli, da je pokojnik zapustil v domovini vdovo in šestero nedolžnih otročičev, so nabrali med seboj 80 dolarjev (400 kron) in so ta denar poslali vdovi Mesakovi v Javorje ua Kranjskem. Ta denar naj bi vsaj za prvi čas prehranil ženo in otročiče. Ali kaj se je zgodilo? Ko so upniki pokojnikovi doznali, da je vdova dobila rečeni denar, so pritisnili nanjo in jej istega zaplenili do zadnjega novčiča. To je bil hud udarec za ženo in otročiče. Ko pa so hrvatski delavci v Ročk Springsu izvedeli, kaj se je dogodilo, so posegnili zopet v svoje žepe in nabrali iznova 296 dolarjev 60 centov (1554 K) ter so izročili ta denar superintendentu dotič-nega društva v Ročk Springsu s prošnjo, da naj ga pošlje na ainerikanski konzulat v Trstu, ki naj dobljeni denar uporabi, oziroma ga naloži tako, da ga ne bo mogel nikdo odvzeti ženi in otrokom. Denar naj naloži v kaki banki. Amerikanski konzul, g. George M. Hotshik je prejel bankovni ček za 296 dolarjev in 60 centov ter ga zatnenil za 1554 K. Na svoje stroške se je odpeljal v Javorje, vzemši seboj kakor tolmača g. Kinetca, glavnega zastopnika v Ljubljani parobrodarskega društva »Av-stro-Americana«. V Javorju je obiskal vdovo pokojnega Matije Mesaka in jej priobčil vzrok svojega prihoda. Ta vest je izvabila vdovi tople solze hvaležnosti, a nedolžni otroci so začudeno opazovali konzula. To je bilo 12. m. m. V minolem tednu je bil konzul zopet v Škofji Loki. Uredil je končno naložitev rečene svote na korist vdove in otrok pri tamkajšnjem okrajnem sodišču z določbo, da sc ima otrokom vsake tri mesece izplačati 300 K (100 K za vsaki mesec), in to skozi pet let, dokler vsako dete ne dovrši petnajstega leta in si more služiti kruh. Konzul M. Hotshik se je minoli torek vrnil iz Škofje Loke v Trst vesel in zadovoljen, da je uredil stvar. Hvalil se je, da je bil v siromašni ali čisti hišici na Gorenjskem. Tudi je konzul izrazil svoje največje začudenje in pohvalo na plemeniti velikodušnosti hrvatskih delavcev v Zedinjenih državah, katerih mišice in znojna lica morajo vsled nemilih politično-gospodarskih prilik v svoji domovini delati v daljni tujini in skrbeti za življenje svoje in svojih milili v dragi domovini. Slava našim hrvatskim delavcem v svobodni zemlji severo-ameriške unije! — Po tridesetih letih pomiloščen. Slavni italijanski baritonist Kašaman, rodom iz Loši-nja, je v okupacijskih bojih v Bosni deserti-ral. Od tedaj mu je bil povratek v domovino zabranjen. Vsi koraki za njegovo pomilošče-nje so bili zaman, celo intervencija matere španskega kralja. Nedavno je pel Kašaman pred papežem v nekem Perosijevem oratoriju in je to priliko porabil, da je prosil pomoči papeža Pija X., ki mu je pomoč tudi obljubil. V kratkem je bil Kašaman pomiloščen in te dni se ie pripeljal v Trst, iz Trsta se je pa pripeljal v Lošinj, katerega že ni videl 30 let. — Iz sodnijske službe. Sodnijski višji ofi-cijal g. Jernej Sotschnigg v Kranju je imenovan za vodjo zemljiške knjige pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani, sodnijski oficijal g. Friderik Badiura v Kranju je imenovan za višjega sodnijskega oficiala istotam, sodnijski oficijal g. Lovrenc Balanc v Postojni, je imenovan za višjega sodnijskega oficijala v Krškem, sodnijski kancelist g. Anton Goslar v Krškem je imenovan za oficijala istotam. Višji oficijal g. Karol Koroschetz je prestavljen iz Krškega v Litijo. — Stražnik žrtev svojega poklica. Iz Trsta poročajo: Policijski stražnik Cermek je v ponedeljek zjutraj peljal nekega arestanta v zapore ulice Tigor. Pri San Carlu se mu je arestant iztrgal in skočil v morje. Cermek ie takoj skočil za arestantoin. V vodi se je razvil boj med stražnikom in arestantom. Stražniki in delavci1 pri nasipu so prihiteli na poinoč. a Cermek je že utonil. Arestant je bil rešen. Iz Sv. Križa pri Trstu se nam piše: Trgatev se je pričela pri nas v ponedeljek, 7. oktobra. Grozdje, zlasti belo, je tako lepo dozorelo, da že dolgo let sem ne tako. Trgovci, ki hočete postreči vaše odjemalce s sladkim »prosekarjem« ali pa napraviti izvrstnih buteljk domačega »šampanjca«, podvizajte se priti prihodnji teden ob trgatvi v Sv. Križ pri Trstu. Železnica vas pripelje z vsakim vlakom na postajo Nabrežina, ki je le pol ure oddaljena od Sv. Križa. Poštni vlaki se ustavljajo tudi na postaji Sv. Križ. od koder jc peš le kratek četrt ure. Torej na svidenje! — Štrajk 9. oktobra v Zagrebu. V posebnih oklicih poživljajo zagrebški socialni demokrati meščane, obrtnike in trgovce, da naj 9. t. m. ob 5. uri popoldne zatvorijo svoje trgovine in ustavijo ves promet. Ob šestih skli-čujejo v »Sokolovo« dvorano ljudski shod, nakar prirede po mestu bakljado za splošno volivno pravico. — Prodaja Frankopanovega gradu. Grad Frankopanov v Kraljeviči namerava kupiti od jezuitov neka družba hrvaških delničarjev, ki se je osnovala nalašč za to, da ne pride ta zgodovinski grad v tuje roke. Otrok v apnenici utonil1. Dne 5. t. m. dopoldne je imela Marija Štrukelj, gostija v Zapužah, s kuho opravila. Pri njej je dve leti stara deklica Pavla, hči Fanceta iz Dravelj, kamor jo je dal v rejo. Medtem, ko se je Marija Štrukelj za nekaj časa odstranila, zašel je otrok v ližini hiše se nahajajočo nepokrito apnenico, ki ie bila vsled deževja polna vode, ter vtonil. -r- Zvit hlapec. Hlapec g. K-a, izvoščka v Novem mestu je imel peljati nekega trgovskega potnika v Metliko. Dotični trgovski potnik je plačal hlapcu naprej voznino 16 K. ka- tero bi le-ta potem seveda moral izročiti g. K. Ko sta prišla v kake četrt ure od Novega mesta oddaljeno vas Gotna vas. je hlapec ustavil voz pred Matkotovo gostilno rekoč, da mora tukaj nekaj naročiti. Potnik ga čaka — hlapca pa le ni nazaj. Ko je potem po njem povpraševal, je izvedel, da jo je zviti hlapec s 16 kronami neznano kam pobrisal. Potniku ni preostalo druzega, kakor da se je vrnil z vozom v Novo mesto in dobil tain druzega voznika. O hlapcu ni sledu. — Na Viru pft Domžalah se odslej prodaja »Slovenec« v trgovini g. Ant. Vehovca številka 9. — Industrijski tir zgradi od postaje Pristava nove proge Kranj-Tržič baron dr. Karol Born. — Logaška hranilnica je zgradila novo poslopje. — Vratico imajo na Verdu in Mrkah. Griža razsaja v Šmarju. — Nov vodovod grade v Št. Petru na Notranjskem. — Vinska trgatev na Goriškem in na Primorskem se ie pričela minoli teden. — Nesreča. Dne 5. t. m. sta sekljala g. Alojzij Mežnaršič, mesar v Novem mestu in njegova dekla meso za klobase. Dekla je po neprevidnosti g. Mežnaršiča s sekiro udarila po roki ter mu žile prerezala. <3. Mežnaršiča so za silo domači obvezali, nato pa je sam šel k dr. Defranceschiju, ki mu je rano obvezal. — Adrlatica liga esperantista se je osnovala na Reki z namenom, da širi znanje espe-ranta. Prva podružnica te lige je »Fiumana Esperantista Gruppe.« — Tiskarski škrat. V včerajšnjem uvodnem članku »Nagodba gotova« (I. Žitnik) je mesto: »Ostane pa seveda takozvana »sur-taksa« |X) K 3 50 od avstrijskega sladkorja« natisnjeno: »Ostane pa seveda takozvana »surtaksa« po K 350 od avstrijskega vladarja.« To popravljamo, da ne bi konečno kdo res mislil da nagodba med VVeckerlom in Beckom res določuje davek na — cesarja. — Učiteljske vesti. Za provizoričnega učitelja v Spodnji Šiški je imenovan g. Jožef Wagner, za provizoričnega učitelja na ljudski šoli v Dobrepoljah je imenovan g. Valentin Ivanus, za provizorično učiteljico je imenovana v Št. Juriju gdčna Katarina Miglič . Stavka bančnih uradnikov. V Banjaluki je bil po nedolžnem od podružnice deželne banke suspendiran neki uradnik. Radi tega so ostali uradniki banke solidarno zahtevali zadoščenje. Ker zadoščenja niso dobili, so ustavili delo. Dva stara samomorilca — vsled bede. V Trstu sta vsled bede skočila v morje 85-letni stari krojaški mojster Ivan Plazaris in 68-letna njegova soproga Luiza. Trupli stare zakonske dvojice so pri Barkovljah potegnili iz morja. Umorjen mešetar. Po Dolenjskem znanega mešetarja Lenarta Žagarja iz Prekopa so našli umorjenega na hrvaški strani Uskokov. — Viharji ob hrvaškem Primorju. Na Reki so morala v soboto in nedeljo počivati vsled viharja vsa dela v luki. Deževalo je ondi osem dni skoro neprenehoma. Štajerske noulce. š Podporno društvo za slovenske visoko-šolce v Gradcu bo imelo svoj letošnji občni zbor v četrtek, 17. oktobra, ob 8. uri zvečer v hotelu »Steirerhof«. Na dnevnem redu so poročila o delovanju v lanskem šolskem letu, volitve in drugi nasveti. Vsi prijatelji društva in slovenske mladine sc vljudno vabijo na to zborovanje. š Gospodarski shodi v brežiškem okraju. Preteklo nedeljo je priredil g. državni poslanec dr. Benkovič dva gospodarska shoda in sicer zjutraj na Dobovi in popoldan na Arsi-čah. Na Dobovi so se zbrali vsi župani in najuglednejši posestniki obširne župnije ter so po obširnih izvajanjih gg. državnega poslanca dr. Benkoviča ter potovalnega učitelja »Zadružne zveze« v Ljubljani, ustanovili posojilnico Rajfajznovko za dobovsko župnijo. Impozan-ten je bil popoldanski shod v Arsičah, katerega so se udeležili župani in v velikem številu posestniki iz sromeljske, zdolske in arsiške župnije ter občine Zakot. Govorila sta gg. dr. Benkovič in potovalni učitelj »Zadružne zveze« v Ljubljani, o raznih gospodarskih vprašanjih, kakor o ustanovitvi Rajfajznovke, o zavarovalnicah za živino, o novem veterinar-nem zakonu, o hipotečnili bankah ter raznih, za brežiški okraj važnih gospodarskih zadevah. Z velikim navdušenjem se je ustanovila posojilnica Rajfajznovka za župnije Sromlje, Zdole in Arsiče ter občino Zakot; sklenilo se je obenem prirediti več takili shodov v kratkem v brežiškem okraju. š Grad Vorberg nad Ptujem z velikimi lesovi in lepimi sadonosniki je bil prodan v petek. Kupil ga je sedanji lastnik ptujskega grada, češki kavalir grof Herberstein. Tako je prišel grad zopet v last te rodbine, katera ga jc imela že od I. 1639 do 1715. V gradu se še zdaj kaže slika onega znamenitega Herber-steina, ki je bil avstrijski poslanik v Carigradu. V obče hrani grad mnogo starinskih znamenitosti. Prvotnega je dal porušiti Premysl Otokar, sedanji je bil zgrajen okrog 1276. š Umrla je 3. t. m. gdčna. Franja Kocuvan. poštarica in učiteljica ženskih ročnih del liri Sv. Bolfanku v Slov. Goricah. š Cvetoči jablani. Na župnijskem vrtu v Bočni pri Gornjemgradu že 14 dni cveteta letos vsajeni »bogatinka« in »bellefleitr«. š Ptujske novice. Vurberški grad je kupil grof Herberstein za 540.000 kron. — Zadnjo soboto je priredilo ferialno društvo »Bodočnost« v Čitalnici koncert s plesom; udeležba ie bila jako skromna — saj pa tudi niso do-poslali vabil vsem udom Čitalnice, ali namenoma ali nc, ni znano. Občinske volitve so končane; zmagala je zopet Ornigova stranka. Nanovo so izvoljeni gospodje Huter, Krawag-na, Matzun, Kropf. — Letošnji vinski pridelek je izvrsten, ima od 20 do 26 stopinj sladkorja, samo malo, silno malo ga je, zato bode vino prihodnje leto jako drago; že sedaj plačujejo liter po 48 do 60 vinarjev. — Včeraj in soboto smo imeli hudo nevihto; na mnogih krajih je padala zelo debela toča — slaba vest za one. ki so vedno še odlagali trgatev. i>3El! H f š Zaradi javnega nasilstva so prisodili 22-letnemu Antonu Roškerju trimesečno ječo. Napadel je v gozdu kočarjevo hčerko Marijo Kokal. š Jabolk letos ni bilo na Spodnjem Štajerskem posebno veliko. A zato so pa jabolka zelo dobra in okusna. Štajerski sadjerejci trde, da tako okusnih jabolk ni bilo že 20 let, kakršna so letošnja. š Pogrešajo od 18. m. m. v Celju lOlet-nega dečka Roberta Reiterja. Nadalje pogrešajo v Gabrjah že štiri mesece 19-Ietnega slaboumnega Rudolfa Cenca. š Električno razsvetljavo uvedejo v Rogatcu. š Napadel in zabodel z nožem je brez povoda v Celju hlapca Jožefa Guseya dninar Heinrich. š Nevihta je divjala 4. t. m. v Šmarju pri Jelšah. Strela je udarila v topol Blaža Cu-ješ z Brezja in omamilo dve svinji, ki sta vedrih pod njim. š Umrla je 3. t. ni.gdčna. Franja Kocuvan, poštarica in učiteljica ženskih ročnih del pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah. š Samoumor radi nepokornih sinov. Ustrelil se je s samokresom posestnik Nidl iz Gasteraja, kar ga niso ubogali sinovi, š Mošt se plačuje po 40 do 50 h. š Ruška koča na Pohorju se zatvori v nedeljo, dne 13. oktobra. š Zaprli so črevljarja Znideršiča v Po-brezju pod Mariborom. Sumijo ga, da .ie za-žgal Večenikovo hišo. KoroJke noulce. . k Seja koroškega deželnega zbora dne 7. oktobra. Pri posvetovanju o zakonskem načrtu glede na ureditev pašnikov in gozdnih pravic je obveljalo nekaj izpreininjevalnih predlogov, ki jih je stavil slovenski deželni poslanec Grafenauer, nekaj jih je zbornica odklonila. Deželnemu odboru se naroča, da izdela načrt o regulaciji Gline. k Škalpirana. V šentviški okolici so mlatili žito z mlatilnim strojem. Prazno slamo je zbirala 13letna Marija Janšič. To delo ni nevarno, a ubožica se je po neprevidnosti približala transmisi.ii, ki jo je prijela za lase in deklica je ostala brez las in kože s krvavečim golim čelom. k Pijančeva junaštva. V Podgori se je zbledlo žganjarju Jožefu Ogrisu. Mislil je, da ga nekdo zasleduje in ie zabil zato vrata in jc zažgal posteljo, si prerezal žile in klical na pomoč. Le s težavo so udušili požar, Ogrisa pa niso mogli več ^r&šiti, ker je izkrvavel. k Bik je sunil v trebuh in smrtno ranil 371etnega Petra Strombergerja iz Treblič. k Samoumor deklice. V Trbižu je skočila 56 metrov globoko iz nesrečne ljubezni gostilničarjeva hči Katarina Pišanec. Našli so jo mrtvo z razbito glavo, zlomljenima rokama in nogama. Ljubljanske noulce. ilj Pozor! Kakor lansko leto bo tudi letos podučeval gospod Hybašek češčino v prostorih K. S. Z. Poduk se bo vršil brezplačno, in sicer v dveh kurzih: v prvem začetniki, v drugem pa oni, ki so že lansko leto kurz obiskovali. Ker se je od mnogih izrekla želja, naj bi se poduk vršil vsaj ob pol osmih ali ob osmih, bo se tudi v tem oziru udeležencem ustreglo. Da se dogovorimo glede dneva in ure. prosimo, naj vsi, ki se hočejo priučiti češkemu jeziku, pridejo v ponedeljek, dne 14. t. m., v prostore K. S. Z. li Veselični odseki »Ljubljane« naj sestavijo svoje račune do četrtka zvečer ter naj jih predlože odboru v četrtek zvečer ob osmih v prostorih »Slovenske krščansko-social-ne zveze«. lj Pevovodji »Ljubljane« g. phil. Marku Bajuku je po končanem vsporedu nedeljske veselice pevski zbor »Ljubljane« priredil prisrčne ovacije. Zaslužnemu, v resnici požrtvovalnemu pevovodji je poklonil pevski zbor krasen lovorov venec s trobojnimi trakovi, v imenu pevcev pa se mu je zahvaljeval društveni predsednik g. Šturm. G. Bajuk je presenečen odgovarjal, da je z delom za »Ljubljano« vršil le svojo pevsko dolžnost. Gosp. Bajuk se je še isto noč vračal na Dunaj dokončat svoje študije. Pevcem »Ljubljane« ostane temperamentni pevovodja nepozabljiv. Pevci »Ljubljane« se bodo g. Marka Bajuka vedno z hvaležnostjo spominjali! lj Glas iz moderne Ljubljane. Sledeč časnikarski dolžnosti smo že javili, da so bile Ravnikarjeve ulice minuli petek 33 cm. pod vodo. Ljudje niso mogli od hiše do hiše, pismonoša je le koncem ulice naznanil stanovalcem. da jim izroči pisma drugi dan. ako bo že mogoče. Ves promet je vzel v oskrbo krepek, bosonog fantin z visoko navihanimi hlačami, ki je za majhne krajcarje opravljal požrtvovalno delo sv. Krištofa. Tak prizor je nudila pretekli petek radovednim očem ulica deželnega stolnega mesta Ljubljane. Človeku se žc gabi, ako pomisli, kolikokrat so hišni posestniki ponižno beračili pri mestnem magistratu, da bi se vendar enkrat uvedlo v ulici kanalizacijo, a vselej brez uspeha. Ko so se pred letom oglasili možje na magistratu, jim je višji mestni uradnik odgovoril, da sploh ne zaslužijo ničesar, češ, ker so napadli v listih veiezaslužnega ljubljanskega gospoda žu- pana. Posestniki so se sicer začudili, kako sta mogli dve nedolžni, pri vsem tem pa do pi-čice resnični poročili v »Slovencu« tako razburiti magistratne kroge, vendar so vložili na uradnikov nasvet še enkrat — petič — prošnjo in naslikali v nji svoje nevzdržljivo stanje. Toda prošnja je romala ad aeta, častiti mestni očetje pa so kimali nemoteno naprej in gledali s svetim spoštovanjem obraz »I.Ulbljansktei( Luegerja«, pri tem pa pošiljali po svetu brzojavke za slovansko bogoslužje v Ricmanjih. Ali gospodje mislite, da se lahko norčujete iz nas, ker naše število ne broji na stotine in revežev se nam ni treba bati. Toda brez skrbi bodite, vsako delo dobi enkrat svoje plačilo, in tudi vaše kimanje ga bo prejelo. Ne bo trajalo predolgo, ko vas bodo oni, katere sedaj prezirate, pomagali spraviti v zasluženi pokoj, kjer boste lahko nemoteno dremali in kimali po svojem poželenju. Sicer pa vprašamo: Ali res ni med občinskim svetom par mož, ki bi odločno nastopili za pravico proti krivici? 1> Nekaj Izvodov »Raglje« se še dobi na prodaj v trafiki g. Šoukala pred škofijo. Izvod 20 vinarjev. lj Umrl je gospod dr. Viljem Klebel, c. kr. okrajni glavar v Velikovcu, rojen Ljubljančan, dne 5. t. m. lj Prvo splošno uradniško društvo av-stro-ogrske monarhije vljudno naznanja, da je prevzel njega zastopstvo g. Fran Vodo-pivc. Ker je to društvo edino, pri kateremu je vsakemu uradniku zasigurana gotova podpora brez vsakih okolnosti, bi se pač naj-iskreneie priporočalo, da se isto razširi tudi med našimi uradniki. lj Vinska trgatev bo v soboto v gostilni pri Dachsu v Florijanskih ulicah. Za izborno zabavo je preskrbljeno. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Prijatelji dobre zabave, pridite! Ij Umrli so: V Gosposkih ulicah Adolf SzydLowski, železu, načelnik v pok.; Ivan Pezdir, nadarbinar; Josip Pavšek, zavarovalni uradnik; Gabriel Rosch, natakar. lj Šola na Karolinški zemlji je morala vsled povodnji prenehati, ker je vse poplavljeno kroginkrog. Trajalo bo najmanj en teden, da se voda odteče in pota osuše ter prične z rednim poukom. lj Črnovojniki se še enkrat opozarjajo, da se prične letošnje zglaševanje v četrtek, 10. t. m. v pisarni magistratnega vojaškega referenta. Kdor zlasitev opusti ali pa se zglasi prepozno, se kaznuje z globo od 4 do 200 K. Ij Barjanom, ki so vsled povodnji v veliki bedi in stiski, je poslal tukajšnji mestni magistrat včeraj neka.i živil. Voda, ki ima še vedno 2 metra in pol nad normalom, je začela polagoma padati. Ij Jez na Fužinah je zadnjo soboto in nedeljo silno narasla Ljubljanica izpodjedla in razdejala. Cez pečevje se valeče valovje je čudovito krasen naravni prizor. Lastnik jeza ima precejšnjo škodo. lj Dežnik se je izgubil na veselici »Ljubljane«. Kdor ga je našel, naj ga prinese v naše uredništvo. lj Tri sestre v zaporu. Žalostna usoda je zadela rodbino pred 30 leti v Zagorju umrlega rudarja Jakoba Medveda. Zena je kmalu za možem umrla in otroci so bili prepuščeni samim sebi. Tri dekleta so padale vedno nižje. Večkrat so bile v raznih mestih kaznovane radi tatvine in vlačugarstva. Te dni so se na-krat v eni noči znašle vse tri sestre v eni in isti celici v zaporih ljubljanskega magistrata. Ena sestra .ie bila na odgonu iz kaznilnice v Begunjah, druga je bila isti večer aretirana v mestu radi vlačugarstva, tretja pa radi istega delikta Žalostna usoda! Razne stvari. Nevesto kupil na kilograme. Iz Pečuha poročajo listom: V občini Kolked je neki bogat kmečki sin prosil za roko neke deklice. Stariši deklice niso hoteli začetkoma o poroki deklice s snubačem nič slišati, končno so pa dovolili v poroko pod pogojem, da se deklico iztehta in da ženin plača šest kron za kilogram. Ženin je bil s tem zadovoljen, a je še poceni dobil nevesto, ker je nevesta tehtala le 43 kg. Caruso ni pravi Caruso. Neki budimpe-štanski list objavlja neverjetno senzacijo. Svetovni tenorist Caruso, ki je pred kratkim gostoval v budimpeštanski dvorni operi, ni bil pravi Caruso, ampak neki agent nemškega gramofonskega društva iz Italije, ki je sicer dober pevec in si je prisvojil ime Caruso. List trdi, da ta agent potuje po Evropi z imenom Caruso, računajoč na lahkoverno občinstvo, ki si je veličino Carusa znak) tako su-gerirati in stoji pod takim dojmom ogromne reklame, da nihče ne sme ugovarjati, protestirati ali celo sumiti o veličini Carusa. S tem razlaga navedeni list senzacionalni propad tenorista v Budimpešti. Ako je ta vest resnična. bo vzbudila svetovno senzacijo. Davek na karte. Ogrska je dežela, kjer se silno igra na karte. To je porabil občinski svet v Miškolcu ter je naložil na kartanje davek. Vsaki gostilničar in kavarnar mora plačati od vsake igre 10 h davka. Tvorničar cerkveni tat. V Clermont Fer-randu so zaprli tvomičarja Thomasa in njegovega sina, ker sumijo, da .sta ukradla v cerkvah pri Lyonu dragocene stvari, ki sta jih odpeljala z avtomobilom. V stanovanju starej-Siega .tvoru,ičarjevega sina so dobili tudi zaboj s strupi. Ta Thomas sc je izdajal za zdravnika in je dal strup raznim ljudem, da, izvrše zastrupljenja. Nemški prestolonaslednik zasledovan po upnikih. Nemški prestolonaslcnik je prevzel pokroviteljstvo nemške armadne in mornariške razstave, ki se je končala z velikim primanjkljajem. Upniki zdaj preplavljajo prestolonaslednika s pismi, v katerih prosijo, naj bi pokril primanjkljaj. Prestolonaslednikov! dvorjani so zato jako razburjeni. Kamenjali so judovskega kantorja Franca Friedmanna opekarski delavci v Slatini toliko časa, da so ga ubili. Poneverjenja pri državni železnici v Galiciji. Dognali so, da se je poneverilo pri direkciji v Stanislavu 200.000 kron. Poneverjalo se je skozi sedem let. Tosellijeva je ibrzojavila svojemu prijatelju Le Oueuxu, da se je pričela nemška vlada v Rimu pogajati z laško glede na izročitev male pnncesinje Pie Monike. Tosellijeva piše svoje spomine po dnevniku, ki ga je vodila še kot saška princesinja prestolonaslednica. V Fiesole sta došla dne 6. t. m. dva tajna saška policista. Prebivalstvo ju je izpoznalo iu nastopilo savražno proti njima. Zasledovalo ju je in ju psovala. Saksa sta morala bežati; da nista bila tepena. Peljala sta se s poulično železnico, množica ju je pa spremljevala s klici: »Proč z ogleduhoma!« Boj s kaznjenci. Med potjo iz Tjmnena v Tobolsk so napadli kaznjenci stražo, ki je ubila 22 kaznjencev. Pobegnilo je 11 kaznjencev, ki so vzeli seboj puške. Šest vojakov je ranjenih. Kitajski cesar in cesarica proti astronomom. Listi poročajo, da sta kitajski cesar in cesarica silno vznemirjena, ker jima je kolegij cesarskih astronomov naznanil, da se bo pojavila na nebu neka zvezda repatica. Cesar je hitro izdal naredbo, v kateri zvrača vso odgovornost na astronome, katerim preti z hudimi kaznimi, ako bo cesarstvo radi tega zadela nesreča. Posredovanjem princa Ciae je cesar vendar to naredbo preklical. Hotel eksplodiral. V Butler, Pa., Severna Amerika, je razpočil z raztopljenim železom napolnjen kotel. Mrtvi so 4, smrtno nevarno ranjenih 20 in nevarno ranjenih je 10 oseb. Telefonska In brzojauna poročila NAGODBA. Dunaj, 8. oktobra. Cesar je danes sprejel ogrskega ministra notranjih stvari, grofa An-drassyja v zadevi ustavnih garancij. Tudi ta zadeva je sedaj rešena. Budimpešta, 8. oktobra. Danes dopoldne je bila končno nagodba formelno podpisana. Podpisala sta oba ministrska predsednika tiskano besedilo. Popoldne se ogrski ministrski predednik VVeckerle in ogrski trgovski minister Košut s posebnim vlakom odpeljeta na Dunaj ter bodeta od cesarja sprejeta v avdijenci. NI2JEAVSTRIJSKA BLAZNICA ODPRTA. Dunaj, 8. oktobra. Danes so slovesno otvorili nižjeavstrijsko blaznico, v kateri je prostora za 2200 bolnikov. Pri otvoritvi je zastopal cesarja nadvojvoda Fran Ferdinand. OGENJ V GRAŠKI TOVARNI USNJA. Gradec, 8. okt. V tovarni usnja Rieckh &. Sohne je izbruhnil ogenj, ki je uničil skladišča in več strojev. Vsa skladišča so žrtev ognja. GALIŠKI DEŽELNI ZBOR. Lvov, 8. oktobra. Ako se med strankami ne bo doseglo sporazumljenje in ne bo vsled tega mogoče končati volivnoreformne debate, se bo deželni zbor do decembra odgodil in decembra meseca nadaljeval posvetovanje o reformi. 108 VOLOV ZAPLENJENIH. Dunaj, 8. oktobra. Tu so zaplenili 108 »bosanskih« volov, o katerih se sumi, da so vtihotapljeni iz Srbije. SPOR MED FRANCIJO IN ŠPANIJO. Pariz, 8. oktobra. Med generalom Drude in španskim poveljnikom Santa Olalla v Casablanci je izbruhnil spor, ker hoče slednji zasesti v smislu algeziraške pogodbe casa-blanško okolico, katera je sedaj okupirana od francoskih čet. Madrid, 8. oktobra. Tu je na javnem shodu nad 2000 oseb protestiralo proti okupaciji Casablance in zahtevalo, da Španija takoj odpokliče svoje čete iz Maroka. ZRAKOPLOV GROFA ZEPPELINA KUPILA NEMČIJA, Stuttgart, 8. okt. Zrakoplov grofa Zep-pelina in lopo za zrakoplov je kupila Nemčija za dva milijona mark ter je naročila grofu Zeppelinu, naj takoj prične izdelovati še en zrakoplov, ki bo imel prostora za 18 oseb in 285 konjskih moči. POGROM V ODESI. Odesa, 8. okt. Ob priliki pogreba od revolucionarjev ubitega judovskega nadzornika Dufinskega so »pravi ruski ljudje« uprizorili pogrom proti Judom. Baje so 5 Judov smrtnonevarno, 50 pa lahko ranili. III. DUMA. Peterburg, 8. okt. V birokraških krogih že zdaj uvidevajo, da bo tretja duma ravnotako opozicijska, kakor druga. Vzlic temu se upa, da bo »delala«, to je: dovolila nova posojila. MIROVNA KONFERENCA. Haag, 8. okt. Mirovna konferenca se to soboto zaključi. MAKEDONSKE REFORME. Solun, 8. okt. Velevlasti nameravajo uvesti reformno orožništvo tudi na slavni gori Athos, kjer ondotni mnogoštevilni grški menihi podpirajo bande. Orožniški general de Giorgis paša se zdaj nahaja na Athosu, da baje protestujočim menihom dopove, da je ta naredba notrebna. Menihi smatrajo namreč goro Athos za »sveto ozemlje«, kamor nihče ne sme stopiti. Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št.187). — Pošiljati*« na dom $pr«jcme restourotcr „J